aKTUALNO VNAŠANJE Vsi se še spominjamo veličastne manifestacije v prijazni dolinici — na Rupi pri Kranju, kjer smo pred dve-mi leti proslavljali 29-letni"o velike stavke tekstilnih delavcev. Udeleženci takratnega zborovanja so zadolžili Občinski ljudski odbor v Kranju, naj v dveh letih pripravi dostojen spomenik na ta pomemben dogodek. Poseben pripravljalni odbor, ki je bil imenovan pri ObLO, bo v kratkem pokazal uspeh svojega dveletnega dela. V so- boto, 2. avgusta popoldne nameravajo odkriti spomenik, ki so ga postavili pred novo tekstilno šolo na Primsko-vem. O tem, kakšen naj bo spomenik, je bilo v začetku več predlogov in variant, ali naj bi se le-ta združil s spomenikom NOB, ali naj se loči, ali naj bo v spomin tekstilcem zgoij spomenik aH kaka ustanova itd. Končno so združili 2 predloga: samostojen spomenik tekstilnim delavcem in nova stavba za srednjo tekstilno šolo zraven. Gradbena dela sedaj kon- čujejo in marmornati spomenik z veliko delavsko roko in letnicami stavke bo pred lepo, visoko tekstilno šolo vedno spominjal tekstilne delavce na trde in težke dni njihovih prednikov. To pa je važno. Vse prehitro pozabljamo nekdanje žrtve in težave, ki so bile potrebne za to, da imamo danes delavsko samoupravljanje, svobodo, možnost učenja, napredovanja in lepšega življenja. K. M. AKTUALNO VPRAŠANJE Z žičnico na Krvavec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ST. 55 — CENA DIN 10.— KRANJ, 18. JULIJA 1958 Še nekaj dni in stekla bo žičnica na Krvavec. Otvoritev tega pomembnega turističnega objekta bo 2. avgusta t. 1, Žetev s kombajnom ^^f^ tQin\Q y p0|j|j|(j ¥mmmM:MWm zaposlovanja . °mbajn na njivi Kmetijskega posestva iz Podbrezij. Spredaj Je kombajnist, na levi pa njegov pomočnik; v eni uri bosta požela s kombajnom lahko tričetrt hektara žita. V industriji, gozdarstvu, gradbeništvu in cestnem prometu se je povečalo število zaposlenih v kranjskem okraju v i. polletju za 1433 oseb, kaT znaša 4,8% povečanje od lanskega povprečnega števila zaposlenih v omenjenih panogah. To povečanje je posebno veliko v industriji, kjer je že presežen letni plan zaposlitve novih delavcev za 4,5 %. Od vseh novo sprejetih delavcev je v industriji zasedlo nekval. in polkval. delovna mesta 60%, v gozdarstvu 40%, v gradbeništvu pa celo 97 %, kar pa je spričo gradbene sezone in nizke stopnje mehanizacije v tej panogi razumljivo. Veliko število novoza-poslenih na nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delovnih mestih v industriji pa nas lahko skrbi, saj vemo, da novi delavci na teh delovnih mestih ne bodo prispevali k takemu povečanju obsega proizvodnje, ki bi se odražala v po- Skrb za ljudi se lepo obrestuje VSAKO SEZONO SE MNOGO DELAVCEV VRNE V LIP BLED, 111 SKRBI ZA NJIHOVE ŽIVLJENJSKE POGOJE IN STRO- KOVNO RAST Zaradi sezonske narave gozdarskega dela ima Gozdno go-sPodar.stvo Bled težave z zaposlovanjem .sezonsko delovne sile. sPnčo tega, ker je podjetje na počnem industrijskem območju, *e*ko dobiva domačo sezonsko delovno silo. Podjetje stremi za *ern, da bi sezonska delovna sila J^tala čimbolj stalna, ker jo je e ha ta način, da so vsako leto Vr;iča na ista delovna mesta, mogoče priučiti na določena dela. *-G so sezonski delavci zmeraj in 2rner.ij novi, je razumljivo uči-n°k dela znatno manjši. V zad-J}Mh letih je podjetju uspelo pri-2*>Ui precejšnje število sezonah delavcev, ki se leto za lc- ""h vračajo na Ista delovišča *n°a njimi nekateri že celih de set lot. Podjetje je namreč prisiljeno y**ko leto najeti kakšnih :>»•> de* "*Vcev v času, ko se začenja »e-^Jteko delo v gozdovih, Le-ti ^'hajajo največ od drugod: i/. *r<-'kmurja, Dalmacije Ltd. Se- Je potemtakem za p<*ii pr,'(,,'j težavno vpr tsanje, • Dr<*kri)eti vsem t -m ljud a ^reho. /,at„ J(. Gozdno gospo J*Ur«tv«> uied pričelo graditi pred ***davnim /a t ■ deiavc Stanovski zgradbi v /gornjih Gor-j In v Bohinjski Bli trici. Z '•''•'adnjo teh dveh stanovanjskih ><>kov 1xk1o pridobili 16 novih ■snovanj za delavce. G<»zdn«> gospodarstvo Bled p nkr,,i tudi za strokovno Izpoj K'vanje delavcev. Zlasti lani so v tem pogl idu doseženi pi '' "ii uspehi. Več delavcev |e bl*kovalo serrtinirj". ki jih je ialo podjel |c samo /. I ^1 predavatelji gozdarskimi strokovnjaki. Večina teh delavcev je potem opravljala tudi izpite in si tnko pridobila prizna- Podjetje skrbi tudi za razvedrilo in oddih svojih delavcev. V Piranu gradi počitniški dom, ki ga bodo odprli že letos 15. julija. Morda malokatere stroke delavci delajo v tako težkih okoliščinah, kot so to ravno gozdni večanju storilnosti na 1 delavca v gospodarski organizaciji, stroki oziroma panogi. Od vseh zaposlenih v industriji je 2,6% kmetijskih, posestnikov in 11,1 % oseb, ki živijo v družinski skupnosti s kmetijskim posestnikom. K le-tem ne prištevamo seveda delavcev, ki stanujejo pri kmetih in jim delajo za hrano in stanovanje v prostem času. V prvem polletju je sicer zapustilo industrijo 10% kmetijskih posestnikov, vendar se je na novo zaposlilo 9 % oseb, ki živijo s kmetijskimi posestniki v skupnem gospodinjstvu. Razmerje med zaposlenimi kmetijskimi posestniki v industriji in osebami, ki živijo v gospodinjski skupnosti posestnika in so zaposleni v industriji, znaša 1 : 4. Na 7 delavcev v industriji pride na področju kranjskega okraja 1 delavec — kmet, zaposlen v industriji. Da ima delavec dohodke vsaj v obliki kmetijskih proizvodov, je vsakomur jasno. Zato je življenjska raven teh delavcev višja kot življenjska raven drugih delavcev. Povečanje komunalnih potreb pa naglo narašča zaradi naraščanja števila zaposlenih ne glede na njihovo poreklo- medtem ko zaradi prevelikega števila novoza-poslenih delavcev proizvodnja na enega delavca stagnira. Pri takem povečanju števila zaposlenih zaradi stagnacije produktivnosti se zmanjšuje tudi čisti dohodek na zaposlenega v gospodarskih organizacijah. To pomeni, da s tako politiko zaposlovanja kolektivi zmanjšujejo možnosti za povečanje življenjske ravni zaposlenih, kar se bo odrazilo na realni vrednosti osebnih doholkov in zaostritvi problemov komunalnega standarda. Od vseh novo zaposlenih delavcev je sklenilo na zakoniti način delovno razmerje samo 70 % delavcev. Zato je nujno potrebno, da delavski sveti pri sprejemu novih delavcev v bodoče upoštevajo ne samo, zakonita določila, temveč tudi ekonomske pokazatelje kot n. pr. to, koliko se bo povečala storilnost in s tem v zvezi čisti dohodek na 1 zaposlenega. Pri sprejemu novih delavcev pa bodo morali paziti, da sprejmejo predvsem nezaposlene delavce iz vrst mestnega prebivalstva, ne pa delavce kmečkega porekla, da s tem ne povečujejo komunalnih problemov in zavirajo porast kmetijske pro-izvodnje. O. NAŠ RAZGOVOR Bled za obči nski praznik Danes, 17. julija so fanfare z blejskega gradu slovesno naznanile začetek praznovanja občinskega praznika na Bledu. Za tem so se zbrali odborniki obeh zborov k slavnostni seji Občinskega ljudskega odbora. Po seji bo žalna svečanost s polaganjem vencev na pokopališču padlih borcev in talcev. Zvečer pa bo na gradu koncert letoviškega orkestra — godbe na pihala iz Zagreba. Praznovanje bo trajalo do 22. julija. V petek, 18. julija bo v dvorani Kazine nastopil kvintet bratov Avsenikov, v soboto, 19. julija pa se bo začela velika mednarodna veslaška prireditev, veslaški troboj Nemčija, Avstrija, Jugoslavija. Veslaška prireditev se bo nadaljevala tudi v nedeljo. Zvečer tega dne bo na jezeru blejska noč z razsvetljavo In bengaličnim ognjem. 21. julija bo po prihodu partizanskih patrulj veliko slavnostno zborovanje pred Kazino. Ob pol devetih zvečer pa bo v dvorani Kazine koncert slovenskega okteta. Zadnji dan praznovanja, 22. julija bo še plavalna prireditev, štafeta plavalcev ob obali jezera na progi Zdraviliški park, Kazina, Toplice in nazaj. Za večerom jugoslovanskih plesov in pesmi bo praznovanje zaključil ansambel Svobode z Jesenic. -jb nje kvalificiranega gozdnega delavci. Venomer so izpostavljeni delavca. Z lani začeto prakso strokovnega izobraževanja delavstva misli podjetje tudi letos nadaljevati. V razgovoru je direktor Gozdnega gospodarstva Pavel Tolar povedal, da bi bilo že v bližnji prihodnosti potrebno na Gorenjskem ustanoviti šolo za gozdna delavce. Ta pomembna naloga je predvidena tudi v perspektivnem družbenem planu okraja Kranj. raznim vremenskim neprilikam, zato je njihovo zdravje često-krat ogroženo. Zraven tega pa živijo daleč od središč — kulturnih in zabavnih — v oddaljenih gozdovih Pokljuke, Jelovice, Me-žaklje in drugod. Zato so toliko bolj potrebni oddiha v kulturnem središču. Podjetje jim bo omogočilo, da ga bodo lahko preživeli v svojem počitniškem domu dokaj poceni. jb Ha Bledu še enkrat već gostov kot lani Na prijeten oddih V dneh od 17. do 22. julija praznujejo v blejski občini svoj praznik. Za to priliko mam je tajnik (Franc Smidt odgovoril na nekaj vpraišanj. »Kaj menite o razvoju gostinstva in turizma v zadnjih letih in kakšna je nadaljnja perspektiva teh dveh panog gospodarstva v blejski občini?« »V minulih letih, predvsem pa v letošnjem, sta gostinstvo in turizem na Bledu dosegla precejšen napredek. Pri tem moram poudariti pridobitev novih gostinskih lokalov: Blegaš, Trstr bar, Union itd., in nekaj moderno urejenih trgovin. Vprašanje cenejše prehrane za domače goste je letos kar ugodno urejeno, saj je v nekaterih obratih moč dobiti posamezne obroke hrane ali celodnevni pension po dostopnih cenah. Tudi raznih kulturnih in zabavnih prireditev je letos neprimerno več, saj je vsak dan kaj kvalitetnega na sporedu. Uspeh turizma v letošnjem letu je razviden iz podatkov o številu gostov v maju, juniju in jul;j,i. Z;: v teh mesecih smo zabeležili za 100 % boljši obisk kot lani v tem času.« »Ali je v prihodnjem letu predvidena gradnja gostinskega lokala s kavarno in družbenimi prostori kot je bilo to napovedano že za letos?« »Gradnja gostinskega lokala s kavarno in družabnimi prostori se je zataknila že pri lokaciji, tako da je sedaj malo verjetno, da bi to zgradbo v kratkem 'času začeli graditi.« »Kaj lahko poveste o pripravah za sestavo perspektivnega plana ObLO Bled?« »Osnutek perspektivnega plana gospodarskega razvoja občine Bled za obdobje 1957 do 1961 je izdelan in so ga prav v teh dneh obravnavali pristojni sveti občinskega odbora. Predlog za ljudski odbor kot so ga sprejeli sveti je že pripravljen in ga bosta po vsej verjetnosti obravnavala oba zbora na seji 23. julija.« »Kakšno je delo organov samoupravljanja, svetov in odborniških komisij pri občinskem ljudskem odboru?« »V obdobju po volitvah se je delo samoupravnih organov občine kar uspešno uveljavilo. Problematika v zvezi s sprejetjem občinskega družbenega plana za leto 1958 in sic.ilni Ljudje bode svoj letni 'opusi preživeli ob prijetnem in ml s vnem »Sobčevem bajerju« sestavljanje perspektivnega plana je precej razgibalo delo zlasti nekaterih svetov, kakor, denimo, sveta za družbeni plan in finance, za komunalne in stanovanjske zadeve, sveta za nlagovni promet in turizem, za kmetij-,stvo, za obrt in industrijo in še drugih. Pri delu v teh organih se je v obdobju po volitvah pokazala velika osebna pobuda nekaterih članov teh organov in odbornikov, ki so se s svojo samoiniciativnostjo uspešno uveljavili pri reševanju raznih konkretnih problemov v občini.« »Kako si občinski ljudski odbor prizadeva zboljšati materialne pogoje šolstva in zdravstva?« »Organi občinskega ljudskega odbora, pristojni za šolstvo, že dalj časa ugotavljajo, da predvsem šola v Gorjah, na Bohinjski Beli in v Ribnem nimajo urejenih sanitarno higienskih in drugih potrebnih naprav .Za odpravo teh pomanjkljivosti je ljudski odbor pred nedavnim najel pri kreditnem skladu za zidanje stanovanjskih hiš 4,5 milijona dinarjev. S temi sredstvi bodo šole poskušale v času počitnic opraviti najnujnejša dela.« -jb iiiiiiaiiiiii V ponedeljek je predsednik ZAR Naser odpotoval z Brionov v Kairo. Gamal Abdel Naser se je kot gost predsednika Tita mudil pri nas 13 dni ter je imel z našim predsednikom prijateljske razgovore. Radijske postaje bližnjevzhodnih dežel so v ponedeljek poročale, da je ponoči prišlo v Iraku do državnega udara. Strmoglavili so monarha in razglasili republiko. V oddaji bagdadskega radia je rečeno, da je iraška vojska odstavila kralja Fej-sala in ministrskega predsednika Nuri Saida. V ponedeljek so v Parizu svečano proslavili francoski narodni praznik 14. julij — obletnico zavzetja zloglasne temnice Bastilije leta 1789. Proslavi obletnice so dali letos uradno značaj »francosko-alžirskega bratstva«. Iz Alžira so za to pripeljali v Pariz 4.000 Alžircev, ki so služili v francoski vojski v prvi in drugi svetovni vojni. Komisija opazovalcev OZN v Libanonu je v ponedeljek zahtevala od generalnega sekretarja Hara-marskjolda, naj pošlje v Libanon še 25 opazovalcev. Semkaj bodo poslali tudi nov kontingent opreme za opazovalce OZN. Na kanadskem letališču Rimuski je v ponedeljek izbruhnil požar. Zgorelo je 5 letal tipa »Dakota« in upravno poslopje letališča. » Predsednik Južnoarabske lige Mohamed el Dž'fri je poslal OZN brzojavko, v kateri poziva na pomoč »proti britanski agresiji na Lahedž«. V brzojavki obsoja ravnanje britanske vlade z laheškim sultanom Ali jem Abulom Karimom. Džifri pravi v brzojavki, da so britanske čete 18. aprila zasedle sultanat Lahedž, največjo državo v adenskem protektoratu. Indonezijske vladne čete so obkolile mesto Ton-dano, eno zadnjih oporišč na severnem Celebesu. Postojanke vladnih čet so oddaljene 2 do 3 km od mesta. Predsedniku republike Josipu Brozu-Titu je v sredo dopoldne izročil poverilnice prvi veleposlanik kraljevine Kambodže v Jugoslaviji Var Kamel. V sredo je odpotoval v Varšavo sekretar ZIS za promet in zveze Peko Dapčevič s skupino svojih sodelavcev. Peko Dapčevič se bo mudil na Poljskem 14 dni kot gost poljskega ministra za plovbo in vodno gospodarstvo Darskega. Ob tej priložnosti bo imel razgovore o sodelovanju med obema deželama na področju prometa. V zahodnonemški industriji jekla odpuščajo delavce, ker se je zmanjšalo število naročil, v po-rurskih tovarnah so odpustili okrog 6.000 delavcev. Dnevna proizvodnja jekla se je zmanjšala za okrog tisoč ton. Na Cipru so v sredo razveljavili stroge varnostne ukrepe, ki so zadnje dni hromili življenje na otoku. V Nikosiji in Famagusti pa je še vedno v veljavi policijska ura. Kljub temu pa je prišlo na otoku do novih spopadov. LJUDJE IN DOGODKI Grožnja svetovnemu miru Ameriška intervencija v Libanonu je po vsem svetu povzročila veliko zaskrbljenost. To dejanje je bilo namreč, kakor pravi izjava naše vlade, zasnovano in storjeno mimo Organizacije združenih narodov. Ustvarilo je še večjo napetost na Bližnjem vzhodu in grozi, da se spremeni v svetovni konflikt. Da bi pokazali svojo odločnost, govorijo danes tudi v ZDA, da bi spor lahko pripeljal do svetovnega požara. Povedali so celo, da je ves njihov bojni stroj v pripravljenost. Naznanili so te-rej skoraj brez ovinka, da so za obrambo svojih položajev na Bližnjem vzhodu, za obrambo dobičkov petrolejskih družb, pripravljeni tvegati svoj lastni obstoj. Predsednik Eisenhower se je v svoji poslanici, ki jo je pred dnevi naslovil na ameriški kongres in ameriško ljudstvo, skušal opravičiti, češ, da je bil ta korak potreben zaradi obrambe načela pravičnosti in mednarodnega prava, od katerih sta odvisna mir in mednarodni napredek. Te neprepričljive besede pa so svetovno zaskrbljenost še povečale. Amerika se je tako lotila istega posla, ki ga je obsodila ob anglo-francoskem napadu na Egipt. Gre v bistvu za isto stvar, za velikanske koristi, ki jih imajo nekatere zahodne države na Bližnjem vzhodu. Izkrcavanje čet na libanonsko ozemlje so izvedli s pretvezo obrambe ameriških državljanov. Toda splošno mnenje objektivnih opazovalcev je, da življenja teh ljudi niso bila v nevarnosti in celo to, da je bil libanonski notranji spopad pred rešitvijo. Glavno geslo upornikov je bilo: »Predsednik Šamun mora iti in v deželo se bo spet vrnil red in mir!« In Šamun bi odšel. 24. t. m. bi parlament izvolil novega predsednika in to ne bi mogel biti Samun, ker ustava ne dovoljuje ponovne izvolitve istega predsednika. Da je bila dežela blizu pomiritve, dokazuje tudi akcija ZN. Njeni opazovalci so ugotovili, da med uporniki ni tujih državljanov in da tu ne gre za nekakšen tuj napad na libanonsko republiko. Šamun je sicer trdil nasprotno in je celo poslal nekaj dokazov Združenim narodom. Toda ti dokazi so bili taki, da jih ni bilo mogoče upoštevati. Dejstvo je, da gre v libanonu izključno za notranji spor. Najvplivnejši Libanonci so na stra- ni upornikov. Šamuna obsojala tudi oba verska ro-riavarja: ma-ronitski in muslimanski. Med uporniki je celotno pleme Dru-zov, znano po svoji bojevitosti. Za tisto, kar so ti ljudje doslej napravili, zares niso potrebovali zunanje pomoči, toli"'o bolj nc, ker bi se z izvolitvijo nove-ra predsednika položaj popravil in normaliziral. Tuja intervencija je zdaj ta položaj izredno zapletla in vzbudila skrbi o pravih namenih te velikanske vojaške demonstracije. Da gre za velike reči, priča mrzlična dejavnost v zahodnih glavnih mestih. Britanska vlada se je v 48 urah sestala kar petkrat in njen zunanji minister je odletel predvčerajšnjim zvečer v VVashington na vabilo ameriškega zunanjega ministra. Najboljši izhod iz tesa nevarnega položaja bi bil takojšen poseg Organizacije združenih narodov. Upajmo, da se stvari ne bodo poslabšale. Ameriške čete so se sicer izkrcale, niso pa šle daleč od obale. Pred ZN je torej izredno odgovorna naloga. Vsi tisti, ki so toliko let prisegali svojo privrženost načelom ZN, naj sedaj dokažejo iskrenost svojih besed. IVAN LAH kratko, vendar zanimivo TURISTIČNI TEDEN V BESNICI Turistično društvo v Besnici je pripravilo poseben turistični teden na svojem področju, in sicer od 13. do 20. julija. Največja letošnja skrb tega društva je, da bi pri privatnikih zagoto- IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ST. 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70--1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN Turistična dejavnost v Besnici bo odslej lahko še uspešnejša, ker je v novem Zadružnem domu tudi gostišče in precej prenočišč za goste OBRAZI IN POJAVI „MOJA ROKA DALEČ SEŽE I" »Dolgo se nisva videla,« sem ga pozdravil. »Ja, dolgo,« je z zamolklim glasom ponovil. Potlej je molčal. Premolk sem izkoristil in se mu s strani zazrl v obraz. Bil je pijan; ne močno, vendar toliko, da pijanosti ni mogel utajiti. Poribaval je glavo, kot bi se nečemu čudil. Morda praznemu kozarcu pred seboj? Cez čas me je pogledal in se trudno nasmehnil. Nič veselega ni bilo v njegovem nasmehu. »Tri ali štiri mesece se nisva videla,« je prvi prekinil tišino. »Veš, Gorenjski sem dal slovo. Naveličal sem se večnih voženj gor in dol. Zdaj sem tu.« Cez ramo se je ozrl po pivcih, ki so se vzdolž točilne mize živahno pomenkovali. Nato je naročil pijače. »Piješ? Kot vem, nisi bil nikoli preveč naklonjen pijači,« sem se oglasil. Trudil sem se, da bi bil moj glas kar najbolj ravnodušen. »Ja, pijem,« je prav tako ravnodušno odgovoril. »Kaj pa naj bolj pametnega počnem ob tej uri?« Potisnil je rokav z zapestja i pmijetju /..ignV.il dejanie, ki g.i zaradi zaupnega značaja ne bomo ponavljali. Ko sem prebral dokonča, mi je pogled obtičal na podpisu direktorja. Spomnil som se tiste grožnje: »Zapomnite si — moja roka daleč seže!« « Kako je moj znanec prišel do pisma, nisem vprašal. Vem pa, da je pozneje krepko udaril po direktorjevi roki, »ki je predaleč segala«. ora. vilo čimveč sob za goste. Ob zaključku Turističnega tedna v nedeljo, 20. julija popoldne bodo pri slapu Sum priredili posebno zabavo. V soboto zvečer pa bodo pri novem Zadružnem domu prikazovali razne filme. POHOD PLANINCEV V KOKRO V okviru Dneva vstaje, 22. julija, ko bo v Kokri svečanost v spomin na prve borbe, požige in streljanja talcev v tem kraju, pripravlja Planinsko društvo v Kranju pohod članstva v Kokro. Na pohod so povabili vse sindikalne organizacije terenske odbore SZDL in šole. Skupine planicev bodo zjutraj, pred začetkom proslave, 22. julija, prihajale v Kokro iz sedmih smeri. Nekatere skupine bodo z žičnico že prejšnji dan šle preko Krvavca in se naslednje jutro vrnile v Kokro. Druga bodo prihajali v Kokro čez Cemšcnik, čez Javorjev vrh, prek Davovca, Štefan je gore in preko Tupalič. Začetek pt hoda bo za večino planincev iz Cer-kelj, Preddvora in iz drugih krajev, do kamor jih bodo prevozili s tovornjaki. K. M. PROSVETNEMU DRUŠTVU LASTNE PROSTORE Na Lazah v Tuhinjski dolini je v prostorih, ki so last tamkajšnjega prosvetnega društva, mizarska delavnica podjetja »Menina«. Prosvetno društvo si prizadeva, da bi v lastnih prostorih uredilo kino dvorano in gledališki oder, saj vsa Tuhinjska dolina ne premore enega prosvetnega doma. Mizarskemu podjetju je občina dodelila parcelo za zgraditev delavnice. »IZBERITE POPEVKO* NA BLEDO Radio-televizija Ljubljana prireja v soboto, 19. julija v dvorani Kazine na Bledu javno glasbeno oddajo »Izberite popevko«. Poleg radijskega jazz ansambla, kvint"ta J oče ta Kam-piča in ansambla Mojmira Šepeta bodo na reviji nastopili tudi pevci: Marijana Držaj, Majda Sope, Jelka Cvetožar, Betty Jurkovič, Nino Robič in drugi. Jb ODLIČNI REZULTATI GOLOBOV -PISMONOŠ IZ KRANJA Klub rejcev Kolobov-pisinonoš »Kurir« iz Kranja se marljivo pripravlja za /.vezao t kmovanjo golobov - pismom** Beograd — Kranj. I ><> •;• -l:i | BO golobi opravah več u.sp.'šii.li potetOV (Zagreb - - Kranj 140 km — 2 uri 5 minut. Novska — Kranj 270 km — 4 ure 17 minut. Slavonski Brod — Kranj - 886 km — 5 ur 20 minut, Vinkovci — Kranj 400 kilometrov — 6'ur 30 minut). V prihodnjem tednu lx> start go-lolx)v - piismonoš v Beogradu. Proga Beograd — Kranj bo dolga 600 km in /i-'o n iporn i, prrd-vsem zaradi vročine. Razveseljivo je, da ima in šport vedno več ljubiteljev, posebno med mlad.n<>. TURIZEM V RADOVLJICI JE OŽIVEL Minil je prvi mesec turistične sezone. V tem času so se v Radovljici že pokazali lepi sadov: truda Turističnega društva, ki se je na sprejem gostov lepo pripravilo. Ker hoteli ne morejo sprejeti vseh gostov, je turistično društvo dalo že pred sezono posojila, da so opremili privatne sobe. Tako je sedaj v Radovliici skupno preko 200 gostov, deloma v hotelih in domovih, deloma po privatnih sobah. Turistično društvo je poskrbelo tudi za ogled sosednjih krajev. Teh izletov se gostje prav radi udeležujejo. Prav tako je poskrbljeno za zabavo; v Radovljici je ples kar štirikrat na teden. Posebno živahno je tudi na kopališču in na Sobčevem jezeru, kamor vabi toplo vreme staro in mlado. Turistično društvo in drugi odgovorni organi pa kljub zadovoljivim uspehom ne drže pre-križanih rok. Prav v kratkem bo ob glavna cesti postavljena nova reklamna deska, ki bo opozarjala mimoidoče na zanimivost Radovljice. Zgrajena bo tudi nova avtobusna postaja. N. R. SLABO SO SE ODZVALI POZIVU Turistično društvo v Kamniku je v pozivu meščanom, naj okrasijo s cvetjem svoje hiše, določilo tudi tri nagrade od 5.000 din navzdol za najlepšo okrasitev hiše. Komisija, ki je v četrtek, 10. t. m. sklepala o tem, je ugotovila, da prve nagrade ne more podeliti nikomur, pač pa je vsoto razdrobila na šest manjših nagrad, mnoge meščane pa je pohvalila. Tudi uprava Delikatese, uprava Doma in podjetja »Kamnik« zaslužijo pohvalo. Splošno mnenje komisije pa je bilo, da so se Kamničani slabo odzvali pozivu, saj so n. pr. v dolgi Kidričevi ulici samo tri hiše okrašene s cvetjem, na Grabnu pa ena. NOVA OSEMLETKA NA JESENICAH RASTE Temelje za stavbo novih osemletk v najlepšem delu Jesenic so izkopali in vgradili že pozimi, danes pa je gradnja v polnem teku in nihče ne dvomi, da do jeseni stavba ne bi bila dograjena in da se s šolskim letom 195JI/60 ne bi pričel pouk v novem šolskem poslopju, ki bo tro-nadstropna in bo imelo 22 razredov. Poleg razredov bo v pritličju tudi šolska kuhinja z obed-nico. V stavbi bosta obe jeseniški osemletki, katerih vsaka bo imela poleg učilnic tudi po več kabinetov za učila, risalnico, pevsko sobo in fizikaino-kemijsko predavalnico. Podjetje »Gradiš«, ki poslopje gradi, je opremilo gradbišče z modernimi strojnimi napravami, da dela hitro napredujejo in da bo stavba do jeseni v grobem dograjena ter za-steiklena. Preko zime bodo opravili notranja dela ter do prihodnjega šolskega leta šolo tudi opremili. Gradnja novega šolskega poslopja bo. stala predvidoma 160 milijonov, vendar bo za industrijske Jesenice ogromnega pomena, saj bo z njegovo dograditvijo rešeno šolsko vprašanje za Jesenice. Novo šolsko poslopje bo omogočilo pri enoizmenskem pouku šolanje 792 učencem, P1*' dvoizmenskem — kar ne bo delalo nobenih težav — pa 1284 učencem. Poleg gradnje jeseniško osemletke je bila letos dograjena osemletka na Brevnici, predvidena pa so še večja V°~ pravila na osemletki na Koroški Beli. ObLO se ukvarja tudi z rešitvijo šolskega vprašanja na Plavžu, kjer je "radnja novega šolskega poslopja tudi nujno potrebna. U. KRANJSKI ZDRAVSTVENI DELAVCI MED MLADINO IZ LIPNICE IN KAMNE GORICE Pred kratkim so kranjski zdravstveni delavci obiskali mladino i* 01 mletke v Lipnici in Vzgojncg3 zavoda Kanina gorica. Vašeane mladino so seznanili s Inuiensko tehnično zaščito ter jim zavrtel' nekaj poučnih filmov. Mladina je spoznala delo jeseniških želez«1'' jev ter delavcev iz tovarne »R'1(^c Končar«. Seznanili so se z nevarnostmi in spoznali potrebo po up0* rabi zaščitnih sredstev. Razen tega so zdravstveni delavci p*01'' vnjall mladim poučno risanko 0 • i • • ■ ? i /"hov |.i i' i ,lo\ ril .ki nilJ''1"' iki film Kekec. * KRANJ, IS. JULIJA 1S53 G lan Gorenjske 3 V Šenčurju so zgradili novo zbiralnico mleka Potrebo po večji in sodobnejši tega zneska je zadruga dala iz zbiralnici mleka občutijo v Sen- svojega dobička in investicij-*urju in okolici že dolgo. Kme- skeg sklada, ostalo pa jo krila s Občinski ljudski odbor Kranj je nedavno razpravljal o gradnji stanovanj v prihodnjih letih tijska zadruga v Šenčurju si je posoiilom. Ze nekaj let prizadevala, da bi Zgradila sodobno zbiralnico, ki bi Ustrezala vsem sanitetnim in Nravstvenim predpisom. Zbiralnico mleka so sicer imeli v bivših prostorih šenčurske mlekarne, ki je obratovala že od leta 1909. Po desetih letih obratova- Stanovanjska kriza je v kranjski občini zelo huda. Na stanovanjski upravi, pri podjetjih in pri krajevnih uradih je še zmeraj več kot 2.000 upravičenih prošenj za stanovanja. Hkrati pa neprestano zidajo vsa zadnja leta. Toda vsako leto, tako kažejo podatki zadnjih 10 let, ima Kranj 500 prebivalcev več. Se pravi, če bi sezidali letno 190 stanovanj, bi komaj zadostili prirastku in ne bi zboljšali stanja. Zato je predvideno, da bo do 1. 1961 na razpolago 1,893 milijonov dinarjev za stanovanjsko gradnjo. Seveda je potrebno, da se ta denar čim varčne-je porabi. Prav zato so na seji ObLO razpravljali o tem in sprejeli začasna navodila. S temi navodili skušajo omejevati drage gradnje in usmerjati gradbeno dejavnost v smotrnejšo, ustrezajočo obliko, kar je potrebno zaradi varčevanja z denarjem in materialom, pa tudi Pred zbiralnico so postavili zaradi vsklajevanja zahtev ur-tudi vozno tehtnico, ki je bila banlstičnih načrtov in podobno. Senčurjanom več ko potrebna. -an Predvidevajo, da bo do 1961. 1. zgrajeno še 900 stanovanj. Se- veda so tu mišljene tudi gradnje posameznih podjetij in organizacij, kot tudi individualna in zadružna gradnja, ki naj bi dobila pomoč iz skupnih -sredstev. ŠE ZMERAJ PREDRAGO Gradbeni stroški so še zmeraj preveliki. Kvadratni meter stanovanjske površine še zmeraj stane 25 do 30 tisoč dinarjev, tako da se povprečna cena za stanovanje suče od 1.750 do 2.100 tisoč dinarjev. Na seji ObLO je bilo govora o možnostih za pocenitev, seveda s prizadevanjem vseh, ki posredno ali neposredno sodelujejo pri gradnjah. Tu pride lahko v poštev tipizacija načrtov in gradbenih elementov, opreme, smotrnejša zadružna gradnja in podobno. Hkrati naj bi ne gradili stanovanja prevelika. Tako predvidevajo, naj bi bilo od 900 stanovanj 90 garsonier in samskih sob, 225 enosobnih in 495 dvosobnih stanovanj. Trisobnih stanovanj, ki so prevelika in v glavnem torišče sostanovanjskih nja s° to mlekarno prodali, v tetu 1931 pa so jo Senčurjani ponovno kupili in je nato spet dedovala do 1934. leta. Nato pa je Prenehala z delom, ker je pričela obratovati mlekarna v Naklem in kasneje novo zgrajena v Cirčah. °d takrat pa so bili prostori bivše mlekarne v Šenčurju ne-^koriščeni, razen zbiralnice, ki Se Je je zadruga posluževala do novembra lanskega leta. Stara Pralnica je bila majhna in brez potrebnih hladilnih in sanitarnih naprav, kar ni več ustrezalo današnjim zahtevam, kvarila pa je tudi okolico. V novembru lani so •nlekarno porušili in pričeli grabiti novo, ki že služi svojemu namenu. Poleg zbiralnice ima za-*fuga v stavbi tudi pisarno in 8kiadišče za močna krmila, v gornjih prostorih pa je družin-stanovanje. Gradnja je stala nekaj vet; kot 3 milijone. Del Mesar in potrošnik na slepem tiru? POMANJKANJE MESA POSTAJA BOLJ IN BOLJ OBČUTNO — ODKUPNA DISCIPLINA POVSEM POPUSTILA — POMANJKANJE MESA OGROŽA TURIZEM — KDO BO KOS NASTALEMU POLOŽAJU? Spričo bolj in bolj zamotanih razmer, v katere je zašla preskrba gorenjskega prebivalstva z mesom, je bila v ponedeljek, 14. julija, na pobudo okrajne Trgovinske in Obrtne zbornice sklicana v Kranju konferenca, ki so se je udeležili predvsem predstavniki mesarskih podjetij z Gorenjske, zastopniki obeh zbornic, tržnega inšpektorata in drugi. Na konferenci so razpravljali o preskrbi gorenjskega prebivalstva z mesom. Avto prehiteva železnico Cestni promet pievzema čedalje večji odstotek prevozov j V Jugoslaviji sloni še vedno doče bomo morali vložiti za vJi delež prevoženega tovora gradnjo cestnega omrežja večje ramah železnice; vendar se vsote denarja. (Lani je odstotek, ti,,/''*0013 čedalje bolj uveljavlja namenjen gradnji in vzdrževanju cestnega omrežja znašal v Jugo- tudi cestni promet. J^o so leta 1947 prevozili vtomobili le 3,4% vsega tovora «e'eznice pa 96,6). leta 1957 pa ce 34% blaga (železnice le 66%). ^stni promet ima velike pred-. sti prod železniškim; prevoz je slaviji 0,58% brutto dohodka, ta odstotek pa je v tujini precej večji, n. pr. na Finskem 1,53%, v Avstriji 1,06%, na Holandskem 1%). Zaradi slabega cestnega omrež-reJ&i, blago se dostavlja brez ja je imela lani skupnost za hiti ^*mud in je ugodnejši za prevoz V:irljivega blaga. Naše cestno omrežje je obsež-c,n' *aj imamo preko 82.000 km est- železnic pa 1 cesto pa so v glavnem 11.730. Toda ;labe. V bo- Vrata 2000 din ceieje Zadnje čase je vedno več za-hl°v pocenitvi stanovanjski' Radnje. Nekatera podjetja, ki iz-j bjjejo gradbeni material bo poizkusov, da bi pocenili f^je Izdelke. Med temi jc tudi £°iektiv »Jelovica- v Skofji Lo-Po dolgem proučevanju so odločili za serijsko izdelavo ^rat. Sedaj ItdelujejO prototipe, avgustu pa nameravajo začeti . **rij§ko proizvodnjo. Gre za r;'t.i v notranjosti stanovanjskih V Zavodu za raziskavo majala in tudi v Zavodu za sta-Oovanjsko Izgradnjo v Ljubljani f° Prototip {•kim okrog 30 milijard škode (hitrejša obraba vozil in gum, več nesreč). V Jugoslaviji imamo 260 transportnih podjetij, ki imajo 563') vozil, razna trgovska in gradbena podjetja 22.500, privatniki pa nekaj nad 2400 tovornih avtomobilov. Težave avtomobilskega prometa pa niso samo v slabih cestah, ampak je mnogo problemov, ki zavirajo njegov razvoj. Tako domača industrija še ni kos povpraševanju na trgu, vozila so predraga in avtomobilski promet je vezan na precejšnjo pristojbine (potovalni fondi, administracija). Da bi bili potrošniki pravilno poučeni o nastalih razmerah, ki jih v mnogih primerih tolmačijo docela napačno, jirri bomo skušali z delno osvetlitvijo tokratnih razgovorov prikazati stvar v pravi luči. Prvi del razgovorov je bil posvečen odkupni disciplini mesarskih podjetij, ki pri nakupovanju klavne živine, malone brez izjem, bolj ali manj grobo kršijo uredbo o odkupovanju kmetijskih pridelkov. Na ta očitek pa so predstavniki mesarskih podjetij dokaj ostro reagirali. Bili so mnenja, da so spričo razmer, ki vladajo pri odkupovanju klavne živine, prisiljeni kršili odkupno disciplino, predpisano ž uredbo o odkupu kmetijskih pridelkov in z dogovorjenimi odkupnimi cenami klavne živine. Kmet pač prodaja živino tistim ponudnikom, ki so jo pripravljeni plačati po cenah, ki so zanj najugodnejše. To pre-plačevanje živine pa je neizogibno, zlasti če hočejo mesarska podjetja zagotoviti potrošnikom minimalne količine mesa. Seveda pa takemu preplačevanju živine nujno sledi tudi podražitev mesa. Naslednji zagovor mesarskih podjetij, kar zadeva odkupno disciplino, je trditev, da je klavne živine na Gorenjskem razmeroma malo, zato jo pač kmetje prodajajo le kupcem, ki ponudijo najvišjo ceno. Zatorej mesarska podjetja trdijo, da so očitki potrošnikov na rovaš teh podjetij neupravičena, ker je treba zadevo poznati od več plati. Težave pri odkupu živine so še hujše zato, ker kmetje v mnogih primerih raje odprodajo živino velikim potrošnikom (podjetjem, bolnicam, počitniškim domovom, delovnim brigadam itd.), ki često ponudijo višjo ceno, kot jo lahko plačajo mesarska podjetja. Razprava je opozorila tudi na to da, spričo izčrpanih zalog v klavnicah ni moč zadovoljivo oskrbovati z vsemi vrstami mesa gostinskih obratov v turističnih krajih, kar seveda lahko neugodno vpliva na turizem. Med razpravo se je pojavila tudi ugotovitev, da se bo zaradi pičlega odkupa klavne živine nujno zmanjšala tudi proizvodnost mesarskih podjetij, ki lahko omaje njihovo rentabiliteto. Predstavniki mesarskih podjetij so sklenili, da bodo s to problematiko seznanili tudi vse pristojne organe. S. S. in podstanovanjskih težav, pa naj bi bilo le 7 %. POSLEDICE NESMOTRNE INDIVIDUALNE GRADNJE V zadnjih letih se je tudi v občini Kranj zelo razširila individualna gradnja. To je sicer pohvalno. Toda pokazalo se je pa tudi to, da take gradnje marsikdaj niso smotrne. Čeprav so lokacijo gradenj že skušali vsaj delno usmerjati, so vendar gradnje majhnih, raztresenih hišic zasedle dokajšnje kmetijske površine. Se huje pa se to kaže v komunalni ureditvi. Marsikdo je začel graditi s samo željo — lastno streho nad glavo. Toda zdaj, ko to ima, hoče še kanalizacijo, vodovod, telefon, elektriko, cesto itd. Te težave posameznikov pa predstavljajo dokaj šen materialen in urbanističen problem za skupnost in hkrati kažejo, da take gradnje kot jih vidimo okoli Šenčurja, Kokrice in drugod, niso tako poceni. V prihodnjih letih, kot je rečeno v začasnih navodilih, naj bi poskrbeli za večjo smotrnost in načrtnost pri individualnih gradnjah. SE ZADRUŽNA GRADNJA -NE OBNESE«? Tako mišljenje se je v Kranju vkoreninilo in ostalo. V Ljubljani, pa tudi v drugih krajih, so se zadružne stanovanjske zadruge dobro obnesle. Seveda v skupni gradnji. Zlasti pri vrstnih hišicah kot jih vidimo iz avtobusa v Zgornji Šiški. Tu je bila možna skupna uporaba mehanizacije, dovoz materiala in koordinirano delo vseh zadružnikov in njihovih svojcev. V Kranju pa so se javili posamezni zadružniki, da bi gradili na raznih koncih in krajih. Skupno je bilo samo posojilo. To pa je vse premalo. Zato so take zadruge kot »neuspešne« opustili. Zdaj pa mislijo spet nanje. Seveda v drugačni obliki, ki naj bi res nudila članstvu pomoč in zmanjšale gradbene stroške. K. M. Kdo bo plačal? Stanovanjsko poslopje poleg Okrajnega ljudskega odbora v Kranju je bilo že skoraj gotovo. Na vrsto so prišli mizarji škofjeloškega podjetja »Jelovica«, ki naj bi postavili vrata. Vrata, ki so jih izdelali po točnih merilih v podjetju, so pripeljali v stavbo lepo izgotovljena. Ko pa so jih začeli vrteti na tečajih in zapirati, so ugotovili, da so vrata za malenkost preobilna, preširoka in da se ne zapirajo. Spet so jih sneli, jih začeli stružiti. Ko so jih spet nataknili na tečaje, so ugotovili drugo napako: vrata so bila to pot preozka. Investitor se je uprl. Seveda, vrata so ponovno sneli in jih vseh 62 spet naložili na tovornjak ter odpeljali nazaj v Skofjo Loko. Tam so na vsa vrata ponovno prilepili letvice ustrezajoče debeline. Tokrat, to je bilo pred meseci, je bilo govora o tem med delavci podjetja, na gradbišču te hiše. Danes pa, kot da se je na to pozabilo. Vprašanje pa je, kdo bo plačal tako škodo: ponovni prevozi vrat, popravilo, zamudo, kdo bo plačal nepotrebno delo na gradilištu, da ne govorimo o posledicah zakasnitve del. V »Jelovici« še do pred nekaj dnevi niso vedeli izida. Zaslišali so mizarje, ki so stružili in postavljali ta vrata, in, kot so povedali, niso še ugotovili, kdo je kriv in kdo bo plačal. Gre za osebno, individualno odgovornost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu. Po liniji najmanjšega odpora, da bi se ne zamerili enemu ali drugemu, prevaliti stroške takih del na kolektiv, pomeni odstopati od tega načela in nasprotuje nagrajevanju vsakega delavca po njegovem učinku. To ni samo vprašanje teh vrat, marveč sploh vprašanje v našem gospodarstvu. Zaostritev individualne odgovornosti na slehernem delovnem mestu v podjetju je zelo važna stvar. Prepuščanje in odstopanje od tega načela je le posledica slabe organizacije dela, pomanjkanje evidence in podobnih slabosti, ki omogočajo, da se površnost in malomarnost posameznika lahko skrije za hrbet kolektiva. K. M. Želja marsikoga: vespa s kabino Zaključen je II. sejem prometnih sredstev v Ljubljani Letes manj suhe krme anjsko ugodno sprejeli. S serijskim načinom izde-bodo, kot pravijo, pocenili iritrlj" 7a 2000 dmarJev- Pri ?rata llvldualni izdelavi taka vrata ^nos stanejo do 9500 din, med-erh ko 1xk10 potem stala le 7500 carjev Glavna pobuda, kot pravijo v l*;'"'''--'k-l« pa bi morala biti I yr:Uli projektantov oziroma Za- W~* stanovanjsko Izgradnjo, E k'' I r bi bilo treba izdati dolo-j?J*e normative za standardiza-.,'1<' elementov pri stanovanjakih rs * {u)njah. K. M. d; Letošnja pomladanska suša je povzročila precejšnjo škodo tudi na travi. Po mnenju strokovnjakov bo letos za tretjino manj suhe krme kot lani. Zlasti prizadeti .so bili tisti travniki, ki so na peščenih področjih. Trava je dobro obrodila le tam, koder je /einlja močvirnata, šele dež, ki je večkrat padal po prvi košnji, je travi omogočil hitrejšo rast, vendar je ostala bolj redka. Da M nadoknadili primanjkljaj krnic, j ■ Zadružna poslovna zveza V Kranju .sklenila s tovarno močnih krmil v Ljubljani po-odbo za odkup močnih krmil, jih bo zadoščalo z j vso Go- renjsko. Poslovna zveza bo ta močna krmila vskladiščila v skladiščih semenskega krompirja v Naklem in Škof ji Loki ter jih prodajala po isti ceni kakor jih je do sedaj tovarna kmetijskim zadrugam in trgovski mreži. Poslovna zveza je istočasno instruirala kmetijske zadruge in poslovodjo trgovskih poslovalnic, da lx>io znali kmetovalcem pravilno prodajati ta krmila, jim dajali nasvete in navodila, kako naj ta krmila krmijo živini v vseh letnih časih. Do sedaj se je največkrat prodajalo In krmilo močna krmila nestrokovno,' zato niso dela zaželenega uspeha. -an Od 4. do 13. julija letos je bil v Ljubljani že II. specialni sejem prometnih sredstev. Tokrat je bil to skoraj izrazito sejem cestnih prometnih sredstev, če odštejemo žičnico na Krvavec ter nekaj motornih vozil za notranji promet v podjetjih n. pr. viličarje, transporterje itd. Slaba stran sejma je bila, da je bil prirejen šele v juliju, ko je sezona dopustov na vrhuncu. Ljubljana je v tem času brez visokošolske in srednješolske mladine, ki kaže največ zanimanja za motorizacijo, pa tudi poslovno življenje se v teh dneh zmanjša na najnujnejše opravka in to res ni čas, ki bi bil primeren za prirejanje sejmov. Kljub temu pa je udeležba pokazala, da vlada izredno zanimanje za tehnične dosežke na področju prometa. Sejem je obiskalo 54.500 obiskovalcev, kar je že izredno lep obisk za specialne sejme. Seveda je bil lanski obisk sejma prometnih sredstev skoraj dvakrat večji, kar je razumljivo tudi zaradi tega, ker so se šele lani uresničile možnosti in pogoji za množično pospeševanje motorizacije. Medtem, ko je bilo lani v Sloveniji le nekaj avtomobilčkov »Zastava 600«, jih letos drvi po slovenskih cestah že precej nad tisoč ter sploh ne vzbujajo več posebne pozornosti. Na letošnjem 6ejmu je bila pozornost zahtevnejša široke potrošnje posvečena »Princu«, ki ga bo po licenci NSU začela v dobi 2 let i zdelovati tovarna »Pretiš« v Sarajevu. Baje bo precej cenejši kot je »Zastava 600«, je pa lepši, udobnejši in po konstrukciji boljši, o čemer so se lahko obiskovalci prepričali na letošnjem sejmu. Senzacija je bila mikrovespa »Svrk«, ki jo bodo skoraj pričeli redno serijsko izdelovati ter bo tako dostopna najširšim krogom potrošnikov. Zanimiva je tudi anketa med potrošniki. Ugotovila je, da si potrošniki želijo nekaj, kar bi bilo med »Zastavo 600« ter kotači, oziroma da se konkretneje izrazimo: potrošniki si želijo vespo s kabino. Zakaj in čemu takšne težnje, nam bo postalo takoj jasno. Motorno vozilo kupujejo danes ljudje za vsakodnevno uporabo, a v družinah, kjer so zaposleni starši in tudi otroci, nakup enega avtomobila ni no- bena rešitev. Prav tako je običajno motorno vozilo pokazalo v praksi precej negativnih strani, saj je znano, da ima Ljubljana n. pr. polovico deževnih, meglenih in takih dni, v katerih ne pride v poštev vožnja z motornim kolesom. V takih dneh bi bilo primerno motorno kolo s kabino. V Londonu, ki ima približno enake vremenske razmere, že proizvajajo taka motorna vozila. Morda se bo tudi kakšno domače podjetje ojunačilo ter se lotilo proizvodnje takih vozil. Sejem je dal mnogo dobrih pobud za nadaljnji razvoj domače proizvodnje motornih vozil, zlasti pa raznih rezervnih delov, prav tako pa je storil mnogo za tehnično vzgojo širokih množic, saj jim je omogočil, da so se seznanili z najnovejšimi tehničnimi dosežki. V Mavčičah nov Zadružni dom Preteklo nedeljo je bila v Mavčičah svečana otvoritev novega Zadružnega doma, v katerem bodo imeli odslej svpj prostor: Kmetijska zadruga, kulturno-umetniško društvo, gasilci in posvetovalnica za matere in otroke 4 Glas Gorenjska šport - šport - šport - šport - šport ZDRAVNIŠKA DE2URNA SLU2BA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20. izgubljeno 10 dinarjev, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Sobo v Stražišču zamenjam za družinsko stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1197 Gasilsko društvo Stražišče vabi na tradicionalno veselico v nedeljo, 20. t. m. na Pantah v Stražišču. Igrajo veseli Tržiča-ni. 1198 Prodam šupo 4X6 z opeko krito ter zložljiv dvosedežni kajak. Ponudbe na oglasni oddelek »Kajak«. 1199 Prodam motorno kolo »NSU« 250 com — Pintar, Sp. Besnica 12, Kxanj. 1200 Prodam štedilnik »Tobi«, zelo malo rabljen. Naslov v oglasnem oddelku. 1201 ENOSOBNO STANOVANJE V CELJU na lepem prostoru, zamenjam za enako ali pa vsaj za lepo sobo v Kranju ali v Ljubljani. Poizve se v upravi lista. Kranj, 16. julija 1958. Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« išče za svojega uslužbenca opremljeno sobo v Kranju. Ponudbe pošljite na upravo lista. Naročnike »Glasa Gorenjske-naprošamo, da ob javljanju spremembe naslova sporočijo tudi svoj prejšnji naslov, sicer uprava ne more ustreči njihovi želji. Poltednik pošiljamo namreč več naročnikom, ki imajo enak priimek in ime. Uprava 1155 Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju sprejme v uk vajenca. Pogoj dovršena osemletka ali 4 gimnazije. — Nastop takoj. Sprejmem takoj dobrega kleparskega pomočnika. — Smolej Alojzij, Kranj. 1213 Prodam novo italijansko kolo. Naslov v oglasnem odd. 1209 Prodam stavbno parcelo 600 m- na Frim.skovem. Naslov v oglasnem oddelku. 1210 Motorno kolo TMZ 50 ccm v dobrem stanju prodam, Prim-skovo, Jezerska cesta 68. 1211 Poeeni prodam v dobrem stanju 5 kompletnih mecesnovih oken 150 V 100. Naslov v oglasnem oddelku. 1212 Prodam žensko kolo »Ekstra«, Pirnovar Jožica, Vodopivčeva 12, Kranj, 1202 Ugodno prodam: 4 kvačkane prtičke, žametno obleko, 2 para čevljev št. 37 in št. 35 — Rezek, Tomšičeva 13, Kranj. 1203 Prodam poceni ročni voziček in dežo za zasko — Zabreznica 47. 1204 Moped, nov ali malo rabljen, kupim — Bukovnik Jože, Hote-može 18, Preddvod. 1205 Zamenjam eno in pol-sobno stanovanje v okolici Kranja. Naslov v upravi Usta. 1206 ZAHVALA Ob težki in bridki izgubi našega ljubega očeta, starega očeta in tasta ALEŠA URBANCA se prav iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti ter za darovane vence in šopke. Posebej se zahvaljujemo za pomoč dobrim sosedom, stražiškim pevcem, gasilcem za spremstvo, tov. Dolinarju za poslovilne besede ter vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob strani ter nam izrekli ustno in pismeno sožalje. Se enkrat vsem iskrena hvala. 7. d u joči sin Marjan, hči Vida z družino. KNJIGARNA »SIMON JENKO- V KRANJU obvešča, da ima na zalogi vse šolske knjige, ki so do sedaj izšle pri založbah za šolsko leto 1958/59. Na zalogi ima tudi vse ostale šolske potrebščine. Da bi se izognili prevelikemu navalu v šolski sezoni, vljudno prosi cenjene odjemalce, da si gornje potrebščine čimprej nabavijo. 1208 »STOR2IC«, Kranj: 18. in 19. julija ob 18. in 20.15 uri amer. barv. film »PONY EXPRESS« 20. julija ob 10. uri amer. barv. film »DVOBOJ V DŽUNGLI«, ob 15. uri nem. barvni film »KAMENITO SRCE«, ob 17. in 19. uri amer. barv. film »PO-NY EX PRESS«, ob 21. uri amer. barv. film »POLETNO POTEPANJE«. »PARTIZAN«, Kranj: 18. julija nem. barv. film »KAMENITO SRCE«, 19. julija amer. barv. film »POLETNO POTEPANJE«, 20. julija amer. barvni film »DVOBOJ V D2UNGLI«. Predstave ob 20.30 uri. »TRIGLAV«, Primskovo: zaprto. »SVOBODA«. Stražišče: 19. julija ob 20. uri nem. barv. film »KAMENITO SRCE«. 20. ju-' lija ob 10. uri nem. barv. film »KAMENITO SRCE«, ob 16., 18. in 20. uri amer. barv. film »PONY EXPRESS«. NAKLO: 19. julija ob 20. uri amer. barv. film - DVOBOJ V D2UNGLI«, 20. julija ob 16. in 20. uri angleški film »UPOR NA LADJI«, ob 18. uri ital. film »FANT ZA VSE«. »KRVAVC«, Cerklje: 19. in 20. julija amer. barv. film »TROBENTE OPOLDNE«. Predstave v soboto ob 20.30 uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. »SORA«, Škofja Loka: od 18. do 20. julija angleški barvni film »LEPO JE BITI MLAD«. »RADIO«, Jesenice: 19. in 20. julija ob 18. in 20. uri francoski film »PODZEMLJE PARIZA«. 20. julija ob 10. uri do-poldna matinoja mladinskega filma. Ob 16. uri popoldan predvajamo samo v primeru slabega vremena. 21. julija ob 18. in 20. uri franc. film »PODZEMLJE PARIZA«. »PLAVŽ«, Jesenice: 19. in 20. julija ob 18. in 20. uri nemški barvni film »LAŽNI KAPETAN«. 20. julija ob 10. uri matineja mladinskega filma. Ob 16. uri popoldan predvajamo, samo v primeru slabega vremena. 21. julija zaprto. ŽIROVNICA: 19. julija ob 20.30 uri ital. film »OPROSTI MI«, 20. julija ob 17. in 20. uri franc. barv. film »SVET TIŠINE«. DOVJE: 19. julija ob 20. uri ruski film »VELIKI FOZIV«, 20. julija ob 18. in 20. uri ital. film »OPROSTI MI«. BLED: 18. do 21. julija amer. barv. cinemascope film »MED NEBOM IN ŽEML JO«, predstave vsak dan ob 18. in 20.30 uri, ob nedeljah pa ob 14., 16.. 18. in 20.30 uri. RADOVLJICA: 18., 19. in 20. julija češki zabavni film »DOBRI VOJAK ŠVETK«. Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16., 18. in 20. uri. LJUBNO: 19. in 20. julija amer. film »DIVJA BARBARA« — v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 16. uri. TR2NI PREGLED v kranju V ponedeljek so bile na kranjskem živilskem trgu naslednje cene: fižol 50, ajdova moka in ješprenj 70, maline 100, borovnice 50—65, gozdne jagode 150, oves 25, šalo tka 40, krma za kokoši 35—38, proso 45, kaša 75 do 80, orehi 100, češnje 30—35, smetana 250 din liter; sveže fige 70, lubenice 80, slive 40, zelena paprika 100, 'jabolka 50, nova čebula 50, stari krompir 12 do 15, novi krompir 25—30, kumare 60—65, paradižnik 60—70, sladko zelje 50, solata 40—50, grah v stročju 80, fižol v stroč-ju 70—80, pesa 35—40, gobe 200 do 250, breskve 100—120, sir 100, surovo maslo 480—500 din kg; peteršilj in korenček 10 din šopek, zajci 300, kokoši 400—500, piščanci 250—380 din kornad, jajca 15—19 din kom., česen 5 do 10 din kom., kolerabe 6 din kom. V skofji loki V sredo so bile na živilskem trgu v škof j i Loki naslednje cone: novi krompir 30, čebula VRTNARJI IN LJUBITELJI CVETJA! Priporočamo Vam naše prvovrstno seme dvoletnega ORJAŠKEGA KARANFILA v raznih vrstah in barvah, kakor tudi seme raznega dvoletnega cvetja. Zahtevajte naš najnovejši cenik. VRTNARIJA VVEBER, TORDA v Banatu. Razpis štipendij Na osnovi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55), odloka o višini štipendij (Uradni list I I JU. št. 33/55) in pravil sklada /a štipendije OLO Kranj (Uradni vestnik št. 3/56) razpisujemo 5 ŠTIPENDIJ NA DVOLETNI ADMINISTRATIVNI ŠOLI V kranju Prosilci naj do 18. 8. 1958 predlože knlknvano prošnjo (180 din, priloge 25 din), v kateri navode jo podroben življenjepis, točen opis dosedanjega šolanja in podatke o številu in zaposlitvi družinskih članov. Prošnji prilože zadnje šolsko spričevalo, potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in mnenje mladinske ali druge množične organizacije o prosilcu. Štipendije bomo podeljevali v višini, določeni po zakonitih predpisih. Prednost imajo otroci padlih borcev in žrtve fašističnega terorja. Prošenj brez naštetih podatkov in prilo? ne bomo obravnavali. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ KOMISIJA ZA STIPENDIJE MNOŽIČNA STRELSKA TEKMOVANJA OB DNEVU VSTAJE V ponedeljek popoldan je imel Občinski strelski odbor v Kranju redno sejo, na kateri so razpravljali o pripravah za množično strelsko tekmovanje ob praznovanju Dneva vstaje, o dokončni dograditvi in otvoritvi strelišča za malokalibersko puško in o sodelovanju strelcev pri proslavi v Kokri, ki bo 22. julija v počastitev 16. obletnice požiga vasi Kokra. Sklenjeno je bilo, da bodo tudi letos vse Strelsko družine, (42 SD je na Gorenjskem), priredile na svojih področjih množična strelska tekmovanja z zračno puško za spominske medalje »Dneva Vstaje«. Vsak, kdor bo dosegel 35 krogov od 50 možnih, si bo priboril spominsko medaljo. Nadalje so sklenili, da bodo strelišče za malokalibersko puško, ki ga grade v strugi Kokre pod mestom, dokončali in ga otvorili s tekmovanjem za občinski praznik. Strelci kranjske občine bodo za praznik Lneva vstaje sodelovali pri proslavi v Kokri. Vsaka SD iz ob- čine bo dala 5-člansko patrolo, ki bodo skupno krenile iz Preddvora do Kokre. Vod strelcev pa bo pri sami proslavi izstrelil častno salvo. Sodelovali bodo tudi ostali strelci s svojimi prapori, -an ALI BODO ROKOMETAŠICE »MLADOSTI« USPELE? Leto dni je, odkar je ustanovljena ženska ekipa »Mladosti« v Stražišču. Začetek je bil težak, saj ni bilo dovolj igralk. Toda težave so bile kmalu premagane. Ker ni bilo ženike gorenjske rokometne lige, so se morale ro-kometašice »Mladosti« boriti v Ijublja^sko-primorski ligi. Mlade igralke so v začetku doživljale same poraze. Dva neodločena izida s »Slovanom« iz Ljubljane in »Paplrničarjem« iz Vevč pa sta ohrabrila mlado moštvo. Največji uspeh do sedaj je zmaga nad izbrano reprezentanco Ljubljane in drugo mesto na turnirju mest v Ljubljani. Slednji usoeh je nedvomno najlepši, saj jr na turnirju sodelovala vsa ženska slovenska rokometna eli- Na zadnjem plenumu roko- metne zveze Slovenije je bila Rokometašice Mladosti iz Kranja ustanovljena enotna slovenska rokometna liga, v kateri igra šest moštev (Piran, Partizan Črnomelj, Drava iz Ptuja, mariborski Branik, Svoboda iz Ljubljane in kranjska Mladost). v enotni slovenski ligi bodo »Mla-dost« zastopale tele igralke: Mira Udovč, Heda Rajgelj, QW? Rajgelj, Ema Cadež, Meri Kol-man, Majda Ankele, Meta Pelk£> Irma Vodopivec, Pavla Hrastnik. Marija Hajn in Francka Janko-vič. 2. M. LETOS ENOTNA GORENJSKA NOGOMETNA LIGA Pred mesecem je NK Tržič predlagal vsem nogometnim klubom z Gorenjske, Primorske in Ljubljanske podzveze, naj bi še naprej ostala ljubljansko-pn-morska liga, ker bi sicer kvaliteta stagnirala. Okrog tega predloga je bilo mnogo diskusij. P° sklepu plenuma gorenjske p°d" zveze je bila pred kratkim ustanovljena gorenjska nogometna liga, v kateri bodo nastopala tale moštva: Tržič, Mladost (Kranj). Triglav B (Kranj), Bled, Prešeren (Radovljica), TVD »Partizan« (Škofja Loka), »Bratstvo« (škofja Loka), Bohinj, Jesenice in morda tudi »Planika« (Kranj); Ce bodo vključili v ligo tuđ1 moštvi Nakla in Šenčurja, 1)0 igralo v ligi 12 moštev. Tako b° nov sistem tekmovanja v gorenjski podzvezi pripomogel k dvigu kvalitete nogometa na Gorenjskem. M. O- TRIGLAV II : ILIRIJA 72:59 1 V nedeljo je druga ekipa pla" valcev kranjskega Triglava nastopila v Ljubljani proti plaval-. cem Ilirije. Kranjčani so pre" pričijivo zmagali v plavalne^ programu, medtem ko so v vaterpolu zmagali domači z W$ (7:3). 60, pesa 40, kolerabice 60, stročji fižol 70, kumare 70 in salata v glavicah 50 din kg; špinača 20 dinarjev merica, korenček in peteršilj 10 din šopek, jajca 18 din kom., smetana 15 din zajemalka, sirčak 12 din kom., rumena koleraba 5 do 15 din kom., fižol 60 do 70 din liter, češnje 40 din liter. V KAMNIKU V torek je bil živilski trg v Kamniku zlasti dobro založen s krompirjem, ki je bil od kraja po 30 din kg. Solato so prodajali po kaj različnih cenah od 40 do 70 din kg. Včasih je med cenami v trgovinah in na trgu velika razlika. Tako so kumare v trgovinah po 60 din, na trgu pa je neki prodajalec zahteval 90 din za kg. Zelje je bilo po 40 din, rdeča pesa 40 din, stročji fižol 80 din, koleraba 50 din, buče 30 din, paprika 140 din, paradižnik 70 din kg. Se vedno je bilo dovolj češenj iz Stange in Janč nad Litijo po 50 din kg. Borovnic je bilo malo, prodajali pa so jih po 60 din liter, mi-rabek po 40 din liter, breskve po 100 din kg, fige po 110 din kilogram. NESREČE RAZPIS za sprejem učencev v Elektrogospodarsko šolo v Cerknem Elektrogospodarska šola v Cerknem usposablja mladince za eleklromonterje, obratne električarje in strojne ključavničarje. Šolanje traja 3 leta. Sola ima svoj internat, v katerem /.niša mesečna oskrbnina .1.200 din. Učenci prejemajo od šole merfečnc nagrade v naslednjih zneskih: v prvem letniku po 1.500, v drugem po 2.000 in tretjem po 1.500 dinarjev. V šolo se sprejemajo mladimi preko SlOktTOgOSpodaC skih podjetij v starosti od 14 do 17 let, ki so uspešno dvri.šli nižjo gimnazijo ali osemletka. Za vpis v šolo je treba pretilo/iti določenemu elektrogospodarskemu podjetju v območju bivališči mladinca naslednje dokumente: 1. lastnoročno napisano prijavo, kolkovaoo s 30 din državne in 20 din občinske takse; 2. izpisek Iz matične rojstne knjige: 3. zadnje šolsko spričevalo; 4. zdravniško spričevalo, s katerim prosilec doka/nji-, da je zdrav in sposoben za cleklrn stroko. Prošnje za sprejem v šolo bodo sprejemala c'c\ i ■ m gospodi as'a podjetja in uprava šole. Elektrogospodarska šola Cerkno pri Idriji SPOZNALI SO GA Pisali smo že o neznanem utopljencu, ki je ob Blejskem jezeru pustil obleko. Po objavah v časopisih so v torek, 15. t. m. prišli starši iz Dolnje Dobrave pri Trebnjah in z žalostjo ugotovili, da je bil utopljenec njihov sin Stanko Gorjančič. Kot dijak je nazadnje tudi stanoval v Ljubljani. Vzrok tega dejanja ni znan. UTOPLJENEC V BOBOVKU V Zdravstveni dom v Kranj so v ponedeljek, 14. t. m. pripeljali utopljenca Tomislava Mat-dža, ki je še dajal znake življenja. Zdravniki so se trudili, da bi ga rešili, toda zaman. Imenovani se je skušal ohladiti s kopanjem v bajerju pri Bobovku, ki pa je zelo nevaren in so bile tam že večkrat podobne nesreče. POD VLAK Tak konec si je izbral 20-letni Franc Mauser z Jesenic, ki so ga našli v ponedeljek mrtvega na železniških tračnicah. Ce je bil vzrok morda nesrečna ljubezen ali kaj drugega, ni znano. KDO JE POZIGALEC? V ponedeljek, 14. t. m. zjutraj ob 4. uri se je vžgal kozolec, obložen z ječmenom, last Franca Potočnika v vasi Mošnje pri Radovljici. Kako je tam prišlo do požara, ne vedo. Lastnik pa pravi, da je večkrat pod kozolcem našel Odmetane ostanke hrane in /na ke z;usilnee.a ležišča in .sodi, da so to bili neprevidni potniki ali romarji. NEPAZLJIVA KOLESARKA Nesrečo kolesarke M. S. i/ V.\\ Besnica pri Savskem mostu v Kranju, ki je bila v nedeljo dopoldne, 13. t. m., pripisujejo njeni neprevidnosti. Zavozila je s kolesom prek glavne ceste tik RT 'nn avtobusom Takrat se je šele zavedala nevarnosti in padla s kolesa. Pri padcu je dobila zlom Loban ja In druge poškodbe. Avtobus pa, ki ni vozil naglo, je takoj ustavil. NA OVINKI Ko je K. Z. v torek, 15. t. m. vozil osebni avto Fiat 600 iz Škofje Loke proti 2irem, je na nekom ovinku m:sl llotnvljanii in Trebijo n »nadomu imel zaprto pot. Neki inozemski avtobus j • tam pri vozil in celo zaustavil na levi strani ceste, kar ne bi smel. Vendar ni bilo človeških 0°" škodb, toda vozili sta imeli Pre' cejšnjo škodo. k. m- STRELA UBILA KRAVO V ponedeljek popoldne je v Kamniških planinah divjala hu' da nevihta s ploho in gromofl1 Strela je udarila v hlev posest' nika Tomaža Kotnika v P°re'. bru, hribovski vasici v kamnišk' občini, in ubila edino kraV°-Hlev je pogorel do tal. UTONIL PRI KOPANJU 24-letni delavec, Vinko Lev* iz Komende se je v torek zve^ čer po delu na polju šel kop8 v Moste. Ker ga zvečer ni domov, so domači zaslutili ^ srečo. V sredo zjutraj so ga n3' šli mrtvega v potoku Pšata blizu mlina v Mostah, kjer je vod* najgloblja. ŽRTEV STRELE 66-letni kmet Miha Sušnik ^ Gozda nad Kamnikom Je v V°\ nedelj ek zvečer med podo°J hišnih vrat opazoval nevihto, Je divjala nad planinami. Ne*"? doma pa je vanj udarila strel* in ga na mestu ubila. CRADBlSCE NI OTROŠKO ICRISCE ( I Mm,< i s., kaj radi zatekajo " gradbišča, ki so v bližini sta»»^ vanj, kar pa seveda izvajfl ipadhenih del m všeč, saj i»'»v',( ,,, v tvojih Igrah razbijajo grao material, uničujejo naprave, s -1 > • - t i i. i i < > po odi ih le/.e|o l'° * .j. Iiali, ter tako povzročajo P ^jp njo škodo, za katei o so Pra ^, prav odgovorni starši teh °tr Pa tudi nesreče niso izključene Tako prizorišče otroških '3®r ,tt gradbišče SCI' »Projekt« oh I. maj« na Hujah v Kranj«- flJ delavca zapustijo gradbišč«". a ii j<'m /arjospodarijo otroci N" jo doma. ki neusmiljeno un'^!j. *J0 vse, kar jim prid« pod roke. ^ so v prav kiatkeni času "''.jjH gradbišču povzročili za 25.« ^ « škode, kar prav gotovo nC jO veselje staršem teh otrok, bodo morali povrniti. jO Starši, paaite na svoje o,,l) ^ ne dovoljujte jim iciei t'1"1, ni kraj za to! KRANJ, 18. JULIJA 1958 Pesniška zbirka Leta zadnje vojske (1941 do meni da ni postavil sebe vsesa nji odstavek prinaša Klinarjeve doba in realistični izraz, v kate- 1945) so z usodno Jt^o legla na v službo zunanjin gibal. Jasno poskuse novega vživetja v utrip ^"J^^^^^ zvijanje ljudi. Slovenski na- je, da so te vzpodbude vsepov- življenja. Rešitev skuša najti v zivetij i*i vec ^Jf1 rod je bil postavljen pred vpra- sod vidne, pod njuni pa teče ljubezni, v njej pa se mu takoj jalne dobije iskat! vpnhcd žanje svojega izginotja. Trdoži- pesnikovo osebno življenje, se javljajo dvomi, povzročajoči nosta. Na to najbolj P^k^dno vost pa, k B jeTaSvala sko- tragično lomi v dvomih in brez- predstavo o dekletu, ki je v da- izrazno obliko pa se nakladajo * vso ^ je^S upu, v naporih in grozi pred Ijavi in onkraj nepremostljivih iskane in ^to preveč pogos o l^di v odpoizSeli so^pri- smr jo, pa spet optimistično prepadov. (Staro bom pesem za- ponesrečene posov. PrVi SS tehtalo" je bil hrepenenja ter vere v pošteno Ničesar ni pred menoj. / Le noč poskusi prizadevanja tekmovati izrjolrn^ v!i? •• ZJa ™hodnnst rast^ un in se raz- v objemu prsti.« In zakaj? Ker z današnjimi novoekspresioru-^poinjen z osvoboditvijo, med- prinoonost rasie up in t>e iocrloblieno vijajo želje. V tej protislovni je pesmk človek »pod bremenom stičnimi izrazili Ki pa so ze sa močjo° ZZ^uLZfz^ doživljajski teži paJ vlada neiz- let, / življenja in ljubezni čiste mi po sebi problematičnega zna-revolucija je bila s porazom na- prosnost življenja ki piše trpke ^^^zaZnj^vaie ^ Klinar je dokaj samorastniški erama in fašizma izbojevana besede spoznanj. Ta spoznanja v človeka m zaupanja vase, da ™na£. ] . sJyojo literaturo *đe na zunaj. V ljudeh pa se so tesno vezana na Klinarjev bi si to upal uresničiti. Zato mu a^£^slSe pTtem pa ne ^nadaljevala in J dozorela v «o«M .vet v htei« ]e voj- ^'JJ^^ 1^^^ ^vrstno obliko novih .med- no zlo zapustilo mogoče naig ob- S£L£s* vendS & dnevne potrebe rojenim ie-^vaških odnosov. To se pravi, je sledove. In s svetlimi toni naivno č stliTd?- ljam, marveč naj se zaveda svo-da gre predvsem za moralna ljubezenskega nemira se zbirka Petnim, naravnim m ć.stimido J , J Vprašani • j ,„ ... v rpeni^i Ta^enia SHk z dekle- zivljanjem sveta ter pesnikovo je gioDije oufeovouios,u m uiui ^Prasanja m za dograditev no- v resnici začenja. btiK z aejue j J bene vloge ki jo ima kot pes- yega etičnega sveta, ki bo zdru- tom mu pomeni zblizanje z Ijud- ^*"™"> JS^evane živ- nik. Gre preprosto za to, da kot * Pozitivno iz preteklosti z no- m! ta v njej v.di odzrcaljenje ^^^^^^ neke vrste bukovnik sedanjega vesoljstva Čas pa v to predano Lanjske ^kUSnje^M^ gaspo- vlja svoje bralce dov. ^^rvTX°^S. 1" iz "me za lepoto in jih vzgibava Vuni življenjskimi razmerji. Človekova zavest je v zadnjih de-setih letih doživela močan raz- ----- TTni in razel~di se mu zapirajo sive, mrtve davnine / sijejo sko- ter približuje svojemu humam- voj, poglobila je svoje pojmova- UpiwRazgledi je mu^pna.^ , ^ (Mrtva stičnemu idealu. Ce ne bo prezrl £e sveta in človeka ter po- getteo J JEST** pravljica). Zato se njegov čust- tistih zarodkov v svoji notranjo- membno razširila obseg predstav ^enh je c^ ne^°^n- Veni Jsve Vrača k njej. Ob njej «ti, M mu omogočajo nadaljnje ^svojem odnosu do vesoljstva. cas, »kadar se mu zahoče, / Kr . reeeneraciio svo_ delo, bo na tem področju za slo- dovolj moen i posvetu knjigo »Silvi in malen in harmoničen, a mu oko- tega seminarja je vzbuditi med ljudi, posebno mladine, ki stopa vanje raznih aktualnih proble- dvotn1"0 P°SnCnn- na tei poti padlim ob petnajstletnici usta- liščine tega ne dovoljujejo. Tako slovenslumi sedanjimi in bodoči- v življenje. Ker je za takšno mov iz sodobnega filmskega do- ne bod1" r^tormiraU človekove novitve VII. SNOUB .Franceta se razkriva pred bralcem zanimi- mi pedagogi zanimanje za film- delo najbolj zainteresirana mla- gajanja. dUševn° ti marveč jo utrjevali Prešerna'«. Iz obupa, ko mu ce- vo protislovje. Pesnikovo hote- sko vzgojo in na 14- dnevnem dina, mora biti delovanje film- Vsekakor je treba posebno po- v r sti doživetja razmeje- lo veter v drevju poje simfo- nje se žilavo zoperstavlja udar- seminarju usposobiti določeno skih klubov predvsem usmerje- zornost posvetiti zvrstem film- ^ v niei dobro od zlega in nijo smrti (Trudna pesem), ga cem časa, ki pa dosega svoje s število oseb, ki bodo prevzele or- no na mladino.« skih kiubov glede na specifdč- ih*„HQ ™ nri^tno člo- rešuje preveč literarno pojmo- tem, da nnlamlja njegovo moral- ganizacijo in vodenje filmskih Napačno je mnenje, naj bi bil nost mladine, ki je v njih včla- ve»ka pnsino uio vanJ_rehod v obcnost ciljev ki no moč. Odtod naslov: kot člo- klubov na šolah. filmski klub združenje ljubite i razmerja. partizanske enote in ki veško bitje je Klinar sicer torzo, ^___^___^ ijev filmskih zvezdnikov P^-0rnen odsev teh tren^ J* bo trajalo dotlej, »dokler se iz toda ta ima v sebi dovolj rege- j^hišlta zbirka Mihe Klinarja, ^ ne j odpre rdeči cvet za nerativne moči, ki mu omogoča, JO je pod naslovom Zeleni ljudi« (Tvoja pesem). da se na vsakih razvalinah takoj k . , ; , S tem se prvi oddelek konča. P°stavi n°8e- 1X1 obsegajočo knjigo je lopo Dru*J Prin temveč bo Film, čeprav najmlajša umet- dovanjem bulvarskih zgodbic o treba njjhovo delo prilagoditi nost, ima širok krog pristašev zvezdah in zvezdicah. Filmski vajenski kmečki in delavski obeh spolov, mladih in starih, klub tudi ne sme biti prostor, mladini,' učencem osemletk di- Vsob Y11 *te ini pa je posrečeno napra- tista ^jel ki Ki idemski slikar Milan Ba-nekaj ilustracij. V njih je osrednje doživljajske vozle, , sPletajo svojevrstno mrežo hlarjevega pesnikovanja. In koga povabiti k sodelova- ?r^»U Saša Kump za ilustra- v katcn ^e nokaJ baladičnega. zal. kje so dobre in slabe strani. Skratka: je najbolj množična in kjer se shaja mladina in debati- jakom 'srednhh" "šol Tn" Vtnden ^ posameznih odstavkov v pa j1 do prave pretresljivosti K temu je treba dodati samo še najbolj vplivna veja umetnosti, ra o frizurah in modnih novo- tom uniVerze manjka pristnosti pesniškega do- nekaj posebnosti. Klinar doživ- ki skupaj z ostalimi panogami stih v filmu. Nič nimam proti /ivetja. Zato je iskal in našel ija premalo pesniško intenzivno, umetnosti posreduje in pomaga modi, ndti proti prikupnim pri- motive, ki so jih bolje obdelali da bi bil sposoben pesem — pri oblikovanju obče kulture českam, toda to po mojem mne- nJu Pn organizaciji filmskih klu- že Kajuh, Gradnik in Gruden, kakor pravimo — vliti iz celega, človeka. Večina naše mladine si nju ne sodi v dnevni red ^ v mestlh m na podeželju? Podobno je s tretjim razdelkom, z^fa zahaja v opisnost, prozaič- prav ob filmih oblikuje svoj zna- resnega mladinskega filmske- Predvsem je treba povabiti vse v katerem je omembe vredna nost ah celo banalnost. Rešuje čaj, svojo moralo in svoj živ- ga kluba. Po drugi strani ne one, ki se ukvarjajo z problemi Naslov zbirke ie razumljiv že predvsom župančičevska Očka pa se tU(ji s tem, da prevzema ljenjski nazor. In tisto, kar v smemo dovoliti druge skrajnosti, vzgoje med mladino — se pravi, iz Povedanega Vendar ie do- spl VGČ)i izvimi delež Prinaša že obdelane motive, oblikovne mladem človeku gradita dom in ki se utegne pojaviti, t. j. da bi da bodo morali pri organizaciji .trebno za rdeffovo utemeljitev Šel° naslednji ciklus. Sanje, ki vzorce in metrične predloge, ki šola, dostikrat podira film. Za- filmski klubi postali nekako zbi- filmske vzgoje sodelovati učite- so bile mlade, a zatrte, se izpo- pa morajo zaradi pomanjkanja to se pri nas toliko govori o rališče filmofilov in entuzdjastov, lji in profesorji, člani prosvetnih jejo samo v smrti (Samotno dre- iZVU-ne pesniške domišljije nuj- filmski vzgoji, kajti z njeno po- ki bi se v filmskih klubih iz- društev, Ljudska mladina, Ljud- vo). Globok pesimizem ga pre- no vsepovsod razodevati svoje močjo se bo kvarni vpliv filma življali na najrazličnejše načine, ska univerza in ne na zadnjem kak °r tudi za določitev vsebin- in oblikovne vrednosti Ze- ^ega torza, pregledati osnove P*barjevih Meriti °Tx)z. doživetij, intenzivnost i jim lz-hkrati uzoriti na temeljne napake, ki izročajo, da se dreka razpo-°^enja spreminjajo v rutino ali j.terarni k liše. Zbirka je razde-^r11' v !) oddelkov, ki so med ^ ^ gen'ti'no oov.-z.ani. I)o/.i-JVia ac začno tik pred zadnjo r°*ko, seaaio skozi čas na- 'OOjj, vzenui, ko ugoUivlja, da ni imel poreklo. V tej poeziji je zato sčasoma zmanjšal na minimum. Pravilno voditi delo v filmskem mesta tudi starši. Le s pomočjo mladosti, da je sredi ljudi sa- zasiediti utripe slovenske parti- _ fi1mvnosti, ki so pobudili tudi Ktiha ni v skladu s čustveno ,J osnovnega znanja o filmu t. j. distribucijskih podjetij do tiska precej govora, ven a spoznavanje zgodovine in teorije in radia, bomo mogli zapolniti ■^.P^^Ll^t^V,1! iX filma' analiziranje filmov v obli- vrzel, ki že deset let ogroža našo ki seminarskih vaj, spoznavanje mladino, filmske estetike itd. Obravnava Osvobodilnega boja in se r;izmeroma tragično napeto vsebino in protislovno idejno na- »Ji'čijo v nemirnem iskanju vzdužje v baladi o slepem par- petostjo. Neke vrste pesniška . yo]nih let. Osrednje doživetje tarnnu ki en smrt na cesti reši —^o„nsA„n^a r^o cn m^-rA* noi. Je don lim nih let. Osrednje doživetje tizanu, ki ga smrt na cesti reši neosveščenost pa se morda naj-" vetje vojske. Kol z '»-.nje- trpljenja (Balada). bloje vidi v dvojni vrsti pesni- bilo že precej so se vsd ni bilo pedagogov in prosvetnih delavcev za to delo. To se pravi, da moramo najprej usposobiti določeno število tistih, ki bodo to delo vodili, nato pa šele lahko pričnemo misliti na organizirano delo med mladino. M. L. M>i an. nkami se je začrtala s Urm M njot,OVa prava parti- Skih podob. Težišče Klinarjeve Kaj je pravzaprav filmski inarjevo notranjost in ji zllRska \ir\\^l konča, zakaj zad- verzifikacije je realistična po- klub? Naj nam kot odgovor na Ki b, *nila značilnosti, ki so po vse-,K,., . n. n- iv n.. • n • lxni globini in j *lyl.tajski samoniklosli. Kakor Videti, avtorju samemu ni šlo |k. °> marveč je hotel Lz p epro he isvoiih spoznanj napraviti IZ KAMNIŠKE KULTURNE KRONIKE ajc " ;,o |n" ai.sl-o podobo in /. VDlivati na zavest MKiobne ,;ti';;i "■loveka. Ta vpliv bo v ti-p^j • 1?i bo lami p i redno ali ne-u r(v,|no doživljali narodnoosvo-tom'1"1 l><'1, v'' |:- k'T ,MK,<> v ^ai-Ull ma - umetnostne smeri ki j! čati iz 17. stoletja m zbirka sta- Na razstavj SQ ^ wikaMnc slike M ,. ne »hkIo sposob- S(. dob(.. Rojen je bil leta 18;> 1 narava pomeni le sredstvo i nh antičnih m kasnejših nov- zaščitenih hi§ z njihovimi 2nacH. vern -» l1' ,>'¥i<) v Kliruirje- n;i H<»l:inC< i T° ,'t*1tUdJ tom<;lj,ni m delavskega življenja. Svoj ljev. Razstavljata dva razstav- fitoietja in dvoj^ upodobitev meSftne9a obzidja in stolpov. Bo- knji,.';" Klinarjeve P n, ke lastni slil „ajde van Gogh šele jalca. ^___,„ ..._,J.iJ_ ZTI. us,; 9astv<> sporni I v Arlesu 1688. leta. I/-'o kasneje Obiskovalec srečuje na tej 'narJovo doživljanje vojske ga pripeljejo v umobolnico. Po- razstavi mnoge zanimive DreoV ld0alr(v' ISluze ro vr\ tv rešljivi del ženske rrarderobe. zato Jfh nikoli n'"V^jr preveč. Na sliki si lahko o-rlcdrdc nekaj modelov M polotj« — svilenih "° bažustih — enobarvnih in v/nna-tih. KRANJ, 18. JULIJA 1958 Glas Gormnj*kfi 7 Po gorenjskih „plažaii" _zan;krna kopališča v juristicnih krajih — ob sobčevem bajerju je PRIJETNO — v kranju ^NAJBOLJ »ZABELJENA«_ .^VSTOPNINA — KOPALCEM SE _OBETAJO BOLJŠI ČASI_ Obiskal, videl, zdaj pa bom še napisal. Pred nekaj dnevi sva se s fotoreporterjem vsedla na mopede in s Campbel-Ijevo hitrostjo (Avstralec Campbell ie bil najboljši motorist na svetu, »i se je v nedeljo smrtno ponesrečil) drvela od kopališča do kopala po Gorenjski. V Kranj sva Se vrnila bela kot mlinarja od cestnega prahu. Utrujena od potovanja sva jo mahnila proti kranjskemu kopališču, da bi se v vodi °svežila, toda ... Ne na kopališču, v Savi sva se morala skopati. Za-^aJ aa Savi, boste razumeli kasneje ko bo govora o cenah. O tem, kolikšnega pomena so Vor premislite! Ko sem; ti-stjkrat pešačil po kamniških ulieah in prodajal zijala, mi te nenadoma obvi.selo oko na tu-jem avtomotollistu; z avtomobilom vred se je zelo čud-110 obnašal. Ugotovil sem, °-a išče možakar primeren Prostor, kjer bi , parkiral. *Wska, ki dovoljuje parkirajte pa nisem našel m vsej i. Sploh so prometni znaki zadnjo čase v Kamnku Prava redkost, kaltt objestni POjVOČnjaki, ':; križarijo v nivpni temini po tukajlri.11 UUt-'i, so rono-e pospravili *tl pa vsaj ooškoiovali. Pn-8ebno prizadeti so bili znaki v Kidričevi ulici. Pred Rim-naziio in na začetku ulice na klan.11 najdeš samo še luknje v pločniku, ki kažejo, kje te stal pr<>d časom žele/ni 'lr"". 1 prometnim opozorilom. pa tudi tisti ostanek Pred gimnazijo Je selo zgovoren, iz tal štrli samo še Reni dnlg železen Strcel), P'"vi na noge mUnoido Ih. s l'.stim štrcljem sem H k ar fcodno sprijaznil. Prav grdo St'rn s", spotaknil ohen5 in telebltU. Tudi pr.ed slaš in pred lekarno stojita samo še železna droga brez prometnih opozoril; oba pa sta te odrekle nekdanji .strumni drži. Zdaj se namreč Mgibala kakor pijanca, vsak na svojo stran. Podoba je, kot bi čakala samo še na zaključno fazo vandalskega obračunavanja s pijanimi po-nm fl te pla^i nesel Usta luči, ki jih z one plati nisem ugledal. Ce bi z lučjo iskal razsvetljavo, je ne bi našel. Ne vem, s čem mi se prebivalci, ki, domujo-jo vzdolž te ceste in tisti, ki hodijo ponoči po tej temi, zamerili ti.slim, ki bi morali to prometno cesto že zdavnaj opremiti z lučmi? /\ Zdaj pa še skromen nasvet manufakturni trgovinici, ki leži tik parka nasproti Občinskega ljudskega odbora na Jesenicah. V navadi je, da mora prodajalec ustreči vsaki potro.šnikovi želji, razen, če želji ni moč ustreči. Ce se potrošnik ogreje za neko blago, ki je razstavljeno v izložbi — denimo — otroško majico, mora prodajalec za vsako ceno ustreči želji, nastalo vrzel v izložbi pa zapolniti z novim artiklom. Takšen poseg v izložbeni aranžma menda ni posebno utrudljiv! Ta primer ne velja zgolj za trgovino na Jesenicah — takšnih primerov nekulturne postr-žbe bi lahko naštel še dolgo vrsto. /\ Za kranjske ribiče so napočili čudni časi. Brez pretiravanja: za kožo jim gre! Kadarkoli posedajo ob Kokri v neposredni bližini prim-skovskega mosta, so v življenjski nevarnosti. Takole je s to stvarjo! Paglavci iz bližnje okolice, morda tudi iz odročnih krajev, so namreč na račun ubogih ribiških glav, ki lire in ure nepremično strme v Kokro, sklepati nenavadne stave. Z m' v Sovjetski zvezi, kjer jih je neko vojaško sodišče obsodilo na dosmrtno prisilno delo zaradi usmrtitve ruskih vojnih ujetnikov. Leta 1956 so jih izročili Zahodni Nemčiji kot »ncpomi-loščene vojne hudodelce«, na meji Pa so jih nemške oblasti prijele in zaprle-Obravnava pron njim do trajala verjetno dva do tri mesece in zaslišano bo 161 prič različnih narodnosti: Nem' cev, Čehov, Norvežanov, Poljakov, Belgijcev, Američanov in Zidov. Obtožnica našteva pokol 10.800 ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih usmrtili « strelom v tilnik, nato trpinčenje in smrtno mučenje 294 Zidov in poljski intelektualcev in to v razdobju TO0 1. 1933—1945. Obtožnica jih nadalje dolži. da so lastnoročno ubili številne ujetnike in da so se udeležili množičnih pokolov vojnih ujetnikov, v sodelovanju 7. drugimi čuvaii, ki so bodisi že umrli ah pa se ne ve,kje žive-Med to dolgo vrsto hudodelstev navaj* obtožnica tudi kakšnih 40 poskusov umora. Pri tem je vredno zapisati, da v Zahodni Nemčiji celih 13 let še vedno stopajo na prste bivšim pripadnikom nacistične vojske, medtem ko se ? Italiji vr.še procesi proti bivšim antJ* fašističnim borcem - bivših pripadnikov fašistične vojske, ki so se odliko* kovali s pustošenjem tuje dežele & ubijanjem borcev za svobodo, pa nih<-e ne preganja, ampak so včasih celo de* ležni odlikovanja za svoje »junaško" zadržanje na Balkanu. FRANK OWEN: EDDIE CHAPMAN PRIPOVEDUJE Torej, vaše poročilo boste vedno pisali tako, da bo papir stal navpično. Ko boste to storili, boste napisali navadno pismo izmišljenemu prijatelju, vendar bo vaš papir stal vodoravno. Zatem ga pošljite po pošti na določeno adreso v eno izmed nevtralnih dežel.« Vprašal sem ga, ali se. lahko zanesem, da bo moje poročilo prodrlo skozi cenzuro. Odvrnil mi je: »Devetdeset odstotkov po tej poti poslanih poročil pride na cilj.« Vprašal sem ga tudi, kako je možno odkriti to črnilo, vendar pravega odgovora nisem dobil. Povedal mi je le, da mora biti pismo izpostavljeno trem mehaničnim procesom, preden postane vidno in s tem odgovorom sem se moral zadovoljiti. Profesor je ostal pri nas še tri do štiri dni, nato pa se je vrnil v Berlin. Dogovorjeno je bilo, da mu bom vsak dan za vajo pisal po eno pismo. Kdaj pa kdaj sem dobil od njega po radiu pripombe glede svojih napak, ki sem jih storil, dokler ni starec naposled izjavil, da je zadovoljen z mano. Medtem je vsakdanje življenje teklo po običajnih ko-lesnicah. Vsak teden smo šli kupovat blago za dvorec, seveda na črno borzo. Za te nakupe so nam dajali na kupe denarja, ker nismo kupovali samo za nas, marveč tudi za našo pariško enoto s sedežem v hotelu Lutetia. Obiskovali smo vse oddaljene vasi in govorili s kmeti. Rade volje so nam dajali svojo hrano, ker smo jo trikrat preplačali. Včasih, kadar so fantje mislili, da bo kmeta težko pretentati, so se preoblekli v Francoze. Leo in Hans sta dovršeno govorila francoski in s svojimi baskijskimi čepicami sta bila videti kot prava Francoza. Pogosto sem slišal kakega lahkovernega kmeta psovati na ves glas na račun nezaželenih gostov — Nemcev, vtem ko sta mu Hans in Leo vneto pritrjevala, naglo opravila svoj posel in izginila. Potem sta vso zadevo imela za posrečeno šalo. Kupovali smo jajca, gnjati in piščance, surovo maslo in celo ovce. Jajca so Nemci poslali bodisi v Pariz ali sorodnikom v Nemčijo skupaj s celimi kilogrami masla in gnjati. Te črnoborzijanske posle so opravljali vsi rodovi nemške vojske in oblasti so jih pri tem podpirale. Med takšno ekspedicijo smo srečali dva mlada častnika, ki sta prišla iz Belgije na dopust. Pri sebi sta imela na stotisoče frankov in kupovala zaloge za cel bataljon, ki je počival v Nemčiji. Nemškim vojakom so dovoljevali, da lahko ob odhodu na dopust nesejo s seboj živil, kolikor morejo. Tako si jih videl na železniških postajah, kako nosijo kovčke, nabite z blagom in tu pa tam celo katerega z zaklano ovco na plečih. Nekega dne sem kupil živega odojka in ga spustil, da je tekal po vrtu. Krstil sem ga za Bobbyja in kmalu je postal ljubljenček vseh. Bil je zelo pametna žival. Če sem prišel na vrt in ga poklical, je pritekel k meni kakor dresiran pes. Če sem ga dregnil s palico, je legel na hrbet in dvignil parklje kvišku. Včasih sem odšel na breg reke in on mi je sledil. Ko sem ga klical, so francoski kmetje pričakovali, da bodo ugledali psa. Smejali so se, ko so ugledali sopihajočega in krulečega Bobbvja. Medtem ko sem plaval; je Bobbv potrpežljivo ležal v hladnem blatu in se kopal v njem, zatem pa ubogljivo odkoracal za menoj domov. Avgusta sem odšel s Thomasom iz Nantesa v Pariz preko Berlina. Tedaj sem prvič obiskal nemško glavno mesto. Na svoje veliko razočaranje nisem imel veliko prl' ložnosti, da bi si ogledal mestne znamenitosti. Najin vlak je odpeljal z Gare du Nord ponoči in do Berlina sva imel8 rezervirani mesti v spalnem vozu. Zaradi zatemnitve s° morale biti vse zavese spuščene. Ob prihodu na pots' tdamski kolodvor pa naju je čakal avto. Drveli smo skozl Berlin in se ustavili pred hišo v predmestju. Tedaj niše"1 mogel dodobra oceniti škode, ki jo je povzročilo bombardiranje, ker so Nemci iz opreznosti poskrbeli, da bi n videl preveč. Sprejel n^s je moški, ki so mu rekli Pr°~ fesor Kari. Bil je posebnež, star kakih 65 let, povpraševa me je po sabotažah, pred njim sem moral pokazati vse' česar sem se naučil, mimo tega pa mi je pokazal še nekatere druge metode za izdelovanje dinamita in vžigalnikov. Da bi mu ustregel, sem izdelal tempirano razstre-livo, napravil ogenj samo s kislino in žepno uro, pripra^ eksplozivni premog za uporabo na ladjah in storil m mnogo drugih manjših reči. Po štirih dneh je izjavil, je zadovoljen in tako sem se vrnil v Nantes. Septembra je von Grunena obiskal tudi polkovnik tarv-kovske brigade (mislim da je bil to njegov osebni prijatelji/ in bil priča mojega napredka. Polkovnik je bil ze važna oseba v nemški vojski. Prispel je v štabnem avto mbbilu — mož orjaške postave, visok 181 cm, širokople