L&io IX, Ž2. 128 Ljubljana, sobota 2. Junija 1928 Cena 2 Din — »»hala o b 4» Ejatraj. — Stane mesečno Din <5*—; za iao* *em»tro Din 40*— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo 1 Liubljana, Knallova aliea Ster. 5/L Telefon št. «07» in >804, poooči tudi it. 1034. Rokopisi se ne vračajo* Dnevnik žsT^gos po dar stvo, prosveto in politiko Oprsvafttro: tjsna, rwhnwn ftt. 54. — Telefon ftt. »036. o£3otek; Ljubljana, Prcftcr-nova ulica ftt. 4. — Telefon ftt. a«gf Podružnici: Maribor, Aleksandrova ftt 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri postnem cek. zavodu: Ljub« I sna ftt 11.84« - Praha čislo 78.180 Wlen, Nr. 10^1. Ljubljana, 1. junija. Med italijanskimi in turškimi diplomatskimi predstavitelji se je te dni v palači Chiggi v Rimu podpisal pakt, katerega osnova se je dogovorila pred meseci na sestankih med Mussolinijem in turškim vnanjim ministrom Tevfik Rudži bejem. Pakt, sklenjen med Italijo in Turčijo, obsega točke, ki so za nadaljnji politični razvoj v bližnjem Orientu vsekakor precejšnje važnosti. Obe državi se zavezujeta, da se medsebojno ne bosta napadali, odnosno se ne bosta dali zaplesti v noben konflikt, ki bi drugi prinašal opasnost, da ostaneta v slučaju, da se ena od njih zaplete kjerkoli v konflikt, popolnoma nevtralni; nadalje se zavezujeta, da predložita eventualne spore razsodisču in določajo se mo-dalitete tega razsodišča. Pogodba se sklepa za dobo petih let. Itaiijansko-turški pakt tedaj nima v 'bistvu drugačnih določb nego jih imajo slične pogodbe, ki se sklepajo v zadnjih letih med državami v Evropi. Ali kljub temu je pomembnejši od marsikatere druge pogodbe. Zakaj primerjati ga ne smemo toliko z drugimi sličnimi pogodbami, marveč z dosedanjimi odnošaji med Turčijo in Italijo. Ti odnošaji namreč še nedavno niso bili prav nič podobni, da bi se moglo iz njih sklepati na zaključek tako miroljubne pogodbe. Italija se je pred tremi leti pripravljala, da kar na lepem, povsem nepričakovano napade Malo Azijo in si tamkaj vzame kratkomaio kos turškega teritorija in si ga uredi kot kolonijo. Ko so se doznali italijanski projekti, ie v Angori nastalo veliko vznemirjenje in vsa turška vnania politika v naslednjih letih se je razvila pod vtisom italijanskih pretenj, imperialistične nevarnosti fašistične Italije. Zato je Turčija v mosulskem sporu popolnoma kapitulirala in prepustila sporni teritorij Angii.ii, odnosno Iraku, da ne bi imela opravka na dveh frontah. V naslednji dobi pa se je Turčija trudila zavarovati se zoper italijansko nevarnost s tem, da je iskala zaveznikov v Evropi in obračaia se je v prvi vrsti na Jugoslavijo. na katero je računala najbolj. Iz Angole so pozivali Jugoslovene v Čim tesnejše zavezništvo, pledirali na vso moč za balkanski pakt, ki naj bi Turčiji nudil oporo zoper Italijo itd. Sedaj je Turčija na drugačni poti. Prav za prav ie stvar ta, da ni toliko Turčija spremenila svoje politike, marveč Italija, ki se je odrekla svojim ekspanzivnim težnjam, v kolikor so šle na račun turškega ozemlja ter se danes zadovoljuje z obstoječim stanjem. To pomeni tedaj, da je italijanska politika krenila s svoje prvotne smeri ter popolnoma spremenila svoje odnošaje do Turčije, nakar tej seveda ni treba več iskati zaveznikov zoper fašizem. Turčija je mogla biti zadovoljna s preokre-tom in je mogla prav tako zadovoljno podpisati prijateljski, nevtralnostni ter razsodiščni pakt. Situacija v bližnjem Orientu se je s tem vsekakor znatno spremenila. Ni si sicer nemogoče predstavljati, da se je Italija le začasno, odnosno neiskreno odrekla aspiracijam na maloazijsko ozemlje, ali vendar je treba priznati, da je napetost, ki je trajala nekaj let, popustila. Da pa tudi v Angori Rimu ne zaupajo popolnoma, se razvidi iz stališča, ki so ga zavzeli napram italijanskemu projektu, po katerem naj bi se istočasno ?. italijansko-turško podpisala tudi slič-na turško-grška pogodba. Italija bi si s tem kot posredovalec pridobila sloves miroljubnega faktorja, ki zna odstraniti velike ovire in napetosti med sosedoma kakor sta bili Grška in Turčija, hkrati pa bi, in to je bil njen poglavitni namen, vzbudila vtis, da gre za nekako soglasje z ostjo proti Jugoslaviji. Ravno ker so ta stranski namen dobro spregledali, so bili v Turčiji proti taki notranji zvezi med obema paktoma, in kakor nalašč je na Grškem spričo morda ne povsem slučajnega nastopa Venizelosa nastala vladna kriza, ki je zadevo odgodila. Naj bi se Italija odrekla svojim ekspanzivnim težnjam tudi na balkanskem področju in med obema sosedoma na Jadranu bi bilo brž mogoče doseči soglasje: demonstracije in manifestacije bi potihnile same od sebe. Rim, 1. Junija. s. Danes je bila objavljana med Italijo in Turčijo sklenjena pogod« ba o nevtralnosti, razsodiščnem in sodnem postopanju. Pogodba obstoji iz petih čle« nov, ki določajo naslednja temeljna načela. Obe državi se obvezujeta, da ne bosta vsto» pili v nikako politično ali gospodarsko an« tanto ali drugo kombinacijo, ki bi bila na« perjena proti eni izmed obeh držav Če eno izmed obeh držav kljub mirnemu stališču napade ena ali več dragih držav, bo ostala druga država pogodbenica, dokler traja spor. nevtralna. Vsa sporna vprašanja, ki bi utegnila nastati med obema državama in kiiterih ne bi bilo mogoče rešiti diplomat« skim potom, se bodo reševala v razsodišč« nem postopanju. Pogodba bo veljala 5 let in bo dobila obvezno moč, ko bodo izme» njane ratifikacijske listine. Odgovor naše vlade na italijanske proteste Vlada je ugodila vsem italijanskim zahtevam, ne da bi istočasno zahtevala zadoščenje za fašistične provokacije Beograd, 1. junija p. Kakor dozna- va vaš dopisnik, je danes naša vlada odgovorila italijanski vladi na znano njeno protestno noto. Kakor se je pričakovalo. pomenja ta odgovor novo ponižanje za našo državo. Vlada izjavlja ob tej priliki, da bo krivce demonstracij najstrožje kaznovala, da bo skušala preprečiti vsake nadaljnje demonstracije in da bo povrnila vso škodo, povzročeno italilanskim državljanom. Ta odgovor naše vlade je izzval veliko razburjenje v beograjski javnosti. Beograd, 1. junija, p. Nocoj ob 10. je objavila službena agencija «Avala» sledeča dva komunikeja: «Kraljevo italijansko poslaništvo v Beogradu je izročilo po nalogu svoie vlade zunanjemu ministru dr. Marir.ko-viču noto, v kateri zahteva mora'no in materijelno reparacijo zaradi žaljenja italijanskih konzulatov in povračilo škode, ki so jo trpeli italijanski podaniki v Šibeniku in Splitu. Ministrstvo zunanjih zadev je, obžalujoč v hninu kraljevske vlade te dogodke, obvestilo italijansko poslaništvo v Beograda, da je podvzela vlada takoj, ko je zvedela za te dogodke, potrebne korake, da se krivci po obstoječih zakonih kaznujejo, da se ugotovi, v koliko so te dogodke zakrivili uradni organi z malomarnostjo v službi ter da se ugotovi povzročena škoda in preprečijo v bodoče s:ični do god ki.» Drugi komunike se glasi: . Zanimivo je. da ni v današnji in cNovostihs ničesar, kar b' upravičevalo zaplembo. Včerajšnjo zaplembo «ReČi> in je sodišče razveljavilo, iz česar je razvidno, da ima policija nalog zaplenjevati in oškodovati opozicijske liste ter tako onemogočiti njihovo izhajanje. Beograjski dijaki še vedno zaprti Beograd. 1. junija, p. Policija še vedno ni izpustila vseh pri zadnjih demonstracijah aretiranih dijakov, temveč jih drži še vedno v zaporu. Pribičevičev apel na Davidoviča Beograd, 1. junija r. Z ozirom na prepoved shodov KDK je poslal g. Svetozar I *i-bičevič danes dopoldne g. Davidoviča sledeče pismo: »V tem trenutku sem prejel obvestil), da ie policija prepovedala shode KDK, ki so bili sklicani na Sušaku za nedeljo 3. runja in v Osjeku za nedeljo 10. junija t. !. Iz tega je razvidno, da so razmere v naši državi žal postale mnogo hujše, kakor v Romuniji, ker tam liberalni vladi g. Brati-ama, čeravno je v ostrem nasprotstvu z narodno seljaško stranko, ne pride niti na um, da bi prepovedala shode te stranke, kar je tudi Tebi dobro znano. Kakor mi poročajo, motivira policija prepoved s tem, češ da obstoja nevarnost za javni red in mir. G. Stjepan Radič in jaz jamčiva za nir in red na naših shodih, a vsej naši javinsti je znano, da je bil na vseh naših shodih red in miir. Jasno je, da nosi pred narodom tudi demokratska stranka odgovornost za omejevanje zborovalne svobode, ki jo ie smatrali za najdragocenejšo svobodščino naroja. •Zato pričakujem, da boš kot šef te stranke storil vse, da se ta nezakonita prep3v<.d ukine.« Protest beograjskih novinarjev Beograd. 1. junija, i. Beograjska sekcija JNU je sklicala izredno skupščino za nedeljo z dnevnim redom: Zaščita svobode tiska in novinarji. Ta skupščina beograjske sekcije je bila nujno sklicana v zvezi z zaupno telefonsko okrožnico beograjske policije, po kateri se listom prepoveduje pisati o krvavih dogodkih v noči 30. maja. Ali je dobil g. Vukičevič zaupnico aii ne? Nasprotujoče si vesti o predvčerajšnji seji radikalskega kluba. Nenavaden komunike g. Vukičeviča Beograd, 1. Junija p. Z ozirom na včerajšnjo sejo rad kalskega kluba izjavljajo posamezni radikalni poslanci, da ni bila na seji sprejeta nikaka zauonica Velii Vuki-čeviču. Zaupnico ;e dobil samo klubov predsednik Ilija Mihajlovič, ne pa Velja Vukičevič. Najvažnejše ie to. da ie Velja Vukičevič na seji sam poročal dalje časa o tem. kako nai s.e glasuje. Branili ea niso niti ministri. G. Velja Vukičevič pa je Izdal noooj komunike, ki pravi: »Klub poslancev radikalne stranke je imel seio. ki so se je udeležili 103 poslanci, ter ie po Kriza v šibeniškem občinskem svetu Šibenik, 1. junija r. Na včerajšnji seji občinskega sveta je dr. Oskar Novak, ki se je s svoiimi tovariši svoječasno loči1! od HSS kot disident, podal izjavo, da se vrača v Matico HSS in s tem v opozicijo v mestnem občinskem svetu. Ker so na ta način federalisti in radikali v šibeniškem občinskem svetu ostali v manjšini in keT šteje opozicija HSS in SDS skupno 22 glasov, radikali in federalisti pa samo 19. se pričakuje, da bo občinski svet razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. Dalmatinske postne zadeve Spltt, 1. junija, č. Tukaj se mudi direktor zagrebške poštne direkcije dr. Rudolf Ru* pet v svrho inšpekcije poštnih ustanov v Dalmaciji, ki so spadale prej pod ukinjeno poštno direkcijo v Splitu in spadajo sedaj v pristojnost zagrebške poštne direkcije. Direktor Rupet je izjavil, da bo zagrebška direkcija skusila zadostiti potrebam Dal« macije, da bi tako manj občutila izgubo svoje direkcije. Posebno važna bo položi« tev 36 km dolgega podmorskega telefonske« ga Kabla, ki bo združil Preko z Biogradom na otoku. Preostanek kabla sp bo upora« bil na drugih mestih. Ministrstvo pošte je podpisalo tudi naredbo o zgradbi novega j>oštnega poslopja v Splitu, v katerem bo instalirana nova telefonska centrala. daljši debati o prvi točki dnevnega reda, o zaupnici, na predlog Ilije Mihajloviča izglasoval 7. ogromno večino glasov zaupnico predsedniku vlade, kakor rudi radikalnim članom vlade. O drugi točki dnevnega reda, o spomenici glavnega odbora se bo razpravljalo na seji kluba, ki je naDoveda-na za 8. junija.« Kako dvomliiv ie bil uspeh seje radikalskega kluba za VeMo Vukičeviča. se vidi že iz tega, da je bi! prisiljen sam izdati komunike, v katerem trdi. da mu je bila )z-rešena zaupnica. 1 Solidarnostno izjave inomoških akademikov Irtnsbruck, 1. junija. iega v Kaliforniji ali celo naravnost do Lakehursta. V zadnji etapi naj bi preletel progo iz Lakehursta do Friedrichshafna. Novi zeppelin bo krščen dne 8. junija, to je na dan 90letnice grofa Zeppelina. Dunaj, 1. junija, s. Nemška «Lufthansa» je danes prvič izročila prometu svoje naj« večje letalo «Hermann Kohl» na progi Ber« lin«Dunaj. S tem je obenem otvorila eks« presno progo do Rima. Stroj se je dvignil ob 6.30 v Berlinu in je malo pred 11. pri« stal na letališču v Asperou pri Dunaju. Na nekaterih mestih je moralo letalo leteti 2000 m visoko. Pariz, 1. junija, (pa.) Francoska letalca Costes in Le Brix sta se vrnila in končala s tem polet okoli Evrope Berlin, 1. junija, (be.) Avstralski letalec Kingsford je odpotoval v Honolulu, odko« der bo poletel v Avstralijo. Pot meri 12.500 kilometrov, Otvoritev francoskega parlamenta Pariz, 1. junija s. Novo Izvoljena zbornica se je sestala danes na prvo sejo. V dvorani so se zbrali skoraj vsi poslanci. Na vladnih klopeh so bili navzoči Poincarč. Barthou, Sarraux Briand, Legyues, Her-riot in Perrier. Starostni predsednik Je imel najprej kratek nagovor, v katerem Je po« žival poslance, naj v Pomirljivem duhu delujejo skupno z vlado. Zaključil je s pozivom za narodno edinstvo. Po »žrebanju komisije za proučitev volitev je bila seja zbornice odgodena do ponedeljka popoldne. V ponedeljek se bodo najbrže vršile volitve predsednika in zborničnih uradov. Zdi se, da je zopetna izvolitev Buyssona za zborničnega predsednika zagotovljena. dasi namerava tudi Franklin Bouillon kandidirati kot kandidat nacijonalne unije. Buys sena je danes ravno 100 članov močna socialistična skupina pooblastila, da postavi svojo kandidaturo. Razen tega je bilo sklenjeno. da bo tudi radikalna frakcija glasovala za Buyssona. Svečan sprejem Gorkega v Moskvi Moskva, 1. junija, d. V operi se je vršilo pod vodstvom mestnih sovjetov veliko zbo» rovanje na čast Maksima Gorkega. V ime« nu vlade je pozdravil pesnika Lunačarskij ter ga slavil kot največjega proletarskega pisatelja. Za njim so govorili številni za» stopniki delavstva. Vsi so izražali upanje, da bo Gorkij ostal v sovjetski uniji. Ma< ksim Gorkij se je očividno ganjen zahva« ljeval in izjavil, da je srečen, da zopet vidi Moskvo, ki je bila vsled razrednih bojev v razsulu, kot enotno mesto novega Ljenino« vega kolektivnega človeka. Ofenziva južnih Kitajcev Šanghaj, 1. junija, (be.) Levo krilo južno kitajskih čet je zavzelo Kalgan. Tokio, 1. junija, s. Po neki brzojavki iz Pekinga je obvestil Čangtsolin zastopnike inozemskih držav, da bo v kratkem izpraz* nil mesto. Vse je pripravljeno, da bo po izpraznitvi zagotovljen v glavnem mestu miT in red. London, 1. junija. (1°-) V 9e verni Kitaj« ski se je položaj v zadnjih dneh naglo iz« premenil. V začetku tedna se je zdelo, da bodo ojačene severne kitajske čete napad* le južne čete na črti PaotingsHokien. Toda po zadnjih poročilih so se severne kitajske čete nadalje umaknile proti Pekingu in so izpraznile Paoting. Tokio, 1. junija, (lo-) Severne kitajske čete so sklenile umakniti bojno črto do Liulihoa in Mačanga. Angleško delavstvo proti komunizmu London, 1. junija, (lo.) Vrsta konferenc angleške delavske zveze, ki so se vršile te« kom binkoštnih praznikov, je sedaj za* ključena. Na vseh konferencah je bilo opažati veliko nerazpoloženje napram ko« munistični propagandi. Resolucije proti ko« munizmu so bile sprejete z ogromno veči* no iin tukajšnji politični krogi pripisujejo temu dejstvu toliko večji pomen, ker so konference delavske zveze, ki so se vršile o veliki noči ravno tako zavzele najostrej« še stališče proti komunistični agitaciji De« lavska stranka zahteva, da naj na podlagi strankinih statutov delavske organizacije izključijo vse disidentske frakcije, ki pod« pirajo komunistično propagando in komu« nistične politične kandidate. Aretacije komunistov v Argentini Bnenos Aires, 6. junija, g. Policija je presenetila zborovanje italijanskih komunistov. 18 oseb je bilo aretiranih. Danes je še ena oseba podlegla poškodbam, ki jih je dobila pri zadnjem bombnem atentatu na italijanski konzulat. Avdijence Beograd, 1. junija, p Nocoj sta bila ta dvoru v avdijenci zunanji minister dr. Marinkovič in predsednik vlade Velja Vukičevič. V avdijenci je bil danes tudi bivši zunanji minister dr. Ninčič. Tudi letalski dnevi v Primorju prepovedani Sušak, 1. junija č. Za nedeljo 3. t m. so bile napovedane velike letalske svečanosti na ozemlju primorsko-krajiške oblasti, za katere so bile izvršene že vse priprave. Od strani merodajnih oblasti pa je bilo sporočeno prirediteljem teh letalskih svečanosti, da se morajo od god i ti. Prepoved napovedanega zborovanja KDK in nato tudi letalskega dneva je med prebivalstvom Su-šaka izzvala veliko nerazpoloženje in najslabši vtis v vseh primorskih krajih. Angleško-ruski gospodarski odnošaji London, 1. Junija s. »Daily Teleeraph« poroča, da bo Rusija v kratkem poizkusila urediti še nerešena angiešiko-mska gospodarska vpra&anja z odškodninsko ponudbo, da bo mogla kasneje uporabiti londonski denarni trg. Ruska predlog ne bo obstojaj v tem, da bi se leta 1S>27 zaplenjene naprave in posesrtrva vrnila angleškim lastnikom, pač pa bo Rusija najbrž pripravljena ponuditi posestva in koncesije približno iste vrednosti. Aretacija šefa mehikanskega generalnega štaba MexJoo-Clty, 1. j-uroija (be.) Načelnik eenera1-nega štaba general Jose Alvtaires je bil odstavljen, ker je v spoTasramu z nekartermri inoeemci organiziral neopravičen uvoz orožja v Mehiko. Alva-res je bil aretiran in prepeljan v policijski zapor. Cenzura v Romuniji ostane Bukarešta, 1. junija g. lAdeverid« poroča, da se Je vlada odločila, da Se ne bo ukinila časopisne cenzure. Ta svod sklep utemeljuje z novo propagandno akcijo kmečke stranke. Ponovna tekma Primorje s Maribor odgodena Ljubljana, 1. junija. Iz krogov ASK Primorja nam poroča.jo, da je JNS sistirai sklep poslovnega odbora LNP, s katerm je bila prvenstvena tekma ASK Primorje — TSSK Maribor razveljavljena, ter do na daljnega od godil ponovitev te •ekine. O zadevi bo padla odločitev na eni prihodnjih sej JNS. — Vesti radi pozne ure ne moremo kontrolirati in jo beležimo le po svoji novinarski dalžaoiii- Sejamariborskega oučlnskega sveta Živahna razprava o kopališču na Felberjevem otoku in o novi mestni stanovanjski hiši Maribor 1. Junija. NooofSoJo Izredno sejo občinskega sveta je vodil podžupan da-. Lipold. Prodaja neke parcele privatnim ponudnikom je bila brez debate odobrena. Oddaja dela pri kanalizaciji meljskega predmestja, ki bo v celoti stala 1,600.000 Din, se vrne finančnemu odseku. Odborniki socialističnega kluba so zahtevali pojasnila glede'izgubljene pravde z vojaškim erarjem zaradi najemnine vojašnice. Interesirali so se zlasti za stroškov rrik, ker se baje po mestu govori, da znašajo pravdni stroški okrog 100.000 Din. Podžupan dir. Lipold je odgovoril, da bodo razpravljali o tem na tajni sen. O kopališča na Felberjevem otoka je poročevalec gradbenega odseka navajal da zaradi baš sedaj močnega naraščanja Dra ve, ki začne padati šele v avgustu, ni mogoče začeti z izvajanjem kopališkega načrta. Mogoč je provizorij na ta način, da se na jugozapadu otoka poseka 30 m širok pas gozdovja, ter tam uredi provizorično kopališče. Prostor tega kopališča bo pokrit z drobnim peskom in postavile se bodo tudi kabine, ki bodo porabne pozneje za stalno kopališče. Uredil se bo tudi 10 m širok in 30 m doig prostor za neplavače. Od obrežja do otoka Je potreben ali brod aH pa brv na vrveh. Eno kakor drugo bi stalo okroglo 50.000 Din. Brv ie seveda umestnejša od broda. 50 kabin bi stalo okrog 20.000 Din. Potreben je tudi zid proti vodnemu navalu, ki bi prišel približno na 30.000 Din. Skupni stroški za provizorično kopališče bi bili torej okroglo 120.000 Din. Nemški občinski svetnik dr. Muhleisen je bi! proti provizo-riju, socijalistični odbornik g. Eržen je pa predlagal, naj se otvori začasno tudi staro kopališče (pri Kaeferju), vsaj za solnčno kopel, da ljudje ne bodo toliko občutili zamude v kopališki sezoni. Podžupan dr. Lipold je pojasnil, da denar za provizorično kopališče ni zavržen, ker se bo vse porabilo za stalno kopališče. Predlog provizorič-nega kopališča je bil sprejet, predlog glede otvoritve starega mestnega kopališča pa odkazan mestnemu magistratu. Politično iztreznenje v Slovenski Krajini Poslanec dr. Pivko med prekmurskimi Slovenci Dasi je preteklo komaj 14 dni od velikih shodov KDK v Beltincih in Dobrovniku, na katerih je poročal tudi poslanec dr. Pivko, je bil za binkoštno nedeljo že zopet pozvan od ljudstva samega v Prekmurje. kier se je počasi začelo pojavljati iztreznenje po lanskih volitvah v Narodno skupščino, ko se je ljudstvo dalo zapeljati od lepih obljub radikalskih kortešev. V soboto, 26. m. m., zvečer se je vršil v Murski Soboti ožji sestanek pristašev KDK, na katerem je podal g. poslanec dr. Pivko glavne smernice sedanje politike koalicije in na katerem so se določile tudi smernice za politiko KDK v Prekmurju tekom prihodnjih mesecev. V nedeljo. 27. m m. dopoldne je šel g. poslanec v spremstvu prijateljev iz Murske Sobote proti Vučji Gomili, kamor ie bil povabljen od tamošnjega župana na velik javni shod Ustavil se ie ob 11. uri v Fo-kovcih, kjer se je pri Grosu spontano zbralo nad 100 ljudi iz tamošnie in sosednjih občin, ki so želeli čuti g. poslanca. Dr. Pivko je v preprostih, lahko razumljivih besedah pojasnil navzočim današnji politični položaj ter bofbo KDK za spremembo razmer v državi. Za popoldne ob 2. je župan občine Vučia Gomila sklical javni shod zaradi vprašanja tamošniih gozdov posestva madžarskega grofa Szaparya. Ob priliki lanske volilne borbe so po vseh tamošniih občinah, v katerih ležijo posestva grofa Szaparva, zlasti tudi 400 oralov gozdov, lazili okrog ljudi razni radikalski agitatorji ter jim v lepih besedah obljubljali, da bodo mocli kupiti vse grofove šume, ako bodo volili radikalno stranko. Naravno so ljudje, katerim je pridobitev gozda krvava potreba iz čisto gospodarskih razlogov, verjeli sladkim vabam in glasovali za radikalno listo. Pa že po nekaj mesecih ie prišlo razočaranje. Ko se je grof odločil, da vsa posestva, v kolikor presegajo dopustni maksimum, med temi tudi šume, odproda, se je zgodilo. da so bile vse šume prodane dejansko samo eni in le navidezno štirim osebam, dočim so kmetje odšli praznih rok. Izkazalo se je. da ie upravitelj posestva, ki je bil član grofove komisije za prodajo, prodal šume samemu sebi. Narod je uvidel, da je pri volitvah nasedel grdim špekulantom. Zato Je razumljivo, da se je na zborovanju v Vučji Gomili že pred določeno uro zbrala ogromna množica naroda, ki ie na stvari interesirana; nad 400 ljudi ie bilo navzočih iz občin Vučja Gomila. Cikečka vas, Tešanovci. Selo, Bukovnica itd. Ogorčenje naroda je bilo nepopisno, ko ie g. notar Koder iz Murske Sobote s stvarnimi besedami in konkretnimi podatki pokazal celo grdobijo, ki se je z gozdovi grofa Szaparya izvršila. Poslanec dr. Pivko ie razpravljal o podobnih vprašanjih na vele-posestva Esterhazy v Dol. Lendavi ter o izvajanju agrarne reforme v Prekmurju v obče. Vse to je že predmet interpelacije, katero ie KDK stavila na ministra za agr. reformp m na katero pričakuje njegovega odgovora. Zbrane množice so soglasno ln z velikim odobravanjem oziroma ogorčenjem sprejele resolucijo, ▼ kateri se od ministra za agrarno reformo zahteva, da pogodb glede prodale šum posestva Szaparv na noben način ne odobri ter da naj se te šume, takor so že razparcelirane, prodajo domačim kmečkim fnteresntom. Poslanec dr ivko je izjavil, da bo KDK podpirala z vso odločnostjo prebivalstvo v njegovi borbi za upravičene gospodarske interese. Osemmesečna vojaška služba v Belgiji Bruselj, 1. juti'a (pa.) Zbornica je odobrila vojaški zai-oa, ki j. videva 8-Jitesečno vojaško službo. Na vogaiu Frančiškanske In Marijine ufi-ce se bo gradila mestna uradna in stanovanjska hiša s tremi nadstropju V pritličje pridejo pisarne električnega podjetja, dosedanji prostori tega podjetja pa se prirede za stanovanja. Tudi mestni fizikat naj pride v novo hišo, v njegove sedanje lokale pa vojaški urad. V drugem in tretjem nadstropju bodo stanovanja povečini maniša, eno, dve in največ trisobna. Stroški za hišo bodo znašali 4 milijone dinarjev. V proračunu so že tri milijoni, 1 milijon bi bilo pa treba še poiskati. Pridobilo bi se najmanj 13 stanovanj, pri ugodnejši razdelitvi uradniških prostorov pa celo 17. V debati se je zlasti povdanialo, naj bi mestna občina zasedla za urade najprej hišo, katero je svoječasno prepustila finančnemu ravnateljstvu. Proti temu so bili ugo-vorf, da bi v slučaju izselitve finančno ravnateljstvo pač metalo stranke iz hiš, ki jih je kupila država v poznejši dobi. Ugotovilo se je pa da finančna uprava kljub temu da ima uradne prostore v mestni hi§i, odpoveduje strankam v svojih hišah stanovanja. Obč. svetnik dr. Strmšek je naglasi!, da spada lepa hiša na vogalu Frančiškanske in Marijine ulice sicer v regulacijski načrt, a da je pri izdaji štirih milijonov vendarle potrebno dobro premisliti, katere zadeve so za mariboreko občino najpotrebnejše in naj važnejše. Tako n. pr. šolska kaiamlteta nI odpravljena in tudi prepotrebne sirotišnice še nimamo. 40 revežev ima mestna občina v Ptuju in je gotovo potrebno misliti na to, kako bi se tem sirotam odpomogk) doma v lastni občini. S tem bi se štedilo tudi pri stroških, kjer se sedaj za vsakega reveža plačuje 16 Din na dan. Za vse, kar se ureja ali ustanavlja, je potreben sistem in gledati ie tudi na to, da bodo uradi čimbolj koncentrirani in ne razpršeni po mestu. Rezultat debate je M, da se je zadeva vrnila odsekom v podrobnejši študij. S tem je bila javna seja zaključena in se je začela tajna. Žrtve steklega volka v Bosni Sarajevo, 1. junija, n. Danes popoldne so pripeljali v sarajevsko bolnico seljaka Jovana Tosiča, njegovo ženo Saro, 61etns» ga sina Savo in seljakinjo Gvozdano Sim« šič. V gozdu Boriji pri Sarajevu je namreč napadel velik volk malega Savo in seljaki« njo Gvozdano ter ju strašno ogrizel. Na pomoč je pritekla Sara Tosič, ki pa jo je volk istotako močno ranil. Končno je pri« hitel Jovan Tosič, ki se je z golimi rokami vrgel na volka. Volk je tudi njega strašno ogrizel, zlasti po obeh rokah. Na veliko vpitje je prihitel logar Peter Ketid, ki je ubil volka s sekiro. Domnevajo, da je isti volk pred nekoliko dnevi v selu Jagodini zaklal dve kravi. Ker sumijo, da je bil volk stekel, so vse ranjence odpravili v Pasteur« jev zavod. Velike nesreče na morju Newyork, 1. junija, s. Parnika «President Garfield* in «Kershaw» sta davi trčila vzhodno od otoka Martas*Vineyard. «Ker» šav» se je potopil. Moštvo so rešili. London, 1. junija, (be.) 6042tonski angle« ški parnik Grainton je na potu v Vancou« ver«HambuTg zadel pri Sant Thomasu na skale in se potopil. Tokio, 1. junija, (be.) Na morju pri Ko» haido je strahovit vihar presenetil ribiško flotiljo. Utonilo je 400 ribičev. Samomor zaradi »Hks-niksa« Maribor, 1. junija. Okrog 18. ure se Je v Kolodvorski ulici cb pito-tm vrta poleg gostilne Milavec obesil koče verski krošniar Tomaiž Kajfež, vdovec, star 35 let. Vzrok njegovega boga iz življenja je v tem, da je danes pri znani kočevarski igri »iiks-niks« izgubil polno svojo košaro. Po tej usodni igri se ie šdja v Zagrebu, zvesta se je rodila 21. Januarja 1846. v Toplicah pri Novem mestu. Jubilant jo je vzljubil, ko jo je prvič slišal peti v cerkvi pri maši v Toplicah, kamor je bil prišel na obisk k svojemu prijatelju in sošolcu. Takoj po maši jo je pred cerkvijo zasnubil in priženil dote dvajset forintov in eno Skrinjo. Večina otrok je po materi podedovala dobre glasove in veselje za petje. To mnogobrojno družino je večkrat obiskala bolezen; tako je enkrat ležalo šestero otrok za kozami, drugič zopet šestero za legarjem. Tudi jubilant je bil rahlega zdravja in večkrat bolan, a bolezenskega dopusta v vseh 42. letih ni imel. Vse življenje sta bila jubilanta varčna in sta si naposled ob vstopu v pokoj postavila v Kandiji lično hišico s krasnim vrtičem, kjer se bo danes zbrala vsa ožja rodbina: osem otrok, osemnajst vnukov in vnukinj ter enoletna pravnukinja. Diamantno poroko bo obavil sin Janko, stolni kanonik. Kjerkoli je služboval, je bil jubilant povsod zelo priljubljen pri vseh občanih, o čemer smo se lahko prepričali o priliki proslave sedemdesetletnice ustanovitve šole v Podzemlju. Proslave se je bil udeležil tudi današnji jubilant, ker je tamkaj služboval celih 27 let in je bil ta dan deležen vsega spoštovanja od že starejših možakov in žena, bivših njegovih učencev. Jubilanta je spremljal vse življenje znani rek: «Rana ura — zlata ura», katerega se še danes drži, poleg tega | pa še drugega: «Zgodaj v posteljo — : zgodaj iz postelje». Današnja slavljenca še danes redno večerjata ob 17., ter sta ob 18. že v postelji, vstajata pa že ob 5., najpozneje ob 5 in pol. Karakteristično je pri slavljencih, da nimata ne služkinje ne postrežkinje; ženin je gospodar, a nevesta pridna kuharica in vrtnarica. V današnje razmere sta se že dokaj vživela, le kadar plačujeta, računata v kronah, a prejemke v dinarjih ... Telesno sta še vedno čvrsta, osobito ženin, duševno pa oba popolnoma. Zvesto zasledujeta dnevno časopisje, bereta najrajši «Jutro», »Sadjarja in vrtnar-ja» in »Kmetovalca:*, včasih pogledata tudi druge za kratek čas. Današnjemu ženinu in nevesti želimo o priliki te prav redke slavnosti še mnogo zdravja in veselja. Na mnoga leta! _ Dr. Valentin Flerin f Celje, 1. junija. Po vsej Sloveniji bo žalostno odjeknila nepričakovana vest, da dr. Valentina Flerina, višjega deželnosodnega svetnika in predstojnika celjskega okrožnega sodišča, ni več med živimi. Sredi tihega in vzornega dela ga je po kratki bolezni v celjski javni bolnici 31. maja ob 22. ponoči pokosila smrtna kosa v najlepši moški dobi. Pokojnik se je rodil 17. februarja leta 1871. v Mengšu na Gorenjskem. Po pravnih študijah na Dunaju je stopil leta 1896. v sodno prakso pri deželnem sodišču v Ljubljani, bil nato sodnik v Ilirski Bistrici, v Črnomlju in Kranjski gori ter je prišel 1. 1903. kot sodni predstojnik okrajnega sodišča v Žužemberk. Povsod, kjer je služboval, je zapustil osebi in svojemu delu najlepši spomin. Po prevratu se je naselila doktor Flerinova rodbina stalno v Celju. L. 1921. je pokojnik postal predstojnik celjskega okrožnega sodišča, kjer je bil kot prisrčno dober šef pri vseh svojih podrejenih uradnikih izredno priljubljen. Med pravniki je slovel kot dober jurist, med ožjimi stanovskimi tovariši pa kot iskren in odkritosrčen prijatelj. Napram vsem, zlasti pa napram strankam je kazal veliko koncili-jantnost ter razumevnost vsakokratnega položaja. Vojni inviilidi celjskega okrožja ne bodo nikdar pozabili, kako naklonjen je bil kot referent v invalidskih zadevah vojnim žrtvam ob raznih prilikah, zlasti pa ob prevedbi po novem invalidskem zakonu. Tudi SDS žaluje za svojim dobrim, značajnim pristašem. Dr. Flerinu so potekala leta v veliki skromnosti napram sebi in napram javnosti. Njegovo lice se je razvedrilo najbolj, ako je mogel ob jesenskem m zimskem času s puško na rami korakati med svojimi tovariši po vrhovih in dolinah lepe celjske okolice. Navidez krepkega in postavnega moža je prezgodaj podrla težka skrb in borba za stanu primerno eksistenco. V srcih vseh, ki so poznali rajnega dr. Flerina kot narodnega in značajnega, vsikdar in napram vsem ljubeznjivega in postrežlji-vega moža, mu bo ostal ohranjen trajen in najlepši spomin. Preostalim naše iskreno sožalje! Radosav Agatonovrc t Svečanega pogreba prvega .podpredsednika Narodne skupščin«, poslanca Radosava Agatomoviča, ki se je vtr&il včeraj v Beogradu, so se udeležili vsi v prestolnici navzoči poslanci, števitoi predstavniki oblasti in mnogohroijno občinstvo. V imenu Narodne skupščine se ie poslovil od pokojnika minister Pera Markovič. Navdušen sprejem naših avtomobilistov v Nemčiji Monakovo, 1. junija. V Mills ta t tu, d-okoder so absolvirali prvo etapo na izletu v Nemčiji, so naši avtomo-bilisti bili deležni velikega gostoljubja. Zupan tega lepega letovišča, podmaTŠal v p. g Przi'boTsky, člani Avtokluba in prebivalstvo — vse se je kosalo v prijaznosti in ljubeznivi ustrežljivosti napram gostom rz Jugoslavije. Zal da nismo vsi prišli na cilj: huda pot čez Podkorensko sedlo in dalje preko Koroške je par avtomobilom zadala prav hude rane. Izibcrno postrežem' Ln dobro spočiti smo se v četrtek zarana poslovili od prijaznega Millstatta in pognali vozove po lepi. a 'l>igi cesti proti Solnogradu in dalje pro>;i Moia-•kovu, kamor nas je najbolj vleklo sr-."e. Od krasnem vremenu so se nam nudili tupre-stano se menjajoči prizori porodnih lepot, a v enaki meri nas je prevzemala rad >st zavest, da smo zares dobrodošli s.;stjc. Na vsej poti nam je prebivalstvo izkazi *a!o prisrčna simpatije. V Solnograd smo prispeli v prvi popoldanski uri. Lepo -o nas sprejeli in pogostili, a tokrat nam ie /. ll r.t-dostajalo časa za ogled tega lepega mOthello<. A. Knponl. Nedelja, 3. ob 20. »Jesenski manever«. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat Slavnostna predstava. Danes ob 20. Je v ljubljanski operi slavnostna predstava na čast udeležencem inženjerskega kongresa in otvoritvi velesejma v Ljubljani. Izvaja se delo ruskega skladatelja Sergija Prokofje« va: «Zaljubljen v tri oranže*. Predstava je namenjena v prvi vrsti zunanjim gostom, za domače občinstvo, ki se zanima za to uprizoritev, pa je predprodaja od 15. do 17. pri dnevni blagajni v operi. Nedelja v ljubljanskem gledališču. V nedeljo sta v ljubljanskem gledališču dve predstavi. V drami je zvečer ob osmih pr« va repriza angleške veseloigre «Fanny, tete, strici itd.*, ki je pri premijeri izvrstno uspela. — V operi pa je ob pol 20. opereta «Kneginja čardaša* v običajni zasedbi. *Jesenskl manever* zadnjikrat na ma« riborskem odru se vprizori v nedeljo, dne 3. junija. Ni izključeno, da je to zadnja operetna predstava v sezoni. Ker odhajajo iz Maribora gdč. Lubejeva, g. Bratuž in drugi člani operete, bo morda to njihov zadnji nastop v mariborski opereti, na kar opozarjamo naše operetno občinstvo. Vojvodinsko gledališče realizirano. Ne« davno smo poročali, da so se posvetovali -»redstavrtelji vojvodinskih mest in Osije« :a o ustanovitvi drame in opere, ki naj bi ostovala po nekaj mesecev r sezoni v Su» notici, Som boru, Novem Sadu in Osijeku. Gledališče za baško m osiješko oblast je sedaj realizirano. Imelo bo dramsko in pa operno sekcijo; drama bo štela 33 članov, opera pa 97 duš. Osijek bo prispeval na le« to 300 tisoč Din, Subotica 600 Din, Novi Sad 300 tisoč Din, Sombor pa 80 tisoč Din. Vsako izmed imenovanih mest bo poleg te« ga skrbelo za gledališko poslopje. Gledali« šče bo začelo delovati letos 1. oktobra, an« sambel pa se bo začel sestavljati 1. julija. Država bo subvencionirala zavod letno s 760.000 Din. Zagrebška »Mladost« v Dttsseldorfn. Zagrebško akademsko pevsko društvo »Mladost«, ki se nahaja na turneji v Nemčiji ter je z lepim gmotnim in moralnim uspehom kon-certiralo v Draždanah, z moralnim pa v Berlinu, se je odpeljalo iz Lipskega čez Weimar v Diisseldorf, kjer so bili pevci sprejeti od našega konzula B. Markoviča. Koncert se je vršil v veliki dvorani »Tonhalle«, katero je občinstvo napolnilo do zadnjega prostora. Kritike o prireditvi so zelo povoljne. Dirigiral je skladatelj Gotovac in na programu je bila tudi slovenska narodna »Škrjanček poje, žvrgoli«, ki je poleg Mokranjčevih, De-vovili, Gotovčevih in Lhotkinih kompozicij zelo ugajala. Jerome K. Jerome: Fanny, tete, strici Jerome K. Jerome je v svojih povestih in dramah prijeten kramljač, velikih proble« mov pa ne rešuje — vsaj ne na odru. Nje« gove komedije so za gledališko publiko morda prijeten oddih, literarno niso kaj prida. Ta. ki smo jo v četrtek zvečer vi« deli v ljubljanski drami, bi bila brez poseb« ne škode lahko izostala, kakor tudi «Miss Hobbs«, ki se je igrala v našem gledali* šču pred leti. Od igralcev zahteva Jerome, da posta« vijo na oder dobre karakterje in tipe. Po interpretaciji je bila tudi naša predstava boljša kakor po izberi. Režiral je g. Skr« binšek, ki je poveril glavno žensko vlogo gdč. Debeljakovi. Njena igra je bila v dru« gi polovici drame učinkovitejša kot v prvi, ker je bila naravnejša. Spričo njenega for« srranja v začetku je bil Werthrell g. Jana naravnost zasenčen. Bennett g. Cesarja je bil sprva v okvirju, proti koncu je popu« stil in v zaključni sceni, ki zahteva prepri« čevalno močne igre, je odpovedal. Izvrst« no Suzano je ustvarila ga. Medvedova. To je bila kreacija zase, z malo besedami in uverljivo efektna v celoti in posamezno« stih. Z grotesknim podčrtavanjem situacij« ske komike se je dobro postavila gdč. Ra« karjeva kot Jana. Ostali večji ženski ulogi sta imeli ga. Balatkova in ga. Juvanova, moški partiji pa gg. Jerman in Lipah. fgralo se je živahno in publika je bila za« bavno razpoložena. Odobravanja in cvetja ni manjkalo. Prevod komedije je oskrbel g. Pavel Golia. —1. Aleksander Molssi je te dni s svojim ansamblom gostoval v zagrebški drami. Igral je ulogo Osvalda Alvinga v Ibsenovih •Strahovih*. Baje je bila Moissijeva igra mnogo bolj umetniška kakor Wegenerjeva, ki je bil tudi nedavno v Zagrebu in Ljub« Ijani. Zagrebška gledališka publika je Mois« sija tako prijazno sprejela, da se je umet« nik na koncu predstave zahvalil s kratkim nagovorom. Uspeh londonskega reporterja na odru. Robin Millar, reporter london. «Timesov», se je poskušal v drami in je dosegel s svo» jim prvencem «Thunder in the air» ogro« men uspeh. Kritika ga stavi nad Barrvja in Shawa. katera je Millar tako očaral, ka« kor recenzente, ki so preverjeni, -da je vstal Angležem v Millarju dramatik, kakr« snega že dolgo niso imeli. Urejuje najbolje prebavo! Čisti želodec In čreva brzo ln ugodno! 1 omot pa vseh lekarnah Din 4.—. Samo še danes! Danes ob pol 5., po! 8. la 9. Cajnost grešne hiše v yilžini »Ufa« velefilm napete vsebine. V rokah podlega trgovca z belim blagom. Padec v greh. Mon- dena ženska. Shajališče zvodnikov. črncev, odalisk in prostitutk. Orgije. Osveta mornarja. Pretep v iavni hiši. Velenapeto od začetka do konca! V glavnih vlogah Marija Jako-bini in drugi izvrstni »Ufini« zvezdniki. Globoko zn|ž. let cene. S Tel. 2124. Elitni kino Matica. torje, ki človeško napredovanje pospešujejo ali ovirajo, v drugem letniku pa. kako se teoretično in praktično pomaga ljudstvu. Po končanem študiju in izpitu dobijo diplomo in uniformo, predpisano od ministrstva za narodno zdravje. Take sestre so nastavljene kot ljudske zaščitnice zdravja. kot učne sestre v zdravstveni zavodih in zaščitnih uradih, kot voditeljice posvetovalnic za matere, kot potujoče učiteljice dečje higijene. voditeljice mlečnih kuhinj itd. Težaven je ta poklic, toda vzvišen, le po klic matere ie še lepši. Drugo skupino negovateljic zdravja tvorijo privatne negovateljice. Zahteve, ki jih tem sestram stavlia privatno negovanje zdravja, se razlikujejo od onih v bolnicah. domovPh in podobnih institucijah. Tudi za ta pok! ic ie treba velike požrtvovalnosti, samostojnosti v delu in takta. Ni lahko vsakega človeka negovati, oosebno pa ne otroka. Privatna nega ie pri nas šele v prvem razvoju. V Zagrebu obstoja društvo »Privatnih negovalk in vzgojevalk«. v Sloveniji pa privatna ne2:a še ni organizirana, a bo počasi prišlo na vrsto tudi to. Med privatnimi negovalkami in privatnimi sestrami ie razlika v znanju in študiju. Privatna negovalka, kakor jo bo predstavila danes živa slika na slavju »Atene« ni diplomirana sestra. Ona prebiie 6 mesecev v šoli za sestre in se vežba v vseh praktičnih panogah otreške higijene. nege in prehrane. Po uspešnem hospitiraniu in prakticiranju d^bi soričevalo (ne diolomo) o hospitaciji. ki ii daje možnost, da prevzame službo v rodbinah kot privatna negovalka. »Svoji obleki dolguješ dostojnost in požrtvovalnost!« Nas oa njena noša spominja na težke in resne ure. ki so s to nošo vezane. Nega otroka sravlja na negovalko najtežie napore. V svoji kulturno zdravstveni nalogi vpiiva negovalka na rodbino v vsakem pogledu koristno. Ona skrbi, da otrok ali bolnik dobita zadosti svetlobe in zraka, da se i? sobe odstranijo predmeti, ki nabirajo nrah. da otrok in bolnik uživata potrebni mir. Pri nalezljivih boleznih uporablja obrambne mere zoper bolezni. Ona otroka hrani, snaži oblači, skrbi za njegov telesni in duševni razvoj. Pripravlja hrano za otroka, pospravlja in snaži sobo in otroško perilo in ie vsej rodbini svetovalka v zdravstvenih vpraša-nlih. posebno še gospodinji opora v gospodinjstvu. Za vse to ie treba zdravo telo, zdrav razum in dober spomin, toplo srce za bližnjega, čisti etični občutek. 1 f ti— bežen in navdušenje za .poklic. Prav ie dejal velik učenifk: »Ne naredijo dobra dela dobrega človeka, nego drb^r človek izvršuje dobra dela.« — Dr. D—š. Tragedija ljubezni mladega predilniškega podmojstra Tržič, 31. maja Snoči se je ustrelil z malo flobertovko v desno sence predilniški podmojster Valentin Bohm. Vzrok samomora ie zopet nesrečna ljubezen. Valentin Bohm ie bil spioš-no priljubljen in star šele 27 let. Truplo so prepeljai v tržiško mrtvašnico in so ga danes pokopali, potem ko ie sodna obdukcija dognaia smrtno rano na desnem sencu. Pokojnik se je bil strastno zaljubil v mlado in čedno dekletce ljubico G., delavko v predilnici. Toda Ljubica ni hotela o njem preveč slišati in tako so kmalu prišli na vrsto prepiri, prošnje in grožnje. Bohm tudi svoji Ljubici. Ne dolgo za tem nima pravega pomena, če ga Ljubica ne mara. Ce bi nastopila vojna, je pravil nedavno, bi se takoj prostovoljno javil, da bi se boril za domovino, tako pa da mu ne preostaja drugega, da stori isto. kar je storil njegov tovariš Kosič, ki si je. kakor se čitatelji spominjajo, na predvečer prvega maja tudi zaradi nesrečne ljubezni končal svoje mlado življenje. Seveda niso Bohmovi znanci pripisoval' tem besedam prevelike važnosti, misleč si. da gre le za golo besedičenje mladostnika, ki je doživel prevaro. Podobno je tožil B.hm tudi svoji Ljubici. Ne dolgo za tem si je nabavil flobertovko in potrebno strelivo. V njegovi duši ie dozorel sklep, da morata z Ljubico skupaj v smrt. Ker pa ta njegovi čudni želji ni mogla ustreči, ie hotel to doseči nasilno. Toda Liubica se mu je iztrgala in zbežala. Tedaj si je B5hm nastavil orožje na sence in sprožil. Krogla nru je prebila kost in obtičala v možganih Smrt je nastopila v par trenutkih. Dogodek je vzbudil v Tržiču mnogo razburjenja .a obenem tudi sočustvovanja z ubogim mladeničem, ki mu ni bilo dano. da bi užival ljibezen dekleta, katero je ljubil bolj kakor svoje življenje. ZA PROMENADO 58 '"Din 189 Din w Din 2B'— platneni Ljubljana, Krekov trg. V O I K A Domače vesti • Iz drŽavo« službe. Dosedanji vladni tajnik pri okrajnem glavarstvu v Ptuju Mihael Zavadlal, ki Je bil imenovan za magistralnega direktorja v Ptuju, Je podal ottav ko na državno službo, vladni tajnik Pri velikem županu v Mariboru Rafael MahniČ pa Je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. ♦ Resolucija Jugoslovenskega akademskega udruženja »Sloga« na Dunaju. Na svoji skupščini, ki se je vršila 29. maja, Je Jugoslovanska akademska onrladina na Dunaju enodušno nastopila v obrambo našega morja in Dalmacije ter potlačenih bratov v IstTi, Trstu in Gorici. Svesta si posledic, ki bi jih imel pretrpeti naš narod z odobre-njem nettunskih pogodb, Je Jugoslovenska akademska omladina na Dunaju najodločneje protestirala proti odločitvi ministrskega sveta, dt se predložijo nettunske konvencije Narodni skupščini v ratifikacijo. Zato apelira naša omladina na Dunaju na vse člane Narodne skupščine, da ne glasujejo za nettunske konvencije, temveč da energično nastopijo v obrambo našega Jadrana, Dalmacije in zasužnjenih Jugoslove-norv v Istri, Trstu in Gorici teT na ta način branijo narodne in državne interese. ♦ Sprejem v državno železniško šolo. V tfržavno Železniško šolo v Beogradu se sprejme letos 65 moških kandidatov, ki so dovršili sedem razredov gimnazije ali realke (vse ostale šole so izključene); samo v primeru, ako bi se takih kandidatov ne prijavilo dovo!jno število, se bo vpoštevalo tudi kompetente, ki so dovršili šest razredov srednje šole s prav dobrim uspehom. Absolventi te šole dosežejo kvalifikacijo uradnikov II. kategorije. Prijave sprejema uprava šole do 15. Junija. * Iz šolske službe. Na osnovno Šolo v št. Vid pri LJubljani je premeščena Ana Tom-šič-Kraševec, učiteljica v Žalni; Ertinda Jaušovec, stalna učiteljica v Št. Jurju ob Šcavnici je premeščena za stalno učiteljico v Celie, dodeljena »reškemu šolskemu nadzorniku. ♦ Kongres Udruženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. V dneh 9. in 10. junija se bo vrši! v Splitu X. redni letni kongres železničarske organizacije UJNZB. Kongresa se udeleže delegati In člani oblastnih organizacij Beograd-Zagreb Ljubljana. Subotica, Sarajevo in Split (bro-darji iz Dalmacije). Člani Udruženja imajo kot železničarji prosto vožnjo Odsotnost za kengres je zaprošena. Vse tovariše delegate in člane pozivamo, da zaprosijo za družinske člane proste karte službenim potom. Odhod 8. t. m. Cas odhoda sporočimo. — Oblastni odbor UJNŽB. Ljubljana. * Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl trgovec g. AdaHbert P 8 s c h 1. Pokojnik Je bil zvest član SDS. Pogreb bo Jutri ob 14. iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 7. Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Slovanski biološki vrt na Jadranu. Na kongresu slovanskih botanikov v Pragi je bik) soglasno sklenjeno, da se na našem Jadranu ustanovi slovanska pomorska biološka postaja, za koje vzdržavanje naj bi prispevale vse slovanske države. Postaja bo preskrbljena z najboljšimi instrumenti. * Kongres slovanskih botanikov v Pragi. Ob priliki drugega kongresa slovanskih botanikov v Pragt, ki Je bil predvčerajšnjim zaključen, Je botanike naše države zastopal tajnik Jugoslovenske akademije znanosti ln umetnosti prof. dr. Vale Vouk, ki je na kongresu predaval o temi »Histološki doprinosi problemu mimoze«. Prihodnji kongres se bo vršil leta 1931. v Varšavi Sklenjeno Je bito, da bodo na mednarodnem kongresu botanikov v Cambridgeu predlagali naj se kot Jezik, dopuščen za predavanja, sprejme tudi eden izmed slovanskih jezikov. • Jugosl. nov. udruženje v Parizu Je Imelo te dni svoj redni občni zbor ln Je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Maio Vučetič, tajnik Bogdan Radica, blagajnik S. Vorkapič, odbornika M. Mrlič in J. Urlep, nadzorstvo: M. Sokfč, B. Mirkovič in N. Brakuš. Sedež društva Je: Closeries des Lilas'171, Boulevard du Montparnasse, Pariš V. ♦ Loterija Jugoslovenske Matice obsega 600 dobitkov in sicer: 1 motorno kolo 3 HP (franooska znamka), 20 koles »Tour de France« in »iLuxus«, 19 električnih svetiljk, 25 karbid nih svetiljk, 50 gumijevih plaščev, 100 zračnih cevi za kolesa, 100 sesalk t a kolesa, 100 kolekcij orodja in lepila ln 185 zvoncev z zastavicami. Žrebanje se bo vršilo 1. julija. Dobitki se ohlm, ki Jih zadenejo dostavijo na dom. Srečke po 10 Din so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah in knjigarnah ter pri Jugoslo-venski Matici v LJubljani, šelenburgova ulica 7-n. * ZeleznlSka postaja Rnčna. Direkcija državnih železnic v LJubljani je odredila, da se Železniška postaja Čušperk na Dolenjskem imenuje odslej Račna. * »Jugoslovenskl turlzam«. Prejeli smo novo številko revije »Jugoslovanski turizem«, ki je službeno glasilo naših organizacij za pospeševanje tujskega prometa v Jugoslaviji. Revija se odlikuje z bogato vsebino in z lepimi Ilustracijami. Razen drugih aktualnih člankov o turizmu objavlja ta številka pregleden vodnik po Črni gori, ki Izide tudi v obliki brošure z mnoginv ilustracijami, nadalje odličen propagandi- j stični članek za Slovenijo v angleškem je- ' zlku Iz peresa gospe F. Copelandove, lektorice angleškega jezika na ljubljanski univerzi. V nemškem jeziku prinaša list razne zanimive vesti, važne za tuje potniške pisarne. Celoletna naročnina za to turistično revijo, ki izhaja v Splitu, znaša 80 Din. ♦ Zakon o dobrovoljcih. Minister vojske ln mornarice je predložil kralju v podpis ukaz, s katerim se pooblašča, da izroči Narodni skupščini načrt zakona o dobrovoljcih Načrt obsega enajst členov. S tem zakonom naj bi se realizirala obljuba, dana dobro-voljcem na Krfu. ♦ Program otvoritve letošnjega vzorčnega veiesejma. Otvoritev VIII. mednarodnega vzorčnega veiesejma v Ljubljana se vrši danes v soboto ob pol 10. dopoldne. Po pozdravnih besedah g. predsednika Bonača bo otvoril prireditev minister za kmetijstvo in vode Svetozar Stankovič. Kralja bo zastopal komandant dravske divizije g. ge-nural Nedič. Svečane otvoritve se bodo udeležili številni odlični zastopniki našega gospodarskega in kulturnega življenja ter zastopniki uradov. Nato se bo vršil ogled veiesejma in umetnostne razstave, dalje si bodo povabljeni odlični gostje ogledali še razstavljene predmete v privatnih paviljonih in na prostem. Da se otvoritev ne zavleče, se uljudno naproša vse vabljene goste, da pridejo pravočasno k otvoritvi. Od po! 11. ure dopoldne naprej poslujejo že vse velesejmske blagajne in je vstop splošno dostopen vsemu občinstvu. Razstavlial-Ci naj bodo vsaj ob pol 9. url zjutraj i; ra sejmišču. * Razstava umetnin na Ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija. Posebno privlačno točko bo na velesejmu tvorila razstava modernih umetnin, ki bodo nameščena v paviljonu »K«. V okusno aranžiranem prostoru razstavijo svoja slikarska, kiparska ln grafična dela vsi pomembnejši umetniki povojne generacije. Splošni razstavi je pridružen razvojno urejen propagandni oddelek, ki bo nazorno pokazal razvoj naše moderne umetnosti v zadnjem desetletju. Dekorativni oddelek bo vseboval; knjižno opremo, tipografske izdelke, sobno dekoracijo, pohištveno opremo, keramiko in odrsko Inscenacijo. Razstava bo prva te vrste pri nas. Priredi }o društvo »Umetniška matica«. Udeleže se prireditve, da omenimo !e nekaj imen: Lojze Doli nar, Fr. Gorše, B. Jakac, G. A. Kos, brata Kralj, M. Maleš. Iv. Napotnik. V, Pilon, D. Serajnik, Fr. Stiplovšek, A. Trstenjak, brata Vidmarja in Fr. Zupan. DANES POPOLDNE OB 16.30 URI POMLADANSKO SLAVJE ,ATENE V TIVOLIJU. Vabljeni vsi. Vstopnice istotam. ______74Q2sa * Avstrijski gostilničarji na ljubljanskem velesejmu. Da vrne obisk lanske gostilni-čarske razstave v Gradcu tovarišem iz Jugoslavije, osobito onim iz Slovenije, je zveza gostilničarskih zadrug v Gradcu aranžirala za dan 5. junija obisk ljubljanskega veiesejma. Tovariši iz Avstrije dospejo v torek ob 17.22 v Ljubljano. Iz kolodvora v mesto bodo spremljani z godbo, stanovanjske nakaznice prejmejo vsi že na kolodvoru, kjer je nastanjen poseben stanovanjski utad. Tovariši Slovenci ln tudi bratje Hrvat je, pohitite dne 5. junija na ljubljanski velesejem, da pozdravite stanovske tovariše sosedne države. Osobito člane naše Zveze najuljudneje vabimo, da prispejo v torek v čim večjem številu v Ljubljano. Na programu drugega dne, 6. junija dopoldne, Je skupni sestanek na velesejmu in ogled razstavljenih tehničnih pripomočkov in orodja za gostilničarsko obrt, popoldne pa obisk Urionske pivovarne in Centralne vinarne. Ministrstvo prometa je dovolilo vsem po-setnikom polovično vožnjo za obisk veiesejma. Naj torej udeleženci pri izstopu v Ljubljani ne oddajo kart, marveč pridrže v svrho potrdila za povratno vožnjo. — Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. * Vardar cigarete, paketirane v 'škatlicah po 20 kom. za Časa veiesejma v Ljubljani. Uprava drž. monopolov je z odlokom 30. maja t. L dovolila da izroči v promet tobačna tovarna Vardar cigarete, paketirane po 20 kom za časa veiesejma. Paketiranje ostalih cigaret po 300 km. namesto 500 se za sedaj še ne more dovoliti. Uprava monopola pa bo stremila, da se bo tudi to vprašanje rešilo povoljno v doglednem času ♦ Edina ljubljanska zvonarna Strojnih tovarn fn livarn v Ljubljani prej Samassa bo razstavila na letošnem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija 4 zvonove v skupni teži 2570 kg v sestavi D, Fis, A. H. Zastopnik zvonarne bo vse dni na velesejmu. 1095 VeMetro veselico v St Ilju pri Mariboru prfcredi tambtrr. društvo »Obmejni zvon« v nedeljo dne 3. Junija. Pričetek ob 2. pop. V restavraciji Ivana Baumana, nasproti postaje št. Hj. Na Sporedu so Izbrani koncertni, kot ulesni komadi, nadalje kmetska burka: »Ne kliči vraga«, šaljiva poŠta in mnogo drugih zabav. — Za prvovrstna jedila in pi.iaČo :e najbolje preskrbljeno. K obilmi udeležbi vabi 6636 gostilničar. * Političen mor ▼ Kladaju. V boeeirtkem Kladnju Je prošli Četrtek v neki tamkajšnji kavarni nastal prepir med Edhem begom Hasičem in Ibrahimom Hrnjičem. Tekom pteplra Je HmjiC potegnil nož ter svojega nasprotnika osemkrat zabodel v prsa. Hasič se je mrtev zgrudil na tla. Gre baje za političen umor, ker je Hasič bil predsednik okrajne muslimanske organizacije in član centralnega odbora stranke. Hrnjič je bil najet od političnih nasprotnikov. Žandarmerija je morilca Izročita sodišču. (I Oglasni oddelek »Jutra« v Prešernovi ulici št. 4 ura-duje danes samo do 2. ure popoldne. — Naročite svoje oglase pravočasno I * Razbojnik Geiger aa Madžarskem. Madžarski listi objavljajo obširna poročila o znanem razbojniku Geigerju, ki je nedavno pobegnil iz mariborskih zaporov ter baje preko Subotice prispel na Madžarsko, kjeT ss sedaj skriva. Policija v Budimpešti je od naših oblasti prejela tiralico ter ukreni'a vse potrebno, da Geigerja aretirajo Geiger je tudi na Madžarskem izvršil že več tatvin. • Razgledove nagrade. Rok za udeležbo pri žrebanju nagrad v znesku 50.000 Din se glede na načrt objavljenem v »Razgledu«, ki izide v ponedeljek, podaljša do 15. julija t 1. Kdor do izida te številke ne bo imel poravnane vsaj nekaj naročnine — ne bo prejel nobenega zvezka več. 1049 Nov ilustrirani cenik fotografičnih aipara tov in potrebščin jr ravnokar izšel. Na razpolago le gratis in poštnine prostti Drogerlla GregoriC Ljubljana Prešernova nI. 5. Svetovno znane originalne amerikan* ske kopalne obleke Jantzen pri r.'pl O 1925 J. K.14. P. MAGDIC, Ljubljana. 739 ha (Krasen senčnat vrt vab? cenjene goste na dobro dolenjsko in štajersko kapljico. Za mirzila in gerka jedila vedno poskrbljeno. 7425-a Gostilna MRAK, Rimska cesta 4. * Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani priredi v dneh od 2. do 11. t. m. veliko propagandno razstavo čipkarskih izdelkov in drugih ženskih ročnih del v svojih uradnih prostorih na Turjaškem trgu št. 4-1. Razstava je odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Vstopnine ni. ♦ Dražba lova občine Ovšiše se bo vršila 9. iunija t. 1. pri sreskem poglavarstvu v Radovljici. Lovišče je zelo obširno in bogato z vsakovrstno divjačino. Teren oz. pokrajina najlepša — leži med žel. postajami Št. Jošt, Podnart-Kropa, Otoče. Radovljica. 1048 ♦ Odbor za Vilharjev spomenik v Planini pri Rakeku priredi 3. junija popoldne ob 3. veliko Vilharjevo slavnost. K prireditvi se vabijo vsa društva brez izjeme, da skupno počastijo velikega narodnega pevca in bu-ditelia naroda. Cisti dobiček je namenjen za Vilharjev spomenik v Planini. * Predzadnji dani Kupite tablice za nedeljsko tombolo 3. junija ob 3. uri na Kon-giesnem trgu! Podprite dobrodelni namen »Društva za gradbo društvenih domov v Ljubljani«. Krasni ln porafcni dobitki! Tablice po 2 Din v trafikah. + Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« neovirano, lahko izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno dobrodejen učinek na obolele organe Pisci klasičnih knjig o ženskih boleznih pišejo, da so ugodne učinke vode »Pranz-Josef« potrdila tudi njihova preiskovanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerija!] in špecerijskih trgovinah. V gledališču, na predavanjih ali v kinu upo* rahljajte okusne anacotbas R».W«n)ERA ki Vas bodo najbolje obvarovale influence in prehlada. 74«a ♦ Morilka svoje pastorke obsojena na dosmrtno ječo. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu je predvčerajšnjim obsodilo Sofijo Ra-dosavljevičevo iz Novega Vrbasa, ki je z arzenom zastrupila svojo pastorko, na dosmrtno ječo. Iz Ljubljane m o— Dr. Lm Martorld pride v LJuMJano v torek, 5. t. m. zjutraj G. Markovič se bo kot gost Akademskega kluba za Društvo narodov mudiJ v Sloveniji rjena danes od 8. do 12. in od 14 do 18. u— Stanovanjski odsek Ljubljanskega veiesejma bo tudi letos permanentno posloval na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Vsi pos&tniki veiesejma, ki žele prenočišča, naj se v stanovanjskih zadevah obračajo pri svojem prihodu v Ljubljano na ta odsek. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. je izposodila meseca maja 1928 3306 strankam 11.904 knjige. Knjižnica poslu je vsak delavnik od 4. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske, češke, ruske, poljske, francoske, nemške, angleške, italijanske. esperantske knjige in modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago novi popolni tiskani imeniki knjig, ki jih kupi, da si napišeš Številke knjig doma. u— Naša »Dečva« se bo priključila pestri pomladanski ^liki na zeleni trati ob priliki »Pomladanskega slavja« Atene dne 2. junija popoldne v Tivoliju. Naj bi bil ta nastop manifest Slovenke za ohranitev narodnega kroia 1047 ' !UL!naD[XJLJGUUtXJUUU[JLJIJLJUUULiuiUi llm teliiaiilia Sckofa B. na Taboru » ljudsko ičbavo So, 3 Ma gH 3. uri m. V NEDELJO, dne 3. junija ob 3. uri popoldne vsi brez izjeme na .Čebelarsko ra«anie" v hotel Tivoli. — Kdor se želi Iz srca razvedriti in prijetno zabavati, naj ne zamud] te prilike! 7413-« Mlkn»MIIHMMMM«MUim*IHWIII<<< 6 6327a Za čas veiesejma se priporoča staroznana rt sta vracija: ,Pri šestič!" („Pri 2eksariu") v Ljub Jani 6 6 j Poflcdskl drobiž. Od četrtka im petek so bili polidJI prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, več ekscesov, 1 telesna poškodba, 1 prestopek Izzivanja, 1 poikodba tuje lastnine, 1 prestopek neprijavljenega stanovanja ln 13 prestopkov cestnega policijskega reda. Pri predsnoč-njih demonstracijah je bila aretirana samo 1 oseba, ki pa je bila takoj po zaslišanju izpuščena na prosto. fc O O Reklamne cene! N to r: S Za časa veiesejma oglejte si X manufakturo pri tvrdki JOS. SNOJ Ljubljana, Prešernova ulica 3. ^ 7395« a ^ u— Navihan slepar. Pred dnevi se je zglasil v šobrovi trgovini na Sv. Jakoba trgu neznan človek, ki se je predstavil g. Šobru kot zastopnik zagrebške tvrdke »National« za nabavo in popravo registriranih blagajn. Ker je imel trgovec pri svoji blagajni neki nedostatek, mu jo Je neznanec kmalu spravil v red. Naposled Je g. Šober naroči' pri neznancu, ki se je imenoval Hinterberger, 50 komadov »Šekrolet«, za kar je zastopnik zahteval 125 Din naplačila, ki jih Je tudi dobil. Dobil pa ni trgovec naročenega blaga, zaradi česar se je trikrat zaporedoma pismeno obrnil na Imenovano tvrdko, ki pa menda sploh ne obstoja in je trgovec nasedel sleparju. Ker je prav mogoče, da je goljuf še vedno v Ljubljani, svarimo pred njim. ti— Ukradeno kolo. Poslednji čas so pričeli »kolesarji« zopet posečati vežo pa'a-če OUZD na Miklošičevi cesti. kieT slutijo največ prilik, da se polaste tujih koles. V Četrtek na večer si Je neznan uzmovič izbral izmed več koles, ki so se nahajali v veži 800 Din vredno kolo, zmamke »Cy-kiop«, last kleparja Leopolda Skubica s Fužin in ž njim izginil. Iz Maribora a— Orjuna Maribor priredi v soboto 2. junija v Narodnem domu na dvorišču družabni večer. Ob slabem vremenu v gornji mali dvorani. K obilni udeležbi vabi odbor. 1034 Iz Celja e_ Smrtna kosa. Po dolgem bolebanju je umrl v noči od 31. maja na 1. junija v celjski javni bolnici g. Hubert pl. Gellinek generalni major v p. v visoki starosti 86 let. Rodil se je 1. 1842 v Sremskih Karlov-cih. L. 1848 so madžarski uporniki ustrelili očeta. Svojo vojaško karijero ie začel kot gojenec vojaške šole v Karlovcu. 17 let star se Je 1. 1859. udeležil vojne proti Italiji, I. 1866 pa proti Prusom. Na višjem mestu Je bil v času okupacije Bosne ter je ostal v Plevi ju 6 let. L. 1898. je bil Gellinek upokojen ln je žive! od 1. 1900 nepretrgoma v celjski okolici in v Celju. Še pred -<:kaj leti je bil pokojnik po vsem celjskem me«tu splošno znana osebnost. Ljubeznjivn in rad se le razgovarjal z vsakomur, tudi se mu dolgo ni poznalo, da ima že 80 let. Naj mu bo latoka žemljica! — V celjski javni bolnici je umrla 31. maja 46 letna Marija Ven-gus, mlinarica iz Ponikve. — Umrli so še tekom meseca maja v mestu dve osebi, v Invalidskem domu ena oseba ln v celjski javni bolnici 27 oseb. Od teh jih ie prebivalo v mestu Celiu 5, v občini celjska okolica 5 in v raznih krajih mariborske in ljubljanske oblasti 17 oseb. e_ Cercle Francals v Celju priredi jutri v nedeljo 3. t. m. izlet v Laško z namenom, da se poslovi od dobrega prijatelja univ. prof. Reneja Martela, ki v kratkem zapusti našo državo. Odhod z mariborskim avtobusom o"b pol 15. izpred »Evrope«. e— Kolo jugoslov. sester v Celju pošlie letos dve koloniji dece na morje in sicer v Bakarac, kjer je najelo lepo stavbo popolnoma zase. Prošnje naj se naslavljajo na Kolo iugoslov. sester v Celju ali na pred-sedništvo društva go Marico dr. Sernečevo e—• Delavsko antialkoholno gibanje. Na iricijativo zagrebške »Radničke apstinent-ske zajednice« je pokrenleno kakor v Ljubljani tudi v Celju vprašanje delavskega treznostnega gibanja. Dočim je bila v Ljubljani osnovana dne 19. maia t. 1. »Delavska abstinentska iednota« je bil v Celju ustanovljen akcijski odbor, ki vodi vsa predde-la za osnovanje »Delavske abstinentske jednofe< v Celju. Pravila so bila predložena na odobrenje. Agende akcijskega odbora vodi trgovski sotrudnik Franjo Česen, Celje, Prešernova ulica 9. e— Cvetlični dan državne krajevne zabite dece ln mladine v Celju se vrši danes 2. junija. Prebitek te humanitarne akcije Je namenjen izključno ubogim otrokom. Zato prosimo blagohotnega razumevanja in ljubeznive naklonjenosti. e— Uradni dan Zbornice TOI za Celje fn celjsko okolico. Gremij trgovcev Ce^je naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljni okolici, da bo uradoval referent Zbornice v torek, dne 5 t. m. od 8. do 12. ure predpoidne v rav-nateljski sobi Prevozne družbe d. d. v Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, ki jih zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. e— Renoviranje Kalvarije na hribu Sv. Jožefa. Na zadnji seji celjskega občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se v stavbene svrhe določena parcela na hribu Sv. Jožefa, ki obsega tkzv. Kalvarijo, ne bo zazida-a. ampak bo Olepševalno društvo napravilo tam park, ki bo v prvi vrsti namenjen onim strankam, ki stanujejo na hribu Sv. Jožefa. Nadalje nameravajo renovlrati tri kapelice, ki stoje na zemljišču mestne občine. Cas pa bi že bil, da bi mestna občina v smislu obljube in dogovora napeljala na hrib pitno vodo za one stranke, ki so si tu z veiikimi žrtvami postavile stanovanjske hiše. »JUTRO« Si 128 ;- Sobota 2. VI. 1928 === Gospodarstvo mirno in sigurno igro, vidi m mo da J« od* igral že mnogo turnirjev. Stilno prav dober igralec s prav lepimi chopi je dr. Ktigler in enako mladi Loscher; dr. Zenki je poka« zal, da sta tudi hitrost in gibčnost važna za dobro igro. Gospod Apel je kljub ble» suri na roki igral izborno io tudi baron Bovneburgk je pokazal zelo sigurno igro. Haberi in Kleinnachter sta Se mlada igral« ca in včasih še malo nesigurna. Izmed dam je brezdvomno pokazala najboljšo igro go« spodična Ebermann z izbornim forchandom in zelo močnimi udarci. Gospa Apel je stara rutinirana igralka in je svojo igro lah« ko odločila v svojo korist Njena hčerka L. Apel je mlada, simpatična igralka z zelo čistimi udarci in obeta Še mnogo. Gospa Mondree je pokazala, da je bila na Dunaju v šoli. Gdč. Luggin se ni mogla plasirati proti močnejši ge. Dacarjevi. Naši igralci kažejo, da jim manjka tur« nrrska rutina, in pa seveda še smotrenega treninga. Najlepšo igro je pokazal ing. Fro« ier, ki bi bil gotovo najboljši igralec, da bi imel dovoljno časa za trening Najboljši naš igralec Bleiweis»Trsteniški se razvija od leta do leta in pri tem turnirju je pokazal lep uspeh s tem, da je premagal Maurerja. Dacar, ing. Novak in ing. Finotti, so prav dobri igralci, treba jim je le večje sigurno« sti v turnirskih igrah. Izmed mladih obeta največ g. Zaje, Omenimo še Pintarja in Medveda. DameV) naša slaba stran, le ga. Dacarjeva ie mogla dobiti eno točko Rav« niharjeva je imela seveda težko stališče napram Ebermannovi in enako ga. Samec proti ge. Mondree. Mlada Pekoljeva obeta postati s časom prav dobra igralka. Gdč. Heinrichova očividno ni bila razpoložena. V naslednjem podaiamo rezultate: Gospodje single: Bleiweis«Trsteniški : Maurer 4 : 6. 6 : 3, 6 : 1; Loscher : Dacar 7 : 5. 6 : 1; dr. Kugher : ing. Novak 6 : 1, 6:1; ing. Froier : dr. Zenki 7 : 5, 6 : 1; Apel : ing. Finotti 6 : 2, 6 : 0; Zaje : Ha« beri 2 : 6, 6 : 0, 10 : 8, baron Bovneburgk : Pintar 6 : 3. 3 : 6, 3 : 6; Klemwachter : Medved 6 : 1. 6 : 4. Dame sinele: Ebermann : Ravnihar 6 : 1, 6 : 4; ga. Dacar : Luggin 6 : 3. 6 : 4; ga. Apel : Heinrich 6 : 0. 6 : 0; gdč. Apel : Pekolj 6 : 1, 6 : 4, ga. Mondree : ga. Samec 6 : 2, 6 : 0. Gospodje double: Maurer«ApeI : Dacar« Bleiweis 2 : 6, 7 : 5, 6 : 4; Maurer«dr. Ku« gier : ing. Novak»ing.Froier 6 : 4, 6 : 3 (ze» lo lepa in ostra igra): ing. Novak«ing. Froier : Loscher«dr. Kugler 6 : 2. 6 : 8, 6 : 2; Dacar«Bleiweis : L6scher=dr. Kugler 7 : 5, 7 : 5: Zenkl«HaberI : ing. Finotti«Zajc 7 : 5, 6 : 4; Boyneburgk*Kleinwachter : ing. Fi< notti«Zajc 6 : 4, 7 : 5; Boyneburgk»Klein» ■vvachter : Pintar«Mcdved 6 : 4, 6 : 2. Mixed double: Ebermann«Maurer : Rav« nihar«Dacar 6 : 2, 6 : 4; ga. Dacar«B!ei« weis : Luggrn«Apel 6 : 1, 6 : 4; Mondree« Loscher : Heinrich«Froier 5 : 7. 6 : 4, 10 : 8. gdč. Anei«Klernw0chter : Pekolj«Zajc 3 : 6, 6 : 2, 6 : 2: ga Apel^Bovneburgk : ga. Sa« mec«ing. Finotti 3 : 6, 6 : 2, 6 : 2. Vreme ie bilo ves čas turnirja povoljno, le na binkoštni ponedeliek je močan veter nekoliko oviral igre. Gostie so se izrazili prav pohvalno o lenih igriščih TKD Atene in upajmo, da so odnesli domov prav dobre utise. Sledeče srečke V. razreda Vprašanje notiranja obveznic Blairovega posojila na naših borzah. Kakor znano, notirajo obveznice osemod- stotnega Blairovega posojila iz L 1922 samo na borzi v Newyorku, dočim obveznice 7% 1'lairovega posojila iz 1. 1927. sploh ne notirajo oa nobeni borza (na intervencijo organizacije francoskih lastnikov predvojnih srbskih dolgov je lani newyorška borza odbila prošnjo za kotacijo posojila). Tečaj teh obveznic je za presojo našega kredita v inozemstvu velike važnosti Pri pogajanjih za emisijski tečaj novega zunanjega posojila bo sedanji borzni tečaj Blairovega posojila igral važno ulogo. Ker pa te obveznice notirajo samo na newyorški borzi, ni izključena možnost, da bodo posojilodajalci skušali pritiskati na ta tečaj, da dosežejo pristanek naše države na nižji emisijski tečaj novega posojila. Če pa bi te obveznice noti-raie tudi na drugih borzah, bi bile take mahi naci je ..mnogo težje. V številnih državah notirajo obveznice inozemskih posojil tudi na domačih borzah. V mnogih primerih se je dogodilo, da je velik del obveznic inozemskih posojil polagoma prešel v« posest državljanov dotične države. Ta proces se sedaj opaža zlasti v Češkoslovaški in Franciji. Pri nedavnem izplačilu Češkoslovaškega dolarskega posojila se je izkazalo, da se znaten del teh obveznic nahaja v rokah Češkoslovaških državljanov. Tudi zai našo državo bi bilo velike važnosti, da bi obveznice Blairovih posojil kotirale na naših borzah. Obrestovanje teh obveznic, ki imajo garancijo v zlatu, je znatno ugodnejše, kakor pa obrestovanje naših domačih državnih papirjev. Tako notira n. pr. 8% Blairovo posojilo okrog 100 dolarjev za komad in se torej obrestuje vloženi kapital po 8 %. Brez kotiranja na domačih borzah seveda ni mogoče povečati zanimanje za uvoz teh obveznic. Na drugi strani pa bi moralo finančno ministrstvo opustiti svojo sedanjo prakso glede uvoza teh obveznic. Ministrstvo namreč ne dovoljuje uvoz teh papirjev, odnosno ne daje odobrenj za nakup potrebnih deviz, in sicer zaradi tega, ker se boji, da bi uvoz povzročil obremenitev našega deviznega gospodarstva. Toda ta bo-jaze nje seveda le deloma upravičena. Poleg tega pa je treba še upoštevati, da bi naše banke, če bi bil dovoljen uvoz teh obveznic, lahko sprejemale od naših izseljencev znatne vloge v dolarjih, ker bi fe dolarje lahko nalagale v obveznice Blairovih posojil. = Pred redukcijami obrata pri Trboveljski premogokopni družbi. Kakor izvemo, Trboveljska premogokopna družba dosedaj ni prejela od drž. železnic nikakih naročil za aobavo premoga za junij. Ker predstavljajo dobave železnicam pri tem podjetju približno polovico skupnih dobav, bo družba, če ne bo to vprašanje v kratkem rešeno, pri-morana znatno reducirati obrat v svojih premogovnikih. Skratni čas je, da se vprašanje dobav premoga med premogovniki in oro-metnim ministrstvom končno reši na način, ki bo zadovoljil obe strani, kajti ne gre, da bi bila zaradi večnih sporov stalno ogrožena eksistenca tisočev rudarjev. = Beograjska Trgovska zbornica in davek na poslovni promet. V četrtek se je vršila plenarna seja beograjske Trgovske zbornice, na kateri je podpredsednik gosp. Milju-tin Stanojevič sporočil, da je akcija gospodarskih krogov in same zbornice glede uki-njenja davka na poslovni promet že deloma uspela, ker so merodajni krogi izjavili, da se dohodki tega davka ne bodo zastavili za zunanje posojilo. Naravno je, da niti zbornica, niti gospodarski krogi ne morejo bili zadovoljni s tem delnim uspehom, temveč bodo nadaljevali akcijo, da se davek na poslovni promet popolnoma ukine — Srednjeevropski železarski kartel in balkansko prodajno področje. Pred dnevi je bila na Dunaju končana konferenca članov srednjeevropskega železarskega kartela, ki je nanovo uredila izvozne cene svojim proizvodom za balkansko prodajno področje. Podrobnosti o prodajnih pogojih še niso znane. Na podlagi uspelih pogajanj, se računa, da bodo h kartelu pristopila še ostala ru-munska železarska podjetja, ki še niso v kartelu. = Stanje hmeljskih nasadov na Češkoslovaškem. Zveza hmeljskih društev poroča iz Zatca 24. maja: Stanje zgodaj obrezanih nasadov, katerih je približalo 10 %, je glede na letošnje vremenske razmere še precej zadovoljivo .Tu sem spadajo le drugoletni nasadi, ki se. kakor znano, vedno prvi obrezujejo. Vsi drugi nasadi, to so vsi po Veliki noči obrezani, so pa 6labi. Nadloga po bol-haču je obča in tako silna, kakor že ni bilo haču je obča in tako silna, kakor že ni bila minulih 20 let. Obširni distrikti v najboljših legah so po bolhaču tako napadeni, da so še celo goli. Poškodovanje po bolhaču je pospeševala še podnormalna temperatura, ki je tudi ovirala rastlino v rasti. Nekateri zgodaj obrezani nasadi so zaradi nočnega mraza celo pozebli in se morajo izruvati. Vobče je stanje hmeljskih nasadov prav slabotno in nezadovoljivo. = Peronospora na hmelju v Vojvodini. Po poročilih, ki jih je prejelo kmetijsko ministrstvo, se je v zadnjem času v posameznih delih Vojvodine močneje pojavila perono-spora na hmelju. Ministrstvo je izdalo potrebna navodila za pobijanje te bolezni. — Predavanje o komercijaiizaeiji železnie. Povodom devete redne glavne skupščine Udruženja iiugoslovenskih inženjerjev in arhitektov se bo vršilo v soboto 2. t. m. ob 17.30 slavnostno predavanje v veliki dvorani Kazine. Predaval bo predsednik Udruženja gosp. inž Ranislav Avramovič «o komercijalizaeiji železni«. — Enotne prodajne kondicije srednjeevropske bombažne industrije za trgovino i Balkanom. Pred daljjšim Časom so se vršila pogajanja med zastopniki avstrijske, češkoslovaške, madžarske in italijanske bombažne industrije zaradi določitve enotnih plačilnih kondlcij za trgovino z Balkanom In Madžarsko. Med srednjeevropsko skupino je bil dosežen sporazum; samo italijanski predilnice ni90 pristale na ta sporazum, vendar so v zadnjiem času spremenile svoje stališče. Kakor poročajo iz Prage, je bilo zaradi tega sklenjeno, da se v juniju skličejo ponovna pogajanja. Če bo prišlo do končnega sporazuma z Italijo, bodo v kratkem pričela tudi tozadevna pogajanja z nemškimi predilnicami. ss Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 5. t. m. ponudbe glede dobave cementa, ne-gašenega apna, zidne opeke, ploščatega železa in žičnikov, do 12. t. m. pa glede dobave lesa za zgradbo mostu. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 10 izvodov slik Nj. Vel kralja Aleksandra, glede dobave 10 tisoč kg dekstrina. 80 kg dnkove oljnate barve, 100 kg minija v prahu ter glede oddaje 34 komadov kurznih tablic v prepleskanje in črkoslikanje. Direkcija državnega rudni ka v Brezi sprejema do 8. t m. ponudb« glede dobave železne pločevine, 4 vagonov portlandskega cementa, 150 komadov svedrov za premog in 2000 kg kotnega železa, do 14. t. m. glede dobave 100 ka bele kovine sa ležaje, do 15. t m. pa glede dobave 1 računskega stroja . Direkcija državnega rudnika v Zabukovci ori Celju sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg bencina In 1850 kg raznih olj. Dne 12. t. m ss bo vršila pri dravski kalili vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave živil (moka. mast. slive, riž. zdrob, cikerija, olje, kava. fižol, testenine, sladkor itd.). Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. driame neredne loterije, ki fib je prodala Zadružna hranilnica r. z. e o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19, so bile izžrebane dne 28. maja 1928: Po 250 Din so »»dele Številke: 17.446, 17.418, 17.429. Po 125 Dm so zadele številke: 24.544, 24.595, 23.326, 24.240, 24.245, 72.040, 95.954, 97.474, 97.432, 121X73. Dobitke bomo Izplačevali od 1. Junija do 14. septembra L L Zadružna hranilnica, r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19 log se bo vršila javna dražba 8. junija ob 11. dopoldne. Doba zakupa je določena od 1. julija 1928. do 31. marca 1934. Dražbe se bodo vršile pri okrajnem glavarju v Kočev« ju, soba št. 5, kjer se lahko pogledajo tudi dražbeni pogoji. Iz Trbovelj t— Rudarska nadaljevalna šola v Trbov Ijah bo zaključila tekoče šolsko leto z obi« čajno razstavo pismenih in risarskih izdel« kov. P. n. občinstvo vabimo, da si ogleda omenjeno razstavo, ki bo v V. razredu de« ške osnovne šole v Trbovljah 2 od 10. — 12. ure. t— Smrtna kosa. V Hrastniku je včeraj umrl viakovodja rudniške železnice Franc 2ibret, star komaj 48 let. Nit življenja mu je pretrgala zahrbtna jetika. Pokojnik je zapustil ženo in 5 sinov, od katerih so Stir« je nepreskrbljeni. N. v m. p.l Iz Prekmurja pk— Smrtna nesreča pri vožnji. Nedavno je vozil 311etni posestnikov sin Štefan Ter« boč n Turnišča proti domu. Že blizu doma pa se mu je nenadoma splašila domača kobila in ga brcnila tako nesrečno v tre« buh, da je obležal v težki nezavesti. Doma« či 90 ga prepeljali takoj v bolnico v Mur« sko Soboto, vendar pa so bile notranje po« škodbe tako težke, da je bilo kljub takoj« šnji operaciji okrevanje zelo dvomljivo. In v resnici je splošno priljubljeni Štefan pod« legel poškodbam in v sredo izdihnil svojo dušo. Prizadetim naše iskreno sožalje! Je najučinkovitejše sredstvo za Izgubo debelosti in dosego vltkostL Uspeh se pokaže že po par kopeljih. Originalne zavitke dobite v drogeriji; 6599 KANC. LJUBLJANA. Židovska ulica. Iz Kranja r— Gostovanje kamniškega odra v Kriti nju. Nocoj ob pol 9. vprizore člani gledali« skega odra rz Kamnika v gledališki dvora« ni Narodnega doma komedijo «Favn». Ojk>« zarjamo občinstvo, da poseti v čim večjem številu predstavo, da da priznanje gostom, ki uživajo zelo lep sloves. r— Ljubljanski tehniki v Kranju. V četr« tek je dospela v Kranj skupina gradbenih tehnikov ljubljanske univerze pod vod« stvom prof. dekana dr. ing. Forsterja. Ogle« dali so si gradbena dela pri železnem ko« krškem mostu in tovarne tekstilne industri« je «Jugočeške». r— Gremij trgovcev za srez Kranj je imel pretekli teden svoj 9. redni občni zbor. Poročila o delovanju sta podala načelnik g. Franc Sire in blagajnik g. Franc Berjak. Sprejemnina, vajeniške pristojbine in do« klade so ostale tudi letos nespremenjene. V načelstvo so bili izvoljeni dopolnilno gg.: Joško Majdič in Ivan Savnik iz Kra* nia, Karel Koželj iz Tržiča ter Konrad Pe« har iz Škofje Loke. Zborovanju je prisost« voval g. Podgoršek, tajnik Zveze trgovskih gremijev iz Ljubljane ter podal poročilo o Zvezinem položaju. r— Inšpekcija državne puSkarske šole. Pretekli teden se je mudil v Kranju dr. Koranič, načelnik novo ustanovljenega od« seka za strokovne šole v trgovinskem mi« nistrstvu v Beogradu, v spremstvu ljubljan« skega velikega župana dr. Vodopivca in in* .^pektorja obrtnih šol g. Prezlja iz Ljub« liane. Inspiciral je tukajšnjo državno pu« škarsko šolo, ki ima svoje prostore v Na« rodnem domu, mestni hiši in gimnazijskem poslopju. Po ogledu se je vršila na mest« nem županstvu konferenca, katere so se udeležili sreski poglavar g. J. Žnidarčič ter imenom mestne občine župan g Ciril Pire in člana predstojništva M. Fock in dr. Sabothv. Razpravljalo se je o umestnosti puškarske šole v Kranju. r— Gradba kokrskega železnega mosta postaja vedno bolj interesantna ter pri« vablja dnevno številne meščane k opazo* vanju. Te dni so dvigali železno konstruk« cijo starega mosta, ki tehta okrog 500.000 kg. Dosedaj so dvignili most za pet metrov ter mu podstavili hrastove hlode na obeh straneh. V kratkem prično s postavljanjem lesenega odra za obok. Iz Kocevia k— Smrtna kosa. V petek 25. maja je umrl g. Anton Hanf, posestnik v Kočevju. Pokojni je bil obče spoštovana osebnost, lastnik bivšega hotela «Pri pošti*, kjer so se ustavljali v prejšnjih Časih vsi vozniki poštarji. Njegov oče pa je imel celo v za« kupu vožnjo Kočevje«Ljubljana, ko še ni stekla kočevska železnica. k— Letošnji naborniki. Nedavno se je pri nas vršilo rekrutovan ie. Prišlo je mno« go fantov iz okoliških občin in iz mesta, ki pa so bili v nasprotju z ostalimi leti dokaj čvrsti in jih je bilo mnogo več po« trjenih. Sicer pa se je nabor izvršil v miru in ni prišlo niti do najmanjšega incidenta. k— Birma. Letos se bo vršila v fari Ko« čevje birma v nedeljo 10 junija. V nasled« njih dneh pa se bo vršilo birmovanje še po ostalih kočevskih župnijah k— Zakup lovišč v kočevskem okraju. Za lovišča Banjaloko, Borovec, Briga, Fa« ra. Draga, Knežja lTpa, Koprivnik in Stari 1. junija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v devizah na Curih, Prago in Dunaj. Privatna ponudba je krila samo povpraševanje v devizi na Newvork, vso ostalo potrebo pa je zadovoljila Narodna banka. Tečaji devit so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Berlin «e je ponovno nekoliko okrepila, deviza na Dunaj pa je za malenkost popustila. Na zagrebškem efektnem tržišču Je bila tendenca v Vojni škodi nespremenjena. Pri srednjem prometu sp je promptna trgovala po 445.5 — 448.5, kasa po 448 in za december po 470. Investicijsko je bilo zaključeno po 92. V bančnih papirjih je bil promet živahen. Praštediona beleži nadalmji dvig ter se je trgovala po 8775, 885 in 890. Narodna je bila pri čvrsti tendenci zaključena po 7100. Poljodelska pa po 21. Dalje so se trgovale Hipotekama po 58 in Jugobanka f« 87.5. Industrijski papirji so bili bolj zanemarjeni. ZakliuČki so bili samo v Slavoniji po 11.5 in v DubrovaČki po 480 Trboveljska je po odbitku Kupona (30 Din) notirala 500 do 505. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.9375. Berlin 13.5875 — 13.7175 (13.6025), Bruselj 0 do 7.932, Budimpešta 9 914 — 9.944 (9.929), Curih 1093.5 - 1096.5 (1095). Dunaj 7-982 do 8.012 (7.99T7), London 277 06 — 277.86 (277.46). Newvork 56.71 _ 5B.91 (56.81), Pariz 222.75 — 224.75 (223.75). Praga 168.1 do 168.9 (168.5). Milan 0 — 299.5. Dunaj. Beograd 12.4875 — 12.5275. Berlin 169.85 - 170.35. London 34.6550 — 34.7550, Newyork 709.35 — 711 85. Milan 37.3975 do 37.4975, Pariz 27.93 — 28.03. Praga 21.01625 do 21.09625, Curih 136.74 — 137.28; dinarji 12.4150 - 12.4750. Curih. Beograd 9.1325, Berlin 124.20. New-vork 518.75, London 25.335. Pariz 20.43, Milan 27.34, Praga 15.38. Budimpešta 90.615, Bukarešta 320, Sofija 3.745, Varšava 58.175, Dunaj 73.025. Trst. Beograd 33.275 — 33.575, Dun*j 264.2 — 270.2. Praga 56.1—56.4. Pariz 74.575 do 74 875. London 92.565 — 92.765. Nevvork 18.9175 — 18.9775. Curih 364.75 — 366.75; dinarji 33.25 — 33.75. Efekti. Ljubljana. Investicijsko 91.5 — 0. Celjska 158 — 0, Ljubljanska kreditna 128 — 0, Pra-šlediona 880 — 0, Kreditni zavod 165 — 175, Vevče 105 — 0, Ruše 280 — 300, Stavbna 56-0, šešir 105 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 447.5 — 448, kasa 447-5 — 448. za junij 450 do 452, za december 469 — 471, investicijsko 91.75 — 92.25, agrarne 56.5 — 57.5; bančne vrednote: Polio 20.5 — 22, Kreditna 85—0, Hipo 58.5 — 59. Jugo 87 — 88. Ljubljanska kreditna 126 — 0, Narodna 7100—7200, Pra-štediona 885 — 895. Zemaljska Sarajevo 145 do 165; industrijske vrednote: Našička 1900, Gutmann 210 — 220, Slaveks 108 — 0, Slavonija 11.5 — 12. Danica 148 — 0, Sečerana Osijek 510 — 520. Tvornica vagonov 98 do 105, Union Osi rek 240 — 260. Vevče 108-0, Isis 30 — 33. Dubrovačka 480 — 490. Trbovlje (ex coupon) 500 — 505, Narodna šum-ska 32.5 — 35. Beograd. Vojna škoda 446 — 446.5, investicijsko 91 — 92. agrarne 57 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blacovna borza (1. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zakliučena sta bila 2 vagena. in sicer 1 vagon bukovih testo-nov, monte, media 23, fco vagon Sušak po 530 in 1 vagon tramičev. 3'3, fco vagon Su-šak po 320. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Cene pšenici, turščici in moki so popustile. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (78 /79 kg, 2 %, 6lov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, promptna po 407.5 — 410; slavonska, promptna po 395 — 397.5; tu rščica (slov. postaja, navadna tarifa, rlfč. 30 dni): baška. promptna po 340 — 342.5. činkvantin 350 — 355; oves: baški, zdrav, rešetan. promptni po 310 — 315; moka: <0g», fco Ljubljana, plač. po prejemu po 545 — 655. Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca nespremenjena. Moka je v ceni ponovno nekoliko popustila. Promet: 26 vagonov pšenice. 1 vagon ovsa, 4 vagone tur-šČice in 24 vasnnov moke. Pšenica: baška, 77/78 kg 850 - 355; baška, 78/79 kg, 355 — 357.5; gornjebanaška. 78/70 kg 347.5 dn 352.5. Oves: baSki in sremski 265 do 270. Tu rščica: baSka in sremska, promptna 295 — 297.5; za junij 297-5 — 300; banaška 292.5 — 295. Moka: baSka <0g» in <0gjr> 475 - 485; <2» 460 — 475; «5> 440 do 450: «6> 420 - 430: <7> 350 — 360. Zagreb. Amsterdam 22.905 — 22.965, Dunaj 7.982 - 8.012, Berlin 13 5875 — 13.6175, Budimpešta 9914 — 9.944. Milan 298.5 do 300.5, London 277.06 — 277.86, Newyork 56.71 - 56.91, Praga 16ai — 168.9, Čarih 1098.5 — 1096.5. Dunajska bona sa kmetijske proisvode (31. maja). Pod vplivom ugodnega vremena je tendenca na dunajskem tržišču izredno mirna. Tzgledi letine so se povsod zboljšali, zato Je konsum zelo rezerviran. Nova iugo-slovenska pšenica Tisa (77 kg) 9e nndi za avgust po 1.85 KČ. Tudi v turUČici le promet zelo slab. Uradno notirajo vključno Bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 42.25 — 43.25; madžarska Tisa 47.25 — 47.75: rž: marchfeldska 41 — 415; tu rščica: 36.75 — 37.5; oves-, domači 37.5 _ 38, madžarski 39.75 — 40.75. Ponovni finale za prvenstvo L. N. P. ASK Primorje in ISSK Maribor ponovita jutri, v nedeljo ob 17. url na prostoru Pri« morja odločilno tekmo za letošnje prven« stvo LNPa. Kot predigra bo ob 15.30 pr« venstvena tekma rezervnih moštev Primor« ja in Hermesa. Na binkoštno nedeljo od« igrana prva tekma Primorje : Maribor je prinesla zmago Primorju (2 : 1). Maribor je vložil protest proti priznanju tega re« zultata zaradi nekih pogrešk sodnika LNP je ta protest uvaževal in odredil, da se fi» na'e jutri ponovi. Maribor se je v zadnji tekmi pokazal z ozirom na njegovo lepo igro kot prav re« sen kandidat za prvenstvo Slovenije. Seve* da je vprašanje, ali bo mogel ponoviti svo« jo izvrstno igro tudi v jutrišnji tekmi, ki jo bo vzelo Primorje od prvega hipa z naj« resnejše strani. V ten primeru bi bil Mari« bor izraziti favorit jutrišnje tekme. Na drugi strani je treba računati s tem, da bo Primorje zavedajoč se težke naloge igralo z vso ambicijo in mislimo, da se ne moti* mo, ako rečemo, da je Primorje sposobno zaigrati boljše kot je igralo na binkoštno nedeljo, iz te predpostavke ostanejo boljši izgledi za priboritev prvenstva vendarle na strani Primorja, Ilirija : Grazer Sportklub Danes ob 18., jutri ob 15. uri — igrišče Ilirije. SK Ilirija odigra danes in jutri dve med* narodni nogometni tekmi z Grazer Šport« klubom, ki nastopi s tem prvič v Ljubljani. Sportklub si je priboril letos prvenstvo Gradca ter je kot prvi reprezentant graške« ga nogometa, ki stoji na zelo ugledni stop« nji, pri nas gotovo interesanten gost. Nje« gov prvi nastop bo vzbudil ob teh okolišči« nah mnogo pozornosti Kakovost Sportklu« ba izpričuje 2:0» prvenstveni tekmi proti GAK»u, 3 : 1 proti Dunajski Hakoah itd. Skoro kompletni Sportklub je zmagovito zastopal barve Gradca v medmestni tekmi z Mariborom (3 : 1) in Zgornjo Štajersko (5 : 1). Njegov napad vodi znani avstrijski internacijonalec Kowanda Ilirijo čaka pro« ti temu nasprotniku težka naloga, česar se mora njena enajstorica zavedati vnaprej, ako hoče doseči pozitiven izid. Tekmi se igrata ob vsakem vremenu; pri« četek nedeljske tekme j« vsled ponovnega prvenstvenega finala, ki se prične ob 17. uri, določen na 15. uro. Tenis turnir Atena : KAC Za binkošitne praznike je tenis sekcija TKD Atena pozvala Klagenfurter Atletik Šport Klub na medklubski turnir. Povabi« lu se ie odzvalo 8 gospodov in 5 dam, ki jim je Atena postavila nasproti enako šte« vilo svojih igralcev. Igralo se je 8 smglov za gospode, 5 singlov za dame, 7 doublov za gospode in 5 mešanih doublov, skupno torej 25 iger, od katerih je KAC odločil v svojo korist 17. Alena pa 8. Celovčani so bili vsekakor močnejše mo« Stvo, ki se mu že pozna turnirska rutina. Njihov najboljši Igralec Maurer ima zelo Hazena Primorje : Ilirija. V nedeljo se vrši na igrišču Atene v Tivoliju prven« stvena hazenska tekma med družinama Pri« morja in Ilirije. Po preteku enega leta se rasa dva športna rivala prvič srečata tudi v tej panogi športa: Ilirija v trdni veri, da si ohrani hazensko prvenstvo, ki ga drži že od vsega početka, Primorje pa z velikim hotenjem, da si po vzgledu svoje nogomet« ne in lahkoatletske sekcije osvoji tudi to prvenstvo. Tekma se prične ob 11. uri do« poldne. Tenis turnir za prvenstvo ljubljanske univerze. Tekmovanja za prvenstvo ljub«, ljanske univerze, ki se vrše v okvirju aka« demskega športnega dne v nedeljo, 3. t. m. se otvorijo že danes v soboto popoldne s turnirjem, ki se vrši od 15. ure dalie na igriščih TKD Atena pod Tivolijem. Turnir bo vsekakor zelo interesanten, ker se ga udeležijo najboljši igrači ljubljanskih klu« bov, ki so zlasti v turninu Atena « Klagen« furter AC pokazali vkljub razmeroma r«od« nji sezoni že uprav odlično formo. Tenis sekcija športne reprezentance ljubljanske univerze pa si tudi prizadeva, pridobiti za nedeljo dopoldne za par ekshibicijskih iger odlične tenis igrače zagrebške univerze, ki šteje, mimogrede omenjeno, med svoje čla« ne tudi naibolišega jugoslovenskega igrača, ki ie zastopa! barve naše države tudi v tek« movaniu za Dawisov /okal mladega talen« tiranega Schafferia, PoPča. Podvinca itd., kojih gostovanje bi za ljubiianske ljubife« I je »belega športa« pomenilo vsekakor iz« reden užitek in redko senzacijo! Tenis turnir v Ptufu. V nedeljo dne 3. iunija se vrši medklubski tenis turnir med Slov. tenis klubom Ptuj in Čakovečkim športnim klubom ir Čakovcn, na igrišču pr« voimenovane Pr%siMLoua.+. 'cLtUk Jalra'LuN/osui, \.TtL št. zfp2 JLaJu* crglcun,, ki, jIll zifo o parr^cLo%jalrt»- tn. rocuaL rut, ruxjn*riA. obSuLstoa*. urcuut buvda pas-—Naj' rruxjysi zjv+sak Vin, 5—Vrixiojbata, &a, fifrv Vin, js Vi* prvbjjbui*. jt upojrla* o*rf oylas> prtobčuo tikovn* cacusu pafUs, Lra, tuLuc• [jabfyaAa.lst nJsi Imi^Um.^ oglasi, try&usiug to*- Prislojbisup ta Iifrt> J)uc 5V Oglase za nedeljske številke „Jutra" sprejemamo odslej dalje samo do sobote do 2. ure popoldne. Engelbert Franchettl Ljubljani Dunajska e. 20 priporoča elegantno urejeno la posebni oddelek aa brivnico damsko Iriziranje barvanje m izvrševanje la» aib iadelkov. 106 Uniforme v*eh rrs.t izdeluj« tudi na obroke Simon Klimanek — Ljubljana, Seleaburgova ui. h. 6. 18781 Meyerjev Leksikon nor, prodamo tudi na obroke. Pojasnila daje No-vir.ki biro. Ljubljana, Selen burgova 7/11. 19744 Prodam knjige: ©rterreicbisch" Zeitschrift tU} Vermossungsvesen. 10 trdoveaanih zvezkov od 1. 19C8, ko je aaSel uhajali do L 191». 8 pestro vsebino ia nižje geodezije, opisi merilnih pripomočkov, a mnogimi tabelami in lednačbaml. — M. Pleter-inik: 81ovensko-nemški slo-Ttr, trdo vezan, T dveh zvezkih Ehre dee Herzog-tura Krain, orig Valvazor-jevo Izdajo, prve 4 knjige v snem zvezku vezane. To knjigo se eventualno tudi zamenja za eelotno delo poznejše KrajSeve izdaje Kaslov v oglasnem oddelku ■Jutra*. 19719 Tehnične knjige različne in EsMlboro, Elek-trotechnik proda po zelo ugodni eemi Hinko Sever, antiqnariat, Ljubljana, Stari trg 84. 19935 '7 K' 2 mlajši deklici za zavijanje čaja sprejmem Kselov v oglaajjem. . oddelku .Jutra«. ' 19863 Natakarico ca lerviranje, veščo tudi nemščine, sprejmem za pen-zijo ob Jažiranu. Vprašati sa Miklošičevi cesti Sfl/T. levo. 19823 Fotograf, pomočnika prvovrstnega za vsa dela. I5če za takoj ali pozneje za stalno službo Na«! D RovSek, foto-atelje v Ljubljani. 19760 Stavbni tehnik dober ri?ar ln kalkulant, dobi stalno službo — Ponudbe z navedbo refereno aa oglasni oddelek »Jutra» pod »Tehnik*. 19720 Sigurna eksistenca! Siguren zaslužek! iščemo zastopnike za prodajo važnih predmetov, na obroke Dajemo fiksno plato in provizijo Ugodna prilika dobrega zaslužka. Zumbulovič, Ljubljana — Aleksandrova 12. 19065 Mesarski pomočnik vežč prekajevalee, dober ia samostojen — dobi stalno službo. Plača po dogovoru, nastop takoj Naslov pove oglasili oddelek »JutTa» 19840 Zastopnika iSčem za obiskovanje privatnih strank v Ljubljani. 50 % provizije. — Dober predmet. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19S53 Vrtnar praktičen in perfekten — išče službe. Naslov pove oglaani oddelek »Jutra*. 19862 Učenca ■a usnjarsko obrt, i vso •skrbo v hiši »prejme Jeglič aa Grosupljem. 19579 Sofer-ključavnlčar trezen in dobro Izvežban, 27 let staj, išče primerno službo. Naslov prosim na oglasni oddelek »Jutra* pod »Rafael*. 19843 Trg. pomočnik galanterij, in modne stroke išče službo. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Pomočnik*. 19797 Poduradnik vojaščine prost, vešč slov., srbo hrvatskega in nemškega jezika, s večletno prak-=o v vseh pisarniških poslih, želi namestitve bodisi v kateremkoli kraju Jugoslavije Naslov v oglasnem oddelka «Jutra>. 19641 Šofer ttče službo. Naslov: Jugo-avto, Dunajska 9. 19928 Knjigovodja slovemski ln italijanski., ko-respondent, vešč v lesni industriji, sprejme takoj vsako mesto. Nasllov pove oglasni odle-lek .Jutra*. : 19936 Moško kolo prav dobro ohranjeno, po nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 19967 Žimnlce, porcelan »teklo ln pohištvo poceni prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.. 19818 Nov brek osemsedežen, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 19788 Motorno kolo BSA, 500 m», i prikolico, električno lučjo, v brezhibnem stanju proda dr. Kumar, Hrastnik. 19781 Ariel O. H. V., s prikolico, nov, usodno naprodaj Naslov v oglasinem oddelku »Jutra*. 19761 Austro Fiat šcstsedežni, 15—88 HP, v zelo dobrem stanju, s prav dobro pneumatiko, kom.pl Boscliovo razsvetljavo in starterjem prodam po zelo ugodni ceni. — Na ogled vsaki dan od 1. ure naprej v Rožni dolini, cesta VIII/10. 19916 Za motor aH auto močna nožna piimipa, rokavice, očala tn karbidna svetilka naprodaj Alojzij Lampič. krznar — Kolodvorska 26. 19923 Enodružinsko hišo kupim na Ježici, Novi va. si, Stožicah ali kje v bližini Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Enodružinska biša*. Posredovalci izključeni. 19952 Majhen trg. lokal v sredini mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lokal*. ' 19809 Trgovski, oziroma pisarniški lokal v bližini sodišča oddam takoj ali 1 avgusta Naslov povt, oglasni oddelek »Jutra*. 19754 Osebno pravico oddam. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Pravica*. 19796 Osebno pravico za vinotoč oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ljubljana*. 19868 Peki, pozor! Iz zdravstvenih razlogov opuščam ter oddam dobro pekarno a vsem Inventarjem zelo ugodno v najem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod »St. 130* Stanovanje obstoječe ia 8 sob, kabineta in pritiklin, v sredini mesta, visoko pritličje — primerno tudi za pisarno, takoj oddam Najemnina za 3 leta naprej Dopise na oelasni oddelek »Jutra* pod »Stanovanje 84*. 19881 Stanovanje sobe in kuhinje oddam takoj na Aleševčevi cesti 21 19955 Pozor, pečarji! Dgodna prilika! V najem oddam hišo « p«čjo za Iga nje ilovioe. samo 18 minut oddaljeno, v zelo prometnem kraju. Vse v dobrem stanju. — Pojasnila daje Ivan Maier. Ljubno, pošta Podnart, Gorenjsko. 19943 Nabiralci znamk! Za 10 Din pošljem 50 različnih znamk od držav, katere' Vi želite/ — Avgust Potušek, Kranj . štev.- 80. '. 19906 Učenca h boljle hiše, ki Ima veselje do trgovine ter primemo šolsko izobrazbo — epreime takoj trgovina a leleznino Anton Brenči? v Ptujn. 19369 2 čevljar, pomočnika za boljša dela »prejme takoj za stalno Andrej Cer-Bilec, Kranj. 19958 Pisarniško moč mlajšo, začetnico, k! bi bila zmožna knjigovodstva ln strojepisja, iščem za takoj ali s i5. junijem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zmož-Boet 909*. 19909 Za velesejem Wemo prodajalko ra'arterijske stroke. Reflektantinje naj oddajo takoj svoj na-ilov pri oglasnem oddelku •Jutra* pod »ParfumeTija*. 19944 Postrežnlco poSten o, sprejmem takoj za vsa hišna dela od 7. do 8. u:-«. Narlov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19947 2 čevljar, pomočnika za boljša dela rerejine ta-kflj ra stalno Mlba Cernl-lec, Strahinj — p. Naklo. 19959 Učenko M pfrrojno pletenje sprej- iriem takoj Na*'ov v oglas, oiutl^u »Jutra*. 19956 Herber, Slov. Bistrica. 19960 Za frizerko se želi izučiti lTletno de. kle, čedne postave. Ce mogoče a hrano ln stanovanjem v hiši. Naslov pove oclasni oddelek »Jutra*. 19918 Pletllnl stroj na 8 ključev, rabljen, št. 8 ali 10, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »S. W.» 19834 Jelševe plohe in hlode kupim takoj — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cjelševina*. 19822 Šofer star M let, trezen ln zv nesljiv, išče službo. Dopief na Ruski odbor, Ljubljana - pod šifro »Šofer.. 10920 Elektromotorje vsakovrstne kupujemo in prevzamemo v komisijsko prodajo. Ponudbe na Ber-godae & Comp., Ljubljana, Kolodvorska ulica štev 3. . 19957 Realitetna pisarna Ljubljana — Kolodvorska ulica it. 29 proda na Kranjskem in Štajerskem več hiš vil, gostiln, graščin, posesti in stavhišč ter odda st*. novanja in trgovske lokale 19841 Trgovino z mešanim blagom, z zalogo In inventarjem, v industrijskem okraju z 1800 prebivalci in veliko okolico, oddam v najem proti prevrefjn zaloge v gotovem plačilu Ponudbe na oe^ni oddelek »Jutra* pod »Najem 910*. 19910 Stanovanje 2—8 sob iščem za takoj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stalno* 19747 Stanovanle 3 sob. sobe za služkinjo, ovent. tudi kopalnice in drugih pritiklin, a elektriko, v sredini mesta i š 8 e trgovec. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutr** pod šifro »1. avgust*. 19984 2 vajenca *n elektrotehniko tn strojno ključavničarstvo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19958 Brivskega pomočnika debrega delavca »prejme takoj Dragan Lisac, Hra^t-alk. 19908 Več ki ao vešče mvanja pl«t«. 8in aa roko In na gpecijal-ne »troje, sprejmem. Na-*><>▼• oglasni oddelek Birmanska darila uajltipša in najcenejša Su pite pri zlatarju A Fuchs. Ljubljana, Selenburgova al št 8. 19-H Vrvarske Izdelke najboljše kvalitet« kupite najceneje v najveijl vrvar-ni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d.. Grosuplje ori LJubLJani — Komisijska laloga: Franc Palm«. LJubljana. Goepo-svetska cesta 7 — Celje: Cankarjeva 7 la Maribor: Kokoška 8, 261 Žimnice porcelan, steklo in pohištvo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19848 Oglje bukevo in breiovo, tma več vagonov naprodaj M Ročnik, lesna trgovina — Šoštanj. 19734 Vrhniško opeko udake, zarezano »treino opeko tn bobrovo« od op<-karne Jeloviek tma vedni r zalogi Jakob Golt. Tr novska ulica L 18078 Hišni telefon 2 poetaje, fin« aparat«, > baterijami, kompleten za montažo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19935 Gostilničarji, pozor Večjo množino vrtnih stolov, omaro za led in pivo kompl., kredenco slike in jedilno orodje prodam Naslov v oglasnea oddelku Parcele krasne, solnčno le leče, suhe, nasproti vile »Zlatica* ob Večni poti in sicer posa-mezne parcele v izmeri 1100, 1200, 1800, 1900 m« naprodaj po jako ugodni ceni. Tik parcel električna in vodovodna napeljava — Večje parcele primerne zgradbo 'dvodružinskih hiš. Načrti in prodajni pogoji pri »Posest*, Miklošičeva cesta 4. 19774 Nova hišica blizu postaje, i vrtom za zelenjavo in tri četrt orala zemlje takoj naprodaj — Potočnik, Račje štev. 185. 19730 Parcelo tik kolodvora, v okolici,, po-leželskega mesta, ft—40CK m1, vodovod, elektrika v bližini, pripravno za ve8je podjetje, oziroma tovariio prodam pod ugodnimi .pogoji Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro .Parcela 197*. 1909 , Hišo popolnoma novo, » dvema stanovanjema, veliko kletjo in z 2500 m1 vrta, na Po-brežju pri Mariboru — i«-trt ure od mesta oddaljeno po zelo ugodni ceni tako. prodam. "Vprašati v trgovini R e n č e 1 j, Maribor-Pobre4K 19973 Prodam Hišo novo, v l«pih Dolenjskih Toplicah, na najlepšem prostoru. Pri hiši je lep vino-grad, -velik sadni vrt in vrt za zelenjavo, kakor tti di čfl elnjak s čebelami Primerno za vpokojenoa ali obrtnika. Prodam iz proste roke. Resnim kupcem daje pojasnila lasitnik Rudolf ZujfMJ ? I^U«^ JM2 Opremljeno stanovanje 2 lepih »ob, predsobe, kuhinje, z balkonom, vrtom in pritiklinami takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19946 500 Din nagrade dam tistemu, ki mi preskrbi stanovanje 1—i sob s pritiklinami, v mestu. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod tnaftko »Solnčno 600*. 19914 Komfortno stanovanje 4 »ob, a v»emi pritiklinami takoj oddam na Miklošičevi cesti (Vzajemna poso jilnica) — Informacije in ogled ob delavnikih med 2 In 4. aro pop. pri dr. Oblaku. 19921 Oficirju oddam v sredini mesta opremljeno sobo (event. sobo in kabinet). Poseben vhod. elektrika, parket, čisto, svetlo, solnčno in zračno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Gospodično sprejmem v sredini mesta na stanovanje, eventuelno s hrano Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 19882 Večjo prazno sobo aH 2 manjši želim pri bolj ši rodbini, z uporabo vrta, na periferiji ali v mestu Ponudbe » navedbo cene na ekspozituro »Jutra* — Ljubljana VII — pod šifro »Boljša rodbina*. 19880 Gospoda sprejmem na hrano in stanovanje na Starem trgu št. 26/111. 19830 2 manjši sobi nt 1 veliko aa pisarno, v '.»litini glavne pošt«- i»6-aic Ponndbe na poštni or»1»i « 172 Ljubljana. 1810» Sobo z uporabo klavirja in vso oskrbo iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 17*. 19970 Gospodično sprejmem na stanovanje — event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 19962 Lepo sobo v bližini kavarne Evrope, udobno opremljeno, popolnoma separiran vhod, solnčno, svetlo in skrajno či.vto, oddam le boljšemu stalnemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 19974 Na boljšo hrano sprejmem par gospodov ali dam. Naslov v oglasnem 19940 oddelku »Jutra*. Na hrano poceni »prejmem gospode. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19666 Dojenčka sprejmem v prav dobro oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19893 f f/ Obrtnik prosi 12.000 Din posojila za eno leto. — Dopise pod šifro »Garancija — dobre obresti* na oglasni oddelek »Jutra*. 19824 Trg. pomočnik vojašSine prost, t 20 000 Din kavcije, želi premeniti službo Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Samostojna moč 13* 19773 Ljubi trotek kam greš v nedeljo 8. ju nija? Grem k moji matici, na rajanje v hotel Tivoli! Pridi tudi Ti, tam bo velika izbira čebelo. 1994S Diskretnost 1069 Prosim, dvignite pismo. 19902 Zračno sobo lepo in solnčno, s posebnim vhodom, poceni oddam v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 19969 Sostanovalca sprejmem po nizki ceni v centru mest« na hrano in stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 19941 Prazno sobo išče boljši gospod. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra. Mirna peč! Morda Je pošta v Mirni peči izjema — da sprejema šifrirana pisana. Vse druge pošte imajo prepoved. Torej ne nekorektnost, temveč vestnost. Pošljite naslov in 15 Din za ta oglas, na kar Vam pošljemo ponudb«. 19831 Staro violino proda za 200 Din Karol J»m. izdelovalec harmonik — Bohoričeva ulica št. 9 19924 Ljubitelji psov! Sprejema se striženje psov na Rimski cesti it 17 — dvorišče. 19844 Hotel Kvarner Malinskst, otok Krk tik morja 20 sob. prvovrstna kuhin a, penzijonat, štirikratna brana Din 60'—. Krasno kopališče in druge udobnošti. KOMPANJONA TRGOVSKEGA DRUŽABNIKA marljivega, solidnega, Id bd oseboo sodeloval s kapitalom 200—250 tisoč Din, IŠČE re-aamirana, specijalna tehnična trgovina v Zagrebu, ki tudi v največji stagnaciji dela v vsej državi, s stalnimi, sigurnimi odjemalci, sa povečanje io razširjenje delokroga. Ponudbe z dosedanjim delovanjem pod »Sofidau Za — 16432» na Pubficnas, Zagreb, GurcdtiKče-va 11. Diskrecija zajamčena. 6622-a Lep naj bo 65 Vaš dom. š!:karije in pleskanje naj Vara vedno preskrbi Ivan Košak. Bteiwelsova cesta št. 15. Slikarstvo ln ole«karstvo. N^iodprnefšf vzorci t -u. doka* zano 2t desetletju vodilna kot najstarejta avetovna znamka ir dokazljivo tudi naj* i°n<>*, ^ Solncne zastore plaht«) platnene. Po najnižji sem po meri tadeluje Rudolf Sever lapetnlk, Marijin trg it. X. — Pred nakupom drugje zahtevajte moj prospekt 47 JUOShODlN Jfc poskusite ulealao «vd*tvo »a po.lt> ganje drv tn premaga -t*nt«-v»ju fUoea uri *» t«a> mm Ui te©0& o tro J®te8es! Izvirna pravljica s slikami za deco. Spisala tetka Metka. »Poizkusimo!« Je vzkliknil Skok. Pograbili so lonec, nametal! vanj prsti in hajdl z njim na ognjišče! In glejte čudo: v loncu je zavrelo, da niso vedeli, kdaj, in sladka mlečna kaša, ki so jo najrc^I jedli, Jih Je vabila k zajtrku. Pridno so zajemali, teknilo Jim je, da nikoli tega in njihova sreča bi bila popolna, da se ni Jokica začela jokati, ket se Je bila CreieS r?^ ja Iq H flSžata % fstedsa,y^ 69 Žima ■n tnndroce najboljša d najcenejša ori Vi M 4 S T P R L tovarna £!me >tražl&« pri Kranju Krapinske top lice sigurnim uspehom admoo išiss revmo ženske bolez ni itd. V pred in pose ziji znatno znižane oene — tet ceno mv&alno zdravljenj* za 20 dni 128(1 Din. Avto bu» na postaji Z*bok tet direktno il Zagreba is Ro saške Slatine Popusti o* železnicah, novi restavr« ter. blatne kopeli ter ko peli i ogljenčevo kislino Poln« komfort Itd Sezija od april« do oktobra — Pro-TJekf. razpošilja kop» liška uprava. 97 Kranjska Sara. Učiitedjica vrame če« počitnice v Kranjsko rorv desk leta v storosti od 15 dc 18 tet t popolno oskrbo v novo preurejeno stanovanje z vrtom. Stalno nadzorstvo. Tabe-rkukcno bolnih se ne sprejme. Cena 2000 Din. Ponudbe na Kranjska gora 74. 7423a Vsem sorodnikom, prijateljem io znancem naznanjamo pretužno vest. d j nas Je danes za vekomaj zaipustii naš dragi Ljubomir Pogret) dragega sinčka bo v nedelo, dne 3. junija. Boh. Bistrica, dne 1. junija 1928. Žalujoča rodbina Požarjeva SaSBSHHSHHSSSSSSžSHEaafaiaH ia r Večja vinska trgovina v Jugoslaviji čsče za takojšnji nastop prvovrstnega j HEMOROiD; V^erz-serum zoper he-noroide, Recto-Sero jroaškne avtomatično v iedeže bolezenskih ka.l! m kmalu odstrani nad iego (srbečico v zadku. skeJenJe, bolečine) to povzroči, da se bemo roid' posuSe. Zahtevajte ga v lekarni f>0 6 ta s G3 S H (S a etarja. i Prosilec mora dokazati, da je dovršil z j gg dobrim uspehom kako kletarsko šolo, da j 0 je že delj časa praktično izvrševal kle- j 0 tarstvo, razumeti se mora tudi na razna i E9 vina in nakupe. j gg Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod j gj »Kletar.« j G3 I SgiZSSSSBBSSSiiSSHStSHHHISSilB' POZOR! POZOR! p. a Dovoljujem si cenjenemu občinstvu vljudno sporočiti, da sem otvoril r Ljubljani, Komenskega ulica št. 36 svojo pisarno, ki se bo pečala z agen-turniimi in komisijskimi posili vseh vrst, nadalje z raznimi informacijami, preskrbo raznih trgovskih naslovov, posojil, inkasom itd. Za naklonjenost se cenjenemu občinstvu najvljudneje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem 7007a JOSIP TURNAR. Prodalalec - prodajalka delikatesne stroke, prvorazredna moč se sprejme za Ljubljano. — Ponudbe z zahtevki in možnosti nastopa na oglasni oddelek „Jutia" pod Špecijalna moč. 6521 a Stanley Weyman: 34 Rdeča kokarda Roman. »Vas je zgrabila za orožje!« sem Mjpal »ZapaM hočejo grad In gospodična Dertfza je doma! Ti, Gililes, zajaši konja; dirjaj brez oddiha v Cahors in povej to gospodu markizu. Reci, naj zibere kar največ ljudi in naj pribiti na pomoč. Ti, Andirč, pa hiti v Saux. Pokliči abbeja Benoita... in prosi ga, naj stori, kar le more.« Namestu odgovora sta stala pred menoj z odprtimi usti ln zijala v temo. »Pa kobila gospod?« je naposled bedasto vprašaj eden Jzmed njiju. »Osel!« sem zavpEil. »Vrag nai jo vzame! Kdo se zdaj me.nd za kobilo! Ali ne razumeš, da je grad v nevarnosti?« »A vi, gospod?« »Gledal bom, da pridem z vrtne strani v grad. Gamita se! Na pot, prijatelja! Sto livar vsakemu izmed vaju, če rešimo grad!« Rekel sem »grad«, ker nisem hotel govoriti o tistem, kar mi je bilo predvsem na umu; zakaj na to, da nad pade nedolžna deklica y roke teh zveri, me je bilo še misliti strah. A prav ta misel je bila (tisti, ki mi je dala moč, da sem se po odhodu svojih slug preril skozi gosto seč, kakor da je tenka pajčevina. Z brezumno naglico sem stekel čez polja ki mimo vasi ter krenil proti vrtovom, ki so se dotikali iztočnega krila gradu. Ograjeni so bili samo z živo mejo in plotom i'z deska; ko sem preskočil ta plot, sem imel svobodno pot v neposredno bližino zgradbe. Ozka stranska vrata so vodila iz gradu na vrt itn z vrta na hodnik, ki se je končava! v veliki grajski vrži. Grajsko poslopje je imelo dve stranski krili in srednji del. Sto korakov od pročelja se je začenjala vaška ulica; široka, prašna pot je spajala glavni portal z vhodom, čigair mrežna vrata so bila podnevi iin ponoči odprta. Uporniki so imeli potemtakem kaj kratko pot; nikaka ovira jih nI ločila od poslopja; če bi prišli do tod, bi naleteli samo na nezavarovana okna in vrata — ako so bila vobče zaprta. Ves poten in prašen sem planil v črno temo, ki je ovijjala grajske zidove, in dospel do vrat... Zaletel sem se vanje z ramenom. Držala so! Upirala so se mojemu obupu, ko je bila vsaka sekunda diragooana! Luči plamemc sicer nisem videl in kričanja množice nisem čul, zakaj vogal gradoi mi je bil na poti — a tem bolj živo sem si v duhu predstavljal bližamje napadalcev: misli sem, da morajo biti že pri velikih vratih. Zaman sem razbijal in stresal kljuko. Nazadnje sem pozabil vso oprezmost; jel sem klicati, čedalje glasneje in glasneje, čez dolgo večnost — tako se mi je vsaj zdelo — sem zaoul negotove korake, ki so se bližal hodniku, in sem zagledal pod vrati trak svetlobe. Še trenutek in meketajoč glas je vprašal: »Kdo je?« »Vilkont de Saux,« sem nestrpno odgovoril, »vikoirt de Saux! Spustite me noter! Spustite me noter, pravim!« In spet sem jel togotno razbijati po vratih. »Ali, gospod,« je odvrnil glas, ki je postajal čedalje bolj klavrn, »kaj pa je vendar takega?« »Kaj je? Grad hočejo zažgati, budalo!« sem kriknil. »Odprite, odiprite, če nočete živi zgoreti!« Po kratkem obotavljanju je strahopetec vendarle odklenil. Urno sem plani! v tesni hodnik z umazanimi, razpokamkni stenami. Brezzob, od starosti že bedast sluga, ki sem ga bil večkrat videl, kako je v presobju navijal volno, je stal pred menoj z železnim svečnikom v roki Ko me je zagledal, mu je hič omahnila; debe-to me ie pogledal in od začudenja zazijal. Videč, da se od njega nimam česa nadejati, sem ga odrinil in sam zapahnil vrata. Nato sem mu vzel svečnik iz rok. »Brž!« sem velel, tresoč se od razburjenja. »Peljite me h gospodični.« »Aa? Kaj pravite, gospod?« »Na vrh me paljd, osel! Na vrh!« Hotel je nekaj reči, toda nisem ga utegnil poslušati. Ker sem poznal pot in sem imel hič v rokah, sem ga pustil, kier je bil, in sem stekel po hodniku. Veža je bila vsa temna; moja lučka jo je razsvetljevala komaj toliko, da sem se mogel razgledati. Vrata so bila zabarikadirana. To videč sem se obrnil proti stopnicam. V trenutku, ko sem stopil nanje, se je stari sluga, ki je tekel za menoj, spodtaknil ob kolovrat, ki mu je stal na poti. Kolovrat se je prevrnil z ropotom, ki mu je zgoraj odgovoril zbor javkajočih in tar-najočih glasov. Ko sem pritekel na vrh, sem našel vekače zbrane OkoM Jotienke, ki je s svojim slabotnim brlenjem daiala prizoru še bolj klavrno lice. Najbližja dva, star lakej in kuhinjski dečko, sta preplašeno buljila vame z očmi. Za njima so trepetale tri ali štiri ženske in vekaje stiskale obraze druga drugS v krila. Starec je meketaje zaklel, trudeč se, da bi jih pomiril. »Kje je Gargoui?« sem ga vprašal. »Šel je zadelat vrata na zadnji strani.*, »In gospodična?« »Taimle.« f -v Spaga-motvoz Pravilu! slovenski Izraz za »špago« le »motvoz«. Sedal to veš. dragi čitateli a treba le. da tudi veš. da se izdeluje nalboliši motvoz ln vsi vrvar-ski izdelki v domači slovenski tovarni sred: Sloveniie v: Tovarna motvoza ln vrvarna d. d- Grosuolie ori Liubliani. ki razstavlja na veleseimu v pavilionu I 554—558. Svoji k svojim! Kurio očesa Najboljše 9 -dstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali na. ravnost iz tvornice in glavnega skladišča N. Hrnjak ~ lekarnar. SISAK- t 7420 "v Spaga-motvoz Pravilni slovenski Izraz za »špago« ie »motvoz«. Sedal to veš. dragi čitateli. a treba je. da tudi veš da se izdeluje naiboliši motvoz in vsi vrvar-ski izdelki v domači slovenski tovarni sredj Sloveniie v: Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuoiie orl Ljubljani, ki razstavlia na veleseimu v pavilionu 1 554—558. Svoji k svojim! StroHovn ak; so si edini v tem, da so «6 Podpisani naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog in oče, gospod dr. Valentin Fierin 6odni nadsvetmk ? dne 31. maja 1928 ofb 10. uri zvečer v Gospodu preminul. ! Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo, dne 3. junija ob ^ 6. uri zvečer iz bolnice na mestno pokopališče. Sv. maša zadušnioa se bo brala v ponedeljek, 4. junija ob 7. uri zjutraj v žuipni cerkvi sv. Danijela v Celju. Celje, dne 1. junija 1928. Josipina Fierin, soproga, v Imenu otrok Tee, Herte, Huberta in Melite ter ostalih sorodnikov. Najnižja cena Favorit svetovne automobilske publike Dovršeni novi avto Knock - motor Hudson patenta vozi tudi največje vspetine z direktno brzino. Vzdržljivost v pogonu do 300.000 km. — Poraba bencina 8—9 kg. Glasovita nenadkriljiva prožnost vzmeti. Užitek vožnje na najslabših cestah. Brzina do 120 km. Zavore na 4 točke. Prekrasna linija voza. Razkošna oprema. Pol milijona voz prodanih prve 4 mesece tega leta _ 6 Cilin. — 40 HP. Grande Sedan de Luxe 88.000 Sedan Coach 79.00 Torpedo de Luxe Roadster 2-Seater 78.000 88.000 - SIX Zastopstvo za Slovenijo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. Telef. 2461. t Vsemogočni je poklical k Sebi nad vse ljubljenega moža in nenadomestljivega očeta, brata, strica, svaka, gospoda dalberta Poselil trgovca danes ob 8. zjutraj, previdenega s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 3. t. m. ob 2, popoldne iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 7. Ljubljana, dne 1. junija 1928. Marija roj. Jenček, žena. — Alfred, Hugo, sinova, in ostali zalu* joči sorodniki. 7403=a Jpecijolnn Dijetična hranilna sredstva za sladkornobolne (diabetikere) in bolne na želodcu in črevesu kakor kruh, pecivo, čokolado, bonbone in kompot se dobi samo pri 6318 J. 3UZZ0LINI, delikatesna trgovina v Ljubljani, Lingarjeva ulica = samoprodaja za Ljubljano - ■v Spaga-motvoz Pravili slovenski Izraz za »špago« ie »motvoz«. Sedai to veš. dragi čitateli. a treba je. da tudi veš. da se izdeluje naiboliši motvoz in vsi vrvar-ski izdelki v domači slovenski tovarni sred' Slovenije v: Tovarna motvoza in vrvarna d. d„ Grosuplje pri Liubliani. ki razstavlja na veleseimu v paviljonu I 554—558. flvoji k svojim! POKUŠAJTE VASU SREČUM KUPITE iLI POlTOM PORUČITE VAŠU SRETNU SREČKU ^AMo miCTAI SAMO spit KOD; 99 šaše in aparati za vkuha* vsn e najzanesljivejši. Tovarniška zaloga ,Weck' pri tvrdki ,FRUŽTUS", Ljubljana, Krekov trg 10/1. Celje: JOS. JAGODIC, 1.34, Maribor: KARL L0TZ. Edini pristni malinovec limonov sok, oranžni sok in sadne marmelade priporoča tvrdka Srečko Potnik in drug parna destilacija esenc, eteričnih pro izvodov eterov, ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad. LJUBLJANA Metelkova 13. — Telefon 2110 6431 -n išče se tpgffigl PROD. SREČAKA DRŽAV. KLASNE LUTRIJE ZA NOVO VUCENJE.CEHA ZA SVAKU KLASU mm loorpihtraate: Plani upute Saljemo bezplatno kateri je bil najmani 3 leta v autode-lavn ci za monterja. Ponudbe pod »Samostojen dclavec na oglasni oddelek Jutra pod štev. 12 Lubasova harmonika Paviljon n pride na velesemenj H" Koja št 510-512, 458-462 Ker naša Konkurenca širi o nas lažnjive vesti, |e v Vaše korist da se prepričate o svetovno znani Lubasovi harmoniki Lubasova harmonika ie prvovrstna po kakovosti. Lubasove harmonike ne more nihče originalno ponarediti Lubasova harmonika se igra po vsem svetu. Lubasova harmonika zajamčena 2 polni leti Lubasova harmonika je že 50 let najboijša. Lubasova harmonika je Čudovito poceni in sicer: Rojenje ie strop! Vsakdo se more Irraie odvaditi zdravju škodliiveea kaienja z dr Rascheria Putsch-tabletami 1 ovol 30 Din In poštnina po polna kura 5 ovoiev Din 145 franko Cu-vaite se imitacii. Naslovite svoje naročilo točno na »A U R O R A«, odd 16. NOVI SAD Zeieznička 47. r>ll4 7343 f^c 95-23 11- Pozor! Pozor! t j Trgovci! Radi pomanjkanja trgovskih prostorov sem primoran opustiti delno svojo bogato zalogo raznega galanterijskega in kratkega blaga na debelo, vsled tega odprodajam razno blago po znižanih cenah. OSVALD DOBEIC -veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA. Pred Škofijo IS Ne zamudite orilike St. 500 . 509 . 512 „ 515 , 519 , 523 „ 527 »Apolo" „Musika" „Harmonie' „Princes" »Kraljica" .Sirene" „Ljubček" 2 vrstna a „ 3 , 3 . 3 „ 4 . 4 „ 2 krat glašena 2 , 2 . 2 , 3 , 2 , 3 _ Din » » » ■ » 600"— 800'— 1200'— 1600'— 1800'— 1950*— 2100*— I Te cene veljajo samo za Ljubljanski velesejem. Brez drugih stroškov! Iz tvornice v Celovcu 10 % ceneje! Po teh cenah in v tej dobri kakovosti kupite samo pri FRANC LUBAS & SIN tzdelo«alnica tiarmonik Oelovec (Klagenfurt), Avstrija -astni zastopniki in zaloge v Severni Ameriki, Južni Ameriki, Francij' Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. v preklicni zadevi Milana Mar-tinoviča iz Rogaške Slatine, sedaj v umobolnici na Studencu, se vsi njegovi upniki poživljajo. ' da naznanijo sodišču v Rogatcu svoje terjatve do 15. junija t. 1. Okrajno sodišče v Rogatcu, cdd. I., dne 30. maja 19-8. "V Spaga-motvoz Pravilni slovenski izraz za »špago« ie »motvoz«. Sedaj to veš. dragi čitateli. a treba ie. da tudi veš. da se izdeluje naiboliši motvoz in vsi vrvar-ski izdelki v domači slovenski tovarni sred' Slovenije v: Tovarna motvoza in vrvarm d. d» G^osimlie pri 1 iubliani ki razstavlja na veleseimu v paviljonu 1 554—558. S*ojj k svojim! Urejuj Davonu tUvijen. Udaja m konzorcij .Jutra* Adoll Ribnika«. Za Narodno tiskamo d. dL kot tiskamarja Franc JezerteJt. Za Bseraub de* jeodgo^orer, Alojzij Novak. Vai » LJubljani