Pofttmn* otocan* * gotovim. Leto XVm., št. 299« LJubljana, petek decembra 1937 Cena 1 Din w » * U«J»iVU k^UblJAilA. IVliOllJVV« ouca 0 — teieius IL SLO. i 123, 31.44 uza. iuo ln»«*ratni j«ideieK: Ljubljana. Selen-Durguva Oi S — Iel 13»2 A4»2 foo/u7.ru<-B Maribor: CJrajsio trg 1. leieroD St /435 Poaru2nica Celje Kocenova ili St. 2 1 eletor. St ttHi Ranimi pri poŠt CeR ravoditi: Ljubljana St 11*42 Kraga fiiaio 78 180. w.'ier n io."> Z4t izhaja rsaz dan razen ponedeljka. Naročnina zna&a mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knaftjeva ulica 6, telefon 8122, 8123. 8124. 3125. 3126 Maribor, Grajttkl trg St. 7, telefon St 2440, Celje, Strossmayerleva ulica 6tev. J, telefon St 65 Rokopisi se ne vračajo Sreče, utehe in razvedrila v božičnih praznikih toplo želi vsem svojim naročnikom in čitateljem, so trud' nikom in inserentom ,.JUTRO" * Današnja, božična številka »Jutra«, obsega 28 strani raznovrstnega zanimivega gradiva. Ponedeljska izdaja bo izšla, kakor normalno, v ponedeljek, prihodnja redna številka pa v torek. Ker bo ponedeljska izdaja zadnja v tem letu, jo bomo poslali na ogled tudi nekaterim, ki doslej še niso naročeni na njo. Razpis nagradnih nalog in potrebna navodila najdete na 3. in 15. strani. Za zmaga luči Devetnajstič po veliki vojni, ki je v toliki meri spremenila tok naše zgodovine, prihaja božič Sredi povojnega življenja, tako poinega nad in razočaranj, padanja in dviganja duhovnih m gmotnih vrednot, je božič obranil svoj stari čar idiličnega praznika miru in sprave Vedno znova se oglaša v teh dneh apel na Ljudi, ki so dobre volje, in oglaša se tem silneje, čim več je okrog nas zmede in težkoč. Božič si ne da vzeti stare pravice do nekega, čeprav še tako skromnega optimizma 2e nekaj let se prav ob božiču pojavljajo v listih mirovna razmišljanja. Dnevi, ki prinašajo v javno in zasebno življenje nekoliko zatišja in popuščanja, so najprimernejši za manifestacijo mirovne volje. Sredi vseh negotovosti in težkoč vstaja kakor velik plamen iz mraka žgoči problem, osrednji problem te dobe: mir. Mirovno prizadevanje že zdavnaj ni več pacifistično sanjarstvo, sentimentalnost ali suh razumski program Sedanje stremljenje po miru je prav za prav že boj. dramatični boj zoper nevarnost nove splošne vojne, katere smodnik se v debelih plasteh suši na vseh koncih in krajih Mirovna misel ni več to. kar je bila v letih naivnega optimizma po veliki vojni, ni več papirnato, literarno geslo, marveč je vprav življenjsko-obrambni odziv na pretečo nevarnost, boj z razdiralnimi, uničevalnimi silami, ki bobne pod skorjo današnje civilizacije kakor vulkanske sile pod zemeljsko površino Boj za mir je postal za vse narode in morda za vso civilizacijo vprav eksistenčno vprašanje. Odkod sedanje težko oboroževanje, ki neugnano golta milijarde narodnega premoženja? Odkod te odprte rane v Španiji in ob Tihem oceanu, ki nene-homa prete z nevarnimi zapletijaji? Odkod ti plazovi novih nevarnosti od kolonialnih vprašanj tja do spora ideoloških front ki spominja na dobo tridesetletne vojne? Odkod sedanja kar preočitna slabokrvnost in onemoglost Društva narodov, v katerem je povojni človek videl največji jez zoper novo vojno nevarnost? Ta vprašanja si stavimo s tem večjo pravico, ker lahko v polni meri pritrdimo Rooseveltovi nedavni ugotovitvi, da devetdeset odstotkov prebivalstva vseh omikanih držav ne mara vojne. Ali res odločuje v vsem samo volja ostalih deset odstotkov? Po svečanih besedah voditeljev onih režimov, ki jih del sveta označuje za bojaželjne, delujejo tudi ti za vzdrževanje miru. ker se zavedajo strašne tveganosti nove vojne Ce je vse to tako. čemu se na vseh diplomatskih sestankih rešuje mir in čemu državniki poudarjajo potrebo neprestanega odvračanja akutne vojne nevarnosti? Odgovor na ta mučna vprašanja, ki dajejo prav črnogledcem in zastrupljajo »ljudi dobre volje«, je v tem. da vprašanje miru ni bilo še nikdar tako zapleteno. kakor je dandanes Ni to samo voze! političnih problemov, marveč tudi vozel gospodarskih, socialnih moralnih in umstvenih vprašanj Poslabšanje mirovne varnosti sovpada z gospodarsko stisko, nazadovanje Društva narodov pa je posledica težke krize moralnih načel in umstvenih idej v svetu. Človeštvo je podobno živčno bolnemu človeku, ki je izgubil jasnost misli, zanesljivost meril in silo volje;povsod dela napake, v sleherni nalogi vidi večje težave kakor so v resnici v ničemer ni dosleden z vseh strani čuti namišljene strahove V njem se je porušilo ravnovesje razuma, volje in čustev. iJstalitev miru zavisi od splošne razorožitve. le-ta pa je učinkovita samo tedaj, če se ne začne pri topovih, marveč moralno v ljudeh. Saj so dandanes nasprotja med narodi, razredi, strankami itd. mnogo težja, nego so bila v senci oboroženega miru 1 1914. Ustvarjanje ln širjenje sovraštva, nestrpnosti in razprtij vseh vrst je tista moralna glavnica s katero se Dolnijo arsenali Ni dovolj da devetdeset odstotkov ljudi ne mara voine Treba ie da devetdeset odstotkov liudi Dovsod na slehernem javnem položaju in celo v zasebnem življenju razorožuie strasti, ustvarja možnosti sporazuma, polaga temelje mirnega in urejenega sožitja, podpira druž- 100. REDNO ZASEDANJE SVETA DRUŠTVA NARODOV Na januarskem zasedanju bo svet DN razpravljal v prvi vrsti o kitajskih pritožbah in o reformi Društva narodov ženeva, 23. decembra, b. 100. redno zasedanje sveta DN je določeno na dan 17. januarja. Med glavnimi problemi na dnevnem redu je pritožba kitajske vlade, o kater' bo svet DN razpravljal pod predsedstvom zastopnika Irana. V 'ej zvezi je treba opozoriti predvsem na resolucijo, ki jo je tako zvani daljnovzhodni odbor sprejel dne 5. oktobra ter na tri poroč;la, ki jih je osvojila tudi skupščina DN v tej zadevi. Tako na svet kakor na skupščino DN. katere zasedanje je, kakor znano, prav zaradi japonsko-kitajskega spora ostalo odprto, se je med tem Kitajska obrnila z novimi pritožbami. Na dnevnem redu januarskega zasedanja bo razen tega tudi zelo kočljivo vprašanje reforme DN. o katerem bo podrobno razpravlja] poseben odbor, v katerem je zastopanih 28 držav, ki se bo sestal takoj po zasedanju sveta DN. špansko vprašanje do sedaj še ni postavljeno na dnevni red, toda republikanska vlada se lahko ponovno obrne v tej zadevi na svet DN, kar je v ostalem tudi pričakovati. Vprašanje zase je razorožitveni problem. Doslej je svet DN stalno odlagal do- ločitev datuma prihodnjega sestanka ra- zorožitvene komisije v pričakovanju, da se bosta tudi Nemčija in Italija izrekli za sodelovanje. Sedaj se bo moral svet DN odločiti, ali naj s to stvarjo še nadalje počaka ali pa naj bi se razprava o razorožitvi začela takoj tudi brez nemškega ln italijanskega sodelovanja, v tem primeru bi se seveda razprave razorožitvene komisije omejile samo na nekatere splošne probleme, ne da bi se razorožitveni urad že sedaj spustil na primer v razpravo o objavljanju oborožitvenih Izdatkov posameznih držav ln o kontroli izdelovanja vojnega materljala. Na dnevnem redu so nadalje Številna tehnična, gospodarska in finančna vprašanja. Tako bo svet med drugim proučil poročila svojega ekonomskega in finančnega pododbora v zvezi z vprašanjem svobodnejšega dostopa do surovin, svobodnejše izmenjave kapitalov, dela in blaga. Prav tako se bo svet DN znova dotaknil tudi vprašanja pomoči emigrantom, vprašanja mednarodnega duhovnega sodelovanja ter udeležbe DN na svetovni razstavi v Newyorku leta 1938. Anglija ne bo zmanjšala sredozemskega brodovja Opustitev prvotnega načrta za ojačenje angleškega brodovja na Daljnem vzhof'u zaradi resnosti položaja v Evropi London, 23. dec. o. Angleška vlada, ki se je včeraj pet ur posvetovala o aktualnih mednarodnih političnih vprašanjih, posebno pa o položaju na Daljnem vzhodu je defi-mtivno odgodi'a prvotni načrt, da bi se ojačile angleške pomorske sile v Hongkon-gu in sploh v kitajskih lukah »Daily Ex press« pravi v svoiem komentarju o tem važnem sklepu, da bi bila sleherna oslabitev angleškega sred izem^krga brodovja za radi resnosti položaja na Sredozemskem morju neprimerna Vsekakor pa to še ne pomeni, da kdaj pozneje ne bo mogoče spremeniti tega stališča in vendarle rjačiti angleške snle v Aziji. SporočUo francoski vladi Pariz, 23. dec o Angleški poslanik v Parizu sir Ene Phipps je že snoči podrobno obvestil francosko vlado o sklepih, ki )ih je sprejel ministrski svet nekaj ur prej na svoj' redni seji Kakor poroča »Figaro«. ie poslanik na podlagi navodil iz Londona sporočil zunanjemu ministru Delbosu. da je Anglija pripravljena skupno s Francijo in Zedinienimi državami zahtevati od japonske vlade vsa jamstva /a varnost in neokr njeno ohranitev sedaj ogrožen.h kolonij skih interesov vseh treh velesil na Daljnem vzhodu. Zato je tudi odredila več ukrepov, vendar pa se ni odločila za to. da bi se del sedanjega angleškega sredozemskega bro- dovja ločil in odplul na Daljni vzhod Angleška vlada bi se zadovoljila t obvezno izjavo Japonske v smislu omenjene zahteve Pripravljena je tudi pogajati se z Japonci. v kritičnem trenutku pa bo vsekakor brez obotavljanja segla pu vseh, bolj učinkovitih sredstvih. Razočaranje v Ameriki Washington. 23 .aec. AA. Sklep angleške vlade da za sedaj ne bo ojač.la svojega brodovja na Daljnem vzhodu, je silno vplival na ameriške kroge, ki so se zavzemali m Dt-posreltK. akcijo ameriškega brodovja. Razburjenje ameriške javnosti zaradi in_n-denta z ladjo »Pauav« ee še ni poleglo. La-to se še vedno mnogi zavzemajo za to, da bi ameriška vlada odposlala svoje brodovje v južni del Tihega oceana med Havajsko otočje in tnnjavo Sin ga pore vendar le s pobojem, ako to stori tudi Velika Britanija Veliks Britanija bi morala v tem primeru olposlati na Daljni vzhod znaten del svoie^a sredozemskega brodovja. V ameriških pomorskih krogih ee nndalje ogreva io za utrditev ooorišč na Daljnem vzhodu v pasu voin;h operacij Spričo tega razpoloženja ameriške javnosti ni izključmo da se ne bi Amerika in Anglija v neposrednih telefonskih razgovorih sporazum«!] o ustanovitvi skupne fronte odpora proti Japonski za primer če bi ne hotel« zadostiti ameriškim in angleškim zahtevam. aj hoče Nemčija Nemške zahteve so za Francijo nesprejemljive Pariz, 23. decembra, b. Ministrski predsednik Chautemps, ki je pred kratkem sprejel v posebni avdijenci bivšega ministrskega predsednika Flandina, kateri mu je poroča) o svojih nedavnih razgovorih z nemškimi državniki, se je včeraj za Del-bosom razgovarjal tudi s pos'anoem Sca-pinijem, ki pripada sicer opoziciji, a je pred kratkim obiskal Nemčijo edu. sedaj pa si moramo v naš* sivi vsakdanjosti postaviti tudi mi vprašanje, ali te statut odgovarja vsem pofebam naše varnosti. V zadnjih letih so se pogosto pojavljan v tem pogledu dvomi. Zaupanje v ženevsko ustanovo smo lahko um H «amn dotlei dok'er so bili naši sosed ie še člani DN. Sam izstop Nemčije iz DN še ni izzval strahu, kajti obstmala je vendar nada. da se Nemčija slej ali prej povrne v Ženevo. Izstop Ita 'ije iz DN pa nas je postavil pred resen problem Mišljenje zveznega sveta ie. da ta nevtralnost naše države nikakor ne sme spremeniti, ker moramo ostati verni tradiciji in svojemu geografskemu položaju. Navzlic našemu težkemu položaju pa naj nihče niti za hip ne misli oa morebitni izstop Švice iz DN, ker ne smemo dati nobenemu povoda, da bi mislil, da se nahajamo v nerodnem položaju sredi borbe velesil. Mi hočemo ostati gospodarji, ker hočemo biti svobodni in neodvisni. Naša nevtralnost pa je pri vsem tem za nas večje jamstvo naše neodvisnosti kakor pakt DN, katerega sankcijski člen je tako rekoč v paralizi. Ker se DN še vedno briga za kolektivno varnost, naj poišče svojo rešitev v drugih smereh Ako si želi znova pridobiti svojo univerzalnost, mora imeti toliko hrabrosti v sebi. da opusti prisilna materialna sredstva in da ostane to kar naj bi bilo. to je velika ustanova za miroljubno sodelovanje vseh Mislimo, da bi opustitev prisilnih sredstev ne bila povod njegovi oslabitvi, temveč nasprotno začetek njegove regeneracije. Tedaj bodo vsi njena priporočila tudi boli upoštevali kakor danes Švicarski zvezni svet je mnenja, da bosta velesili Francija m Velika Britanija, ki jima bodo v tem odločno pomagale tudi druge države, kakor Holandija. Belgija, skandinavske in druge države, skrbno čuvali, da ne zapade DN v veliko in usodno napako, da bi služilo samo eni ali drugi ideologiji, ker bi s tem spremenilo svoj značaj, razloge svojega obstoja ter svoje cilje in namene Švica bo sicer še nadalje igrala kakor doslej, svojo skromno vlogo, ki pa nikakor ne bo brez pomena v tem pogledu Ona bo vedno humana, svobodna in edinstvena, dasi he-terogena republika, Tatarescove zadrege Nova koalicija, avtoritativni režim ali razpust novega parlamenta in nove volitve Bukarešta, 23. dec. br Vsi današnji listi obširno razpravljajo o volilnih rezultatih in ugibajo, kako se bo sedaj razvijal notranjepolitični položaj. Vsa rumunska politična javnost pričakuje dalekosežne spremembe. Homogena vlada je nemogoča, a prav malo je upanja, da bi uspelo sestaviti koalicijsko vlado, ker so med strankami, ki prihajajo v poštev, prevelika nesoglasja in razlike v naziranjih in presoji aktualnih notranjepolitičnih problemov. Običajno dobro informirani »Cuven-tul« piše med drugim, da je vlada namenoma zamolčala izid volitev prva dva dni, da ne bi njen poraz vplival na volitve v senat. Komentirajoč izid volitev, piše list, da je sestava parlamentarne vlade nemogoča. Krona se bo morala sedaj odločiti ali za razpust parlamenta in razpis novih volitev, ki pa najbrže položaja ne bi mnogo spremenile, ali pa za sestavo izven parlamentarne vlade, ki bi imela značaj avtoritativnega režima. Ta vlada bi morala odrediti ukrepe za notraniepolitično po-mirjenje in konsolidacijo Ce bo prišlo do sestave take vlade, kar smatra list za najbolj verjetno, bo novo izvoljeni parlament razpuščen še pred svojim prvim sestankom. Po drugih verzijah posamezne opozicijske stranke službeno glede volitev še niso zavzele nikakega stališča, gotovo pa je, da Je liberalna stranka pripravljena žrtvovati Tataresca. V vodstvu stranke je kot reakcija na poraz pri volitvah silno zra-stel vpliv starega državnika Bratiana, ki predstavlja v njej konservativno strujo. Znana je tudi njegova zvestoba do Francije. Bratianu je proti vsem eksperimentom v notranji politiki Pripravljen je sodelovati z vsemi strankami, kolikor se niso opredelile ekstremno na desno ali na levo. Znano je tudi, da je dober prijatelj s Ti-tulescom. Zato sodijo nekateri, da se bo položaj razvil bržkone tako, da bo pod vodstvom starega Bratiana dosežena koalicija med liberalno in narodno kmečko stranko. Notranje politične razmere v državi bi se s tem vsekakor zelo stabilizirale. Tata-rescu se je v zadnjem času orientiral zelo na desno stran in se sedaj skuša sporazumeti z ostalimi desničarskimi elementi. Vsekakor je sedaj notranjepolitični razvoj v Rumuniji docela odvisen od krone Zmaga vlade pri volitvah senatorjev Po doslej znanih rezultatih včerajšnjih senatnih volitev je dobila vlada 90. narodna kmečka stranka 9, železna garda 4, Madžari 3 in Nemci 2 mandata. Podatki še manjkajo iz štirih volilnih okrožij kar pa rezultata ne more bistveno izpremenitL Boji okrog Teruela V severnem delu mesta se bijejo Se hudi boji od hiše do hiše — Silne izgube na obeh straneh SaragosSa. 23 dec. o. V razmeroma malem odseku okrog Teruela sta sedaj zbrani močni vojsk' republikancev in nacionalistov, ki se se vedno borita za zmago Republikanska vojska šteje 9 divizij, nacionalistična skoraj toliko. Nacionalisti so dobili v poslednjih dveh dneh kakšnih 15 km severno od Teruela znatna ojačenja. Včeraj jim je tam uspelo prodreti republikansko fronto in udariti na glavni del republikanske vojske, ki je med tem malone že docela zavzela Teruel V središču mesta ni več nobenega nacionalista, pač pa se v severnem mestnem okraju razvijajo še hude borbe od hiše do hiše. Republikanci so včeraj zavzeli tam okrog nekaj važnih strateških postojank Nacionalisti so se morali popoldne omejiti le še na nekaj manjših utrdb, ki so jib držali tudi še danes. Teruel je v glavnem vsekakor v republikanski posesti. Pričakovati je, da se bodo morali nacionalisti nazadnje docela umaknit' z vsega teruelskega področja Čeprav se je še davi oglašal nacionalistični napovedovalec v teruelskem radiu, je bfl vendar v oblasti naciona;is*ov le še ta severni del mesta v katerem se nahaja tudi radijska postaja z utrdbami, ki so si jih improvizirali okrog njega. Zavzetje Teruela je za republikance vsekakor dokaz, da je reorganizacija republikanske vojske, ki jo je izvedel v .poslednjih mesecih vojni minister Prieto. dejansko docela uspela Izgube nacionalistov pri Teruelu so zelo velike. Na bojišču je obležalo več tisoč mrtvih, med njimi je okrog tisoč republikancev. Republikanci so v Te-ruelu nacionalistom odvzeli velike množine voinih in živlienjskih potrebščin. Republikansko vojno poročilo Barcelona, 23. dec AA Snoči je vo no ministrstvo uractao objavil, da so republikanske čete po zavzetju Teruela prodrle še dalje. Zavzele so vse osrednje točke okoli Teruela. Prebivalstvo Teruela se je začelo že izseljevati. Med prebivalstvom 'i je več Ueoč ranjencev, V zvezi z operacijami pri Teruelu je Izjavil general Miaja: Teruel je prvi in morda najvažnejši korak naše vojske na potu h končni zmagi. Dokler ga nismo zavzeli, nam je močno oviral naše operacije v vzhodnih pokrajinah. Sedaj ni le odstranjena to ovira, temveč povzroča naše osvajanje sovražniku velike težkoče, katerih posledice se bodo v kratkem pokazale. Glavni štab vrhovnega poveljstva republikanskih čet je objavil, da je bilo pri operacijah ob zavzetju Teruela zajetih 1500 necional.stičnih vojakov. Nacionalistični komunike Saragossa, 23. dec. AA. Sest rdečih divizij s 60.000 vojaki, ki so zadnjih 6 dni napadale Teruel in še vedno napadajo, ni moglo še obvladati več obleganih bataljonov v stari srednjeveški palači. Nacionalisti so odločeni rajši umreti kakor se vdati. Stari del mesta Teruel se še vedno upira, čakajoč pomoči, ki prihaja le počasi zaradi težkih terenskih razmer. V rokah rdečih so samo nekateri deli mestne periferije ta novi del mesta. Radijska postaja v Teruelu, ki je ponovno začela delovati, objavlja vsake četrt ure: »Vse je v redu naš duh je nezlomllen Noben rdeči ne bo stopil v Teruel Vsako emisijo te vrste spremlja falangistična himna. Salamanški radio odgovarja od časa do časa Teruelu in spodbuja prebivalstvo k odporu. Usoda Teruela zapečatena Perplgnan, 23. dec. g. Po vesteh, ki so zvečer prispele semkaj, nudijo frankovci v Teruelu le še slab odpor. Večji del mesta so vladne čete že zasedle. V njihovi posesti je zlasti ves zapadni del mesta, kier je voiašnlca clv'ln° garde ta velika arena za bikoborbe Frankovc* so zabari-samo še v en»»m okraiu na lesni obali reke Puria Vladne če te se morajo bor;ti za vsako posamezno hišo Pow'sta imenovali »Zagreb« in »Ljubljana«. Obe grade v Splitu in ju bodo spustili v morje čez kak mesec dni. Davi zarana, še preden se je zdanilo, so uradni godie prišli v ladjedelnico in zavzeli svoje prostore na uradni tribuni in okoli nje. Botri nove ladje, naš pariški poslanik Purič. poveljnik jugoslovenske vojne mornarice admiral Polič, in drugi gostje so zavzeli prostor na omenjeni tribuni, ravno tako tudi zastopniki francoske vojske ln mornarice ter francoskih civilnih oblasti. Oddelek vojaštva z godto in zastavo je izkazal čast visokim francoskim in Jugoslovanskim osebnostim. Vojaška godba je zasvirala jugoslovansko himno in marse-ljezo. Po cerkvenem obredu je ga. Avgusta Stojadinovičeva po prastari pomorski šegi razbila steklenico šampanjca ob jeklenem trupu ladje. Duhovnik je nato vprašal botro in botra, kakšno ime dasta ladji. Botra je odgovorila: »Po nalogu Nj Vel kralja naj se ladja imenuje .Beograd'«. Nato je prestrigla trobojnico, ki je vezala ladjo s tribuno, in spregovorila ».Beograd', spusti se srečno v svoj element Plovi za čast in slavo kralja in domovine. Tvoja zastava naj bo simbol slave in zmage. Božji blagoslov naj te spremlja!« Delavci so na znamenje šefa inženjerjev hitro odstranili podpornike in podlage, ki so dotlej držale, ob enem pa razvezal i močne jeklene vrvi. Med zvoki naše himne je ladja zaplula v vodo. Po svečanosti je uprava ladjedelnice priredila zakusko na čast gostom Ob desetih je bil pa na nipanstvu svečan sprejem in opoldne banket N|. Vel, kralja Beograd. 23. decembra, p. Diiaki in dijakinje, ki jih je Nj. Vel. kralj kot svoje starostne vrstnike povabil za božične praznike v Beograd, so se pripeljali s sinočnjimi vlaki ter bili na beograjskem kolodveru prisrčno sprejeti Pričakali i.n pozdravili so jih odposlanci beograjskih srednješolcev, z njimi pa dvorni uradniki, ki so vsakemu do:lemu mlademu gostu takoj na kolodvoru izročili toplo zimsko suknjo in rokavice Nato so jih beograjski dijaki odpeljali prenočevat na svoje domove k svojim staršem. Danes dopoldne so si kraljevi gostje začeli ogledovati Beograd. Najprej so bili v muzeju kneza Pavla, nato je bila za nje posebna filmska predstava, popoldne pa so se z avtobusi odpeljali na Oplenac. Božične čestitke ministra vojske Beograd, 23. dec. p. V današnji številki službenega Vojnega lista je bala objavljena božična čestitka ministra vojske in mornarice vsej naši vojski. Čestitka pravi: »Oficirjem, vojaškim uradnikom, pod-oficirjem, kap'arjem in redovom obeh krščanskih veroizpovedi čestitam za praznik Kristusovega rojstva. Kristus se je rodil!« Sklepi mestnega sveta v Zagrebu Zagreb 23. dec. o. Danes se je vršila daljša seja zagrebškega mestnega sveta. Župan dr. Pejlčič je spočetka komemori-ra) pokojna nadškofa dr. Bauerja in narodnega poslanca dr Jurišo, ki je bil hkratu zagrebški mestni svetnik. Mestni svet je danes sklenil emitirati blagajniške zapise v skupnem znesku 20 milijonov Din Nadalje Je odobril generalni regulacijski načrt mesta Zagreba Sprejel je tudi pretfog o božičnid za mestne uradnike in delavce. Uradniki, katerih mesečni prejemki ne presesralo 1.500 Din. bodo za Božič prejeli: neoženjeni po 150, oženjeni po 300 in za vsakega otroka posebej po 50 Din, delavci, katerih dnevne mezde ne presegajo 40 Din, pa oženjeni 200, neoženjeni pa po 150 Din. Končno je bilo rklanjeno. da se pomožnim mestnim name5čencem. katerih plače ne dosegajo sedanjih plač državnih uradnikov v sličnih položajih, njihovi prejemki zvišajo, tako da bodo izenačeni s plačami državnih uradnikov. Hud potres v Mehiki Mexiro, 23. br. Danes je bil v mestu in okolici, najbrže pa tudi v notranjosti države izredno močan potres. Premikanje zemlje ie traialo celih pet minut. Tako mečnega potresa v Mehiki sploh še ni bilo. Me,d prebivalstvom je nastala huda panika. Vse je zbežalo na prosto in z grozo čakalo, kaj bo. Se le po več urah so se ljudje nekoliko poni1 rili, ko se pot resni sunki nii=o ve? ponavljali. V mestu varnem rolres po dosedaajih poročilih ni napravil večje škode, kaže pa, da je bdi v notranjosti države potres hujši. Ker so prekinjene telefonske zveze, podrobnosti še niso znane. Mexico, 23. dec. g. Po doslej prispelih vesteh je današnji potres, ki Je nastal ob 7. zjutraj lokalnega časa (ob 15. srednjeevropskega časa), povzročil ogromno škodo. Potres ni bil samo v Mehiki, marveč v vsej Srednji Ameriki, škoda se ne da še niti približno oceniti. Središče potresa je bilo 165 km jugozapadno od Mexica, onstran mehiškega gorovja v Mexicu je potres spremljalo podzemsko bobnenje. Po doslei prispelih vesteh je porušenih na stotine hiš in cerkva, število človeških žrtev | še ni znano, ker je v potresnem ozemlju | uničeno vse telefonsko omrežje. Najhujše , so prizadete pokrajine Veracruz, Oaxaca ! in Gurrero. j Beležke O jugoslovenstvu Zabeležili amo nedavno smešno intrigo zagrebškega »Obzora«, da dr. Kramer «Jo-venstvuje, Peter Živfcovid srbuje in da je samo med Hrvati še peščica ljudi, ki verujejo v jugoslovenstvo in se zanj bore proti volji svojega lastnega naroda. Na to neumnost odgovarja sedaj v zagrebških »Jugoslovenskih novinah« bivši minister Juraj Demetrovič s polemičnim člankom, v katerem ugotavlja, da je največja želja »Obzora« in tistih, po katerih navodilu piše, razbiti z« vsako ceno složno sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v okvim JNS. »Obzor« pa pri svojem malenkostnem Intrigiranju pozablja, da »jugoslovenska misel ne more biti v konfliktu s katerimkoli srbskim, hrvatskim ali slovenskim interesom, ker vsi skupaj tvorijo naš skupni ln obči jugoslovenski interes Biti Jugoslo-ven, pomen ja biti najboljši Slovenec^ najboljši Hrvat in najboljši Srb. P-avi Jugo-sloven goji in dopolnjuje z enako ljubeznijo in pozornostjo vse, kar je po svojem poreklu srbsko, hrvatsko ali slovensko, ker mu je vse enako drago. Jugoslovena enako veseli vsak napredek, vsaka dobra stvar, enako boli vsako zlo in sleherna nesreča, pa naj je potem slovenska, srbska ali hrvatska. Jugoslovenstvo nikomur ne brani srbovati, slovenstvovati in hrvatovati. Pač pa brani vsakemu članu našega enotnega naroda, da bi bil samo Slovenec, samo Hrvat in samo Srb. Jugoslovenska misel zahteva, da občuti sleherni član našega naroda, naj je potem Hrvat, Slovenec ali Srb, v mislih in dejanjih, da je pripadnik jugoslovenske celote. Ničesar izven celote, vse pa lahko kot sestavni in organski del celote. V okviru te maksime ni v sporu z jugoslovensko ideologijo niti srbovanje, niti hrvatovanje niti slovenstvovanje« JNS v Bosni Kakor poročajo sarajevski listi, bo danes v Sarajevu ustanovna skupščina sreske mladinske organizacije za mesto Sarajevo. V nedeljo, 26. t m. pa bo v Sarajevu konferenca za delegate strankinih organizacij iz vseh »rezov sarajevskega okoliša. Enaka konferenca bo tudi v" Tuzli za tuzlanski okoliš. Na obeh bo med drugim poročal strankin podpredsednik senator Jovan Ba-njanin. Nov slovenski Ust Izšla je prva številka »Orača«, glasila Kmečke zveze v Ljubljani, l/vodni članek je napisal predsednik Kmečke zveze, nekdanji poslanec bivše SLS, Janez Brodar. Mod drugim zatrjuje, da je namen novega lista vzdrževati zvezo med vodstvom' in članstvom organizacije. »Naših kmečkih domov se je v težkem gospodarskem položaju oprijelo malodušje. »Orač« pa hoče zanesti vanje spet vero v lastno moč in lastno delo. Kakor je naša Kmečka zveza nepolitična organizacija, tako bo tudi njeno glasilo nepolitičen list« List bo izhajal mesečno enkrat. Slovenski ljotičevci o dogodkih v svoji stranki Kakor nam poročajo, je bila v nedeijo v Ljubljani plenarna seja banovinskega odbora Zbora za dravsko banovino. Na seji so ugotovili, da so kakor v ostali državi tudi v Sloveniji vse zboraške organizacije »neomajno na strani vodstva z Dimitrijem Ljotičem na čelu«. Seja je dalje odobrila korake, ki so jih v zvezi z oddvo-jitvijo treh članov beograjskega vodstva v imenu ljubljanskega banovinskega odbora storili dr. Pran Kandare. kapetan Ture šturm in Inž. Outrata. Z njihovim mnenjem se strinjajo vsi zboraši v naši banovini, enako kakor Zboraši cele Jugoslavije. Sprejete resolucije nato zavračajo očitke, ki so jih iznerii proti Dimitriju Ljoti-ču oni trije člaoi beograjskega vodstva, ki so krenili na svojo pot. Predsedniku LJotiču je bila poslana pozdravna brzojavka z izrazom popolnega zaupanja. Mačkovska »kmečka država14 Tudi letos je v Zagrebu izšla »Božični-ca«, kmečko prosvetni zbornik in koledar, ki ga izdaja Milica Devčič, hči Stjepana Radiča. V kn jig: razprv. posl. dr. N. Matanid odvetnik v Karlovcu, o kmetski državi, kakršno naj bi ustvaril hrvatski kmetski pokret. Najprej vprašuje dr. Matanič svoje čitatelje, ali obstoji že kje kmečka država, in jim samozavestno odgovarja- »Kmečke države, kakor si jo mi predstavljamo in kakor jo bomo mi uredili, še ni bilo. Nastopil je čas. da prenehajo biti mesta središča države. vse državne uprave, u-adov in ustanov. Vse oblasti, ki imajo posla s kmetom, se moraijo preseliti iz mesta na vas med kmete. Zakaj ne bi bil na vsakih par vasi vsaj po en sodnik, do"im danes sede vs; v mestih. Prava središča kmečke države bodo samo vasi in ne mesta « Apel »Hrvatske straže11 Zagrebška klerikalna »Hrvatska straža« objavlja topel apel svojim naročnikom, naj za božjo voljo poravnajo zaostalo naročnino. Kdor le more, naj plača naročnino za prihodnje leto kar naprej, ker bodo storili s tem listu veliko uslugo. Kdor tega ne zmore naj pa pošlje naprej vsaj za pol leta naročnino. »S tem bo izkazal veliko priznanje »Hrvatski straži« in odgovoril na vse napade, ki jih sipljejo danes na njo brezverci. Storil pa bo tudi svojo dolžnost napram listu, k' danes tako pogumno in odločno brani katoliška in hrvatska načela, zavoljo česar ga mnogi poskušajo uničiti in zatreti.« Res lepa je ta: »Hrvatska straža« — pre-ganjanec in mučenik! To jim je dobro! V celokolonskem članku razpravlja stari »Obzor« o beležki, s katero smo svoječasno v »Jutru« opozorili, kako nekateri prenapeti mačkovski listi ne poznajo več ne Dalmacije, ne Jadrana, ne Bosne in Hercegovine. temveč samo še Dalmatinsko Hrvatsko. Turško ali Bosansko Hrvatsko, Hrvatsko more itd »Ob^or« nato na dolgo in široko razklada da so ti nazivi upravičeni, našo beležko ki je le opozorila na bolest-nost separatizma, pa seveda označuje za izraz sovraštva proti hivatstvu. Obenem nas , tudi ob tej priliki skuša prikazati za pred- J one i*>AJ JC TOGAL fceR SO MLADe IN ZDRAVe. AU iH m KATeRI TRPlTe RAOl' • PReHLADA, GLAVO- I . ' BOLJE, REVME. ISHIASA. GIHTA IN m IfMBAGA MORATe f \3DeTI Ir* OA VAM L J.' TOGAL IAHKO POMAGA i • t T«>q * mMm * i Reg. S. Br. 25827/37. Dr. Stevanovlč 1 Pyk, Beograd. Božični strahovi brumnega »Domoljuba« Tudi v božični številki nadaljuje »Domoljub« svojo nedeljsko politično šolo. To pot objavlja malo bilanco političnega dela, ki so ga izvršili njegovi prijatelji v Beogradu. Med drugim napoveduje, da je »vse pripravljeno, da doseže telesna vzgoja naroda svoj pravi pomen in aa se dvigne iz političnega ozračja«. O konkordatu pravi, da to boleče vprašanje »še ni rešeno, kar pa ni krivda dr. Stojadinovičeve vlade, saj so bili za sporazum tudi pravoslavni ministri. Nedvomno pa tri bilo vprašanje kon-kordata lažje rešljivo, ako bi se za kon-kordat resno zavzela tudi najmočnejša hrvatska stranka, ki konkordatu, če že ne naravnost nasprotuje, pa vsaj z gotovimi izjavami močno ovira sporazum s sveto stolico c Zagrebški sporazum odpravlja »Domoljub« z izjavo, da »je dvignil nekaj prahu. Ustavo nam je dal pokojni kralj in je za njeno spremembo, ki jo tudi mi želimo, potrebna pritrditev obeh ustavnih činiteljev. Ce take pritrditve ni, je za treznega poznavalca razmer beseda o novi ureditvi države bob ob steno. Kdor se za take stvari še veda o trmasto zavzema, je političen otrok, ki lahko s svojo zaletelostjo ne'ega dne povzroči popoln padec še te demokracije, kolikor jo imamo, in uvedbo novega samodržkega režima, hujšega od vseh dosedanjih. Zdi se, da s tem dejstvom premalo računajo tudi naši samoslovenci. Ali res pozabljajo, da nas Slovencev v Jugoslaviji še osem od sto nI več in da nI lažjega, kakor vladati brez nas ali proti nam ? Ali res ne čutijo ti nagajivi kratkovtdneži* da nam je potrebna sicer samostojna slovenska politika, vendar mora biti ta politika, če hočemo, da ne upropastimo našega malega slovenskega naroda, ki mu je jamčen obstoj samo v Jugoslaviji, dainko-vidna — torej bratska ln kompromisna.« Nato vprašuje »Domoljub« svoje čitatelje, kakšne dobrote bi čakale Slovence, če bi se vrgli v objem dr. Mačku. »Ali ne bi sledil ob naiem izstopu lz vlade režim, h kateremu bi takoj pristavili svoj piaker-ček Izdajalci slovenskega naroda? In to za vsako oeno! In kaj bi bilo potem? Ali ne čujete že sedaj obete: »Jermena Jim bomo rezali iz kože.« Zatrli bodo vse slovensko društveno življen je, vso slovensko pro-sveto in vse slovensko šolstvo bodo oblekli v cirilico. Uničili bodo do konca slovensko zadružništvo ln svobodno slovensko gospodarstvo. Izbrisali bodo po načrtu, ki ga že Imajo za judeževe groše vsako sled slovenstva In slovenske kulture ln konfinirall vse vprek. Ali razumete sedaj, zakaj Je slovensko sodelovanje nuina slovenska in katoliška potreba? Naj ponovimo: Za vse slovensko ljudstvo je tudi najmaniši vpliv na vladi, oziroma pri vodstvu državnih poslov velika narodna ln kulturna korist, vsak vpliv nasprotnikov, ki žalibog Se danes niso čisto brez njega — pa za slovenski narod velika škoda.« čitafte ln širite J U T E O Vedno ostrejša borba v zagrebškem taboru Omenili smo pred dnevi uvodnik »Hrvatskega unevnika«, ki je zagrozil hrvatski katoliški akciji in njenemu glasilu z odpovedjo naklon j enoviti in simpatij, če ne spremenita svoje politike. Seuaj se je oglasna v treh stoipcin »Hrvatska straža« m napodila organ tir. MačKa, da je »prekoračil svojo kompetenco«. Najprej zagotavlja »Hrvatska straža«, da piše v skladu z načeli nestrankarske katoliške akcije, da je hrvatski in katoliški tednik, ki presoja vsa javna vprašanja s katoliškega in obče hrvaiskega narodnega stališča, in da služi samo cerkvi in hrvatskemu narodu, med katerima ni nobenih sporov. Decidirano izjavlja, da ni organ katoliške akcije, ker ni na svetu katoliške akcije, ki hi izdajala kot svoj organ kak dnevnik. Članek daje nato dušika ogorčenju, da se je drznil dr. Mačkov organ »tolmačiti in nadzorovati navodila cerkvenih oblasti in klicati na odgovornost ne samo »Hrvatsko stražo« ln katoliške organizacije, nego celo samega nadškofa«, če tudi za sedaj še samo med vrstami. Pravi, da je to »pomanjkanje takta in vmešavanje v interne katoliške stvari. Ako je »Hrvatska straža« kdaj ugovarjala pisanju »Hrvatskega dnevnika« potem je vršila samo svojo dolžnost. Kdo ji more n. pr. zameriti, če ni bila zadovoljna z njegovim nevtralnim stališčem napram strahovitemu po-kolju katoliških duhovnikov in vernikov v zapit v aradski trdnjavi in torej ni bil nl-kak oportunist«. Španiji. Kdo ji sme š"eti v zlo, če Je kritizirala Bičaničev na^ad na poslanico katoliškega episkopata in če je poklicala na red »Hrvatski dnevnik« zaradi njegovega pisanja o prihodu kardinala Pellegrinetti-ja«. Končno pravi »Hrvatska straža«, da si ne bo dala zamašiti ust in da »ne bo kriva, če dobiva hrvatska javnost vtis. da se »Hrvatski dnevnik« boji svobodnega hrvatskega tiska in da ni napram ostalim hrvatskim listom dovolj demokratsko toleranten. Privaditi se bo moral pač, da ne mislimo vsi po istem kalupu, posebno o njegovih nekatoliških ln nehrvatskih zaveznikih. kakor 90 samostojni demokrati in beograjska združena opozicija.« »Hrvatski dnevnik« je na izvajanja »Hrvatske straže« takoj odgovori! z novim uvodnikom, v katerem pravi, da je »nelojalno ln nekorektno zadržanje »Hrvitske straže« do hrvatskega kmetskega pokieU splošno znano. Vse njeno pisanje je tako, da se vidi, kako hoče za vsako ceno udariti listu, ki podpira politiko dr. Mačka in tolmači program in stališče HSS, protlkatoli-Ski pečnt. Pisanje »Hrvatske straže« diktirajo motivi, ki nimajo ničesar skunnega s katol'čanstvom. Ona želi samo pod p u-š^em katoHčanstva rovarltl proti oolitikj stavnike nekakega slovenskega hegemoniz-ma. Razume »e, da s takimi izvajanji nI mogoče resno polemizirati. Reči smemo samo to, da mora biti gospodom pri »Obzoru« zelo dobro, ako nimajo drugih skrbi, kakor pisati dolge kolone takih zmedenosti« HSS. V ta namen nam podtika stvari, ki jih »Hrvatski dnevnik« ni nikoli pisal ali pa Izrablja formalne ln brezpomembne po-greške. Ako bi hoteli navajati dokaze za nelojalno pisanje »Hrvatske straže« ln za njeno rovarjenje proti politiki HSS, potem bi morali napolniti nekaj številk s samimi izvlečki lz nje. Ugotoviti Je treba, da se prodaja »Hi-vatska straža« pred cerkvami in da dela ves duhovniški aparat zagrebške nadškofiie intenzivno za njeno razširjenje. Za njeno pisanje Je pred časom prevzel s posebno izjavo odgovornost sam nadškof dr. Stepinac. Ta Je te dni izjavil da se ne mara mešati v dnevno politiko. Ust, za katerega Je prevzel vso odgovornost, pa politizira na vso moč. Sedaj je zato čas, da list pove, po kakem naročilu to dela in kdo odgovarja za njegove napade na politiko hrvatskega, kmečkega pokreta.« Aretacije generalov v Rusiji Varšava, 23. dec. AA. Pol.skI Usti poročajo v zvesi z olkritjem nove zarote prod Stalinu o n? 'aljujih aretacijah ▼ Rusiji, posebno v Moskvi. Doslej eo bili aretirani ge_ nerali M uri k, član vojnega svet« Bele Rusije, Velikanov, poveljnik bajkatekega voj. nega okrožja, in Oolon. član vojnega sveta v Harkovu. čirer k.-indfla-ura pri po. slednjih volitvah je bila nairlo p-eklicnna. Mnosro aretacij so izvršili tudi v Leningradu, kjer je policija zaprla skoro vse, ki nL ro volili. Vojvof*iss1a WinsIsornekod dež in sneg. Toplota je skoraj v vsej Evropi padla povprečno za tri stopnje. V Jogoslaviji je popolnoma jasno na severovzhodu in primorju. pretežno oblačno na drugod z nekaj snega v visokih gorah in v okolici Krušev-a. Zemunska vremenska napoved: Hladno in pretežno jasno vreme z nekaj jutranje megle bo trajalo jutri ves dan po vsej iržavi. Zagrebška: Polagoma bolj toplo in še vedno vedro vreme. Pozneje je pričakovali pooblači tve. Dunajska: Prodiranje toplega vala t ni-&na, oblačno, i kraji In ljudje Nagrade »Jutra« so že razstavljene Ljubljana, 23 decembra. Danes se torej izpolnjuje želja številnim Ju t rovi m naročnikom, čitateljem in prijateljem. ki radi rešujejo uganke in ki jim je ie bolj všeč, če dobijo lepo nagrado. Razpis našega božičnega nagradnega natečaja je na strani 15. Lahko se pobahamo, da tako lepe zbirke dragocenih nagrad že dolgo wsmo ponudili našemu širokemu čitateliskemu krogu. Ljub/iančam se pa o tem iahko še posebno prepričajo, saj so vsa številna darila že razstavi jena v veliki vogalni izložbi Tiskovne zadruge na oglu Šelenburgove in Knaf-Ijeve ulice. Danes ves dan je izložba vzbujala največjo pozornost mimoidočih, še prav posebno pa mladine. Spredaj ležijo smučke, za njimi se je košato razmestil elegantni radio, na okrog so drugu darila• drsalke, kasete, stekleničke in zadaj na policah v iirokem polkrogu krasne zbirke knjig, ob nje je prislonjen deški bicikelj. Harmonijo te imenitne in bogate zbirke, s kakršno se ne more postaviti nobena druga izložba v Ljubljani, pa izpopolnjuje glasba, kajti radio je »v akciji«. Našo zbirko moramo Se venomer izpopolnjevati. Pravkar smo prejeli iz Osjeka brzo iavko: »Za božično uganko pošiljamo Štiri Eli-da-kasete. — Jugo Schicht.« Nadalje bo vsak Ljubljančan takoj opazil, da v našem razpisu ni naveden šah, do- čim je posebno viden v izložbi Tiskovne zadruge. Seveda, ko so se pa davi domislili gospodje iz inseratnega oddelka »Jutra* (ki so poskrbeli za prikupni aranžman izložbe), da kraljevska igra ne sme manjkati med nagradami. Če smo že mislili na vse sloje in stanove, ne sinemo prezreti ljubiteljev kraljevske igre, ki jih je med Slovenci tako odlično število. Tako se je torej nabralo daril znatno več kakor je v nagradnem natečaju razpisanih. To bodo prijatelji »Jutra« pač z zadovoljstvom vzeli na znanje. Ali pa bomo poskrbeli, da bodo zadovoljni prav vsi, ki jim bo žreb naklonil srečo. In sedaj pojdi, dragi čitatelj ali draga čitateljica, na 15. stran današnje številke. Reši tam obe ali vsaj eno nagradnih nalog. V prvo nalogo vpiši pravilne številke, na drugo nalogo pa napiši ob strani število, koliko trikotnikov si naštel. Potem izreži pravilno rešeno nalogo ali obe, tule spodaj pa izpolni in izreži »Kupon za nagradno žrebanje«, vse skupaj vtakni v kuverto in nalepi znamko za 1.50 din. Na kuverto napiši naslov: Uredništvo »Jutra«, (nagradno tekmovanje), Ljubljana, pa oddaj na pošto. V krajih, kjer je »Jutrova« podružnica, lahko kuverto oddaš v njej. V kuverti ne sme biti ničesar drugega kakor ti izrezki iz »Jutra«, torej ni kako sporočilo ne za uredništvo, ne za upravo ali in-seratni oddelek. I KUPON ZA NAGRADNO 2RE3ANJE Ime: Bivališče in pošta: Ulica: Emilu Adamiču ob 60 letnici rojstva Lansko leto, preden si zatisntl oči, «' m/ tekel: »Na božični večer bom doma. Doma bom med svojimiNaročil si mi, če bi umrl in bi Ti postavili pred glasbeno Matico v krogu zaslužnih naših skladateljev hermo, naj Ti, ko ho glavo pokril sneg otresem kapo z dežnikom, češ, da bi ne izgubil še tistih par las, ki si jih imel na glavi. Nismo Te pozabili Emil. Nisi in ne boš pozabljen! Vie tvoje skladbe so prijele iz duše naroda. Nihče med nami — poklicanimi ali nepoklicanimi ni znal ubirati strun tako ubrano in zveneče, kakor Til Nisi mislil, da boš svoje bogato življenjsko delo mora! predčasno zaključiti Načrtov si imel mnogo preveč ir, bela žena Ti jih je s svojimi neusmiljenimi koščenimi rokami prekrižala. Iztrgala Te je iz kroga drage družiner, ki si jo ljubil in za njo lepo in vzorno skrbel. Vsako leto na sveti večer si prinašal darove kot Božiček svoji družini. Sedla sva s prijateljem Peruzzijem teden dni pred Veliko nočjo 1925 pri čaši vina: »Trije zlati fantki,« si rekel, »povejte mi, kako bi jaz za Veliko noč svojim dragim napravil veselje?« — Dva dni na to mi Je prinesel Emil 8 moških zborov na narodno besedilo, ki jih je založilo Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« in se danes po-jo Sirom naše domovine. Dragi Emil, ko si se vživel v mirno zasluženo zatišje, si si postavil ljubek dom, okrasil s cvetjem žlahtnih vrtnic, vinsko trto, marelicami in drugim sadnim drevjem svoj vrt, kjer so brenčale čebelice okrog Tebe, in si v zadovoljstvu na solnca užival ln podarjal slovenskemu narodu zadnje svoje plodove umetniškega poslanstva. Pa si moral od nas. Vile rojenice in sojenice so Ti pred 60 leti na ta dan položile v zibelko liro zlatih strun, ki zvenijo in bodo zvenele v srcih Tvojega naroda — večna Sam st prezgodaj mislil na veliko korono na pavzi. Napisal si oporoko v »Jutru*. Evo Ti je! Ta fermata pa ne držL Dragi Emil! Narodna pesem o slovenskem dekletu poje: Doklet človeški rod Biva, po zemlji hotf, Bode slovelo Slovensko deklet Ti verzi veljajo za Te in Tvojo pesem. Te skromne vrstice Ti poklanjam ob spominu 60-letnice Tvojega rojstva na grob pri Sv. Križu. kjer spiš mirno spanje v družbi Davorina Jenka in Mateja Hubada. Za slovo iz te doline solz si si sam izbral Jenkovo prelepo pesem: Hribi še beli so, rože še ne cveto. KmaF bo pomlad prišla, rože bo sklicala. Samo moje sreč, žalostno bode še, zanj več pomladi ni, zanj več veselja tu... Pa trči v nebesih na svoj 60. rojstni dan na zdravje slovenske glasbe s p. Hugolinom Sjttnerjem in Matejem Hubadoml Na svidenje! Zorko Prelovec. Božična Dan l jubezni, dan miru, praznik Rojstva spet je tu, bele spet diše potice, jaslice krasč police. Sod hahlja se v vinski kleti: Krasno danes je živeti V petju tone božji hram: Spet je Dete prišlo k nam. Pražnja zbrana je družina, vino toči starešina. V kotu pa sam sveti Duh blagoslavlja sladki kruh. Griša Koritnik Slovenec na jahti egiptskega kediva Letos novembra je bil sprejet na jahto »Nim=>t allah« za elektrotehničnega oficirja g. Vinko Franchetti iz Ljubljane. Vinko je najmlajši sin ljubljanskega meščana in brivskega mo[6tra 2. Engelberta Franchettija. Po dovršeni realki ee je izučil pri tvrdki Voinovič elektrotehnične obrti. Nato je vstopil v strokovno šolo vojne mornarice v Gje-aoviču in jo je s prav dobrim uspehom do-vršiL V vojaški službi je bil na raznih vojnih ladjah, tako tudi na podmornici in v Glasgowu pri montiranju našega največjega vojnega broda »Dubrovnika«. Ker mu služba oa podmornici zaradi težkega zraka ni ugajala, je prestopil v službo električne centrale v Tivtu in ie bil zaposlen va>č let kot električar na »doku«. Letos je pa iskala uprava jahte »Nimet allah« pet Jugoslovanov, ki naj bodo dobri in zanesljivi strokovnjaki v mornarištvu. Kot najbolj zanesljiv in rzborno kvalificiran je prišel v ipoštev g. Vinko Franchetti in je svojo službo nasitopil 20. novembra v Brindiedju. Lastnik jahte »Nimet allah« je kediv Abbas Hilmi II., bivši podkralj Egipta, ki je odstopil, ko so Angleži prevzeli Egipt kot svojo kolonijo. Zdaj mu angleška vlada izplačuje apanažo- Kediv Abbas Hilmi II. je bogat mož. Govorijo, da ima letno 4 milijarde din dohodkov od svojih posestev in od delnic družbe Sueškega prekopa. Jahta »Nimet allah«, ki je ena najlepših na svetu in aaj-moderneje opremljena, je stala okoli 120 milijonov dtin in ima krasne emlnice. jedilnice, koncertno dvorano in veliko knjižnico. Po vseh sobah in dvoranah ima umivalnike z mrzlo in toplo vodo. Poveljnik jahte j 3 avsitralski Anglež. Drugi častniki so Anglež, Turek, trije Cehi, Hrvat in naš Ljubljančan. Nižji uslužbenci so po večini ArnavtL ki so silno vdani in zvesti Kuhinja je francoska in je glavni obed ob šestih zvečer. Svinjskega mesa in ma6ti ne poznajo, glavna jedila so govedina, jagnjetina, teletina in ribe. Jahta v današnji nemirni dobi ne more tako potovati po svetu, kakor popreje in se zadržuje največ na Grškem, v Italiji in Ju-goslaiviji. Ze delj časa počiva v mastu Brin-disi ob Jadranskem morju v Italiji in čaka na svojega lastnika, ki živi ▼ Parizu. Slovencu na tej jahti želimo mnogo srečnih službenih leti Božičnica društva Skrb za mladino Ljubljana, 23. decembra. Seveda je tudi letos priredilo marljivo društvo »Skrb za mladino« lepo uspelo bo-žičnico, na kateri je obdarovalo 128 otrok z obutvijo, toplo obleko in perilom ter 11 revnih družin z živilu Obširno zgornjo dvorano Sokoiskega doma na Taboru so napolnili obdarovanci, med njimi 10 gojencev državne gluhonean-nice. Zastopnika Rdečega križa g. Starmana, Jugoslovenske Unije za zaščito dece g. Jagodica, starosto Sokola I. inž. Bevca, narodnega poslanca g. Rajka Turka, mladino nT"« Sijajen uspeh Riharda Debenjaka Beograd. 22. decembra Naš slikar Rihard Debenjak ie priredil razstavo svojih del v Beograd«. Cisto novo ime. Niste ga slišali nikdar. Kako tudi. ko se še ni nikdar pojavil pred našo javnostjo in je sedaj prvič stopil prednjo. In vendar res umetnik po božji volji! Velika ie bodočnost, ki stoii pred njim. Saj že danes, ko ima komaj za seboj umetniško akademijo kažejo njegova dela. pa naj so kreda ali olje. pastel ali akvarel, grafika ali bakrorez, toliko umetniško višino, da se je dejanski treba pokloniti pred njimi in njihovim stvarnikom. In so tako storili v resii-ci vsi. ki so si ogledali njegovo razstavo v Jovana Ribiča ulici št. 29. v prostorih našega narodno-obrambnega društva »Istra-Trst-Gorica«. Splošno mnenje: nova zvezda je zasrala na aašem umetniškem nebu, ki bo — Bogdaj — siiala vse svetleje, vse močneje. ko hrani v sebi toliko umetniški žar. * Rihard Debenjak je naš primorski rojak. Rodil se ie leta 1908 v Kanalu na Soči. Vojna vihra aa je ponesla na štajersko, odkoder je prišel v Liubljano, kjer ja na realki v profesorjih Koželju. Kosu in Zmitku našel črve buditelje svojih umetniških Sutov. Toda ie težka, trn jeva pot do cilja za človeka. ki mu rojenice niso položile zlata v zitel. Namesto čopiču se je Debenjak moral posvetiti brzojavnemu tipkalu. Za ubogi kruh. Ne slikar, temveč železniški telegra- , fist Od leta 1927. do 1930. je služboval po- I tem kot prometni uradnik v Novem Sadu. ' Pa je vendar naposled prevladala v njem neutolažljiva želja po umetniškem ustvarjanju in se ;e leta 1980. vpisal na beograjsko umetniško akademijo. Nad osemdeset je bilo priglašencev, sprejeli so jih pa samo petnajst in med njimi Debenjaka, ki je položil sprejemni izpit z odliko kot najboljši. Pred dvema letoma ustanovljeni Akademski podporni fond dr. S*. v Beogradu, kateremu kar naj-agilneje načeluje naš starešina dr. Konrad Šmid, elam glavne koatrole, mu je nudil vsestransko moralno in gmotno podporo. Debenjak sam je opravičil to zaupanje Akademskega podpornega fonda s svojim odličnim or ga n izator skiLm in družabnim delovanjem v akademski sekciji, kateri ja zadnje leto zelo spretno in plodonosno načeloval. Sedem iet je trajal študij na akademiji in Debenjak je polagal izpit za izpitom, vedno z odliko, nad šestdeset izpitov, vse z odliko. Ali kako je živel ta najodličnejši gojenec beograjske umetniške akademije! Skoraj bi ee moralo reči, da je vseh sedem lat dejanski prestradal. V dijaški kuhinji je 6tregel kot strežnik stoterim gostom, nakladal je pesek na šlepe, v zakotni beograjski krčmi je pomival posodo. Treba je res jeklene volje, da se človek prebije skozi take težave do svojega cilja Pač res: per aspera ad astra 1 Letos v maju je naposled diplomiral z odliko kot prvi Slovenec, absolvent akademije. Sedaj pa je razstavil svoja dela, da bi si s to razstavo pridobil sredstva za nadaljevanje študij, za svoje izpopolnjevanje v Parizu. In se ni zmotil v svojih upih. Razstava je uspela kar najbolje v moralnem in materijalnem pogledu in mu odprla pot v široki svet. Bila je pravi kulturni dogodek za Beograd, zlasti pa za beograjske Slovence. Razstavo si je ogledala predvsem elita beograjskih Slovencev, med njtiani ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek, predsednik državnega eveta dr. Sagadin, član drž. sveta dr. Svetek, član glavne kontrole dr. Konrad Šmid, general Kobal, kipar Dolinar in cela vrsta drugih naših ljubiteljev umetnosti. Bilo je pa tudi lepo število posetnikov iz srbskih beograjskih krogov. Tako eo si jo ogledali predvsem vsi profesorji umetniške akademija in vsi znanejši beograjski umetniški kritiki, ki so izrekli v vseh beograjskih vodilnih listih najlaskavejše ocene o njej. Bebemjak je razstavil 63 dal, grafike, krede, akvarele, pastele, olja, bakroreze in reklamne slike. Raznovrstnost je glavni znak ta razstave. Poleg pokrajin (Logarska dolini, banatska cesta, Split, beograjski »Zeleni venec«, ki ga vsi poznavalci proglašajo za najiuspelejše delo v pogledu kolorizacije), cela vrsta naravnost mojstrskih kred (glav), kopije fresk iz pravoslavnih cerkva, cvetje (tulipani, ognjemo žareč šo^ek cvetk), ženski akt, mlada ciganka s košarico jabolk, tihožitja, sijajno olie »pred nevihto«, slovenska izba, nežna pol renesančna, pa vendar 6amo svoja »lutka«, grad Buehenstein. velenjski grad, znamenje, vrbe, krepak portret Šuima-dinca. So med temi deli diplomska dela, akvareli (kopije fresk), ki so že na akademiji vzbujali splošno pozornost. Pokrajine fn njtt roditelje je pozdravi umfjld predsednik društva g. Miroslav Urbaa, ki se jo v uvodnem govoru, polnem miline o svetosti božiča in o usmiljenem srcu našega pokojnega očeta-kralja, želel vesele božične praznike z zagotovilom, da bo društvo po svojih močeh storilo vse, kar se da v naših razmerah storiti, da jim olajša obupni položaj, v katerega so roditelji zašli po gospodarskem zastoju. Zahvalil se je vsem darovalcem, zlasti kr. banski upravi, Tekstilni industriji »Ju-gobruna« v Kranju, Beograjski tekstilni industriji d. d. Beograd, Sokolu I. in sodelavcem, ki so po svojih močeh prispevali in omogočili, da se je obdaritev mogla izvršiti v takšni meri. V imenu obdarovancev je bila izrečena topla zahvala. Ko je orkester Sokola I. odigral nekaj komadov in se je končala lutkovna predstava, se je pričela obdaritev. S hvaležnostjo v srcih so se obdarovanci razšli na svoje domove. Tiho in skromno, večini javnosti skoraj nepoznano društvo vrši svojo nalogo, ki je izražena v imenu s hvalevredno pridnostjo in nesebično požrtvovalnostjo ter zasluži vso pozornost javnosti in ustanov, katerih naloga je lajšati gorje siromašni in pomanjkanja trpeči mladini, ki naj doraste v jeklene borce za svoje ideale in zveste državljane kraljevine Jugoslavije, Neredna s4o£Lca upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, Id zanesljivo deluje in ima prijeien okus, j« feLn»ift.mMflua.« Dobrodelnost v industrijskem kraju Jescnice, 23. decembra Jeseniške Kolašice. ki jih prištevamo med najpožrtvovalnejše na deželi, bo pri. redile 18. t. m. na narodni šoli svojo tretjo božičnico. Predsednica pa Vida Peruzzijeva je otvorila prireditev e toplim pozdravom na oblarovanoe in njihove družine. Sledile so deklamacije, pevske točke, igranje na harmoniko ter enodejansfc« božična igra. ki jo j® sestavila in spretno vodila gdč, Rfupnikova, učenka 8. razreda višje narod« ne šole. Nato so marljive Kolašice obdarovale nad 130 nezadostno preskrbljenih otrok z blagom, oblekami, perilom, volne., mmi .jopicami, čevlji in jeStvinomL Da se je obdaritev izvršila v tako lepem obsegu, se morajo vrle Kolašice zahvaliti Kranjski industrijski dražbi, g. industrijcu Westnu, g. generalnemu ravnatelju Nootu, g. inž. Dostalu. dalje vsem gg. ravnateljem. obra_ tovodjem in nra^ništvu KID. uradništvu državnih in zasebnih uradov, učiteljstvo, trgovcem, obrtnikom in ostalemu jesenu skemn prebivalstvu, za prispevke v denar, ju in blagu. RADIONE aparati so precizijsko ročno delo, zato kvaliteta. Da dobite za svoj denar 100% protivrednost, zato kupite RADIONE. »RADI reg. zadr. z o. z. V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA CESTA 7. TeL 3190. Vsem darovalcem, kakor tudi sodelujo. čim pri lepi in uspeli božičnici. ter vsem onim, ki so brezplačno izdelale volnene jopice, obleke in perilo pa po najnižji ceni, se je ob zaključku prireditve zahvalila v imena odbora predilnica, učiteljica ga Matilda Mušičeva s toplo prošnjo, da oeta_ nejo številni darovalci in požrtvovalni so_ delujoči Kolašicam tudi v bodoče naklonjeni. Makslm Gaspari: SVATBA. — Slika, veliko umetniško delo mojstra Gasparija* je vzbudila, ko ie bila v Ljubljani razstavljena, splošno pozornost in občudovanje pa tudi splošno priznanje mojstru, za katerega nas mnogi dru~i zavidajo. Lastnica te umetnine, Nabavijalna zadruga uslužbencev državnih zeleznic, je sliko le prekmalu odpeljala v Gozd-Martuljek, kjer bo v njenem hotelu KO-OP krasila jedilnico. Mnogi častilci mojstra Gasparija z dežele, kamor je sel glas o tako uspelem njegovem najnovejšem delu, niso mogli videti izvirne slike, zato objavljamo reprodukcijo. iz slovenskih krajev so pa plod letošnjega slikarjevega bivanja v Sloveniji in kažejo očiten velik napredek v barvni kompoziciji, ki opravičuje najlepše nade za umetnikov kar najmočnejši razvoj. Treba je rečL da se pač opaža tupatam, zlasti pri delih v olju iz šolske dobe, negotovost v barvnem izrazu, toda priznati je trsba, da take negotovosti aikakor ni v risbi. Ima prav beograjski poznavalec likovne umetnosti, ki je, ogledava joč razstavo, menil z zadovoljstvom: »Hvala Bogu, dobivamo vendarle slikarja, ki je obenem tudi dober riearl« Rihard Debenjak je šel skoai trnjevo 8olo življenja, preiden je dospel do svojega toliko poželjenega cilja, diplome umetniške aka- demija S svojo sedanjo razstavo je pokazal, da. krepka volja, združena s pravim, resničnim umetniškim nadahrajenjem zares ustvarja dela trajne vradnosti. Kakor ie rečeno, je razstava uspela v moralnem in materialnem pogledu kar najbolje. Uspeh, kaior ga skromni umetnik, kakor ®e je sam izrazil, ai pričakoval. Naj mu je ta uspeh y izpodbu-do za nadaljno njegovo bodočnost, za kar najkrepkejši njegov razvoj in napradek. Obenem :pa bodi ta njegov uspeh tudi vsa| oddaleč košček priznanja tistim beograjskim: slovenskim krogom, ki eo pomagali mlademu umetniku, da si je odprl pot v carstw» umetnosti. b Gospodarstvo Prilagoditev zadružnih pravil novemu zakonu Novi zadružni zakon Je 24. septembra t. L stopaj v veljavo ln j« dobil obvezno moč. Istega dne ao prenehali veljati vsi dotedanji zadružni zakoni. Ker pa morajo zadruge prej prilagoditi svoja pravila novemu zadružnemu zakonu, ustvarja novi zadruZnl zakon neko prehodno dobo, v kateri lahko vsaka zadruga izvrši potrebne sprememb« svojih pravil Paragraf 117. namreč določa, da morajo zadruge in zveze, ki so ustanovljene po dosedanjih zakonih m so obstojale na dan uveljavljenja novega zakona (24. septembra t. L), spraviti v dveh letih svoja pravila In svoje poslovanje v sklad z novim zakonom, sicer bo po preteku tega roka pristojno sodišče samo izreklo njih prestanek. Obstoječe zadruge lahko torej do 23. septembra 1939. obdrže svoja dosedanja pravila in lahko poslujejo po teh pravilih. VpraSanje veljavnosti starega zakona Drugi predpis pa pravi: »Dokler «e pravila v roku ne spravijo v sklad s teon zakonom, veljajo predpisi prejšnjih zakonov«. Tu je seoaj nastalo sporno vprašanje, v kakšnem obsegu veljajo za zadruge, ki Ae niso prilagodile svojih pravil, predpisi prejšnjih zaiionov. Nekateri mislijo, da novi zadružni zakon za stare zadruge v nobeni točki ne velja m da se zadruge nanj sploh nimajo ozirati, dokler ne prilagodijo svojih pravil ln ne postanejo nova pravila pravomočna S vpisom v zadružni register. Drugi pa zopet trdijo, da veljajo predpisa prejšnjih zakonov do spremembe pravil v toliko, kolikor se zadružna pravila nanje naslanjajo ali Izrecno sklicujejo. Ce pravila sploh ničesar ne določajo ali se ne sklicujejo na določila prejšnjih zakonov, oziroma če prejšnji zakoni ničesar ne določajo, tedaj veljajo tudi za zadruge, ki avojih pravil še niso spremenile, predpisi novega zadružnega zakona, če ima ta novi zadružni zakon ustrezajoči predpis. Takih primerov pa je več. Po tem tolmačenju veljajo seveda tudi taki predpisi, ki Jih stari zadružni zakon sploh ne pozna, kakor na primer predpisi o fuziji, o glavni atadružni zvezi, o nadzorstvu zadružništva, o ugodnostih itd. Seveda bi to drugo tolmačenje precej kompiiciralo že itak zamotano pravno stanje, ker bi bilo pogosto težko ugotoviti, kateri predpis prihaja v konkretnem primeru v poštev, ali predpis novega ali starega zakona. V tem pogledu bo važna obrazložitev, ki jo bo po obljubi IzdaJ kmetijski minister v treh mesecih. Dokler ne izide ta razlaga, tudi ni priporočljivo prilagoditi pravila novemu zakonu. Omeniti ]e Se drugo važno določbo, ki se *iče zlasti krmilnih zadrug. Paragraf 118. namreč določa, da smejo atare zadruge še 10 let po uveljavljeiiju uo\eg;i zakona obdržati predpise svojih pravil, po katerih je v«si-laa deležev različna, nadalje predpise pravil, ki se tičejo sprejemanja hranilnih vlog, kakor tudi tiste predpise pravil, po katerih gre posameznemu zadružniku na skupščini več plaso> (števila glasov sevjda ne morejo zvišati). Zadruue, ki ae bodo hotele poslu-žiti te ugodnosti, bodo v prihodnjih dveh letih prilagodile svoja pravi La s predpisom novega zakona v vseh točkah, razen v onih, ki govorijo o višini deležev, sprejemanju hranilnih vlog in večkratni glasovalni pravici. Po pretekiu 10-letnega roka se bodo morale tudi te zadruge v celoti prilagoditi predpisom novega zadružnega zakona, ali pa se bodo morale pretvorili v združbi drugačne oblike, vendar ob spremembi ne bodo uživale takšnih oprostitev, kakor zadruge, ki bodo to storile v teku treh let. Zadruge smejo poslovati samo a Slani Novi zadružni zakon dafinira gospodarsko zadrugo kot združbo nedoločenega števila članov (zadružnikov) « spremenljivim Številom poslovnih deležev, ki se je vsak član udeležuje neposredno in ki ima naman, da pospešuje njihovo gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči čla.iov. Ta definicija poudarja gospodarski namen, ki ga mora zasledovati zadruga. Prvenstvene so tor*j gospodarske koristi, in to eamo članov-zadružnikov. Načelno se sme vsaka zadruga baviti z vsakim neprepovedanim poslom ki lahko poveča dohodke ali zmanjša stroška članov. To načelo omogoča zadruge z najrazličnejšimi nalogami, toda v^e bodo morale imeti glavni namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov. Načelo- da se sme zadruga baviti z vsakim neprepoveda-nim poslom, pa je znatno omejeno s predpisom. ila sme zadruga poslovati samo s svojimi ?!ani in dovoljuje poslovanje z nečlani le r izjemnih primerih, ki jih taksativno ua-iteva- Ta določba bo marsikaterim starim zadrugam onemogočila nadaljnji obstoj. Do-sedaj so zadruge, ki so poslovale z nečlani, lahko obstojale, le da niso uživale davčnih ki taksnih ugodnosti. Novi zakon pa daje eadrugam. ki poslujejo z nečlani in ne rno-reio spraviti svoMh pravil v sklad z novim zakonom. rok treh let, da likvidirajo ali pa ie spremenijo v združbe drugačne oblike (to velja predvsem za razne tiskovne in založniške zadruge). Tak? zadruge bodo delovale zaenkrat &e naprej po starih predpisih v roku treh let pa se morajo spremeniti ali v delniške druži e ali v družbe z omenjano zavezo. Nekatere take zadruge pa bodo morda likvidarale Tu gre predvsem za take zadruge, k1 vr-Sijo zgolj posredovalno funkcijo in je zadruga prav za prav le lastnik podjetja. Take zadruge so morale doslej nujno poslovati predvsem z nečlani, ker jih je k temu mililo samo poslovanj?. Po novem zakonu take zadruge ne bodo smale več obstojati. Se posliujejo z nečlani v poslih, ki jih novi zakon ne dopušča. Kdaj smejo zadruge poslovali tudi z nečlani Novi zakon, kakor rečeno, izrecno našteva, kdaj smejo v izjemnih primerih zadruga poslovati z nečlani. Po 6. odstavku § 1. sme zadruga: 1) v kreditnih poslih najemati kre- dite tn sprejemati hranilne vloge od neza- družmkov; 2) prodajati nezadružnikom svoje proizvod« in proizvoda zadružnikov, predelane ali nepredelane; S) nabavljati od nezadružnikov f poslih zadružne nabave predmete, namenjene potTošnji zadružnikov (nabavljenih predmetov, razen monepolskih, pa ne sme prodajati nezadivižnikom); 4) v poslih zadružnega izdelovanja in predelovanja sme zadruga od nezadružnikov nabavljati naprave in druge predmete, potrebne za izdelovanja in predelovale (stroje, orodje, pogonski material in podobno), nadalje sme od nezadružuikov nabavljati surovine zaradi izdelovanja predmetov za potrošnjo svojih članov, obrtniška zadruga pa sme nabavljati od nezadružnikov material in surovine za predelovanja ter izdelke prodajati nezadružnikom; 5) v zavarovalnih poslih enie zadruga opravljati pozavarovanje tudi pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njih sprejemati poza varovanja do zneska svojih zavarovalnih glavnic; 6) v poslih skupne nabave in potrošnje sme prodajati zaobalo (embalažo) in pokvarjeno ali poškodovano blago, kakor tudi odpadke in postranske proizvode, dobljena pri zadružni proizvodnji ali predelavi, Eii ne služijo potrošnji njenih zadružnikov (o taki opravljeni prodaji pokvarjenega ali poškodovanega bla-ga je zadruga dolžna takoj obvestiti revizijsko zvezo); 7) od nezadružnikov sme nabavljati proizvoda ob elementarnih ali periodnih ovirah, zaradi katerih zadruga ne bi mogla s proizvodi svojih zadružnikov zadovoljili potreb svojih stalnih potrošnikov (dovolitve za to daje kmetijski minister po zaslišanju Glavne zadružne zveze); 8) v svojih prodajalnicab sme poleg glavnega svojega proizvoda ali proizvoda svojih zadružnikov prodajati postranske potrošne pradmete, nabavljene od nezadružnikov. ki se brez njih glavni proizvod ne more uspešno prodajati (dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po zaslišanju Glavne zadružne zveza). Zakon daje torej dovoljenja za poslovanje z nezadružniki predvsem tam. kjer bi bilo sicer poslovanje zadruge otežkofeno ali onemogočajo. Kreditna zadruga, ki daje kredite, mora imeti hranilne vloge, ki pa jih ne dajejo tisti, ki denar potrebujejo in so člani zadruge; od vlagateljev pa ni mogoče zahtevati. da bi morali biti člani zadruge, kjer nalagajo svoje prihranke, in da bo morali še prevzemati članske dolžnosti. Slično je pri obrtnih in nabavljalnih zadrugah. Tu se ne more zahtevati, da bi moral biti vsakdo, ki zadrugi ka j proda ali od za druge ka j kupi. član zadruge. Ta okvir je zakonodajalec prekoračil s tem. da daje zadrugam možnost prodajati pokvarjeno ali poškodovano blago ndčlanom. kar lahko omogoči zlorabe. Obseg poslovanja zadrug Kreditne cadrav« smejo ▼ smisla gornjih predpisov dajati posojila samo svojim ila. nom, hranilne vloge pa lahko sprejemajo tudi od nečlanov, prav tako kredit«. Nabavljalne h) prodajne zadruge smejo nabavljati blago, namenjeno potrotofl članov. od kogarkoli, tudi od nezadružnikov, prodajati pa ga smejo izključeno le (la. nom. Mlekarske zadruge smejo • pre je mati ml«. ko samo od svojih članov, mleko ln mlečne izdelke pa lahko prodajajo vsakomur. Stroje za obrat, orodje ia pogonski materini emejo nabavljati od kogarkoli. V izjemnih primerih (elementarne nezgode) emejo mleko gprejemati tudi od nečlanov. Živinorejske in pašn&ke zadrug* izvrta. Jejo svoje nalog« izključno T okvira svojega članstva. Kmetijsko—strojne zadruge emejo posojati stroje samo svojim članom, kupovati pa smejo stroje in pogonski material ter orodje od nečlanov. Elektrarnrške zadruge smelo oddajati električni tok samo svojim članom, kupovati pa smejo tok od kogarkoli. Obrtniške zadruge smejo kupovati surtv vlne in material za predelovanje od neza. družnikov, prodajati pa smejo ne zadružni, kom samo one proizvode, ki jih je zndruira i7/ielTla eli predelala ali so jih izdelali ali predelali njeni člani. Stavbinske zadmge lahko material za gradnjo hiš kupijo od nečlanov, graditi pa smejo hiše samo za svoje člane in tudi 6tanovan ja od 'ajati samo svojim članom. Zadruge, ki imajo turistične ali izletniške stavbe, smejo te stavbe dati na razpolago samo zadružnikom. Zavarovalne zadruge zavarujejo samo svoje čalne. Tudi vodovodne zadruge oddajajo vodo samo svojim članom. Vinarske in sadjarske zadruge smejo sadje in vino sprejemati samo od svojih Čla. nov. prodajati pa ga smejo komurkoli. Tiskovnim in založnškim zadrugam la-kon bistveno omejuje delovanje. Zadružne tiskarne smejo obstojati samo te^aj, 6« so uslužbenci (stavci, strojniki in oe'alo osob. je) vsi zadružniki in je to obrtniška zadruga. Možna pa je tudi raka zadružna tiskarna. kjer uslužbenci n;so zadružniki, tiskati oa sme samo za svoje zadružnike (naročni. ki knjig, časopisov, tiskovin itd moreio biti wmo člani). Založniška zadruga sm*. po novem zakonu izdajati samo stvari, ki Jih napišejo njeni člani, ali pa morajo biti vsi naročniki knjig, časopisov itd., ki jih izdaja zaruga. njeni člani. Kakor vidimo, se bodo tiskovne in založnice zadruge težko nrilagodile zakonu in bodo vsekakor morale prevzeti drugo obliko gospoda ske zdm^e. Poudariti pa Je treba, da po novem za'o. nn kršitev prepovedi poslovanj;* z ne*lanl nima za nosVrlico samo izgubo davčnih In taksnih ugodnosti; tako zadrugo lah' o so-d'šče razpusti zaradi prekoračenja delokroga. Rekonstrukcija proge Beograd—Zagreb Že včeraj smo kratko poročali, da bo že- I brzino vlakov tudi na nekaterih vicinalnih Tni&lro nnraira r»T»i V*rv, lr\ in Inf« „i—" nmpn h fl«ru»ralna dirokH ia Železnic 1<4 lezniška uprava prihodnje leto potrebovala znatno število novih železniških pragov in tračnic, in sicer predvsem za rekonstrukcijo železniške proge od Beograda do Zagreba. Te dni se je vršila v Beogradu licitacija za dobavo 1,800.000 železniških pragov v vrednosti 65 milijonov Din. Z rekonstrukcijo glavne proge Beograd Zagreb bodo pričeli v najkrajšem času. Namen rekonstrukcije je, da se omogoči povečanje brzine brzovlakov na 90 do 100 km na uro. Predvsem pride za rekonstrukcijo v poštev proga od Slavonskega Broda do Zagreba, delno pa bodo rekonstruirali tudi progo v smeri proti Beogradu. Po izvršeni rekonstrukciji bodo lahko skrajšali vožnjo od Zagreba do Beograda pri braovlakih za 1 in pol do 2 uri. Na progi Beograd—Zagreb bodo vozile specialne aerodinamične lokomotive. Za enkrat bodo v ta namen preuredili že obstoječe največje lokomotive, ki bodo dobile aerodinamično obliko. Na progi bodo položili tudi nove težke tračnice, ki jih že izdelujejo v novi valjarni v Zenici. Teh tračnih je sedaj izdelanih že nekaj vagonov, železniška uprava namerava povečati j progah. Generalna direkcija železnic je pri Tvornici vagonov, strojev m mostov v Slavonskem Brodu naročila že 10 lahkih lokomotiv za te proge. To bodo prve lokomotive, izdelane v naši državi. Pozneje namerava železniška uprava oddati še nadaljnja naročila za nove lokomotive, ker jih potrebuje za normaliziranje prometa na vicinalnih progah najmanj 80. Gre predvsem za vicinalne proge v Vojvodini, v Hrvatskem Zagorju ln v Slavoniji. Kakor je podoba te lokomotive zaenkrat niso namenjene za zboljšanje prometa na progah v Sloveniji. Nove lokomotive bodo zgrajene za povprečno hitrost 50 do 60 km na uro, medtem ko vozijo sedaj vlaki na mnogih vicinalnih progah le z brzino okrog 30 km. Kakor se zdi se železniška uprava Se ni odločila za rekonstrukcijo proge od Zidanega mosta do Zagreba, kjer je nujno potrebno zgraditi drugi tir, kajti ta proga je med vsemi progami v naši državi najbolj obremenjena. Skrajni čas bi bil, da železniška uprava končno reši tudi to vprašanje, ki se odlaša od leta do leta. Vesele Božične praznike in srečno NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim strankam „P R O M E T" komisijska trgovina šivalnih strojev, koles in vsakovrstnih drugih predmetov V LJUBLJANI, NAPOLEONOV TRG 7 (Nasproti križansKe cerkve) Kako pogosto počiva »njegov* pogled na Vasf ATI {• Vaša poft tako lepa kakor si io telite? čista, enakomerno medlo in brez poJkodb... Uporabljajte ra nego Vale polti Efido kremo IDEAl, •uho dnevno kremo, tedaj ste lahko vedno brez skrbi. Ker vsebuje hamamelis, odpravi majhne poikodbe no polti in nečisroto. Ako redno uporobifote to kremo, Vas bo „on" vedno občudoval. ELIDA KREMA IDEAL Gospodarske vesti = Klirinška podajanja z Italijo. Poročali emo že. da bi »e moral stalni italijansko. jugoslovenski gospodarski odbor sestati 17. t. m. v Beogradu k drugemu letošnjemu zasedanju. Ker pa so italijanski drkgati trenotno zaposleni pri podajanjih r Nemčijo in Nizozemsko, je bilo 7Aisedanje tega o bora preloženo na januar. Gradivo za po_ gajanja z Italijo smo v celoti pripravili, tako kaT ee tiče trgovinskega dela pogajanja kakor tudi pogajanj za nov plačilni sporazum. Plačilni promet predstavlja ee-daj najvažnejše vprašanje naših odn^Ša:ev z Italijo spričo okolnosti, da nam It-nlija sedaj dolguje v novem in sVirem klirinsru 77 milijonov lir (176 milijonov din). Po beograjskih informacijah naj bi se klirinški sis^m podaljšal za vse leto 1938 s to spremembo, da bi se terjatve naših izvoznikov glasile na dinarje, terjatve italijanskih izvoznikov pa na lire; pri nastanku salda v korist ene aH druge države ne bi torej obstojal za izvoznike nikakšen valutni rizi. ko. Po preteku leta 1938 pa bi se uvedel sistem plačevanja v svoho nih devizah. Za prehod k sistemu plačevanja v svobodnih devizah pa ste vi Italiis pogoj, da Se pre.i likvidira nastali italijanski dol? z večiim izvozom italijanskega blaga v Jugoslavijo. Ukinjen je kliringa bi bilo torej moPrager TagblatU: Trboveljska premo-gokopna družba v Ljubljani, ki spada v koncem Zentral-Europai&che Landerbank in se njene delnice trgujejo tiud' na praški borzi. obratuje sedaj z izkoriščanjem polne ka-pacitate. Tudi za prve mesece priholnjega leta ima podjetje znatna naročila. Računati je s tem, da bo družba za tekoče poslovno leto plačala najmanj isto dividendo kakor za preteklo leto. to je 13 Din na delniško glavnic« 200 milijonov, vendar ni izključeno, da to dividenda povišana. = Trboveljska premogokopna družba in trgovstvo v rudarskih revirjih. Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino nam je poslala naslednji dopis: TPD j« dala svojim delavcem v rudarskih revirjih za božične praznike kot podporo najfinejšo moko. in sicer na aktivnega delavca po 10 kg, za vsakega družinskega člana pa po kg. Dobavo in prodajo moke pa je TPD prepustila konsumnim zadrugam v ruiar. skih revirjih proti nakaznicam, katerih protivrednost bo TPD poravnala po ceni 3.75 din zo kg. Ta socialni čin TPD samo pozdravljamo saj je s te«u v dnevih prazui. kov razveselila družine, ki so prestajale v zadnjih letih ogromno gorja in bede in katerih gmotni položaj se le prav počasi zboljšuje. Ne morem« t>a se strinjati z načinom razdelitve podpore, ker se s tokim postopanjem ustvarja nerazpoloženje nasproti trgovcem. Tak način dobave in razdeljevanja moke za del«v6tvo pomeni vidno zapostavljanje trgovcev v reviiskih krajih, medtem ko očitno podpira kor.sumne zadruge in jih skuša prikazati kupujočemu občinstvu kot obrate, ki so vedni večjega 7aui«nja. V rudarskih revirjih je nad 50% delavcev, ki 6i nabavljajo življenjske potrebščine, seve ia tudi moko. pri privatnih trgovcih. Trgovci ne bi prav nič ugovarjali, če H TPD moko sama nabavila in jo tudi srrma ra/dtlila delavrem kot podooro, medtem ko st z gornjim nač nom razdeljevanja m^ke indi:ektno dirigira kupujoče de lavstvo v konsumne za 'ruge. ki se jim s tem nudi najlepša pril ka za agitacijo, da dosedanji od emrtlec priva^ega trgovca postane odjemalec kon=mmnih zadrug. Na ta način se o vzemajo trgovcem odjemalci in 6e dela prikrita nelojalna konkurenca. Če bi TPD s.-r-a nabavila moko po nabavni ceni 3 25 din za kg in jo zaračunala po lastni nabavni ceni. bi s tem nud la delavcem za 50.000 din več moke (toliko namreč znaša pri ntrzdelieni količini moke zaslužek kon-umnih zadrug) Delavstvo je bilo torej prikrajšano za 50.000 din po'pore, favorizirajo se konsumi, na trgovetvo pa pade senca manjvrednost. Iz vsega tega se jasno vidi, kako 6e trgovci omalovažujejo in kako se podpirajo ko-sumi na ra. čun delavcev. Zaradi jisno?ti naj Se pri-slavimo, da so delavski zaupniki v revirjih istočasno v vo sfvu tamkajšnj h kon. »umnih zadrug, da so torej nervosredno udeleženi pri njih poslovnem uspehu Zakaj je TPD svoj č e lnhko izdajala delavcem nakazn:ce za nabavo življenjski po. trebščin, ki so jih lahko nabavljati v trgo. vinah, kjer eo bili stalni odjemalci in se je taknat ta način dajanja podrore izkazi kot dober in vsestransko zadovoljiv. V času dolgoletne rudarske krrae so tnrov^ v rudarskih revirjih veliko pciragali delavcem, posebno z daianjem blara na k edlt v ^o. bri veri da '^odo deavei ob zboljš^nih raz. merah tudi p'ačali. T-^ovci bo tudi drusra-če v nem*;hni meri priponi >g!i, da s- je kriza zadnjih let še nekako prebrodila. Tr. govstvo v ruda'«' ih rev rjih je tedaj na viden način pokazalo veliko nv;d"vrKv»t za »e*l«čp * katerimi se je v č?su krize bo. ri'a TTT» 7/ato trgovc' ne morejo razumeti, da »ih TPD na t.*>ko viden P-čin brVk1ra. Mi niso tu i rrgovi nolp-» TPr* v r <,iT-*k:h revirjih "aj^ečji dav+n*>hčev*«1"i Tnr> n«5 *mp no^aMM d* je fgovstvo n:en vrl"k od 'ptpVec fn Vops- ment Javno omalov.že. vanje tega trgovsfvn. ki se mora boriti z plačevati najvišje samoupravne doklade v Slorvnl mora izzvati v trgovskih rretah odpor se iou bo enodu&no pridružilo vb« ostaio slovensko trgovat vo. — Belgija in LuKseraburg neftllrtnftkl državi. Finančni minister j« na. predlog Narodne banke tod al odlok, da s« imata, od 1. januarja 1938. Belgija in Luksean-burg smatrati za neklirinški državi, in da Imajo od tedaj za ti dve državi veljati določila odloka finančnega ministrstva od 11. junija 1936 in od 15. januarja 19">7 po katerih je za uvoz blaga iz neklirin-ških držav potrebno poprejšnje dovoljenje za uvoz ln za plačilo. Dovoljenj« daje odbor za uvoz pri Narodni banki. = Blag-ajnlca Postne hranilnice, podruf-n!cc v Ljubljani posluje danes za stranke od 8. do 12. ure, dne 31. t. m. pa zaradi letnega zaključka od pol 8. do pol 11. ure. Borze 23. decembra Ns ljtrf>ljanski borzi »o ce danes avstrijski Šilingi trgovali v privatnem kliringu; po 8.66. medtem ko je bilo t& angleSke funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so s« trgovali avstrijski šilingi po 8.6250 (v Beogradu po 8.6350)» angleški funti po 238 im grški boni po 26.25. Nemški klirirški čeki stanejo v Beogradu, Zagrebu tn Ljubljani nespremenjeno 14.00. v Zagrebu pa za konec februarja in za konec maja celo nekoliko vičje* namreč po 14.05. V svobodnem deviznem prometu stanejo ameriški dolarji 47.75, švicarski franki 11.02 in francoski franki 1.64. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci noti-rala 423 — 424 (v Beogradu 422.75 — 423.50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2395.66 — 2410.26, Berlin 1734.77 — 1748.65, Bruselj 730.70 — 736.76, Curih 996.45 — 1003.52, London 215 — 21706, Nevvvork 4276 — 4312.31« Pariz 146.06 — 147.50. Praga 151J3 — 152.43, Trst 225 95 — 229.03. Curih. Beograd 10, Pariz 15.68. L«n<1o® 21.t*>375, New York 432.25. Bruselj 73 40, Milan 22.74, Amsterdam 240.3250. Berlin 174.10, Dunaj 80.75. Stockhokn lll.S7"-0, Oslo lOb^a. Kobenhavn 9 .45, Praga 15.19, Et- EKT1 Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 423—424, 4% agrarne 55—56, 4°/o severne agrarne 54.50 den. 6°/o begluške TJ deru, 6% dalm. agrarne 77.25—77.50 7°/o etabiliz 88.50 den., 7°/o invest. 98.50 den.. 7% D'ž. hip. lian k« 99 den., 7®/o Biair 84.25—8 .75, 8°/o Blair 93 den.: delnce: Nirodna banka 7500 den., PAB 211—214 Tnboveljska 2(10 —225. Sečerana Osijek 161—lfio, Dubrovačka 420—500. Oceania KO—G50, Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 422.75—433.50 za Jan. 422.50 —423.50, 4°/o severne agrarne 54 50 6o/8 dalm. agrarne 7g b!. 6% begluSke 79.50—80. T'* invest. (97—9^. 7o/o Drž. hip. banka 90.50 den.. 7°/. P!-dr 84— 8% Blair (94), Narodna banka 7500, PAB 210 d€n. Blagov««* tržišča ŽITO + Chlcago. 23 decembra. Začetni tečaji: pSenica: za dec. 94.50, za maj 91, za julij 85.50; koruza: za maj 59.25, za julij 59 125. + Novosadska blagovna borza (23 t m) Tendenca nespremenjena. Pš niča (78/79 kg): hnška 175 _ 177: baška la^ja Tisa 177 — 179: iadja Bege< 176 178: bana eka 171 — 178,- samska 175 — 175: slavonska 176 — 180. Koru/a: baška in s en»>a 106—108. hanatska 103 _ 105. baška nova. sušena 100—101 Oves: baški. samski in 61 vorek' 123 — 127. R i: baška 172 - 174. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 - 13250 Moka: ba.Ska in sremska »Og« in Oag« 272 50 - 282 "0. »2« 2*2 50 - 26" SO >5. 232 50 _ 2-J? 50; »6« 212.50 - 099 po- »7<-182 50 — 192 50: »8« 125 - 1?0 Otrobi: baški. sremsk' in banatski v vrečah 90 -93. ROHKAI + Llverpoof. 22. deccmbra. Tendenc mirna ZaVi-v.i tečaji, za dec 4 70 (pre> inji dan 4.77), za maj 4.82 (4.88), t!efadyn <2 C C fe najnovejši in nof- mode/ne/ši spi e-femnik, ki ga je ustvaril za Vas svetovni koncem i C\Pcificicircl-radio ^^^ jt/ir./ aino ttMtu(ti>to\j m siooeni/o- RADIO-J) O H Kit I j fcl a z o. z., Ljubljana &OAGRhi>M 1RO 8 PodzaxtOT)*tvo za Maribor • HENRIK ARLAJl, Ulica tO. oktobra it. 4. I če vesti * Slovenski boži? v davnini. To je naslov, . ki ga bo i ii i al drevi ob 19.30. v ljubljanskem ' radiu strokovni učitelj ia publicist g. Ru- j doif Dostal. * Razstava kipov in slik bolgarskih umetnic t lieojjratlu je zaključena, preue&ena pa bo po inciativi žen^ih organizacij v Zagreb, kjer bo otvorjena 2. januarja. Bolgarske umetnice »o imeie s svo.p razstavo v Beogradu lepe moralne in tudi gmotna uspehe. Prodanih je bilo 26 umetnin. Zdaj pa bodo priredili v Beogradu razstavo bolgarski karikaturisti in bo razstava obsegala kakih 150 deL Razstavo, ki bo pozneje tudi prenesena v Zagreb, bo v Beogradu otvoril znani karikaturist, sotrudnik »Politike« Pjer Križanič. Vedno na ^epsa dama s in jttmt m guspoae nudi ipeCIfll aartumerisa Venus' pred & posic * »Življenje in svet« prinese v prihodnji (ponedeljki) številki poleg kazala naslednje članke: Na uvodnem mestu zanimivo razglabljanja o novem problemu bele rase — črni nevarnosti, ki preti zlasti ameriškim državam. Nadalje članek »V pragozdu«, kakor ga opisuje po izkušnjah iz nizozemska Indije dr. Kari iielbig, [oteni nadaljnji zemljepisni prispevek »Najlepši slapovi«. V rubriki Iz literaruega svela piše A. Debeljak o italijanskem dramatiku in pripovedniku Luigiju Pirandellu (v zvezi s TOieinico že pokojnega Nobelovega nagrajenca), uredništvo pa poroča o nekaterih novih knjigah in revijah, številka prinese polag ilustracij tudi rubrike: Tehnični obzornik, Praktične novote. Za bistre glave in Šah. * Francoski konzulat v Ljubljani naznanja občinstvu. da bo ?a pariški velesejem (Foire de Pariš) od 21 maja do 6. jun ja 1938 vidiranje potnih listov brezplačno: te ugodnosti bodo deležni kupci,' ako se izkažejo s posebno ejjnisko egitim- cijo katere veljavnost ie določena za čas oi 15. maja do 14. junija 19S8. ' Kuriva 33%, jeze 100% to prištedi Lutz-peč, Ljubljana VII. * 'luj.»ki promet v bubrovii.ku je zeio živahen- Meseca novembra je bilo tam '34? gostov iz tuzamstva Ln 529 inozem-kih glPdi<'(*, posebno motnie v prebavi, se lahko odpravijo ? davno presKušentm domačim sredstvom za čiščenje, i naravno o F ran/-.J ost lovo« grenčico, ki tudi po daljši uporabi ndličnn 'ZKaie Oni ki so bolni n& želodcu in črevesiu a a;;ejo »Franz-Josefovo vodo«, so ze\o zadovot jni r okusom kakor tudi z menim učinkom Ogl rt-g s ftr 15 185'86 * Smrt zaslužnega nacionalnega delavca v Bosni. Po kratki bolezni je umrl v Beogradu državni svetnik Osman Nuri Hadžič, ki ima velike zasluge kot javni delavec in pisatelj v Bomu im liercegovini. Rodil se ja leta 1889. v Mostarju, pravo pa je študiral v Zagrebu in na Dunaju. Bil je med onimi na-cionalno-revolucionarniiiiii visokošolci, ki so leta 1895. pod vodstvom pokojnega Stjepana Radiča med obiskom cesarja Franca Jožefa zažgali madžarsko zastavo. Tudi Hadžič je bil več mesecav zaprt in potem izključen iz zagrebškega vseučilišča. Ko je dovršil pravne študije ua Dunaju, je bil nekaj časa profesor na šeriatski šoli v Sarajevu, pozneje pa je bil sprejet v upravno službo. Po prevratu je bil načelnik banjaluškega okraja, potem pa je bil imenovan za načelnika notranjega ministrstva. Kot tak je bil leta 1924. upokojen, od leta 1929, pa ja bil državni svetnik. Vneto se je udejstvoval v najrazličnejši nacionalnih in dobrodelnih organizacijah v Bosni. * Božični gosti v Opatiji. Med številnimi drugimi go»ti so v zadnjih dneh zabe'eže-ne tudi velike i z'et ruške ekskurz je iz Mi. džarske v Opatijo. Prekrasno solnčuo vieme privablja grs e o i vseh s :ani in so tako napovedani mnogoštevilni obiski za božič i Dunaia. Budimpešte in Prage Številne gonfe pričakujejo tudi iz Beogr di. Zagreba in Ljubljane. Gosto«) v čast bcelo prirejene na/.ne slavnostne p ireditve. izletniki pa bodo imeli tudi priliko udeležbe najlepših izletov. Zimskim športnikom bo ustre ženo, ker se dosežejo lepi smučarski tereni Snežnka že v eni uri z avtomobilom. * Družba sv. Cirila in Metoda prosi in poz va svoje podružnice, da svoje nabrane prispevke nakažejo vodstveni blagajni po položnici. * Rotarski klub v Ljubljani je namesto svojega običajnega božičnega prispevka k raznim humanitarnim akcijam lttos v skladu z akcijami drugih klubov v državi pos se je izrazil star mojster iz šiške, ko je ogledoval novo razstavo trgovine mizarskih strojev in strojnega orodja. Taki in podobni primeri se dogajajo ne redko, kar je dokaz, da naši obrtniki nimajo zaupanja v domača podjetja in se kaj hitro odločijo za podpis naročil kakega inozemskega agenta. Spisi na sodišču dokazujejo, kako izkoriščajo tujci zanpanje našega srednjega sloja In kako so oškodovani naši obrtn iki. Skozi dolga desetletja je rokodelec varčeval. da sd je postavil skromno hišico; morda jo je prevzel po očetu, ki se je boril vse svoje življenje, izgubil pa jo je zaradi slabe kupčije s kakim tujim agentom. Koliko dragih naprav leži v kotih delavnic, popolnoma nerabnih in ni govora o tem, da bi bile samo delno amortizirane. Vabljive besede tujih agentov so to povzročile ln žrtvam ni prišlo na misel, da cena nI mero-dajna ln da so razni strojd že zaradi tega predragi, ker ne odgovarjajo svojemu namenu. Jasno je, da domačemu podjetju, ki v inozemstvu ne more Iskati zaslužka, ni mogoče prodajati slabih Izdelkov, če je treba njih namen trajno prosperiratl. Svoje stranke more postreči le s prvovrstnimi Izdelki, katerih nabavna cena je kakovosti primerna. Prodajna cena pa se prav tako ravna po nabavni ceni. Zaslužek pri kakovostnem blagu je pa po največkrat skromnejši kakor pri takozvanl »trgovski robi«. Vsak, ki si namerava nabaviti stroje ali novo strojno orodje, naj gleda, da stopi v zvezo s strokovnjakom, ki nudi jamstvo za ponudeno blago in Je tudi znano, da je oa za tako jamstvo sposoben. V prvi vrsti pa naj se upošteva dejstvo pravila »najboljše je najcenejše«. • Primcrno darilo za vsakogar je like Vaštetove roman o Prešernu. Naročajte ga direktno na naslov lika Vašte. LjubPana Lavričeva 6. Cena: celo usnje-biblioMska izdaja 200 din, platno 100 din. karton 80 din Pri skupnih na očlih (naimanj pet) znaten popust: knjigo dobite tudi na obroke. Svarilo* Np zaimaite denaria akviziteriem! Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMAiNDL, Ljubljana, Dvofakova uL 3, telefon 24-07. Z LUKSUZNO SERIJO ■■»■^■■■■■■■BHHMrannBBsnraBHi DRŽITE VES SVET V SVOJI ROKI, ZASTOPNIKI: RADIO r. z. z o« z. Ljubljana, Miklošičeva c. 6 RADIOVAL, Ljubljana, Dalmatinova ulica 13« JOSIP WIPPLINGER, Maribor, Jurčičeva ul. 6. • Knjiga »živi Izviri«, razgibano življenje našin generacij, veselo, zanimivo in burno. Knjiga Vam bo prijeten sobesednik vse te dolge zimske večere. Na razpolago v knjigarnah. * Hav toplo priporofamo božične in novoletne razglednice, ki jih je založila Ciril Metodova družba. Naša dolžnost j3, da podpiramo družbo, ki podpira 6lov?n«ko šolstvo ob naših mejah. • Putnik. Beograd priredi od 5. do 10- januarja izlet v Sofijo in na Vitoš planino. Od 11. do 28. 1. izlet v Egipt in Palestino ter izlet na kongres bombaža na dan 26- januarja v Kairo. Prijave ter informacije v biljatar-nah P utrni ka v Ljubljani. * Božifna številka ilustriranega druiio-skega mesečnika >2ike< je isšla. Poleg zanimivih priznanj, ki jih pošiljajo ljubitelji ržene žitne kave 2ike in polag člankov, ld opozarjajo na izvrstno kakovost 2'kinega specialnega zdroba za dojenčke ln bolnic d ima »Zika« še naslednjo vsabiao: Joža Lovreneič, »Božična px>U; Anton Ingolič, »Splavarji«; Nace Cvirn, »Sveta nož v gorah;« Rafael Bačar, »Medvedje v ameriških nacionalnih parkih;« Janko Kač, »Božje živalce;« Viktor Pirnat, »Tam v Bosni zlati ...«. Sledi Zdravniška posvetovalnica ta bolno deco (Primarij dr. Dragaš) in »Gospodinjski kotiček,« ki prinaša obilo nasveiof za naša gospodinje. Revija »2ika« druži vse ljubitelje prvovrstnih Ziikinih hranil; dobiva jo vsak interesent, ki se prijavi na slov: Pražarna Zika, Ljubljana—Vit * Pri zaprtja in motnjah v prebavi mite zjutraj na prazen žalodee kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. RIBJE OLJE sveže v drogerljl IVAN KANC-Nebotičnik. * Lovski pes se je Izgubil. V ponedeljek 13. t. m. se j 3 izgubil na lovu nekje nad Rovtami, Logatcem in Rakekom istrski brale ' ele barve, resaste dlake. Kdor ga je prijel, naj sporoči Andreju Novaku, lovcu na Vrhniki. Nagrada 100 dia. * Polovifna vožnja ii vseh postaj v drlari v Ljubljano je dovoljena od 27. t- m. do vključno 8. januarja, če si ogledata razeta-vo bratov Šubicev; na odhodni postaji d vzemite legitimacijo, obrazec K 13. Eno srce — ena RADENSKA. * Obledele obleke oarva v različnih barvah In pltsira tovarna JOS. REICH. L Razumen človek zna presojati, zato uporablja za nego zob CiMEAN zobno kremo, kerm V \ .iti zobne sklenino podeljuje zobem nriroden sija' odstranjuje ■sobni kamer da ustom dolgotrajno oriiet-Mi okus. J J 1 J j _ L Zobna krema, tu uorsi to, kar ooiju&i. Tudi odslej vse potrebščine za pisarno, urad in dom v trgovini s papirjem III. Tfcar, d. z o. z. Lfiibljana, šelenbnrgova 1, Sv. Petra c. 26. Velika izbira najmodernejše galanterije In umetniške keramike. — Polnilna peresa svetovnih • Danes ee boste pozabili kupiti knjigo »Zgodbe brez grozeč Vezana 15, broširana 110 dan. Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. • Življenje je gibanj« |n kretanje! Zanesljiva ura gre vedno enako dobro. Ca se pa vzmet odtrga, tedaj je gibanja konec. Ce gre ura prepočasi. je temu vzrok nai tri zaprasenje. Treba je urro očistiti in to temeljito. ter jo odslej obvarovati prahu Tedaj gre zopet dobro. Pri človeku budi ni drugače. 80—100 utripov na minuto dokaže, kako ogromno dflo premore srce. Stalno dovaja kri redni organom telesa Krvne cevi pa morajo biti široko odprte, da je delo jrcu olajšano, da se srce ne pretegne. Tu pomaga »Planinka« čaj iz pr stnih planinskih zdravilnih zelišč. V telesu nastanejo namreč večkrat kake zapreke. Spočetka jih seveda ne občutimo, ker posvečamo slabi prebavi in zaprtju premalo pažnje. Ko pa nastopalo že hemeroidi, kožne bolezni, obolenja zaradi sečna kisline, prekomerna debelost obolenja jeter in žolča ali celo poapnenje žil, tedaj pomaga le temeljito či-Sčenje. »Planinka« čaj je čistilno sredstvo prav posebne vrste. Dobi se v vseh lekarnah tu in inozemstva. Vzorec z navodilom pošlje brezplačno lekarna M. Babovec, Ljubljana. • Vse prijatelje zimskega športa vabita «ai božične praznike gostilna in pension Kon-Sek oa Trojanah. Dvakrat na dan je avtobusna zveza iz Tavčarjeve ulice v Ljubljani, L?pi emuški tereni, ker je snega 30 do 40 cm 20 lepo opremljenih^ kurjenih sob, za dobro jed in pijačo je preskrbljeno. Za praznike na svidenje na Trojanah. Priporočata se Gregor in Raika Konšek. • Srnuški zafetniški in turni tečaji, ki jih fjriradi Zveza za tujski promet, se začno na praznik 25. t. m. ob 14. pred streliščem na &rx>dnjem Rožniku. Prijave in informacije v biljetarnah »Putnika«. Ljubljana. • Večni koledar, sestavljen na znanstveni podlagi, kaže tisočletja preteklosti ia prihodnosti. vse dneva praznikom spremembe nebesnih planetov i. t d. Cena 25 din. Nova izdaja knjiga »Tvoja usoda«, Iz te knjige si ki morete sami sebi prerokovati svojo bodočnost, srečo v ljubezni, loteriji, poklicu L t. d. Cena 8 din. Koledar 1938 »Glasovi •irvezdia«. Napovedi sreče ali nesreče za vsaki dan posebej za vse leto. Rojstne razlage, Špiritizem in okutizem ter razni recepti, kako se pride do zaslužka in denarja Cena din 8. Vse tri knjige prinašajo: pouk zabavo, srečo, za lepoto talesa in zdravje. Cena za vse tri knjige samo 35 din, Knjige se dobe tudi po trafikah. Založba: Družba »Radiok-Ljubi •ana Krekov trg 10. • Gran hotel »Petrograd«. Beograd želi srečen božič in novo leto vsem svojim cenjenim gostom rimsko-katoliške vere. It Llublfaiie n— Zahvala. Ob slovasu iz Ljubljane sem prejel toliko iskrenih izrazov simpatij in prijateljstva, tako od gosipodov ofici^ev ka kor od ostalih znancev in prijateljev, da mi ni mogoče, se vsakemu posebej zahvaliti. Zato prosim vse, da blagovolijo s tem sprejeti mojo najlapšo zahvalo za vso isikrenost in pozornost. Obenem porabljam priliko, da vsem bratom katoliške vere Čestitam vesele božične praznike in srečno novo leto. Pešadšjski brigadni genaraL Peter D. Ne-leljkovič. u— Narodni poslanec g. Rajko Turk med ljubljanskimi reveži. Šentpetrska okrajna organizacija JNS je povabila v sredo 28 najrevnejših družin e 175 družinskimi člani k božični obdaritvi v gostilno pri Zupančiču na Jegl i cevi cesti. Razdelitev je opravil narodni poslanec g. Turk, ki je vs?m obdarova.1-cem hkratu voščil vesele praznike in srečno novo leto d prisrčno željo, da bi jim prihodnje leto zasijala s^eča s tem. da bi dobili zaposlitve njihovi družinski poglavarji. Zahvalil ^ je vs-m dobrotnikom, ki so omogočili to skromno, a veidar razveseljivo božiču i co. hi— Za božičnieo gluhonemi mladini v Ljubljani darujeta Ivan in Franc Sever 100 din. za revnega brivskega pomočnika pa 80 din. namesto cvetja na grob pokojnemu Alo. iziju Očku. Denar hrani blagajna »Jutra«. u— V počastitev spomina pokojne gospe Magde Janežičeve je daroval g. Pahor Gvi-dofj 100 din za tožičnico gluhonemi mladini. Denar nai se dvigna v blagajni »Jutra« U— V JVTenzi, KOlodvorSka s. dobite iz-borno kavo, veliko din 2. tar potice in drugo pecivo lastnega izdelka. u— Kopališče na Taboru jjo odprto danes 24. t. m. ves dan, v soboto 25. in nedeljo 26 t. m. pa bo zaprto. Leto&nja božičnica prometnih redarjev. Ljubljanski prometni stražniki bodo obdarovani tudi na letošnji božični večer od avtomobilistov, pa tudi od drugih, ki jim na ta način Izkažejo majhno pozornost v priznanje za njihovo naporno in odgovorno službo. Ta hvalevredni običaj obdarovanja prometnikov na božični večer so tudi pri nas pozdravili vsi, ki se žele na ta način zahvaliti prometnikom, da so jih s spretnim vodstvom varno vodili če® križišče. Avtokliutb se je rad odzval prošnji, da tudi letos porazdeli darila. Kar se bo zgodilo na božični večer ob pol 18. uri. Darovalci, ki sami ne bi izročili svojih daril na licu mesta, imajo možnost, da store to preko tajništva Autokluba Kongrseni trg 1./I. tel, 21-93, kaziineko poslopje. Darila je treba izročiti tajništvu najkasneje do danes opoldne. Razumljivo je, da se sprejemajo darila tudi od neavtomobilistov. Privoščite si najboljših dolenjskih in štajerskih vin, ki vam jih nudi odprta, kakor vselej tudi zdaj za božič v najboljši kakovosti poleg največje izbere desertnih vin delikatesa V. A. Janeš na Aleksandrovi cesti pri operi. n— Ni božičnega drevesca brez steklenega okrasja, nI za človeka toplega življenjskega občutja brez zadostne zaloge stekla ln porcelana pri hidi, ni prazničnega razpoloženja, če se gospodinja ne more pred gosti izkazati z lepim posodjem lz kristala in keramike. Najbogatejšo izbiro domačih in tujih izdelkov nudi tvrdka Kollmaim na Mestnem trgu. •— Narodne keieralfanke glasbene društva »Sloga« priredi 12. februarja rvečor r vseh prostorih Sokolskega doma ne Taboru veliko Hezničarsko pred pustno prireditev, pri kateri sodelujejo eelokupna godba ja pihala iazz-orkester in kmečki Sramel. Prosimo društva, da ne prirejajo ta večer slič-nih prireditev. ■— Zniinn« roinja h Irtmrtji n »o/jSe Invalide. M*-tria občina je odredila, da se dovoli vojnim invalidom, ki se izkažejo t fae-gitimacijo Udruženja vojnih invahdor, na tramvaju znižana vozmna. in sicer za vsako vožnjo 1 Dm brez ozira na daljavo. S tean je mestja občina stopila med one občine, ka-kor Beograd, Sarajevo, ki p>rixnava>o vt&m žrtva. ELITNI KINO MATICA VELIKI BOZlC^f ST*OTfEI> «aws Darujte praktično! Veliko izbiro blaga za srajce, izgotovljene-ga moškega perila, kravat, puloverjev, svilenih in volnenih šalov rokavic in nogavic ter žepnih robcev Vam nudi špecijaina trgovina L. M A H E R — TYRŠEVA CESTA 9. ASTRONOMSKA TOČNOST! Snračarieva naflepša božična darila so originalne Splltkein smuči znamke P. Oesthye. XOLB PREDALIč, Ljubljana KONGRESNI TRG 4. n— Nagrade hišnim poslom - vlagateljem. Hranilnica dravske banovine, Ljubljana, prej Kranjska hranilnica, bo tudi letos izžrebala za novo leto več nagrad po 200, 100 in 50 Din hišnim gospodinjskim poslom (kuharicam, hišnam, služkinjam itd.), ki imajo v imenovani hranilnici vgaj že 6 mesecev vložene svoje prihranke na hranilno knjižico- Ti posli sa vabijo, da se do ?hljnjično 29. t. m. prijavijo pri blagajni h rani Guoe (Knafljeva ulica 9) med poslovnimi urami od 8. do 12. V izkaz je preiložiti hranilno knjižico. Žrebanje bo v četrtek 30. t m. popoldne. Gospodinje in gospodarji naj blagovolijo na to ojrozoriti svoje posle- u— Na umetnostni razstavi, ki je odprta v prostorih arhitekta Mathiana na Tyrševi cesti, so odlično predstavljeni skoraj vsi vidnejši slikarji in kiparji starejše in mlajše generacije. Z najpestrejšima zbirkama sta zastopana mojster Jakopič in France Pavlovec. z izbranimi deli pa so med drugimi predstavljeni še Maksim Sedej, Karla Bulovčeva. Cerrugoj, Tone Kralj, Fran Tratnik, Ivan Vavpotič in Maksim Gaspari, izmed kiparjev pa prof. T^c m mladi Smerdu. Izbrano umetnišk j?elo je brez dvoma najlepše božično a k dvoletno darilo, zato razstava zasluži čim številnejšega obiska. u— Moderni svet požira stare božične navade. Tako so še pred 50. leti 'Jubljan-ski fijakerj? in konjereje! nosili na Štefanovo v cerkev blagoslavljat voščene sveče in sol ter ponesli voščenega konjiča okrog oltarja. Čeprav so bili ti konjički drug drugemu podobni, vendar so prijatelji te plemenite živali skrbno izbirali, da so čim lepšo stvarco priporočili svetniku, da jim v prihodnjem letu čuva konjiče pred nezgodami. Seveda so pri tem bili tudi »ofri« in je kanilo precej cvenka iz fijakerskih in konjerejskih rok. Bakren denar ni bil posebno v čislih, desetica je Imela že boljši cvenk. Dvajsetica ali pa celo goldinar — no, to je pa bil že gotov dokaz, da ima priprošnjik, la je spustil v jerbas čim vidne je takšen dar, doma par ali še več res lepih konjičev! — Na Šentjanževo so se tudi po Ljubljani prevažale sem in tja skrinje, selili so hlajpce in dekle k novim gospodarjem. Popilo se je dosti »ta kratkega*, žganega, pa vina, ki so ga v litrih prinašali k frančiškanom na žegen, da bi kapljica v novem letu res zalegla. u— Lepo in mrzlo limsk« vreme je 83 vedno stanovitno- Včeraj zjutraj je bilo še bolj mrzlo, termometer je bazal —11.1, na aerodromu celo —13.7 C. Barometer raste in se je nadajati še nekaj lepih dni. Sneg se je zdaj dodobra sesedel io zmrzrail v dobro saninec, za smučarje se oteta ugodna smuka v praznike. Za brezami v Tivoliju, ima mladina svoje velško veselje s smučkami in sankami, da se snažni prah kar kadi za njimi. Po mestu je živahno, V3e hiti nakupo-vat poslednje potrebščine za praznike, armada smučarjev, ki 6e bo razkropila na vse strani, se že pripravlja, da ee za nekaj dai poslovi od Ljubljane. n— Dostava na božične in novoletne praznike r Ljubljani. Na božič se ne bodo dostavljale nikake pošiljke razen telegramov. ekspresnih in pošiljk s pokvarljivim blagom. Na dan sv. Štefana (nedelja) 6e bodo zato dostavljale dopoldne vse pošiljke, kolikor jih bo mogoče dostaviti glede na zaprte trgovine in pisarne. Na dan novega leta bodo dostavljali pismo noše pokojnine, denarni dostavljač-i ostali denar, paketski pa pakete kolikor to dostava možna. Na nedeljo 2. januarja bodo dostavljali pismonoše vso pisemsko tvarino, ostala pošiljke pa se ne bodo dostavljale razen brzojavk, ekspresnih in pošilik s pokvarljivo vsebino- u— Letos bomo silvestrovall spet na Taboru. Pripravljen je spet nov in izbran program. Vsakdo se zanima za taborsko silvestrovo kroniko. Koliko taborskih sil-vestrovih kronik je že prešlo na ljubljanske ulice? Ne zamudite jo letos. Ne bo Vam žal. u— Smrt pred praznikom rojstva. Šoferju Josipu Cerarju, ki stanuje na Mestnem trgu št. 6, se je te dni čudno zazdelo, da njegovega soseda, upokojenega monterja mestnega vodovoda, 64 letnega Ivana Gantarja že dalje časa ni na spregled. V sredo zvečer je stopil v njegovo stano-vainje pa je našel Gantarja, ki je zmerom živel precej sam zase, mrtvega na tleh. Cerar je takoj obvestil policijo ln v hišo Je prišla komisija z zdravstvenim svetnikom dr. Lužarjem. Zdravnik je ugotovil, da je Gantarja po vsej priliki že pred nekaj dnevi zadela srčna kap. Na odredbo policije so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. n- TKALNICA PREPROG »MEKA«. SU-BOTICA pride meseca januarja v Ljuiljano, kjer bo imela dve veliki razstavi svojih do-vidijo te imenitne razstav«, o kateri bodo originalni perzijski vzorci izdelava in cena sta brez konkurence. Tvrdka prosi interesente. aaj odložijo svoje nakupe dokler ne vidijo te imen ita razstave, o kateri bodo pravočasno obveščeni. LILI AN HARWEY in WILLY Bi KO E L p krasnem oelefilma plesa, glasbe ln ljubezni FANNYEL PBED8TAVt OBA IMtAZMKA OB Ig-, 17., 19 tn ZI. uri -uCvi^J^' najnovejši žurnal - Romantika divjega Zapada itd. - TELEroi »i «4 ■rM 'f. : ■ Ji?- »— Obrtniški ples. tokrait že 14. tradicio-neLia pnraditev Ijublijan^kega obrtništva bo 15- januarja na kar že danes opozarjamo in vabimo vse prijatelje obrtniškega stanu 1 u— Podpornemu društvu za gluhon. mia. dino eo darovali za božičnioo: Zineežno knjižnico. Tako o delovanju društva kak ir o ureditvi lokalov se je g- konzul ne i vse laskavo izrazil in obljubil evo. jo nadaljno pomoč. Angleško društvo v Ljubljani je v okviru svojih običajnih večerov včeraj priredilo za svoje člane božični večer, na katerem je navzočne pozdravil predsednik dr. Majaron in se obenem nalovil od društvene učiteljice gospe dr Kenkove, ki odpotuje za nekaj časa v 6vojo domovino Ameriko. Gospa Kenkova je v slovo zbranemu članstvu podalo še v predavanju, ki so ga spremljale skiontične slike, vtise in zanimivosti iz Amerike. Z željo, da se gos^a dr. Kenkovo čimprej zopet vrne in prevzame pouk ansrleščinp v društvu, je predsednik dr. Majaron zaključil večer. Lepo m pnmerno božično darilo fe fotoaparat, katerih imamo že od Din 65.— dalje do najnovejšega Rolleiflexautomata veliko na zaiogi, ter Vam strokovno nasvetujemo pravilen nakup. Smo še vedno sortirani v najnovejših okraskih za božično drevo *n jaslicah ter najraznovrstnejših otroških igračah z muziRo, premikajočih figurah, avtomobilčkih. ki gredo v vse smeri Din 20.—, lepa darila za odrasle, kakor manicure, šivalne garniture, necesarje, brivske garniture itd. F o to Tonrist — Lojze Šitiuc, foto galanterija in parfumerija LJUBLJANA — AUGKsAJV OiiO V A C. 8. ZA OBLEKE, BLUZE Kroji angleška volna ^^ TONI JAGER, Kongresni trg 1, Ljubljana Vsakovrstno pohištvo In LESTVE Vam izdela po najnižjih cenah tvrdka 1. REPŠE, Ljubljana, Igriška al. S. NEG HO feostbou odpravi kašelj. Proizvodi: RUFF, SUBOTICA ZA BOŽIČNE P O C I T N I C E Vam priporoča sveže filme najnovejše emulzije edina specijalna fototrgovina Janko Pcgaessik LJUBLJANA, TYRšEVA C. 20. 1*1 • BJ>£%< volna za ročno pletenje, smyrna, perzer ln kelim. LJUB U AN A, Kongresni trg 7. fij|i;il!l»l!l!!lll!lli!l!!!lii!!!!!!l URE umi mf f m n nui i iUf mtiHiu uit uiti ri mnn f n»umi»iim in tt i i h; mi i h it i r f 11 imurinHuinmii BUDILKE SREBRNINA ZLATNINA v veliki izbiri pri H. SUTTNEB — Ljubljana S Prešernova ulica 9 — (poleg glavne pošte) Zahtevajte brezplačni cenik! Mmrnn Rfmmmf itm rmiifi tniiimi 'i m n tflfrit n in mnimtf f n mri n tn im iu r 11 mu n tmifiii m h »<*«; h-' imi^nimnimTRm Blasnikova v,Velika Pratlka" za 1. 1938* Je izšla ln se razpošilja za ceno din 5 — za vsaK Komad Naročila na tisfcarno J. Blas-nika nasl., Ljubljana Breg št. 10-12 in ae dobi tudi v trsrovlnah To je najbolj priljubljeni in aajbolj razširjeni slovenski Ijijrisk: koledar že od nekdal P R O T E U S božično darilo! Leto 1 9 3 S začnite s ŠVEDSKO KARTOTEČNO KNJIGO »A G RIP P A« Priporočljiva za: trgovine, industrije, denarne zavode, zdravnike, društva itd. — Pojasnila daje: M. TICAR d. z o. z. LJUBLJANA, Šelenburgova I« kjer dobite tudi vse trgovske knjige, n— Ljubljanski Sokol opozarja članstvo in prijatelje društva na svoj običajni Silve-strov večer v Narodnem domu, za katerega se pripravlja pester in zabaven spored; preskrbljeno bo pa tudi za dobra okr?pčila. Ples seveda ne bo izostal. Začetek ob pol 21. O podrobnostih bomo še poročali. Za enkrat rezervirajte večer za Ljubljanskega Sokola. V udobnih, toplih prostorih Gostilne »LOVŠIN« Gradišče 13. obhajate božične praznike kakor doma z izborno postrežbo, pitanih štajerskih puranov, rac, piščancev in divjačino. Pristna naravna vina: Traminec, Silvanec, Rizling, čviček, Dingač Opolo itd. Cenj. gostom vesel Božič! u— V razstavi bratov šubicev bo vodstvo v nedeljo 26. t. m. ob 11.; vodi g. prof. M, Šubic. u— Podelitev nagrad za načrte otroškega zavetišča v Trnovem. Na natečaj za idejne osnutke otroškega zavetišča v Trnovem, ki ga je javne razpisalo mestno poglavarstvo ljubljansko, je bilo vloženih 15 načrtov. Ocenjevalni odbor je prisodil prvo nagrado v znesku din 8.000 projektantoma načrta z znakom 2206 g. ing. arh. Otonu Gaspariju in g. ing. arh. Tomažu štruklju, drugo nagrado v znesku 6.000 din projektantu načrta z znakom 3131 g. ing. arh. Gianzu Vinku. Tretje nagrade, ki je bila določena na 4.000 din, ocenjevalni odbor ni podelil nobenemu projektu, temveč je sklenil razdeliti jo na odkupe. Po tem sklepu se odkupijo trije vloženi projekti z naslednjimi zneski in v temle vrstnem redu: 7783, 3737 in 1900 in sicer vsak za ceno 1.333 33 din. Mestno poglavarstvo vabi projektante teh osnutkov, da sporoče mestnemu socialno političnemu uradu v Mestnem domu, levo. II. nadstropje najkasneje do 31. t. m. pismeno svoj pristanek za odkup projektov. Mestno poglavarstvo bo v kratkem priredilo javno razstavo vloženih osnutkov. u— Kličite za elektro, popravila tel. št. 3421! Priporoča se Haviiček Fran. samo Sv. Petra cesta 5. u— Samo še en dan je do praznika rojstva, treba je pohiteti, da uredimo domove. Največjo izbiro blaga za hišno opremo nudi tvrdka A. & E. Skaberne na Mestnem trgu. u— Plesni zavod »Jenko« v Kazini ima za praznike v soboto na božič ob 20. skupno plesno vajo z »božičnico« in v nedeljo na Štefanovo ob 16. popoldanski plesni tečaj. Vsak ponedeljek ob 20. »Začetniški tečaj« za novince. Vsak torek in četrtek ob 20. nadaljevalna tečaja. Posebno plesne ure in informacije vsak dan. Dijaki popust. u— Plesna šola na Taboru ima svojo redne plesno vajo v nedeljo 26. t. m. ob 20. Vodi prof. Trošt.______ Zdravnik v Medvodah MED. UNIV. Dr, Cintsan Miroslav v času od 24. do 31. decembra 1937 NE BO OKDINIKAL 9mmm KIJNU IJDEAL | PREMIERA! PREMIERA! VIKTOR FRANCEU v velefilmu »LJUBEZEN Predstave v soboto in nedeljo ob 15, 17, 19. in 21.15 uri ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — TELEFON 33-87 POLA NEGRI, GUSTAV DIESL v filmu krasne vsebine Moskva — šanghaj Dopolnilo zvočni tednik in KOLORIRANA ŠALOIGRA Predstave: sobota ob 3., 5., 7. in 9., nedelja ob 3., 5.,, 7. in 9., ponedeljek ob uri. Vstopnina: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 BOŽIČNA MATINEJA v soboto in nedeljo ob %11. uri dopoldne Poslednji pogan MALA in ROTUS v glavnih vlogah. Cena na vseh prostorih Din 3.50 ZA NOVO LETO: Petrograjski slavček Matineja: V KRALJESTVU ZLATOROGA Iz Celja Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja i e— Božičniea Sokolskega društva Ce-lje-matica je bila na zlato nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma. Mladina je dvorano napolnila do kraja. Po vsej dvorani so bile postavlljene okusno okrašene mize, ki jih je mladina zasedla. V ljubki eno-deianki, ki jo je režirala z veščo roko sestra Rajhova. so posrečeno nastopili božiček, angeli in otroci pod vodstvom matere. Oder, na katerem je gorelo veliko božično dre-'0, so angeli napolnili z darovi, ki so bili namenjeni najpotrebnejšim med sokolsko mladino. Pri igri sta zapeli sestri Golobičeva in Karbova več pesmic in želi burno pritrjevanje. Nato je bila vsa mladina pogoščena s pecivom, čajem in sadjem ter so bila razdeljena darila. Mladini so stregle sokolske sestre in na-raščajnice in ni ga bilo udeleženca, ki ne bi zapuščal dvorane v prepričanju, da, je Sokolsko društvo stopilo dobro in potrebno delo. Starši mlad:ne so v velikem številu zasedli galerijo in marsikdo je s solzami v očeh sledil proslavi, ki je napravila na vse najgloblji vtis. Da se je mogla prireditev v tako velikem obseru izvršiti, gre zahvala predvsem starejšim sokolskim sestram, ki so prevzele nehvaležno nalogo in trkale od vrat do vrat. Bilo je obdarovanih 115, pogoščenih pa 350 pripadnikov dece in naraščaja. Vso prireditev je pripravila in vodila sestra Zofka Debelakcva, ki ji velja polno priznanje. Hvala tudi vsem, ki so s kakršnimikoli prispevki omogočili obdaritev. e_ v eeljski bolnišnici sta umrla včeraj • 46-letna zassbnica Alojzija Žerdonerjeva, roj. Lebarjeva. s Polul pri Celju in 39-letni rudar Ivan Šorlič iz L i Loj pri Petrovčah. e— Starokatoliška služba božja za božične prazjike bo po sledečem redu: Na sveti večer poLnočnira. Med mašo skupna spovad in obhajilo. Na božič ob 9.455 tiha maša, takoj n»lo pa slovesna. Na Štefanovo služba božja ob 9. e— Vremensko poročilo. Mozirska koča (1344 m); —9. napol jasno, mirno, 20 cm pr.šiča Ja 120 em podlage, smuka idealna-Celjska koča (700 m); —5. mirno, 10 cm prši-ča na 20 cm podlage, sneg za smuko odli- čen. a— Mestna premoženjska uprava. S ekle. pom mestnega sveta je bila ustanovljena za upravo vseh nepremičnin, ki eo last mestne občine mariborske, samostojna edL niča z naslovom »Premoženjska uprava«. V njen delokrog spada uprava in vzdrževanje v6eh stanovanjskih zgradb, zemljišč mestne občine Maribor ter vsi posli glede na_ jemnine, amortizacijskih vplačil, priznalnin itd., nadalje uprava mestnega kopališča, kopališča na Mariborskem otoku ter desin_ fekcijskega oddelka. Stranke se s tem opozarjajo, se v vseh navedenih zadevah ne obračajo več na upravo MP v O ročno vi uliei 2/L. ampak na Premoženjsko upravo, ki ima svoje uradne prostore v Frančiškan- RADIO- aparati dovršene btagozvoč-nosti - vri minimalni porabi toka Radio Pegan LJUBLJANA — TYRŠEVA 12 Iz Novega mesta n— Kino »Doni« v Sokolskem domu bo predvajal na božični praznik 25. t. m. ob 15., 18. in 20 15 velefilm »Premiera« ter v nedeljo 26 t. m. ob 15.. 18. in 20.15 t zvočno opereto »Ljubavna parada«. e— Zaščita dece in mladine v Celju je letos za Miklavže obdarova a s toplo obleko, perilom ali čevlji nad 300 učencev in učenk vseh štirih celjskih ljudskih šol. Odbor sp na 'em mestu najprisrčneje zahvaljuje vsem cel;'skim gg. trgovcem, mestni občini, vsem denarnim zavodom in vsem posameznikom, ki so v denarju prispevali, da je mogla zaščita osrečiti toliko revne dece. Skupni darovi v denarju zna ša j o 13.1'^0din................................ DUNAJSKE EV PARIŠKE DIPLOME za moderne frizure in barvanje las. Trajna in vodna ondulacija. Masaža obraza. Pedikura. RIKO GROBELNIK, CELJE Glavni trg in poleg hotela »Evropa«. e— Božičniea na drž. II. dcški n r,.dni šoli je tudi letes prav lepo usi>ela. 217 revnih učencev je bilo oV.arovanih s čevlji, suknom io perilom. K akciji za božičnico so prispevali: banska uprava v Ljubljani, ki je poslala sukno in flanelo. Krajevni šolski okoliš II. 3000 din. g. Westen 1000 din. g. Rakusch 300 din: po 200 din so darovali: Cinkarna d.d. v Celju V. Brauns. Hranilno in posoilno društvo v Celju in drugi dobrotniki, ki so toliko darovali, da se je v denaiju nabralo skupaj 0790 in. V blagu so darovali večje količine gg. Wein_ berger. Weren in Hladin. šolsko upravitelj, stvo izreka vstoi blagim dobrotnikom iskre no zahvalo. KINO DOM, CELIE 25., 26., 27. dec. »NEODOLJIVI« — Anny Ondra. — Matineja »OKO SOKOLOVO«. -28., 29.. 30 .dec. »DAMA V SIVEM«. — Hermann Speelmans. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 uri »TAJINSTVENA ULICA«. — Božični spored: na Božič 25. decembra, na Štefanovo 26. decembra in 27. decembra prekrasen film z malo Shirley Temple v glavni vlogi »SIROTA MALA BOGATA-ŠICA«. 25. ob 10.15 in 14 uri matineja »POSLEDNJI MOHIKANEC«. 26. decembra ob 10.15 in 14.uri »TAJINSTVENA ULICA«. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vssm svojim cenj. odjemalcem GUSTI VBAČKO modna trgovina CELJE, Kralja Petra cesta 10. ter se priporoča v nadalje. Iz Maribora a— Pravosla\-na parohija poziva vso srednješolsko mladino pravoslavne veroizpovedi, da se udeieži pogreba tragično preminulega dijaka 3. meščanske šole Cirila Pro-ve. danes ob 16. iz mestne mrtvašnice na Pobrcžju. a— Jutri premiera. Jutri zvečer je v gledališču premiera božične pravljice »Cvrček za pečjo«. V nedeljo pojolian »Pes'm s ceste«, v nedeljo zvečer pa »Pod to goro zeleno«. a — Prva žrtev letošnje poledice. Na Slomškovem trgu se je snoči mudila 62 letna za-sebnica Habie PvOza iz Pobr?žja Cankarjeva ulica 12. V trenutku, ko je hoiela preko poledenelega snega, se ji je spodrsnilo. Padla je na tla tako nesrečno, da si je pri tem zlomila desno nogo. Na mesto nesreče poklicani reševalci so jo odpremili v lukajšjjo bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. ski ulici 8/H. Premoženjska uprava ima telefon št. 29-32. Z vodstvom uprave je ML kakor smo te dni poročali, poverjen inž. Lah. Dragomil Zeml|ič poštni uradnik Ivi ca Unger trg. nastavljenka poročena 25. XII. 1937. Maribor. Hotel-restavrasija in kavarna „ORELM Novo opremljena lovska soba, prijetni vinski kotiček, kakor tudi vsi sprednji prostori restavracije zbirališče vse splošne publike. Ob kozarcu pristnih jeruzalemskih vin, bizeljčana, najboljšega viškega opolo, bud-jevačkega in Tscheligijevega piva ter ob prigrizku predvečernih zakusk izvrstne kuhinje najprijetnejši milje dobrodošlim gostom. Cene znižane v restavraciji in hotelo. RESTAVRACIJA »OREL« prodaja tudi čez ulico izvrstne domače pre-kajene klobase in poceni buteljke. Dobra vina, odprta kot v buteljkah pripravno božično darilo! a— Posestno gibanje. Otilija Sarmanova je kupila od Adolfa Bemharda stanovanjsko hišo v Splavarski ulici 5. za 150.000 dinarjev. a— Sod »prošekac je izginil iz veže v Sodni milici 26, kjer ima Ama Lozičeva svojo gostilno. Policija išče storilca. Iz Tržiča C— Kino predvaja za božič malo Shirlejr Temple v filmu »Otrok sreče«, Foxov tednik in črtano smešmico, na Štefanovo pa sijajno veleopereto »Pri belem konjičku« in Paramountov tednik. „SLOGE" 8. januar Narodni dom Adamičev jazz iiiiiiiiiiiiiiiiffliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ Vesele božične praznike in srečno No* *» leto želi vsem svojim cenj. strankam FILIPIČ ANTON pasar in izdelovatelj kovinske galanterije — Celje — Prešernova ul. 20. Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig jouruale, strace, blagajniške knjige, saldakonte ie vedno po prejšnjih cenah pri A. JANE2IČ — Ljubljana Na debelo i Florijanska al. 14 — Tel. 32—20 Na drobno i Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah. NAŠ SOCIALNI NAMEN: VSAK' "^JŽINI SVOJ LASTNI DOM! PRISTOPITE SE VI KOT GRADBENI VARCEVALEC, KER: 1. Pridete v doglednem času v posest lastnega družinskega doma. 2. Vaše hranilne vloge se obrestujejo povoljno ter so krite samo v prvovrstnih hipotekah na lastnih domovih. 3. Pomagate domači gradbeni industriji in obrti ter pobijate tem brezposelnost. 4. Povečate svoje m narodovo premoženje! Zahtevajte še danes »Vprašalni list«! od „JUGRAD" prva jugosl. gradbena-hranilna zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Tyrševa cesta 15/1. Postavljeni domovi : Ljubljana, Lesce, Tržič, Zagreb. Lipik, Sarajevo, Branjevo, Pančevo Ustanovljena: 1930. NOVOSTI ZA LETOŠNJI SMUK Z večjim razvojem smučarstva se izpopolnjuje tudi smuška oprema Zmerom Je dobro, če gl Je človek že v z&-fcettai vsake »aiuSke sezone na Jasnem ffleds vseh novosti na polju smuškaga športa. Prav posebno velja to za smučarja-tek-tnovalca. Ce al ogledamo nove zimske ka-taioge velikih vodilnih tujih zimskosport-nlh tvrdk (norveških, švicarskih, nem-*klh ki avstrijskih;, vidimo, da Je nastopil razen nekaj Izjem, zastoj - v izdelavi novih predmetov, v nemali meri so temu krive poslednje zime, ki so bile skoro brez snega, veudar Je pa glavni vzrok ta, (da so izdelali vedno preveč novosti. Ce začnemo prt glavnem orodju, pri smučeh, moramo strme ugotoviti, da so Norvežani letos po dolgoletnih poskusih ustvarili res mnogo. Gre za popolnoma nov način izdelovanja »smuči, ki so zlepljene iz več plasti in ki so v resnici skoro nezlomljive. Pod imenom »Sputkein« Jih je dala patentirati firma Oestby (pri nas patent it 12.128) tn gotovo je to najpopolnejše, kar se je na tem polju kdaj Izdelalo. Fa-brikadja teh smuči temelji na dejstvu, da far: a Jo smuči, ki so zlepljene iz več plasti raznovrstnega lesa, mnogo večjo odpornost kakor one iz enega kosa tn enega lesa. To dejstvo uporablja tehnika že dolgo pri gradnji letaL Eplltkftn smučka t prereza: les pod 1) je trd, plast pod 2) pa iz mehkega lesa Splitkein smučka sestoji {z treh plasti ki vsaka teh plasti iz več komadov Zanjo uporabljajo tri vrste lesa: hicktory, švedsko brezo in jesen. Zelo laskavo je za nas, da so pri poskusih na Norveškem dognali, da je od vseh vrst jesena najbolj Uporaben ravno naš gorski jesen iz Slovenije. Zaradi tega so ga izvozili letošnje poletje velike množine na Norveško in povpraševanje za naslednje leto je že sedaj veliko. Prednosti teh smuči so rta dlani: skoraj neomejena odpornost, večja iin pravilno razdeljena elastičnost in za okoli 30 odstotkov manjša teža. Razen tega lahko upoštevamo pri izdelavi teh smuči posebne želje, oblike in pa razdelitev teže (težišče), kar je za različne vrste srnuči (turne, slalom »tekmovalne, skakalne) velike važnosti in kar Je bilo do sedaj le deloma mogoče. Mirno lahko trdimo, da je to smučka bodočnosti in da so vse druge prej-ftnje novosti na tem polju (roževina, črni gaber, mokovec itd.) brezpomembne. Prav tako so na Norveškem začeli leto« izdelovati (Marius Eriksen) tako zvane »Tempo Ski«. Sestavljene so sličaio kot Spil tkem, in sicer iz devetnajst plasti. Nenavadno prožni sta obe vrsti, ne postaneta vegasti in sta sko-o nezlomljivi. Nemci bodo pa dali letos v promet tako imenovane »kovinaste smuči« (Metali Ski) iz duraluminija. 2e lani so se pojavile sem in tja toda sprejeli so jih s skepso, kajti maža ni obstala aa kovinasti drsalni ploskvi. Bile so zelo pripravne za smuko, ker so izredno dobro drčale, za ture pa »o bile skoro brez vrednosti. Inženjer je pa preteklo zimo našel tako zvano ^umetno luknjičavost« na kovini. To re pravi, kovinske smučke lahko mažemo zaradi te umetne poroznosti, ker Se maža kovinske plošče prime Se mnogo bolj kakor lesene. Ta smučka drči mnogo brže celo na najslabšem snegu ia na majhni strmini. Poskusi sc dokazali, da ta smučka še vedno drči. ko lesena že obstane. Jasno Je. da je tu vprašanje kovinskih robov (robnikov) idealno rešeno. Smučka ne tehta več kakor tr'ekoryjeva in je obenem res nezlomljiva. Mislijo, da bo ta smučka prekosila vse ostale. Mi bomo počakali — letošnja zima bo odločilna za fabrikacijo novih najboljših srnuči. Stremena Streme Je spojni člen med nogo odn. čevljem in smučko ter zasluži zaradi tega vso pozornost resnega smučarja. Streme mora prenašati najmanjše gibe noge na smučko, ker je sicer še tako dobra vodilnost smuči iluzorna. Danes imamo preko sto vrst stremen fal vsako .ma svoje prednosti in napake. Ko je pa prišlo pred štirimi leti na trg »Kandahar« streme, so si bili povsod edini, da je to streme, ki ustreza vsem zahtevam alpskega tekmovalca, pa tudi tur nega smučarja im skakalca. In res: zdi se skoraj, da je s tem razvoj stremena zaključen. Seveda skušajo izboljšati še tudi to streme. Taiko je bil natezalec pri tem stremenu precej sirovo izdelan. Zaradi ostrih robov si je smuča rpri čiščenju snega raz smuča pogtostoma ranil roko ali raztrgal rokavice. Opozoril seim na ta nedostatek izdelovalca tvrdko »Suwe< že pied dvema! leti, lani pa sem poslal tudi skico o pmijtlčnem, že oblem natezalcu. Po mojih pr^&agin bodo v bodoče izdelovali natezalce tn letos poleti sem že videl na pariški svetovni razstavi v norveškem in švicarskem paviljonu »Kandahar« streme z izboi^anim natezaleem. Danes imamo seveda več sličnih stremen. Neka tvrdka izdeluje letos celo »Kardahar«, pri katerem namestimo natezalec zadaj za peto, ne pa pred nogo, kakor običajno. Izumitelja, znani smučar Anton Seelos m Kari Kinzl ga imenujeta »Schvvung Diagonal«. Vendar Je načelo dvo- ali trostopenjske izpremembe diagonalnega natega ter montiranje vzdolžno ln prečno premakljivih čeljusti (Luggi — Čeljusti vodilni!! vedno Isti. Palic« Pravttae palice naj segajo največ do prsi ter naj bodo tanke ta lahke. Visoke, debele palice so zaradi teže ta * tem zvezane prehitre utrujenosti rok slabo uporabo«. Toaleta, bambus ali tanka leska, pridejo pri tem predvsem ▼ poštev. Tako zvane nove >Suwe» palice so lz lahke kovine in so lakirane v raznih barvah, po-kromane ali poniKlane. Posebno pri tekmovalcih so priljubljene. Pri tem so seveda de lažje kot tonkin ln seveda nezlom Ijive. Tonkin palice s celuloidno prevleko so skoro prav tako dobre, imajo pa — kakor tudi kovinaste Se vedno žal previsoko ceno. Važna je kratka, toda Uroka usnja,ta zanjka, ki naj ščiti roko pred odrgnjenjem ter omogoča visok prijem palic«. Kože Pri nas Je ie vedno razširjeno napačno mnenje, da lahko naže za vzpon popolnoma nadomestijo kože (tjulnove, angora, pliš). Toda za turnega smučarja, ki mora biti vedno pripravljen tudi na slabo vreme in ve. da se snežna kakovost lahko spremenil vsako uro pridejo edino kože v poštev. Z njim si na vsaki daljši turi prihranimo mnjgo tiuua v zpoii je krajši in korak slgurnejšl posebno še, če si težko natovorjen. Zaradi tega Je Jasno, da vidimo drugod po svetu vsakega turnega smučarja z nenadomestljivimi kožami Gotovo se bolje obnesejo kože, ki se z mažo prilepijo na smuči od onih, ki se priveže-jo. Prilepljene koze nam predvsem omogočajo neoviran smuk kar Je lahko na plazovitih pobočjih res življenjske važnosti. Lani je dala na trg znana športna tvrdka Hummel iz Innsbrucka patentirane kože. Te so kombinirane za lepljenje in vezanje in prav rotovo najpopolnejše na tem polju cto sedaj. V novejšem času so se pojavili različni nadomestki za vzoom vsi pa so tako pomanjkljivi, da za resnega smučarja ne prt dejo v poštev. Aerodinamični plašč Sedaj pa se bomo bavlb z novostjo, ki se Je prvič pojavila letos spomladi, s tako zvanim »aero plaščem«. Izumil ga Je znani dunajski fizik dir. Thirrii^. (Deloma Je na tem polju delal poskuse tudi mani smučarski teoretik C. J. Luther iz Mtlnch na). Pri tem gre za Izkoriščanje zračnega odpora med vožnjo (aerodinamična smuka ) s pomočjo jadra, ld Je po načinu padal pritrjeno na roko ln na nogah. Človek se vozi s tem kot »angel« z razprtimi rokami, oziroma »krili« in zajame pri izvest-ni hitrosti zračni upor. Pri tem se Je treba nagniti močno naprej — v skakalni predklon ln smučar ima občutek, kakor da bi ležal na mehki zračni prožni blazini. Seveda ta plašč »funkcionira« šele pri hitrosti 30 do 40 km na uro ln ni pripraven za začetnike Treba Je že dobro smučati in dobro obvladati smuško tehniko, preden se človek lahko izroči Jadrom. Prednosti: Najstrmejše strmin« j« lahko presmučati brez padca v smuku, pri čemer ne Igra kakovost snega skoraj nobene vloge, kajti glavne teže telesa ne nosijo več noge, temveč »leži« že na zraku. Zaradi tega so tudi vari zavoji lažji, ker se smučke ne zarežejo tako globoko v sneg, razen tega pa izenači aero-plašč nežno vse sunke, ki sicer ob hitri vožnji pretresajo telo. Dosedanji rezultati so dali presenetljive uspehe. Kmalu so opazili, da ta upor ne zmanjša samo hitrost, ampak podpira tudi smučarjevo ravnotežje. S tem Je pa vsak srednji turni smučar osposobljea, da se hitreje ln sigurneje smuča kakor do-sedaj. Jaz sam sem lzv«d«( s tovariši letos maja na Savinjskem sedlu ■ takim plaščem prve poskuse in vsi smo bili navdušeni. Septembra sem videl na Velikem Kleku avstrijske smučarje trenirati v teh plaščih. Ne najdem besede, da bi opisal lepoto smukov ki sem Jih tam videl Popolnoma soglašam z mnenjem priznanih smučarskih strokovnjakov, da še nobena novotarija na smučarskem polju nI bila tako prepričevalna kakor ta. Ta novi način smučanja bo gotovo letos nastopil svojo zmagovito pot — morda in celo tudi pri nas. Avstrijska smučarska zveza je že priznala v svojem novem tekmovalnem pravilniku sta.tno pravico tekmovalcev, ki uporabljajo ta pripomoček pri tekmah. Razen tega bodo mednarodne smučarske šole v Kitzbtlchlu tn Arlbergn priredile letos posebne tečaje za smuk a to novo opremo. Seveda je treba tudi omeniti, da j« ta plašč za položna ta z gozdom obrasla sredogorja neuporaben, kajti smučanje z nJim je mogoče samo v visokih gorah z velikimi strminami, ki dopuščajo vsako hitrost. Tam Je taka vožnja res užitek. Prepričajo sem, da se bo tudi naš JZSS posvetil temu izumu, ki Je prav za prav deloma tudi rezultat poskusov za smuške polete. Pol jadrajoč — pol smučajoč, to bo najbrž smuka bodočnosti. A. K°pinšeh Svetovno smučarsko prvenstvo I938 Fis-tekme bodo v drugi polovici februarja v Lahtiju na Finskem Fisa je na zadnjem kongresu sklenila, da bodo tekme za «vetovno smučarsko prvenstvo prihodnje leto od 21 do 28 februarja v Lahtiju, znanem središču finskega zimskega športa. Organizacija te prireditve, ki prav nič ne zaostaja za zimskimi olimpiadami, Je bila poverjena finskemu smučarskemu savezu čigar predsednik je g. Taumo Aaree, odvetnik v Lahtiju, kjer je tudi sedež saveza, ne pa v finski prestolnici Helsinkih. Tehnično delo je prevzel tamkajšnji športni klub, ki že 15 let prireja največje smučarske tekme na Finskem. Lahti bo letos že drugič pozor išče velikih Fis-tekem, ki so bile tudi leta 1926 že na tamkajšnjih terenih. Prireditelji računajo, da bo na tem svetovnem prvenstvu sodelovalo 15 narodov, dnevno pa okoli 60.000 gledalcev. Za te tekme so nalašč zgradili nov velik zimsko-športni stadion z veliko skakalnico do 70 nv Okoli doskočišča in mosta je prostora za 60 do 80 tisoč gledalcev, ki bodo z vsakega mesta lahko prav dobro gledali vsak skok Pred glavnim vhodom v ta stadion je zgrajena posebna železniška postaja, tako da bodo izletniki kar z vlaka naravnost odhajali v stadion. Pred otvoritvijo teh tekem — od 21. do 23. februarja — bo v Helsinkih kongres Fise, 24. februarja pa bodo »tvorili igre v omenjenem stadionu, kjer bosta start in cilj za vse tekme Ta dan bo teitma štafet na 4X10 km za svetovno prvenstvo V petek 25. bo odmor, v soboto 26. pa tek- ma na 18 km za posameznike ln za klasično kombinacijo. V nedeljo 27. februarja bo dan skokov z glavne skakalnice za obe konkurenci, v ponedeljek 28. tek na 50 km in zvečer slovesen zaključek tekem v gledališču »Bves«. Na teh tekmah bodo lahko sodelovali tekmovalci vseh držav, in ne kakor doslej v omejenem številu. Izjema velja samo za Fince, med katerimi je savez odredil samo najboljše. Pod vodstvom odličnega finskega trenerja Kulsrnne se tudi naši najboljši smučarji pripravljajo za letošnje svetovno prvenstvo v Lahtiju in za znane holmenkol-Iske tekme na Norveškem, ki bodo samo teden dni pozneje. Sodelovanje Jugoslavije na teh tekmah je samo vprašanje sredstev, pa bo JZSS, ki Je baš te dni prejel od mimstra za telesno vzgojo podporo v višini 75 000 din gotovo storil vse. da s tem denarjem in ge drugimi sredstvi omogoči naši dobri smučarski reprezentanci nastop na tej svetovni smučarski prireditvi. Rok za prve prijave Je 1- januarja 1938. do katerega dneva mora JZSS prirediteljem v Lahtiju prijaviti na splošno, v katerih disciplinah mislijo niegovl tekmovalci nastopiti, kakor tudi njihovo število ter imena delegata 'n spremllevalcev. Jugoslavija ne sme zamuditi te redke prilike da pokaže svoje najboljše med najboljšimi in najbolj pomembnimi zastopniki tega športa. Vsaka slava gre po svetu Tudi taka, da pri nas ne znamo nogometnih pravil O znamenitem dogodku na nogometni tekmi med plzensko Viktorijo in zagrebškim Gradjanskim, v kateri so Cehi dosegli enega izmed golov s počeno žogo, so pisali najprej vsi naši, potem pa tudi že razni tuji listi. Glas o oni nepravilni sodnikovi odločitvi je prišel že v rubrike svetovnih listov, ki se na dolgo in široko razpisujejo o tem sodniškem problemu. Tako pišejo »Leipziger Neueste Nachnl-chten«, da spadata po njegovem med glavni izpitni vprašanji za vsakega sodnika naslednji dve: Kaj bi storili, če bi v trenutku, ko bi žoga letela proti golu, pritekel na igrišče pes pa bi ,< ustavil? Kaj bi storili, če b1 na go) streljana iog.t med potjo poč' n in bi samo usnje priletelo med drogove? Vsak kandidat pri sodniškem izpitu si misli, da so to slabe šale ln pripravllene samo zato, da bi boječe kandidate spravile v zadrego. Tako se le dozdaj vsaj vedno mislilo in tudi pisalo Toda žMenje na igriščih je vendarle pobralo da 1e na svetu vse mogoče. V kratkem razdobju nekaj tednov sta obe slabi šali postali bridki foanici, Prvi primer, zadeva s psom, se je dogodil na angleški prvenstveni tekmi med Blackpoolom in Liverpoolom. Eden izmed igralcev Liverpoola strelja proti golu pa priteče na igrišče pes in žoga se od njega odbije nazaj na igrišče. Sodnik je na splošno presenečenje odločil popolnoma pravi.no — naj i Ta f°če dalje. °»olj zamotan je bil drugi primer s počeno žogo, zaradi katerega je postal po štirnem svetu znan naš Zagreb ln njegov nogometni sodnik Berglez. Ta žvižgač pa je priznal gol s praznim usnjem, kar je imelo pozneje za posledico š« hude razprave o tem dogodku. Za presojo tega primera je odločilna okoliščina, kdaj je žoga ostala brez zraka Ce je bila prazna že takrat, ko je b'la ustreljena, pobem je bila zagrebška odločitev napačna, če pa se Je izpraznila šele potem, ko je obdala v mreži, pa je Imel prav mož s piščalko. Ta dva dogoika sta dokazala, da vprašanja za sodniške Izpite lahko tv>stanp«UV no, mirno, 20 pršiča na 120 podlag«. Rimski vrelec. 510 m: —8, oblačno, mirno. pršič. 30 cm. Peca, 1654 m: —9, oblačno, mimo. prštč. 250 cm. Dodatno poročilo s dne tt t, a Dovje-Mojstrana, 650 m: — 8, Jasno, mirno, pršič na podlagi, skakalnica uporabna. Sv. Krlž-Planlna, 985 mi —8, poofctač«**> 10 pršiča na 40 podlage. OorJuSe, 1000 m: —11, cWačtk>, mirno. suh sneg na 90 sesedenega, Vogel, 1540 m: — 11 jasno, mirno, JC0 snega. Zelenica, 1534 mi —11, Jasno, mirno, 16 pršiča na 200 podlo g-e, Mrzlica, 1119 m: —10 pooblafieno, 10 pršiča na 40 podlage. R A I 0 Sobota, 25. decembra LJubljana 9 Objava sporeda. — 9.05: Božične pesmi raznih narodov (plošče).— 9.45: Verski govoi (g p Valerijan Učak). — 10: Prenos iz ljubljanske stolnice — 11: Otroška ura (vodi gdč Mara Grošljeva) — 11 30. Božični koncert radijskega orkestra — 13: Cus, vreme, spored — 1305. Beethovenova VI. simfonija (pastoralna — plošče). — 16: Božične pesmi poje Ciril-Metodov zbor v Ljubljani, dirig. Ludvik Puš — 17: Nekaj zborovskih skladb (plošče). — 17.30 Vojaška godba. — 19. Prenos orkestralnega in pevskega koncerta iz Sixstinske kapele v Vatikanu. —20: Na sveti dan (odlomek iz Dicken-sove igre »Cvrček za pečjo« — 20.40: Kvartet mandolin igra božične pesmi (plošče) — 21: Božična glasba (Radijski orkester). — 22: Cas, vreme spored —22.05: Odlomki glasbe s kronanskih svečanosti v Londonu. Beograd 17.05: Narodne pesmi in naps- vi — 19: Prenos koncerta iz Vatikana.— 20 Operetni večer in konceit plesne mu-zike. — Zagreb 17: Koncert mešanega zbora in solistov. — 19: Prenos koncerta iz Rima. — 20: Božične pesmi. — 22 Plesna muzika. — Praga 19: Koncert iz Rima. 19 30 Prenos Smetanove opere »Prodana nevesta«. — 2220: Plošče — 2230: Ples. — Varšava 20: Lahka godba orkestra in solistov — 21.30- Božič drugod po svetu. — 22 15- Orkestralni in pevski koncert.— 23 Plošče — Dunaj U 45: Simfonični koncert — 12.55: Skladbe po željah. — 15 40 Komorne skladbe za nihalo _ifi45: Leon Ca vali o va opera »Baiazzo« (plošče). — 19 Božični koncert sodeluje B Gigli — 20 20 Perier spored — 22 30 Lahka godba orkestra — 23 Nadaljevanje koncerta — Berlin 19 15 Madžarske in italijanske vojaške godbe — 20 Orkestralni in pevski koncert — 22 30 Lahka godba in oles — Miinchen 19.15- »Med božičem in Kralji« — 20 15 Sveži venček ovenelih melodij — 22 15: Ples pod drevescem — 24 Ob polnočni uri — Stutteart 19- Prenos Mozartove opere »Čarobna riščal«. — 22 25 Lphka ln plesna muzika — 24: Nočni koncert. Nedelja, 26. decembra Ljubljana 8. Citraški trio »Vesna«. — 9 Čas, poročila, spored — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. 9 45 Verski govor (dr Ciril Potočnik) — 10 Magistri igrajo — 11: Otroška ura: Božične pravljice in pesmi (g. Vinko Bi-tenc). — 11.30: Koncert — poje g. Jože Gostič s spremijevanjem Radijskega orkestra — 13- Čas, vreme, spored, obvestila. — 13.20: Za zabavo in za ples (plošče).— 16 Pavla Paternost: Potica — veseli prizori (člani rad. igr. družin^) — 16.40: Vojaška godba (plošče). — 17: Kmetijska ura: Ob koncu leta (g. Ludvik Puš) — poročila o tržnih cenah — 17.30 Kmečki trio in pevski jazz kvartet, vmes kratek prenos z razstave kanarčkov in plošče. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. —19.30: Nac. ura Smučarska društva in smučarski savez. — 19.50- Gallucovi zbori (APZ — plošče). — 20.10 Ljudski ob«čaji na Štefanovo (g. Boris Orel). — 20 30: Vesel večer: sodelujeio Fantie na vasi. kvariet Stritar Veseli bratci in plošče. — 22 Čas, vreme, pomočila, spored. — 2215: Plesna muzika s plošč. Beograd 16.45: Zborovsko petje. — 17.15: Flauta — 17.55 Orkestralne skadbe. — 20 Večer pestre glasbe — 22.20: Plesna muzika — Zagreb 1645: Plošče — 20: P'avliična božična igra — 22 20 Lahka godba in ples — Praea 19 10- Koncert voiaške godbe — 19.55 Zvočna igra — 20 55 Pe- j ster spored — 22 20 P oš"e —22.35- L^h- ! ka godba ork°stra — Variava 19 30-p'o-šče — 21 Zabavni program — 21 45 P-l-jeten zakliuč^k _ 22 30 Ples. — Durai U 45 S!mfons?«»n knn<-ert. — 12 ^ Koncert komornega o^ke^trg. — 15 40 Godalni kvartet — 16.55" Klavir- j ske skladbe. — 18.05: Jazz. — 19.35: Kon- J cert vojaške godbo. — 20: Zanimivo ratt « od vseh strani. — 21.35: Umetniške plošče. — 22.30 Plesni orkester. — 23: Nadaljevanje plesa. — Berlin 19.20: Mešan spored — 20: Prenos Thomasove opere »Mignon«. — 21: Chopinove klavirske skladbe — 22.55: Za zabavo ln za ples. — Miinchen 19: Prenos Mozartove opere »Čarobna piščal« — 22.40: Tenor, dvojni kvartet in orkester. — Stutteart 19.55: Božična glasba — 20: Veliki operetni koncert — 22.30 Lahka godba orkestra in orgeL — 24: Nočni koncert Ponedeljek, 27. decembra Ljubljana 12: Operni napevi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.20- Sedaj pa po domače (plošče). — 14.15: Vreme, borza — 18 Zdravstvena ura: Naravna obramba (dr Anton Brecelj). — 18.20: Ravelov valček. — 18.40: Umetnostni »pomeni M (dr Rajko Ložar). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Zima v planinah (prof M. Lipovšek). — 19.50 Zanimivosti. — 20: Tamburaški orkester — 20.30: Kunz igra iiagerje (klavir z ritmično spremljavo — plošče). — 20.40: Pesmi in operne speve poje g. Roman Petrovčič. — 21 20: Citraške točke (plošče) 2130: Tamburaški orkester. — 22: Čas. vreme, poročila, spored —22.15: Prenos plesne muzike iz restavracije »Emone«. Beograd 17.05: Koncert na čelo. —17.35: Narodne pesmi. — 18.45: Koncert orkestra. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17 15: Koncert orkestra — 20. Komorna glasba — 20.20: Operne arije. — 20 50: Dvofakov klavirski kvmcet — 21.30: Lahka in plesna muzika. — 23.15: Radijski roman Praga 19 15. Starejši plesi. — 20: Zvočna igra. — 21.31 Komorna glasba — 22 35: Plošče. — Varšava 20: Petje s spremljavo mandolin. — 21 Mešan glasbeni program. — 22: NowovjeJ-skijeva baletna suita »Poljska svatba«. — Dunaj 11 25: Kmečke godbe igrajo (plošče) — 12.20- Koncert orkestra — 16.05: Pes! in odlomki iz zvočnih filmov. — 17.25: Pesmi za sopran. — 18 55: Prenos Bizeto-ve opere »Carmen« iz dunajske d-ž. opere. — 22 45" Plesna muzika — Berlin: 19 10: Koncert orkestra — 20: Muzikalni perpe-tuummobile. — 21.10: Konce';' godal orkestra in plesne kapele. — Mirm-hen: 19.10: Poskočni komadi za ples. — 21.30- Skladbe za violino in klavir — 22 30- Nočni koncert ln ples — stutte-artr 19.15: Vedra glasba za delomist — 21 15: Spored za turiste — 22 30: Kakor Miinchen. — 24: Nočni koncert. Torek. 28 decembra Ljub liana 12: Solistične točke lahke glasbe (plošče). — 12 45" Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Opoldanski koncert radiit-kega orkestra. — 14-15: Vrems. borza. — 18: Klarinet solo (g. Leo-nard Kocjančič. pri klavirju spremlja g. Ku-Strin) — 1P.40* Problemi <>mokra<*i. je luniv. profesor dT. A. Goear). — 19: Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Gai v Srbiji in o Srbiji (dr. Ivan Nevestič). — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20 Koncert e sodelovanjem bratov Golobov (harmonika) in Radii&kega orkestra, vrne« hnrmonisti (plošče). — 22: Čas. vr?me. poročila, spo ed. — 22.15: Audran: Masootta '*kra;Aana operela — plošče). Beotrrad 16 4.i: Narodne nesmi. — 17.35: Orkestralni koncert — 20' Recitacije in narodne pesmi. — 20.^0: PIoSčp. — 22.15: Lahka glasb* — Zagreb 17.15- Orkestralni koncert. - 20: Violinske skladbe. - 2230: Ko.icart orkestra in solistov. — 21.30: Zbor mandolm- — 22.20: P]ee. — Praga 19.15: Kabaret. — 19 40: če5k>" dudaki igraio. — 20: Kabaret. - 20.45: O.rkesf alni koncert — 22.15: P'o:?e. - Varšava 19.30: Violin ske in klav^c^e skladbe. — 20: Plesni ko-m^di. — 21: Rnv^l: Otrok in čarovrvre — 22: Koncert 'o'jske glasbe. — I)-'nai 10.50: Koncert.in ura - 12- Lrhka golba orke-s>tia. — 1P05■ PopoMan=k; komvrt - 17-20' Klavirske skladbe. — 1910: M^hne zgodbe o velikih umetnikih — 20 45- O lepi' ct-ire;h časih. - ?2.?0: Plesni orfc^-ter. -23: Nadaljevan,ie plesa. Berlin 19.10: Valč. kova ura. — 20: Koncert velikega orkestra — 82J0: gpHim vonu recimo: Jbe po;/ Kadar smo za mizo, za mizo božično, in fi novemu letu, pomislimo tele: resnično, le malo je nas, toda mnogo po svetu* Eden je nemški rudar. Pri Fordu v Detroiiu drugi. Tretji v gozdovih kanadskih drvar. Balvane splavlja po strugU Daleč na farmi avstralski — no, ta je četrti• Peti že leta in leta v deželi uralski. (Na fronti ubegnil je smrti, zdaj )e pozabljen in sam na ravnini sibirski Danes to noč postofmo ob zims*:i idili pastirski: eno življenje je, ena mladost, vsem enaki božični spomini• Danes to noč z razgubljenimi v svetu bodimo edini! Tam za mejami so, tam za gorami so, tam za vodami. V mislih z domovi so. Bratje, sinovi so. V mislih so z nami. Srečen je zvon, ki zapoje nocoj: raztresena srca zagrabU Zvonu recimo: Le poj, le vabi, le vabi, le vabit JIJKU SUB1G BOŽIČNI VECEB POLŠJA IDILA MA MENINI Na Menini planini stoji Lovska koča na mali ravnici pod Loko. Okrog m onrog ]o obdaja širen gozii, zeoraj smiekov, spodaj in proti zahodu pi veči-lel bukov Gorje hribo-lazcu. ki bi v megli zašel s prijaznih paznikov vrh Menine v te gozdove bre» poti — v Globače. Po divjih skalnatih kotanjah ležijo vse vprek bre/ kakega reda razmetane buk ve, bod si. da jih je bil polrl vihar, ali pa uklonila starost. Vsako smer zastira gosto vejevje. It- drevje vidiš in vrtače, ko blodiš me in ure po prostranem hrt'tu Menine. Ako pe hočeš naravnost v dolin«, ti na robu zaprejo pot skalni grebeni in uavpične stene. Le gamsove steze vodijo gori in doli po tej divjini in vsak trenutek pričakuješ, da bo prirenračiJ medvel izza kake jame. Lepi so pomladni večeri pod Loko. Za mladim smrekovim nasadom se s%eti v mesečini Ojstr.ca onkraj dvet dolin. Z Loke se v presledkih oglasa uharica, na vrhu pa straši v globokem basu 6tari srnjak, ki že več let gospodari med Gtavo in Ravničami. Bo? ve. kdo ga je vznemiril? Ali išče pa etirjev pr vojvač izgubljenih volov? Ali že hodi lisjak po svojih temnih, nočnih potih? Lansko leto je bukev obilno rodila. In dobil, smo v goste malih, kosmatih prijateljev brez števila. Prišli so polhi. Komaj ee je zmračilo, so že pričeli svoje rajanje po bukvah oK škratelj&ki ©o smukah po vejah. zraven pa pihali in drnjali, kakor bi peljali vojsko med seboj. Lovska koča pod Loko je urejena zelo preprosto, venlar je za planinca in lovca prijetne]?« ko vs:ika graščina, v spodnji sobi je maia pečica, miza. klop in pograd e slamo. S pečice je napeljana pločevinasta cev v zgornjo sobo. da tudi to ra*/rreva. iz nje pa skozi steno ta prosto Le v času več jih lovov, v jeseni in pozimi, je ležišč premalo in 6i mora nekaj gostov kratiti čas s kartanjem ali pripovedovanjem čudovitih lovskih dogodivščin Spomladi in poleti pa sem kraljeval sam n<3 planini, le tu in tam je prenočil gori kateri izmed lovskih čuvajev. Polhi so se naselili tudi na podstrešju Od začetka so me motili, ko so ponoči tekali po zunanjih stenah in se kregali mei seboj, počasi pa sem se navadil te čudne uspavanke. Neko noč 60 zažvenketale stare steklenice v kotu. Skočil sem r ležišča in posvetil po koči. Začunil sem se. ko zagledam polha, ki je sedel na omarici in bo!-čal s svojimi čudnimi, štrlečim.' očmi v neznano luč. Le kako je prišel aoter? Sp.anj ni v stenah in mišje luknje so premajhne. Najihrže je prileze' v kočo zvečer, ko so bil? vrata odpria »Pa naj bo nocoj moj gost,« sem dejal in poizkusil 6pet zaspati. Ali zmotil »em se, s spanjem ni bilo nič Moi polh je 6kakal zdaj po mizi, zdaj med steklenicami, na oknu pa je pihal njegov tovariš, da sem sklenil spoditi ne-povabljenca iz koče. To pa ni bilo lahko. Z neverjetno okretnostjo je plezai po stenah, se skrival pod pogradom, da 6em skrivaj že obupal nad svojo nerodnostjo. Naenkrat pa je skočil polh kar sam od sebe na pečico in šinil po pločevinasti cevi skozi malo odprtino v zgornjo sobo in ziiajci je bil pri svojem prijatelju na oknu. Tako mi je polh sam izdal svoj skrivni vhod ln »pet sta pričela 6voj ple6. Drr, drr, je šlo po stenah in po.letrešju. Jaz pa nisem vedel, da obhajata svoje svatovsko veselje. Odslej sem polhoma redno dajal na okno cetanke 6ira. slanine in krušnih skorij. Zato me tudi ni6ta ponoči tolikokrat počastila * obski Kadar pa sem odhajal domov, sta zmeraj re volje, amiak e klobukom, in hajd ž njim v škatlico. Hitel sera v dolino, sam s seboj za o. voljen, češ kako veselje bom napravil vsem skupaj. Pa sem se bridko zmotil Stara mama. mama in teta so plenile name, kaj da nosim v hišo to podgano, ki cele noči ne da minu, naš Luks pa se je hotel zne6ti kar nad po'hom. Ubogal 6em b;e» besede in spustil polha na graščinske onebe. »Tu vsaj ttradal ne bol « sem gi misLil, ko je polh izginil v koša-eoi vrhu. Zvečer pa 6em ga že slišal, kako je Pihal in klical zdaj na ene-m, zdaj na drugem orehu. Moje trdosrčno srce pe mi ni razoielo, kakšno nezaslišano krivico sem bil naredil. Cez nekaj dni je prišel gozdni čnvaj z novico: »V levo okno si je polh sinoči nano. sil slame, napravil gnez»io in ima mlade.« »Čudno, minilo je že pol avgusta, polhi imajo vendar prej mla.le.« eem pomislil in pogledal v prirodopisno knjigo. Tam pa sem našel zapisano, da imajo nekatere polšje družine res po dvakrat na leto mlade. Hudo mi je pos'alo in zavedel sem se velike krivite, ki sem jo bil storil. Moža spm odnesel uboori ženici. očeta_re Inika nagim mladičem. Mlada vdova joče na planini naJ svojimi nebogljenimi otroSički, očka, tužni vdovec, pa kliče vsako noč zaman v gluho noč in še graščinski orehi mu ne teknejo Tedaj sem sklenil, da bom popTavil krivico in pomagal polšji mamici da bo lahko vzgoj la svoje mladiče. V nahrbtnik sem retovoril samih do/rih reči, p^s-bno pa rumeuih -mlin ev, ki tako imenitno hrustajo, in sem s@ napouil na planino. Moj prvi pogled je veljal levemu oknu Za_ res je bilo za šipo gnezdo, a mlade mamice ni bilo videti. Previdno sem odprl okno in se prav na ahko dotaknil slamt.. »Dri, dn,« je zagoJTnjala. mlaniči pa niso nič zavekali. Odlomil sem kes najlepšega mlinea in ga položil zraven gnezda naoknito pe sem pustil zaprto, ker vem. da polhi ne ljubijo dnevne sveilobe. Ponoči sem taalisal Sk abljanje in sem posvetil z žepuo svetilko. Mlada mamica je udobno sedela na železnem okenskem križu in držala s sprednjimi tačicami mlinec ter ga urno glodala z dolgimi zobmi. Za mojo luč se je prav malo menila saj je je bila že od prej navajena. Nekako pomladila ee je bile. Njen atas je postal bolj vitek, shujšala je, najbrže ai skrbi in žalovanja po izgubljenem možu. O mladičih ni bilo nika-kega sledu. Dan za dnevom ie minil brez irpremembe. Podnevi je polšja mamica vedno spala, zve« Čer pa je glodala moje mlince in odhajala v gozd na obiske k svojim znancem. Približno čez teden dni pa me je čakalo veliko presenečenje. Na svojem popoldanskem obhodu po Menini sem se menda predolgo zamudil pri pastirju v Go*podnjem. Pastir Jaka je moj dober prijatelj in mi zmeraj postreže z mlekom in z vsemi menin. skimi novicami. Namreč: kod hodi ta ali oni srnjak, kako 6e obnaša veliki gams na Smre^ kovcu, ali je spet oskrbnik Jeglič na Bib! kaj imenitnega po »latinsko« povedal, in še mnogo drugih važnih reči. Pri tak h razpo. vorih pa čas kaj hitro mine in tako Se j© zgolilo, da sem prikrevsal pod Loko šele ob desetih zvečer. Ko sem obešal puško na steno in sem slučajno posvetil v desno okno, zagledam v njem polha. »Neuiarnice nemarna, si le dobila drugega dedca.« sem rekel in natančneje pogledal novega ženina. Toda. kaj je to? Saj ni drugi dedec, ampak mamica sama je z levega okna in pri sebi ima nagega, ko palec na moji roki velikega mladiča in ga neprestano liže. Tedaj je polhulja skočila na okenski križ in smuknila v špranjo med steno in naoknico, da je le repek še gleial noter Tako je nepremično posluša'a v noč če se morda ne klati v bližini nevarna podlas ca ali celo krute kuna zlatica Potem pa drr., drr. drrr, po steni in preko podstrešja in že je bila v levem oknu. Skočim tja in vidim, kako je privlekla Iz gnezda dmgega otroka. Malo si ga je še popraviia v gobčku ir ha.kli z. njim v novo stanovanje. Tudi tega mladiča je dolgo lizal a in še tretjega, potem jih je pa pričela nositi kakor za stavo. In imela jih je osem. Takoj sem si bil na jasnem, zakaj je le prve tri li-zala. Gnezda še ni bilo ni-kakega, in skrbna mama se je bala. da jih ne bi tačae zeblo, ko je šla po naslednjega otročička. Ko so pa bili štirje, so se že sami pogreli med seboj. Ampak, kar osem mladičev! Kako bo rev* zmogla delo in trud za tako številno družino. Zdaj eo sicer še majhni slepi in nebogljeni, ampak kaj bo, ko malo dorastejo in bodo morebiti še poredni Reči moram, da sem si že takrat želel, da bi čim prej dorasli in se oblekli v kožuščke, kajte takle polšji nag otročiček e temnomodro mreno preko oči ni prav nič mikaven. Polhulja pa je spet Švignile skozi špranjo. To pot pa samo na podstrešje, odkoder js prinesla v gobčku toliko slame, da se je komaj prerinila nazaj v stanovanje. Kakih dvajsetkrat je odhitela po slamo in jo je polagala na mladiče. Potem pa se je zarila k njim in pričela prav umetno urejevati gnezdo. Ob šipi sem prav lahko opazoval kako je s tačicami zlagala slamico na slamico, prekratke je prijela z goNSkom in jih skrbno vpletala na prava me«ta. Kmalu se je izkazalo, da je še premalo gradiva in spet je nosila in nosila. V teku ene ure pa je gnezdo dogradila Za kakih trideset centimetrov visoko je bilo slame ze šipo. Na vrhu pa je pustila majhno luknjo — vratca. Odslej sem zmeraj vedel če je stara pri mladičih, kajti vhod je vedno skrbno zaprla 8 slamo, kadar j« odšla po opravkih z doma. Cvetko Golar Pastirci »Kar pojdimo, kaj bi se bali! Gotovo ni tako daleč, da bi ne prišli tja do polnoči. Saj gremo lahko že popoldne, potem imamo dosti časa,« je rekel mali Blažek in popravil polhovko na glavi, ki mu je padla na oči. Imel jo je od očeta, zato mu je bila prevelika, da se je videlo komaj pol obraza izpod nje. »Jaz grem tudi zraven, vsi trije pojdimo, mu bomo lahko več prinesli. Mati so mi že spekli potico, in tisto vzamem s seboj. Saj je nisem še načel pa vem. da je dobra, z orehovimi jedrci potresena in z medom pomazana.« Lazarjev Gašperček je bil za spoznanje večji od Blažka in tudi bolj možat. In suknjiča. ki jo je imel na sebi, je bila vse bolj debela in gorka kakor onih dveh. 0. saj mu bom tudi jaz neka^ nesel, vidva še ne vesta kai! Polne žepe orehov bom nabasal sai jih imamo doma pol ekrinie. še več jih lahko vzamem kar v caino jih nasuiem, saj ne bo pretežka«, je dejal Mihcev Tinče in moško stopil med oba tovariša. »Ali mislita, da pojdem jaz prazen? Jer-bašček jabolk bom naložil, ali jih pa nasul v vrečo, pa krhlje vmes. Nočem da bi Bo-gek mislil, da mu nočem dati.« Blpžek je važno pokimal in z roko je zamahnil da bi onadva verjela, da po resnici misli. 1. krta i pa pojemo prav za prav. in kam bi s'mn privn pot? »■^'citri fr< no oni ..ppri kip <"-> nsctirokp ba^tp Ort i-f«® rnr',,rno'Jt proti in ort tam no iar^u mimn tl=t'b visokih isjrniorti Pntipi rrHrterno na travnike ln od tam na gmajno, kjer pasemo. Od tam se pa že vidijo bajte, kjer so pastirji, in med njimi je gotovo tisti hlevec, kjer bo Bogek rojen.« Gašperček je čisto dobro vedel, kod imajo hoditi in je popolnoma prepričal Blažka, ki je bil najmanjši in se je skoro zbal dolgega pota. »Sai sem že šel tam mimo,« je rekel Tinče. »Prav dobro se spominjam tistih hiš, in tudi ovce sem videl, ki so se pasle tam okoli. Cela truma jih je bila, in zraven dva pastiria. še govorila sta z našim očetom. ker jih je vprašal za pot.« »Seveda moramo iti! Jaz grem precej po orehe pa vaiu počakam na koncu vasi«. »Bomo videli, kdo bo prej tam! Samo drugo suknjo oblečem in zavijem potico v bel prt«. »Mene ne bosta nič čakala! Vreča je že pripravljena, kar pehar krhljev in jerbas jabolk vsujem vanjo. Zdi se mi, da bom prei tam kot vidva.« »Pa nič praviti drugim, sicer bi hoteli vsi z nami! Kar tiho se izmuznimo od doma!« Svetlo je še biTo. in le pod gozdom je vstajala siva meglica, ko je prihitel Pri-možev Blažek iz vasi. Komaj je obstal, sta že pritekla vsak od druge strani Gašperček in Tinče. »Pa sem bil le jaz prvi!« Jih je veselo pozrtravil Blažek. »Seveda, zato pa tudi mani neseš kakor jaz« se je pohvalil Tinče in kazal orphe »Kai pa še ti kar poe'pi moio vrečo kako ie r>oina' Na. le notežkaj ne vem. če hi io ti moe"el nesti'« Blažek se ni dal kar na Ippem ugnati in ie rinil svoio vrečo proti tovari«u. »Nikar se ne prepirajta! Moje potice je malo videti, pa je zato boljša kot vajina vreča in jerbas. Kar pojdimo! Saj je iz-gažena pot oh, tukaj je šlo že dosti ljudi gotovo pridemo prav!« Po ozki gazi so se odpravili med debelim snegom proti jezu, ki je blizu tam šumel in se vlival čez visoke skale. Bela svetloba se je odbijala od snega, in zadnji žarki sonca so se bleščali po mrzli odeji. Pred njimi na levo se je belilo jelševo grmovje. globoko sklonjeno in vse zagrnjeno s snegom. »Le hitro hodimo, da nam ne bo mraz, in zdaj je tudi še svetlo«. Saj pridejo potem zvezde, o, prav nič se ne bojim, da ne bi našli.« »Naša pastirica je rekla, da bi šla tudi z nami, ako bi jo počakali. Rekla je, da pojde gotovo, če ne letos, pa drugo leto.« »Kaj pa še, zakaj bi jo jemali s seboj! Nazadnje bi nam še zmrznila, ali pa osta'a v snegu. Saj gremo lahko sami. pastirci < smo, ln zato moramo obiskati mladega kralja. kadar se rodi.« »Saj so ga tudi takrat obiskali, ko Je prišel prvič na svet. In jabolk so mu nesli, kakor jih nesem jaz. Le škoda, da nisem mogel dobiti jagnjeta, ali pa ovčice.« »Kaj misliš, da pridemo sami? Bogve koliko jih bo, in kdo gotovo prinese jagnje na rami! Koliko nas je pastirjev, koliko jih je tam pod planinami, ki pasejo po Grin-tovcu in okoli Babjega boršta!« »Seveda, kar bojim se, da ne bomo mogli blizu! Cisto v naročje bi mu rad položil potico, da bi videl, da sem mu jo Jaz prinesel.« »Oj, mojih orehov bo šele vesel! Kar vidim ga, kako bo poskočil!« »Moja jabolka bo precej pokusil, saj so pa tudi najlepša, kar jih raste pri nas.« »Glejta no, skoraj bi zašli! Dve poti sta, katera je prava?« Pastirci so obstali na razkrižju, kier se je ccpilo dvoje poti. Po ravnem polju je zavila prva, le malo shojena, druga pa je bila razorana od sani in široka. »Kar pa tejle zavijmo ki je lepša! Ta bo prava, kjer mnogo ljudi. Gotovo jih je šlo že dosti pred nami.« Krenili so naprej po poti. ki je šla kraj nizkega griča, ki je bil ves obraščen s hrasti in leskovim grmovjem. Sonce je iz zahajalo. in zadnji žarki so se utrinjali v vrhovih. kjer se je lesketal zmrzel sneg po vejah in suhih listih. Nikar ne hodi prehitro, meni je že kar vroče tako težko nos'm«. se je nenadoma oglasil Biižek kl le ves gorel v lira Nosil ie na rampnib vrečo iah"1!« in krhljev ter se kar poMl pod br' imenom. »Sai re® ho"1i«io r>rph'tro in koroai nosim caino 0-',v>1 »r t-"?'-! Sai rp«> t»'p ^"Sn^r-ček lahko hitro hodi, ker skoraj nič ne nese.« --- »No, pa menjajva, bom pa Jaz nesel tvoje orehe, Tinče. ako so tako težki.« »Nak, meni ni treba pomagati, raja naloži Blažkovo vrečo, on ima najtežje, "n mu pa daj svojo potico!« Počakali so toliko, da so preložili breme, in potem so mahnili naprej. »Pa je res težka, vesta kaj, menjavali se bomo, vsak bo nosil nekaj časa.« »še do tistega drevesa nesi, ki stoji tam spredaj, tam si jaz zadenem vrečo.« Tinče je kazal s prstom in hodil spT-edaJ, saj je bil najbolj spočit in čajno z orehi je lahko predeval iz roke v roko. Hitro se je mračilo, in ko so prifili do smrekovega gozdiča, ki je stal sredi ravnine, se je stemnilo popolnoma. Nenadoma! je bilo vse nebo v zvezdah, ki so migljale nad pastirci in jim kazale pot. šli so počasi po gladki gazi, in Tinče, ki je nosil vrečo, je bil zadnji med njimi in je skoro omahoval pod težo. »To je bilo prav, da smo šli zgodaj od doma, sicer bi gotovo ne prišli o pravem času. Glejte, koliko je zvezd, in tista tam, ki je tako velika, gori nad hlevcem.« Gašperček je predejal čajno v levico ln pokazal s palico, ki jo je odrezal od leske, proti drobni lučiei, ki se je zasvetila v daljavi. »Da le pridemo do tiste svetlobe pred nami. Tam sc gotovo doma pastirji in radi nam bodo pokazali, kje gre pot naprej. Cisto gotovo pridemo nocoj.« »Saj pa tudi že dolgo hodimo, iri skoraj sem že pozabil na dom. Tudi noge bi me še nič ne bolele, ako bi ne bilo tako spolzko.« »Nič ne maraj, Tinče saj bomo kmalu tam Jaz bom kar legel na slamo, če tudi še nisem preveč truden Kar stopimo.« Je hrabro govoril Blažek ln se široko prestopil. Molčali so nekaj časa ln sliSati je Mladiči eo bili ramo spravljeni ▼ gnezdu, da jih ni bilo videti ne slišati. Prišla je sobota; jedilna shramba je bila že skoraj prazna in začutil sem potrebo po globoki tekoči vodi ter po kuhinjskih do brotah, pripravljenih od ženskih rok. Odpravil sem se zau. domov ter je naneslo, da sem ostal v dolini kakih osem dni. Prav skrbelo me je, kako je z mojimi polhi ali so de živi in zdravi. Se nahrbtnika nieem odložil, ko secn spet prisopihal v koco. ampak sem najprej pogie-ial, kako je v oknu. Zdaj je bilo že več videti. Ob šipi so polhi slamo razgrnili, o opravilo. saj osrm ladičev ni mala stvar; potem pa je 6'ara smuknila iz gnezda, zaprla duri s slamo in odšla na nočni sprehod, šele zdaj so s« mali umirili. Eden za dru-gim eo zadremali, le kak prseben nemirnež je še motovilil v tej živi kepi. Tudi jaz sem se odpravil k počitku. Na planini hitro zaspim Nekaj strani preberem v knjigi pa sem že v kraljestvu sanj. Ta večer pa ee mi je goiilo drugače. Kar naprej mi je nekaj lazilo in lazilo za srajco. da sem že misl'1. ia mi je z'ezel šop siam« zanjo, ko se spomnim na rjave nad. loaro v polšjih kožuščkih Na bolhe sem slab lovec in če bi bil takšen pri drugem lovu. bi me bili že davno izključili iz zelene bratovščine. To noč pa sen ujel in pobil štirinajst bolh. Najbrž so me začutile, ko sem 6edel kaki dve uri pri oknu. in so zlezle «kozi špranjice na boljšo pa^so. Dru. go jutro pa sem takoj namazal te špra. njice s smrdi ji voem. tako pravimo pri nas petroleju in odslej sem imel mir ali pa sem se jih bil navadil Cez dva večera sem bil sipe L priča nenavadnemu prizoru. Polhulja je prenašala mladiče nazaj v levo okno. Zdaj pa so bili že toliko veliki, da se je komaj zbasala ž njimi skozi špranjo. A le dva i ti i eo ostali tam, nekaj stari ni bilo povšeči, in zno. sila jih je spet v staro gnezdo. Ubijal eem di glavo in tuhtal na vse načine kaj bi moglo biti vzrok temu preseljevanju Le dvoje mogočih razlag sem na^el Boihe hi pa okolnost. da je špranja v desnem oknu obr. it ena proti jugu, v levem proti severu. Pred prvo selitvijo je pihal močan jug, naslednjo noč pa je že prevladal sever. Mogoče sem uganil, mogoče ne. Saj je v prirodi tolik.» čudovitih skrivnosti, da jih vseh ne moremo doumeti. Polhi se silno počasi ravijajo Mogoče se rai je tudi dozdevalo, ker sem jih imel vedno pred očmi. Ko pa sem pomislil, <1a eo stari že skoraj mesec dn m še vedno ne gledajo, se mi je vendar zdr.lo čudno. Lahko, da je vzr^k temu. ke> so drugo-rojenci tega leta. kretanja v temi & pa tudi morajo navediti. saj so nočm živalce. Proti koncu septembra je dalj časa deževalo in sem ostal v dolini. V začetku ok_ tobra pa je zapadel sneg in ker je to navadno znak za lepo vreme, sem takoj odrini! na Menino. Kako žalostno je izgledalo od Strmega vrha doGrebeia! Listnato drevje je sneg potisnil globoko do tal in pone- kod sem so komaj preiU škod dore. Po gozdu je neprestano pokalo moč. neje, kakor da bi streljali lovci h pušk. Sneg je lomil veje na starih bukvah. V koči je bilo mrzlo. Le rosne Sipe na desnem oknu so pričale, da živijo tam moji prijateljčki Zdaj pa je bil pogled nanje vse drugačen. Razvili eo e« v prave polhe in so bili že čisto podobni evoji materi. Manjši so bili seveda, in njih kožuščki »o se lepše svetili, bili eo kakor iz žameta. Gneodo ni bilo več skrito v slami, ležali eo vrh nje; starka na hrbtu in je e spre!njima tačicama objemala enega izmed mladičev, mogoče ji je bil ta najbolj pri srcu, drugi pa eo lazili po njej, izpodrivali drug drugega, se pre-kucovali in se sploh obnašali kakor brezskrbna mladina. Tola zdaj ni bilo čaea za opazovanje. Najprej sem odkidal sneg do vode in nano-6il v kočo veliko zalogo drv. kajti spet je pričelo snežiti. Z« po poti eem ugotovil, da sem se urezal z vremenom. Nikjer nisem križal srnjih. ne gamsovih eledi in tudi ta. jec še ni vstal. To je znak. da se je divjad skrila v svoje zaklone in Se ni pričakovati sonca. Le počasi eo se ogrevale premražene lesene stene, po večerji pa je pričela mala pečica že tako močno dihati, da sem moral koo prezračiti. Zdaj sem se lahko posvetil polhom Nalomil sem kruha in mlincev. od. pri okno in poločil glaščic-e na slamo. Skra-ja so me po'hei malo nezaunno gledali, potem pa so radovedno pritiskali smrčke na šipo. če sem se- je s prstom dotaknil. Menda eo 8& čudili, da ne morejo otipati nečesa, kar vidijo. Počasi so tudi prišli na okus. Po. skuhali so s svojimi malimi zobki zda j kruh zdaj mlince in so se slednjič odločili za zadnje. To je bilo hnistanja v oknu! Eden je sedel na okenskem križu, držal s sprednjimi tačicami velik kos mli.ncn in ga zadovoljno zobal. Od strani pa prileze niegov bratec, pograbi mlanec in ga prične vleči k sebi To sta si skočila v lase in se oba pre. kucnila na mater, ki je še vedno ležala na hrbtu in tresla glavico v sladki dremavici. Takra tpa je pokukal tretji iz svoje luknje v slami in zvlekel kos mlinca globoko doli v skrivališče. Kdor ni jedel, se je igral. Plezali so zdaj po okenskem križu, zdaj po leseni naoknici največ skrbi pa so .jim prizadejal šipe. Menda n so mogli razumeti, da ne morejo do foiči in do raznih predmetov, ki jih vidijo v sobi. Smešno je bilo videti kako so si prizadevali da bi plezali po šipi in se je vwk poizkus ponesrečil ter so kar po vrsti padali na slamo, največkrat pa na mater Ta pa se ni prav nič zmenila za norčije svojih molih Včasih ie tudi ona pozobaia košček mlinca. tn in tam unrl« kakega umazanca, pa snet zadremala. Nikdar še nisem vdel bolj potrpežljive matere. Vse jim je dovolila, skakali eo po njej po mili volji in jo m reva rili Nikoli ni nobene, ga udarila e tačico aH ga nri je! a z? sladke, najsi je še tako zaslužil. Slednjič Je le vstala. zlezla k špranji in polirala malo enega, ki ga je bil vt-fer nanese! skozi odprtino. Po^em je previdno poslušala v temo in smuknila na prosto. Tuli par mladičev je švignilo za njo. a m pa« vsak je poslušal par trenutkov, če je vse varno v neznanem mu svetu, rvreden ie zapustil stanovanj To Je bilo letanja in ronotnn'a i>o stenah ln po podstrešju Ko «em u?asnil luč ln legel, se mi je zdelo da prenočuiem v začaranpm gradu v katerem uganjajo zakleli prebivalci svoie nočne norčije. Štiri dni je snežilo daleč daleč okoli se je vse pogreznilo v mrtvaško snanje. le v naši koči 6redi prostrane Men'ne smo ee dobro imel! Jaz eem kuril in kttbal. polhi so se igrali in hnistali mlince. Kruha pa se niti dotaknili niso vc6, tako eo postali prevzetni Peto jutro koto. Padlo ga je že nad et> meter ia ni Is bilo videti, da bi prenehal Domov bo treba, ie ne me zapade in slaba mi bo predla. Po. spravil sem kočo in zbral vee ostanke z« polhe, da jih vsaj za nekaj ftaee obvarujem pred grenkobo življenja. To noč pa so mladiči tak« zganjali, da njihovo gnezdo si bilo več podobno gnezdo in so se vsi moto. vilili ob Sipi. Kolikor mogoče previdno sem odprl okno, pa ni nič pomagalo. Zdajci eo padli vsi skupaj z materjo vred v kočo. Ps jih ni prav nič presenetilo. Eden je v tistem hipu, ko Je priletel na tla že zgrabil s tačicami košček eira in ga mirno glodal, kakor da se ni bilo prav nič ZKiodilo. Drugi eo se porazgubili po vsej koči in so rado. vedno pregledovali vsak kotiček. Saj se Jim je morda izpolnila srčna želja ln so že davno hrepeneli, de bi ei natančno ogledali čudne prostore, katere eo le nejasno videli skozi zamazano šipo. Mati polhulja pa je mirno odetopicala skozi odprta vrata in Sinila na podetreSje. Jaz pa eem bil v veliki zadregi. Okna nisem smel pustiti odprtega, malih polhov pa spet ne samih v koči. Torej ni kazalo drugega, kakor poloviti vseh osem mladičev In jih spraviti nazaj v gnezdo. A to ni bila lahka stvar. Kada- Je kateri splezal na steno, sva bila kaj hitro sku. pa.j A nekateri so ee mi skrili med drva. ali pa so ee efsnili v kot pod pogradom. S temi je bilo težavno delo. BI en je zlezel na leižišče in se je skril pod mojo euknjo. Mislil je, da ie v temi na varnem in sem ga kaj lahko prijel. Siromač-jk pa se je tako hal, da ee mi je od strahu zmočil v roko in me ni niti poskušal ugrizniti, kakor eo to delali drugi navihanci Bolelo pa me ni prav nič. saj so bili njihovi zobki še premajhni da bi me mogl" z njimi občutno ra. niti. Po dveh urah eem srečno položil zadnjega polhe« v gnezdo fn vso jedilno zalogo zraven Voščil sem jim dober tek in do-eti maščobe za tonloto ter oigazil po viso. kem snegu v dolino. Se dvakrat eem vfdel evoje varovance. Prvič so bili še vsi skupai in sem ee ppet lahko zabaval z njimi, drugič pa sem našel le tri v gnezdu. Najbrže so odšli v po'šine. ker ee v okru niso več dobro razumeli med seboj. Videl eem, kako srdito st« nagnala dva r>o!ha svojega bratca, ki ee je vrnil malo moker z nočnega Iz/prehoda. 0 božiču pa je bilo gnezdo že prazno. Letos pa bukev ni obrodila ln tndi pol. hov nI od nikoder. V koči eo se naselile velike črne leene mravlje, ki v--s dan in vso noč neutrudno grizejo v etenah in nadležno lazijo ob ležiSču. 0 večerih n? več slišati pi. hanja ir dmianja po bukvah okni? ravnice. Ie uharfea «e Se o^laSa v presledkih i Loke in pod Glavo Se vedno etraSi stari srnjak. M. Trobej ZA SMEH IN KRATEK CAS Bilo je v muzeju za orožje. Paznik se je plazil za nekim Obiskovalcem. Tovarifl ga je vprašal: »Ali je sumljiv?« »Seveda,« je odgovoril paznik, »to js požiralec mečev v cirkusu!« Ponoči so Imeli vlomilce. Gospa Ančka Je pripovedovala o tem: »Nenadno sem se abudlla. V sosedni sobi sem zaslišala šum, korake, pokanje ključavnice. Prižgem luč ln odkrijem pod posteljo dve nogi.« »A« je bil vlomilec?« »Ne, moj mož, ki je šum slišal prej nego jaz.« Prgišče domačih Prva politična želja lz Ribnice Leta 1882 Js doživela Ribnica prvi politični shod ki ga Je sklical poslanec Pran ftuklje. Pred potno gostilniško sobo Je poslanec orisal politični položaj ln slovenske narodne zahteve ter nato Se pozval navzoče naj mu izrazijo svoje osebne želje, češ: morda se bo med temi le našla katera, ki Je na Dunaju ne bo težko izpolniti. Po mučnem molku Je začel gostilničar Osne Podboj zborovalcean prigovarjati, naj vendar kdo kaj zine. In za nJim tudi poslanec. Naposled se le oglasi majhen možak De p. d. Venckov te Goriče vasi tn pravi: »Moj sin Janez študira na Dunaju za jezičnega dohtarja pa vas prosim, če bi mu ,ko boste tja prišli, povedali, da ga pustim prav lepe pozdravit.« Ribniški kroSnJar tn cesar Franc Jožef FrancelJ lz Kota je hodil zdoma na Zgornje Avstrijsko ln obžiral leto za letom zlasti po Ischlu. v tem kraju Je Imel avstrijski cesar Franc Jožef svoje najljubše letovišče ,zato se je večkrat primerilo, da sta se cesar in mah FrancelJ srečala. Koški FrancelJ Je lz svojih spominov na stara leta rad pripovedoval posebno tole: »Oprtan s krošnjo višjo od mene, sem jo mahaj čez mest, pa so priSli cesar mimo tn me ustavili. Vprašali so me, če sem kaj lačen. Jaz jim hitro povem, da sem še tešč, cesar pa ml pokažejo svoj grad ln rečejo, naj grem tja do njihove kuharice. V gradu so me lepo sprejeli. Prinesli so mi sa mizo prašičjega mesa ln kruha, a ko sem bil v sobi sam, sem vse hitro po-basal v torbo. Ko so videli, da sta se krožnika tako hitro izpraznila, sem se Jim zasmilil in prinesli so mi iste jedi še ein-krat. Tudi to je šlo v torbo Jedi sem se bil lotu šele. ko sem jo dobil na mizo še tretjič. Prihodnjega leta sva se s cesarjem srečala že spet na istem mostu. Mož so me precej spoznali, pa so me vprašali: »Kaj ne, da lani nisi bil toliko lačen, kolikor si spravil pod streho?« Jaz sem se pa namuznil tn povedal, kaj sem storil. Zmeraj se sliši kako da so mož pobožni ln da dosti klečijo ln molijo. Tega sem se spomnil, ko sem jih imel pred sabo v lovski obleki, golih kolen. In brž sem jih pogledal na kolena pa sem videl, da nimajo nobenih žuljev na svoji koži«. Vipava ln Rusija Ko Je Ul 1. 1867 v bivfii Avstriji uveden politični dualizem, Je stopil Anton Cerne, državnozborski poslanec za komenski in sežanski okraj na Dunaju, do ministra Beusta. Razburjeno je izrazil svoje ogor- čenje nad nespametno notranjo potttfkOL čeS da nasprotuje državotvorni nacionalni ideji, ker se opira na manjšino ln sili slovansko večino v tabor svojih nasprotnikov. Minister Je na to mirno odgovoril; >LJt»-bi g. poslanec, VI morate vedeti, da lana mati Avstrija na svojih prsih 1« dva se-sca, enega za Nemoč .drugega za Madžar re«. Tedaj pa poslanec vstane ln se odreže: »Dobro ekacelenca .potem si bomo mi našli drugo žensko, ki nas bo dojila«. Ta dogodeuc je L 1914, malo pred izbruhom svetovne vojne, vplel v svoj govor poslanec dr. Gusta/v Gregorin na politi6-nem shodu pri Sv. Križu v Vipavi. In ko je množica poslušalcev ališala rezki Oer-netov odgovor ministru, se Je fe nje oglasil neki Vipavec z medklicem: »Zakaj pa ne saj Je prav fejst baba«. fikof in župnik Ljubljanski fikof Anton Alojzij Wotf ss je kaj rad mudil v svojem dvorcu blizu šentpetrske cerkve v LJubljani, sprejemal svojo prijateljico grofico Stubenberg aH pa se z njo sprehajaj po obsežnem vrtu. To škofovo početje je kaj težko gledal strogo cerkveni šentpetrski župnik Matevž Svetličič, škofov ožji Idrijski rojak. Zato je dostikrat odprl okno evojesga žup-nišča ln klical proti vrtu čez ceerto: »Tone, to ne! Tone. to ne!« škof se pa ni aa to kar nič zmenil. Oton Župančič pred prvim avtomobilom Pesnik Oton 2ux>ančič Je bH Se majhen deček ,ko Je priropotal v Dragatui prvi avtomobil. Vsa vas je bila pokonci ta ogle do vala čudno novo vozilo, mimo vozeči konj pa se je začel plašiti, da so ga komaj zadržavali. Malemu Otonu s« Je Bdelo posebno Sodno, da se konj plaši ln povpraša svojega očeta, čemu to. Oče pa urrno potolaži sin-kovo zvedavost s tole razlago: »Fant, samo pomisli, kako bi se ti ustrašil, če bi nenadoma pri mahale Izza vogla »ume hlače brez človeka«. Blisk ln grom Zdravnik dr. J. Dtiranceschi pride nekega večera v posebno sobo novomeške gostilne pri Stemburju ln zapazi srvojega sošolca profesorja Antona Virbnika. kako vneto in duhovito pripoveduje Zbranemu omizju neko stvar. Neopaženo se približa profesorju, ga po gladi po njegovi pleši ta reče: »Kaj v Jasnem se bliska?« Prisebni profesor pa naglo vstane, se zaleti do visoke zdravnikove glave in ji potrka na čelo: »Kaj votlo o.oni?« Konec ameriškega romana UredniStvo nekega ameriškega lista je zastavilo svojim čitateljem naslednje vprašanje: »NaS roman >Tri rože na isti veji«, ki eo ga naSi fitatelji sprejeli e tolikšnim navdušenjem, se bliž« kojcu. Da bi dobili jasno sliko o tem. kakSen zaključek bi našim spoštovanim čitateljicam najliolj prijal, jih prosimo za odgovor na naslednji vprašanji: 1. AH naj postane junakijja našega romana srečna? 2. Ali naj postane nesrečna? ★ Reglstraturna beležka uredništva: VpraSanja 1.: Ali aaj postane srečna? 18-734 glasov. VpraSanje 2.: Ali naj postane nesrečna? 18.784 glasov. ★ Pismo nredniStva romanopiscu Williamu Jamesu. Los Angeles: »Spoštovani gospod Jame«! Vprašajte čitateljem, da-li naj postane juiakinja vašega romana »Tri rože na isti veiii srečna ali nesrečna, je dalo enako šlevilo glasov. Ker nam je mnogo do tega. da bi naših čita-teliie ne oeorčili, vas prosimo, da bi ko.iec romana tako spremenili, da bosta obe strani zadovoljni. Prosimo za hitro rešitev.« ★ Konec romana »Tri rože na leti veji:< »Ali si srečna, ljubica?« je vprašal mladi dirkač in pohitel proti Liliani, katera oči so bile temno obrobljeae. »Samo na pol,< je odvrnila Liliana z naporno zadiževanim glasom. »Popolnoma srečna bom šele tedaj, ko se bo tistih 18.784 či-tateljic tega romana, ki mi želijo nesrečo, prepričalo, da imam prav tako kakor one, pravico do srečnega konca « Kitajska parabola Na sveti gori Tajčungu stoji Je iz pra-davnine svetišče šangtija, gospode rja nebes. Nekoč se mu je bližal cesar Huangtl. Slovel je po svoji modrosti in je bil zavoljo svojega pobožnega življenja ljubljenec bogov. Med vsemi smrtniki je bilo samo njemu dano, da se je lahko pogovarjal z nebeščani. Toda nr.ivzlic milosti je bilo tega dne njegovo obličje žalostno. Na pragu svetišča se je vrgel na tla se dotaknil z glavo zemlje in tožeče izpregovoril: »Gospodar nebes, ustvtril si gore ta ljudstva Sporočil si nam postave, rodil si ljudi ln si jim oče in mati. Vidiš vse, kar se dogrja tu spodaj, moder si ta ume Ješ vse. Svoj blagoslov trosiš po svetu ta ustrezaš prošnjam. Povej mi, zakaj zasleduješ tvojega na Izveste jšega hlapca? Dolgo sem ležal težko bolan in mi ni bilo postrežbe. Vsi so bežali od mojega ležišča, ker so se bali, da bi demoni bolezni ne šli vtnje. žena me vara in je svojo naklonjenost posvetila prvemu mojih svetovalcev. Moj najstarejši sin se je uprl proti meni in stremi za mojo krono. Odlikoval si me pred vsemi, ki so ml podobni, in vendar je v mojem srcu najgloblja boL Usliši me, gospodar neba. podari mi prijatelja, ki bi v sebi združeval vse darove, kakršne pri svojih pogrešam: dobroto, zvestobo in požrtvovalnost!« »Umrljivi človek,« je odvrnil bog, »kaj zahtevaš od mene? Zemlja je obljudena z grešnimi ljudmi. Ce bi šlo po tvoji želji, bi jo morali obljudovati dobrotni duhovi, kakršni romajo le po večnih zvezdah. A ker sii brez madeža in služabnik mojih zakonov, ti hočem pomagati. Obrni svoje koraike domov, tam bos n;6el zvestega to-variša, ki si ga želiš.« Z olajšanim srcem je ostavll cesar svoje svetišče. Gospodar nebes pa mu Je ustvaril psa. bilo le hitro sapo majhnih pastircev, ki so nesli darila novorojenemu kralju. Pot se jim je počasi odsedala, in Gašperček je z vrečo zaostajal »Le še teh par stopinj napravimo, pa bomo pri hiši. Tam se spočijemo in poiz-vemo kod nam je Iti. O presneto, prav nič se ne bojim in lahko hodim, kot še nisem nikoli,« je pravil Blažek, če tudi ga Je tiščal čevelj da je komaj hodil. »Oh, jaz sem tudi spočit, da bi lahko hodil do jutra,« se je hvalil Tinče, ki je nosil čajno na glavi, ker se mu Je zdelo, da je tako lažje kot v rokah. »Vesta kaj, zapojmo! TI si včasih lepo zapel. Gašperček! Kar začni, saj znaš tisto o pastircih!« In kmalu se je zaslišala lz njihovih grl najprej boječe ln tiho, a potem zmeraj glasneje božična pesem: »Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo. Duhovi nebeški se lz raja vrste prepevajo slavo, na zemljo hite,« Ko so odpeli to kitico, so stopili hitreje, in zdelo se jim je, da mora biti že blizu tisti hlevec, kamor so bili namenjeni. »še zapojmo, ali se vama ne zdi, da smo že daleč prišli? Jaz lažje hodim, kadar pojem. No daj, Gašperček!« »Bom pa jaz,« je dejal Tinče ln iz ust mu je zadrhtela tiha pesem: «Pri ubogih pastircih to dete leži, sLrevščino izvoli, ponižno živi.» Na OTinku je vstala hiša iz noči in ko so se ji približali, jih je nenadoma obsijala svetloba, ki je padala skozi odprte duri na cesto, pokrito s snežnimi grudami. Pa-stirci so stopili v široko vežo, vso zakajeno, kjer je na odprtem ognjišču gorel ogenj, okoli katerega se je vrtila debela ženska »Ali se gre tod«, je hotel vprašati Tinče, ali ni mogel izgovoriti, ker mu je ženska skočila nasproti. »Nič, nič, jaz nimam nič za vas! Kar pojdite, še nismo klali letos. Kar pojdite, ne maramo otrok!« Potisnila jih je čez prag in zapahnlla duri. Pastirci so obstali osupli in prestrašeni in prvi hip niso vedeli, kam bi se obrnili. »A ste videli? O ti presneta baba, kakšna je bila!« »Klobase je pekla, zato se je tako bala!« »Zdaj pa le hitro stopimo, utegnili bi zamuditi. E, nič za to, saj lahko vprašamo pri drugi hiši.« . šli so naprel mimo dolgega skednja, ki je ves temen sameval kraj ceste. Zopet se je odnrlo široko polle, snežna gladina se je zgubljala v temni daljavi. »Presneto 1e težka tvoia vreča. Blažek. preveč si naložil.« j« potožil Tinče. »Taka 1e. kot bi bil medved v njej. Kar ne morem več naprej!« »Meni jo naloži,« je dejal Gašperček ta vzdigaval težko vrečo iz snega, kamor Jo js vrgel Tinče. fili bo naprej mimo njiv, ki so se ločile od travnikov po razorih ln lehah. »še zapojmo,« se Je spomnil Tinče. »Veliko lažje hodim in kar pozabim na bolečine. Ne vesta, kako me žuli čevelj.« »Le dajmo, potem nam ne bo dolgčas. Cakajta, bom jaz začel: Pastirci vi, kaj se vam zdi, ali ste kaj slišali, en božji glas je prišel v vas, da Bogek se rodi.« Pastirci so peli z drobnimi in visokimi glasovi, da je tenko odmevalo po tihi noči. Rezek mraz je dihal iz grmovja ln sneženih grmad, pod katerimi je šumel potok ln se zveneče pretakal čez kamenje. »Zdaj pa res že dolgo hodimo! Bojim ss, da smo zašli. Da bi le prišli do hiš!« Kakor bi jih slišal, se je tisti hip oglasil pes pred njimi. Hudo lajanje je udarno iz noči, in pastirčki so vztrepetalL Obstali so ln se spogledali. Kaj bi se bali, saj Je privezan, gotovo Je blizu hiša. Hitro pojdimo!« »Joj, kako je čajna težka,« je vzdihnll Gašnerček »Saj nI toliko orehov, pa že komaj nosim!« »Le kar pozabimo, da nosimo! Oh. 8e ma^o, pa bomo v hlevcu! Vsi bomo lahko spali na slami, in gotovo dobimo tudi večerjo. Kar lačen sem že.« Zopet je zalajal pes, zdaj že čisto blizu. Nenadoma so ga zagledali pred seboj v snegu, kamor se jim Je umaknil s ceste. Primožek je zamahnil s palico nad njim. ln prestrašeni tn s smrtnim obupom v srcu so korskall pastirci ln nesli svoja darila mimo črnega strnJKrja. ki se le z?»?anial proti nilm. Ostal je za njimi ln 1ih gnal mimo visoke hiše, da si niso upali vstopiti. Ko so bfll daleč zunaj na gmalnl, je utihnilo lajanje in pastirci so si oddahnili. »Presneto, sem že mislil da je sam zla-del«, je dejal Blažek. »Mogoče nismo prav naredili, ker smo šli na sveti večer ta skrivaj od doma. Ali podil nas je, da ne morem do sape. Kar v sneg bi legel, tako sem truden.« »Joj, tega pa ne, utegnil bi zmrzniti! Tudi jaz se že komaj vlečem«. »Naprej moramo, čeprav že ne čutim več nog. Mislim, da so tamle pašniki. Ali ne vidita zapuščenih hlevov? Kar stopimo, le še malo, pa bomo tam. V srcu mi nekaj pravi, da nas Bogek že pričakuje.« Tinček se je ves tresel od mraza, ta s premrlimi rokami je skušal zadeti vrečo na rame. »Ne vem, če bom mogel naprej. Najrajši bi šel v hlev, da bi zaspal. Kaj neki doma delajo? Gotovo se grejejo pri peči in kostanj maji jo. Oh, zakaj sem šel od doma!« Tinče je tiho vzdihnil in šel počasi za onima dvema po trdi, zledeneli gazi. Na obe strani se je belilo snežno p>olje, in tam za plotovi, zametanimi s snegom, so se temnili skednji in pastirski hlevL Bilo je HaC6f kaklna io tvoja usoda ?! Tukaj se vam razodene, kakšna Je vaša usoda glede na dan rojstva tn | g'ede na nebesno znamenje, pod katerim ste se rodili. Važno za vsako- i ;ar bodočnost in poklic, za značaj in spoL Astrološko leto se je pričelo t 23. decembrom, vsako znamenje vlada mesec dni, nič več. Za resničnost pričujočih horoskopov ne prevzema uredništvo po tiskovnem zakonu nobene odgovornosti. Med kozli — to gotovo veste — je malo dobrih humoristov. So lastne jim široke geste in rte bero brezverskih listov, Do slave, zraven do denarja usoda sama jih pripelje. Rojen je kozel za vrtnarja, kjer raste dobro kranjsko zelje. Povodni mož je čudna stvar, dvoživkar, ki se je spozabili na slabem glasu je, odkar nam lepo Urško je ugrabil No, zdaj njegovih sort ljudji v prepiru brž so za premirje, studcnčne vode ne kali in so rojeni za oštirje. K posebnim miljencem Fortune lahko prištejemo kost rune. Denar, kulturo, dobro hrano, imajo radi — to je znano. Če jim dodan je še humor, ne mislijo na samomor. Med njimi eden ali drugi dobil bo orden po zaslugi. Kdor se rodi v znamenju bika: njegova sila je velika — in če še pamet se pridruži, dosegel bo, kar si prisluži.«. V značaju vedno stanovitni navadno so pri strankah dveh, in tvorijo naš sloj elitni na starodavnih kranjskih flefu Molčečnost ribji je talent in spovedniški zakrament. Sezona rib je postni čas. Ribarjem dan je vitek stas. Molčečni so, celo ponižni, odklanjajo oblike grobe, v zakonu zvesti so in brižrti, (pri ženskah je lahko narobe). O dvojčkih pravi stara knjiga, da so izdaten božji dar. Usoda rada se pobriga, da srečen je prikupni par. Pri dobrem mleku so debeli, brž zasovražijo povojčke. V življenju zvesti in veseti nekoč dobili bodo — dvojčke. ■ miii jtttc napol svetlo, mrzla jasnina je sijala na nebu, vsa posejana s zvezdami. še pojdimo, zdaj in zdaj moramo biti v tistem hlevu, le poglejte na nebo, koliko je zvezd. In največja je pred nami, še malo časa, in bomo zagledali pastirje, ki gredo isto pot, kakor mi. Saj je čudno, da jih že nismo srečali, in petja ni slišati, in pvčice ne zvonkljajo.« Gašperček, ki je korakal v sredi in nosil orehe, je bil med vsemi najbolj hraber. £aj pa je bil tudi najbolje oblečen, in nič se mu ni poznalo, da bi bil truden. »Povem vama, da ne morem več naprej«, je rekel Blažek in se zgrudil v sneg. »Vstani. vstani, da ne zmrzneš! Poglej poglej, ali ne vidi lučke pred nami? Gotovo je hievec, in tam nas čaka Bogek in Marija ? »Ali res, Tinče. kier vidiš lučko ?« »Glej jo, kar po snegu mahnimo, po bližnjici in ne vem, če ne bomo tam, predno bo polnoč.« Pastirci so zavili s ceste in onemogli in napol zmrzli obstali pred leseno bajto, ki je stala na samem. Bleda svetloba je padala skozi okrogla okenca, in zaslišal se je otročji jok. »Bogek se joka, le poglej skozi okno, ali ne sedi pri peči sveti Jožef?« »Je že. ves star je in siv in pipo kadi.« »Kje so vrata? Nš, orehe, daj meni potico!« Vsi so se zgnetli v vežo, poiskali hišna vrata in že so bili v slabo razsvetljeni, nizki izbi. In tam so zagledali mater Marijo z otrokom v naročju. Vsi so bili naenkrat na kolenih. »Na vzemi, saj je z orehi potresena in z medom pomazana«, je rekel Gašperček in ponudil otroku potico. »To so pa moji orehi!« In Tinček je stresel Mariji pred noge orehe, da so zarožljali in se razleteli po kotih, »Glej, koliko sem ti prinesel jabolk in krhljev, vsi so z našega vrta!« Blažek je odvezal vrečo, in jabolka so se zakotalila po izbi. »Kaj pa delate otroci, i, čegavi pa ste?« ženska, ki je pestovala otroka, je vstala s klopi in se na glas zasmejala. Bila je še mlada in močna ter z rdečo ruto na glavL Ves obraz se ji je svetil in drhtel od smeha »Odkod ste se pa vzeli in kam ste namenjeni,« Pastirci so presenečeni odprli usta in se zagledali v starčka, ki je vneto poslušal in se ni ganil od peči, čeprav je bil v kožuh oblečen. »Ali ni bil tukaj Bogek rojen?« Blažek se je prvi zavedel in je osupel gledal mlado mater z otrokom. »Mi smo mislili, da ste vi Marija!« »Oh, otroci, otroci; česa se ne spomnijo!« »Saj je bil nocoj Bogek rojen! In mi smo prišli in mu prinesli jabolk in potice in orehov!« še bolj se je zasmejala mlada mati in je rekla: »Za mizo sedite in počakajte, da se moj mož vrne, ki je šel k polnočni maši. To bo vesel!« »Torej ni tale sveti Jožef, ki sedi pri peči ?« »To so naš stari oče, ki pestuiejo mojega Janezka, kadar ni mere doma.« »Oj. da smo le na gorkem! Saj je tu ravno tako prijetno kot v hlevcu. kjer je bil Bogek rojen.« »Pastirci. smo. pa smo zato šli na not!« »Načrt i te potico, poberife orehe in jih je.ite, kdor je pa žejen, naj vgrizne jabolko!« »Ce tudi niste MarHa, pa ste vendar dobra mati,« je rekel Gašperček in načel potico. In pastirci so jedli in pili, dokler niso jBUSraroali ga raizft ^ Kdor se rodi v znamenju raka, v življenju marsikaj učaka. Doseže lepe položaje, koristen je za naše kraje. Morda na glasu je filistra, ker ni brezglavo za napredek. Nemara kdaj bo za ministra, (poklic Je lep in jako redek.) O blagor jim, kt so pravični, rojeni so v znamenju vage, če se zrede, so rdečelični, prezirajo krvave srage. Vedo, da je tako najbolje, če ni ovir na pravi po t L Zato so radi dobre volje, dokler jih žalost ne premoti Kdor se rodi v znamenju leva* nikakor ni v življenju ilevtk Iz trdega lesa rezljani so za vodnike nam izbrani. Kadšr vam takle lev z ar ju je, na daleč ga soseska čuje. Priložnost takemu talenta je dana v našem parlamentu. Veselje čaka škorpijone in sonce sreče jim zašije: zadeli bodo milijone iz naše klasne loterije. Šaljivi so, žaljivi so, enaki v letu kakor v ztmt, v ljubezni premagljivi so — poznam jih, ker sem sam med njimi. Rojenim v znšmenju devic« ne gre povčdati resnice: so častihlepne in prevzetne, pogumne, lepe in podjetne. Kako bi rade v Holivud! — a dčtece na svet pri joče otem je oče strašno hud in mati tarna, — kaj se hočel 8 Od davnih dob veljajo strelci za plemenit človeški rod. Latini, Grki, Izraelci so spoštovali jih povsod. Podjetni, spretni, ljubeznivi, po pet deklet na vsakem prstu, nesrečam drugih večkrat krivi, za botre radi so pri krstu. Prof. Nace Nežmah, okultist-znanstvenik in astrolog-pesnik Padi ©i polnoči do jutra Če ]e beseda o Parizu, tem veličastnem vtelešenju francoskega čuta za mero in ubranost, za lepoto in slavo, je treba pohvaliti tudi njegove noči. Zakaj velemesto kaže ponoči tiste strani, ki so v dnevni svetlobi zabrisane; temne ozadja, neskončne sence, magija umetne 6vetlobe ustvarjajo podobe, ki rasto včasi v fantastienost Ponoči se zdi velemesto, kakor v manjši meri sploh vsaka stvar, mnogo manj realno i Pariške strehe ponoči, njih čudne silhuete v mesečini ali samo v odsevu luči in v daljnem migljanjiu zvezd! Obnrsi pariških cerkva s temnim ozadjem! Nočni sprehodi pod drevjem ob Seini, s šumenjem mračne vode in s svetlimi lokovi mostov, ki se odražajo na gladini z lučmi ladij in mostov, z vitko eMhrieto razsvetljenega Eifflovega stolpa v daljavi! Luči velemesta na velikih bul-var jih z razkošnimi izložbenimi okni in z vabljivo igro reklamne svetlobe, te muzike barvnih valov, ki udarjajo na mrežnico našega očesa: kričaroa,vsrburjajora,»šlagerska« glasba barv! Pa plinske svetilke tesnih, na videz zagonetnih ulic v starem meatu. ob Seini, v Latinski četrti, pod Montmartrom in Mantparnassom; ulic. ki jih je tu nešteto in katerih vsaka se zdi ponoči kakor pogled v zašli svet, poln pustolovskih in fantastičnih prigod! Kdo naj dostojno opiše to neizmerno zmes stvarnosti in neresničnosti, vsakdanjosti in poezije, ki se imenuje nočni Pariz! Velemesto ima dve noči, ki si silediia zapovrstjo in sleherna kaže drugačen obraz. Druga noč se začenja o polnoči in traja do iutra. Ta je najtemnejša in najskrivnostnej-ša. Prva noč je podaljšan večer; je noč navadnega mehčana, sprehodov po ulicah in bulvarijh. vedrega razpoloženja na odprtih terasah kavarn, kjer piješ svoj aperitiv in si raseš oči na valoveči množici. Noč v malih restoranih, kjer dob'š boljšo jedačo in pijačo kakor v dragih hotelih naše srednje Evrope. Noč v kinematografih, gledališčih ali v mu-sic-hallu. kjer pojo najnovejše chansone in zabavajo z dovtipi o ministrih. Noč nagibnega uličnega prometa luči, veselih promenad in dijaškega vrvenja v Latinski četrti. Noč, ki ja morda najlepša na terasi katere izmed montmartrskih kavarn, kjer ima vse to pre* livanje luči in figur sladak pariški prikus, rožnato barvo francoske veselosti .Druga noč nastopa tedaj, ko se največja del množice izgubi v tisočih ulicah in za sto-itiso^i vrat. Ta noč je mnogo razkošneiiša. tišja in nasladnejša: lmxe, calme et voluptč«, kakor bi rekli z Baudelairom, najprietnejšim pesnikom pariških noči. Toda snami ji masko: namesto veselega clowna se ti zareži grimasa izmučenega, izžestega obličja Videl sem te obraze v montmartrskih nočnih kavarnah. Kdo ve, koliko izmed onih, ki še danes rajajo v razkošnih zabaviščih, jih pride že jutri med ta izžela oblioia, v bližino samega dna, odkoder že sega mrzli dih razkroja, propada in groba? V cenenih nočnih zabaviščih ee gnete vse, kar išče pozabe; je to beg v Eaudelairov ^paradis arti-ficiek, v valove Lethe, ki teče skozi alkohol, kokain in hipne poltene naslade. Balzacovo Jsance mrtvih« je premrzlo, da bi ogrelo te ponoenjaske obraze, histerične umetnike, propadajoče kokainistke, ki utapljajo v moreč ih omajnih trpko spoznanje, da je slava prav tako minljiva kakor mladost in da za vsemi penečimi se čašami ostaja prazno steklo, čreipinje, slab vonj... Druga noč se začne v Parizu z zapiranjem nekaterih in z odpiranjem drugih lokalov. So namreč ljudje, ki se jim pred polnočjo začenja dan in okrog poldneva noč. Človek se ume vsemu prilagoditi. Mora. Na začetku druge noči se v dolgih prometnih žilah podzemnega Pariza zaustavlja življenjski tok; Metro je prazen in samo izdihava skozi železne rešetke kakor zvezana zverina svoj segreti zrak- Marsikje ugasnejo velike žarnice, svet se še bolj zoži. toda avtobusi in taksiji obsujejo vso noč in le lahko vozijo po vseh dimenzijah tega ogromnega, med luč in senco potuhnjenega velemesta. Za noč od polnoči do jutra sem se bil zaupal staremu, dobremu poznavalcu Pariza, gospodu Julesu. Sestala sva se bila v kavarni ob Seini takrat, ko je zahajala prva polovica pariške noči. Po o=v»ž tvi z aperitivom-ki ga ie bil gospod Jules izbral s tankim znanjem in izkustvom naturaliziranega Pa-rižana, sva se urno prepeljala z avtobusom na Plače Pi£aHe. .Ves prostrani tis je Se ia- ___T l_____ . „ „ „ __m___ rdeče vetrnice aabaviSSa »Moolin rouge«, so 6» vrveli ljudje. Videl si, da nosijo na obra-dh, v očeh in kretnjah wb ohaitme hipna »skrbnosti in rahle opojnosti od doživlje-ne«a in pričakovanega, od iuči in od svobode od godbe vabi skozi priprta vrata bližnjih xnjbaviS£. Sunki, objemi, smeh, kdo ne ve, bi vsaj aa hip verjel, da ie na tej težki krogli, ki ee nenehno obrača okrog svoje osi la hiti s soočam vred po neskončnem prostoru, vas v najlepšem redki? Kje eo krize In diplomatski zdrseti ja ji? Gleo, tu je vse Aoe, r8»vaiu??St parvflkmov pctr3kšh frrzsrc. k5 so bili zgrajeni sredi prejšnjega stoletja, ž« dolgo več ne zadošča za rastoče potrebe štirimilinoiKkega mesta. In vendar so >Les Halies CentraJas«, katerfh zgodovina serra že v srednji vek. ko je bilo ta pariško sejmišče, ohranile značaj in vlogo pariškega prehranjevalnega središča Promet z živili je »obsegal vsse okoliške ulioe in se razširil na ves »Onarti-er des Halies«. »Vent^e de Pariš«, pariški trebuh, ki ca je Emil Zola talko sijajno opasal v gvoiem enako imenovanem romanu, potroši 100 milijonov kg mesa. 25 amlijccov kg perotnine in divjačine, 67 milijonov kg rib, 145 milijonov kg sadja tn eočivja, 10 milijonov kg matda, 12 mflijooov kg jajc in 21 milijonov kg sira itd., v vsem več ko milijardo kg živeža na^ leto. Ves promet z živili je torej osredotočen v Halah, kamor se pripelje vsako jutro tisoče napolnjenih vozov. Nič ni zanimivejšega * »drugi« pariški noči kakor promet v tržnicah. Okrog štirih je v jeseni še tema in vendar je tu že dan, ki se po svojem delovnem ritmu, po gih»-nju množic, po trgovinskem prometu nič ni razločuje od belega dne. Neto je temno; lahen dež prši. Nenadno te taksi postavi na prostor, kjer stoji nepregledna množica vozov im med njimi se gnete še več ljudii, vsi. zaposleni z razkladanjem in nakladanjem z drugim trg. posli. Komaj se prerivamo skozi to množico, kjer je bržčas malo pohajkova-čev in radovednežev; v utrujenosti neprespane noču v siju žarnic, ki osvetljujejo ta prenapolnjeni prostor in v vodi. ki pršiš temnega neba, se ti zdi vse tona moč fantastična Prihaja ti na misel ogromno mravljišče. ki ga .ie bil pravkar nekdo raz-dri, tisoči mravelj ee nazgibljejo in vsaka ve po svojem nagonu, kaj mora storiti; od tega vrvenja se ti prvi hip zavrti glava. Ko pa se sam vadiš n jegovemu ritmu, veš. da je vse smotrno urejeno in da ni niti pri vozovih niti pri ljudeh odvečne zmede: sleherni ve, kje je njegovo mesto in kaj naj prime. Do petih zjutraj mora biti vse na svojem mestu; pred to uro ni .prodaje. In res že stoje in čakajo, zaposleni s pripravami, ljudje v tržnicah; na ulicah so razvrščeni težki tovorni avtomobili z vseh strani Francije, zlasti iz Normandije in Eretanje; zopet malo dalje vidiš kmefike vozove iz bližnje in dalnje okolice, ki so potrebovali dolgih ur, preden so prispela v »pariški trebuh«, da tu iz tovori > svoja živila In zonet na drugem rneriu čakajo stotine detajliatov z vozički, sluge iz restoranov in hotelov, nepregledna množica prekupčevalcev, ki žive od >par:skega tre-buha». posredujoč med budnimi pro 'ucenti in še spečimi konzumentL Ves ta promet poteka v nekem čudovitem redj, ki ga težko razumeš, ker se ti zdi vse zabasano vr-veče; po deveti uri zjutraj mora biti zopet vse prazno, tedaj prispo pometači in očistijo ulice, ki so zaživele že kmalu po polnoči. Gospod Jules se tudi tu izbomo spozna zato vodi in razkazuje s tistim mirom, ki ga imajo vsi ljudje okrog njega- Hodiva skozi paviljone in zopet po ulicah in trgih, kakor dve bitji iz drugega sveta se prerivava po »pariškem trebuihu«, ki izdihava vse zdrave vonje še svežih živiL Včasih se krep-čava s šampanjcem pri comptolrjih raznih rastoranov. kjer se z nama vred krepčajo •vrsta kmečka deiileta iz okolice, debeluša-ste branjevke in zadovoljni delavci. Tu ni nič tistih lepih laži, ki vladajo v zgornjem svatu, iz katerega sva bila prišla; tržnice predelaviiajo svet pridnega, delavnega francoskega človeka, ki se pošteno trudi Že se dani nad Parizom, že stopajo predmeti iz sence in električne žarnice izgubljajo svojo moč nad prostorom. Ponehal je dež, nad konturami pariških streh se svetli zora in obeta sončen dan. Ko se vračava preko mostu v Latinsko četrt, je Pariz že prebujen in množice prespanih ljudi hite na delo. Peina pod nami je taka, kakor jo je opeval Baudelaire v svojih pesmih o pariških jutrih: v njenih valovih odseva rožnat in zelenkast ton mJadega jutra in nekje onkraj Notre Dam« vzhaja srnoa / —•• NAJVEČJI VSESOKOLSKI ZLET Priprave za slovanske olimpije 1938 v Pragi so v polnem razvoju Na letoftnjl praznik osvoboditve Ceho-slovakov (28. oktobra) so ob 20 zadonele n« velikem dvorišču Tyrševega doma v Pragi slavnostne fanfare in zletni klic je mogočno zabučal v temno noč. Takrat so zvoki fanfar oznanili slovanskemu in ostalemu svetu, da se je pričelo sokolsko zidno leta Deset tekačev je zapustilo Tyršev dom in otvorilo velike predajne teke, ki ao ponesli veselo vest po vsej Češkoslovaški ob sodelovanju stotisočev sokolskih borcev, sester, naraščaja in dece. Ze dober mesec kasneje pa je Praga doživela tudi ogromni zletni otvoritveni koncert v Mestnem domu v Smetanovi dvorani, ko je slovansko Sokolstvo stopilo pred javnost n napovedalo svojo Olimpijo v letu 1938. Zletni velikanski stroj je pričel delovati s polno močjo! VSESOKOLSKI ZLET1 V PRAGI ao bih od nekdaj največje prireditve Slo-vaastva in Sokolstva. Vsi oni, ki so jih doživeli in videli z lastnimi očmi mogočen zamah sok^iske in slovanske misli v svetovni tok, lahko to dejstvo potrde ln še danes prešine stare nacionalne borce, ki so doživeli vrsto vsesokoisKih zletov, želja, da bi mogli prebiti zopet in zopet slavnostne dneve v zlati slovanski Pragi. Mladina pa, vzgojena po starejših bratih, se prav tako m z največjim navdušenjem m vso vztrajnostjo pripravlja aa svoj veliki dan, D4 slovansko Olimpijo. Ona hoče, ona mora v Prago na tekrne, k velikemu činu na zletišče, k vsem ogromnim manifestacijam slovanskega duha in sokolske misli, že danes vemo, da bo deseti, jubilejni ziet leta 1938. prekosil vse dosedanje glede števila udeležencev, glede velikosti javnih nastopov, tekem in vseh ostalih prireditev. Ves češkoslovaški narod, vsi njegovi sloji, vse pokrajine kar tekmujejo, kdo bo doprinesel um večje žrtve, da bo zlet kar najmo-gočneje uspel in zadovoljil tisočere goste iz vseh slovanskih držav in ostalega sveta Prav tako pa so pridno pri deiu vse slovanske sokolske organizacije da pobite v čim večjem številu v Prago in da bodo tamkaj ramo ob rami s češkoslovaškim Sokolstvom poveličevale sijaj in uspeh so-kolskega smotrnega dela. SLOVANSKO SOKOLSTVO PRIPRAVLJA SVOJE OLIMPIJE Da, tako je Saj obsega zletni spored ne samo dneve v vročem juliju, temveč je razporejen tako rekoč r.a vso dobo od pri-četka zletnega dela do konca avgusta Že v prvih dneh februarja se bodo pričele zimske zletne prireditve tam pod zasneženimi Tatrami, kjer bodo Sokoli iz vseh slovanskih zemlja tekmovali v raznih panogah med seboj Poleg smučarskih in drsalnih tekem je na siporedu zimski hokej, sankanje in še mnogo drugega. Kako hitro bo potem minil čas v pripravah na glavni zlet. Ves junij bo nepretrgana vrsta zlet-nih dni: nastopila bo sokolska deca, nara- $čaj, vae srednje Soie iz Prage ia okolice, vrstile se bodo tekma za tekmo vse do glavnih zletnih dni pričetkom julija, ko se bodo zgrnile v Pragi ogromne množice slovanskih Sokolov od vseh strani in gostile v svoji sredi tudi najvidnejše predstavnike telesne vzgoje vsega sveta. Saj spadajo v okvir zletnega sporeda tudi važne mednarodne telovadne tekme, ki bodo glede števila tekmovalcev in po težkoči tekmovalnih vaj prekašale vse dosedanje prireditve te vrste v Evropi. Zaključek zleta, slavnostni večerni sprevod po Pragi pa bo višek vseh ogromnih manifesitacij slovanske sokolske volje, bo izraz hotenja vseh slovanskih Sokolov da hočejo in morajo priboriti Slo-vanstvu ono mesto, ki mu po vseh velikih lastnostih, ki jih ima. pripada v svetu. V pozletnib dneh se bo nato vršila še II slovansko sokolska šola. razna taborenja sokolske mladine in izleti sirom češkoslovaške države. OGROMEN RAZPORED SLAVNOSTI ZAHTEVA VELIKANSKIH PRIPRAV Danes že lahko rečemo, da so zopet zapela kladtva svojo visoko pesem dela na Strahovskem zletišču nad Prago in vsi nadaljnji meseci bodo potekali na tej veiiki in prostrani ravnici v znamenju železa, betona in močne volje, ustvariti za zlet tako zletišče ki bo lahko v vseh ozirih služilo za namene ki jim je namenjeno Saj napovedujejo bratje strokovnjaki kar 28 000 telovadcev pri hkratnih prostih vajah članov in prav isto število tudi pn članicah Tudi naraščaja obeh spolov in dece ne bo mnogo manj. Vse delo mora biti gotovo najkasnej do maja — saj potem ne bo več daleč do pričetka zleta Poleg velikega zle-tišča bosita do zadnjega kotička izrabljena tudi maniša stadiona: Masarykov in vojaški. O ogromnost' dela po telovadni strani nam priča tudi dejstvo, da bodo oblačilni-ce obsegale prostora za 65 000 telovadečih članov in članic. Prehranbem odsek pripravlja kar poleg zletišča ogromne prehranjevalne lope za 30 000 oseb za one, ki zaradi zletnega dela ne bodo utegnili na obed ali večerjo v mesto. Kako velike naloge čakajo stanovanjski odsek glede skupnih in ostalih prenočišč si lahko mislite. Cel štab prometnih strokovnjakov proučuje vprašanje prevoza Sokolov v Prago in omogoče-nje čim boljših zvez mesta s telovadiščem. Je to problem, ki se ne bo dal kar tako mimogrede izluščiti. Tudi razstavni odsek, ki vodi skrb za nastanitev dosedaj največje sokolske razstave vsega slovanskega So-kolstva ima izredno veliko nalogo pred seboj. Če končno dodamo še, da znaša že sedaj zletni proračun nad 40 milijonov dinarjev sitrošikov, smo s tem samo potrdili naša prejšnja izvajanja. V OKVIRU VSESOKOLSKEGA ZLETA bo še vse polno drugih nacionalnih in mednarodnih sestankov, zborov, kongresov itd. Obete se mednarodni kongres as telesno vzgojo, zborovali bodo vsi slovsnski planinci, mednarodna poštarska zveza, avto-mobilisti iz vse Evrope in ie mnogo drugih korporacij se pripravlja, da skliče te dni svoje zbore ▼ Pragi Propaganda za zlet se je posluiila vseh sodobnih sredstev: danes predvajajo zletni propagandni film na vseh velikih prekomorskih pa mikih, potovalne pisarne sprejemajo že naročila na sedeže na zletišču, po mednarodnih letalih najdemo lične in okusne letačke, po vseb velikih železni&ih postajah mednarodnega prometa opozarjajo na vsesokolski zlet lepaki. Te dni pa bodo ogromni tiskarniški stroji natisnili tisoče velikega, glavnega zletnega lepaka, ki ga je narisal akad. slikar Minaf. Ta bo našel pot v sleherno sokolsko gnezdo, vse večje naselbine kjer prebivajo Slovani m splob v širni svet. Da, film. radio, tisk, vse sodobne velesile so stopile v službo vsesokolskega zleta. JUGOSLOVENSKO SOKOLSTVO SE BO ZLETA UDELEŽILO POLNOSTEVILNO Tisoči bratov in sester, stotine naraščaja pojdejo v Prago. In vsi se temeljito pripravljajo, vežbajo, štedijo — da jim bo pot lažja. Naraščaj se bo udeležil tekem, javnih nastopov in sprevoda, po zletu pa bo taboril skupno z ostalimi slovanskimi naraščaji v skupnih taboriščih, da se medsebojno spozna Jugoslovenski naraščaj bo vežbal svoje posebne proste vaje. sestavljene po sa veznem strokovnem vodstvu, ki so letos obvezne tudi pr nos doma. Nastop članstva in čet bo tudi skupen hi sicer z vaiami br Ivana Kovača; glasbeno spremljavo za oba nastopa je zložil br. švajger. Nadalje se bomo udeležili zimskih iger. mednarodnih in prvenstvenih tekem, raznih manjših nastopov, razstave in slovanske sokolske šole Tudi naše na'oge so velike, toda izvedljive, če bo vsak izmed nas storil svojo dolžnost. LE NAPREJ, BREZ MIRU! — tako pravi sokolska pesem. Praga pa naj nam bo samo ena izmed večjih postaj na našem velikem in dolgem potu do sokolskih ciljev. Tamkaj bomo morali pokazati, če smo sposobni za naprej Na nas bo gledal ves slovanski in ostali svet in nas sodil, ne po številu, temveč po delih Zato se moramo pripraviti po strokovni in duhovni strani. Čakajo nas najpoprej domači društveni javni nastopi, okrožni in župni zle-ti, kjer bomo še enkrat pregledali svoje vrste in ugotovili svoje znanje Zato uva-žujte. bratje in sestre, navodila vaših žup-nih vodstev, pa bo pot v Prago vesela v zavesiti, da smo pripravljeni. Samo na ta način bomo tudi jugoslovenski Sokoli doprinesli delež pri desetem vsesokoiskem zletu v polni meri in mu pripomogli v celoti do popolnega uspeha. Zletu zdarl Hšuieo }e prišla HJuhlfana v o/elep svojih prvih železnic Po železni progi je pridrdral iz Celja skozi Zasavje v Ljubljano prvi vlak dne 16 sept 1849. Pesniku Prešernu tega ni bilo več usojeno doživeti, ker ga je smrt pobrala zimo poprej. Delati so začeli na tej progi 1 1845, zato nam je Prešeren dal v Bleivveisovih Novicah 16. apr. 1845 pesem »Od železne ceste ali Andrejčik in Barbika« (Bliža se železna cesta ...), pesem, ki je kmalu ponarodela, saj je polna igrave prešernosti. Železniško postajo so v našem mestu postavili na način, da stoji glavni vhod na koncu stare Blatne vasi ali sedanje Kolodvorske ulice, ki je molela z vrstama svojih hiš najdalje proti Zasavju in svojega vaškega lica še danes ni docela zabrisala Kako je gledal tedanji človek železniške postaje, naj pokažejo opisi treh postaj iz tedanjih Novic. Gradec: »Kadarkoli so železni kolovozi narejeni, so blizu mest, trgov ali drugih velikih krajev štacioni, to je pohištva z velikimi dvorišči napravljeni, v kterih hla-poni z vozovlaki ostajajo, de ljudje, ki se prepeljavajo, odstopijo, drugi persedejo; de blago odložijo in drugo naložijo; de novo zalogo vode in oglja vzamejo.« Celje: »Kjer so pred enim letom še zeleni travniki in cveteči vrti bili, zdaj kolodvor stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gre železnica (železna cesta) in hrumejo železni sloni, hlaponi imenovani .« O ljubljanski postaji pišejo Novice že 12 jun 1844 v rubriki: Urno, kaj je no-viga?, a pod naslovom: Prodamo, kar smo slišali. »Slišali smo namreč, de je Ljubljani kolodvor prviga reda namenjen in sicer edini prviga reda na celi železni cesti med Dunajem in Trstam. Kolodvor prviga reda se pa tisti veliki dvor z mnogovrstnimi pohištvi imenuje, kjer ne samo vozovlaki ostajajo, blago odložujejo in nalo-žujejo, ampak se tudi razne mašine, vozovi in vse druge reči izdelujejo, kterih je za železno cesto potreba Tak kolodvor je veliki fabriki enak, kjer je dan na dan več sto rokodeleov (ključarjev, mizarjev, strugarjev, kolarjev i. t d.) mnogovrstne reči delati viditi...« Kakor vidimo, so se vsi čudili ogromnim prostorom, ki jih zasedejo postaje zastran lahkega odvijanja svojega prometa. Da bodo v bodočnosti ti fabrikam podobni kolosi delali razmahu posameznih mest toliko preglavic, o tem se jim pa niti sanjalo ni Saj v onih časih mesta še niso rasla tako naglo kakor rastejo danes. Ze iz tega si je mogoče razlagati, zakaj je vsako mesto hotelo imeti železniško postajo tik ob svojem tedaj zazidanem ozemlju. Ljubljanska postaja na zahodu Dunajske ceste ali »cesarskih cest«, kakor je pisal o Marko Pohlin, ni prekoračila, ampak se jib je s svojem koncem le pravokotno dotikala. Temu se nI bilo mogoče izemiti, čim so se inženjerji odločili, da bodo premostili Savo pri Poganku, Ljubljanico pa pri Zalogu. Ce bi bili zaloški most postavili za kakih sto metrov severneje, bi dobila Ljubljana svojo postajo nekoliko dalje na severu, kakor jo ima danes, namreč ob pokopališču pri sv. Krištofu, a prihranjen bi bil dragi železniški nasip mimo Udmata. V dejstvu, da se teh stroškov niso zbali in da so severno od nasipa povzročili nastanek tako zvane Zelene jame, pa smemo gledati močen dokaz, da je bila našim meščanom kakor inženjerjem res glavna skrb, kako bi se mestno jedro in postaja med seboj kolikor mogoče najbolj približala. Železniški promet iz Ljubljane je bil iz početka usmerjen samo proti vzhodu, stari cestni promet po Dunajski cesti pa pravokotno na to, proti severu, tako da nista delala drug drugemu še nikakšnih ovir. Še iste jeseni 1849 pa je prišlo do tega. kar danes tako težko občutimo in proti čemur se zdaj borimo složno prav vsi Ljubljančani, a solidarno z nami vsi S^venci Železniški inženjerji, ki so delali na železnici od Celja do Ljubljane, so kar ostali v našem mestu, ker so dobili nalogo da obhodijo kraje proti Trstu in napravijo načrt za nadaljevanje železnice tja do Ja-drenskega morja. Svoja delo so seveda pričeli na zagatnem koncu naše železniške postaje. In tedaj se Dunajski cesti niso nikakor mogli izogniti: morali so jo prekoračiti v pravem kotu. Ker je imelo tedanje mesto južno od postaje še dosti praznega, nezazidanega prostora, Ljubljančanom ti dogodki niso bili mnogo mar. Cim je nastalo vprašanje, kod naj se potegne trasa dalje od Dunajske ceste, tedaj je pa prišla stvar Ljubljani vendarle bolj do živega. Dva meseca po otvoritvi postaje prične nastopati direktor tukajšnje carinarnice H. Costa v novinah s članki, ki kažejo, kako resno so bili zaskrbljeni tudi očetje v mestni hiši. Naj bo tu naveden zadnji članek, ki je izšel pod naslovom: Nadaljevanje železnice od tukajšnje postaje, v Laib. Zeitungi 6. marca 1850: »Mi smo se v tržaškem Lloydu 16. nov. pr. 1. pritožili, da bi trasa železnice v njenem nadaljevanju od tukajšnje postaje proti Trstu sekala ne samo Dunajsko in Celovško cesto, dalje dovozno pot pod priljubljeni Rožnik in Tržaško cesto, temveč tudi najlepši okras našega mesta ln zabavišče njegovega prebivalstva, namreč Lat-termannov drevored . Mi smo dalje v Lloydu 28. nov. ugotovili, da ja vložilo prošnjo, naj se ob trasiranju železnica proti Trstu nai lepi Lattermannov drevored poštedi..., a 27. dec. smo prav tam slavili rešitev omenjene vloge pri ministrstvu, ki pravi, da so dobili gg. inženjerji, ld delajo na trasiranju, nalog, naj pri svojem delu obstoječe lokalne interese kolikor mogoče upoštevajo in se od njih oddaljijo le v primeru neizogibne potrebe v interesu splošne blaginje Obenem smo izrekli svoje nemerodajno mnenje, da izvedba železniške trase okoli hriba Rožnika ali pa neposredno pod gradom Podturnom-Tivoli uporabljanje omenjenega parka ne bi prav nič ali prav malo ovirala. Sedaj pa vidimo, da je trasa zarisana na ta način, da bi bila od mest odtrgana naš Kolizej in ves Lattermannov drevored. Zamislimo si množico ljudi, ki prihajajo, se vozijo ali jahajo posebno ob nedeljah in praznikih v ta drevored. Predstavljajmo si številne otroke, ki so spomladi, poleti in jeseni dnevno tam na oddihu in zabavi In razumeli bomo, kako težko bi bilo prebivalstvo Ljubljane zadeto v srce, če bi mu kdo uporabo omenjenega drevoreda kakor koli motil ali oviral. Ce bi se izvedla omenjena trasa, bi se to godilo mnogokrat na dan, kadar koli bi moral biti prehod čez progo zaradi mimo vozečega vlaka za več ali manj časa zaprt Nič manj ne bi motilo, če bi železnica odtrgala od mesta Kolizej, saj to poslopje ni le zabavišče temveč služi tudi za vojaštvo za prenočišče Spričo vsega tega si dovoljujemo spraviti to vprašanje ponovno na razgovor in ga položiti na srce zlasti vsem, ki jim je zaupanje someščanov prepustilo nalogo, da zastopajo interese mesta v velikih kakor majhnih rečeh « Po prvotni trasi bi morala torej železnica steči okoli Ljubljane tako, da bi ločila Kolizej in gostilno pri Novem svetu od kako po sedanji Votajakovl in Gledal liki ulici, na drugi strani Aleksandrove cesta pa U držala čez stavbiščl sedanjega dramskega gledališča in narodnega muzeja. Po posredovanju mestne občine in H. Coste so se potem inženjerji le odločili Novi svet ln Kolizej, edini v tem delu stoječi hiši, obiti v obliki velikega loka. Najprej pa so speljali žel. tir prav posebno srečno na ta način, da križa dva tivolska drevoreda, proti Šiški na eno, a proti Podturnu na drugo stran, kar na isti točki, v podaljšku sedanje Aleksandrove ceste. Tako je bil rešen Kolizej, »eno nar iroe-nitnejših pohištev, ki je hišnim gospodarjem zavoljo stanovanja vojakov v nJem velika dobrota, dobrovoljnim Ljubljančanom veselje, celimu mestu in celi deželi lepo-tija«, ter je mogel do njega še dalje prihajati ljubljanski hudič nemoteno ob vsakem času »svoje cipce lovit«, kakor poje zbadljivo Fr. Prešeren. Tivolski drevoredi, ki so segali dotlej bližje v mesto, so se pa le morali umakniti na ono stran proge vojnih 20 letih vrsta reprezentančnih hiš moderne Ljubljane z glavno žilo na Blei-vveisovi cesti. V povojnem času se Je cesta teot žfla prometa postavila železnici krepko ob stran. Ali kaj nam v Ljubljani to pomaga, ko občutimo pred 88 leti nadeti železni oklep v vsej njegovi srednjeveški trdoti, prav kakor je stiskalo naše prednike vlažno zidovje notranjega mesta. To obzidje Je pred nekako 150 leti Izginilo, ker so tedanji ljubljanski meščani ob njegovem podiranju naravnost tekmovali. Prav tako pa bo kaj kmalu ugreznjen za par metrov tudi ta železni oklep, samo če bomo tekmovali v duhovnem soglasju pred vsemi in vsakomur. Dr. Jože Rum. Misli o življenju Ljubszen |e najglobokejSa, na višku lepote in nežnosti — v odsotnoeAi ljube. Moški in ženska, ki se ljubita popolno, sta si absolutno zvesta. V vsakem pogledu in primeru. Velike duše tudi preko groba. Velika ljubezen je metafizični doživljaj. Zato oni. ki mnogo ljubijo toliko molča-Molče zato. ker si nimajo kajj povedati, ko so postali eno. Ako je ljubezen res samo ena, je nujjo enoženstvema. Ce se ženska žrtvuje vsa, napol aH le osminko — milina in srsča je vselej jopolna. Ženske, ki se večkrat pritožujejo, da jih moški ne razumejo. Ali ženske niso problem, ki ga je treba razumeti, temveč fenomen. ki ga je trsba znati ljubiti Drugi ljubljenec je za ženske vsele-j ueo-depoln. Z njim pade odločitev, ali je bil prvi zabloda ali početek nove etape« Z?nske se ae gledajo toliko v zrcala, da ugajajo drugim, kolikor zato, da so včeč samim sebL Za poštenost ima vsaka ženska dve meri, eno zase. eno za druge. Vprašanje Ln sklonjena glava sta dva bistvena kriterija žen^tva. Moški je lepši v napadanju, ženska ▼ obrambi. Kdor 69 igra t ženskami aH se ne reši brez prask. Vsa modrost življenja Je v tem, da od svojih let in okolice zahtevamo le ta, kar nam morejo dati. I^eveiik spomin is tataafia grob. Ko bi se razsipna živi jaa ja mogla povezati kakor klasje v snope, bi jih bik« dovolj, da se iz ajih ustvari nov narod. Ko bi minula leta bilo mogoče uloviti s lasom, bi bili vsi ljudje strastni oowt>oyL Ptič ne poje zato, ker ga kdo posluha, temveč ker se veseli Mnogi ljudje ss razgovarflajo drug ntfmo drugega, ne drug z drugim. Sreča je neznanju bliže nego rosnjo. Marsikateri bolnik zateka zdrave. Marsikoga je uničila njegova pamet, a mnoge osrečila neepamet Č3 je kdo re>s pošten, vč nav®foo to le aema; če je neumen, vedo to le drugI Človek je gotov, ko se rodi. Treba j? le, da se i7,r>opolari ▼ okviru, ki ga je prejel od prednikov. Ne vpraša s«, kaj kdo ima, taarsveč &ena zahteva od življenja. Da je fikwek velik, ni treh«, da mnogo zna. Da se Človek »vestno veseli sdr&v ja. mora prestati bolazen. Grobišče, ki ga ne poznate Na otoka Sefne počivajo zvesti človeški spremljevalci Pariz, decembra Nekje v severnih predmestjih Pariza leži občina Asni&res. Razen velike plinarne in avtomobilskih tovarn slovi tudi zaradi pasjega pokopališča. »To anjerško pokopališče bo le potegavščina«, sem si mislil, ko me le avtobus premeta ved iz kot v kot: šele dobre triče-trt ure iz sredine mesta me je odložil. Tu, kjer Seina zapušča Pariz, je v sredi leno tekoče vode več otokov. Na enem izmed njih, sčvrskem, so tvornice znanih avtomobilov »Renault«, anjerški pa služi za zadnje bivališče človeku najbolj zvestih živali. Ko stojim pred vhodom z nadpisom »Pasje pokopališče«, ne morem verjeti očem; nadpis »Vstopnina 1 frank« mi ven-vendar potrdi, da je to čista resničnost. Pri vhodu je postavljen spomenik ber-nardincu, ki je rešil 40 ljudi, enainštiride-seti ga je ubil. Zraven je uradno poslopje. Vse imajo; pisalne mize, kartoteke, celo telefon. No, to je razumljivo, saj je pokopališče zasebno podjetje, ki se že 40 let bavi s pokopavanjem psov, mačk, ptic in drugih živali. Človek bi mislil, da Je to pokopališče Izraz ekscentričnosti pariških bogatašev, a ni tako. Vsekakor tudi tu ni enakosti, tiste čgalitč, ki jo vidimo napisano na vseh javnih poslopjih. Kakor na vlaku in večinoma povsod v življenju so tudi tu trije razredi. Ce si revež, boš plačal 25 frankov in ščene ti bodo vrgli v skupno jamo. Ako si pripravljen žrtvovati letno najemnino v znesku 90 frankov, boš dobil primeren prostor med vrbami ob samem obrežju. Za letnih 120 frankov pa dobiš mesto v glavni aleji na vrhu otoka, posuti z belim peskom in negovani kakor najlepši park v mestu. V tej aleji se ti odpre pogled na čisto posebne vrste svet. Tu so markize, grofice ln princeze, a tudi druge — da. večinoma ženske — manj »odlične« gospe postavile svojim cuckom spomenike iz belega, rdečega in črnega marmorja ter z zlatimi črkam! označile »roistno« mesto in letnice. Nadpisi v francoščini, angleščini in nemščini: »Našemu dobremu Lucksu in njegovemu sinu Mirku«, »Tosci, edini pravi prijateljici v mojem blodnem ln samotnem življenju«, »Našemu malemu angelj-nu Jimmviu«, »Fifi. ti puščaš veliko praznino v našem življenju, vsi, ki smo te ljubili, te nikoli ne bomo pohabili!« Izsledil sem celo takega: »Waffv. dragi moj /nali priiatelj v urah žalosti in minutah sreče! Ceorav te je danes smrt odtegnila moii ne*no*ti, včdi, da boš vedno živel v mojem srcu!« In večina teh grobov je zasuta s cvetjem Posebno lepo in ?a to letno dobo bogato okrašeni (»rob. z narcirar?i in nageljni, v rbuia našo po7ornost Na mramorni pW1 stoli letnica IP30 Kakšna le to v^t^aina ljuba7en. ki *voiet»a p«a sedem let n° tr»ore no^ab^t^ S^-ečo imam. nekdo pHbpja' Zen-ka srednvh let. v iznošenem plašču in z osulieno aktovko pod roko hiti naravnost h grobu — vidi se Ji, daje Šivilja, prodajalka, mogoče učiteljica, U Je Izkoristila prosto pol ure in prišla sem. Iz aktovke izvleče cvetje in posipa bel pesek okoli plošče Oči so JI polne solz in zdaj, o čudo sklepa roke in moli! Opazoval sem jo izza ciprese v tem trenutku me zmoti škripanje samokolntce in moški koraki. Grobar pelje zaboj ln za njim gresta mož in žena, petdesetih šestdesetih let. Ona oblečena v črno od glave do čevljev in vsa objokana, torej pogreb. Nalahko stopam za njima. Pot nas vodi v spodnji konec ctoka, kjer so jame drugega razreda. Leden veter piha od vode a pogrebca se zanj ne zmenita. Tudi on objokan, z dolgimi sivimi brld — po poklicu mora biti obrtnik ali delavec — drži obupano ženo za roke in Jo tolaži. Grobar pa mehanično opravlja svoj posel: z vrvmi spušča zaboj v jamo in ga zasipa z zemljo. Ko so »pogrebci« odšli, sem pristopu h grobarju. Mož je bil dobre volje, saj sta mu »ožaloščena ostala« stisnila kovanca, in mi pripoveduje, da zagrebe dnevno najmanj tri živali. Cez 28.000 jih ima svoje jame, 40 do 50.000 živali leži v skupni grobnici. »Ali imate psa?« sem ga vprafaL »Seveda ga imam!« »Tudi vi ga boste tu pokopaH, kajne?« »Kaj še jaz za svojo mrho niti pet sol-dov ne dam! «se mi je zasmejaL Čuden je ta svet! Niso samo ekscentri-čne markize in princeze postavile tu spomenikov svojim živalim, še več je mogoče žensk, !ri si morajo od ust pritrgovati, da lahko plačujejo najemnino za košček zemlje, v katerem spi njihova najljubša živaL Sredi teh s skrbjo negovanih in z rožicami zasutih grobov sem se spomnil one starke, ki zavita v cunje in časopisni papir vsako noč spi na stopnicah medicinske fakultete. Seveda, ona nima nikogar, ki bi ji plačal najemnino, pa čeprav ostane ta samo parcelo na pasjem pokopališču ... Rr. »Vi torej trdite, da bi vas bil obtožena Šofer lahko pustil nepoškodovanega.< >Prav lahko! Imel je priložnost voliti med dvema potnikoma — in povozil je mene k £>PoliiLkeu^ Sopran \tiU ojSvofi zlati vnuclci Jlfecti^ Božična , Ivo Peruzzi . n , „ , , —- - Zor/co rreCovšc? Mehko, nežno __ 1937 VAM POKLANJA 40 NAGRAD te pri nagradnem tekmovanju! Da olepša naročnikom, eitateljem fn prijateljem »JUTRA« božične praznike, Eh, da!« je vzdihnil prvi krokar. »Vs&i bi bitd, le preobjč se človek! Tu, ni — potipaj me za trebuh, stric — zdaj pa liti, j če si ptič, tam od daljne Guadarrame in se podvizaj, da ne zamudiš rodbinskega-sestanka/c »Le počasi, bratranček!« je zasopel drugi. »Mar misliš, da je Nanking pod Šmarno gorč? Sestradan pa bogme tudi nisem, kati je vendar prvi pogoj za dolge polete!« »Mir!« je zagodel stari stric, »in pripo■** vendujta lepo po vrsti!« Nikdar in nikoli še ni stara smreka, k? stoji sred Sorškega polja, slišala bolj vne-bovpijočih, strahotnejših zgodb mimo teh, ki sta jih pripovedovala krokarja to sveto noč... Trepetala je od groze, da se je vsipal sneg z njenih vej. Kakor solze so bleščali kristali v mesečini... »Njega dni ni bilč takd!« je vzdihnit stari krokar. »Mrhovina — da. Toda mlado, nedolžno, otroško meso — kar na kupe — brrr, še mene pretrese, starega grešnik al Čudni ptiči so ti ljudjel V kolikor se razumem na ornitologijo, mi ni znan noben primer takega samomora en masse .. Pstl Molčimo! Zdi se mi, da nekje zvoni!« Mrzla mesečina obliva pol jč, da bleščt v mirijadah kristalov. Zvon v daljavi. Sveta noč. Mir ljudem na zemlji .. Samotna smreka sred Sorškega polji —— kako dolgo boi pač ie stala? N. Pirnat P/fiidtr* Petek, 24. XQ. 1037 16 »JUTRO« St 299 asa 7h0ce Natatas smrtnih grehov Povest iz Casanovovlh dni »Seveda,« Je rekel nato... »Krvavi sodni red hispaaskih dežel, Prevzvišeni, je določal za zadnjega tu naStetih zločinov izgubo jezika, da, celo grmado... Ali...« »Ali?« sem zagrmel. »Saj veste! V Italiji smo postali mehkosrčnejSi, odkar so se v brezbožnem p' -izu predrznili postaviti Razumu tempelj. Raze~ tega je podoba, da vlada svetu dandanes prvi konzul in ne več sveti oče, čigar najpokornejši sin je bilo v svetlejših dneh Njegovo špansko Veličanstvo. Na Angleškem in Nizozemskem, na Nemškem in Švedskem so zdavnaj zmagali krivoverri. Kaj hočemo? In tako je stopila na mesto izgube jezika trapistov-ska samostanska celica, in omahljivi duh časa je v teh deželah nadomestil grmado s simbolnim dejanjem. Avtodafeji v slavo Gospodovo so postali, Bogu bodi potoženo, zelo redki, odkar vidi ljudstvo v plamenih samo še krivoverske spise, ne pa tudi razkolnikov. Niti pobožni Madrid ni več mikaven. Časi velikega Filipa in njegovih varuhov vere so nepovratno minili. « »In vi žalujete za njimi, pater?« »Da. iz vsega srca. ! A podpišite listino, da jo moj sekretarij odpošlje!« 45 »Ne!« »Kakor hočete, PrevzviSenf... Mislil sem !e, da vas gube škrlata še mikajo . Njegova Prevzvile-nost, kardinal in nadškof napoljski, je minuli teden po neizčrpni milosti božji prestopil devetdeseto leto, in njegov telesni zdravnik poroča...« »Kaj poroča telesni zdravnik?« je zdaj planilo iz mene. Lorenzo se je obotavljal. Nazadnje mi je jel počasi, kapljo za kapljo, nalivati pijačo, o kateri je vedel, da me bo upijani-la: »Valesco Rossi, Prevzvišeni, je mož, ki zdravi kardinala. Eden izmed najbolj izkušenih zdravnikov v vsej spodnji Italiji« »Vem, in...« »Dopisujem se z njim... izvolite...« Lorenzo je pri teh besedah segel med gube svoje duhovniške halje in mi podal pismo. Z občutkom, da opazuje vsako mišico na mojem obrazu, sem bral: »Pobožni pater! Zanimanje, s katerim blagovolite zasledovati počutje Njegove Prevzvišenosti, velečastitega gospoda kardinala in nadškofa, in to, da se ga spominjate v svoji pobožni molitvi, me je globoko ganilo. Saj tudi jaz priporočam Njegovo Prevzvišenost vsemogočnosti božji Toda pomislite! Njegova Prevzvišenost je minuli teden dopolnila devetdeseto leto, in že pobožni pevec psalmov je vedel, da traja naše življenje petdeset let. in če veliko nanese, osemdeset let! Razen tega me v svojem zadnjem nismu ki mi ea je vaš sel točno orinesel. odkri- 4+1 cevni super vse valovne dolžine Din 141"—mesečno MATA DOB a V« 4+J crmt »uperporirfltM preiemmk s c*todo teguUKM tvuk. • ut«ct* Ijctu Uifi i izpisanim imeni ptnui Mlek* (hrumi t k Hi prrttkaio za rtt napeta«, - $ W*ttiM kuntni pcntoii« t valovna ohmofjt: i«.7—»i m. 19H--MM a T2V-1000 m. Ugoden nakup starih aparatov! pri PHILIPS RfiDIO =££2 H. SUTTNER, ^^ VINA DALMATINSKA si preskrbite za božične praznike tam, kjer ste najbolj sigurni o dobri kvaliteti. Točimo mM Cankarjevo nabrežje 5, Breg 2 tn Rožna dolina, c. 11/36. Se priporočamo vsem cenjenim gostom m Želimo vesele praznike Ln srečno novo letol I. A. SUNARA^LJUBLJANA Vesele Božične praznike m srečno novo leto želita futuatelje trgovina z radio aparati, kolesa, Šivalni in pisalni stroji Kreditni zavod za trgovino in industrijo -Prešernova u'.50 (v lastnem poslof ju). Telefon: 3781 — 3782 — 3783 — 3784 — 378? Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA. Obrestovani e vloge nakup in predaja vsako* vrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, tonna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu* in inozemstvo. SaSe-deposits i. t. d. to vprafujete po mojem mnenju, in to po mnenju telesnega zdravnika, ne pa zvestega služabnika naše presvete Cerkve. Torej: pred nekaj dnevi so se pokazala na okončinah Njegove Prevzvišenosti znamenja bližnje smrti, in duhovščina našega zvestega in bogaboječega mesta priporoča s priž-nic in izpred oltarjev vsem vernikom, naj v svojih pobožnih molitvah prosijo za»nj. Znamenja, ki sem jih ugotovil na rokah in nogah njegove Prevzvišenosti, so posledice bolezni, ki jo v učeni cehovski latinščini imenujemo .marasmum senilem', ljudstvo ji pa pravi snet: zakaj bolnikove dlani in podplati so postali črni in neobčutljivi, in utripi njegovega srca nimajo več potrebne moči.« Dotod sem bil bral in Lorenzo mi je prežeče gledal čez ramo. »Nu,« mi je zdajci segel v besedo, »ali se še vedno upirate?« V nespametni želji, da bi zavlekel odločitev, kakor da bi moge! s tem rešiti Jacinta in sebe, sem se ognil odkritega odgovora na Lorenzovo vprašanje in sem vprašal: »Kdo je na spisku novih kardinalov Lorenzo, za slučaj, če bi Gospod Bog poklical napoljskega nadškofa iz te doline solz v večno domovino?« Pater je izvlekel oergam«»n in ga odvil. »Imen je mnogo. Prevzvišeni.« je rekel nato... »Mislim pa. da vam je resen tekmec samo eden — Red je dobro poučen. Verjemite mi!« Ni mi treba verovati, ker vem. Kdo je ta edini?« »Silvester Monte^atini, škof v Perugiji.« Koliko let mu je?« »Sele pet in štirideset, Prevzvišeni« Lorenzo je v tem strašnem trenutku prav dobro vedel, zakaj je to poudaril. Meni se je bližal že šesti križ. in tako je zabodel želo v moje srce, ki ga je razjedala kača častihlepja. A niti to mu ni bilo dovolj. Neusmiljeno je nadaljeval: »V Rimu hvalijo njegovo vnemo, kar se tiče čistosti vere, Prevzvišeni, in naša družba se mladega Silvestra Mon-tecatinija kar boji. Prihodnost, ki jo poznavalci napovedujejo temu zaslužnemu cerkvenemu dostojanstveniku, se ne plaši niti najdrznejšega poleta, in resni ljudje ga v duhu že vidijo na prestolu svetega Petra. Po pravici hvalijo gorečnost njegove besede in njegovih dejanj! Umbrijska škofija se zaradi njegovega uradovanja iskri med najžlahtnejšimi dragulji v verižici svetega očeta, in njegove ,Moreš Christianorum bene fundatae* so si stekle odobrilo 'Concilii Theologorum Orto-doxorum\« Nevoščljivost mi je pognala na jezik vprašanje: »In kaj še? Kaj imate še povedati v njegovo slavo, pater?« Z ledeno mirnostjo človeka, ki si je v svesti zmage nad šibkimi srci, le Lorenzo nadaljeval: »Kaj ie?... Karsikaj. Neugodna gorska dežela Umbrija, Prevzvišeni, je čistosti krščanskega živ-ljena in nauka naše presvete Cerkve očividno prijaznejša od cvetočih kamoanijskih poljan in te nasmejane obale, kjer Drebivaio stari bogovi... zakaj grešnemu duhovniku v škofiji Silvestra Montecatinija ni prostora UMETNO KOVANI IZDELKI: SVETI/OBNA TELESA : Lestenci, svetilke, stenska ramena ln drugo za modeme In kmelsko opremljene prostore, nadalje: VRATA rN OPREMA ZA KAMINE razno okovje (poclnjeno). svečniki. obeSalnlki, okrižja ln slično — Vam Izdela STANE CIRMAN, Aljaževa 8, Selemburgova 4 Vsem, kateri potujejc v Zagreb priporočam HOTEL MILINOV na Jelačičevem trgu Cene sobam znižane V niSl najmodernejša Velika kavarna. Prvovrstna restavracija • prvovrstno Kuhinjo - Menu din 16.— In Din 20.—. Priporoča se lastnik JOšKO PETAN Vesele božične praznike i in srečno Novo leto telita vaem cenjenim gostom gostilna In penslon KONŠEK TROJANE ZJUTRAJ UPORABLJAJO V VSAKI HIS1 DI AN A francosko vinsko žganje. Zakaj baS PIANA T 1 Ker «« J« večina ijucU navadila nattratf svoje telo z Di»na francoskim vinskim žganjem ln i« s tem ojekleni za daevno delo tn po apeži delovanje kože ln cirkulacijo «vi u> ojačl ilvce. 2 Ker so mnogi nagnjeni k potenju, je treba vriko ju.ro telo natretl • krpo, namočeno t Dtna francoskim vinskim žganjem, da ae od p.-kvijo ueprijetnosti potenja. 3 Kdor »liv« zjutraj irancosko vinsko tganj« » vodo za umivanje, temu nI treba uporabljati dragih kozmetlčnln sredstev. ' 4 Pri krhanju las pri prhljaju itd. ima Dlan. francosko vinsko žganje odličen učinek. 5 Zaradi svojega prijetnega duha tn okusa kakor .udi ostalih dobrih lastnosti je Dlana francosko vinsko žganje odlična voda sa sobe in lapuanjc ust. 6. Kdor dahne sjutraj sko« nos nekoliko kaplic i">tana francoskega vinskega žganja raa red lenega v vodi. ol»J6a odmašenj« nosnih k* nalo PIANA ; : FRANCOSKO ŽGANJE torej jačl, jekleni In hladi. Dobiva se v vsaki boljši trgovini Zahtevajte izrecno DIANA ln vzemite samo DIANO. Slabe imitacije energično zavrnite. z lastno obrtjo za prodajo tekstilnih izdelkov na obroke Išče stara zagreb ka tvrdka V poStev pridejo samo moči, ki so dobro uvedene pri mestnih m državnih uslužbencih v Mariboru in okolici — Cenjene ponudbe pod »AGILEN« na oglasni oddelek »Jutra«. Kauče OTOMANE MODROCE ln vse tapetniške Izdelke, nudi — solidno In po nizki ceni RUDOLF RADOVAN, Mentol trg 13. Velika izbira najmodernejšega blaga ca pohištvo. Vesele božične praznike ln srečno novo leto Seli vsem svojim cenjenim odjemalcem IVAN MLAKAR trgovina z mešanim blagom in lesom M O Z I R J E Glavno zastopstvo za Jugoslavijo F. Tomažič MARIBOR javece ff „Fasan" britvice zdaj znatno ceneje! M Dobijo se v boljših trgovinah! HIŠA v centru BERLINA rentabilna, vrednost Din 1,500.000.— se zamenja za hiSo ali drugo posest v Sloveniji. Pojasnila daje Realitetna pisarna ADAMIČ Albin, Ljubljana, Gosposvetska cesta 7. 9813 UGODEN NAKUP za večjo, že nad 60 let obstoječo, dobro vpeljano trgovsko hišo Nahaja ae na prometni točki ter državni cesti v malem mestu Štajerske. Hiša sestoji lz krasnih velikih prostorov kakor lokal, skladišča, kleti ln stanovanje. Pripravno za vsako obrt na debelo ln na drobno, za industrijo ali tovarno. Poleg hiie Se krasne stavbne parcele, da se lahko obrat razširi še v večjem obsegu. Dopisi na podružnico »JUTRA« — Maribor pod »ZLATA RUDA«. 9742 OSRAM- Dckalumcn žarnice s garancijskim znakom za malo porabo toka v wattih. Janko Lavrin Profesor univerze v Nottinghamu Janko Lavrin, slovenski rojak iz Bele Krajine, je stopil v angleško literaturo nekako v istem obdobju, ko je v ameriški književ-noati pričel opozarjati nase drug slovenski rojak — Low* Adamič. Delo obeh Slovencev, ki se uveljavljata v svetu anglosaških kultur, je doseglo že tako visoko stopnjo, da bi bil vsak izmed nji/u vreden izčrpne j-ie študije Biografski oris Janka Lavrina in izdaten prikaz njegovega dela, ki sega na področje literarne zgodovine, kritike in esejistike, ne bi bil nič manj zanimiv nego oris selfmademanske literarne kariere pisatelja »Smeha v džungli«. ki je stopil v literaturo iz delavske izšel teniške plasti. Po S B L se je rodil Janko Lavrin 10. februarja 1887 na Krupi v Beli Krajini — potemtakem je letos šla neopaženo mimo nas njegova petdesetletnica — in je po gihmazijskih študijah v Novem mestu ln na Sušaku nosečal univerze v Rusiji, v Skandinaviji in v Parizu Nemirna kri ga je gnala po širni Evropi in celo v Azijo. Kot visokošolec je izdajal ruski mesečnik »Slavjanski mir«, pisal v ruščini eseje in prevel Cankarjevo »Hišo Marije Pomočnice« 5 pesnikom Gorodeckim je izdal zbirko modernih slovanskih pisateljev; v nji je zastopan tudi naš Cankar Svetovna voj na ga je kol dopisnika ruskega »Novega Vremena« zanesla v Srbijg in Albanijo, dve let/ nato je bil že v Londonu sodelavec lita »The New Age«, l. 1918 pa je postal docent in pozneje redni profesor za ruski jezik in literaturo v Nottinghamu. Iz njegovih angleških spisov, ki so izšli V knjigah ali v revijah, smo dobili Slovenci prevode cele vrste esejev, s katerimi sta ga prevajalca (prvotno Griša Koritnik. v zadnjem času Peter Donat) približala slovenskemu izobraženstvu Po tej poti se je angleški esejist ki je tudi v tujini ohranil ■slovensko obliko svojega imena in čigar spisi so si pridobili visoko priznanje angleške kritike, postopoma vračal v slovensko domovino. Postal je pti nas znan, kakor de bi pisal v domačem jeziku. Največji izbor iz njegovih literarnokri-žičnih spisov pa nam je dala nedavno »Modra ptica« v zajetni kniigi na 336 straneh, k' združuje prevode treh Lavrinovih samostojno izišlih spisov: »Dostojevsky and his Creation« (1921), »Nietzsche and modem Conscionsnes* (1922) in »Tolstoy« (1924). To knjigo, ki je izšla v lični opremi z naslovom »D ostojevski, Nietzsche, Tolstoj, P si h o kritične študije« ie prevel esejist, kritik in pisatelj Peter Donaki opozarja nase s svojimi stalnimi prispevki v mesečniku »Modra ptica« kot pisec široke svetovne razgledanosti. Založbi, ki je pridružila trem lejx>slovnim knjigam pravkar zaključenega letnika prevod poglavitnih esejev Janka Lavrina, moramo biti po pravici hvaležni za knjigo, ki ne prikazuje samo dela in skozi njega osebnosti našega rojaka, marveč nam tudi odpira nekatere nove poglede na trojico ob-ra\-navanih evropskih velikanov O Dosto-jevskem in Tolstoju smo dobili pred letom v posebni knjigi (Akademska založba) študiji pokojnega dr Ivana Prijatelja, pa se sama po sebi ponuja prilika primerjave, kako sta dva slovenska poznavalca ruske literature, eden v slovenščini, drugi v angleščini, oriittla profil dveh, v marsičem si nasprotujočih predstaviteljev ruske književnosti 19. stoletja. Primerjava bi pokazala razlike ln stične točke njunega gledanja ln njune kritične metode ter ocenila vrednost, ki jo imata študiji dveh slovenskih poznavalcev glede na celotno literaturo o Do-stojevskem in Tolstoju. O Nietzscheju kot izrazitem glasniku moderne zavesti ni pri nas še nihče razpravljal tako obsežno in temeljito, kakor je to storil prof. Lavrin v tu prevedenem spisu. Ob novem zanimanju za Nietzscheja. v katerem vidijo mnogi oznanjevalca današnje dobe z njenim vročim razkolom v dve medsebojno zaso-vražem ideološki skrajnosti in predvredno-tevalca 19. stoletja, torej človeka 20 veka par excellence, bo študija prof. Lavrina nudila tudi slovenskemu izobražencu obsežen in podroben vpogled v miselnost velikega Nemca Okvir časniškega poročila ne dopušča, da bi se vdajali skušnjavam primerjav in proučevanja piščeve metode, ki jo sam označuje za psihokritično. Vse tri Lavrinove eseje označujejo nekatere skupne karakteristične poteze. Pisec izhaja iz iivljenie-pisnega orisa, t. J. od pisateljeve osebnosti in prehaja k razčlembi njegovih del, ki jih ne obravnava vedno v časovni zaporednosti. marveč jih grupira v idejne skupine ali pa jih nznačuie po psiholoških vidikih. Študija o Dostojevskem je na pr zgrajena takole: Prvo poglavje vsebuje nekaj podatkov o življenju Dostojevskega, drugo ga na splošno karakterizira kot umetnika (v uvodu tega poglavja so zanimive misli o nastanku in rasti umetnin), v tretjem poglavju je prikazan kot. psiholog, v četrtem je razčlenjen v svoji borbi za vrednoto, peto kaže polom ideje o nadčloveku v njegovem delu. šesto karakterizira donkihot-ski tip, ki ga je Dostojevski postavil v Miškinu iz »Idiota«, v osmem razpravlja pisec o Stavroginu iz »Besov«, v devetem o romanu »Mladenič«, v desetem, enajstem in dvanajstem pa se izčrpno bavi z osebami ter z idejno in psihološko vsebino »Bratov Karamazovih«. Svojo študijo zaključuje s poglavjem o Dostojevskem kot publicistu. . r Arhitektonska zgradba esejev Janka Lavrina je dovolj trdna in jasna, da omogoča enovit poglei na obravnavano osebnost. Njeni nosilni stebri so dognana živi jen je-pisna in kulturno-zgodovinska dejstva, na katera naslanja pisec subtilno ogrodje svo jih dušeslovnih razčlemb in estetskih sestav Lavrinu je literarno delo več kakor samo osebna estetska stvaritev: v njem vedno išče tudi občih idej, ki so gibale stvarjajočo osebnost in ki jih je le-ta sprejemal od svoje dobe in okolja, pa tudi — po svoje izoblikovane, osebno prežete — oddajala dobi in okolju. Z druge strani išče Lavrin v epskih stvaritvah vedno tudi psiholoških tipov, ki so rezultat pisateljeve instrospekcije, opazo\'anja in izkustev. Tako Janko Lavrin ni kot proučesalec epskih stvaritev ne pristaš histrorične metode in ne njen nasprotnik marveč skuša življenjepise osebnosti in estetsko doživetje njihovega dela osvetliti s psihološkimi raziskavami ter tako pokazati v slovstvenih umetninah njihovo globoko življenjsko celot- nost. . Peter Donat je te eseje prevedel na splošno v lepem jeziku in slogu, ugovarjati bi bilo le tej ali oni podrobnosti, n pr pregibanju francoskih in angleških imen, ki nasprotuje novim pravopisnim pravilom. Pesnik francoskega vina CRaoul Ponchon) V prvi polovici decembra eo v starodavni cerkvi Latinske četrti SainHEtienna-du-Mont, kjer je pokopan Pascal, blagoslovili telesne ostanke pesnika RaoJla Ponchona. preden so iih prepeljali v Bretanio- Tam 6i je na f večji francoski »počte bachique et gastro-nojui^ue«. pesnik francoskega vina in Koli i/t. e. izvolil grob. vsekan v skalo, ob katero žagan jaio valovi Atlantskega oceana. Ni bila to samo vrnitev Raoula Ponchona v zemljo prednikov, marveč tudi zadnja pesem njegovega življenja Ni mu bilo vseeno, kakor nemirnemu popotniku Heineju, kie bo imel poslednji dom: združeval ie predstavo svojega groba 6 prastarimi skalami keltske domovine in z večnim šumenjem oceanskih valov. Raoul Ponchon je doživel skoraj devetde-se! let. Začetki njegovega pesnikovanja segajo v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je rri Verlainu in drugih >po®tes niaudits« učil ne samo tehnike, marveč tudi tiste nenapisane »ekonomije« bohemskega življenja, ki ima vzlic vsemu odporu zoper pravila m ureieno-.t dTurabnejra življenja svoie skrite vzore in tradicionalne navali. Čeprav je Ponchon pisal verze s čudovito hhkoto in bi njegova poezija napolnila kakih trideset knjig — v vceh nek rolojih si lahko bral. da ie spisal nad 150.000 verzov. — ie vendar izdal samo eno zbirko. Je to knjiga »La Muse au Cabaret«. ki je izšla na prtigii n;egove osemdesetletnice Ves ostali del Ponchonove ogromne tvorbe ie razmetan po vseh mogočih revijah in listih. Poleg zbirke »La Muse au Cabaret«. je Raoula Ponchona predstavila širšemu sv»tu. ki ne zasleduje pariškega tiska in ki so mu zlasii stareiš: letniki nedostopmi. študiia Marcela Goulona. ki je izšla 1. 1927 pri Gras setu v Parizu z uvo-lom Charlesa Maurrasa (3> 218 str.) Maurras imenuje tega »le peea in rJol r>'Pa pašnika francoskih vin* Ron^ardovega sina in La Fontainovega vnu-ia Ta literarni rodovnik dovoli označuj1 nekatere bistvene poteze Ponchonove poezije ki io ie Marcel Coulon prikazal v svoji knjigi z veslnost'o raziskovalca in s toplo kcngenialnega duha. Čeprav je bil Raoul Ponchon tovariš pesnikov siml olistične šole. je vendar stal ve* čas ob strani vseh molnih struj. Nadaljeval je z izraževalnimi sredstvi in s svobodo mo derne poezije estetsko in miselno linijo sta rih pesnikov. Značilno ie, da je ta Roisar dov pesniški sin ustvarjal v pretežni meri mklasično. minljivo priložnostno literaturo, kakor da veruje z Goethejem, da je vsaka resnična poezija v jedru priložnostna ali »aktualna«. Raoul Ponchon je najrajši opeval to. kar ie sproti prinašal dan; njegovo pesništvo je stremelo k žurnalistiki in ka baretnim kupletom To utegne vzbuditi težke pomisleke vseh. ki menijo, da je Muza zlasti 5e Modrica starega kroja, eterična nadzemska vila. ne pa dekle. s Katerim ho 'iš po tleh realnega življenja ln vendar je ■ 1 Ponchon po svojem osnovnem občutju -nik klasičnega tipa in bližji Ronsardu kor Viilonu, kajti v bistvu je bil ta pesni- ški feljtonist človek statičnega življenjskega občutja, prijatelj in pesnik reči. ki ne minevajo. bolj starokopiten. kakor revolucionaren. bolj pesnik pogrnjene mize in drobnih meščanskih radosti, kakor pa pesnik potepuhov, prekucuhov in družabnih izobčencev. Predvsem je bil Raoul Ponchon pesnik francoskega vina in kuhinje. Petina njegovih verzov ie bila posvečena vinu. Kult vina ima v Franciji že zdavnai svoje literarne svečenike. Iz »IUiustration« 8. junija 19-55 sem si zabeležil tale stavek: »Vino je v odločilni meri kri naše zemlje, najizrazitejši nacionalni pridcilek, zato se ni treba čuditi, če mu izkazujejo posebne časti... «. Istega leta je deial Paul Claudel v neki svoji izjavi (»Les Nouvelles Littčraires«. 18.maja 19%): »Vino je profesor okusa in medtem ko nam oiaktično oblikuje notranjo pazljivost. je sproščevalec duha in osvetljevalec naše inteligence«. Dokler ne poznal francoskega vina. njegove noblese in njegove harmonične vsebine ki te zlahka ne poniža in ne zbega kakor vino naših tal. se čudiš tem slavospevom. Vi bi pri nas vzbujali zoprni alkoholizem- Kult francoskega vina ni kult alkoholizma Raoul Ponchon ie bil vse svoie življenje ne le pevec, marveč tudi pivec vina. vzlic temu pravi ljubeznivi uvod-niški kramlialec »Int.ransigenta« Latzarus. da ni Ponchon nikdar z vinom ponižal svoje osebnosti. — meia. ki je pravemu alko-koliku nejasna. Francosko vino je predobro, da bi ga blatili s pijanstvom ;n njegovi prijatelji ne sikrte samo za svoj ugled, marveč tudi za ugled svojega vina. Ni treba odobravali gastronomične »filozofije« pisca »Phisiologie du go^t« Brillata —Savarina. in vendar — če si ti je kdaj nasmehi jaLa topla intimnost pogrnjene mize v Parizu, če si mogel za njo spoznati dobrote francoske kuhinje in klati, tedaj razumeš, čemu ta narod vključuje kuhinjske izdelke v estetiko- Zares, zakaj naj bi bil okus manj vreden čut tn čemu ne bi mogla obstajati skala njegovih »tonov«, njegovih ugodi j m harmonij? Raoul Ponchon ni nikdar pozabil, da estetske vrednote ne poteka io samo iz ugodii in da poezija ne more črpati navdiha :z kuhinjskih loncev, vendar njegova Modrica ni izgubila svoje mikavnosti, četudi si je bila kaikrat nadela kuhinjski predpasnik. Kajti dobra jedača ne more biti nič sramot-nejšega nego dobro vino, in vendar je bilo vino osvetljevalec (žal da prepogosto tudi zatemnjevalec) tolikih pesnikov in mislecev od Sokrata do Horacija preko Li-Tai Pla in ')mara Kajama do Puškina in Verlaina. Rauol Ponchon je umel v svoji poeziji izraziti s številnejšimi odtenki kakor drugi no^tie francosko veselost. ki uživa tudi v drobnih predmetih vsakdanjega življenja, čr pajoč iz njih moči in navdiha za višje, spiritualne smotre. Bil je koranit pesnik Pariza, njegovih restoranov in vinarn. njego vih kavarn in kabarejev, njegovega veeefia z drobnimi rečmi vsakdanjega življenja, nje govega esprita m ironije ot simpozi jskem žvenketanju kiužnikov in kozarcev. Skratka: bil ie pravi Francoz in 5e več ko to: Parižan. čeprav naturaliziran. bil je predstavitelj francoskega latimtva ua keltski podlagL Dobro ee pijem ffloveSka hraflka, 9lje ead )e imel vonj po zemlji svojega kraja. Z Raoulom Pocchonom Je izgubil Pariz trooviatnega bohema. ki je vse svoje življenje pi t živel proti pravilom meščanske urejenosti. Umrl je eden izmsd poetov antičnega Kova ki je umel peti in piti. Smit je aproiila množi«) nekrologov in obudila številne anekdote. V »Manaone« so med drugim 6abdežili Ponchonovo dogodivščino izvt mladih 'et, ko je bil »ptič brez gnezi*<. Nekega dne so ga biili vrgli is zakotnega hotela, ker ni plačal najemnine. Poncnon se je bil maščeval tako, da je v kavarnah nabral nekaj sladkorja in zvabil z njim <^lo krdelo potepuških psov, ki eo mu sledili v tisti hotel, in ko so jedi lajati po vseh njegovih hodnikih, je nagajivi bohem potegnil In kaj naj rečemo o prigodi, ki jo ie zapisal Latzarus v uvodniku »In6ran6igenta<: Trideset let pred smrtjo so zdravniki ugotovili pr( Ponehonn jetrno bolezen, kaknlna n rada loteva dolgoletnih prijateljev vdoa; pre-dočili so mm nevarnost in prepovedali nadaljnje uživanje viha. Ganjeni pesnik in bohem je is sklenil, da se odreče žJahtni kapljici, toda ko je stopil na ulico, je videl krčmo in etopil vanjo. Pil je ie nadalje celih trideset let in zdravniki, ki eo ga bili svarili pred smrtjo, eo bili med tem ie zdavnai pod rušo Pravilo? Ne, izjama, milost izredne trdoživosti. ln ko so tega starosto Goncourtove akademije prenesli v častitljivo cerkev Latinske Četrti, je pristopil k rakvi, ki so jo obdajali reprezentauti pariških knjižavniških krogov, zastopnik zveze vi na m in položil venec na krsto pesnika francoskega vina. V cerkvi in na trgu pari.škepa patrona ev. Genovefe v bližini kamna, ki označuje grob Pascala in Racina, je imela poslednja pariška počastitev najtipičtiejšega pariškega poeta, »Ron-sacdovega sinuc, prizvok antičnosti, lepo. ! to klasičnega veka — Književnost kot učiteljica življenja Ob Paplnijevi Zgodovini italijanske književnosti L1881. rojeni Florentinec Giovanni Papd-ni sodi med najbistrejše glave današnje Italije. Ta samouk se je s svo.e 7r- no inteligenco povzpal na katedro profesorja za italijansko književnost na univerzi v Bologni, ki jo je nekoč zasedal Carducci. Pisec svetovno znane knjige »Storia di Christo« je šel skozi vse visoke temperature evropske misli zadnjih desetletij, občutil vse duhovne napetosti, pogledal na dmo ateizma z enako za-neŠenostjo kakor na dno katoličanetva. O Papinijevem katoličanstvu pravi Benjamin Crčmieuz v študiji, ki je izšla ▼ francoski antologiji »Les romanciers italjensc (Pariš. 1931). da ne izhaja z linije asiškega Ubožca, marveč z linije sv- Dominika Španskega in PaSv. Avgust-n«, >Zivi Dante«, »Gog« in drugi. Njegovo najnovejše delo »Storia deila Literatura ital.ana« (Firenze, Vallecchi). čiji prvi del je i^el pred meseci je vzbudila izredno pozornost-Kako bo Papirvi prikazal svojemui naroda literarne podobe preteklosti? Kako gleda ta v jedru uporniški in protizgodovinaki pisec na množico spornih problemov sleherne slovstvene zgodovine? V uvodu, ki mu je dal samozaveetni na-6lov Zvit dala«, tnovitžt delPOpera) ute-meljuje potrebo, značaj in smernice svojca širokopotezno zasnovanega spisa Predvsem pravi, da so dosibmal pisali slovstvene zgodovine kompilatorji učenjaki, jezikoslovci in drugi pisci te vrste, ne pa pravi pisatelji, pesniki in umetniki. Papin opravičuja in zagovarja svoje početje. Prvikrat v italijanskem slovstvu se loteva te snovi izrazij jn-satelj-stvarjalec. O tem pravi: »Bratska kon-genialnost med zgodovinarjem in junaki njegove zgodovine stori dalo zanesljivejše toplejše in lepše. Ideal bi biL da bi zgodovina neke umetnosti postala še sama nmemi-na in meni. da ta ideal ni bil še nikdar dosežen (str. 13). Druga novotanja Papimjeva Zgodovine italijanskega slovstva je to, da je sprejel v svoj pregled samo pisatelje prve in druge velikosti, kar daje v celoti komaj malo več ko šestdeset imen. »Zgodovina neke še žive umetnosti še živečega naroda ne sme biti podobna arheološkemu muzeju, kjer so razstavljena balzamirana trupla slavnih veličin«, pravi na str. 14 svojega uvoda in malo dalje pristavlja, da so med «1»«®-nimi tudi ljudje visoke vrednosti, katerih genialnost pisec občuduje, toda njih genij se ie izražal v drugih umetnostih ali disciplinah. ne pa v umetnosti pisanja. V nadaljnem ugotavlja svoja merilo za živo slovstveno delo: knjiga, ki nai bo res živa. mora preživeti stoletja ne samo kot naslov sli posebnost, marveč »kot hrana in veselje neprisiljenega čitatelja«- Dalje je knjiga, ki ]3 zaslovela tudi v tujini in nahaja tam Se vedno kaj odziva. Načelo izbire, ki vodi Pa-pinija pri osnutku njegove slovstvene zgodovine. se stopnjuje v stališče, da je treba uvaževati samo pi6e. ki eo »soustvarjali epoho. t. i., Ki so določali potek prave slovstvene zgodovine« (str. 19). Tretja Papinije-va novost je svrha. zaradi katere piše svojo slovstveno zgodovino. V dosedanjih poizkusih te vrste vidi Papini dve metodi: zgodovinsko in estetsko, katerih vsaka ima nekaj zase. medtem ko njega ne zadovoljuje ne ta na ona estetska celo manj ko zgodovinska. Zanj mora biti tudi slovstvena zgodovina. kakor sleherno delo resničnega in poštenega pisatelja, »življenjska hrana čitatelja«. Taka življenjska hrana pa ne more biti vaič pomneža v imenih in podatkih, niti ne kakšna nnmiši ena filozofija, marveč nekaj kar čitatelja zagrabi. »Slovstvena zgodovina«. pravi Papini na str. 23. mora biti. četudi se utegnejo njeni strokovnjaki zgražati zaradi te besede: vzgojna, to se pravi moralna. civilna, pragmatična«. Moralna zato ker naj preko velikih mož in pomenljivih stvaritev, ki jih mora prikazovati, na prispeva samo k boljšemu spoznavanju človeške narave, marveč naj predvsem navaja čitatelja k ljubezni do veličine, naj ga uči živ-Ijenske iskrenosti, trdnosti v vseh težkočah heroičnega zadržanja v nesreči in bedi. predvsem pa na' ga uči, da vedno premagu ie samega sebe in se uone povzdigniti k vifc jim smotrom- Pod civilno*!jo razume pisec vzgojo za narodne in državiianske vrline, za patrietično občutje. Pragmatičnost literarna zgodovine pa bodi v tem, da naj bodo vzori velikih pesnikov šola trdnejšega ob vladovanja jezika in večje umetnosti pisanja Zato hoče Papinijeva zgodovina italijanskega slovsitva boli kakor um obogatiti in po vzdigniti dušo. Od nie pričakuje pisec trel največjih sadov: vzgoje za naivišje krepost večje ljubezni do Italije in vidnejše povzd ge same umetnosti To so v kratkem orisu Papinijevi pogled na današnjo slovstveno zgodovino Ne-lvom no imajo marsikaj zase. čeprav je Papinijev literarno-zgodovinski pragmatizem prav tako enostranski kakor čisti literarni histo-rizem ali eeteticizem. Spominjam se dela. ki Je spisano s podobnih vidikov: Ršdlovih »Dčjin filosofie«, o katerem sem pisal lani v reviji »Mi6al in delo«. R&tll ja takisto zbi ral filozofe po njihovih moralnih in civilnih vrlinah, po »aktualnosti« za današnjega čitatelja. Koliko bo Papini usp?! v svojem originalnem pojmovanjem nalog slovstvene zgodovine, bodo pokazali naslednji zvezki. V prvi knjigi obravnava dvanajsto in trinajsto stoletje; tu so med drugim interesantno orisani profili Danteja, Petrarce. Boccaria-Katerine Sienske, Franca Sacchetija, medtem ko otvarja galerijo teh likov trojica malo znanih izrazito srednjeveških pisateljev: Jacopona da Todija, Guida Cavalcantija in Cecoa Angiolierija. Ne da bi posegal v območje italijanske literarne kritike, ki je poklicana za presojo te-ea dela. moram poudariti kot njegovo odliko jasnost in nazornost pripovedovanja, združeno z mnogimi zanimivim; pogledi na pro-Heme ki so v eksegezi nekaterih del ali življenjepisih njihovih piscev bili vedno sporni. Papini veekako doseza pri čitatelju moralni učinek in njegov poskus, da spremeni celč literarno zgodovino » učiteljico duhovnega heroizma in civilnih vrlin, je tako nevotarski in tako značilen, da je bil vreden naše pozornosti- —o. Zapiski V »Europ&Ische Stlmmen« (decembrska številka) skuša Ivo štempihar Informirati tujo javnost o slovenskih revijah, kar je v načelu vredno hvale. Kulturni čut pa veleva, da vsaj takrat, ko pišeš za tujce, odložiš strankarsko pobarvane naočnike. G. Ivu Štempihar ju se je zdelo potrebno, da tudi v tem kratkem pregledu pregreje spor za »Ljubljanski Zvon« in ugotovi da je bil LZ »de 1.1933 vodilni literarni časopis napredne smeri«, potem letu pa je postala »Sodobnost«, »prvi slovenski mesečnik za leposlovje, literaturo, kritiko ter politična in socialna vprašanja«. Pisec dodaja tej pohvali še tale stavek: »Prvi zares napredni in ta čas vodilni časopis Slovenije«. Kdor na tako ozkem prostoru poudarja dvakrat zapovrstjo, kateri časopis je pri nas »prvi ta vodilni,« kaže, da mora nekde o tem resno dvomiti in dopu- S&a možnost, da poučen Cltatelj dvomi tmB o taformatorjevi objektivnosti. G. Ivo Štempihar si bo s svojo zvestobo pridobil posebno dopadenje v krogu »prvega zares naprednega in ta čas vodilnega časopisa Slovenije«, hujše nesreče pa ne bo: Kljub novi zvezdi v »Europaische Stimmen« ostanejo vse stvari na svojem mestu in tudi »Ljubljanski Zvon« ne bo zaradi nje skočil s svoje stare osi, ki je glede slovenstva nI nikdar zapustil niti za trenutek. »Rečnik srpskohrvatsko - feško - poljski, češko- poljsko - srpskohrvatski, poljsko -srpskohrvatsko - češki« je izšel kot izdan je Zveze slovanskih hranilnic v Zagrebu. Sestavljali so ga razni strokovnjaki za posamezne jezike in dali z njim prikupen dokaz združitve gospodarske praktičnosti s slovansko vzaiemnostno idejo. Slovar obsega najprej seznam besed, ki so razumljive v vseh treh jezikih; značilno je, da je velika večina teh izrazov, če ne upoštevamo pravopisnih razlik, ista tudi v slovenščini. Nato sledi seznam najvažnejših kratic v poljskem, češkem in srtskohrvatskem jeziku, za njim pa slovarji, ka združujejo v treh slovanskih jezikih okrog devet tisoč besed Na posebnih prilogah je za češki in poljski jezik kratka slovnica v srbohrvaščini (avtorji A- Sim-čiik. dr. J. Hamm), ob koncu pa kratek kon-verzacijski pregled v vseh treh jezikih Te priloge so natisnjene na po-ebnem barvastem papirju. Knjižica je prav pripravna, zlasti za ljudi, ki pohijeio po slovanskih deželah. format je žepni, tisk dovoli razločen, razporeditev pregledna. Ob koncu je seznam češkoslovaških, jugoslov. in poljskih hranilnic. Skratks: Koristna in priporočljiva knjiga I Iz slovenske medicinske književnosti. V založbi Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani je pravkar izšla nova knjiga doc. dr. Ivana M a t k a »čišča ali mesečno perilo s pato-fiziološkega vidika«. 118 strani obsegajoča, ilustrirana knjižica obsega trinajst poglavij, ki obravnavajo vse pojave in probleme menstruacije, zlasti še vprašanja jajo-nikovih hormonov, njih zvzze e čiščo. dalje zvezo med čiščo in hipofizo. kakor tudi z ostalimi žlezami endokrinega sistema. Posebej obravnava pisec čiščo in živčni sistem, čiščo in vitamine, dalje vpliv čišča na organizem. nakar prehaja k številnim oblikam menstruačnih motenj, da potlej v dvanajstem poglavju obširno obdela moierno hormonsko zdravljenje čiščnih motenj. Medtem ko ie večina prejšnjih poglavij namenjena medicinsko šolanim ljudem, predvsem praktičnim zdravnikom, to 13- (zaključno) poglavje s svojimi higienskimi nasveti dobro rabilo tudi ženstvu. S to knjigo je docent dr. Matko zopet obogatel slovensko medicinsko literaturo. Kakor izvemo, pripravlja isti pisec za prve mesece prihodnjega leta daljši spis >Čuda in tajne človeškpga organizma z no-tranje-sekretornega vidika«. Knjiga bo vsebovala vsa epohalna dognanja sodobne znanosti e vplivu žlez na člrvve=ki organizem. »Turjačanl«, najnovejše delo Lojzeta Zu-panca, je zgodovinsko delo, ki poljudno znanstveno obravnava življenje turjaških fevdalcev in sicer v tesni zvezi s kulturnim in političnim razvojem slovenskega življa. Knjižica je primerna predvsem za čtivo učencem v višjih razredih ljudske šole, pa tudi dijakom meščanskih in nižjih razredov srednjih šol bo kot pomožna knjiga služila v poglobitev zgodovinskpga znanja. Knjižica stane v okusni opremi in ilustrirana z originalnimi ilustracijami samo 8 din. Naroča se v tiskarni PavliJek. Kočevje. Kako ]e danes v Jasni poljani Kdor ne pozna po imenu Jasne poljane, majhnega kraja o neskončni Rusiji, ki se je trajno vpisal v kulturno zgodovino človeštva kot bivališče enega najpomembnejših Rusov predvojne dobe — grota Leva Tolstoja? Niegova dela čitajo še vedno milijoni 6ita-teljev ne le v širni Rusiji, ki je tega aristo-krata znova priznala za svojega in kjer izhajajo njegovi spisi v milijonskih nakladah, marveč tudi v vsem ostalem kulturnem svetu. Kako je danes v jasni Poljani, kjer še stoji Tolstojeva graščina in kjer je njegov grob? Naiprej o grobu- »Je to majhna pravokotna gomila v gozdu, vsa zarasla s cvet-lirami — nulla crux, nulla corona — noben križ. noben nagrobnik, noben napis, ie sa- •P^AT" mega imena Tolstoj ni nikjer. Brezimen leži velikan duha v grobu. On. ki je bolj kakor kdo drug trj>el zaradi svojega imena in slave, je pokopan tako kakor s!učai,:io najdeni potepuh ali neznani vojak ... Toda prav ta brezimenost gane človeka z večjo pretresljivostjo kakor veEl&n«, je — kolikor venjo — najnovejše pričevanje o Tolstojevem slavnem bivališču. Iz potopisa odflične avtorice posnemamo nekatere podatke. Sedež Leva Nikolajeviča Tolstoja leži v neromantičaem. zmerno valovitem kraju, na robu več kilometrov širokega gozdnega pa su. ki je bil neko? neprehoden in je Ae do 17 stoletia varoval moskovsko carstvo rrtvl navalom Tatarov in drugih nomadskih laro dov. Začudeno pogledaš staro, neudobne gra ščino. Ne presaneča te samo skromnost vsega. marveč -rtčuieš na v«nkem korak i kar očitno neudooie. Po videzu Tolstojeve hiše bi človek soJi! da tu ni živel muv n.arve? asket. Stanovintssi del graščine in n> tiranske krilo s!a i'8/tes mu»ej. V itanovj.nn piser? tVoi/ie in n 'ru* so vse sotv ohranjene v prvotnem Mauju, kakršno je bilo ot Tolstojevi smrti. Poglavitna soba je bi* jedilnica z doglo mizo, vedno pokrito s prtom in obdano s plat enimi stolci. V enem vogalu je kotiček z naslanjači, kjer je posedala gro-fova rodbina, v drugem pa divan s šahovsko mizico. Na nasprotni strani sta dva klavirja, na katerih so Tolstoju igrali najpomembnejši pianisti tedanjega časa. Miza je pogrnjena tako, kakor je bilo po navadi v letih, ko je za njo obedoval ali večerjal Lev Tolstoj. Če ne bi bil ta ali oni predmet pod steklom, bi nihče ne mislil, da je v muzeju. Delavnica Leva Tolstoja je prav tako skromna in neudobna kakor vse drugo pod jasnopoljansko streho. Presenečata pisalna miza in stolec, ki sta po obsega neprimerna Tolstojevi jx)stavi, namreč zelo majhna. Utemeljujejo to tako, da je Tolstoj zvečer pisal izključno pri eni sami eveči in ker je bil malo kratkoviden, je moral spričo slabe osvetljave držati oči kar moči te?no pri papirju. Očal ni maral nositi. Na mizi je petrolejka, ki mu je svetila takrat, ko je čital- Stene delavnice so polne portretov in fotografij. V stenski vdolbini je gramofon— diktafon, ki ga je Tolstoju podaril Edison in ki ga je jasnonoljanski modrec naviil samo dvakrat Nad pisalno mizo je polica 9 knjigami, ki jih je Tolstoj čital ali samo prerezal malo pred smrtjo. Med njimi je Ma-sarykova knjiga »Samomor« v dunajski izdati iz 1. 1881. Ob robu ie mnogo Tolstojevih lastnoročnih opomb. Delavnice se drži Tolstojeva spalnica, majhna in tesna s po.iik-Ijano posteljo, mizico z zdravili, umivalnikom in z enim ali dvema stolcema. Odtod vodii hodnik k sobam Tolstojeve žene Sofije Andreievne. V stranskem krilu, kjaT je imal Tolstoj nekaj časa svojo šolo, je muzej s slikami in dokumenti o nekdanjem jasnopoljansikem gospodarju. Med njimi vidiš šolska spričevala, vojaške listine, policijske raportc o .njegovem književnem delovanju, odlok sv. sinoda o izključitvi Tolstoja iz ruske pravoslavne cerkve. Tam je tudi voz. na katerem ie Tolstoj skrivoma zapustil Jasno poljano in krenil »v svet«. Kakor znano, je pri?pel samo do no-taje Astapovo, kier jie bil podlegel pliučnici. V bližini je razgrnjen tovorni list. s katerim so prepeljali v Jasno poljano truplo mrtvega gospodarja. V rubriki »naziv tovora« je zapisano »To1?toi«, a v sosednji rubriki rvrela« čitaš »mrlič«. Vas Jasna Poljana, katere prebivalcem je Lev Tolstoj posvečal toliko pozornosti, je danes- kakor nam pripoveduje h koncu ga. Pavlova-Krnova, v pracej urejenem stanju. Ima svoj kolhoz, cesta skozi vas je dob~a in ima ob strani jarke, hiše so pokrite s akri-lievcem in ne s slamo. V spomin stoletnice roistva nii-o jx>stavili v vasi spomenika, marveč desetrazredmo šolo. ki bi se dala primerjali naši ljudski šoli in nižji gimnaziji. 7a ?5 latnioo smrti je dobila Jasna poljana moderno urejeno bolnico. Vsekako je taka počastitev Tolstojevega spomina mnogo ra/uninejša. kakor pa marmor ali bron; najbrž bi io bil odobril tudi sam Tolstoj. Tako je torei vas. ki j a zvezana tesno sponi mom velikega p;s.it=lja »Ane Kare nine< in drugih nesmrtnih del. oreh:tela pn svoji civilizaciji skorai vse druge ruske va si. Ljudje, ki so deležni teh ugodnosti. << gotovo spominia:o s pieteto velikega gror ki se je umel po duhovnih poteh tako vr častno približati svojemu ljudstvu. — • Petek, 24. m 1937 18 »JUTRO« St 29» TsCed ogtomne $aCege ČT™ odprodajama vsa oUačiCa i iS do SCc/o popustom. dPr&sfeer, Ljubljana, Sv. Petra c. 14* V HRASTNIKU D. D. TOVARNE V CELJU EV HRASTNIKU * Proizvaja: Solno in žvepleno kislino Kalijev in natrijev soliter Kristalno sodo in pralni prašek Glauberjevo sol in grenko sol Apno in apnenčevo moko Fosfatno žlindro in kostno moko Rudninski in kostni superfosfat Železno-oksidne barve in zeleno galico Vodotopna olja za industrijske svrhe Razna sredstva za desinfekcijo Alkaloide opiuma in druge farmac. izdelke * Natančnejša pojasnila se dobe pri tvornici v Hrastniku. — Telefon Int. St 2 Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim cenj. naročnikom ANTON KOS MIZARSTVO Kranj — Klane Priporočam se tudi za nadaljnjo naklonjenost ZAHTEVAJTE 8RE5PLAČNI CENIK AjftPDLNEIŠE GENERALNO ZA5TDP5TVD e CruucincD ZAGREB nikoliCeva io SPREJMEMO ELEKTROTEHNIKA instalaterja, poslovodjo obrata (Betriebs-leiter), z diplomo (visoka napetost) ev. inženjerja. Pismene ponudbe pod »Betriebsleiter« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. io*** --r: .. je bele np0rab<> ^ Ivsetn se ***** x0be , ***** P-i . -i K__ Cenjenim gostom iz mesta in dežele želiva. vesel Božič in prav srečno novo leto 1938 restavracija „ŠESTICA" ANA IN ALBIN 1ZLAKAR v i l VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN C REČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenj. naročnikom ŠOLAH IVAN AUTOPROMET BLED Movopor očenci! ki se poročite na Brezjah, pridite se fotografirat za spominsko sliko k Foto JUG— Kranj M0P0MOČ BEG. POMOŽNA BLAGAJNA V C. 47. POV3RJENIŠTVO: Ljubljana, Tyrševa 34 naznanja smrtne slučaje svojih članov v meseca mvembm 1937 Zakšek Marija, prevžitkarica, Rajfcenburg Jegovnik Apoloni ja, prevžitkarica, Sv. Janž p. Rečica ob Savinji Rigler Janez, vžitkar. Praproče p. Ortenek Lora;er Anton, posestnik, Senovica Ivanjek Antonija, zasebnica, Sitež Sinlč Ivan, šofer, Maribor Vondrašek Julija, vdova davčnega upravitelja, Celje Vrisk Neža, Ivenca p. Vojnik Prevc Rika, posestnica, Kranj Polzi Vineene, uradnik v pok., Maribor Bratoma Marija, prevžitkarica, Grabe pošta Središče Magdič Terezija, žena sprevodnika drž. žel., Maribor Greifoner Martin, delavec, Zg. Breg p. Ptuj Muškatelec Franc, posestnik, Drešiaja vas Strovs Ivan, vžitkar, Knezdol p. Trbovlje Bračko Jurij, prevžitkar, Dragučeva p. Sv. Marjeta ob Pesnici Puher Marija, žena drž. uradnika, Ljubljana Kolar Andrej, posestnik, Fodvinci Erjavec Neža, prevžitkarica. Sv. Jernej, Muta Hribarnik Jožefa, prevžitkarica, Prihova Jeromel Antonija, delavka, Vuzenica Schicker Ivan, žel. uradnik v pok., Maribor Rotman Vincenc, posestnik, Maribor Muršak Simon, vžitkar, Podvinci p. Ptuj Pohar Jurij, zasebnik, Radeče Koren Marija, posestnica, Jiršovci p. Sv. Urban pri Ptuju Štorman Marija, zasebnica, Breg p. Polzela Lobnik Franc, žel. v pok., Ruše Šantl Terezija, zasebnica, Rečica p. Bled Koropec Agata, prevžitkarica, Sv. Jernej pri Ločah, Petelinelt Šahman Marija, zasebnica, Topolšica Brodnjak Ana, viničarka, Hrastovec p. Zavrč Fideršek Mihael, posestnik, Sesterže p. Majšperk Jančič Rupert, zasebnik, Sv. Trojica v Slov. gor. Kmetic Janez, posestnik, Kremberg p. Sv. Ana v Slov. gor. Po vseh umrlih r*nTuh se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Vila na BLEDU v krasni solnčni legi v jezerskem pasu z lepim vrtom, pripravna za manjši pension ali večjo familijo, in stavbišče 1500 m5 za večjo vflo v strogem centru ugodno prodam — prevzem hipoteke. Interesenti naj se javijo na ogl. odd. s-Jutra«. 9931 Praktična BOŽIČNA darila ia potovanje, za dom, za vsak dan in vsak stan priporoča IVAN KRAV O S. ALEKSANDROVA C. 13. TEL. 2207. Kovčki ročne tor bice aktovke, šol ■ske torbice, list nlce. denarnice, tobačnlce potne necesere manlkl rl. etul za šivanje za britje itd. Nahrbtnike ln turnistj-e za planince gamaše. — Vse v veliki izbiri ln nizki ceni. Kdor š' ni član »LJUDSKE SAMOPOMOČI«, naj zahteva brezobvezno in brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo. Naročniki ,Jutra* so zavarovani za lo.ooo Din. 5! 1LAV1JA JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI Gosposka ulica 12 ZELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM SREČNO NOVO LETO 1938 Hki»'ifiiffififirMrtilr iiTffltrfir TiMliirfri l^nff^BtiiilTriilffi^flSiTfn^* * Podružnice: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split in Zagreb. Ekspozitura v Mariboru na Aleksandrovi cesti 6, v Celju v Kolenčevi ulici 6. TeSeSaa 21-76, 22-76 c tu nup^edufef VSEM CENJENIM ODJEMALCEM 2ELIM SREČEN BOŽIČ IN NOVO LETO l ŠLEGR FRANJO MESNICA, LASTNI PROIZVOD SUHOMESNATEGA BLAGA IN GNJATI ALA »PRAŠKE ŠUNKE« ZAGREB, MASARYKOVA 16. — TELEFON ŠT. 62-94 Hotel, restavrant, kavarna v Crikvenlci: 25 sob z opremo, velika terasa krasna lega na obali, naprodaj. ?ila v Crikvenlci, prikladna za penzion, dvonadstropna s pritiklinami in garažo, krasen park, naprodaj. Hotel pension, restavracijo v Crikvenlci, v vilskem rajonu, krasen park, 22 sob a polno opremo damo v najem. Vprašati: Dr. Ante Kuntarič, advokat v Crikvenici. NAJVEČJA DOMAČA DELNIŠKA ZAVAROVALNA DRUŽBA SKLEPA: ZAVAROVANJA PO NAJMODERNEJŠIH KOMBINACIJAH, POŽARNA, VLOMSKA, NEZGODNA. LV RAZNA AVTOMOBILSKA ZAVAROVANJA, ZAVAROVANJ A ZA ŠKODEPO TOČI, RADI RAZBITJA ZRCALNEGA STEKLA IN ZAVAROVANJA ŽIVINE. Ravnateljstva v vseh banovinah POJASNILA ZA DRAVSKO BANOVINO DAJE RAVNATELJSTVO v Ljubljani, TVRŠEVA CESTA 15, VSE NJEGOVE PODRUŽNICE IN KRAJEVNA ZASTOPSTVA. ' ' a banka kraljevine Jugoslavije Podružnica Ljubljana, Gajeva ulica 6 Telefon štev. 20-30 Podeljuj* obrtnikom, obrtnim podjetjem ter obrtnim produktivnim in n zadrugam razne vrste posojil in kredite na tekoče račune Sprejema od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, katere obrestuje po 4 5 % • Vse vloge so vsak čas razpoložljive brez vsake omejitve. Kraljestvo mode Princese in stilne obleke T letošnji večerni modi najdemo dva izrazito nasprotujoča si sloga: prvi se izraža v povsem gladki liniji tesno ob životu krojenih, »princesnih« oblek, drugi pa v bogato zvončastih in širokih »stilnih« oblekah, ki se v razkošju tvoriv in krojev naslanjajo na modo 18. stoletja. Pri obeh. na prvi pogled tako različnih oblikah, pa najdemo neko skupno pft^eb. nost. ki je značilna za letošnjo modo. Tu gre za izrazito povdarjanje ožine života in oblike pra, ki jih s spretno krojenimi in nabranimi deli moda kar naj>>olj uveljavlja. Največkrat doseže moda svoj namen že z malimi životki, ki imajo obliko in ožino steznika in s« raztezajo od bokov pa do višine prs. Dostikrat predstavlja takšen žL votekena sama .ravna in široka proga tvoriva ki jo tesno povijemo ob telesu, drugič zopet izredno širok in koničasto ukro_ jen pas. čisar konica je izpeljana med pr_ sa. Prav tako nam posluži več ozkih, vzporednih pasov, ki jih spredaj zavežemo v Pentlje in izmed njih naberemo blago obleke. Iz tak?nih širokih ^steznikov« izhajajo potem bogata krila »stilnih« oblek, ki nas s svojo obsežnostjo spominjajo na mične rokoko portrete Fragonarda in Watteau_ja Pod božičnim drevescem Božični večer je največji praznik v življenju male deklice. Takrat jo budi mami. ca obleče v najlepšo oblek.co, ki se sklada z bleskom božičnega drevesa. Dve mični praznični oblekci za male deklice vidite na naši skici. Prva je iz fine volnene flanele. Spredaj ji vstavimo drobno naguban del, ki s svojo konico seže prav no vratnega izreza. Enako nagu .mi so tudi kratki rokavčki, v okrasje pa pr;ši.iemo na oolekco žametast trak z malo pentljo pod vratom. Druga oblekla je iz umetnega tafta in ima tesen ži-vo»k in bocrafo nabrano krilce. Opremljena je prav tako s cevkasto sešitimi trakci iz žameta, vrhu tega pa je ob vratnem izrezu, na rokavčkih in na malih, okroglih žepkih obrobljena z nabranim volnnčkom. Iz dobe rokokoja je povzela moda ttfči iskanje bleščečih efektov, izbere težkih, bogatih svil in zlato in srebrno vezenje. Priznano najboljše DAMSKE KROJE PO MERI za ceno Din 14.— do 30.— naročite na Dvornem trgu 3 (poleg univerze). — 2urnali za izbero na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje. MODNI SALON ROZMAN Toda ne samo lamčji. satini in brokati, tudi kakor dih lahka tkiva raznih tilov, čipka, stih tvoriv in svilenih maieelinov so primerna za takšne obleke. Posebno til si je s svojo skorajda poetično lahkotnostjo osvojil ženska srca. Moda obroblja ti!nate bleke e svetlimi progami bleščice ali pa jih oprem- ELITNA KONFEKCIJA /77lcU>te<&J MARIBOR prinaša vedno najnovejše ! Ija s celimi stekniki iz bleščice. Prav slikovito učinkuje tudi tilnata obleka, vsa v drobnih plisiranih volanih, kakor jih nosijo španske plesalke. f Kakor v življenju, »o tudi v modi na dnevnem redu kompromisi. Med takšne »kompromisne« večerne obleke spadajo obleke T>o vzorcu iz leta 1880., ki se spredaj . "i princesne« obleke 6ie:ijo vsaki liniji postave, jo modelirajo in povdarjajo in zato ni čuda, da učinkuje telo v takšni obleki kakor lep kip v tesnem svilenem oklepni. Dostikrat prevežemo takšno obleko z dolgo, dirapirano šerpo iz žameta, ki se lepo prilega klasični enostavnosti princes, ne linije. Sploh pa so drapirani deli 6-svojimi finimi gubami kakor ustvarjeni za tesno_ modeliranje postave in tako ei modni stvaritelji vsak dan izmišljujejo nove in vedno bolj učinkovite prepenjave. Redna sfolica tn pj —OsvemaS Letošnje velike večerne obleke so precej izrezane ki sicer ne samo na hrbtu, kakor lanske, temveč tmdi spredaj. Sicer pa so v modi vse oblike: okrogle, koničaste, i!iri_ kotne io seveda tudi veliki izrez, ki pa držijo samo ozke naramnice. Pri nekaterih oblekah pa prekrijemo »rez in gol« roke a prevleko iz črnega tila, ki skozenj rožnato proseva koža. Zanimivo učinkujejo nesimetrični izrezi, ki jih dosežemo s prepenja-vami. Naša prva skica predočnje princeeno obleko, ki tesno objema postavo in se Sele pod koleni razširi v zvončaato, koničasto vstavljeno volana Izrea in roka prekriva tiJ (1. skice). ■ , Čipkasta obleka t zvončastim krilom, ki se šele spodaj močno razširi ima Široko £er_ po iz rožnatega tafta. Iz enakega tafta je napravljena v izbočene gube plisirana volana. ki obkroža izrez v slogu cesarice Ev_ genije (2. skica). Krilo tilnate obleke se razširi že takoj pod pasom in doseže pri tleh bogato Širino krinoline. Skozi til svetlomodre barve lepo proseva spodnja obleka h temnorožnatega satina Iz enakega satfna sta potem tn'-1' oba drapirana dela, ki obkrožata izrez hi j-spredaj prekrižamo, zadaj pa zavežemo v dolgo pentljo. Obleka je zadaj globoko izrezana (3. skica). Mnoge Črne večerne obleke so Izvezene z zlatom, kar jim daje posebno svečan vL tfez. Črna obleka na naši skici je vzor ozke »princesne« obleke. Krilo je visoko in koničasto vstavljeno v život in s svojim krojem nadomestuje tudi pae v obliki steznika. Spredaj diapirani život je zadaj konL. čas to izrezan. Ob« podaljška na ramenih sta izvezena z zlatom ali pa sta kar tikro^ jena iz zlatega brokata (zadnja skica). Vsak nima toliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo bi moral dati za zdravje letno 100—150 dinarjev ln piti mesec dni mesto drage vode RADENSKI ZDRAVILNI VRELEC onega z rdečimi srcL S A H Oglas reg. S Br. 3MW rova cepila za živinske bolezni, za eksotično patologijo, biološko kemijo, terapevtično kemijo, fizikalno kemijo, za pivovarništvo in vretja. Tu so dalje laboratoriji za praživine, ki igrajo vlogo v mlekarstvu in poljedelstvu, laboratoriji za raziskovanje davice, ter za izdelovanje vsakovrstnih toksinov in cepiv, za seroterapijo, antitoksine itd. Pasteurjeva bolnica sprejema bolnike brezplačno na lečenje nalezljivih bolezni po »pasterian-skih metodah«. Vsak bolnik ima svojo posebno sobo Kakor so posamezni oddelki po svojem delovnem programu daleč vsak sebi, tako tesno je po drugi strani njih sodelovan;e. Čeprav ni nikjer mogoče potegniti ostrih meja. se vendar dobro ločijo labotato^ji zi stroeo znanstveno raziskavanje od drugih, v katerih ss teoretična dognanja praktično izkoriščajo, kakor n. pr. pri mnozestveni izdelavi cepiv. Vse težave in problemi, na katere zadenejo ti praktični, na konkretni boi z boleznijo usmerjeni laboratoriji, se sppt nanrej raziskujejo v znanstvenih oddelkih. Predaleč bi na sprivedio, ako bi se hnteli podrobneje seznaniti z delom, ki ga opravljajo posamezni oddelki. Da si oa vseeno ustvarimo vsaj približni poiem o o?r0mnem delu Pasteurjevega instituta, si oeleimo samo enega izmed stoterih primerov. Cepiva proti morilkam človeštva Novi, najmodernejše urejeni oddelek za tuberkulozo ima n. pr. paviljon, ki je na eni strani urejen za raziskovanje bolezni, na drugi strani pa za izdelavo cepiva proti tuberkulozi Z arhitektonskimi in organi-zatornimi ukrepi je poskrbljeno, da je ne-movzro-čiteijev bolezni kaj zmanjšalo ali ne. V institutu se bavijo ta čas največ s sestav-ljenjem substanc za pobijanje streptokokov, ki povzročajo gnojenja. Kemični produkti, ki naj rabijo v ta namen, so razmeroma prav preproste narave, proti kakršnim so kemiki in zdravniki precej skeptični, saj se je doslej posrečilo z zgolj kemično sintetičnimi substancami priti le malokateri vrsti bakterij do živega. "TT~ Kaj je vzrok umiranja? Delo v laboratoriju za zdravljenje s serumi temelji spet na drugih zanimivih dejstvih. V osnovi so prav za prav samo strupene prebavne snovi, takozvani toksini, ki jih izločijo bakterije, vzrok vseh bolezenskih simptomov in končno tudi smrti. Ako te toksine, odločimo od bakterij in jih potlej v manjših dozah vbrizgavamo konjem, potlej se v živalih stvorijo protistrupi — antitoksini, ki se nabirajo v sokrvici. Živalim se potem jemlje kri in dobljena so-krvica v primerni dozi vbrizgava bolniku, da mu na ta način z dodatnimi protistrupi pomagamo v boiu proti invaziji bolezenskih klic, ki se jih telo sicer z lastnimi obrambnimi sredstvi morda ne bi moglo ubraniti. Seveda pa take, telesu tuje pro- tis trupe organizem kmalu Izloči, tako da imunost proti bolezni zaradi njih ni tako trajna, kakor imunost po antitoksinih, ki smo jih s cepitvijo pustili nastati v samem telesu. S pomočjo konj v tem oddelku na veliko Izdelujejo serum proti davici. Opice služijo za pridobivanje seruma proti otroški paralizi in z vbrizgavanjem majhnih količin kačjih strupov konjem se izdeluje se rum proti kačjemu piku. Živali, ki jih rabijo za proizvodnjo seruma, ostanejo seveda zmerom zdrave in jih lahko leta in leta izkoriščajo. Ali bo gorgonzola ali bohinjeo Povsem druge cilje zasleduje spet laboratorij za gojitev tistih mikroorganizmov, ki pomagajo mleko spreminjati v sir. Od vrste teh praživin je v veliki meri odvisno, ali nastane iz mleka gorgonzola, camem-bert ali pa navadni bohinjski sir. Ako v kakšni sirarni delo ne uspeva tako. kakor bi moralo, ker so morda zbolele bakteriie, ki povzročalo preobrazbo, potlej se v do-st'h primerih pri Pa«teurievem institutu lahko dobi nova sveža kultura primernih bakterij. Navedli smo le drobne primere, da bi vsaj po vrhu naka7ali ogromno delo. ki se razviia v tem mirnem zatišju sredi buč-neea Pariza. Harmonično sodelovanje mnogih tako raznovrstnih panog teoretične in praktične vede v stremijeniu za skupnim ciljem je pač najlepši soornenik, ki ga je svet mogel postaviti velikemu pionirju na polju kemije in medicine, Louisu Pasteurju. f Zlata, kolikor ima lastne teže! Bikanersld maharadža Je nedavno obhajal svojo petdesetletnico ln Je ob tej priliki razdelil med dobrodelne ustanove toliko zlata, kolikor znaša njegova osebna teža. Na sliki vidimo na eni strani maharadlo, na drugi pa zlato v palicah 5J Bistvo m Pršič na gladki plazov — Vreme, snežne razmere in značaj terena pz&l&gl — Smučarju sta potrebna hladnokrvnost in rfleša rešilna vrvica Strašna in nsiiistavljiva .je videfi sila. ki jo predsiavija z belih poboč j v dolino gr_ meči snežni plaz. In ven ai so možnost, 'oji cela o'se/.na literatura. Od vs kega zimskp-ga športnika tedaj lahko zahtevamo d' e? je pobavil teoretično e tem smrtonosnim naravnim pojavom. Sumo la^k imiselmvt in nevednost sa v večini prim-. rov povzročili katastrofe, ki bi se jih bilo mogoče izogniti. Pravi prijatelj gora. ki naravo ljub', a njene nevarnosti obenrrn pozro, ve da mora glede možn sti pla»ov uipištovai v erne, snežne prilike in značaj tal Zeh š evilni plazovi nas'ane:o n>a ta nači'n, d" nove sn°ž n,e mase. ki ležijo no gladkih tleh, ni*o našle dovolj zadržka in so 7grm de ob najmanjšem pretresu, ki ga včrsih rovzmfci že glasen klic. navzdol Non.aden fčn. ki re-prifol daJi se je ta sne? s 6vojo podlago že zadostno zvrz-d. Na plazovitih centi h ie dobro, da jih p ečkn.mio čim viš'e, tako da je zgornji del pobočja, kjer se v premnogih primerih trgajo plazovi, čim m,an!ši. Nadalje je priporočljivo, da uporabimo pri dviganju in sestopanju čim bolj skalna rebra in grebene. Če si navzlic vsej previdnosti začel v plaz ,tedaj pod nobenim posrojem ne sm-?š izgubiti najvažnej3era rešilnega pripomočka: hladnokrvnosti. Samo prisebnost. h'adrv in hitri premislek te lahko reši tnrM iz še tako nevarnega pokr/aia Če si ob zgO'njem robu plazu, tedaj' V-hko po^k 'siš. da f» »zrsidraš« r.a ta način da zapičis sT"ušk; palici ali cepn čim globlje v f=n°l"e n robu plazu. tedai bj bilo pod ne1"'»"i po"-o°i mogoče. da ubeži.i nevarnosti 7. n te posvupe. trdilo. da bo^o videti te ž'va11 dost' boli zdrave in krepke ne°r>, ž'vali. ki j!h hr"n'*o na ob'čaipn n^čm To ie mlj slovita inozemska kopališča. PounoČ ne pride od nikoder. »Če ste res bili že v vseh kopališčih in niste nikjer uepelk, ji je dojal sloviti klinik, yvam morem dati samo en svet: zatecite se k ženitnemiu oglasu Švedski kralj Gustav V, je čeprav osem-desetletnik, še vedno prožen igralec tenisa. Lani je igral s Francozom Borolro v Niči proti dvema Angležema. Borba je bila zelo aapeta in trdovratna in Angleža 6ta na koncu dobila igro- Kralj je pobit zapuščal teni-šč«s in ko ga ie skušal spremljevalec potolažiti zaradi poraza na igrišču, mu je kralj segel v besedo: »Vidite, saj bi bila lahko zmagala, anrpafc B. Borotra, ki je tridaeet let mlajši od mene, ee stara.. .« • Rem>log Hirngrill je sedel za miro, ko je kuharica prinesla družini močnato jed. Hirngrillova hčerka je pokadila s prstom na puding in rekla: »Glej. glej očka, kako »e puding trese!« »Saj refi.< js pripomnil profes*>r, »nikoli ne bi si bil mislil, da postane tudi lahko puding nervozen. . .< • Francoski pesnik Patri Vsrtaine Je prejel nekoč od svojega založnika pet frankov za objavljeno pesem Pri blagajni so mu izročili denar v ponarejenem kovancu. Naslednji dan je prišel Verlaine k blairajni in strahovito robanlil zaradi falzifikata. Blagajnik se j a nekaj časa opravičeval, nato je prinesel rejniku srebrnik za pet frankov in prodi Verlainea naj mu vrne ponarejeni kovanec. Pesnik se je tedaj ražkoračil nad blagajnikom: »Ka.i, zdai zahtevat? od mene še to, naj vrne»m denar? Mar mislite, da sem zastonj prestajal muke, ko sem ga raz,pečaJ naprej?« m Marka TVaina je opominjal npnik: »Mibter Cleuiens, jaz ne razumem vašaga poeto;anja! Petsto dolarjev, ki nu jih dol-gujete, še vedno nisem prejel.« Twain je na to odgovoril: »Ne čudim se. da denarja nista prejel!, ko ga sploh nisem odposlal.« • Ko je bil kubizem še v modi, je razstavil Dunajčan Egon Friedell sliko, presta vi jajo-60 skupino kock. Pod sliko je stalo napisano: Dubrovnik. »Čudno« je dejal Friedell. ogledujoč razstavo. »Prisegal bi, da je to Kotor!« * Peter Altenberg je pravil prijateljem, ka^ ko težko najde krojača, da mu s^ije obleko. »Vraga, eaj imaš čisto normalno po-Lavo!« se je čudil eden izmed občudovalcev duhovitega Petra. »To že«, je odvrnil Altenberg» — ampak računa ne plačam nikoli!« * Vojvoda MaTboroughški se je počutil slabo. Njegova bolezen je navdajala vojvodovo soprogo, ki je svojemu možu močno grenila življenje, z velikim strahom. Prigovarjala je zato možu, naj vzame zdravilo, ki ga ja odklan jat. »Če te kapljice ne bodo pomagale, se obew sim« je rolila svojega moža vojvodinja. Tem besedam se ie pridružil vojvodov telecuii zdravnik s priporočilom: »Nu. nu, la odločite se za zdravila, saj vidiite. da se vam obeta sigur.io olajžanje!« KVALITETNO BLAGO je rad) velike trpežnosti NAJCENEJŠE! Modne novosti za zimsKe suknje, ulstre obleke itd — pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana — Aleksandrova cesta št. 7. -i m; i—mil—»m iimiii ENA »Dragi moj, ljubi moj, ti niti ne slutil, kako strašno visim na tebi!« / (»Politik**«) Pred nakupom oglejte ti veliko izbiro po najnižji c6ni! NajnovejSa dvokolesa, najnovejši motorji »Triumph", Ceniki franke! LJUBLJANA, Kartov&ka cesta 4, Rvalnl stroji« otroSki ln Igralni vozUU, trldklfl, »TRIBUNA" F. B. L. ' podrnfnless MARIBOR, Aleksandrova It *6» Božično drevesce ptičkov v Tivoliju V tivolskem parku, v blillni Jakopičevega paviljona, postavita društvi za varstvo Hvali in ptic božično drevesce Namesto sladkih obeskov in tučic bo na razpolago našim pevcem iz narave njim primerna hrana Taka božičmca je v svetovnih mestih zlasti na Dunaju, vsakoletna prireditev, ki ima polen koristnega namena tudi to svrho da opozori občinstvo na ptice pevke, ki zdaj trpijo glad in mraz, ter da jih na ta način ohranimo preko ostre zime tja v vse oživijajočo pomlad. Rozmerje ptic pevk v mestnem okolišu Je povsem drugačno kakor onih na deželi, kjer najdejo ptički v bližini skednjev, hlevov m kozolcev kolikor toliko hrane, da se preživljalo. Saj se čutijo navezane na ljudi.. S kakšnim zaupanjem se približajo čl o veškim bivališčem, ko pokriva plan bela odeja, ko ni bilke ne črvička na pregled, ko tuli burja al; neprestano sneži Koliko skrbi Jim prizadeva prazn; želodček in nagon po samoohranitvi! Ptice pevke so največje koristi za vsakega sadjarja, obirajo po sadnih drevesih drevju škodljive go-semce in ličinke Ni dolgo tega, ko smo brali, kako v naši Dalmaciji nazaduje sadjarstvo, ker vse lovi uboge ptice, staro in mlado, brez razlike stanu, kot okusno poslastico. Nasprotno pa po krajih, kjer oblasti zasledujejo tn zatirajo uničevalce ptic pevk, bodisi da so to živali roparice ali pa tudi nenasiten človek, — sadjarstvo prospeva in se dviga, rekel bi. do zlate jesenske letine. Vse te okol-nosti, ki jih tudi znanstveno proučujejo in pospešujejo nekatere države, dovoljno opravičujejo našo skrb za dtobne ptičice, ki nas tudi razveseljujejo s svojim lepim žgolen jem. Pa tudi vzgojno bo prireditev na mladino dobro vplivala Kako težka obdolžitev pade na dečake. ki so bili letos v parku zaloteni. ko so streljali drobne in krotke veverice! Kakšna posurovelost ss kaže v tem. Nasprotno pa se opaža zadnji čas, da nekateri otroci pa tudi mladi ljudje radi krmijo ptice v parku Lahko se reče; kdor je dober do živali, bo tudi dober do človeka! Po vsem navedenem naj blagovoli cenjeno občinstvo blagohotno sprejeti to prvo božičnico za ptice pevke v Ljubljani in se morda spominjati na licu mesta s skromnim darom v prospeh društev, ki skrbita za hrano na javnih krmiščih v tivolskem parku. let ln restavracija Zvezda Danes morske riba in bacalla nedelja: sobota! SRNA KOPUN FIŠCANČEVA OBARA PURAN Prvovrstna vina: kuž, cviček iz Vinjega vrha pri Gadovi peč? itd. ODPRTO OD 4. DALJE. ZAJEC PUR AN MREŽNA PEČENKA PIŠČANEC S PAPRIKO KOPUN Bsžtž na planinah Jesenice, 23. decembra 2e nekaj dni imamo lepo zimsko vreme Oster mraz je pritisnil v deželo in mrzel veter piha po dolini in strmih gorskih pobočjih. Planine se bleste v snežni odeji in vabijo smučarje in prijatelje narave v svoje naročje. Planica, Vršič, Komna Pokljuka, Rožca in drage smučarske postojanke bodo v teh dneh dobile nešteto smučarjev v goste, ki se bodo na prostranih snežnih poltanah ln golih planinskih pobočjih naužili naravnih krasot in zimskega sonca. Na sveti večer bodo oživela pota vodeča na planine in v globoke velegorske tesni. Pomi bodo planinski domovi in smučarska zavetišča, pa tudi marsikatera pastirska koča. Mladi svet bo pri toplih kmetskih pečeh in ob pastirskih ognjiščih užival prevest jasne svete noči v osrčju naš'h divnih gcra. Kakor vse kaže. bomo letos vendar enkrat imeli zopet zimo, kakršne smo pre-življali pred vojno, ko je po navadi zapadlo toMko snega, da nam je segel preko ramen tn le ležal od sv. Miklavža tja preko sv. Matije. Snega je dosti tudi po dolinah, tako da bodo prišli na svoj račun tudi tisti, ki jim telesno obilje in huda Kipa s komodnostjo vred ne dojjušča, da bi pohiteli v planinski svet, kjer leži do tri metre snega Smučarji Ima-io sedaj v pogledu lepih terenov, planinskih domov in zavetišč toliko izbire, da sami ne vedo, kam bi se odloČili. Elita smučarjev, kj je doma v alpskih disciplinah, bo večinoma šla na planino Koino ali Rošco, kjer se bodo podili kakor bli-k po hudih strminah. Največ prijateljev belega športa, ki jim nj za rekorde in naslove, pa bo potegnila Flanica. Kranjska gora, Ukan ca in divna Komna s svojimi skoraj brez končnimi poljanami kjer je sneg izravnal vse robove in grmičja. da se voziš kakor po puhu. Na Vogel poidejo Skaiaši in vsi njihovi zvesti prijatelji. Tja gori po vijugasti planinski cesti pa bodo iskri — v sani vpreženi konjički vozili gospodo na Pokljuko. Sani za sanmi se bodo pomikale v prelepi planinski svet, kjer čaka gostov hotel in pension, prijetne hišice in vile, zakurjene, da je človeku kar toplo pri du.51. Visoka planota Pokljuke je poleg Kom-Ee najbolj privlačna smučarska postojanka. Krasna smučišča na Jelah, za Javor-nikom. na Grajski planini, na Lipanci, Sev-niku ter goličave nad Koprivnikom in Vremenska poročila Dozdevno vreme v decembru po stoletnem boledarjo P. 24. Adam, Eva Sv. večer S. 25 Božič Z kraiec ob 15.20 N.26 Štefan Zla tka P. 27. Janez Ev. T. 28 Nedolžni otroci Zorica S. 29 Tomaž šk. C. 30 Evgenij P. 31. Silvester Gorjušami so silno privlačne za začetnike in za najbolj drzne alpske vozače. Vsem smučarjem vesel božič! M. S. Prazniki krilatcev Za božične praznike nam priredi DfU-štvo za varstvo in vzgojo ptic pewk v Ljubljani ljubko razstavo kanarčkov, ptičje hrane, kletk in drugega. Prijatelji drobnega krilatega rodu nam letos pripravljajo prijetno presenečenje, saj bo med zelenjem in cvetjem prepevalo nad 300 najžlahtnejših kanarčkov vrvivcev, ki bodo izvajali edinstven koncert, kakrtoe-ga še nismo slišali. Razstava bo na ž enakem oddelka učiteljske šole na Resljevl cesti od 25. do 28. decembra. Otvorjena bo na sam božič ob navzočnosti gostov ln posetnikov ob 10. dopoldne. Veliki pritlični razred ženskega učiteljišča bo letos pravi ptičji paradiž, saj bo kljunček pri kljunčku in iz vsakega bo donelo mehko, čisto toplo žvrgolenje. Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk vabi. da si ogledajo razstavo tudi vsi oni, ki so v dvomu, ali Imajo doma pristnega kanarčka vrvivca. Kajti v naši banovini in tudi drugod je polno gojiteljev kanarčkov, ki niso včlanjeni in ki prodajajo svoje križance pod imenom čistokrvnih harških kanarčkov, v resnici so pa to le navadni čivkarji-kričači. Na Štefanovo bo tudi predavanje o petju, boleznih in pravilni prehrani kanarčkov, ki ga bo imel znani strokovnjak tn cenite!] petja kanarčkov g. Jože Kelnarič iz Ljubljane. Da bodo deležni lepega petja tudi oni, ki razstave ne morejo posetiti, bo iz prijaznosti na Štefanovo popoldne od 17.30 do 18. radijska oddajna postaja Ljubljana z razstave prenašala petje najboljših pevcev. Na razstavi bo tudi zdrava in pravilna ptičja hrana za vse vrste ptic. Kletke bo razrtavil znani izdslova-telj Jurij Jugovič iz Ljubljane. Na razstavi bodo prodajali tudi srečke, in komur bo sreča naklonjer.a, bo lahko dobil kanarčka za 1 dinar. Kanarčke za sreč-kanje so dali idealni člani društva, ki priredijo razstavo največ le zato, da se na malenkostni vstopnini in z izkupičkom srečk nabere kaj za lačne in prezebajoče ptice pod milim nebcm. V zvezi s to razstavo postavita društvo za varstvo ptic pavk in društvo za varstvo živali v Tivoliju ob Jakopičevem paviljonu ptičkom za božič smrekovo drevo opremljeno z najrazličnejšo ptičjo pičo: tu bo tudi nazorno prikazano, kako hranimo ptice pod milim nebom. po večini vedro, mrzlo zimsko vreme jutranje megle, podnevi oblačno Doher glas seže v deveto vas »Le kako, da imajo Philipsovi radijski j aparati tako krasen glas?«, se vprašujejo ljudje. Najbrž so spet zvočnike izpopolnili.« j No, napačna ta domneva ravno ni, je pa , precej površna; podobno, kakor če bi sklepal, da neko letalo zaradi tega bolje leti od drugih, ker ima lepša in novejša krila. Na tako cenen način se izredni uspehi žal ne morejo doseči. Njih vsak je plod cele vrste drobnih činjenic, premišljeno usmerjenih k cilju, ki ga nameravamo doseči. Nova konstrukcija zvočnikov je res mnogo pripomogla k presenetljivo naravnemu tonu le-tošnjih Philipsovih sprejemnikov. Njih tehnična novost je poseben stožec in »philita«, pritrjen sredi zvočni-kove membrane, ki skrbi za naravno pravilno »razpršitev« zvoka in se zaradi tega tudi imenuje »zvočni difusor«. Visoki toni, ki nastajajo pri bazi zvočnikove membrane in ki so karakteristični za barvitost j posameznih glasbenih instrumentov, imajo ■ namreč neprijetno lastnost, da se širijo v ostro povezenem pramenu in jih poslušalec, ako ne stoji ravno pred aparatom, ne sliši v pravi jakosti Zvočni difusor pa visoke tone razprši popolnoma enakomerno po prostoru in godba zveni povsod enako naravno. Poleg novih zvočnikov pa je v letošnjih Philipsovih sprejemnikih še vrsta drugih naprav za požlahtnenje zvoka. Tako zvani protistik skrbi za to, da se vsaka muzi-kalna nota svoji naravi primerno ojačuje. Visoko in ni?ko ton?ki dušilki prilagajata zvočno reprodukcijo fiziološkem posebnostim človeškega sluha, posebna emisijska korektura pa vrne glasbi vso nieno prvotno dmamiko, ki je bil?« pri oddaji iz tehničnih razlogov vzeta. Šele vse te izpolnitve skupaj so omogočile dati novim Phi-lipsovim sprejemnikom njihov nedosegljivo lepi in naravni ton, ki se mu po pravici divi ves svet. Bolgarski kralf — strojevodja Bolgarslkl kralj Boris Je te dni osebno otvoril novo železniško progo Kričim--Pečtera in je ob tej priložnosti sam vodil lokomotivo, na cilju pa je imel nagovor na ljudstvo, v katerem je povdarjal gospodarski pomen nove prometne pridobitve. Iz Radovljice Priporoča se KROJAŠKI SALON POGAČNIK JOSIP Radovljica št. 41 Specialni atelje salonskih, Športnih in lovskih oblek Srečen Božič in veselo novo leto! Iz Kranja r— Kino Narodni dom predvaja za božične praznike krasen velefilm »Lurd v zarji svojih čudežev.« 9ECZ3aC3BC3 ROVOROPOIOIOI ADVOKAT Dr. JARC FRANCE naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno v KRANJU — Mencingerjev trg št 5/L (hiša g. Andrašiča). IOIOIOIOBOIOIOIOIOI Z Jesenic g— Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedel o ob 15- in 20. pevsko-glasbeni ve-; bfilm »Svet kliče«. Med dodatki tudi glas-: beni film »Ameriška groteska«, in Para-niountov zvočni tednik. — Za Silvestra elodi velefilm »Bal v Mefopolu«. Iz Hrastnika h— Pomog socialno potrebnim za božič. Sicer je res, da se je v zadnjem letu gospodarski položaj v naši dolini malo izboljšal, a imamo še vedno take ljudi, ki ao potrebni pomoči. Naša občinska uprava Je tudi letos za božič mi?li'a na te ubožce. Tako so dobili kot božčno darilo občinski ubožci polovično redno mesečno podporo in brezposelni 50 do 100 din. Ubožnd preužitkarji in sezonski delavci so dobili enake darove ko brezposelni. Ubožni šolarji so prejeli od šolskega odbora 55 parov čevljev. Istim je poslala banska uprava nekaj blaga za obleke, perilo in nakar) denarja za čevlje. Trboveljska premogo-kopna družba je razdelila med rudarje za praznike toliko bele pšenične moke, da je dobil vsak rudar 10 kg, vsak družinski član pa po 5 kg. h— Telesna vzgoja naroda jebdla v naši obč'ni uvedena od 12. septembra. Tečaj je obiskovalo nad 300 mladeničev redno vsako nedelje. Zdaj je pa banska uprava te nedeljske tečaje ukinila. h— Hrastnika gasilska četa bo imela na Štefanovo običajno božičnico v Logarjevi dvorani. kapi takoj In plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank In hranilnic VREDNOSTNE PAPIRJE: $7i obveznice, bone. srečke delnice itd. VALUTE vseh držav. PRODAJA SREČK DRŽ. RAZR. LOTERIJE BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor, Aleksandrova 40 h— Nesreča. Pri ribanju se j« polila a vrelo rodo brezposelna delavka Marija Jano in a| prizadela hude opeklina. Bori ae a smrtjo v celjski bolnišnici. h— Smrtna kosa. Za zastrupljanjem Je urada delavka kemične tovarne Marija Lenič. Imela Je mozolj na ustnicah, katerega Je piediU s Lgto tn M tako zastrupila krt. — Na F rtiči se je vnela obleka v materini odsotnosti triletni Mariji, hčerki rudničkiT* kurjača Jožefa Zoreta. Deklica Je dobila hude opeklina V celjski bolnišnici ubogi Mariji niso mogli reMtl življenja. — v sredo zjutraj Je umrla SO-tot-na žena delavca kemične tovarne Jožefa Ločičnik. Zbolela Je bBa za pljučnico.— Vsem pokojnicam Mag spomin, prizadetim naše softalie! h— Zvočni kine Sokol bo predvajal na sveti dan dvakrat tn na Štefanovo dvakrat veličastni film »Križarske vojne«. Iz Ptuja J— Ptujska bolnišnica. Kakor mano se je letos izvršil novi prizidek na poslopje naše bolnišnice. Novi prostori so v pritličju in v prvem nadstropja tako daleč dovršeni, da so se lahko prepustili novemu namenu. V pritličja so čakalnica, preiskovalna soba. rentgen in primati leva soba, v prvem nadstropju pa nova operacijska soba, razne sobe za sestre m pa skladišče. j— Kino Ptuj. Predstave ofca praznika ob 16.30. 18*0 m 20.30. V soboto čežki film »Pater Voflah« z Jerino Stepničkovo in Rol-lom Vanke v elavni vlogi. V nedeljo »Patrioti« z Liao Baarovo in Wiemannom v glavni vlogi. Za dodatek zvočni tednik Alfa in kulturni film. Iz živlienfa na deželi DOMŽALE. D-žavna ljudska šola je priredila božičnico za siromašno šolsko mladino. Obdarovanih je bilo 123 otrok. Banska uprava je dala izdatno podnoro ▼ blagu in denarju. Prav tako je v denarju prispeval krajevni šolski odbor. Veleindustri-jec g. Med;č Franc je daioval 5000 kg krompirja. Zadruge, društva in številni dobitniki vseh sloiev so darovali ▼ gotovini 2Q "0 din, 100 kg pšenične moke. 00 kg zdro-ba in mnogo raznovrstnega blaga za obleko m perilo. Vsem darovalcem se v imenu obdarovanih naj topleje zahvaljuje upra-viteljstvo. ORMOŽ. Tukajšnja ženska podružnica CMD je tudi letos priredila ie udomačeno Miklavževo obdaritev revnih šolskih otrok. Prisrčna prireditev, ki jo je omogočila požrtvovalnost članic podružnice in darežljivost meščanov, je bila v ponedeljek 6. t m. ▼ telovadnici meščanske tole ter je z bogatimi darovi osrečila tzvanred-no veliko število naših revnih malčkov. Sreče in zadovoljstva žareče oči obdaro-vancev so pričale o njihovi hvaležnosti, ki naj bo plači'o prirediteljicam in podpornikom. Narodna šola pa izraža ženski podružnici CMD in pomoči meščanov iskreno zahvalo. RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja na dan božiča m nedeljo n* Štefanovo obakrat ob 15.15 in 20. film »Rendez-vous v Parizu« Za dodatek Para-mountov zvočni tedni, domač kulturni film ter kratek risan film. SEVNICA. Zvočni kino predvaja z« božič, 25. in 26. t. m vsakokrat ob pol 17. in 20 zgodovinski ve'efihn »Lord Nelson« in več lepih dodatkov. ZAHVALA Vsem, ki so ob izgubi moje sestre, tete, gospe Skuhala Lojzke poklonili toliko vencev in Šopkov, za izrečeno sožalje ter Jo spremili na njeni zadnji poti — vsem Iskrena zahvala. Ptuj, Celje, 22. decembra 1937. Rodbina JOSIPA KAUČIČA Naše gledališče DB AM A ZaMek *b tO. sil Petek, U.: Zaprta Sobota. 25.: ob 15. Petsrtko** variafejt m- nje. Mladinska predstava Znižane Ob 20. Bela fcolecm. Izven. Znifums etr na Nedelja, 20.: ob 15- Princesk* te pasttitA;. Mladinska predstava Zniiane eena Ob tO. Sredros* (Frte-frae). Izven. Znlftar Ponedeliak, 28.« Zaprla Bsiitat repertoar v taml ska predstava bo Goiieta prrrijiea ter&ove poslednje muIm b ga Vido Jova-aovo v naslovni vlogi Poesije polno dejanje nam pokaže aa smrt bolnega Peterčka Id sanja, da je zašel v kraljestvo kralja Matjaža in nato v gozd, kjer sprejme pod božično smreko gozdno prebivalstvo Jezu££ka Druga predstava pa bo vesela zgodba s naslovom »Princeska in pastirček«, kjer igrata glavni vlogi Levarjeva in Starii. V igri nastopajo gozdne živali, junaški veterani ia šegawi kuharčak. Sodeluje glasba Sloge pod vodstvom dirigenta g. Svetla Večerni predstavi: v soboto Capkova sodobna drama »Bela bolezen« v običajni izvrstni zasedbi, ki prikazuje prizadevanje zdravnika pacifista, da bi zabraail vojno tar poskrbel ta. večni mir na ta način, da hoče izročiti svoje uspešno sredstvo soper belo bolezen samo pod 'pogojem, da ae ustanovi večni mir. Bourdetova komedija »Svedrovci« (Fric-frac) je na premieri občinstvo prav dobro zabava-la in so se odlikovali vri »odelajoči s zanimivimi igralskimi kreacijami, O P E B A Začetek ob 20. sfi Petek, 24: Zaprto. Sobota. 25.: ob 16. Pri bele« kon}«ka laven. Znižane cene. Ob tO. Evgaoil Onja- Izven. Nedelja, 26.: ob 15. Andka faren. Znižane cene. Ob 20. Gorenjski slavček. liven. Znižane cene. Ponedeljek. 27.: Zaprto, Božifni repertoa« ▼ »pen. Operete »rn belem konjičku« je bila izvajana t Ljubljani 44 krat. Po daljšem presledka s« vrača na naš oder. Poleg le unanih in priznanih kraacij gg. Poličeve, Smer kolov©, Zupana, Pefika nastopijo kot novi ga Japljeva kot Metka, g. M. Sancin kot natakar Leopold in g. Frelih kot dr. Kalin, mali Starič pa kot Rikolo. Kot kikognito nastopi naša kolora-tiirka gdftna A. Nollijeva. — Zvečer se poje »Evgenij Onjegin«. Zasedb« vlocje naslednja: Tatjana ga. Oljdekopova Olga ga. Španova, Filiipjevna ga Kogajeva, Lanna ga. Skeriančeva, Onjegio R. Koladlo, Len-ski g. Goetič, ki *<*> to med «▼©]• najmočnejše operne uspefes, Gremin* f. Be-tatto. _ G. Zupan, Id Je po daljieo bolehanja, W ga je pri nastopih močno oviralo, apet okreval. bo poleg Kotenine v »Konjičku« zaigral na Štefanovo popoldne poslodnjo uspelo kreacijo fotografa Vante v domači opereti »Ančka«. Z njim nastopi v ravno tako uspeli vlogi kuharice Polonce ga Poličema. Naslovno partijo poje ga Ribičeva V tabavni opereti imajo Se u&akovita vloge: gg. Danilova, Smerkolova, Japljeva, Paček, Rus, Frelih, Simonoič itd- — »Gorenjski slavček« beleži v novi obliki od predstave do predstave večji uspeh pri občinstvu. Malokatera operna predstava ianje pri nas toliko odobravanja pri odprti scanl kakor ravno sedanji »Gorenjski elavček«. Poleg ga Vidalije-ve, katera poje naslovno partijo, se odlikujejo v velikih učinkovitih partijah gfj. Be-tetto in Banovec kot ŠtnukelJ in Rajdl, gg. Franci in Janko ter v manjših partijah gg. Poličeva. Španova ia Kolacio. V III. dajanju nastopa v živih in pestrih slovenskih plesih ves baletni zbor. MARIBORSKO OLBDALUCB Petak, 24.: Zaprto. Sobota, 25-: ob 15. Pri treb mladenkah. Znižane cene. Ob 20. Ovrček sa pefljo. Premiera. Nedelja, 26.: ob 15. Pesem s eeste. Zaiiane cane. Ob 20. Pod to goro »leno. Ponedeljek, 27.: Zaprto___ čez nedeljo ali praznik si lahko prenovite Vaše kolo s specijalnim „D U R L I N" lakom za kolesa. — Suši v eni noči, krije na staro podlago t enkratno prevleko. — Cena škatlji DIN 9.—. Dobite ga v vseh barvah le pri tvrdki: Rudolf Hafner, LJubljana, Miklošičeva 36 in Celovška cesta 6L — Tel. 35-65. Dotrpela Je naša preblaga in preskrbna, ljubljena mama, gospa FRANJA GOLOB roj. FURLAN v 77. letu starosti K večnemu počitku Jo bomo spremili v nedeljo 26. decembra t. 1. ob 14. uri Iz mrtvašnice Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. decembra 1937. žalujoči otroci: KAREL, FRANJA, ADKLA, FRANC, ADOLF, OTMAR, Snahe: FRANJA, JOŽICA, BERI; Vnuk: HENRIK. Skodove tovarne v Jugoslaviji Neka] podatkov o enem izmed največjih industrijskih podjetij sveta, ki igra tudi v gospodarstvu Jugoslavije pomembno vlogo Ljubljanska mestna klavnica opremljena po Skodovih tovarnah lz Plzna Češkoslovaške Skodove tovarne, ta svetovno znana kovinska industrija, spadajo tudi v Jugoslaviji med najbolj znana podjetja. V našo državo stalno dobavljajo svoje izdelke in so tovarne v najrazličnejših produkcijskih področjih pri nas visoko cenj ime. V naši državi spadajo Skodove tovarne med najpriljubljenejša in najuglednejša inozemsita poujelja. Skodove tovarne so v Jugoslaviji uredile že številna industrijska poujetja in trajno dobavljajo kompletne strojne naprave ali tudi samo posamezne stroje zanje. Med obrati, ki so jih opremile Skodove tovarne naj omenimo n. pr. samo elektrarne v Sarajevu, Nišu, Osijeku itd., dalje klavnice v Pakracu, Hercegonovem; potem klavnico s pripadajočimi hladilnicami v Beogradu, klavnico s pripadajočimi izdelovainicami umetnega ledu in hladilnicami v Zagrebu (ki je najmodernejša v naši državi), dalje v Ljubljani, Splitu, Vin-kovcih in Trbovljah. Skodove tovarne so opremile tovarne sladkorja Cukarico, Cu-prijo in Beije, pivovarno v šabcu in še mnoga slična podjetja. Omeniti moramo tudi dobavo motornih voz za beograjsko cestno železnico, dalje dobave parnih in motornih cestnih valjarjev, razkopalnike za ceste in kompletne naprave za drobljenje kamenja in proizvodnjo peska. Veliko vlogo igrajo škodove tovarne tudi kot dobaviteljice električnih strojev elektrotehničnega materiala ter svojih svetovno znanih fužinarskih proizvodov in polfabrika-tov iz žlahtnih materialij. Od male tovarne do svetovnega podjetja Ned/omno bo naše čitatelje zanimalo, izvedeti nekatere podrobnosti o razsežnosti in vodilnem položaju, ki ga zavzemajo škodove tovarne v svetovni industriji. Naj-laglje se bomo seznanili s temi stvarmi, ako si na kratko ogledamo razvoj in sedanji obseg Skodovih tovarn. Današnje škodove tovarne (Akcijska družba prej škodove tovarne v Plznu), so Be razvile iz znanih plzenskih topilnic in železarn, h katerim so se sčasoma priključile še nekatere odlične strojne tovarne. Plzenske železarne je ustanovil inženjer Emil vitez pl. škoda. Leta 1866. je prevzel vodstvo male Waldsteinove tovarne v Plznu, ki je postala tri leta kasneje njegova last. Pod njegovim previdnim, smotrnim vodstvom je začelo podjetje kaj naglo rasti iz prvotnih skromnih razmer (v vojnih letih 1866 je bilo v tovarni zaposlenih le 33 ljudi), in že v 80 letih je zaslovelo po izredni kvaliteti svoje jeklene litine. V isti meri, kakor se je začela jeklena litina s časom vse bolj uveljavljati v posameznih panogah tehnike, zlasti v brodogradnji in orožarstvu, so napredovale tudi škodove tovarne s tem, da so svoj produkcijski program razširjale in prilagajale napredku tehnike. Izvrstna svojstva Skodovega jekla so kmalu prinesla škodovemu litemu in kovanemu jeklu ter škodovim strojem in vojnemu materialu svetovni sloves. škodovo jeklo ob Suezu In Niagarskih slapovih Leta 1899. se je podjetje spremenilo v delniško družbo. Tačas je nastala v tovarni cela vrsta novih oddelkov. S kvaliteto svojih izdelkov si je priborila družba bogata tržišča v skoraj vseh evropskih in prekomorskih državah. Tako so bile škodove tovarne z velikimi dobavami svojih gigantskih jeklenih konstrukcijskih delov udeležene pri vseh največjih delih moderne tehnike, tako pri gradnji Sueškega prekopa, pri izkoriščanju Niagarskih slapov, za kamor so dobavile turbine, pri izgradnji trgovske mornarice mnogih držav, pri gradnji največjih električnih central itd. Neki nadaljnji člen Skodovih tovarn: Združene strojne tovarne prej Praška dd. za gradnjo strojev, prej Ruston, Bromov-sky in Ringhoffer, so — kakor že ime pove — nastale s postopno fuzijo več strojnih tovarn, ki so bile poprej desetletja udeležene na razvoju industrije v Srednji Evropi in ki so opravile pionirske delo v opremi nekaterih specialnih industrij, zlasti v opremi sJs^kormh tovarn, pivovarn izde-lovalnic slada, špirita ter hladilnic in električnih central. Vse te tovarne so slovele kot vodene v Evropi. Leta 1927 so se škodovim tovarnam priključili premogovniki v Nyfany. 1923 so bile od države vzete v zakun ladjedelnice v Komžrnu ob Donavi In 1924. je bila izvedena uniia akcijskih železarn v Hra-deku s škodovimi tovarnami. Največje delavnice za avtomobile in elektrotehniko Leta 1925. je bila Izvršena fuzija z znano najstarejšo, že 30 let obstoječo češkoslovaško avtomobilsko tvomico Laurin & Klement in Skodove tovarne so s tem prišle v ugodni položaj, da so postale z razširitvijo produkcijskega programa že obstoječih avtomobilskih delavnic v Plznu vodilno podjetje češkoslovaške avtomobilske industrije. Leta 1927. so pridobile škodove tovarne izvrstno organizirane elektrotehnične tovarne tvrdke Bartelmus. Donat & Cie. v Brnu. Njih proizvodni program je bil pri-lagoden lastnim velikim elektrotehničnim delavnicam v Plznu in zraven si je podjetje pridobilo še druge objekte na Moravskem in uredilo v njih fabrikacijo vsakovrstnega električnega orodja in aparatov. Po 1924, ko se je začela na Češkoslovaškem velika gospodarska konjunktura, se je tudi delovni obseg Skodovih tovarn nadalje razmahnil z več finančnimi in trgovskimi udeležbami doma in v inozemstvu. Orožje, letala in kabtt Leta 1924. so postale škodove tc*varne soudeležnice pri nekdanji državni Brnski tovarni orožja, ko se je le-ta pretvorila v delniško družbo. 1925 pa so dobile tudi deleže pri podjetju Kar.lo, tvornici kablov in jeklenih vrvi. Proti koncu 1926 so škodove tovarne kupile neko tvornico letal, ki so jo potlej pod imenom Avia počasi izgradile v eno najmodernejših podjetij za gradnjo letal. To leto se je okrog Skodovih tovarn stvor-jeni koncem razširil tudi še s češkoslovaško družbo za zračni promet. Na kraju tega kratkega historičnega pregleda moramo med poajetji, ki so bila priključena škodovim tovarnam, omeniti še: zavode za proizvodnjo železniškega materiala v Adamovu, tvrdko Novak & Jahn za gradnjo pločevinastih konstrukcij in strojev za mlekarne, družbo Konstruktiva za gradnjo cest in firmo Or^nnipol, ki so ji v teh letih krize, vezanega prometa z devizami in sličnega, poverjeni neodložljivi kompenzacijski posli z raznimi državami. Iz gornjega pregleda je razvidno, da se v Skodovih tovarnah enako uveljavlja stremljenje po vertikalni in po horicon-talni izgradnji podjetja, ki je tako karakteristično za moderno industrijsko gospodarstvo, čigar cilj je zmanjšanje splošnih stroškov, kakor tudi čim večja neodvisnost glede surovin in polfabrikatov. Dopolnitev Skodovih tovarn s celo vrsto novih podjetij je nedvomno za današnje in bodoče delovanje družbe velikega gospodarskega pomena, ako vpoštevamo, kako so bile novo ustanovljene škodove tovarne v ostrem konkurenčnem boju od vojne utrujene in gospodarsko izčrpane Evrope prisiljene, prebiti se skozi prehodne kritične čase, hkrati prisiljene tudi z vso energijo izvesti za potrebe mirnih časov usmerjeni produkcijski program, temelječ na uvedbi moderne racionelne obratne organizacije, ki naj zniža proizvodne stroške in s tem poceni izdelke. Brez Škode ni »Normandije" in drugih orjaških parnikov Jedro Skodovih tovarn so fužine, to so livarne, jeklarne, kovačnice in valjarne. Livarne se nahajajo v Plznu, Pragi, v Kraljevem Gradcu ter fabricirajo izdelke iz jeklene litine, sive ali specialne litine, iz legiranih specialnih jekel z dodatkom kroma, kromovega nikla, wolframa, mangana, vanadija itd., dalje iz rdeče litine in lahkih kovin od največjih komadov, ki tehtajo do 100 ton, pa do najmanjših masnih izdelkov po strogo predpisanih mehaničnih in kemičnih svojstvih. Posebna specialiteta jeklarne so tudi odlitki za potrebe brodo-gradnje, n. pr. za ladje Normandie, Bremen, Saturnia in druge orjaške parnike, za katere je jeklarna dobavila gredlje, gredi, ležaje, krmila, pogonske ročice itd. Omeniti moramo tudi še odlitke iz specialnega jekla za drobilnice in strojne dele, podvržene izredno močni obrabi ter odlitke iz specialnih zlitin, kakor ferokromita, fersilita škoda, ki so odporne proti kislinam, alkalijam in ognju ter se mnogo rabijo v kemičnih industrijah. Livarne so kar najmodernejše opremljene (številne električne peči) in izdelujejo posebne vlitke za konstrukcijo avtomobilov in letal. V velikih masah fabriclrani komadi se vlivajo pod pritiskom v kovinske kalupe in se odlikujejo po svoji gladki površini in skrajni preciznosti v masi in dimenzijah, tako da se lahko prihrani vsaka nadaljnja obdelava. Na Skodovih fužinah grme orjaški stroji V kovačnicah (za grobo kovanje in kovanje v kalupu) se izdelujejo vsakovrstni kovani strojni deli do teže 65 ton, največja ročična obratovala in turbinska kolesa, iz enega samega kosa skovani recipienti za visoke pritiske itd. V kalupih kovani konstrukcijski deli se Izdelujejo v serijah pod posebnimi vretenčnimi stiskalnicami. Vsi kovani izdelki pridejo nato v specielne kalilnice in se podvržejo posebnim toplotnim procesom. Valjarne pri Plznu izdelujejo vse vrste profilnega in paličastega železa. V tovarni za vzmeti se izdelujejo lamelne in špiralne vzmeti za vsakovrstne potrebe. Jeklarni l prideljena tovarna zobatih koles izdeluje zobata kolesa vseh sistemov in okrovje za vsakovrstna predležja. Strojne delavnice Skodovih tovarn izdelujejo vse vrste pogonskih, obdelovalnih in pomožnih strojev za vse panoge industrijske proizvodnje, za transportne naprave ter za državna in komunalna podjetja. Naj omenimo tu popolnoma na splnšno: celotne opreme za kotlarne in elektrarne, naprave za črpanje in za proizvodnjo stisnjenega zraka, hladilne stroje, celotne opreme za sladkorne tovarne, pivovarne, tovarne špirita, tekstilne tovarne, obratovalnice kemične industrije, plinarne, klavnice, naprave za sežiganje odpadkov, podjetja za keramiko, rudnike in fužine itd. Ladfe, lokomotive, traktorji — svetovni promet Važno mesto v produkcijskem programu Skodovih tovarn zavzemajo vsakovrstni transportni stroji: lokomotive, avtomobili, traktoiji, troleybusi, železniški motorni vozovi, na pogon s paro, bencinom, nafto ali elektriko. škodove tovarne razpolagajo z enimi največjih avtomobilskih delavnic Srednje Evrope in z najmodernejše urejeno tovarno za gradnjo vseh vrst aeroplanov. Ladjedelnica ob Donavi gradi rečne ladje, zlasti motorke z brzotekočimi Škodovimi dieselskimi motorji. Elektrotehnični tvornici, ena za izdelovanje velikih generatorjev ln motorjev, druga pa za opremo in aparate, sta skupaj s podjetjem Kablo, ki pripada koncer-nu in ki izdeluje vse vrste ln sisteme kablov, urejeni za gradnjo in opremo električnih central, električnih omrežij in električnega pogona. Tu se izdelujejo električni scrljskOi niotorJcT 9o strojev aa napetost 80.000 ia 100.000 voltov In aa največje učinke. Velika konstrukcijske delavnice aa gradnjo mostov s« bavi jo s proizvodnjo jeklenih konstrukcij, dvigal, grebilnic za vse vrsta pogona, s gradnjo mostov, visokih stavb, jezov, v celoti zvarjenih mostov za cesta, kesonov, strešnih konstrukcij itd, ki as dobavljajo po vsem svetu. Dalje se tu lsdalujejo nosilne konstrukcije ln ogrodja aa največje stroje, ker se električno zvarjena konstrukcije pri enaki ali še večji trdnosti pač odlikujejo po svoji manjši teži. Dobro orodje ■■ dobri Izdelki Lastna tovarna aa izdelovanje orodja in orodnih ter obdelovalnih strojev izpopolnjuje bogati produkcijski program. Tu se ladehijejo prav val stroji za obdelavo kovina, dalja najdovr&enejši brzi delavni stroji ta avtomatične stružnice, ki zaslužijo fie prav poaetae pozornosti. Med specialnimi stroji, ld jih izdelujejo Skodove tovarna, naj omenimo h kraju še konstrukcije sa gradnjo cest, drobilnice kamna ta gramoza ter vsakovrstne polje-deljske stroja, centrifuge za mleko, stroje sa ladetovanje surovega masla m končno vsakovrstne stroje s področja fine mehanike a. pr. stroje sa Izdelovanje cigaret, ■troje aa pakiranje tn vsakovrstne druge pomočne stroja, kakrtea rabijo tobačne tovarna. Skodove tovarne Imajo lastna premogom nike, kamnolome, apnenice, lastne železne rudnike, tako da so v pogledu surovin v marsičem popolnoma samostojne. Tovarne se zmerom trudijo za čim večji tehnični napredek. Imajo lastne laboratorije m pre-izkuševalnice. Po izjavah strokovnjakov, ki so zadnja leto posetili podjetje, spadajo te med najmodernejše metalurgične in mehanične raziskovalne Institute v EvropL Zlasti se pazi na kolikor moči široko Izvedeno normiranje in racionaliziranje produkcijskega procesa. Vzorna skrb za delavstvo Dobrodelne Institucije podjetja so silno velike ln obsegajo zdravstvene domove za delavce ln nameščence, okrevališča, bogate podporne fonde, šole za odgoj naraščanja in kot oporo za starost bogato dotirani pokojninski zavod. Mreža zastopstev Skodovih tovarn Je razpletena Sirom sveta m postaja zmerom gostejša, zlasti še, odkar se je podjetju priključila družba Omnipol, ki opravlja kompenzacijske posle z inozemstvom. V Jugoslaviji zastopajo škodove tovarne firme: Jiagoškoda d. d. Beograd, Zagreb, v Ljubljani prodaj njihove stroje Leopold Paulič, Al eksand rova 4, — avtomobile znamke >škode< pa Emanuel Rosa na Poljanski cesti 69. Upravičeno lahko trdimo, da so Skodove tovarne podjetje svetovnega slovesa, ena Izmed velikih pionirskih ustanov tehničnega napredka. Ureditev Savinje pri Celju Ered desetletji in Je stopilo pred nekaj leti on črno v odločilni Stadij. Treba je bilo nešteti akcij, intervencij io naporov, da je končno uspelo izposlovati pričetek regulacijskih del. Največ zaslug za uspešno rešitev vprašanja regulacije Savinje so si pridobili narodni poslanec g. Ivan Prekoršek in nekateri drugi činitelji. Regulacija Savinje je doslej izvršena v prvih dveh etapah in sicer od Rifengozda mimo Tremer-ja do Košnice v skupni dolžini 3 km. V letošnji jeseni so se pričela dela v tretji etapi, ki sega od Košnice do kamnoloma na Polulah in je dolga 800 m. Ta dela bodo končana do prihodnje pomladi. Regulacijska dela so zlasti v drugi m tretji etapi izvršena zelo solidno. Učinek doslej izvršenih regulacijskih del je presenetljiv in postaja od leta do leta vidnejši. Uspeh se kaže v hitrejšem odtekanju vode ob daljšem deževju. Četrta in peta etapa regulacije Savinje segata od kamnoloma na Polulah do drugega železniškega mostu. Jedro regulacije Savinje pa tvori šesta etapa, to je tako zvani celjski ovinek pod Starim gradom, ki sega od drugega železniškega mostu gori do damskega kopališča pri mestnem parku. V celjskem ovinku bodo strugo Savinje v približno 300 m dolgem prekopu v obliki lahnega loka premestili proti zapadu nekako na ono mesto, kjer pelje sedaj železniška proga, železniško progo pa bodo premestili v smeri proti Staremu gradu na bodoči levi breg Savinje. Tako bosta odpadla oba železniška mostova, ki sedaj ovirata odtok vode in sta zaradi starosti itak že iztrošena. Namesto teh dveh mostov bodo zgradili manjši železniški most čez sedanjo strugo Savinje pri kapelici nad sedanjim drugim železniškim mostom. Novi most bo vodil čez Vo-glajno, kajti sedanjo strugo Savinje pod Starim gradom bodo izpremenili v podaljšek struge Voglajne, tako da se bo izlivala Voglajna v Savinjo šele pri sedanjem železniškem mostu. Strugo Savinje bodo tudi v celjskem ovinku znatno razširili in zavarovali z močnimi škarpami. Zato bodo morali porušiti Šimenčevo, Mutčevo in \Veissovo hišo ter Esihovo mesnico na Bregu. V predelu med ovinkom pod Starim gradom in mestnim kopališčem pri parku bodo pomaknili strugo Savinje proti levemu bregu ter jo nekoliko zožili in zavarovali z nasipi. S tem bo mestni park pridobil na širini 10 do 15 metrov, tako da bodo lahko desno obrežje Savinje ob parku lepo uredili in olepšali. Ker bodo poglobili strugo Savinje za 1 do 2 metra, bodo morali sedanji primitivni m šibki leseni kapucinski most podreti. Zato bo treba zgraditi nov, širok železo-betonski most z dvema rečnima opornikoma, ki bo vezal podaljšano Kolenčevo ulico pri Javnem skladišču v ravni črti s ce- preeredltev »celjskega ovinka« pod Starim gradom — Preložitev struge Savtnje fin ieleznlSke proge ter gradnja železobetonskega mostu čez Savinjo — Namestitev za tvorni ce pri damskem kopališču ter ureditev velikeca kopalnega la vealalaega harcna in elektrarne v Savinji — Najetje posojila za regulacijo Celje, 23. decembra. sto na Brega pod vilo »Savinjo« ter omogo-VpraSanje regulacije Savrnje, ki pred- čil najkrajšo zvezo med banovinsko cesto atavlja življenjski problem mesta Celja in Zagreb—Celje in državno cesto Ljubljana celjske kotline, je bilo sproženo že —Celje—Maribor. Z materialom, ki ga bodo pridobili v prekopu in pri poglobitvi struge Savinje, bodo nasuli novi železniški nasip na bodočem levem bregu Savinje pod Starim gradom, razširili prostor re povečanje železniške postaje rn splanirali vse neenakosti terena od Voglajne do novega železobetonskega mostu na levem ki deloma tudi na desnem bregu Savinje. Nekako v sredini sedanje struge Savinje pri Zanggerjevem skladišču je projektiran že* lezniški podvoz, ki bo vezal Masarykovo nabrežje preko novega mostu nad sedanjim izlivom Voglajme v Savinjo s Cesto na grad. Banovinsko cesto, ki teče sredi Bre^a in dalje preko klanca proti Polulam, bodo preložili k bodočemu desnemu bregu Savinje te-r jo od novega železobetonskega mostu vse do Košnice razširili na 8 mo-trov. Da ne bo tolk vode zasipal ▼ šesti etapi poglobljene struge Savinje z gramozom, bodo na gornjem koncu šeste etape nekoliko pod damskim kopališčem fiksirali dno z 1 meter visokim pragom, ki ga nameravajo zgraditi tako. da bodo lahko nanj namestili v vsej širini Savinje 2 do 2 in pol metra visoko gibljivo zatvornico, ki bo zajezila Savinjo. Tako bodo pridobili 1 do 1 in pol kilometra dolg. 60 metrov širok in 2 do 3 metre globok kopalni in veslalni bazen z mirno vodo v strugi sami Omenjena gibljiva zatvornica bi bila zaprta samo v kopalni sezoni, ob visoki vodi in pozimi pa bi jo dvigali odnosmo spuščali v korito. Zatvomico bi zgradili tako, da bi imeli splavarji vselej prosto pot in da bi se stopnja v nivoju vode v pozmejših letih lahko izkoristila za pridobivanje vodne sile. Ta elektrarna bi proizvajala približno 4 milijone kilovatnih ur na leto, kiiovatna ura pa bi stala samo 30 par. Če bodo sredstva na razpolago, bo mogoče ta za Celje in njegov okoliš zelo pomembni načrt izvesti v dobi dveh ali treh let Projektiranje in nadzorstvo pri izvrševanju regulacijskih dtl na terenu vodi ta bansko upravo tehnični svetnik g. inž. J. Mursa. Pri načelnih vprašanjih sodeluje univ. prof. g. inž. C. Ž-nidaršič. Specialna hidravlična vprašanja po potrebi preiskuje hidrotehnicni laboratorij na ljubljanski univerzi. Tako je poskrbljeno, da prihajajo do izvršitve tehnično dozoreli projekti in da se denar prispevnih faktorjev tudi pravilno uporablja. Za celotna regulacijska dela. predvsem pa za preložitev celjskega ovinka ter gradnjo železniškega in novega železobetonskega mostu bodo potrebna znatna denarna sredstva. Zato ni mogoče zahtevati, da bi se ti veliki stroški krili iz tekočih dohodkov, temveč je potrebno najetje dolgoročnega posojila, ki ga bodo odplačevale tudi bodoče generacije regulacija preložite/ v celjskem RVI SIVI LAS.. Gospa, tega jutra ste opazili svoj prvi sivi las. Brž ga izpulite in zakrijte pred svojim pogledom to krivico pri-rode. V očeh sveta pomenijo sivi lasje starost, odrekanje pravice do življenja, odrekanje ljubezni... Žena, ki začenja siveti, nima več pravice do sreče, niti do dela, ker danes iščejo povsod samo mlade osebe. Izpulite hitro ta prvi sivi las, pa pomislite na to, da jih bo kmalu deset, pa tudi sto. Zato ne izgubljajte več niti minute, temveč pojdite takoj k svojemu frizerju in zahtevajte, da vrne lasem njih pri-rodno barvo z aplikacijo »Imčdle«. Vsi se barvajo s to barvo, ki je neškodljiva in vrača lasem njih prirodno barvo. •Imčdla« ne kvari las in dovoljuje trajno ondulacijo. Z »Imčdio« ostanete večno mladi. Zahtevajte od nas še danes z dopisnico brezplačno interesantno knjigo »Tajna vaše sreče«. • i ČITAJTE IZBOR! Posamezna številka 6 din Letna naročnina din 60 Ako se Se niste naročili na IZBOR ali ako ga Se niste čitaii, Izrežite spodnji kupon ln ga takoj pošljite upravi IZBORA v Borovo, ki vam brezplačno pošlje številko IZBORA na ogled Administraciji IZBORA, Borovo Pošljite mi brezplačno Številko IZBORA na ogled. Ime — Adresa Poklic - N° 2 NEOPAZNA BARVA ZA LASE. Edina, ki je dozdaj dovoljena od min. nar. zdravja br. 20902. L'OKEAL, ZAGREB, Smič,klasova 23|C. HALO! HALO! ZA BOŽIČNE PRAZNIKE si preskrbite vina po 8.— din v znanem vinotoču „51 BENIK" v Prešernovi ulici 5 Obenem pa želi svojim cenjenim gostom vesele božične praznike! Se priporoča BIJ AS MARTIN Ustvarite genialno zamisel! mladega inteligenta Na podlagi logike in izkustva, ki sem ga pridobil po veliki odisejadi preko zapadne j Evrope in drugih kontinentov, sem objektiv- j no skoncentriral vsa dejstva m si danes , usojam tolmačiti ob tej priliki samo v ome- j jenem okviru genialno zamisel, ki bi našla | globokega odmeva v naši zemlji. Iščem ose- j bo za sodelovanje, ki bi bila pripravljena pomagati ustvariti mojo zamisel, ki je 100% realna in sigurna. Vi sami pa boste eventuelno razpolagali s kapitalom. Dame imajo prednost. Potreben kapital 200—300 tisoč din. Ponudbe pridejo v poštev do 1. februarja 1938. Sodelovanje v vseh ozirih v okviru in duhu gentlemenstva. Cenjene ponudbe na ogl. odd. »Jutra«, šelenburgova 5, Ljubljana, pod šifro »Genialna zamisel« Najlepše mmiiii!iiiii!ii!iiii!Mmit!i hip samo v trgovini SEVER - MARIJIN TRG Z Kupujemo domače hrastove hlode v debelinah nad 25 cm In dolžinah nad 8 m. Ponudbe staviti na: REMEC-Co, lesna Industrija — tovarna parketa, Duplica pri Kamniku Vesel Božič in srečno novo leto Vam želita ter Vas vabita na dobro kapljico Marija in Filip Tornič " GOSTILNA PRI ZIMOVCU Sp. Kašelj Rovinaste krste naročajte pri izde-lovatelju, kjer so za 50% cenejše! Haks U S S A R — Maribor čevljarske stroje, ki so bili Se pred kratkim v pogonu — dobro ohranjene — odprodaja po zelo ugodnih cenah P E T O V I A d. d. — PTUJ MUaor«j*» modela* motorji. uicIMfl poenaijM Po selo nlKkl ceni! Ontld traakst »TRIBUNA« V. BATJKL, LJUBLJANA, KarlovSka Podružnica: Maribor. Aleksandrova cesta 24. PACKARD 6 in 8 Vam nudita veliko udobnost Najboljša kvataeta In neoporečno delovanje motorja PACKARD SIX je eden najskromnejših ameriških vos normalne velikosti Oglejte si ta voz, preizkusite ga in osebno se prepričajte o najboljši kakovosti PACKARD avtomobila Generalno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo Oskrbnik-Ica SE IŠČE za Planinski dom pri Sv. Treh kraljih na Velikem vrhu (Pohorje. Vse potankosti pismeno podružnica Slov. plan. na Velikem vrhu (Pohorje). W. H. SMYTH Beograd .Miloša Veiikog S Tel. 23379 Zagreb Gunduličeva If TeL 27-82 ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA D. D.V LJUBLJANI PODKU&NICE: Bled, Kranj, Maribor, Novi Sad, Split. V 1 o e e obratuje po *%, vezane na odpoved po 5% Dovolju m kratkoročna kredit« * »kocem računu - Eakontira trgovska menlo« NOVE VLOGE VSAK CAS 12 PLAČLJIV £ ZrtASAiO Din 27,000.000«— DELNIŠKA GLAVNICA DIN 80,000.000.— Vrši vse bančne posle na j k a 1 antneje CENE MALIM OGLASOM hi 40 jm* a Deaedu. Din S.— davka n vsak og-las tn enkratno pristojbino Din &.— za Slfro ali dajanje naslovov p tacajo ont ki IMeJo služb NaJnianjSI znesek ta enkratno objavo oglasa Din 12«—■ Dopisi n> t^nltve w zaračunajo po t>1n 2__sa vsako besedo. Din 3.— davka ca vaafe oglas in enkratno pristojbino Din 6.— ca šifro ali dajanj« o&alovov NajmanjS! »netteh ca enkratno objavo oglasa Dia 20.—» Vsi ostali oglasi m- zaračunajo po Din U— ca besedo. Din S.— davka a vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn ft.— sa Šifro ali dajanj* oaaion* Najmanj« znesek ca enkratno objav« oglasa Dia 1?« Ponudbam oa šilr« o« prilagajte mamici Le, 6» zantavate od Oglasnega oddelka »Jutra« TIS« » . _ ___ odgovor, priložite ▼ tU ft m Kan Vu pristojbin« a male oglrs« je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati * pismo obenem t naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev 11.842, sicer M zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjaka pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vpraianja, tičoča se mali Ti oglasov, Je naslavljati na t Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana* ČOKOLADA V vsak! tablici odlične FofcoTade NESTLE. ki se proda?a po L— din in višje, se nahaja lepa sličica. Hranite te sličice za novi album »Čudeži iz vsega sveta« UL zvezek. »Lepe pripovedke«, ki jih morete nabaviti pri svojem dobavitelju, in kateri album je zelo zanimiv in poučen. JtSesrtia i uiu aaves j Din io šifro ali dami je nasiDva 5 Dm Najmanjši ■snespfe 17 Dtn. Gostilna pri »Makslnu« Sp Slška, Jerneje va 24. Cenjenemu oociustvu vij turno uiuiaajam. da SVili dOOll e^a za.a^o najboljših »m, prsten j tr uiaiemoan, n^mig cvicea iz ir^Ke gore od Jermana Franca kalsoi tud najbolj že dauntinsko beio in trna vino. Prvovrstna domača in dunajska kuhinja. — Zelin. vsem cenjenim goston. in znancem vesele oo/ične praa nike in srečne novo leto! — Se priporoča Kian.ar Maks. 32065 18 Za božične praznike Vil » gostilno k »PAN. iU« Vegova ul 10., kiei se bo-»te naiboliše in naiceneiže Zabavali Vsak dan tr. vsak »ečei igrame k L. v na. petie io druee dum; ie zabave. Toči se priznano izborni doiernsk cviček fina Štajerska vina in tako dalje. Ob vsakem i?.su razna topla m cnrzla :edrla fine domače :rvav:te in pečentce, tako da bo vsak gost kar na bolif posir^ in zado-rol:en Zato prid te tn za-baittt vedno vsi le v gostilno k »PAN 'U«. — Za obilen obisk sr priporoča la Vas vabi gost ln:čar TONE HUC 52167-18 ! Na Štefanovo velika predpustna žaba va pri MAEiriNCU v Zg. Slški. 32013 18 Kadar ste po opravkih v Mariboru ne pozabite obiskati gostilno »Prešernovo klet« v Gosposki ulici ker tam se dobro in toči lo nntbollša vina po , zmernih cenah. 32206 18 Respda 1 Oin (JaveR r>1n xn Mrrr- ali dnmnl® -lastova 5 nm Najmanjši I' Din. Dva trgovska pomočnika sprejme Vinko Svnik. Ra dovluca Prvi mesto v cen trali kot dobei manutakru rist in izložbeni aranžei — Drugi mesto v podružnici, zmožen sto voditi samo stomo Ženske niso izkliu čene Znnnie nemškega ie z ka obvezno Vse drugo po dogovoru. M 926 I Kantiner dobi mesto za vodsrvo kan tine pr grudnu »Unske proge« Potreben zakonsk pat. mož dobet strokovniak v ugostitehskem poslu, žena dobra in spietna kuha r ca Zaslužek siguren, posla obilo m traia i leta Za Jetailne inlormacne in po goie obrniti »e na ogl odd lutra pod značko »Dnbar posao«. 3189VI ti fh Kotman: Gcspod Kozamurnik postane umetni jahač 86 In že je jel srdito trzati za vajete. Ti so bili seveda slabo privezani in so kmalu odnehali. Konj je najprej spustil avtomobil naprej, potem se je pa zagnal v svoj najimenitnejši cirkuški skok in res priletel na streho avtomobila! Uradnika(co) e. znanjem nemške m .talljanski ttoresponden ce ter Knjigovodstva — sprejmem Ponudbe na ogl odd Jutra pod si ro -SuSak«. 31463 1 Natakarico pridno pošteno. Iščem. Prednost Gorenj ke. Po nudbe na ogl. odd. Ju •ra pod »Prijazna«. 31748 1 Tovarniški delavec eU je res pripraven za vsako deio ln je ze da .je časa samostojno de lal v tovaroi ba-v kp mičnl stroki ali podob uo. dobi službo Ponud oe z navedbo služb na jgl. odd. Jutra pod šl iro »Delavec za vse«. 31662 1 Tvornica parfumerije sprejme boljšo delavko. iU je že biia zaposlena v tej aH sllcni stroki ail drogerljl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z na ved bo dosedanjega st-už bovanja pod »L&boran Unja«. 31960-1 Več delavk ki so bile uslužbene naj manj dve leti v tvor nicl kandltov ali karto-naže. v svečami ali ke micni tovarni, spretne pri pakovanju sprejme takoj tovarna v Ljub ija.nl. Ponudbe z naved bo dosedanje zaposlitve na ogl odd Jutra pod »Spretna delavka« 319S1-1 Natakarico spretno pošteno, okrog 25 let simpatično, vese lega znalaja vajeno tudi šivanja spre(me bolj ša gostilna v trg-j z januarjem ali pozneje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31993 J Prodajalko za trgovinu z, uies. Dia 4um ti bi vodila tudi iamsKemu ergovcu go ipodinjstvo. prejmem. — iSIastop 1. januarja ali pozneje. — Ponudbe na jgl. oetd. Jutra pod Si-,ro »Poštena ln resna«. 31964 1 Vzgojiteljico ali učiteljico s pertektnim znanjem .lemsolne, po nuiiiusu tudi francosclne ali an-ilesolne in nekaj glas be, Iščem k lOletnemu fantku. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobra vzgojiteljica«. 31924-1 Dekle vajeno hišnih del ln kuhe iščem k slovenski družini v Srbiji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trstenlk«. 31933-1 Ščetarski strokovnjak z obrtno pravico, zmoten modernih izdelkov, dobi službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod t>l iro »Akordno delo«. 318981 Ženska pisarniška moč ------ . -------- m u lobrvaičmi, tpreimem. — perfektno v nemlfini m u bohrvaščmi, tpreimem. — Pismene ponudbe z naved bo referenc pod »Večletna praksa« na Aloma Company d z o t. Liubliana, Aleksandrova c. 2-1. _32133-1 Gospodično s primerno izobrazbo, z znaniem perfektne nemiči-ne, event. francoJčine. ki bi dopoldne pomagala v pisal ni, popoldne pa nadzirala pn učemu lOletnega dečka. iJčero za zven Liubliane Pri lažne ponudbe z naved bo plače na ogl odd Jutra » Liuhliani pod »Mirni dom 449« do 1. 1. 1938 32154-1 Vzgojiteljico inteligentno, razumliivo go-spodimo, ki bi imela otroka rada. okrog 23 let starosti, simpat čno velikost okrog 163, spreime gospod Po nudbe na ogl odd. Jutra pod značko »Boljše zdravo icdro«. _ 32156-1 Kontorist s prakso, dobro verziran izuric v kmigovodstvu slov., nemški in srbski ko respondenc , dobi mesto v trgovin sredi mesta Ponud be na ogl odd. Juti pod Šifro »Vesteo in priden«. 32158-1 Varuhinjo zdravo la vestno, za po poldne sprejmem k lletnemu otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ■F- V.«. 32115-1 Vzgojiteljico z znanjem nemščine — išjem k l'/sletnemu otro ku za 15. januar. V po i te v pride samo gospo dlčna z večletno prakso. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »vestna 1938«. 32083 1 Gospodinjska pomočnica snažno, vajeno samostoj nega kuhanja ln vsen hišnih del ln je služIla v boljših hlšab sprej enem k 2 osebama. — Sv. Petra cesta 28-L 32110-1 Knjigovodjo ki je ovjeueui korespon-dent sprejme industrij sko podjetje v stalno alužbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigo vodja bilancist«. 31970-] Dekleta močnega, ztuavega, ra aimnega. ki ima veselje do gospodinjstva sprej me tričlanska uradniška družina. Ponudbe pod »Marljiva, na podružnl co Jutra t Celju. 31951-1 Vrtnarskega vajenca in pomočnika, marljivega ln poltenega sprej me 1. januarja s nra.no u stanovanjem vrtnar 3tvo Adolf Vatovac, — Vrazov trg. 32021 1 Izurjen tesar m absolvent tehniške šole. ki bi se hotel sa moetojno naseliti v Dra ograd u ali Pi »valjan kjer ni nobenega tesair skega mojstra, dobi službo. Ponudbe na podruž Jutra v Mariboru pod »Sigurna eksistenca«. 31952 1 Služkinjo sa vsa hišna dela sprej mem z novim letom — Bergman. — Ljubljana. Poljanska 85. 31948 1 Šoferja mehanika, neomenjenega, vojaščine prostega, takoj spre!mem. Ivan Pre-šern. Kranj. 31977 1 87 Z glasnim treskom se je sesedla streha voza kakor vžigalična škatlica. Lekarnar si je hotel z drznim skokom rešiti življenje, kar je povzročilo, da se je voz, ki ga ni zdaj nihče več ravnal, zaletel v drevo. Mesar in prekajevalec samostojen pomočnik s večletno prakso ln do brimi sprijeval! dobi 'u*bo. Pia*a 600 din in vso oskrbo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31975-1 Gostilničarja z lokalom ln opremo, iščemo za vodstvo go stilne v Ljubllani. z na-Mml prvovrstnimi vini. Kuhinja kapital željen, ■'ohrp ali so«/i«» 'ežba. Ponudbe na ogl. odd Jiif-<* pod »Zelo ugodno 888«. 8196&' S'«*ho rlnbl 'ntelloent ki posort' ali nreskrbi pomolilo 100 000 iin Ponudbe na ošrlae odd Jutra pod »Eksl stenca 888«. SU6S-1 1. februarja 1938 dobe mesto prva ki druga prodajal ka za damsko kom. tr govino v Ljubljani Pr va mora biti vsestran sko verzirana. samostoj na moč z znanjem nem sclne. Ponudbe z naved bo dosedanje zaposlitve na ogl. odd Jutra pod »Ne preko 30 let«. 32018 1 Saldakontista(injo) zmožnega, • takojšnjim nastopom službe išče ve lika Industrija. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Hiter delavec«. 32050 l Trgovsko pomočnico čedne zunanjosti, takoj sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglas, odd. Jutra P od »Zmožna kavcije 2.000 din«. 32039-1 Fanta okrog 18 let za trgovska ln hišna dela sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjski fant«. 32060 1 Stalno službo v trgovini dobi. kdor je zmožen kavcije. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pošten delavec«. 32077 1 Službo vratarja nočnega čuvaja ali ka-kakršnokoli Išče 261etnl intelleent vojaščine — prost fant. Ponudbe na o?l. odd Jutra pod šifro »Hvaležen«. 32084 1 Delavce za biserne pumbe. dobre irtroVovniake aa re ran ie sprejmem. — Po nudbe n« n«s'r»v- Jos ftlhal Skofja Loka 32143-1 ^An«'*'! mnilpl ->w * h«r m'*!« fotA»»no»prtov nn/1 »K^lontnn živilo« na ogl. odd .Tn tra«, V 32124-1 Garažneera mojstra več avtomehanlkov ln šoferjev za tovarne avto moblle popolnoma Izve žbane sprejmem. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Sprejmem t?koj« 32111 l VMk* l»Wi» j* I* 6 Uib a« tifro ali 1* •nj» 6 l> n. o»j maaji to-nrk i£ IAA Uradnica s večletno prakso teu primernega meota po možnosti v večjem trgov skem ali industrijskem podjetju. Refiektira tu di na mesto oiagajni čarke. Cenj ponudbe pod »Vestna ln marijl va« na podruž. Jutra v Mariboru. Si 652 2 Kateri gospud ravnatelj bi bil res tako dobci in uMnilten. da bi me zaposlil v svoiem podietiu za pisat-n škega sluge 'mam nat boliša izpričevala Slutil sem v pisarnah It dališo dobo pošteno in vestno Sem očt 6 članske druž ne, ki {ivi zaradi moie bre/po selnosti v skramem pomanj kamu Sem v naiboliših letih, prikupne zunaniosti l.epo pros m. da bi se kdo predstavnikov tlovensk h r>odieti| spomnil za piaz nke in m< naklonil zapo-»litev Ponudbe mosim pod 5fro »Zaneslnv in trezen 10« na og> odd. lutra 31893 2 Gosnodična z večletno pisarniško prakso, zmožna v sen pisarniških del strojep.s Ja in nemščine išče primerno mesto. Gre tudi za blagajnicarko. - Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod sitro »Z novim letom«. 31941 2 zim s (ca hrana tn premalo gibanja sta v Umskem Časa vzrok slabe prebave želodca, testih omotic, zaprtosti ln nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza copet izraziteje pojavijo: g p I o S n o in prehitro debetjenje^ hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omot ica in z a s t r n p 1 j e n je. Posebno zrelejše ln st&rejde osebe nadlogam podvržene. tem m LA , t * NI INI KAČA3 čisti ter tako deluje blagodejno na vse teto in oa VaSe splošno zdravstveno stanj«. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Pl&nlnka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAIIOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. a a Simpatična gospa .sesstransko zanesljiva prvovrstna računarlca — perfektna v nemičlni isce zaposlitve v p^>arni. Ponudbe pod »Z boljša nje položaja« na oglas. ->dd. Jutra. 31890 2 Gospodična z znanjem ueui^ine. — aosoi. en tka dvor&m edne trg. šoie, vajena vseh pi samlšklh del želi preme-nltl službo. Ponuuue ua ogl. odd. Jutra ped šllro »Zanesljiva in poltena« 31889 2 Dekle izvežbano v prodajanju sprejmem za stalno v prodajalno sadja. Inlor macije Resljeva 4. 32081-1 Trgovskega pomočnika prvovrstno miaJšo moč. manuiakturlsta sprejme s 1. februarjem 1938 ve čja trgovina. Refiektlra se samo na vseskozi so lldnega ln dobro lzur j enega prodajalca. Prednost Imajo veš.31 tudi specerlje. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Manu-fakturlst«. 31877 1 Dietno kuharico perfektno v vegetarlčnl hrani ln event. po dr. Gersonovl metodi takoj sprejmem za stalno k rekonvalescentu. Ponud be c zahtevki pia*e ln navedbo — dosedanjih služb na ogl. odd Ju tra pod šifro »Gospodi nja 555«. 31678-1 Gospodična z znanjem nemščine, lz boljše rodbine. dobi stalno, dobro službo izven LJubljane. Vsa o skrha v hiši. Ponudbe s sliko pod »DrorerlJa« na ogl. odd. Jutro. 32046-1 Vzgojite'i'co perfektno v srbohrv*?fini in nem.lč ni. k otrokom* in 7 let. sprejmem za skorajšnji nastop. — T">-»!>5a r>rik»a 7iže1;m*. — Martin Rosenfeld. Subotica. 52146-1 šofer d oh i mesto za tovorni avto Ponudbe na podružnico fu-tra v Celju pod značko »Trezen«. J219V1 Plačilno natakarico *edne zunanjosti, srednje starosti, z znanjem stovenf-lne ln nemS*ine t**em. N<»ston službe ta kol. Hotel Skoberoe. — Celje. 321981 Dve mlajši nfoitst«"" sprejmem če« dober me »ec v mešano tr»ov'nri ■•Tnudbe na o?l. odd '..«-». r,»v« «st»*»« icral« na (Mtl odd tiitra 1l«na i ^SF«»RAJ V „JUTRU"2 Tkalski mojster z lO.euno pi-aKso žen stopi u takoj v &UZ0U Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Tkalski moj s ter«. 31995 2 Pridno dekle pusteuu iet vajeno trgovine, gostilne in sa inosujjnega goapooiu^ stva z ao.goietiiimi spri .evail Lsce službo z i aU 15. januarjem, gre kot na ia kanca, pomoz. oa muc v trgovino ali kuharica k manjši obl, vel JI. Ponudbe ua trgo vina Božič. Za bukovje pri Sevnici ob Savi. 31996 2 Trgovski pomočnik mešane stroke vojaščl ae prost, star 22 let. že U službo v boljši trgo vini aU kaj sllcnega. Cenj. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Vesten«. 32025-2 Knjigovodja s trgovsko izobrazbo tn znanjem jezikov žen svoje sedanje mesto pre meniti, najraje karo v bližino Celja Cenj do plse proelm pod »Samo stoj na moA« na ogl. od delek Jutra. S2C312 Tekstilni podmojster z večletno prakso. Išče službo. Naslov v vseh pusiovalnic&h Jutra. 32047 2 Mlajša gospodična z 2.et.no prakso v advo katskl pisarni išče me sta v pisarni aU kot olagajnlcar&a. Ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod »Vestna 1933«. 32147 2 Gospodična samostoina kuharica sred nnb let gte kot gospodi-ma k vdovcu ali samskemu gospodu Dopise na ogl odd jutra pod šifro »V gostilno alj privata. 32155-2 Brivski pomočnik starejši samostojen. — Išče službo ali vzame brivnlco v najem Po nudbe na ogl. odd. Ju ura pod »AgUna dobra moč«. 32112 2 želi službo « trgovini, bu letu. trgovin' ali kierkoli. Služba plačilne natakarice iščem v hotelu aU v ooljsi restaviaoiji, zasoljeno v M&riooru. Zinoz ua kavcije, osebne pra vice. Prevzamem tudi boljšo gostilno ali šaoik na rajun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ši-Iro »Gorenj ka 2242«. 32079-2 Za božičnico ln novo leto vljudno prosi inteligenten mož v najboljših letih, ki je brez vsakih sredstev ln govori več Jezikov, v vsakem ozlru posten, soliden ln delaven z Ia reicrencami. za kakrs nokoll služba delo; ra zume tudi vsa hišna dela. servlranje. strežba bolnikov, masaža Itd. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Božlč-nlca«. 32076 2 Šofer mehanik tš*e službo s t. lanuar Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šl fro »Šofer«. 42134 2 5nfpr - « kovcllo službo nat.ak*r1a Ponudbe na D ali Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Delavna«. 32182-2 Dipl ing. kulturne tehnike ln geodezije Išče stalne zaposlitve Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šl fro »Diplomiran«. 32191 2 Tkalski mojster praktičen s stalnim do voljenjem zaposlenja. — teli premenlti mesto. — Cen'ene ponudbe na c -rlasnl oddelek Jutra pod »Verziran 38«. 32007 2 Zaslužek Beseda i Din daven i Din. za šifro aH dalani< naslova 5 Dtn Najmanjši znesek 17 Din. Tisoč dinarjev n vec zasiuzitr m«*sebivlna Grajena » ptuj skem urezu. 31664 6 /.a polovično ceno • 1 lajam« kroftuoo • Jacifc * Uli |»U« tlATOM Ul' Ji «ue tiatiC« tac m »oJ« 5-vt« ai is -mi». Si 47V • Berkei avtomat. leiimico aucninostl 20 tg. * kauc .O UiilvuiUlil, .mu: ua^uovejoi oiouei. prodaui poceui. o. Ci/.meK. ^.agreu. Nova ceata ol. 3195U-0 Tricikel labijetu. v uu^cm su. ojU, Uominuat aod tLf,, p.oda ItUUiAV, licOijC va 16. JiHozt o Motorno sesalko ^J^C .1.* Iliuii ,1 U> o ucuuaui pnuK.iiianii. — t*, šinili rruiiv^ u« pu atiuUU ZM UloUC »ouu. jc. i>i. ivi 11 a« > xaiaou>ec, Celje. 31904-0 Zgodovinski servis jbMija i«a|>^iiAilia. buiii pieteu oz Koiuauov, on guiai WcOgwovAX, prodam p^a ceno. Na^iov V v se a poslovtu. Juua. 31877 b Britvice od Din 30 aibprej a« 100 koaMdoiv. Zahtevajte vzore*. Spre} mem zastopnike. — M. Sorii, Jesenice. t*m-9 Vajboljftl trbovelhM PREMOG brez prahu, koks, sah* drv* L Pogačnik, tjurioruofca a a, i eiel <20-5fe Suhih butar ccs i»Ai ■ pruOaOL. Ljubljana, Uelovak« 88. 321654 Tvrdka Oroslav Doienec WuIIUT« aiiji prvvrf- »u* o>«o pc ugoon ueau Beseda 1 Din. davek 3 Din aa šifro aH dajanje naslov* z Din. H ujmah! ril znesek 17 Din. Citre poučuje edino pravilno EmU MESGOLITS, Jurčičev trg 2-11. 32070 4 Inštrukcije aa matematiko — daje stud. phll. z odličnimi spričevali Benkovlč. Pu harjeva 14, tel. 21-34. 32129-4 Prodam -•<1* i ')in daven .« »n. za šifro ali dajanji 'HSlova 5 I>10 Na|matijš< II Din Posteljne mreže ■»delujem 'i pohakrpn«- >o porinkane žice vff v»"l;ko «t' I«!* sprejemam v uo pravilo (mi naiLl;i eem — Alojz AndIov!r R m«ka e. 2. GrejfiiTfičeva 5. 29556 6 Prešo za seno v orezhtbnem stanju -skoral novo za d'n 30n-In zdrave vinske sode «lo ugodno prodam -Catnko Sloven »'"■aie'-3012" • Sankf in *niuč» nt|> »ti.p — liht. sber g r v naive^Jl izbiri po -oTprodsinlh cenah do bite v Dalmatinovi ul '0 'nasproti hotela Stru faslj), 3218&-6 Kauce, žimnice, otomane ter vb» tafjeuiioii« oel» zajamčen« auiiuuu Van -<-visi uujuizjlh ce- nah KOBILICA AVGUST tapeunik in dekorater, Ljubljana. TyrSeva cesta 36. — Blago na izbiro v zalogi. — Teiefon 22 21 359« Polnojarmenik Plnl u> 4*lo< (n orodja Dovžan Ivan - Ljubljana BWBBHMMBM8WBBBBHW CelovžKa 34. ter morete biti prepričani, da boste v vsakem pogledu najbolje, strokovnjaško m vestno postreženL Opozarjamo na današnji oglas v »Slovencu«. HiaiMElAVERR A. G. TttBINGEN Elektromotorenfabrlk w prlpuruea: po konkurenčni ceni prvovrstne elektromotorje v normalni izvedbi z Jermenlco za krožne žage brez Jermena * za rezkalne stroje, kakor tudi »Getriebe-Motoren«, Frequenz Motoren bi obenem obvešča cenj. interesente, da ima njeno zastopstvo Tfl^lM »roj**, «rojn» bi era ljeue »troje Singer z o-Jtrusijim eoinickom, cev-ijuj oi.. »Vi&torija« al več rabljenih zelo potenj proda trgovina i HI giav, ctes.jeva 16. 311)37 29 Pletilni stroj itev. 10-27 z aparatom poceni prodam. Voua. — Medvedova 8, Ljubljana VO. 31940-29 Pisalni stroj naprutiaj. fut^iuie olajšave. NaSiOv v vseh po siova-iucah Jutra. 31978 29 »JOerkel« stroj za rezanje Sunke ln sa lame dobro onr-anjen. prodiiin. Štrukelj, Prule 23. 32042 29 Stroji pletilni. krojaški ln čev ijarskl poceni naprodaj pri PROMET, (nasproti Križauske cerkve). 32098 29 14 šivalnih strojev Slngei Piall ln druglh. najnovejšlh po zares nI zkih cenah naprodaj pri »PROMET. — i nasproti Križanske cerkve). 32099-29 Pietilci in izdelovalci perila! pozor! Prodam stroj za gumbice Singer, v naj boljšem stanju Naslov v vseh posloval. Jutra. 32130 29 Okrogli pletilni str o^ 13 do 18 col t premeru, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljen«. 1220129 7 komadov stružnic (Prazisionsegallsierdreh oSnke) nemških za do bavo meseca januarja, prodam po Jako nizkih cenah Ludvik Iler šle, strojno tehnična pisarna. Ljubljana. Rim ska 13. 31354 29 Pisalni stroj rabljen, prodam. Trgovina, Tyrševa 37. 32i)S 29 Elektromotor izmeničen tok, 220 V ca y„ KS rabljen, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »D latam«. 32159-29 Drobilee za kamenje z ali brez pogona, kupim. Ponud be na podružnico Ju tra v Mariboru pod il-*ro »Drobilee«. 32203-29 Avipitnoio Čcocua 1 i^iil, ti.... iJ.. O Dm, za šllro aU dajanje -L^a.vi .a u iJlii. Najmanjši znesek 17 Din. Fiat Balilla izbomo ohranjen, 4se-uezna g litrov popolnoma nove gume, uaprociaj za tre tj iusko ceno. Ogled pri Vlncek. laiOrar, Celovška 42. 32008 10 Avto l'/i ton«, poceni prodam v zeiO dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ford«. 32f3Ulo Tovorni avto »Ta tra«, ekonomičen. — nosilnost 1.500 do 2.000 kg v dobrem stanju, lz prve roke ugodno na prodaj. Naraks Celje. 32193 10 Tovorni avto 2 tonski, v dobrem stanju ln motorno kolo za 350 ali 500 ccm. takoj kupim. Ponudbe na ogl. "k]n j oOiUU .,aeiOV V VSeh poSiuVtti .i u ^n Jutra. 31910-lž Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Novofundlandce prignano izreuiio krasne pse, prvovrstnega pore ila. z oflcieino vpisan un rodovnikom goji in pro-iaja DrveniK. Ptuj, — Aškerčeva 10. 31923-27 Konja - bosanca nad 5 let starega, zdravega in brez hib. kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pravi bosa nec«. 32053 27 Krasen pes čistokrvna nemška doga, 9 mesecev star, visok 80 cm. naprodai. Na zahtevo po-šliem sliko Stropnik Rudolf. Celje, Mariborski cesta 26. 32200-27 Be.seda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Krojači - šivilje! MoJko in damsko kroino knjigo dobite pri Knafelj Alojzij, Ljubljana, Križev-niška ulica. — Nainovcjši kroji. Zahtevate prospekt 32151-8 Oblatila oeacua i um. aa>e^ 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nov smoking 2 temno moari moški obleki in Jutranji jopič, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 31919-13 Stare moške obleke pohištvo kupuje A. Ju-rečlč. Gallusovo nabrežje 27. 32140-13 Moški kožuh velik., krasen — poceni prodam. Slomškova ulica 5. parter, levo. 32127 13 Novo moško obleko m nekai rabliene ter zimski sukntič, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri. 32139-13 Glasbila Majhno harmoniko kromaMSno kupim Pišite ali oglasite se na: Edo Jagodic, BezenSko-va 13, Zelena Jama. 32037-26 rUlilSiV O Od najiincjoc^a ao naj cenejšega. — Najve.ja izoera soomh ln tuniiij um opiav. operane spalnice, oreh korenina poiiurana ze od.....b.ouO.— apaioace, pieskane že od.....1.600,— Omare .... 400,— t-osi,eije .... loo.— tiumnjSke oprave 7o0.— Kuhinj kredence 400.— Kuni n j mize . . 120,— Kuhinj, stoli . . 50,— ^aboj za premog 80.— Gostil stoli . 25.— Upognjeni totelji . 250.— Otročje posteljice 300.— Madracl .... 190,— Otročji madracl . 120.— Zlcnl vložki . . . 95.— Otročji vložki . . 70,— Izvršujemo vsa popravi la Naročila sprejemamo po konkurenčni ceni. — Tvornica pohištva »S A V A « Rožna dolina Cesta TV 5tev. 18. — Miklošičeva cesta 6. Telefon 37 «4 32163-12 Radi selitve zelo poceni prodam kompletno sobno opravo, krznen plašč, vse dobro ohranjeno in čisto. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32162-13 Razno pohištvo tudi starinsko, naprodaj po-nedeliek 27. 12 popoldne na Tržaški cesti 42. 32169-12 Moderno ln kvalitetno POHIŠTVO zajamčeno, že od 1800 din spalnice, 675 din kuhinj, oprave 375 din kuh. kredence, 400 din omare. 180 din postelje — itd. Sprejemamo naročila. Oglejte si veliko Izbero pohištva pri »Oprava« LJubljana. Oslovška 50. 3218&12 Spalnica lepa. moderna, polltlra na, naprodaj. Fr.edel Ivan, mizarstvo, St. 11J pri Mariboru. 32205-12 Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 15 starih jesenov na deblu ob cesti železniška postaja, naprodaj. Vprašati pri grad-baml zadrugi »Neptun« v Ltubljanl, Beethovnova 14 mezz., poštni predal 219. 32067 15 Kratkorezanih drv mehkih, večja količina, naprodaj. Naslov v vseh posloval. Jutra. 3209015 Suh les kupim »ečje množine prvovrstnega smrekov, in borovega lesa. Ponudbe na ogl odd. Jutri pod šifro »2 leti suh«. 32178-13 TE 3eueda 1 Din. oave& 3 Din, za šifro an dajanje naslova 5 Din. Najmanjši sr.e>-ek 17 Din. NOVE PECI, 6TEU1USIKE, OIJLOOO, POPRAVILA kličite tel. 33-57. A. KOVAC1C, Ljubljana, Vl&ka ul. 3. n t> ji Naznanjam da sem be preselila 18 Gajeve ulice 3. v Gle dallsko 7 11 ter se priporočam cenj. damam. Ana Hi; t ter, salon za steznike. 32088 30 FOTO! NajcenejSe prevzema retuši ranje, kopiranje foto trgovina L. Kieser, Maribor, Vetrinjska ul. 30. Po najnižji ceni prodajam prvovrstne karte in plošče. 32202-30 ragoiehosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab CERNE iuvelir i tuhltana. OTotfnva nL I %fed mestom in dežele »osrednje »Jntrn\<- Barvanje las '•.peclaino izvršuje v vseh niansah frizerski salon »Rakar« Prešernova 7 nasproti slaščičarn« Ko šak. 289 31 Avtobusno podjetje dve progi, trije avtobusi vse v brezhibnem sta^ nju, rentabilne mesečni donos čisti din 10.000 Poleg tega prevoz pošte ki znaša letno din 40000 naprodaj. V poštev pri dejo le reflektantl. ki razpolagajo z gotovino vsaj din 100.000 Ostala kupnina se lahko plaču je po dogovoru Celo kirnn<\ cena vseea te din 350.000. Resni reflektin ti na) po«11ejo ponudbe na oal. o*d Jutra pod »Zlata Jama*. 31670 30 Ureditev dolga potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevah ln v v» b dru .;ih trgovsko obrtnih po slih Strokovne knjigo vodske revizije Sesiava ln aprobaclja ouanc Preskrbe kreditov Nasveti giede branllnlh vlog ln plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana kouiercionalna pisarna LOJZE ZA J C Ljubljana, Gl-.dallska 7. TELEFON 38-18 Gospoda ali gospo ki posodi 30.000 um pre skrbim z vsem do sinr tl. Biizu Celja, blizu cerkve. Ponudbe oa ogi. odd. Jutra pod »Uuoono življenje«. 30736-16 Kot kompanjonka vstopim v trgovino z meš. blagom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »t^uupaiajon na«. 31676 16 Fotografa ali amaterja z nekaj ka-pitaia — sprejmem kot ariusabnlka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pokrajinska fotografija«. 31994 16 Posojilo 180.000 Din na pi .o mesto na novo vilo in posestvo, ki je vicduo jvo.uuu cua is^em Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31942 16 Posojila na nepremičuene ln Jam-stvo, uradnikom na plačo ter kmetom v gospodarske namene po 6',<' obrestih dajemo. Zaradi informacij se obrnite s vposlaniml 10 din v znamkah na »Kredit«, Zagreb, Baruna Jelačlča ul. 1. 31972-16 Din 100.000 potrebujemo, — sigurno kritje. Obre6tl najmanj 12V. ali soudeležba. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Rentabilnost 838«. 31967-16 15.000 Din posojila iščem. Varnost eventuel. vknjižbe na I. me«to preko din 150 000 vredne ga posestva ob. dobri poroki. Obresti ln vra čilo po dogovoru Ponud be na ot!. odd. Jutra pod »Sigurnost«. »780-16 Inkaso Izterjevanje terjatev ln do>gov lzvrSule učlnko vito ln uspešno: Inkaso zavod. LJubljana, Kolo dvorska 41. 31929-16 Hranilno knjižico Mestne hranilnice LJu tomer 10 — 15.000 din kupim takoj. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mestna«. 31693-16 Posojilo Din 150.000 proti vknjižbi na prvo mesto, 6kratna varnost obresti po dogovoru. — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »150.000« 32067 16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov - VnovčpTanle vlor pn denarnih zavodih Va iotbe kapitala Poravna ve Uprava ornr^nilfntr Davčne napovedi. — In formacije. — Ureditve revizije, bilance In stalne kontrolo knjigovodstva ln vse druge trnovske gospodarske posle lzved» »Svetovalec koncesionirana trgovsko gospodarska POSt OVALNI CA M Kovačič LJUBLJANA Cvsta 19 oktobra St. 1 (preje Rimska cesta) 32036 16 Družabnico k specerljski trgovini, ki obstoji že nad 45 let ta koj sprejmem. Potrebno je sodelovanje ln goto vina od 25 do 30.000 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra trgo vina«. 32102 16 Hranilne knjižice tudi podeželske 3•/. OBVEZNICE U likvidac jo kmečkih dolgov VREDNOSTNE PAPIRJE STALNO KUPUJEM po naiviiji ceni in takoi- Smemu iz plačilu. IZPOSLUJEM VSE BANČ- NE IN BLAGOVNE POSLE. NAKUP IN PRO DAJO PREMIČNIN IN NEPREMIČNIN, BLAGO, HI5E. VILE, PARCELE ITD. Al. Planinšek trg lg. za bančne posle. LJUBLJANA. BEETHOV NOVA UL. 14 I. Telefon J5-10. 39-16 Iščem družabnika z 30 — 50.000 din za brezkonkurenčno češko gen. zastopstvo. Sodelovanje in perfektno znanje hrvatskega ln nemškega Jezika Je pogoj. Samo resni organizator skega dela zmožni re-flektant pride v poštev Ponudbe s kratkim cur rlculum vltae pod »Brez konkurence 1938« na ogl. odd. Jutra. 32123 16 Družabnico k Ipecer jski trgovini, ki obstoji že nad 45 let. sprejmem takoi. Potrebno ie io-delovanje in gotovina od 25.—30 000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Juti* pod »Dobra trgovina 20275«. 32166-16 Komoaniona s 25.-50.000 D-n, sprejmem k večji, dobroidoči obrti radi povečania obrata. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »100*/i virno«. 32177-16 Hranilno knjižico Prve hrvatske Jted'onice. — kupim proti takojinji gotovini. Stavite natančne ponudbe na podružnico Jutri v Celju pod i fro »Zadnja cena«. 32197-16 Hranilne kniižice vrednostne papirje, delnice. kupone 3V. obli ga olje. kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore LJubljana. Gledališka ullca 1, telefon 38 10. 31999 16 Družabnika * vloge 10 000 dinarjev za brezkonkurenčno podietwe, spre»mem Ponudbe na ogl. odd Jutri pod šifro »Soudeležb*« 31909 16 Filateiija iieoeaa l i>iu, uave* 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dm. Zbirko blokov (22) vrednih MR 400 prodam t« 1.100 din. 33 Zef.b-blokov pa za 1000 din. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Darilo 1938<. 32041-3» 1 im oave* i Din. za šUro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znese« 17 Din. Gosuino v najem oouro močo, vzame Mi di na račun dl«o buton siu par. Ponuuoe na o-g lasni odd. Juua pod »Oouroidcca«. 32020 17 Trgovino z meš. o 144 um na prometni točki vzamem ▼ najem • 1. Ieuruaijem. tudi z zalogo cca 30.uuu din. Ponudoe na podruž uico Jutra v Mariboru pod »Stev. 18.8^4«. 32027 17 Gostilno na Jeeemuan ali Javor-niku prevzamem takoj po novem letu v najem, flsmene ponudbe na o glasni odd. Jutra pod »V najem z januarjem«. 32043 17 Mesarijo oddam v najem za večletno dobo agii a emu mesarju s primer no kavcijo. Na razpon go je stanovanjska sooa s kuhinjo, mesnica, de lavmca. ledenica in hlev i pritlklinami. V kraju je nad 500 družin Po ^pora^omu oddam tudi gostilno v najem. Naslov v vseh posiovain! cah Jutra. 32062 17 Mesarijo v večjem trgu na Gorenjskem brez posebne konkurence oddam v najem. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Vdova« 32094 17 Mesnica (lastna) z vpeljano podružnico, naprodaj. V najem od dam hlev. delavnico ln magacln. Ponudbe na o-glasni odd. Jutra pod »Ljubljana 1938«. 32119 17 Pekarno dobro idočo n prometnem kraju, vzamem v najem. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Plačila zmožen«. 32199-17 Lokali* Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši ZEFsek 17 Din. Trgovski lokal na zelo piume.u: točki Ljub-lune, oddam tako). Potisnila daie: Urin, Mestni trg it 11. 32033 19 Trgovino s Specerijo na drobno, oddam v Kranju, v središču mesta, oa naiboli prometni točki. Najemnina nizki, — prednost imiio trgovski pomočniki. k< se hočejo osamosvojiti, kateri so servirali v delikatesnih trgovinih. Ponudbe ni ogl. odd. Jutri pod »Agilen in poiteu«. 31887-19 Tri lokale takoj oddam ali pozneje. Velik, srednji ln majhen. Naslov * vseh po slovalnicah Jutra. 31969 19 Buffet s stanovanjem prodam, nizka najemnina, sigurni mesečni zaslužek dm 4.000. Dokazljivo črno na belem. Bližina 3 tvor i nic. Prosim samo resni I kupec naj se Javi na: I Ana Sladlč, Bužannva 95' Zagreb. 31971 19 : Lokal oddam krojaškemu mojstru, brez konkurence. Naslov v vesh poslovalnicah Jutra. 32056-19 VKranju iščem lokal. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 16 kv. m«. 32086 19 Lokal primeren za mesarijo ali trgovino s stanovanjem m dvosobno stanovanje, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokal z novim letom«. 32122-19 Trgovino te obstoječo ka>r*noko U. samo da Je rentaMl-na ln v LJubllanl ku ->lm Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutr* pod Šifro »Januar 1838«. 32171-18 i Lepo skladišče T centru, aracno, eotn čno m svetlo. pl.iKrn« m telefon, oddam s 1. jan. v souporabo. Po audoe a naslovom pod »Skladttčet sa ogi. odd. Jutra. 32082 19 Trgovino a kurivom m Inventarjem prodam. Skladišče in hlev na raz po.ago Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »30.000« 32105-19 Lokal v centru primeren za vsako obrt. trgovino oddam a 1. februarjem. Cena 700 din. Informacije daje »P o -sest«. Miklošičeva 4 11. 32133 19 Kdor želi prodati ali kupiti trgorrlno, industrijo tra flko. hotel, bullet. re stavracljo. kavarno, mle karno, gostilno, vinar no. točilnico mesnico, pekarijo ali katerikoli gospodarsko podjetje, naj se poslužl najvestnejše ga ln solidnega poeredo vanja: Poslovnlce Pav lekovlft, Zagreb. rilca 144. 32144-19 Trgovino z živin ln blagom ter inventarjem prodam. — Polzve se Livarska 6. — LJubljana. 32131 19 Trgovski lokal v Ljublfini, iščem za takoj ali pozneie. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Večletno«. 32172-19 Božična darila bomo letos kupovali v znani veletrgovini R. M I K L A U C »PRI ŠKOFU44 Ljnbl|ana Lingarjeva uL S — Pred škofijo 3 Zakaj t ZATO, ker se bo prodajalo dobro blago po znižanih cenah, vrhu tega je oa izbiro veliko raznih ostankov po zelo znižanih cenah. Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje nis^ovaSDic. Najmanjši znesek 17 Din. Enonadstropno hišo z več sobami. 3 lokaU. na prometnem kraju. — tik kolodvora na Do-'»a'skem. prodam. Pri merna za trgovino ali malo Industrijo. Zelo priporočljiva" za letovl šče, ker se nahaja v kraju z lepimi lzletnl šklml točkami ln Je v oiižlnl kopališča. Cenie ie ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Dolenjsko«. 31625 20 Hišo s trgovino in trafiko na prometni cesti ni periferiji Liubliane, prodam zaradi .»dpotovania. Ponudbe pod iifro »Rentabilna posest« na ogl. odd. Jutri. 31728-20 Za majhen denar dobiš 2stanovanJsko hišo z vrtom, v bližini Ljubljane. Ugodno za obrtnika. — Iniormaci^e v vseh posloval. Jutra. 31957 20 Vilo dvostanorfenji^o, kompletno, kupnin v Ljuo ijani. Punuaue brez posredovalca na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 150.000«. 31997-20 Vinograd z zidanico v bližini Krškega pro dam za 30.000 din. In uustrljsko podjetje brez konkurence, potreben kapital din 200.000. Po izve se M. Kramar, — Kamnik. 31973-20 Lesena hiša stara, z občinsko pravico, naprodaj na Dovjem. Ponudbe na podruž. Jutra na Jesenicah pod šifro »30.000«. 31976 20 Lepo posestvo b gostilno, z lepim gospodarskim poslopjem, poieg smrekov gozd za sečnjo, nahajajoč se ob glavni cesti, blizu ko lodvora, cerkve m Sole, z vsem Inventarjem na orodaj. Informacije daje Filip Pačnlk. Šmartno 38. p. Šlovenjgradec. 31902-20 Prodam hišo v bližini Kranja, z veli klm zelenjadnlm ln sad nlm vrtom, vpeljano tr-„o..no ln veliko dela v nlco. Ponudbe na Roji na, Kranj. 31917-20 Vinograd 30 minut od zdravili šča Dobrne pri Celju — proda Mestna hranilni j oa T Mariboru. 32020-201 KLAVlRSKt p HARMONIKE. ZAHTEVAJTE EREZPLAtEN KATALO&I MEIMEL'HEROLD -- ZAlTVOBNlCt GLASBIL. MARIBOR 9. 101 i^iaonadstropno hišo z gosUiiio m gospodarskim poslopjem, takoj prodam aii dam v najem v Rajhenburgu, Uk kolodvora. Pojasnila aa Je Ivan Clgiar, Reštanj Rajhenourg. 31920-20 Hišo v Preddvoru veliki lokali, tujske so be, prodam lz proste roke. M urnik Anton 32. 31&Ž520 V zakup atl pusoJUo nudim novo hišo z njivo proti din 30.000. Vknjižba na prvo mesto. Posredo/al cl 2*/t. Ponudbe na 1» druž. Jutra v Celju pod :Savlnj6ka do.ina, kolodvor«. 31905-20 Stavbne parcele 1 Izmeri 20.000 m 5.000 fcv. m v severnem delu Ljubljane, ugodno naprodaj. Gramoz, pesek v zemlji. V bližini cestne železnice proti St. Vidu. Za pojasnila pisati na ogl. odd. Jutra pod šl-f»n »Zelo ugoden na kup.« 31781 20 2 vinograda prvi 43 arov, drugI 15 arov, 10 minut od železnice. s kletjo v južni :egi. naprodaj. Vprašati posestvo E. Suppanz, — Pristava. 32048-20 Prodam hišo z dobro ldočo gostilno, event. oddam gostUno v najem z odkupom vse zaloge. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah pod »Prodam«. 32049 20 Dve stavbeni parceli v vasi 8 km od Krškega naprodaj. Prilika za vsa kegj, obrtnika. Naslov v vseh posloval. Jutra. 32055-20 Hiša s parno pekarno, moderno opremljena, do bro vpeljana, ki Je na prodal le zaradi bolez I nI. Naslov v vseh pošlo- I vaLnlcah Jutra. | 32052 20 Vila - 6 sob goepodsrsko poslopje. — le«. veMk" vrt prodam. Potreben kapital 120 000 •lin. Ponudbe na oclas "dd Jutra pod »Mesto Ptuj«. <3054-20 Izredna prilika! Zar»il Bpcn.iiu.ui ra^mev prav u£v>«lm> na.pruoaj, event. s ii-putejui, deloma aii skupaj poi^oto-vo dvonatiotropna solidna z^rauoa za hotel alt (uniiiveuvj ourevai-^-e au podouno (do ^o oOb) tudi, vUe, stavbiiica, — park. vse cca 1 ha, v letoviškem in ?am sko-športnem - gorenjskem mestu, — Imormira g. Surn v Ljubljani. Pu-harjeva 14-1. nad. CP> predal 219). 32069-20 Posebna prilika Za manjšo industrijo aH obrt daieč pod ceno naprodaj c.eii- s invote- ko v surovem stanju Izgrajen suuden večji objekt, zaziiciano UM kv. m, jpovrsina 5000 kv. m ali več, industrijsko prebivalstvo. železnica, — električni tok, vodovod, na Gorenjskem. Vprašati pri g. => tiru u v Ljubljani, Puharjeva 14-L, nad., poštni predai 219. 32068 20 Posestvo v hribih v mirnem kraju kot nar ravno za letovišče, veliko cca 25 oralov. 1 uro od kolodvora, z lepo o-koiico, poceni napiodaj. Potrebno malo denarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Letoviški kraj«. 3210128 Vila v Celju zaradi prezadolžltve pod ceno prodam. Ponudb® na podruž. Jutra v Celju pod »Vila«. 32065-28 Štiri stavbene parcele v bežigrajskem okraju, pod ugoanimi plačilnimi pogoji naprodaj. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 32141-20 Hišo v Varaždinu na oglu Florijanske la Zrinjs^e ulice donosno prodajalno, dvoriščem .vrtom in dvonadstropnim skladiščem. — stavbiščem. pripravno za -azna podjetja, naprodaj. Marko Gold. trgovina z meš. blagom, — Varaždln. 32059-20 Hišo z gostilno dobro vpeljano ter ge spodarsklml poslop'1 ln ma'hno parcelo prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3210920 >JUTUO< SL 289 « ' , ,. - Ig " —-- 'etccjičcut/ v 4r ^ J^.5? O- / S? O v? > VB A* V / Af .e« Hišo • 6 komfortnimi dvosobnimi stanovanj;, vrtom, itd. dobrim donosom v Liubiiam, ugodno proda Pnstavec real pisarna, Ljubljana, — Erjavčeva c. 4a. Tei. 23-81. 32175-20 Trgovsko hišo Erodam na prometni točki jubljane 2 dobro vpeliano mesarijo, trgovino in mlekarno, ki je takoj vse za prevzeti. Hiša ima 3 lokale, stanovanje, veliko de-lavn co in gospodarsko poslopje. V hiši je telefon, kanalizacija in vodovod. — Potrebno samo 90.000. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra. 32190-20 Dvosob. stanovanje prenovlj eno, z vsemi pritiklinami, oddam za 250 din. Jurčkova pot 55. 32121 21 Donosno vilo najugodnejše prodam. V ra-ijaku(inji) nižješoicu oddam sobo z dobro hrano. Kos, Po ljanska c. 20. 32107-21 Dva dijaka sprejmem na stanovanje sre di mesta po nizki ceni. Pomoč pri učenju. Pavlovčič. Eraonska c. 2-1. Ljubliana 32164-22 Terjatev proti zavarovalnici Leta 1932 mi je pogorelo večje skladtiče z 135.000 kg blaga, ki je bilo zavarovano za Din 410.000.—. Zavarovalnica ml je takrat nudila Din 91.000.—. Vsled tega sem zavarovalnico tožil, ter sem v I instanci dosegel Din 194.000.—. Proces se nahaja v n instanci. To mojo terjatev proti zavarovalnici bi takoj ugodno prodaL Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra«, Maribor pod »Neizplačana zavarovalnina iz leta 1932«. Ne pozabite! Kar Vam še ni znano, da je najcenejša za Vaše potrebščine le tvrdka Snoj Josip manufaktura LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska) c. 17 Vam želi srečen Božič in Novo leto Dijake sprejmemo na hrano in stanovanje v vili, v neposred ni bližini bežigrajske gimnazije. Pomoč pn učenju Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32181-22 Hotel »Zlata Krona« Zagreb, Gajeva ulica 12. v centru mesta povsem preurejen s tekočo, bla dno in toplo vodo: so be z eno posteljo od din 24 do 40 « 2 poste IJama od din 50 do 80. 30628 37 Balo! Halo! Dmšbe Dražba 29. 12. 1937 ob 8. Zjutrai na sodišču Črnomelj hiša posestvo, gozd 6 ha, pripravno za klavnico, strojar-no, obrt, uk vode, tromost-|a Črnomelj. 32184-32 Visokopritlična hiša z vrtom v izmeri 506 kv m v Sp. Slški. Vodnlko-' va cesta 18, oo na sodni dražb: dne 30. XII. 1937 ob 10. uri, sodišče soba st. 16. Sodno ce- -j-e-ua na din 207.302._. n^nudek znaša din 145.000,— 32016 32 Informacije Informacije trgovske ln privatne, — opazovanja itd. Izvršuje točno, strogo diskretno: Informacijski zavod. — Ljubljana, Kolodvorska 41. 31928-31 Beseda 1 Din davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Om. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo s polnim pen-zijonom Din 1000 mesečno ioba v višjem pritličju •ma iz ve^e svoje stopnice, da nihče ne ve kdaj prided in kdaj greš Soba je kombinirana sp,i.iniča s kmečko sobo, pote0neš rolo. se skrije spainica in se odpre uradna kmečka sooa. Stene in strop, vse je obloženo z mecesnovim lesom in okrašeno z nacionalnimi siikami. So ba ima svoj klozet, kopalnico in druge priti-kline. Posteljnina in ■---- oprema je vsa nova. za- Trisobno stanovanje to se odda ta komfort-S kopain.co, verando in 113 50153 sam0 ljubitelju vsem.i pritiklinami od take^a stanovanja, ki dam takoj v Vrhovčevi zna ceniti leseno sobo ul. 9 1. Povpraša se pri vso novo opremo. — hišniku Samar. " " Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši aresek 17 Din. Dvosob. stanovanje ouiuj. pariei/jLiaao, s piitirUinaioi v .fieter-tauiovi uiici 14-a iua »proti Sv. Kridtoiaj oadam. Poizve se istotam pri mizaaju g. Oren^u. 31789-21 Sobo novoopremlieno, s posebnim vhodom, visoko pri-tličie, oddam takoj ali 1. januarja. Ob Ljubljanici 35, Kodeljevo. 32165-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom s stopnišča, oddam boljšemu stalnemu gospodu in točnemu plačniku i. januarja. Ker-sn kova ul. 3-II, levo. 32179-23 31919-21 Komfortno stanovanje 3sobno. v vUl oddam mirni stranki. Nasiov vseh posioval. Jutra. Hrana iz znane prvovrstne restavracije po iz b'ri iz jedilnega lista Kajfeža. Florjanska 4. 31992-23 Or»irpmlipno sobo v bližini kolodvora, oddam. Naslov v vseh po- 32011-21 slo val. Jutra. 32023 23 Stanovanje 3 sob a kopalnico s i. feoru Sostanovalko arjem oddam Celovca sprejmem v opremljeno 44, I. nad., desno. Vec sobo. Cesta na Rožnik 6e poizve Gregoričeva 47, pritličje. 19-1. 32038 21 . 32015-23 Sobo centru mesta takoj Za 1. januar 1938 oziroma za takoj odda mo: 1 TRGOVSKI LO- j poceni oddam. Naslov v KAL na Masarykovi ce- vseh posloval. Jutra. Sti, 2SOBNO STANOVA- 32061 23 NJE z vsem komfortom, -— centralno kurjavo, plinskim štedilnikom, dviga lom itd 1 DRUŽINSKO' VILO z vsem komfor tom j) velikim vrtom. NatanAne1*a DOjasnila dale VZAT^MNA ZAVA- i _ ROVALNTCA V LJUB _ ~ ~7~ LJANI Miklošičeva ce Leno som^no "sobico rta št !9 vsak delavn'k vhod iz stopnišča pa med uradnimi urami od leg bežigrajske šole od 8. do 14. ure. Telefon . dam event. tud) dijaku 25-21 ln 25-22. Podmllščakova 22. 32100-211 32137-23 Opremljeno sobico s kopaln co, poceni oddam. Herbersteinova 22- T. nad. _ 32168-23 Lepo sobico opremljeno, oddam takoj v mirni novi vli, Kocenova ubca 6, za Tobačno tovar-no- 32207-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, od dam dvema gospodoma. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 32187-23 Ud Sesecta i L)iu aaveK i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znficK 17 Din Opremljeno sobo s souporabo kopalnice, v centru mesta iščem za takoj. Ponudbe na ogl. ocid. Jutra do ponedelj ka opoldne pod »Uradnik 77«. 32075-23a Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Adrijaiui, danovinska uiuiuiiica, Center, uo •jor muz. Do ieu.000, — GLASBILA NAJVEČJE MMAtE STMNE TVRTKE F.5CHNEIDER . KR. DV0R5W &0BZ.VITEL3... ' ZA6R f, NIKOLILEVA .TD Nepremočljivi Športni čevlji ZALOKAR, LJUBLJANA, Mestni trg 19. Sprejema popravila rJJL V.vitia tiraj-.-Ui ^ LTdi: U»-» 8 p:n 7.a lajanj« o»»!«»s 6 Dni u:Mk ?0 tfUL Gospodično mlajšo, lepo in feš, iščem za diužbo gospodu, ki je osamljen v Li ubijam. Pride v poštev samo solidna,-poštena :n i znanjem nemščine Ponudbe s fotogra-f ,o, katera se vrne pod diskrecijo na ogl. odd. Jutra pod »Srečno prijtel)-stvo«. 52161-24 Samostojna gospodična želi resnega znanja z akademsko naobraženim gospodom. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Simpatija«. 32176 24 t^ffiflfTl V mu Jto z Uin, 0«vcl 8 Pin; u lajaujc na-aiuv* & lxri; najnisj^d uiaaek •i) O JU Vdova z cpremijeium stanovanjem in nci^aj gotovine, ui se porocua taKoj .Prednost imajo tovarniški oeiavci aa žei&^m. j' Vdovci 2 enim otrokom mso izključeni. Dopise s sliko puo.au na podruž. Jutra na Jeseničan pod »Božič«. 31974-25 Gospodična 321etna z nekaj gotovi ne želi znanja z gospo dom do 40 let, s kakrs nokoli stalno službo. — Cenj. dopise na ogi. od delek Jutra pod »Dobra gospodinja*. 32074-25 I Premožen vdovec gostilničar. 53ietnJt. in-teligent, 350.000 din ka pitaia želi poročiti go spc.d^čno ali vdovo orez otrok, primerne starosti ki ima veselje do ku hinjskega gospodinjstva ln nekaj premoženja. Po možnosti s sliko, di skrecija zajamčena. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Srečno novo leto«. 32092-25 Zenitna posredovanja boljših krogov izvršujemo naj vestnejše, odlično strogo solidno ln diskretno. imamo veliko izbiro prvovrstnih par tij obojega spola. Keša varno vse zakonske spo re. prepire ln nesogias ja. Nudimo pravno za ščito in nasvete v vseh zakonskih vprašanjih in sporih. — informativne prospekte pošiljamo pred nakazilom 10 din znamkah. »REZOR« Za greb. pošta 3. 32145-25 I 3% obveznic® za likvidacijo kmečkih dolgov kupujemo stalno po NAJVIŠJI ceni RUDOLF ZORE, Ljubljana Gledališka ulica 13 Telefon 38-10 f ZA USTANOVITEV RENTABILNEGA TEKSTILNEGA PODJETJA se išče ~ KAPITAL VSI POTREBNI STROJI, POPOLNOMA NOVI, V VREDNOSTI DIN 7,000.000 SO ŽE AA RAZPOLAGO. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Tekstilno podjetjem 9616 Deželanka 241etna z doto v gotovini 70.000 din Iščem trgovca aH silčno. Po Jasnila daje »NADA Zagreb, Jelačlčev trg 10. Za Informacije pošljite din 10. 31389 25 Prazno sobo s uporabo kopalnice za takoj oddam v centru. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 321-J2 23 Sobico prazno ali opremljeno, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samski« 32103 23a Prazno sobo in oprem, snalnico za dve osebi za takoj, lšr-em Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bližl na mesta«. 32126-23a OnremJjeno sobo z okrbo ali brez, iščem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženir«. 32183-23a rv i A nacijonalna industrija aparatov in strojev, Zagreb, Paromlinska 86. tel. 60-06 izdeluje: vse vrste strojev in aparatov, biljardsk avtomate, pištole za brizganje barv, kompresorje, transformatorje in popravljale. Livarna železa in kovin. štajerska jabolk? dobite poceni pn Gospodarski zvezi Ljubljana. TyrSeva sv ITtL.1 2 951 Gospodična 181etna, z doto 300.000 din isce zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb, Jelacicev trg 10. Za Informacije pošljite din 10. 31982 25 Cunje urojaškf odrezki stan papr tfks l ne 0'lpadke >vcjo volno govejo d a ko (aravcoi - Kup vsa ko množino ARBE1TER Utihni DavsKu ul 15 29 letni samski posestnik v stalni Industrijski službi poroči gospodično aU vdovo brez otrok z obrt Io ali nekaj premoženja. Dopisi na ogi. odd. Jutra pod »29 let«. 31916 25 Veterinarski inšpektor ugodne zunanjosti, mesečno 3.4ou din donod-kov, s pravico na pokojnino, iščem zakonsko družico. Pojasnila daje s>NADA«. Zagreb. Jelačl-čev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31981 25 Uradnik mlad, simpatičen, z lepim posestvom želi poročiti gospodično, simpa tlčno z dežele v starosti do 26 let. ki bi imela Mlad gospod simpatičen, — ki odpre r Ljubljani res dobro idočo trgovino, poroči premožno gospod čno. Slika zaželje na. Diskretnost zaiamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo delaven«. 32149-25 Inženjer 341eten visok, staslt, mesečnimi dohoo&i din 15.000, iščem za&ons&o družico. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Jeiacl Cev trg 10. Za lniorma-clje pošljite din 10. 31933 25 Ločenka ugodne zunanjosti, z doto 600.000 din, Iščem zakonskega moza. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb. Jelaclčev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31984 25 Zdravnik 421eten, z mesečnim do hodkom 8 — lo.ouo din a pravico na pokojnino, iščem zakonsko družico. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31985-25 Gospodična ugodno zunanjosti, z do to v gotovini 250.000.— din. Iščem zakonskega moža. Pojasnila daue 30.000 din gotovine. »NADA«. Zagreb. Jelaci- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenisko«. 31927-25 Celuloidne Ščite za vrata Šivilja zelo lepa dota 80.000 din. Išče obrtnika ali i _____ sli-no. Pojasnila daje dohodki 7 — 10.000 din čev trg 10. Za informacije pošljite 10 din 31986-25 Pravnik 351eten, z gotovino din 2,500.000, z mesečnimi špecijalne smučarske gojzerje, čevlje za šport — kakor tudi elegantne moške, damske in otroške vseh vrst Vam nudi le v LJUBLJANI, Gosposvetska c. 13 Samo domača dela ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda IVAMA MA OKROŽ. PRISTAV V POKOJU se najiskrenejše zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. V CELJU, dne 23. decembra 1937. Rodbine: MARKO in sorodniki »NADA«, Zagreb, Jelačl čev trg 10. Za informa cije pošljite 10 din. 31980 25 Premočen trgovec %eli družico, gotovina ni pogoj. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod >> Lepa priložnost'. 31885-25 Zaloga klavirjev F. Bodner. Maribor, Gosposvetska 40. nudi najmodernejše klavirje po najnižjih cenah. - Obroki od Din 300 mesečno. naroča jte pri FR. ZRNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul 1- Gospod s l^O. 000 D'n bi poročil mlajšo pospod'čno ali vdovo s premoženjem. Ponudbe obš rne s fotografijo na ne! odd lutra pod šifro »Zakon«. Diskreciia zajamčena. 32160-2* Mlad trgovec želi poročni gospodično j iek*i potovne. pridno go-| soodinio Si ka zaželjena. ; Ponudbe na ogl odd jutra i -nd »Srečna vesela bodoč ""St«. 32063-21 Samostana dama >11 znani« s drtavnlm Tidn'kom zaradi ?eni tve. Dopisi » slik" na ">gl. odd Jutra ood Si *""■> »®re^nn h od ost*. "»20.M mr- ličem zakonsko druži co. Pojasnila daje »NA DA«, Zagreb. Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite din 10. 31987 25 Vdova ugodne zunanjosti, z do to 11.000.000 din iščem zakonskega moža. Pojas nila daje »NADA«, Za greb. Jelačičev trg 10. Za Informacije pošljite din 10. 31938 25 Državni uradnik ki si želi razumno ženo ln laften dom v Marlbo ru. naj se Javi pod šl fro »Gmotno neodvisna« na ogL odd. Jutra. 32058 25 Disponentka čedna, izredno lepe pol no vitke postave dobra gospodinja muzlkallčna z elegantnim stanova nJem 4el1 spoznati vU lega uradnika lnženirjp i!1 oficirja, starost 35 — 45 let Lo*enc! lzkllu^e nI Ponn-lbe na osrl od rteleV Jutra pod -L' h( x>non 25 ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega, predobrega soproga, papana, brata, sina, strica in svaka, gospoda Ivana Geca policijskega nadstražnika izrekamo svojo globoko zahvalo vsem, ki so našega papana spremili na zadnji poti. Posebno izrekamo svojo toplo zahvalo upravi policije Novi Sad — Kamenica za izkazano naklonjenost pri prevozu dragega pokojnika v Ljubljano, policijski zadrugi in njegovim stanovskim tovarišem v Ljubljani, Sokolu Ljubljana-Vič za postavitev katafalka v Sokol, domu, za častno stražo ob krsti in vsem bratom in sestram, ki so ga v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. gasilski četi Ljubljana-Vič in Olepševalnemu društvu v Rožni dolinL Svojo globoko zahvalo izrekamo br. Viktorju Jeločmku, ki nam je stal vsestransko ob strani v teh težkih urah, dalje narodnemu poslancu br. Rajku Turku za spremstvo na zadnji poti in izraženo sožalje, bivšemu učitelju g. Tomšiču in vsem. ki so nam brzojavno aii pismeno lajšali naše težke ure. Vsem še enkrat naša iskrena zahvala ROŽNA DOLINA, KRANJ, SE2ANA, SKOPO dne 24. decembra 1937. ŽALUJOČE RODBINE: GECOVA, JERINOVA, iUURNIKOVA, OSVALDOVA, CERNETOVA in MACAROLOVA »JUTRO« St 209 27« Fitafi, K XH VUf Hotel „Zlatna Krona" i: <► ZAGREB, želi cenjenim obiskovalcem < hotela i: * » SREČEN BOŽI C IN VESELO NOVO LETO» Najslajša in najboljša krepilna pijača Je B E R M E T — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci. — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Karlovci. Fruška gora. . ................................ ZASTOPNIKA prvorazrednega in dobro vpeljanega za Slovenijo IŠČE zagrebška tvornica bombažnih ln volnenih tkanin. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. oesjMiim gostom, znancem Celim prav vesele in zadovoljno božične praznike, ob enem tudi srečno veselo novo leto ter m Ae za nadaljnl obisk najtopleje priporočam. TONE HU6 GOSTILNA PRI »PANJU« Ljubljana — Vegova ulica 10. IZPOSOJAMO RADIJSKE APARATE. ,,RADIO", r. z. z o. z« LJUBLJANA, Miklošičeva 7. pofedittof godSo ln petfemf $ vo&čUl, dariCi in cvetjem &CaviCi btno novega Četa pilfocd* (X dCavno&ti tam 60 Ce dofoo u6peCef &jex v bkCedati ao tečne ^^afnttte^ duPtteCef po$nane po finem oku&u pov&od. IDEALEN DAR ZA Vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem želimo vesele božične praznike in srečno Novo leto □ □ D O □ P □ n □ □ D O G ZAGREBAČKA PROIZVODNJA VRPCA L. STERN I DRUG KARLOVAC U1 B o Q □ □ □ □ □ B n 3rUM*yrsm! Sulilniške opreme dobavlja: ING. WEISS ZAGREB Šenoina 32 Tel. 84-9S 00 NOVA DOBA NOVI PRAKTIČNI SISTEMI TELOVADNEGA ORODJA. KADAR SE ODLOČITE ZA NAKUP, ZAHTEVAJTE BREZ-OBVEZNO PONUDBO SPECLJALNE Tvornica telovadnega orodja J. ORA2EM, RIBNICA NA DOLENJSKEM f Prijateljem, gostom in znancem Javljamo tužno vest, da nam Je v 46. letu starosti, po kratki bolezni danes ob 16. nenadoma preminula naša vzorna soproga, zlata mamica in nepozabna sestra FHANcIŠKA PEČAR posestnica, trgovka tn gostilničarka »PRI KACARJU« K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, 24. decembra, ob 15. uri lz doma žalosti, Črnuče 33, na črnuško pokopališče. Rajnico priporočamo v blag spomin in v molitev! CRNUCE, 22. decembra 1937. ftaluJofilt FRANCE, soprog; FANCI, EDI CA, VENCESLAV, BERNARDA, MARICA, CVETKA otroci; FRANCE, ANTON, PAVLE, JANCE, ANGELA, MAN1CA, bratje hi sestre — ter ostalo sorodstvo. SREČO in DENAR VSE LAHKO IMATEI 2ellte II spoznati svojo usodo f — Želite 11 dobiti 5.000 dinarjev? — Tedaj prečltajte ta oglas, vrsto za vrsto do kraja ln poiščite tiskovno napakoI I Nase življenje in okultne tajne K Vsi narodi Imajo že davno znanstvene knjige o okultnih tajnah, samo naš narod jih doslej še ni imel. Zato se Je odločil nad največji strokovnjak v grafologiji in astrologiji! KARMAH, man in priznan po vsej Evropi in po vsem svetu, da napiSe v nsfiem Jeziku epohalno strokovno knjigo o vseh okultnih vedah: psihologiji, grafologiji, astrologiji, frenolo-glji, hiromantikl, spirltlzmu in snoveh. Ta knjiga: »NAŠE ŽIVLJENJE IN OKULTNI! TAJNE« Je Izšla te dni v velikem formatu in s več kot 200 slikami ln risbami V njej so prikazana na strokovni pa vendar vsakomur razumljiv način vsa vpraianja, kl so v zvezi s tajno našega značaja ter iz nje izhajajoče usode preteklosti, sedanjosti ln bodočnosti življenja, v kolikor se kažejo v potezah naših rokopisov, rok in obraza, dneva rojstva, duševnih posebnostih itd. in to tako, da zamore na teh podlagah vsak posameznik sam izdelati vse potrebne analize in prognoze. Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« razlagajo pojm vede, počete* ln razvoj psihologije, človeški značaj, duševno dispozicijo in temperament, hipnoti-zem in sugestijo ter lekcije, po katerih lahko postane vsakdo hipnotlzer. Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« razlagajo pojm grafologljs, njeno zgodovino, nastanek ln razvoj, analizo posameznih grafoloških znamenj po alfabetu z 126 slikami črk, paraf ln vijug v podpisih, lego rokopisa ln njegovo grafoloSko karakteristiko, izraz seksualnega življenja z ozirom na spodnje poteze črk »jc ln »g« z 21 slikami, seksualno življenje pisca ln njegovo grafološko karakteristiko s splošnim ozirom na rokopis, lnterpunkcije rokopisa, analizo oblike, pisma, dokaz kje vse služi grafologlja (s klifleji rokopisov zločincev, dalje Kreugerja, Stavlskega, Rasputlna. Mate Hari, Dreyfusa, Redla, nevrotikov, histerikov, tuberkuloznih bolnikov itd.). Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« prikazuje obširno zgodovino ln bistvo astrologije, povezanost usode s pojavi v vsemlrju, proučevanje zvezdne kon-stelaclje, znamenja astrologije, izdelavo horoskopov ln horoskopa velikega svetovnega industrijalca Henryja Forda, vse s slikami in risbami. Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« opisuje frenologljo, t. J. veda o fl-zijognomlji obraza, nosu, usten, oči itd. ter pomen posameznih potez za proučevanje človeškega značaja, zopet s mnogoštevilnimi risbami. Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE TAJNE« prinaša navodila o hiromantlji, torej čitanje značajev in človeške usode s pomočjo znamenj na naših rokah, s veliko sliko roke, njenih potez, vdolbin in vzboklin itd. v potankostih obdeluje tudi fizijognomijo roke ln vse ostalo, kar je v zvezi s to prastaro vedo. Knjiga »NASE ŽIVLJENJE IN OKULTNE! TAJNE« prikazuje na zaključku splritlzem In snovi z vsemi onimi vprašanji, kl zanimajo človeka sedanjosti. Nova knjiga našega velikega psihografologa in astrologa KARMAHA, ki je rezultat njegovega desetletnega strokovnega dela v teoriji in praksi, bo služila torej vsakemu poedlncu, kl se hoče resno upoznati s temi navedenimi okultnimi vedami, da jih proučuje in da mu bodo služile v življenju. Toda posebne važnosti je za vse roditelje, učitelje, stražnike, žandarje, Juri-ste, zdravnike, pridobitnike, oženjene in samske moške ln ženske. S pomočjo njenih navodil lahko tečno spoznajo značaj svojih otrok, učencev, zločincev, bolnikov, nameščencev ln delavcev, nevest in ženinov, zakonskih dragov, prijateljev in neprijateljev. Za zakonsko Življenje je poleg tega posebne važnosti spoznavanje seksualnih posebnosti, nagnenj ln bolezni. Nikdo zato ne bo razočaran! Vsak bravec nasprotno bo hvaležen pisca, ki Je spisal to epohalno knjigo, a tudi sebi, ker jo je kupili Toda poleg knjige dobe predplačniki, ki se sami javijo in najdejo tiskovno napako 19 velikih denarnih nagrad: eno po 5000 din, dve po 1000 din, dve po 500 din, štiri po 250 din in deset po 100 din. Te nagrade se bodo razdelile po odločitvi žrebanja. Vsi ostali predplačniki, ki ne bodo Imeli sreče s temi denarnimi nagradami, dobe brezplačno popolno analizo svojega značaja, samo ako navedejo pn naročilu: dan, mesec in rojstno leto in javijo tiskovno pogreSko. Knjiga stane obenem s pravico do nagrade ln do analize za predplačnlke samo din 60! Denar se pošlje na poStni čekovni račun St. 17.455. Zato ne odlašajte temveč Izpolnite Se danes naročilnico in jo pošljite obenem z denarjem na naslev; KARMAH, uprava, Pisec knjige t »Naše življenje in okultne tajne« Žalec, Dravska banovina. TU IZREZATI IN POSLATI NA NAS NASLOVI Naročilnica na upravo »Karmah«, Žalec, (Dravska Banovina) Podpisani (ime, priimek In naslov) ■»:.•»■•... naročam knjigo F. T. KARMAHA »Naše življenje in okultne tajne*. Din 60.— pošiljam po poštni položnici štev. 17.455 obenem s to naročilnico. 4 . Rojen sem bil: • ■■ii.t«iiKti>>>»*«<*'**** Iskovna pogreška je v besedi .................... Prijavljam se za eno razpisanih denarnih nagrad in brezplačen horoskop, ki mi ga imate dostaviti poleg knjige. dne ..«•«*. 1937. Podpis predpiačnika: Iz katerih razlogov nI mogel noben drug puder doseči te velike kreacije? Ker je COTY-1ev puder popolnoma čist. Pri njegovem proizvajanju se uporabljajo samo prvovrstne substance in zelo fine sestavine, ki so podvržene najstrožji analizi. Ker ga finesa njegovega sestava naredi absolutno neškodljivega celo tudi za najobčutljivejšo kožo, ki jo on ščiti, a ne zamaši por. Ker njegova popolna izberi prekrasnih barv nudi damam možnost, da najdejo ono nlanso, katera njihovi polti najboljše pristaja. Uporaba COTY-jevega iradra Čuva kožo, a skrbna izbera nianse poveča lepoto obraza in izraz očL COTV DRUŽABNIKA s kapitalom par sto tlsott dinarjev, sodelujočega ali ne, še sprejmejo osnovateljl projektirane nove manjše, solidne, epecijalne in visoko rentabilne. TKALNICE s najugodnejšimi proizvodnimi pogoji ln gotovimi pripravami. Intereseniti naj se hitro javijo pod »Konjunktura« na oglasni oddelek »Jutra«. Vesele božične praznike In srečno novo leto želi cenjenim svojim gostom GOSTILNA PRI »ŠTEFANU«. Za obilen obisk se priporočata brata VESTI0 Glavna zaloga RADIOAPARATOV INOELEN, BLAUPUNK^ BACHSEN VY ERK LT.D. Kajodličnejši aparati po nizkih cenah! „His Master4s Voice" Samoprodaja za LJubljano in okolico „TEHNIK" J. BANJA! LJUBLJANA, Miklošičeva 20 RAZGLAS Sprejme se: I. 2 avtomehanika H. 8 rudai-skih nadzornikov Pogoji: Prosilci pod t. I. imajo r roku od f dni predložiti podpisani komisiji: 1. dokaze o strokovni sposobnosti; 2. nravstveno spričevalo; 3. potrdilo vojaškega urada o rog. voJ» obveznosti. Prosilci pod t. EL imajo ▼ istem roku predložiti: 1. dokaze o šolski izobrazbi; 2 dokaze o dosedanji zaposlitvi} 3. nravstveno spričevalo; 4. potrdilo vojaškega urada o reg. voj. obveznosti. Za vse zgoraj navedene prosilce Je začetna plača Din 60,— dnevno. Prošnje za sprejem morejo vlagati le jugosl. državljani. Vrhnika, 23. decembra 1937. Tehniška komisija Br. L VRHNIKA OROŽARNA PASTUOVIO Zagieb. Jurišlčeva ulica 1. Vodilna trgovina orožja municije ln lovsko-športnih pot.ebSfln Edino ln direktno zastopstvo tovarne P N. Za cenik štev. 3B treba poslati din 3,— v poštnih znamkah. Veliki Ilustrirani cenik Izide okrog maja 1. 1938. ANGLEŠKA EKSPOZITURA v Zagreba, katera dobavlja direktno iz Londona orig. ansrl štofe tudi za posamezne obleke, išče ZASTOPNIKE v svrho prodaje privatnikom za Ljubljano, Maribor, Celje. Kranj in tPuj. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve prosimo, po možnosti v nemškem jeziku na Moffat Brothers, Ltd textil import. Zagreb. Hica 34/1. Naročniki t Jutra' so zavarovani za 10.000 Din. Petek, 24. m 1937 >JUTRO« St 299 98157-660 FW*ntne In močne moške iralošo k sne. cijelno ojačenim podplatom. Varujejo Vase čevlje vlage, a inšo blata. 2625-60155 o j ppvpIičU fti«»«T*» J(rn»>