265. številka. Ljubljana, v petek 18. novembra 1898. XXXI. leto. SLO« IHAM Izhaja Tink dan sveAer, izirnfii nedelje in praruike, ter velja po posti prejeman za a v s t r o-o g e rs k e dežele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gin1., za četrt leta 4 gld., zn leden msaeo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta ■; gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 1U kr. Za pobijanje na dom računa se j" kr, na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. - Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znata. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za oznanila pladnje se t d itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo iedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank o vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo m upravnistvoje na Kongresnem trgu st. 12. Opravniltvo naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. Telefon. &t. 3-4. Naša straža. u. Čim ae Je sprožila misel, naj se nstcnovi „Naša straža", bili smo mej prvimi, ki so to misel z veseljem odobravali, ne s?mo, ker jej je podlaga tista nacijonalna ideja, katero mi od nekdaj zastopamo in katero „kišpanska pravičnost" proglaša za pagansko, ampak ker smo si od „Nače straže" obetali resničnih koristij. Naravno in ob sebi umevno je, da smo mislili, da bo „Naša straža" popolnoma taka, kakor je družba sv. Cirila in Metod*. Taka mora biti Vsaka organizacija, če hoče uspevati. Vsako društvo, katero se hoče opirati na obe slovenski stranki, mora stati nad strankami in mora biti tako organizo-vano, da je nobena politična stranka ne more izkoriščati v svoje strankarske namen... Vsaki taki organizaciji mora biti za vzgled družba sv. Cirila in Metoda. Ta družba je v svojih tendencijah klerikalna, ta družba ustanavlja in podpira redovniške šole, a vzlic temu jo narodna stranka a veliko ljubeznijo podpira in žrtvuje zanjo ogromne Svote. Narodna stranka ni družbe sv. Cirila in Metoda nikdar v svoje strankarske namene rabila. Vzlic strupenemu preganjanju družbe od strani klerikalcev skrbela je narodna stranka vedno, da je stala družba nad stran kami, in se je dr. Tavčar prav radi tega prostovoljno odpovedal odborništvu in se ni več pustil voliti. Vkljub temu stori klerikalna stranka se danes za družbo tako beraško malo, da bi družba tisti dan zmrznila, ko bi jej narodna stranka odrekla Svojo podporo. Pričakovali smo, da se postavi tudi BNaša straža" popolnoma na tisto sta lišče, na katerem stoji družba sv. Cirila in Metoda in da se ustvarijo jamstva, vsled katerih ne bo mogla ne jedna ne druga stranka zlorabljati društva v svoje strankarske namene. Toda s tem pričakovanjem smo se ljuto varali. LISTEK* Miroslav Tyrš. (Na „Tyrfiovem večeru" ljubljanskega ,,Sokola" predaval Viktor M urni k.) (Dalje.) Zadnjih deset let svojega življenja je spisal Tyrš o vsakem pojavu češke umetnosti oceno. In imel je Tyrš za kritika sposobnost, kakor malokdo. Bil je historik in estetik zajedno: vestnost, natančnost in redka zmožnost iz posameznih detajlov si narediti jednotno podobo celote, se je spajala v njem z očiščenim vkuSom in svežim, neposrednim umetniškim čutom. Svoje zmožnosti pa ni je še povečal z neumornimi, jako obsežnimi študijami; že na univerzi se je pečal z matematiko, zgodovino, verstvom, fiziko, zgodovino vseh slovstev, ne izvzemši niti indskega in perzijskega — zlasti ga je zanimalo dramatično pesništvo, in nameraval jo v Pragi osnovati Shakespearjev klub —, dalje s kemijo, estetiko, logiko in metafiziko, in z vsemi temi vedami nikakor ne površno. V izdatni meri so prispela k razvoju Tvrševega talenta tudi številna umetniška potovanja; prepotoval je Nemčijo, severno Francosko, Belgijp, v Italiji je bil trikrat, več časa je proučeval londonske, pariške, berolmske, mona lovske, rimske, fiorentinske in neapolske zbirke. Že bombastični oklic dr. Sušteršiča v gospodarskem delu „Slovenca" nas je osupnil in je ubu-dil sume, da hcčejo klerikalci P Našo. stražo" in ž njo vred naš denar izkoriščati za svoja konsumna društva in za svoje posojilnice, sploh za tisto klerikalno gospodarsko organizacijo, kateri je namen, uničiti prav naši stranki pripadajoče stanove, in ta naš sum so potrdile razne druge okolnost*, pred vsem način, kakor se je uprizoril prvi občni zbor. Župan Hribar je, nvažuje v narodni stranki nastalonezaupnost, prosil vodjo Povšeta, naj se prvi občni zbor ne vrši v .Katoliškem domu", ampak naj se vrši na nevtralnih tleh. Fovše je priznal opravičenost te zahteve in je obljubil, da skliče občni zbor v mestno dvorano ali sploh na nevtralna tla, toda svoje obljube ni izpolnil. Brez dvorna so to preprečili dr. Šušteršič, ki hoče povsod absolutno komandirati, in katoliki okrog »Slovenca", ki so ho teli imeti, naj se vrši obe ni zbor v r Katoliškem domu" v dokaz, da je društvo pod njihovim poveljstvom in da so oni njegovi zapovedniki. Narodna stranka je iz tega po vsi pravici sklepala, da smatra klerikalna stranka „Nafto stražo" za sredstvo v dosego svojih strankarskih namenov, da jo smatra za strankarsko društvo katoliško narodne stranke. To je potrdila še druga okolnost Naravno je, da je narodna stranka v društvu, katero n; j stoji nad strankama, hotela imeti ravno tisto zastopstvo kakor klerikalna stranka. Ta zahteva je popolnoma opravičena in š- skromna, saj jo bilo v naprej gotovo, da je društvu v prvi vrsti računati na prdporo narodne stranke, ker pristaši klerikalne stranke sploh nič ne žrtvujejo v narodne namene. A klerikalna stranka tudi temu ni hotela p; itrditi. Že vei tednov je bila javna tajnost, da je klerikalna stranka nameravala občni zbor porabiti v ta namen, da bi ponižala narodno strako in tisto liberalstvo, katero „Slovenec" tudi v Tviševe kritike so si kmalu pridobile priznanja in Čislanja pri čeških umetuikih, in ravno tisti slikarji in kiparji, katerim jo TyrŠ, ocenjujoč prve njihove proizvode, prerokoval veliko bodočnost, niso varali njegovih nad. Naj omeuim tu slovitega kiparja Myslbeka in znamenitega slikarja Urožika. Svojo sodbo je Tyrš v« dno utemeljil in podprl s tehtnimi razlogi; začetnikom prizanesljiv, prti sta rejšim in zasluženim umetnikom obziren, je bil neizprosno oster le proti oniu, ki z mnogo obetajočim talentom niso družili pridnosti in skromne samokritike. Ob svoji nepristranosti iu pravičnosti ni imel sovražnikov mej domačimi umetniki; z mnogimi, in to najboljšimi, ga je vezalo prisrčno prijateljstvo — redek pojav mej kritikom in umetnikom. Umeje se, da je bil Tyrš tako znamenit kritik tudi v vseh če.šk h umttniških porotah iu komisijah tistega časa. Ztnimiva jo Tvrševa sodba o tem, kako naj se piše o umetnost'. „0 umetnosti, pravi, bi se imelo vedno pisati tudi na umetniški način, pri čemur pa nikakor ne pine »trpeti pravost in res. • ničnost vsebine; ako opisujem posameznega umetnika ali celo epoho, ako razglabam ali popisujem umetniško delo, hočein vedno, da nartdi predmet, o katerem govorim, na čitatelja isti učnek, katerega je napravil na mn; to pa dosežem lo tetlnj, ako pri poročila o občnem zboru „Naše straže" preklinja. Obče je bilo znano, da se je napravil ko n plot, da dr. Tavčar, dasi je bil člen pripravljalnega odbore, ne bo voljen v odbor, pač pa da mora biti voljen knrat Koblar in da se sploh izvoli tak odbor, da bo v njem narodna stranka v manjšini. Z ozirom na vse to t>o si rekli pristaši narodue stranke, da jih na občnem zboru „Nnše straže" čaka ponižanje in znabiti celo zasra-movanje, ker je VS8 kazalo, da se hoče občni zbor porabiti za proslavo tistega čudnega popa, ki si je z izlivanjem svojega gadjega strupa na narodno stranko pridobil odpuščanje za vse grele in hvaležnost klerikalne stranke. Narodna stranka je bila torej po vsi pravici nezaupna in czlovoljeua; domnevala je, da e ves shod naperjen proti njej in zlasti proti dru. Tavčarju, in sedaj ee je pokazalo, da so bile njene slutnje opravičene. Ako bi klerikalna stranka ne bila imela teh namenov, bi ne lula na občnem zboru tako postopala, kakor je. Ko je videla, da narodue stranke na cbčnem zboru ni, bi se bila morala vprašati, če morda nima vzrokov, biti ozlovidjena, in potruditi bi se bila morala, da ud «t rani ozlo-voljnost in dokaže narodni stranki, da ima pri „Naši straži" čiste namene. Tega pa klerikalna Rt ranka ni storila, pač pa je storila vse, danarodnostranko popolnoma od društva pahne in da jo provocira kolikor mogoče Izvolitev Ven-cajza, ki je iels letos našel svoje katoliško prepri-pričanje, predsednikom shoda, je bila provokacija, govor dra. Srnca je bila provokacija, a največja provokacija je sestava odbora. Zunanji odborniki ne pridejo v postov, ismej kranjskih odbornikov pa pripadajo štirje klerikalni stranki (Povše, Krek, Pogačnik in Vencajz), trije stranki .Slov. Lista" (Koblar, Majarrn in Krisper), trije pa narodni stranki. Narodni stranki je torej občni zbor prepustil revna tri mesta, tako, da je v društvu prav brrz vpliva, kar je pač dokaz, da je „Naša straža" svojem opisu zadostim, kolikor je to možno, v znanstveni prozi, onim estetičoim pogojem, na katerih temelji vti.sk umetniškega dela!' Ravno pa, ko ee je Tyrš pripravljal, da bi začel svoje največje delo, o katerem je premisi jal več let, morebiti celo desetletje, naureč „zgodo-vino umetnosti", g* jo dohitela smrt. Pisati ni hotel začeti prej, dokler si ni osgural tako sijajne izdaje, kakršno je zmatral za jedino dostojno. Delo bi bilo iž-šlo v Ottovi založbi v treh zvezkih z vseskozi izvirnimi ilustracijami. V „zgodov i ni umetnosti" je hotel Tyrš pokazati vzajemno zvezo posameznih umetniških epoh in tudi čtško in slovansko umetnost sploh bi bil v njej opisal in ccenil. — # * * Jednako važno in uspešno, kakor na slovstvenem, je bilo Tyršovo delovanje na sokolskim polju. Izreden, organizatoričen talent, je Tyti po 221etnem neumornem delu sokolstvo postavil na tako obširno in trdno podlago, da so je mogli njegovi nasledniki dovesti do tolikega razvoja, da se danes more ob bok postaviti vsaki jednaki inozemski organizaciji, da nadkriljuje celo marsikatero izmej njih; vzvišen cilj pa, katerega je d»l Tyrš Sokol-stvu, bo dviga visoko nad vsako podobno tu- iu inozemsko združitev. popolnoma klerikalno društvo, v katerem naj zastopniki narodne stranke klerikalcem delajo stafažo. K temu pa je prišlo še strupeno poročilo v „Slovencu", in to od človeka, ki je bil sam nem-škutar, ki ima nemško rodbino, katere ena je kleri-kalstvo le sredstvo, da doseza svoje namene. V tem poročilu se očita narodni stranki, da se odteguje požrtvovalnemu delu. To je že vrhunec predrznosti! Nam očitati kaj tacega, ki omahujemo pod bremenom narodnega davka. Vse narodne naprave vzdržuje narodna stranka in žrtvuje zanje tisoče in tisoče, dočim klerikalna stranka skoro ničesar ne da, ampak samo preži, kje je kaj potlačiti v nenasitno svojo bisago. Prav zadnji človek na svetu, ki sme govoriti o požrtvovalnosti, pa je dr. Šusreršič, kateri še svoje žive dni niti cvajsrja ni položil na domovinski altar. „Slovenec* napada tudi ljubljanskega lupana, da ni shoda pozdravil, in da je na isti dan sklical sejo obč. sveta ter se norčuje, kam j« prišla slovanska vzajemnost njegova in njegovih somišljenikov. „Slovenec" se menda nalašč neče spomniti, da so seje občinskega sveta redoma ob torkih, in da jih je proti koncu leta radi obilnega dela vedno jako mnopn; norčevanje iz sloven-ke vzajemnosti pa bi si bil lahko prihranil, saj so jo pristaši narodne stranke Id premnogokrat dokazati, /lasti pa župan Hribar, in ne vemo, če bi bili klerikalci našli moiS, kateri bi bil mogel na shodu v Pragi zborovalce pozdraviti v vs»h slovanskih jezik.h, kakor je to storil župan Hribar. Toda župan ni p zdravil shoda in zato zasluži, da ga „S'ovenec" obdela s polenom Shoda pa tudi dež. glavat Detela, ugar velika požrtvovalnost za narodne namene je občno znana, in ki je zvest pri -staš klerikalna stranke, ni poz <'ravil. Mislimo, dt je tega tuko malo kriv, kakor žup:in Hribar. Po vsem omikanem i»* ■borova' ja tudi vabio uredništva, naj pošljejo svo;e z 'stopnike. Pripravljalni odbor pa n» povabil ž'ipana in bržčas tudi m povabil dež. glavarji, kateri bi sic>-r ,Naši straži" gotovo n.» bi I odrekel nekaj — prijaz ah bes-d. Ako tor>j glavar in župan »Nafta stražo" osa i. . ■ - >.. ? l' i l- kriv pripravljalni odbor, oziroma so t^ga krivi tisti klerikalni poslanci, ki so imeli aranžement v rokah. „Slovenoo" udrihi seveda samo po iapana Hribarju, moki pa kakor grob o dež. glavarja. Napadi na Hribarja obu njo mnenja, da bi klerikalci pač tisto tri zastopnike narodn« stranke, katere ao milostno izvolili v rdhor, radi pr.silil1, naj se mandatom odpoveđd, kateri želji se dotičniki brž as ne bodo dolgo opirali. Post panje narodne stranke n lprara „Naši •traži" >e bilo popolnoma korektno in aajedno jako rod ljub )0, Ko bi b.lt klerikalci slu ili, da se z na rod' e h 11-. i. i i pripravlja kaka spletka proti njim, bi bili aagaal silen krik. Mi pa smo molčali in nobena besede nismo r-kli, dokler niamo vedeli, kako se je iifriil občni zbor. Sedaj pa, ko so razkriti r varski in spletkareki nameni, izjavljamo, da nimamo zaupanja, da rat a ne -Naša ntra H" nad stran- svefu je pač navada, da se nt taka de/,, glavur in župan povabita, kakor m Trd jo, da vsak narod potrebuje idealov, visokih ciljev, ako ho e živeti, napredovati, us ešn ) tekmovati z drugimi narodi. So ve, ne ideal in pobožno hrepenenje po njem ohranjuje narod, ampak tista delavnost, katero razvije, da bi dosegel svoj ideal; naporno in vztrajno delo, pri katerem napenja vsa BV0J6 tai 65, da bi dospel na cilj, mu nn-či vzrano-zuje in ga dela m ohranjuje svežega; in ta svežost in delavna moč mu zagotavlja pr.hodnjost. Velik, samostojen, samemu sebi zadoščajoč n-sro 1, telesno, nravno in duševno dovršen in za-tegad-lj kulturno na najvišji stopinji stoječ in zajedno B rečen narod, je ideal, za kateri je Tyrš vnel češki narod, je cilj, v čegar dosego je ustanovil Sokolstvo. C Ij je to, ki z;ihtBva, ako se naj doseže, najnaporoejšega drla ne nekaterih posameznikov, ampak vseh narodovih uduv in vteh generacij, dela, ki ne neha nikdar, ki zahteva že s^mo v dosego močn h mišic in vsestransko, somerno razvitega telesa silnega samopremagovania in samo-zatajevanja. .Naših teženj po razvoju", piše Tyrš („Nžš tikol, smči* a til"), ne moremo zmatrati prej za dosežne, dokler ne postane vsakdo, kdor je Ceh, tudi Sokol . . . Ljubezen in skrb obračana le na jedno društvo, bila bi le kratkomiselna igrača . . . (Dalje prih) kami in bomo is tega izvajali konse-kvence, dokler ne bo ,Naša straža" atsla nad strankami tako, da je nobena stranka ne bo rabila za svoje strankarske namene. Ako se naj narodna stranka oklene „Naše straže" in jo podpira, mora imeti garancij, da ostane društvo nad strankami. Ta garancija obstoji v tem, da se voli v odborpet pristašev narodne stranke in pet pristašev klerikalne stranke in sicer tiste, katere določita vodstvi obeh strank. To je pogoj in le če se ta izpolni, sme ,Naš.i straža" upati na podporo narodne stranke, brez katere bo sicer društvo brez p mena. Pod kavdiški jarem klerikalne stranke pa se ne podamo nikdar in na noben način. Učiteljsko gmotno stanje na Giriškem. S Tolminskega, 14. novembra. (Dalje.) 111 Postava od 4. marca 1879, po kateri so se nekoji paragrafi prejšnih postav zopet spremenili, in sicer zopet na škodo učiteljem. § 2. te postave so glasi: Na javnih ljudskih šob* h so učitelji razvrščeni v tri razrede, in sicer: I. razreda s GOO gld, II. razreda s 500 gld. in lil. razreda s 400 gld. letne plače. § 5. te postave se glasi: Kdor vodi katero občuo javno ljudsko šolo, ima pravico do opravilne doklada, d »ločene v letnem zneska: 30 gld. na j' dnorazrednicah, 50 gld. na dvora irednicah, 75 gld. na trorazrednicah in 100 gld. na štiri- in večraz-redttieah. Tedaj zopet in mnogo man;! V § 6. te postave je določena odškodnina za stanovanje vsem voditeljem zunaj Gorice letnih 100 gld. Že zopet manj! Vsled te postave §§ 7. in 8 ima podučitelj 300 gld. in podučiteljica 230 gld. letne plače. Pripomniti je k tej pojavi še sledeče: Po § 3. js prišel v I. plačilno vrsto izmej 12 učiteljev jeden, v II. plačilno vrsto izmej 12 učiteljev trije, in ostali so v III. plačilni vrsti s 400 g'd. letae plače, oziroma podu žitelji s 300 gl i. in podaci-telj;ce u 280 gld. letne plače. Ta postava je imela vendar vsaj to dobro, da so b.li uvrščeni 7 s'iupno število vsi učitelji v okraju, tedaj tadi aadaini Ako je bilo po tej postavi v okraju recimo 2 1 definitivnih in 12 začasnih učiteljev, skupaj tedaj 36, bili so v I. plačilni vrsti trije, v II. plačilni vrsti devet, v III. plačilni vrsti štirindvajset Pol g teh še podučitelji in podučite-Ijice, ki se postavno niso mogli vštevati v skupno število. Po tej postavi s-i je spremenil (ob "luski) kra« jevni sistem v osebni sistem, a skrajšali so se iz datno dohodki učiteljstvu. IV. Postava od 15. oktobra 189G § 2. se glasi; Na občnih javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je: I. razreda z GOO gl., U, razreda z 500 gold., lil. razreda z 400 gold. § ;>.: V šolskem okraju Goriškega mesta je število učiteljev I. razredi pet d^setink, učiteljev II. razreda tri desetinke in HI. razreda dve desetinke skupuega števila stalno nameščenih učiteljev tega okraja. V drugih šolskih okrajih je število učiteljev I razred* dve desetinki, 11. razreda štiri desetinke in III. razreda štiri desetinke skupnega števila stalno nameščenih učiteljev dotičnega okraja. Vsled § G te postave določene so opravilne doklade 30 gld., če je šola jednorazredna, 50 gld., če je šola dvorazredna, 75 gld , če je šola triraz-redoa, 100 gld., če je šola štiri ali veSrazredna. Po § 7. te postave gre odškodnina za stanovanje voditelju v Goriškem mestu 200 gld., v dragih krajih pa 100 gld. na leto. Vsled § 9 te postave dobe učitelji in poduči-telji stanarine letnih IGO gld. v Goriškem mestu in letnih 80 gld. v drugih h Inkih okrajih. Učiteljice in podučiteljice pa letnih GO gld. stanarine. (.Dalje prih.) V lijuhlluiii* 18. novembra. Zadnja seja drž. zbora je bila zopet sila viharna. Opozicija je hotela prisiliti podpredsednika dr. Ferjančiča, da se glasuje o zatožbi Badenija, ker slučajno ni bilo dovelj desničarjev v zbornici, ki bi zatožbo odklonili. K atol. narodna stranka je in.ela prav takrat klubovo sejo, in to priliko so hoteli porabiti opozicijonalci, da bi zmagali z obtožnico. Dr, Ferjančič pa je razpravo o zatožbi pre- trgal ter od god i I glasovanje na prihodnjo eejo. V zadnjem hipu se je vrnilo v zbornico še toliko členov katol -narodne stranke, da je bil dr. Ferjan-čičev predlog, naj se razprava pretrga in začne obravnava o predlogih za podpore poškodovanim krajem, sprejet s 154 glasovi proti 152 glasom, torej s dvema glasoma večine! Opozicija bi bila tedaj ma I odane triu m tirala. Pri nadaljni razpravi pa je govoril Hrvat, poslanec Biankini, o bedi v Dalmaciji. Prestolni govor v italijanski zbornici, a katerim je otvori I kralj Humbert v prisotnosti dvora zasedanje parlamenta, se spominja z veliko toploto umora naše cesarice, pozdravlja najsimpatičnsjše carjev mirovni predlog, obljublja celo vrsto gospodarsko političnih reform, zlasti pa davčnih olajšav. Kr.ilj se je spominjal velikih nemirov v Italiji ter povdarjal, da jim je bil povod beda. Obljubil je, da proglasi kmalu amnestijo za kolovodje pri tistih izgredih, ki so se zatrli le po miroljubnosti naroda in odločnosti armade Zajedno pa je dejal kralj, da treba pomnožiti bojno mornarico. Kako bo Pellouxo-vemu ministerstvu mogoče doseči davčne olajšave, zajedno pa povečati mornarico, je težko razumljivo. Nemčiji prijazni veterček v Pariza se še ni polejel, nasprotno, celo okrepi se je. Sklenilo je namreč ministerstvo, da po dravi nemškega cesarja na potu preko sredozemskega morja francoska eskadra v francoskih vodah ter spremi nemške ladije od Italije do Španije. Francozi v Parizu in drugod se torej res t ekako poganjajo za prijaznost Nemčije in čudno je, da temu ne ogovarjajo niti najhujši Šovinisti. V Londonu so postal i vsled tega Ne mči j i prijaznega vetrčka že precej nahod ni ; angleški politiki tis državniki govore sedaj nakrat z nekim čudnim respektom o Nemčiji. Tako je tudi Chamberlain te dni povdarjal, da ga veseli dobro razmerje z Nemčijo in Z;edinjenimi državami. Afera Drevfus. Predvčerajšnim popoludne je dobil Alfred Drevfns poročilo, da se je začela nova preiskava proti njemu. Obvestiti ga jo hotelo o tem sklepu že Brissonovo ministerstvo, a je padlo prav v tistem času Drevfusa m* prepeljejo na Francosko prid decembrom. Kasacijski dvor zasliši pri* hodnjič generala Gonseja iu Rogeta ter polkovnika Picquarta. Isvedenci imajo s^daj opravka s preiskavo papirja, kateri so našli pri Esterhazvju in ki je prav isti, na kakoršnem je bil pisan bordereau. Karlisti v Španiji nameravajo baje porabiti sklep miru v Parizu za svoje namene. Ako se vlada uda ter odstopi Ameriki Filipine, hočejo Karlisti vdreti s svojim', na meji zbranimi četami ter pro« vzročiti splošen ustanek. Don Carlos je dobil baje v Londonu veliko denarno posojilo. Dnevne vesti. V Ljubljani 18. novembra — (,Nasa straža".) „Slovenčevo" besno vpitje rad* „Naše straže" ima dvojen namen : na jedni strani naj obmejne Slovence naščuje proti narodni stranki, na drngi pa naj prikrije popolni fiasko, kateri so klerikalci učakali na občnem zboru „Naše straže". Udeležba je bila sramotno minimalna. Klerikalci ho že tedne in tedne bobnali, a zbobnali so vsega skupaj k večjemu kacih 70 udeležnikov in še mej temi je bilo nekaj pristašev narodne stranke. Še na občnem zboru kake pogrebne bratovščine je več udeležnikov ! Klerikalnih magnatov ni bilo nijednoga videti, niti vseh poglavarjev ljubljanske klerikalne stranke ni bilo na shodu in tudi ljubljanskih duhovnikov je bilo razmeroma malo. Največ je bilo še duhovnikov z dežele, obmejnih bratov pa razen dra. Srnca menda nobenega, čeprav deklamira „Slovenec", da ao prihiteli bratje iz zelenega Štajerja, iz tužuega Korotana, iz kršne Istre in iz solnčnega Primorja (kaj Istra ne spada k Primorju?). Pa prepičla udeležba od klerikalne strani nas ni presenetila. Poznamo jih, te ptiče I Kadar treba poseči v žep in kaj odriniti, takrat jih ni b 1 i z n , ampak z veseljem prepuščajo narodni stranki, da nosi narodni davek. Vse, kar imamo narodnih naprav, vse vzdržuje narodna stranka. Ciril Metodova dražba dobiva najmanj štiri petine vseh dohodkov iz narodne stranke, za gledališče žrtvuje narodna stranka 6000 gld. na leto, v katero svoto ni všteta vstop« niaa, in povrh vzdržuje še nebroj družila društev, sokolakih, pevskih, podpornih in očnih. Žrtve znašajo tiaoče na leto. A klerikalci? Naj nam ie po ; kažejo, kaj vzdržujejo! Kamor pogledamo, vidimo i varno kako klerikalci love profite, ne Žrtvujejo pa ničesar. Ko bi bile nafte narodne naprave nevezane na klerikalno podporo, bi ne imeli niti jedne, bi bile že vsa propadle. In v očigled temu trde naši parasitje, da se odtegujemo žrtvam? .Slovenec1* je tndi trdil, da je bila odsotnost narodne stranke dogovorjena. V tem ozirn se jako moti. Dogovorjenega ni bilo čiatonič. Odsotnost je bila spontana, je bila i n h t i k t i v n a. Vsakdo si je sam rekel, da v „ Katoliškem domu11 ni ničesar iskati, da vse kaže, da se kujejo naklepi proti narodni stranki, a morda so k temu pripomogli tudi klici „proč od Ljubljani* in taka junaštva, kakor si jih je dovolil Grafenauer, ne da bi ga bil koroški Slovenci desavouirali, in kakor so jih uprizorili tndi še drugi obmejni bratje, prav kakor daje dolžnost narodne sttanke molče pretrpeti vsako brco. Izid občnega zbora kaže, da so pristaši narodne stranke prav storili, da niso šli v „Kat. dom" in prav store, če dotlej, dokler klerikalna stranka za svoje postopanje ne da zadoščenja in dokler ne izpolni v članku formuliranih pogojev, za „Našo stražo" ne žrtvujejo nobenega krajcarja. Klerikalna društva naj vzdržujejo klerikalci s svojim denarjem ! — (Osebne vesti) Pri regulaciji plač mestnih uradnikov in preuredbi statusa je obč. svet imenoval mag. svetnika g. Vončino prvim svetnikom z naslovom ravnatelja, nadinženirja gosp. Duffeja stavbnim svetnikom, policijskega komisarja g. Pod« goršeka policijskim svetnikom in mestnega fizika g. dr. Koprivo zdravstvenim svetnikom. — (Opera „Halka",) ki ee je sprejela lani z izrednim navdušenjem in ki se jo pela i l is prav lepo, ponavlja se nocoj. Ker se postavi radi drugih oper, ki pridejo na vrsto še pred božičem, za letos „ Halka" z repertoirja, opozarjamo še jeden krat na to slavno slovansko operno delo. — (Ćemo?) Ljubljanski jezuvitje se zanimajo za ljubljanska grad in se iuformujujo, če bi kazalo ga nakupiti. Čemu, tega ne vemo, sodimo pa, da je v občem interesu, da ne pride grad v privatne roke, ampfck da postane ali last občine ali pa dežele. — (Bolniška blagajna mojstrov v Ljub Ijani) sklenila je na svojem občnem zb^ru 2. febru-vatja, da se podeli v spomin Njega Veličanstva 50l«~tnica in lOletuega obstanka svojega delovanja, štiri podpore po 10 gld. svojim onemoglim člen om oziroma vdovam in njihovim otrokom. Pismene prosu .e je poslati g. načelniku J. Žlegeljn, Poljandka ce->ta v Ljubljani. — (Razglednice za Prešernov spomenik) Najno veji« razglednice z večjo doprsno sliko našega slavnega dr. Prešerna so pomnožene po doprsnem kipu našega kiparja A. Gangla. Razglednice so v resnici tako krasno izdelane, da smemo opravičeno reči, da takih sploh še nismo imeli na razpolaganje. Ker je čisti dobiček namenjen za Prešernov spomenik, osvedočeni smo, da bode slavno slovensko občinstvo z veseljem seglo po njih. Ta do prsni kip je smatrati za nekak začetek spomenika dr. Fr. Preširnu, ki se mu postavi v Ljubljani. tDobivajo se v narodni kcjigotržnici pri gosp. L. Schveutnerju v Ljubljani. — (Zdravstveno Btanje v Ljubljnui ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. novembra kaže, da je bilo novorojencev 21 (=3ri8°/oo) mrtvorojeuca 2, umrlih IG (=23 760/O0), mej njimi je umrl za Mu. oni 1, za vratico 1, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled nezgod 1, za različnimi boleznimi 10. Mej njimi je bilo tujcev 5 (= 31*2 %), iz zavodov 8 (=50°/o). Za infekcijoznirai boleznimi so oboleli, in sicer za Škarlatico 1, za tifuzom 3, za vratico 3 osebe. — (Vrhniška čitalnica) priredi v nedeljo, dne 20 novembra, v svojih prostordi veselico v prid Prešernovemu spomeniku. Vzpored: 1) Govor. 2 ) Igra na harmoniju. 3.) I. Stritar: „Sava, poezija in Prešeren", deklamacija z Živimi podobami. 4.) Ipavic: „Moja Avstrija" in Volarič: „Urajska hči* — mešana zbora. 5.) Igra na glasoviru. G.) Smetana: Sekset iz Prodane nevesta" s sprein-Ijevanjem harmonija. 7 ) Vesela igra „Popolna žena". 8.) Prosta zabava in ples. Začetek ob polu osmih zvečer. — Čitalnica Vrhniška je torej prvo društvo, ki s čistim dobičkom te veselice prispevn v hvalevredni namen, da se našemu pesniku - prvaku postavi v Ljubljani primeren spomenik ob stoletnici njegovega rojstva. Nadejati se je, da budo temu rodoljubnemu vzgleda eledda tudi druga naša zabavna in pevska društva. To je želeti tem bolj, ker nabiranje prispevkov za spomenik le počasi napreduje, a 3. december 1900 — stoletnica Prešerno vega rojstva — je že blizu. Prava narodna sramota bi bila, če bi ta znameniti spominski dan ne proslavili z odkritjem Prešernovega spomenika! — (Nasvet dolenjskim Sentvidčanom.) Piše ee nam: .Slovenski Narod" z dne 22. p. m. pri« nesel je notico iz Šentvida na Dolenjskem, novica pa je res interesantna, vsaj bralci „Slov. Naroda" vidimo, kako postopa c. kr. deželna šolska oblast glede razpisovanja nadučiteljskih in sploh učiteljskih mest. Res čudno je to, da se pusti Štirirazredna ljudska šola brez nadučitelja celih 19 mesecev, reci devetnajst mesecev, in to koncem 19. stoletja. Vsaj tako grozovito pomanjkanje dobrih in izkušenih uči teljev vendar še ni, da bi človek mislil, da ravno za to službo ni mogoče dobiti primernega prosilca. Kur se c kr. deželni šolski svet ne zmeni prav nič za oni glas upijočega v zadnjem dopisu iz St. Vida, svetovali bi, da bi se vsa ta stvar spravila v roke g. deželnih poslancev, morda store* le ti kak korak v tej zadevi in pripomorejo, da bi se c. kr deželna šolska oblast v prihodnje nekoliko bolj zavedala svojih dolžnosti. — Vprašamo, v kaj vendar služijo seje c. kr. deželnega šolskega sveta? Kakšno dolžnost pač smatra c. kr. deželni Šolski svet za svojo, ako meni, da skrb z* šolo in oddaja učnih mest ne spada v njega področje! Sentvidci, vzdramite se! Kes lepa je skromnost in ponižnost, a vedite, dragi rojaki, da „kdor se preveč poniža, ga sledujič pohodijo." Bivši Šentvidčan. — (Znanstveno - leposlovni klub akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu) priredi v sredo, dne 13 listopada, ob 8. uri zveJer v društvenih prostorih drugo redno sejo s sledečim vzpo-rtdom : 1. .Pesni k Anton Ašker c", predava gosp. jur. Kasto PnstosKmšek 2. „Ideje", satira, predava g. jur. Makso Pirnat 3. Slučajnosti. — (Kazenska obravnava radi devinskih ! in nabrežinskih izgredov) pruti drugi skupini j obtožencev je trajala včeraj ves dan do 8- ure zve-| čer in se konča danes. Zanimiv intermezzo je bil o j zaslišavanju priče Italijana Arzona. Predsednik ga j je vprašal: rAli ste vid*d: hčeri Piesovi, da sta plo- j skali?* — Priča: „Niseni mogel videti gospodičin, ker je bito »ej nami več vozov sena". — Pred sednik: „Ta je nova! Pred sodnikom v Tržiča ste pa rekli, da ste videli, kako sta gospodičini ploskali in kričal*: „Doli z Lego!" Iva ko na n pojasnite to protislovje V14 — Prča: „Ne vem. Sodnik v Tr-! žiču ..." — Predsednik: „ . . Sodnik v Trži u je i zapisal, kar ste vi izjavili." — Zastopnik državnega j pra\dništva : „Ker sem prepričan, da prida, ali danes ne govori resnice, ali je ni govorila včeraj, itjav-• Ijam, da si pridržujem postopanje proti priči radi i goljufie t^r zahtevam, da se leta pjutavi pred pre ! iskovalmga s.dn.«ka." Ugodivši tej zahtevi, je na i ložil predsednik, naj se priča odvede v zapor. Zua j čilen je bil začetek razprave. Zagovornik nekaterih i obtožencev, Caniber, nekdanji veliki Hrvat, se je i brdito upiral zahtevi, da se obtožnici ruztolmuči I slovenskim obtožencem v slovenskem jeziku in je . pozneje krepko podjerai zahtevo dr. Piccolija, naj ! se pokliče zaprisežen tolmač, kar pa je sodišče vsled j ugovorov slovenskih zagovornikov odklonilo, izrekši, i da je tolmač dopusten samo za taje jezike, a da sta pri tržaškem sodišču italijanski in slovenski jezik jednako v rabi. Lahi so radi tega kar divji, zlasti „ludepenđente". * („Srce" prestreljeno) Sin slavnega itali-i janskega pisatelja Edmonda de Amicisa, čegar j epohalno delo „Srce" je prevedeno tudi n* slovenski jezik, 22letni mediat. Zupančič 5 gl., dr. Aleš Ušeničmk 3 gld., dr Ivan Janežič 1 gld.; stolna vikarja Fran Birk 3 gld. in Luka Smolnikar 1 gld.; semen, podvodja Mih Bulovec 5 gld., spi* rituval dr. Fr. Ušeoičnik 5 gold in prefekt Evg. Lampe 2 gold. ter Jurij Aubel 20 kr. — Veselega srca se zahvaljujemo plemenitim rodoljubkiojam in rodoljubom za obilne darove m kličemo: Živeli nasledniki ! Blagajnifttvo družbe sv. Cirila in Metoda. Podpornemu društvu za bIovenske viso-košolce v Gradcu so izza zad-ijeg* izkaza izročili podpore: G dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju 5 gld.; gosp dr. Josip Tom in še k, c kr. gimn. prof. v Kranju 10 gld ; gosp dr. Jožef Vrečko, odvetntk v Celju 2 gld ; g. Ivao S ker! j, deželne sodnije svetovalec v Novem me-itu, vsoto 24 gli. 45 kr., kot p ilovico čistega dmos* besed-* ki jo je s pomočjo visokosolce/ napravila 1 oktobra t. 1. čitalnica v Novem mesta; gg. pevci na doktorskem pirovanju V. Gregoriča v Gradcu 2 gld.; gosp dr. Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu 5 gld, vsega vkope 48 gli. 45 kr. — Za te da rove izreka odbor vsem gg darovalcem naisrčnejšo zahvalo in poživlja v njih posnemanje tudi druge rodoljube. Število pod^iraneev j« letos ;j j h šolsko leto ttdat.uo poskočilo, ž njim pa no bi poveiale tudi zahteve do druHva. Lani je b lo vs^h podt»irancev 26. dohiti so poprek na mesec vsi vkupe vsoto 74 gld. T>č> kr., letos pa je bdo že v prvem mesecu 80 podpiraucev, kat-rim se je podelila vsota 150 gl. Želeti je, da bi moglo pokazati društvo jednak napredek tudi v dohodkih ! Darove sprejema blagajnik g. Frančišek Železinger. ces. kr. gimn. profeBor (Graz, Ziuzendorfstrasse 3 2). I&njiževnost. — .Prosvjeta" Broj 22. Sadržaj : Dragošić* Higin: Crna kraljica, roman iz hrvatske prošlosti. Ostojić Nikola: U spomenar maloj M. T, pjesma. Coloma Luis I'.: Malenkosti, preveo dr. August lLrambašić Kuhač Fr. Š.: Marina pl Gvozdanovič, hrvateka operna pjevačica. S-*ger Mato: Klaićeva „Povjest Hrvata". Katalinid Jeretov Rikard : Večje žuto..., pjesma. Slovracki: Anhelli, prevela Štefa Iskra. Podravski Miiivoj : Rumunjske nirodne pjesme. Jubilej v samostanu milosrdnica. Uz naše slike. Listak. Slike: Ejsmond F.: H>ča da se obrani. Ni\vak E.: Nepopravljivi kartaš. Dr. Andrija Ja-gatić. U zimi. Meučikov u progonstvu. Nikola vitez Maetrovid, barun Simo Ivi."ić. Josip vitez Krpan, barun Baltazar Šimunić Leop dd pl Rajaković. Telafonična in brzojavna puro&U Dunaj 18 Loveaibra. Z najkompetent-nejče strani smo usprošeiii konstatovati, da n e namerava vlada na predsedniškem mestu dežele Kranjske nobene izprecueinbe. Dunaj IS. novembra. „Slovenska kršfi.-narodna zveza" ie imela danes sejo, v kateri se ie posvetovala o predlogih, katere hoče glede nagodbe staviti skupno z drugimi strankami desnice in k*t ri se nanašajo na določbe o soli in o veterinarstvu. Dunaj 18. novembra. Pri včerajšnjim posvetovanju klubovih načelnikov se je doseglo glede praznovanja cesarjeve petdesetletnice soglasje. Zbornica bo imela 25. t. m. slavnostno sejo, v kateri bo imel predsednik dr. Fuchs primeren govor. Isti dan bj imela tudi gospodska zbornica slauiost.o sejo. Dunaj 18 novembra. Opoziciji pripadajoči Členi nagodbeuega odseka bo imeli danes sejo, v kateri so sklenili, ovirati in zavlačevati razpravo o trgovinski in carinski pogodbi z Ogersko, kolikor bo mogoče. S tem so tudi že začeli. Nagodueni odsek se je sešel ob 11. uri dopoludne na sejo. G ros s je predlagal, naj se razprava o trgovinski in carinski pogodbi odloži dotlej, da rešijo pododseki vse druge nagodbene predloge. Formalna debata o tem predlogu je trajala poldrugo uro, na kar je rđfek sklenil, fareti takrj razpravo o trgovinski in carinski pogodbi. Dunaj 18. novembra. Schdnerer, Iro in še nekateri njiju pristaši so šli na »božjo pot" v Friedrichsruhe, da obiščejo grob gr mansktga malika Bismarcka. Dunaj 18. novembra. Govorica, da je mej vojnim ministrom in mej ogersko vlado radi Hentzijevega spomenika nastal konflikt, se smatrajo kot neosnovane, ?lasti ker je vojni ministr prav sedaj fdpotoval v Da'macijo. Budimpešta 18. novembra. Položaj se je izboljšal. Ft jervarvjeva izjava v parlamentu in BanfTvjeva izjava v klubu liberalne stranke sta razbunene kroge potolažili. Budimpešta 18. novembra. V po planski zbornic; je Hali o predlagal, naj se na drevni red jutrišnje seje pc stavi predlog radi Hentzijeve afere, dotim se je z druge strani predlagalo, naj jutri z ozirom na god pokojne cesarice sploh ne bo seje. Bai>ffy je izjavil, da bo lahko tudi pri razpravi o indemniteti govoriti o Hentzijevi zadevi, na kar je zbornica sklenila, naj bo v ponedeljek seja in naj se na dnevni red postavi razpravo o indemniteti. A Jutri „Jour»lix o*'. Narodno-gospodarske stvari — Dobava za o. kr. domombrambo Mi nisterntvo za deželno brambo namerava več oblačilo h in opravnih predmetov zagotoviti potom malega c brta. Mej predmeti, kaftre je dobaviti, so: bluze, ulanke, hlače, čevlji, jermena itd. Ponudbe, ki naj se kohkujejo z jfdno krono, vposlati se me rajo najkasneje do 15. decembra 1898. do 12 urejdopoludne dežel no branit enemu ministerstvu. Raz-g a-<, obsezajoč podrobnosti se lahko vpogleda tudi v pisarai trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Na željo sh tudi razglan dopošlj«. — Na podlagi poročila, ki ga je dobila trgovska in obrtn c ka zbornica od trgovinskega minifttafltva, namerava braziljanska vlaila početkom prihodnjega leta odrediti, da se pobira od vpakekratne carine 10°/tt v zlatu Ta odredba bi povtiala sedanjo carino za približno 20% Nadaljna poročila se pričakujejo od diplcmatukega zastopstva. Melusine mazilo za lice odstriinjuje v najkrajšem lasn vsakovrstne pege, liiajo m mozoloke (spuSćaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 l«>u«-«-i». :»5 kr. Higien. medicinicno milo zraven »5 kr. (.387—38J , Jedina ssalogca = deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon, žtav. ©S. fi/, iua«li.ea i llSttt. I*vr*llne m 1 i «>:* ■.«•!* nftl , ,1 -■ drnibr i Zemljine vlož. Ste v. 806 kat. ob<*. Ki-opa, cenjeno 1'JO f»ld., in zem-IjiSfe vlož. §t.ev. 9 i kut. obć. PoljSica, cenjeno 40 gld., oba rine 21. novembi-a v Radovljici. Ili5.i &tev. :i v Čevljarski ulici vlož. štev. S:76 kat. obč. Ljubljana, cenjena 81.480 gld., dne 2'J. novembra v Ljubljani. Zeraljifiče vlož. štev. 84 kat. ob«*.. U strica, cenjeno lH^J g d. in S gld., dne 2 . novembra v Itadi vljici. Umrli no ▼ IJnbljanl: Dni 15. novembra : Neža Legan, gostija, 99 let, Flo-rijanske ulice 8t. 42, prisad. — Ana Korene, strojevodje ao« proga, 24 let, Dunajska cesta St. 8, jetika. V deželni bolnici: Dne 14. novembra: Ivan Čik, posestnikov sin, 33 let, kron. vnetje možganske mrene — France Krivic, delavec, 25 let, jetika. Dne 15. novembra: Viktorija Roječ, pleskar jeva hči, 2 leti, davic*. Dne Hi. novembra: Andrej Kukec, dninar, 42 let, rak v trebuhu in vodenica. V vojaški bolnici: Dne 15. novembra: Karol Uickar, Srebčar, 22 let, legar. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. g | Cas opa-Si i aovanja J Stanje barometra v mm. Temperatura T °C Vetrovi Nebo lil Oh » 17. 18. • 9. zvečer 7. sjutrai 2. popol. 742 5 744 2 745 0 70 53 6 4 sr. svzh. sr. vzhod sr. svzh. oblačno oblačno oblačno 03 Srednja včerajšnja temperatura 73, ta 4 1' nad normalom. dce 18 novembra 1898 -Skupni državni dolg v notah..... KO tcld 35 kr. Skupni državni dolg v »rebru .... ICO , 7S „ Avstrijska zlata reuta....... 119 „ 60 , Avstrijska kronska renta 4%..... 101 . 15 9 Jgerska tlata renta 4%....... 119 . 50 f )gerska kronska renta 4<70..... 97 , 7a , \vstro-ogerske bančne delnice s*' .r> , — v Kreditne deluice......... 352 , 30 m 'jondon v ista......... . 120 ^ 55 , Memski drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 95 t tO mark............ 11 , 78 , JO frankov........... 9 . 55 , talijanski bankovci.....i . . 43 „ 80 „ X kr. cekini ....... 5, $8 Svoji k svojim! Prodaja vina. Svoji k svojim! (1709—8) Imam v kleti pristno l';* l>rinlH v vrečah za kuhanje žganja po nizki ceni, kakor tudi olje iz istr. oljk. A. IVI. Pujman v Dinjanu (Oignano), Istra. i ©varilo 35 pred vsemi ponaredbami jedino pristnega I i ,Morathona' & IV. idravo. Mno^a priznanja. (lt>75 lj Le tedaj pristen, če stoji „Morathon" na zavoju. 12 malih zavojev (a 10 kr.), ali 4 veliki a 80 kr.) a povzetjem franko 1 glil. 2tt kr. Tli. j*Ior«aLla medicinalna ilroguerija nPri bobru" Gradec, Jakomlnlgasse 1. Glavna zaloga v LJubljani: Fr. Pottauer-Jeva drognerlja. Izvod iz voznega reda valjavan od dne 1. oktobra ista. loto, OJhoii la LJablJM« jal. kol. P*o«a *rm Trki«. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec^ Fransenfefite, Ljubno; čes Selsthal v Aasae, Solnograd; oso Klein-Reifiing v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj ; čez Selzthal v Solno grad; čez Amstettsr na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopolodne 000001 vlak i Trbiž, Pontabel, Beljak,Celovec, Ljubno, Sel?tkal. Dunaj, — Ob 4. ari 2 m. popolndne osohni vlak v Trbi«, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solno^rad, benr - Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curi h, Oenevo Pariš; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzenj Manjint vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — l'r«ita v Mor« ua«m«» I i. v Ko< «ov|e. Mešani vlati: Ob 6. nri 15 m. tjutraj, ob 12. ari 55 m. popoladne, ob 6. uri 30 m. zvečer — Prihod v l.|nbI|ano j. k. ProK«t I« Trbi*«. Ob 5. arf 46 m. zjutraj osobni vlak % Dunaja via Amstetten, is Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno^rada, Linca, Steyra, Ausseaa, Ljnbna.Celovca, Beliaka, Frantensfeste. — Ob 11. nri 17 na. dopolodne osobni vlak m Dunaja via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varo« Plznja, Hudejovic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariss, Oenevs Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. ari 57 m. popol- dne osobni vlak a Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fransensfeste, Poa-tabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak ■ Danaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca Pontabla — Proga* »■ Vtov*«« meniš I nt Ho«ov|si MeSani vlaki: Ob H.uri ly m. zjutraj, ob 2 uri 32 m, Kpoladne in ob 8. ari 35 m. zvečer. — Odkod Is l.|uk-_ s ar d. k. v Haumlk. Ot 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5~m. popoladne, ob 6. uri 50 m in ob 10. uri 25 min. zvečer, sadnji samo ob nedeljah in pramikih v oktobru — Prlkoel v l.|ubl|Mno d. k. Is Hauiulkn, Ot 6. ari 56 m. sjn-traj, ob 11. ari H m. dopolnilne, ob 6. un 10 m. in ob 9. nri 55 min. svečer., poslednji vlak samo ob nedeljah io praznikih v oktobra. (11)44) Vsak dan sveže (1791—1> špiritove diože is renomirane tovarne špiritovih drož in sladu Sigm. Fischl & Comp. v Celovcu se dobivajo odslej samo pri Fr. Seunlg-u, Marijin trg St. 2. Kanarčke iz Harca z izbornim globokim, votlim žvrgolenjem, grljenjem, cingljanjem itd. oddajam po 10, 8, 6. 5 in 4 gld. komad ter jamčim, da dosi-ejo živi. Smejo se tudi premeniti po Ndnevni poskufinji. Navodilo za pravilno ravnanje se brezplačno priloži, ako se »klicuje na ta list. Premovani v januvarju IH98. 1. s 6 srebrnimi svetinjami. T. Brezina gojitelj žlahtnih harSkih kanarčkov v jL*incii ob Donavi. WB. Za kupce valoe! 800 komadov oddam v veojtb partijah. Kupcevalska osna! (1.19—2) Baron Dumreicherjeva špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem priporoča svoje olače mane, najboljšo ia že mnogokrat odlikovane (Backerliefe). Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata: Peter Strel, vinski trgovec v Ii|ul»IJaiil, ii« ilffNtiieiu tr^ii Al. S, in Karol Iiaiblin (nsi-2) v Vegovi li »II« ih nI H. priporoča Narodna Tiskarna. Stev. 40.841, ■i M'i4 Oljnate in vodene barve v tubah za fino slikanic najfinejših vrst platno in preparirane plošče v vseh hm vtjlikostih za ilikarstvo, dalje doplčl iz kunjo dlake, tail, flrneil i. t. d. ^ v najvofijl izberi. Krasna izbirka v predlogah za risanje in slikanje, a Iste tudi po .jako zmerni ceni izjposo;TJi.jem. ' j& Največja zaloga pisalnega, risalnega, pavznega B ^ papirja in platna ter vseh drugih predmetov. Albumi za ri-zglednice in fotografije j£ v najfinejlih izvršbah. ^ Zalogo fjtografičnih aparatov, ploč, papirja in kemikalij priporoča domača tvrdka JoSs Jar^etrio (nasproti fx*axtdl£ kniiHho oorkvo). Ceniki in uzorci brezplačno. (1790—y) / ■■l.'IJft« lj in ii.l)-'.,- lili J H i |» N o 11 i. (1792—11 Občinski Bibt deželnega stolnega mesta Ljubljane sklenil je v svoji javni s*ji dnć 17. maia t l gledć praznovanja vladarske petdesetletnice Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. mej ostalim tudi, da naj se dne 1. decembra 1898 priredi y Ljubljani splošna razsvetljava, katere začetek naj se naznani s petimi streli \r. topov na gradu in da naj se dnć 2. decembra 1898 z 21 streli \t. topov na gradu naznani, da je napočil slavnostni dan, ki Daj se smatra za narodni praznik, ter koneeuo, da se ta dan okrase hiše z zastavami. Razglašajoč te sklepe občinskega sveta, naznanjam, da bodem 1. dnć decembra vsa mestna poslopja ob osmih zvečer razsvetliti, 2. dnć decembra pa z zastavami okrasiti dal in pa, da ta dan vsi niagistratni uradi ostanejo zaprti. Prepričan sem, da bode mestno prebivalstvo ljubljansko, čegar odanost in zvestoba do Njegovega Veličanstva in do prejasne vladarske rodbine je slavnoznana, dostojno pridružilo se omenjenim odredbam mestne občine. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dre 16. novembra 1898. Župan: Ivan Hribar s. r. Lastnina in ti«k BNarodn« Tiskarne*.