r
Štev. 269
TRST, sreda 28. septembra 1910
Tečaj XXXV
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
tod! *b nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Feenmljne Ste*, se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tob&karnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fitev. po 5 nvfc. (10 stot.). •OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 koioM. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, c 'mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 73 st. m m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka -^ada^jna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-a.-.uj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edmosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". i .u .. =; Plačljivo In utožljivo y Trsta. =====
Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko.
V edinosti je wioi /
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■arvialna na aadeljsko lzdanj« „EDINOSTI" stan«: sa
oel« Isto Kron 5-20, za pol leta Kron 3*00. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18.	==
Poitno-hranllnlžnl račun St. 841 652. TELEFOM St. 11-57.
BRZOJAVNE UESTI.
Proračun Nižeavstrijske.
DUNAJ 27. Deželni odbor je predložil danes deželnemu zboru deželni proračun za leto 1911. Skupni stroški znašajo 60,264.100 K, skupno pokritje 60,290.533 K. Proračun zaključuje potemtakem z 26.433 K prebitka.
Cene sladkorju sc znižajo.
DUNAJ 27. „N. Wiener Tagblatt" poroča, da nameravajo tovarne sladkorja z dnem 20. oktobra znatno znižati cene sladkorju.
Ban Tomašić v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 27. Ban Tompšić, ki je dospel včeraj v Budimpešto, je imel danes opoludne po seji poslanske zbornice daljšo konferenco z ministerskim predsednikom grofom Khuen-Hedervary-jem.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 27. Zbornica se je danes po počitnicah sestala na svojo prvo sejo. Ministerski predsednik je dopisom sporočil, da je cesar vzel milostno na znanje adreso poslanske zbornice. — Med doŠlimi dopisi se nahaja tudi povabilo mesta Arad, naj se zbornica dne 6. otobra udeleži narodnega žalovanja, ki se bo vršilo v Aradu. Na predlog predsednika je zbornica sklenila da se te slavnosti udeleži po odposlanstvu pod vodstvom posl. Štefana Tizze. — Ko-nečno je zbornica na predlog predsednika sklenila naložiti odsekom, naj njim odkazane zakonske načrte čim prej rešijo. Predsednik je bil pooblaščen, naj skliče po potrebi sejo, ko bo predložen finančni ekspoze oziroma bo treba voliti delegacije. Na to je bila seja zaključena. Dan prihodnje seje še ni znan.
Chavez umrl.
DOMODOSSOLA 27. Stanje Chaveza, ki je v nedeljo na poletu čez Alpe ponesrečil s svojim aeroplanom, je bilo po noči neprestano opasno.
DOMODOSSOLA 27. Brat Chaveza je opoludne z brzovlakom dospel iz Pariza. Brata sta se prisrčno pozdravila. Kmalu nato je Chavez začel umirati. Njegova močna narava se bori s smrtjo. Večkrat je Chavez kakor mrtev, kmalu pa se zopet zbudi z močnim krikom, vedno ječi in vpije v smrtnem boju: „Ne, jaz ne umrem !u
Rusija naroČi 20 aeroplanov.
PETROGRAD 27. Odbor za ojačenje vojne flote je sklenil takoj naročiti 20 aeroplanov.
TURČIJA.
CARIGRAD 27. Vojni minister je prejel brzojavno poročilo, da je vrhni poveljnik ekspedicije proti Druzom včeraj z 19 bata-lijoni in 13 topovi zasedel glavni kraj De-scasas Dšebeli.
SOLUN 27. Iz Mitrovice poročajo, da se je med turško obmejno stražo v Zogjera-Zozizakuli in celo srbsko bando, bržkone tihotapci, vršil boj, v katerem so bili ustreljeni štirje Srbi.
SOLUN 27. Dve uri od Elasone se je vršil boj med turškimi vojaki in neko grško četo, ki je prekoračila mejo. V boju sta bila dva Grka ubita, eden pa ranjen.
Kolera.
BUDIMPEŠTA 27. Glasom nekega komunikeja ministerstva za notranje stvari je na Ogrskem do danes opoludne obolelo na novo 7 na koleri oseb, 6 jih je pa umrlo.
BUDIMPEŠTA 27. V 'Gerhardovi bolnišnici sta danes na koleri obolela Josip
Gulyas in Josip Novoth. Oba sta zanesla bolezen z dežele. V nekem tramvajskem vozu so se danes na neki 17letni deklici pojavili znaki kolere. Vsi sopotniki so v hipu zbežali iz voza. Voz so desinfecirali in one-sveščeno dekle prenesli v bolnišnico.
BUDIMPEŠTA 27. V Gerhardovi bolnišnici je umrl Josip Kokeny, ki so ga bili prenesli tja pred nekoliko dnevi. Pri razte-lesenju so ugotovili azijsko kolero. Danes j so prenesli v bolnišnico devet sumljivih bolnikov, vendar niso na nobeni osebi konstatirali kolere.
Pljučna kuga v Odesi.
ODESA 27. Bakteriologična preiskava je tukaj ugotovila prvi slučaj pljučne ku^e. Bolnik je bil skupaj z drugimi bolniki v bolnišnici. Kugo so konstatirali še le po smrti. Ukrenili so potrebne odredbe.
Dunaj 27. Danes je bil otvorjen osmi mednarodni fiziologični kongres. Italijanska, španska in japonska vlade so bile uradno zastopane.
Madrid 27. Finančni minister maroškega sultana, El Mokri, je danes predpo-ludne dospel semkaj.
Petrograd 27. V sebastopolski luki je neka podvodna ladija trčila skupaj z malim parnikom, parnik se je potopil. En mornar je utonil.
Szatoraly-Ujhely 27. Na zgradbi podružnice komercijalne in kreditne banke v Nagy Mihaly se je podrl zid in pokopal pod razvalinami šest delavcev. Dva sta bila smrtnonevarno poškodovana.
Domodossola 27. Chavez je umrl ob 3. uri popoludne. Umrl je za srčno kapjo.
Posledice pomanjkljivemu presKrb-lieuanju z vodo ob vojaških vajah v kraiklh krajih.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
„Edinost" je prinesla v svojem izdanju od 26. septembra t. I. vest, da je c. in k. vojaštvo na letošnjih vajah na Krasu mnogo trpelo na driski. Praški list „Union" od 30. avgusta t. 1. pa je prinesel vest, da so v Bosni in Hercegovini vaje 15. in 16. vojnega kora morali ustaviti, ker se je pojavila epidemija legarja (tifusa), katero vest pa so pozneja sporočila popravila v toliko, da epidemija ni zavzela znatnega obsega, tako, da so mogli vaje zopet nadaljevati. Slednjič je pred nekoliko leti tudi v Hercegovini povodom vojaških vaj navstala epidemija tifusa v velikem obsegu.
Vsem tem slučajem je iskati izvora v uživanju pokvarjene vode. Ker pa prebivalstvo v kraških krajih od pradavnine uživa vodo, zbirajočo se v kapnicah, ne da bi radi tega kedaj navstala kaka epidemija, se nehote usiljuje vprašanje, da-li bi ne bilo možno izogniti se takim slučajem ? !
Na to vprašanje treba odgovoriti brezpogojno pritrjevalno in prebivalstvo sme zahtevati, da se to tudi zgodi. Kajti, četudi je to prebivalstvo pripravljeno v slučaju vojne žrtvovati svoje sinove za domovino, more pa na drugi strani zahtevati, da se mu v času miru ne nalagajo nepotrebne žrtve, in sosebno ne tedaj, ko bi trebalo le nekoliko pažnje od strani c. in k. vojaških in c. k. političnih oblastnij, da se temu pride v okom. In to tem laglje, ko je izbera krajev, določenih za take vaje, znana že mesece popred in bi bilo le ob nekoliko previdnosti možno izvesti vse primerne odredbe.
PODLISTEK.
SIRENE.
Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinovič, režiser slov. gledališča.
V mestnem gledališču v P. je danes neopisno živo. Povsod neka hitrica. Delavci se urijo na odru, v garderobah raznašajo garderobijeri kostume za igralce, a na vseh obrazih je čitati neko radovedno nervoz-nost. Velik dogodek — kakor je dobro rekel gledališki mojster!
Tudi pred blagajno stoji velika gruča ljudi in se drenja k blagajni; vsi so v nekem radovednem veselem razpoloženju. Že pred 14 dnevi je ravnateljstvo javljalo, da se mu je posrečilo pridobiti mladega talentiranega ljubimca za svoje gledališče.
In danes pričakujejo tega dogodka:
Romeo m Julija, debut mladega Ivana Božiča, dosedanjega člana gledališča v L. Pred gledališčem pa je stal on: mlad, ponosen ! Danes se je čutil velikega, oh, kako je sanjal o tem dnevu, kako je hrepenel po tem trenutku, ko pokaže svojim rojakom, koliko se je naučil tam zunaj v tujini. Oko mu je zaokrožilo po bližnjih hišah, duša se mu je dvigala z neko notranjo zmagosvest-nostjo. Danes po skušnji mu je ravnatelj čestital: „Samo nocoj tako, mladi prijatelj !"
—	in stisnil mu je roko. Kako ugoden mu je bil ta stisk roke vrlega ravnatelja ! In zdaj še trenotek in stal bom kakor „Romeo" pred vami in vi mi boste ploskali!
—	Videl se je v duhu že pred zagrinjalom: cvetlice, lovorjev venec, vse te trofeje njegove slave blestele so mu pred očmi.
„Zakaj je ni ?« je vzdahnil. Saj je rekla, da pride točno ob sedmih pred gledališče. In Še enkrat je obkrožil njegov pogled sosedne hiše... in tam izza ogla je prihitela mala skromna ženica z otrokom v naročju...
„Kje si bila tako dolgo, srček?" — jej je zaklical Že «d daleč — „ali ne veš,
Ako se vprašujemo po vzroku, zakaj je uživanje vode iz kapnic v navedenih slučajih zdravju škodljivo delovalo, dočim to uživanje — kakor uči izskušnja — navadno ostaja brez škode, in to celo v časih neznatnih padavin, potem moramo obrniti pozornost napravi in vzdrževanju teh kapnic, pri čemer se kmalu uverimo, da bi trebalo res le malo pažnje od strani poprej imenovanih oblastnij v to, da bi se izogibali takim slučajem.
Kar se tiče naprave kapnic, beležimo, da si jih radi razmeroma precejšnjih tro-škov navadno gradijo le imoviteji za svoje lastne potrebe. Le v občinah, kjer so upravljali ali Še upravljajo preudarni županje, se utegnejo graditi — ali s podporo, ali brez podpore od strani dežele — tudi vodnjaki za javno rabo. Ubožneji del prebivalstva je torej odvisen od dovoljenja imovitnikov, da-li sme za svoje potrebe zajemati vodo iz njihovih vodnjakov ?! Kajti v večini občin je voda, nabirajoča se v kalih, po-rabna le za napajanje živine, ker se ta voda zbira s cest in raznih strug in je zato onesnažena. Pa tudi voda, ki se s streh po žlebih steka v kapnice (vodnjake) ni povsem čista, ker jemlje seboj prah s streh in ga prenaša v vodnjake. Zato naj bi se jo, predno prihaja v vodnjake, vodilo skozi cevi, napolnjene z gruščem, kjer bi puščala vse seboj donešene ptuje sestavine. Takih čistilnih naprav, žal, navadno ni in zato se odkladajo ptuje sestavine v vodnjaku samem, vsled česar le zgornje plasti vsebujejo čisto vodo, dočim je proti dnu voda bolj in bolj blatna, tako, da uživanje te vode v veči meri mora škodljivo delovati. Da bi se to škodo kolikor možno prepre-čalo, bi bilo potrebno, da bi kapnice čistili vsaj po enkrat na leto, kar se, žal, ne dogaja povsod.	(ZvrŠetek pride.)
Hrvatska kriza.
Kaos v vrstah koalicije.
Pred volitvami.
Zagreb 25. IX.
— C — Opetovano smo že pisali o zmešnjavi, ki vlada v koalicijskih vrstah. — Mislili smo,' da vsaj sedaj pred volitvami nastane red in da koalicija nastopi kakor en mož. Dočakali smo — nasprotno.
Komunike koalicije nas je obvestil, da je fuzija že gotova stvar in nova stranka je tudi izvolila svojega predsednika. Ali delovanja te nove stranke nismo še opazili. — „Pokret" n. pr. se še vedno nazivlje „Glavno glasilo hrvatske pučke napredne stranke". Ta je tudi res najdalje obdrža-vala svoje organizacije.
Volitve so pred durmi. Tomašić debu-tira kakor „patrijot" v govorniškem dvoboju v Osjeku zoper koalicijo. Druge stranke se pripravljajo organizirane za volitve proti Tomašiću in koaliciji.
To bi bil kratek načrt situvacije na Hrvatskem, ki nikakor ni zadovoljiv.
Provincija se je prebudila. — V njej je sedaj politika na dnevnem redu. Ona je sedaj merodavna. Drugače politizira samo Zagreb. Supilo pa meni z ozirom na zagrebško politiko, da riba pri glavi smrdi. Provincija ima torej sedaj besedo in ta beseda bo odločilna za bodočo hrvatsko politiko. Danes seveda se ne more še vedeti, kakov bo izid volitvam. No, „Pokret" se nadeja, da koalicija zmaga, ker zmaga in koalicija da sta dva sinonima!
No fakt je vendar ta, da koalicije ni več. Ali značilno za sedanjo zmešnjavo je, da oni v Osjeku, ki so povabili za minolo
da bi moral biti že v garderobi? Ali si mi vse prinesla?"
„Da, tu imaš vse, česar potrebuješ za nocoj; vse sem sama uredila, lahko si brez skrbi..."
„Torej nočeš v gledališče?"
„Ne, dragi! Jaz moram ostati pri najinem otroku; po predstavi, ko prideš domov, mi opišeš vse natanjko — Bog te blagoslovi ljubček, molila bom za te in za1 tvoj uspeh."
In šel je v gledališče. Ob vhodu ga je s spoštovanjem pozdravil portir. Delavci, ki so ravno dovršili postavljanje odra, so ga pozdravljali s prijateljskim nasmehom. Čutil se je močnega kakor da je orjak, ki se ravno danes od njega pričakuje nekaj velikega. Vse te oči, ki so ga pričakovale z nekim pritajenim veseljem, zdele so se mu nekako znane, prijateljske.
V gardarobi ga je gardarobijer pričakoval z udanim poklonom ; razkazal mu je kostum, v katerem bo nastopal kakor „Romeo".
Zahvaljeval se je garderobijeru z bla-
nedeljo bana Tomašića na govorniško gostovanje, še vedno izjavljajo, da niso izstopili iz koalicije in da tudi ne izstopijo, ter da so pozvali bana Tomašića le v svrho informacij o njegovih namenih.
Ali ni to popoln kaos ? Naše uverje-nje pa nam govori, da to nikakor ni združljivo : ostajati v koaliciji in prirejati banu bankete ! Eno ali drugo. Tu mora postati jasnost, ker le v tej je rešitev koalicije. Ali hitro — drugače bi utegnilo biti prepozno !
* * *
Iz Zagreba nam poročajo z druge strani, da govor, ki ga je imel ban Tomašić minulo nedeljo v Oseku nikakor ni do-nesel pojašnjenja položaja, kakor je to prerokovalo vladno časopisje. Namen, da bi v Oseku položili temelj za novo vladno stranko, je ponesrečil. Posl. Pintarović, voditelj „slavonske skupine", katerega vstop v svojo stranko je ban pričakoval, je marveč izjavil izrecno, da ostane v koaliciji, ker predvidja, da pride do sporazuma med banom in koalicijo. Ako bi pa ne prišlo do tega, se on ne priključi banu, ampak se odtegne politiki. — S tem je izginilo zadnje upanje, da bi se banu posrečilo, pridobiti zase ugledne člene koalicije. Ta izjava pojasnjuje tudi izredno spravljiv ton Tomaši-ćevega govora.
Dosedaj je ban zahteval vedno, da je izključiti iz koalicije gotove elemente, sedaj pa tega ne zahteva več, ampak zahteva od koalicije samo garancij, da bo brzdala radikalne elemente, da ti ne bodo ovirali gu-vemamentalnega značaja koalicije za slučaj sporazuma ž njim. Od strani vplivnih členov koalicije se zatrja, da je malo nade, da bi že pred volitvami prišlo do sporazuma med koalicijo in banom. — Zato da je že prepozno. Po volitvah da se koalicija spusti v pogajanja. Ban je odpotoval v Budimpešto na poročanje ministerskemu predsedniku.	_
Češka socijalna demokracija proti sklepom v Kodanju.
Kakor znano, se je mednarodni soci-jalnodemokratični kongres v Kodanju v stvari prepira glede strokovnih organizacij med češkimi in nemškimi socijalnimi demokrati, postavil na stran nemških in proti češkim socijalnim demokratom. Minulo nedeljo se je vršila v Pragi konferenca zaupnikov češke socijalne demokracije, kjer je bila vsprejeta sledeča resolucija : Umeje se, da medsebojno skupno življenje in skupno postopanje obeh, največjih delov socijalne demokracije na Češkem pod danimi razmerami zahtevata skrbne reforme. S tem pa, da se je mednarodni socijalistični kongres v Kodanju — proti dosedanji navadi — vmešal v notranje organizacijske prepire dveh sekcij ter odločil o stvareh, ki bi se jih bilo moralo rešiti šele po predidšem posvetovanju strank, je nastopil ravno nasprotno pot, ki nikakor ne služi delu sporazum-ljenju. Na naši strani gotovo ni manjkalo dobre vere, da bi prišli do kakega sporazuma, ni pa bilo v naši moči, da bi kratkovidnost in svojeglavnost premagali tam, kjer bi se bilo smelo pričakovati socialistične solidarnosti.
Dnevne novice.
Dunajski krščanski socijalci med seboj. Meščanski klub dunajskih občinskih svetovalcev je proglasil socijalni bojkot nad svetovalcem Hrabo, ki je prvi privlekel na dan krščansko umazano perilo, kar je pro-
gohotnim nasmehom... In prišel je brivec z baroko in mu jo pomerjal po glavi, da-li mu bo prav, da-li bo odgovarjala njegovem razumevanju... In vsi ti ljudje so bili danes
tako znani--dasi jih še ni videl nikdar
prej... In mnogo sreče k današnjemu vspehu mu je tudi zaklical brivec — in odšel.... Ostal je sam; Šel je k ogledalu in se zadovoljno pogledal vanje. Neko tiho veselo razpoloženje mu je napolnilo srce. In slike davne prošlosti — ena za drugo — vrstile so se pred njim...
Spominjal se je svojega prvega nastopa... Takrat je bilo to vse drugače, vse bolj enostavno, bolj revno... Spominjal se je sta-rišev, tri jih je zapustil, samo da se more posvetiti gledališču, po katerem je tako silno hrepenel. — Spominjal se je, kako ga je oče prvič vzel sabo v gledališče. Tam na zadnji galeriji je bilo, ko je prvič ugledal oder in njegova otroška duša se je že takrat napolnila s hrepenenjem po tem svetu sanj in iluzije... Že takrat, kakor mal fantič je sanjal o slavi, že takrat jež sklenil ▼ sebi:... ali bom igralec ali pa nič...!
(Pride še)
Stran II
»EDESOSTc št. 269.
V Trstu, dne 28 septembra 1910
vzročilo oni senzacijonelni kazenski proces vsled tožbe svetovalca Bielohlaweka. Ta poslednji je na skupščini označil Hrabo kakor navadnega lažnjivca, ki da ga je tudi sam pok. Lueger preziral. Tudi je obdolžil Hrabo, da se je — poslan v Pariz radi nekega posojila za mesto dunajsko — tamkaj zabaval na račun občine. Bielohlawek je tudi izjavil, da se ne bo več oziral na Hrabo in ne pojde tudi več pred sodnijo. — Nam pa se zdi, da obojni — diše!
Srbi v Bosni. Srbska narodna organizacija v Bosni, edina srbska politična stranka, dela sedaj na podrobni organizaciji celokupnega srbskega elementa v Bosni. V ta namen se osnuje okoli 80 lokalnih političnih strank, ki bodo imele vse program narodne organizacije. Te organizacije se sedaj tem energičneje proizvaja, ker se je bati, da bi viada razpustila sedanji deželni zbor, ker je večina za obligatorični odkup kmetov in ne — kakor vlada — za fakultativni. Na kak način si bo vlada prizadevala ustvariti večino v parlamentu, si je lahko misliti. Zato je nujno potrebna Še tesneja združitev vseh neodvisnih elementov v Bosni.
Uvoz 1900 volov in 2000 prešičev na Dunaj. Z Dunaja: Ministerstvo za poljedelstvo je dovolilo neki dunajski tvrdki, da sme za tri semnje na Dunaju uvoziti 400 volov s pariškega semnja, 1500 holand-skih volov in 2000 prešičev iz Italije.
Odpor Fincev. „Novoje Vremja" poroča iz Helsingforsa, da ruska vlada ne razpusti finskega deželnega zbora, da ne ovije finskih poslancev z vencem muče-ništva. Ker noče deželni zbor izvršiti danih mu nalog, zato naravno preneha zasedanje zbornice.
Strelska društva v Srbiji. Od Aneksije sem se razvija v Srbiji zelo hitro strelj-ski šport. Po najnovejem načrtu „Narodne Obrane" se osnuje v Srbiji do novega leta 700 strelskih društev, ki bodo štela 30.000 členov večinoma kmetov.
Značilno je, da se v teh društvih ne upotreblja takozvanih Prain gewehr-ov, to je, salonskih pušk, ampak vojaške brzostrel-ne puške.
Domače vesti.
Pozor! V okolico zahaja neka družba mladih Židov. Med temi je tudi neki enoleten prostovoljec. Ti kulturonosci nosijo seboj polne žepe vžigalic „Lege". Stopi vsi v slovenske gostilne pobirajo z miz Ciril-Metodove vžigalice in jih zamenjujejo z Leginimi!
Slovenski gostilničarji naj pazijo na te junake in naj jih skušajo zajeti — na častnem delu !
Razmere na državni železnici. — Pišejo nam ; Jako čudne razmere vladajo v pisarni na državnem kolodvoru pri sv. Andreju.
Ko prihaja siromašen železničar prosit tiskovino za prošnjo za brezplačno vožnjo* Sa grdo gledajo in puščajo čakati. Ali ga pa celo odganjajo, češ, da nimajo take tiskovine. Ko pa je naredil prošnjo, mora često čakati po cel teden, ali pa celo 14 dni, predno dobi tisto karto.
Priznavamo pa, da g. načelnik nič ne ve o takem postopanju. Ali dobro bi bilo, da bi se tudi on nekoliko zanimal za poslovanje v pisarni, kjer izhajajo legitimacije za brezplačno vožnjo, da bi prenehalo tako pristransko postopanje, kjer so izvestnim ljubljencem vsikdar hitro na uslugo, pri-prostemu železničarju pa delajo vse možne ovire. —
Vražja „časa nostra" je to! Med
italijanskimi izgredniki, ki so bili dne 4. septembra aretirani radi znanih vandalizmov in pobijanj (glej „Edinost" od 23. septembra !), je blizu polovica, ki ne bivajo v Trstu: iz Kopra, Poreča, Pule, Tržiča, več regnicolov in — en Nemec.
Kaka — za vraga ! — italijanska „časa nostra je to, če pa morajo — ko hočejo braniti italijanstvo Trsta — naročati ljudij od zunaj: iz Istre, iz Goriške in celo iz sosednjega kraljevstva!
Res interesantno je to, da morajo tu-jinci braniti italijanstvo pred tistimi Slovenci, ki so tu prarodno prebivalstvo!!
Provenijenca velikega dela teh brani-teljev italijanskega značaja mesta tržaškega priča najeklatantneje, kak švindel tirajo mazzinijanski rogovileži s tem nesrečnim italijanstvom !
Kaj jim pomaga ves njihov krik, ko pa jih dejstva vedno bijejo po zobeh ?! A večno tudi ne bo moglo trajati, da tam gori na Dunaju ne morejo dejstev, realnih razmer! Nam pa bodi dejstvo, da Italijani ne morejo prirediti več kolikor toliko poštene demonstracije na tržaških ulicah, ako ne dobivajo pomoči od zunaj! Potem pa bodo morali Italijani računati s tem, da časa nostra je — tudi naša hiša!
Nadvojvoda Kari Fran Josip je sinoči odpotoval iz Trsta z brzo vlakom drž. železnice.
Grški princ v Trstu. Z brzovlakom
južne železnice je dospel včeraj ob 6*30 zjutraj v naše mesto grški princ Andrej s soprogo in spremstvom ter se je vkrcal na Lloydov parni k „Graz*. Odpotoval je v Atene.
„Passatempi". Prejeli smo: Z ozirom na razne „passatempi", ki jih uganjajo v
Trstu z nami, je slučaj o slovenskih kuvertah, poslanih Lahom, pravo nič !
Meni se često dogaja, da dobivam slovenski sodni odlok v laški, ali celo nemški kuverti. Radi tega pa ne napadam dotičnih uradnikov, ali slug, ker vem, da se pri ogromnem delu in v naglici lahko dogaja pomota. Ne napadam, ker umejem, da so take pomote le slučajne in ker vem, da slovenski narod ne propade radi ene laške kuverte !
Tudi poštna potrdila sem podpisoval, da-si so bila laška, med tem, ko so bila pisma ali pošiljatve slovenske.
Še le, ko sem zapazil, da mi poštni organi namenoma donašajo laške potrdilne liste, sem se uprl in zahteval slovenske tiskovine. Tudi v tem slučaju bi ne bil neizprosen, da me ni neki brzojavni razna-šalec nahrulil, češ, da moram podpisati laško tiskovino ! Ker že moram, sem rekel —, ne podpišem j
Lahi nas uče, kako treba nastopati tudi v malenkostnih stvareh. Posnemajmo jih in videli bomo, kedo bo bolj trpel: slovenski ali laški uslužbenci!
Torej v — Rojan! Ko so ob začetku šolskega leta otročiči iz družbine šole na Acquedottu Šli — lepo izvrščeni in vsi v praznični obleki — v cerkev k maši, je ta sprevod vzbujal splošno zanimanje med laškim občinstvom, čim je pogodilo, da to ni italijanska deca, ampak slovenska. Ne-vedneži, ki jih veliki mojster „Piccolo" se staroznano metodo drži v temi glede števila in razvoja mestnih Slovencev, so kar debelo gledali, kakor n. pr. — oprostite banalno primero! — ttle nova vrata.
Neka dama je vprašala vsa začudena, od kje neki da so ti slovenski otroci? Na pojasnilo, da so to otroci iz slovenske šole na Acquedottu, je menila, da to ni možno, marveč da so bržkone iz — Rojana!!
Meno male — bi rekel Lah. Sedaj nas vendar primikajo bolj k Trstu. Nekdaj so Slovence, čim so se kako oglašali, pošiljali na Kras in v Ljubljano; sedaj pa so nas začeli pošiljati le do Rojana. Hvala Bogu ! Ako Bog da in slovenska odločnost, bomo skoro skupaj, saj iz Rojana ni posebno daleč — v Trst!
Oj ti slovenska nezavednost! Grenak čut mi kipi iz srca, a v obraz mi lije rdečica srama, ko vidim, da je brezvspešno vse delo, ves ti ud naših zavednih narodnjakov. Delajo, agitirajo med ljudstvom, učijo je, da mora biti narodno-zavedno v vsakem slučaju! Posebno pa se zanimajo za otroke, ta naš up, našo bodočnost... A žal, opažam, da so vspehi njih dela pri nezavednih ljudeh minimalni. Ljudje nočejo iz-poznati, da tirajo lastno deco v pogubo, v temo s tem, da jih tlačijo v tuje šole, da jih poverjajo tujemu uplivu. Naštel bi vam lahko več slučajev, ki dokazujejo, da je med našim ljudstvom še takih brezvestnih ljudi, ki prodajajo lastno kri, svojo deco... Za danes pa naj zadostujeta ta-le dva slučaja.
Minole nedelje sem šel na izprehod iz mesta proti Miramaru. V vasi B. sem se se ustavil in poprašal nekaj vaščanov po razmerah, ki vladajo v vasi.
Največ me je zanimala šola in sem skušal poizvedeti, kako je kaj s slovensko šolo? „Že gre, že gre!" se je glasil odgovor. „Ali kaj hočete gospod? Je pri nas ljudij, ki se proglašajo za Veleslovence in naposled vendar pošiljajo svoje šestletne otroke v italijansko šolo. Tu na miramarski cesti ima Slovenec, ki sliši na ime T—ni, svojo žganjarno. Mož se proglaša ob vsaki priliki za Slovenca in kjer le more, zabavlja čez Italijane; letos pa je zagnal svoja fantiča v i tal. šole. Najlepša je pa ta, da je pred leti pošteno obdelal nekega okoličana, ki je imel otroka v italijanski šoli, češ, da je to naroden greh.
Ne vem, kako misli danes o — sebi! Drugi slučaj je pa ta, kakor mi je pravil moj informator: Tu živi že nekaj let Slovenec V—c, pek po poklicu.
On in žena sta doma od nekje s Krasa. Tudi ona sta opisala otroka v italijanske šole in s tem izkazala hvaležnost vaščanom, ki nosijo svoj krvavo zasluženi denar v njiju prodajalno. Odslej naprej pa bo drugače. Mi ne bomo redili s svojimi žulji takih Slovencev, ki prodajajo svojo lastno kri tako poceni. Opozarjamo oba gospoda, da pride lahko čas, ko drugače obračunamo žnjima... Nikar naj ne trobita v svet svojega dozdevnega Slovenstva, ker temu nasprotujejo njiju dejanja. Izdajnika sta nad lastnim rodom in tega znaka si ne iz-umeti govora ^brišeta s čela, dokler ne bosta delala tako kakor mora storiti vsak Slovenec. Pride pa še lahko čas, ko ju bodo lastni otroci pitali s „ščavi" in ne vemo, ali ima bo to povšeči... To sem hotel povedati, gosp. u-rednik!	Star meščan.
Večerni tečaji za odrasle. — Dne 3.
oktobra se odprejo v slovenski ljudski šoli pri Sv. Ivanu večerni tečaji za odrasle. Opozarjamo in priporočamo našim ljudem, naj ne zamude te koristne prilike, ki jih prav nič ne stane — in naj se vpišejo v kolikor možno velikem številu. V teh tečajih se poučuje računstvo, spisje, jeziki in dr.; torej predmeti wv življenju koristni. Ni treba izgovarjati se, češ: „jaz sem prestar, da bi hodil v šolo." Nič ni res. Človek ni nikoli tako star, da bi ne potreboval pouka. Sramota bi bila za nas —potem,
ko smo sami želeli in prosili takih tečajev — da bi, kakor nekje, radi prepičlega števila učencev ne mogli odpreti take šole. A tudi to se moja grajati, da se nekateri pač vpišejo in pridejo dva- ali trikrat, potem pa izostajajo. Taki ljudje ne jemljejo stvari resno in tedaj je bolje, da se sploh ne vpišejo. Torej resno oprijeti se dela! Saj dandanes človek le toliko velja, kolikor zna!
Proti draginji mesa. V ponedeljek zvečer sta se vršila, sklicana po NDO dva javna shoda, na katerih se je razpravljalo o vedno naraščajoči draginji živil, posebno pa o vednem podraževanju mesa. Ker je naš list že priobčil poročilo o dveh enakih shodih, ki sta se vršila v nedeljo, se danes ne bomo pečali s predmetom razprave, ki je bil enak tudi pri obeh shodih v ponedeljek, temveč omenjamo le, da sta oba shoda uspela kar najboljše. Shod, ki se je vršil v prostorih „Delavskega konsumnega društva" pri Sv. Jakobu, je bil eden najlepših shodov NDO v zadnjem času. Gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Zlasti moramo z veseljem poudarjati, da se je udeležilo shoda tudi lepo število ženstva, ki je pokazalo s tem največje zanimanje za to velevažno zadevo. Navzoče je bilo seveda tudi v ogromnem številu naše delavstvo, ki je z živahnim odobravanjem spremljalo izvajanja poročevalca dr. Mandića in povsem odobrilo njegove predloge.
Drugi shod se je vršil, v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Tudi ta shod je bil prav dobro obiskan in tudi tu so se zborovalci popolnoma strinjali z izvajanji poročevalca strokovnega tajnika Ekarja in ob splošnem odobravanju sprejeli njegove predloge. Predmet sam je pač res velikanskega pomena zlasti za delavstvo, zato pa tudi to živo zanimanje zanj: NDO bo še nadaljevala s shodi in zanesla to gibanje tudi v okolico, kajti tudi okolica rabi poštene in cene hrane. — Vsekako pa smemo od teh shodov pričakovati najboljših uspehov.
Cercle franco-illyrien. Kakor se je poročalo v tem listu, se ustanovi v Trstu francoski krožek, ki mu bo namen zbujati zanimanje za francoski jezik, literaturo in umetnost med nami Slovenci. Po izgledu ljubljanskega in drugih podobnih krožkov, bo prirejal tudi tržaški krožek redno za-bavno-konverzacijske večere tako, da se bo članom nudila prilika, da se bodo igraje in zabavnim potom izpopolnjevali v francoščini.
Vsi oni, ki se zanimajo za francoščino, so vabljeni, da pridejo v petek, to je 30. septembra ob 8. uri zvečer na pogovor v malo čitalniško dvorano, katero je blagohotno prepustil za ta večer njen predsednik gospod dr. Stare.
Želeti je, da se odzove kar največ Tr-žačanov, da se tako konstituirana čim prej Cercle Franco-il^Tien de Trieste in začne svoje delovanje.
Glasbena Šola. Danes med 3.—5. uro popoludne je zadnji dan za vpisovanje v glasbeno šolo podružnice „Glasbene Matice". — Vpisovanje se vrši v dvorani „Slovanske Čitalnice". Kdor torej misli obiskavati to šolo, na'j se vpiše se danes.
Za Ciril-Metodov obrambeni sklad
so se nadalje prijavili sledeči p. n. g. : Št. 827, 828, 829, 830. Slovenski notarji in not. kandidati na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem (nabral slovenski notar 700 K) ; 831. Stalno omizje v „Narodnem domu" v Ljubljani (plačalo 200 K); 832. Moška in ženska podružnica na Vrhniki (plačala 200 kron).
Zimski vozni red 1910—1911 na c. kr. avstr. državnih železnicah. Zimski vozni red c. kr. avstr. državnih železnic stopi na vseh progah v področju tržaškega ravnateljstva ob 12. uri po noči od 30. septembra na 1. oktobra 1910 v veljavo. Napram poletnemu voznemu redu so sledeče posebne premembe:
Proga Jesenice—Gorica d. ž. — Trst c. kr. d. i.
Delitev podnevnih brzovlakov št. 708 in 507, ki je bila poleti radi obile frekvence potrebna, izostane v zimski perijodi. Po-nočna brzo vlaka št. 501 in 502 Berlin—Trst se opustita na progi Line—Sv. Mihael— Celovec—Podrožica in vozita čez Line— Solnograd—Badgastein—Beljak — Podrožica. Vlak št. 501 pride vsled vožnje čez pyhrn-sko železnico 13 minut kasneje na Jesenice in 12 minut kasneje v Trst c. kr. d. ž., t. j. ob 8. uri 52 min. zjutraj.
Vlak št. 42 je okoli 10 minut, vlak Št. 46 pa za 28 minut zapoznjen, vlak št. 43 pri istem odhodu iz Gorice d. ž. za 7 minut pospešen, vlak št. 44 je za 7 in vlak št. 45 za minut prej nastavljen in slednji za 15 minut pospešen.
Vlak št. 25 in 48 izostaneta v zimski službi na progi Jesenice—Bled.
Proga Herpelje—Kozina— Trst c. kr. drž. žel.
Vlak št. 216 se je moralo radi poznejšega prihoda vlaka št. 501 v Trst c. kr. d. Ž. za 12 minut kasneje staviti, vsled česar vozi tudi njegov proti vlak št. 213 za 13 minut kasneje.
Vlak št. 217 je radi zveznega intervala ▼ Herpeljah—Kozini za 10 minut kasneje nastavljen.
Proga Divača—Pula.
Vlak štv. 314 vozi iz Pule 10 minut preje, vlak št. 315 radi zveze na vlak št. 216 9 minut kasneje.
Vlak št. 311 vozi v zimski službi le na progi Kanfanar—Pula.
(Zvršetek pride).
Irredentovec pred poroto v Celovcu. V Celovcu se vrši porotna razprava proti Brunu Ferluga iz Trsta radi raznih irredentističnih činov, katere je zagrešil v Trstu in v Italiji.
Tržaška mala kronika.
Velika nesreča. Ana Kralj, stanujoča v Trebčah št. 115 je predvčerajšnjem odšla po domačih opravkih. Doma je pustila svojo 11-mesečno deklico Julijo brez nadzorstva. Otrok pa je v materini odsotnosti počasi prilezel do neke kadi, ki je bila približno 30 cm visoko in napolnjena z vodo. Otroček je padel z glavo navzdol v kad in tamkaj utonil.
Obup uboge matere ga ni mogel več obuditi k življenju.
Zdravnik je mogel edino le konŠtatirati smrt. Po končanem sodnijskem zapisniku so truplo otročička pokopali.
Obdukcija trupla zabodenega delavca Finka. Zdravniška izvedenca dr. Pa-strović in dr. Jellersitz sta v navzočnosti preiskovalnega sodnika dr. Albertija izvedla obdukcijo truplo delavca Maksa Finka, ki ga je, kakor znano, zabodel in usmrtil v nedeljo ponoči Ivan Medved. Pri obdukciji se je konstatiralo, da je umorilno orožje prerezalo pokojnemu več glavnih žil, vsled česar je izkrvavel. Truplo so potem pokopali.
Hipno zblaznel. 20-letni mizar Anton Muratto, stanujoč v Rocolu je predvčeraj-šujem hipoma zblaznel in začel razsajati. — Hotel je baje tudi pogoltniti neko strupeno tekočino, kar so mu pa zabranili njegovi domači.
Prepeljali so ga z vozom rešilne postaje v opazovalnico za umobolne.
V prosti luki. V skladišču C južne železnice je bil aretiran 17-Ietni težak Viktor Ferrigutti iz Trsta, ker je prerezal neko vrečo in iz iste ukradel poldrugi kilogram mandeljnov, ki jih je pa moral pozneje zopet vrniti. Skušal se je izviti, češ, da mu je mandeljne izročil neki izvošček, čegar ime mu pa ni znano.
Tatvina na krovu parnika. Na par-nik „Aussa" ki je zasidran ob pomolu sv. Karla se je vtihotapil neki uzmovič in odnese iz neke kabine razne predmete, med temi fini revolver, vreden 48 K, par čevljev in denarnico, v kateri pa so bile le 3 kro-nice. Svojega načrta pa ni dokončal srečno, ker ga je kmalo po izvršenem činu prijela roka pravice.
Na policiji je povedal, da se zove Josip Petrušid, iz Trsta, ki je imel že večkrat opraviti s policijo.
Revolverja niso več našli, ker ga je že prodal za 12 kron, ostale predmete so mu odvzeli. — Romal je v hotel Tigor.
Požar, ki traja že teden dni, v svobodni luki. Minole srede predpoludne ob 10. uri in pol je prišel na glavno gasilsko postajo težak Hijeronim Grossi in naznanil, da se sumi, da se je vnel premog v Lloydovem skladišču na pomolu št. 0 v svobodni luki. Poveljnik gasilcev gosp. Chaudoin je šel takoj na lice mesta in kon-statiral, da je premog zelo vroč in da najbrže tli.
Skladišče, ki je Lloydova premogovna postaja za parnike, je namreč 45 m široko in 85 m dolgo poslopje, nekaka velika koliba, katere streha je po sredini podprta z večim številom lesenih stebrov. In ta koliba je do vršine 6 metrov napolnjena s premogom.
Gasilci so takoj začeli preiskovati premog in obenem so ga škropili s 40 mili-meterskim hidrantom. Vendar niso mogli nikakor pogoditi, kje da gori.
Slednjič so po tri dni trajajočem delu našli, da "premog tli prav pri tleh, in sicer, da je ogenj razširjen na kakih 60 m2.
Ogenj še ni pogašen in niti omejen. Dela se pa nevtrudno: nosi in vozi se premog ven iz skladišča v svrho, da se pride ognju do živega.
Premog je lastnina Lloydove parobrodne družbe in ga je v skladišču za kakih 12.000 tonelat.
Od gasilcev je na licu mesta vedno le po eden. Težake, ki odnošajo premog iz skladišča in tako delajo pet do ognja, je najela Lloydova administracija.
Koledar in vreme. — Danes: Ven-ceslav vojv. — Jutri: Mihael vel. ang.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo.
Vremenska napoved za Primorsko: Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi.
Izpred sodišča.
Drzna tatvina o belem dnevu.
Dne 20. avgusta t. I. je šel 81-letni poljedelec Ivan Sirotič preko trga Goldoni. A ko se je obrnil proti lekarni Godina, so ga obstopili trije mladiči, katerih dva sta se mu postavila vsaki na eno stran in ga potisnila k zidu, dočim mu je tretji segnil z
V Trstu, 28 septembra 1910.
„i&DUtfOST" Bi. 269.
Stran m
roko v hlačni žep in mu vzel novčarko, kateri je starec imel 52 K denarja. Na to so lopovi pobegnili, a starec je ves dogodek povedal nekemu redarju. Ta redar je pa povedal o dogodku jahajočemu redarju Soncu, ki se je takoj spomnil, da je malo pred dogodkom videl na trgu Goldoni tri tičke, ki dasiravno niso oni našega Jaka Stoke, so vendar policiji dobro znani, ker so bili že večkrat kaznovani radi tatvine in se nahajajo pod posebnim policijskim nadzorstvom in ti so 20-Ietni Alighieri (vbogi Dante !) Bandeu 27-letni Cesare (!) Košuta in 28-letni Silvij Sauli.
Redar Sonc je pojezdil nekoliko po ulici della Barriera vecchia in kmaju dohitel vse tri gori imenovane tičke. Šel je nekoliko časa za njimi in jih videl, da so se vrnili nazaj proti mestu.
Pozneje so bili „trije tički" aretirani in minolega četrtka so morali pred sodnike, da se zagovarjajo radi tatvine na škodo Sirotiča. Bandeu je imel za branitelja dr.a Rossija, a ostala dva dr. Lomasa.
Vsi trije so trdovratno tajili, da bi bili oni okradli Sirotiča. Skušali so uveljaviti vsak svoj alibi, katerega so nekatere priče celo deloma podpirale.
Redar Sonc je pa trdil, da je prepričan, da so ravno oni trije izvršili to drzno tatvino.
Ker ni minolega četrtka prišla na razpravo priča Marc. Gulič, ki je edina videla ves dogodek, je bila razprava odgodjena do
danes.
Danes je pa priča Marcela Gulič izpovedala, da je sicer videla tatove, ki so tiščali k zidu Sirotiča in mu operirali žep, ampak, da jih je videla le od zadaj. Vendar je pa izjavila, da se ji zdi — po postavah — da so bili ravno oni trije, ki so sedeli na zatožni klopi.
In sodišče je obsodilo Alighieri-ja Ban-deu-a na eno leto, Košuto Cezarja na 2 in Silvija Sauli na 2 leti in pol težke ječe.
Naše gledališče.
Repertoar za letošnjo sezono nam obeta mnogo užitka in zabave. — Odbor „Dramatičnega društva" se je pri sestavi repertoarja oziral na vse, kar bi moglo povspešiti temvečji razvoj našega ljubega gledališča. Zato je trdno prepričan, da bomo mogli letos beležiti še večjih in lepših vspehov ko lansko sezono. — A tudi med igralskim osobjem je opaziti nenavadno veliko navdušenje, s katerim se oklepajo svojega novega režiseija g- Dragutinoviča, ki se resnično trudi in uči z njimi tako, da je dobro naštudiranih že lepo število povsem novih iger. O tem smo se osebno prepričali. Na odru vidimo mnogo novih obrazov, a o teh novih igralcih moramo le reči, da so lepa pridobitev za naše gledališče. Pod resolutnim in ljubeznjivim vodstvom vsestransko veščega g. Dragutinoviča se bodo prav gotovo povspeli do višine, ki je pri nas mogoča.
Kar se torej tiče repertoarja in igralcev, smo lahko popolnoma brez skrbi.
Neposredno pred začetkom letošnje sezone pa moramo vendar še enkrat prav iskreno apelirati na naše občinstvo. Kajti samo od dobrega in rednega obiska je odvisen pravi in stalni razvoj ter napredek našega gledališča. Če ne bo občinstvo številno in redno posečalo predstavo, potem bodo strte naše, zdaj še tako trdne nade — in vsa stvar se lahko jalovo ponesreči.
Na repetoarju vodimo tudi več iger s petjem in — operet. To nam dokazuje, da hoče odbor riskirati vse, samo da se podjetje slov. gledališča okrepi končno tudi z denarnimi sredstvi.
V zadnjem času se je začelo slabo goditi Slovencem. Strnimo svoje vrste, stremimo za napredkom kulturnim, da stremo vezi in se bomo mogli vspeŠno in slavno boriti proti vsem, ki nam nasprotujejo ali ki bi nam vsaj radi nagajali in nasprotovali, kjer bi le mogli.
Naprej „z uma svitlim mečem" !
Dramatično društvo v Trstu. Gg-odbornike prosim, da bi gotovo prišli k seji jutri zvečer ob 8. uri.
_ Predsednik.
Tržaška gledališča.
EDEN. — Danes navadna varijetetna
predstava.
POLITEAMA ROSSETT1. Danes odmor. Jutri četrtič „Manon".
Društvene vesti.
Telovadno
.Sokol« v
društvo Trstu
opozarja slovenske stariše, da se prične danes telovadba deškega in dekliškega naraščaja, i Dečki od 6 let naprej telovadijo od 3—4 in četrt, deklice iste starosti od 4. ure in pol do 6. ure popoludne.
Pevsko društvo „Trst".
se imela vršiti v petek, se bo vršila jutri zvečer in to radi sestanka, ki ga sklicuje NDO v petek. — Člane opozarjamo, naj se marljivo udeležujejo še zadnjih vaj do nastopa na „V i n s k i t r g a t v i", ki bo 9. oktobra.
Nar. del. organizacija.
Sestanek cestarjev iz proste luke
se vrši jutri, dne 29. t. m., v prostorih NDO v ul. Lavatoio št. 1. Na sestanku se prečita spomenica cestarjev na trgovinsko ministarstvo. Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
DAROVI.
— V gostilni g. Subana pri Sv. Ivanu je nabrala družba trgovcev ob priliki prvega sestanka z novoporočencema Zore K 8 32 za moško podružnico dr. sv. Cirila in Metoda.__
Vesti iz Goriške.
CM podr. Tomaj-Dutovlje in okolica je imela v nedeljo, dne 18. t. m. svoj ustanovni občni zbor v Tomaju v prostorih ,Vinarskega društva".
Ko se je zbralo precejšne Število kmetov in kmetic, učiteljev in učiteljic, mladih in starih in dr., je otvoril starosta osnoval-nega odbora, g. Ant. Kosovel, zborovanje s primernim nagovorom ter je podal na to besedo zastopniku centralnega vodstva družbe Ciril-Metoda v Ljubljani, g. Ante Begu.
V	lepih in vznešenih besedah nam je pojasnil g. zastopnik pomen, važnost, namen in dosedanje delovanje Ciril-Metodove družbe. Med drugim nam je tudi pojasnil, da ta družba ni ne klerikalna, ne napredna (liberalna), marveč šolska, torej nepristranska ! In takšna mora tudi ostati, kajti, čim bi jei mogel kedo opravičeno očitati in dokazati pristranost, bi jo vlada razpustila ter si osvojila njeno premoženje. (Sedaj bi se jej že izplačalo to, ko bi potegnila najmanje milijon kron v denarju, nevpoštevaje nepremakljivega premoženja: šolska poslopja).
V	tem poročilu nas' je razveselila tudi vest, da se prične že prihodnje pomladi graditi novo Šol. poslopje pri sv. Jakobu v Trstu ki bo stalo pribit :no 400.000 kron.
Poročilo so vzeli prisotni z veseljem v znanje.
Jurist in uradnik v Trstu, gosp. Filip Č e r n e, je dalje v krepkih besedah poja-šnjeval važnost CM družbe za tukajšno okolico ter je toplo priporočal prisotnim, da podpirajo vsestranko to družbo in da po-skrbe, da ne bo nijedne hiše v nobeni vasi v okrožju ravnokar vstanovljene podružnice, kjer bi ne bilo uda ali udinje te velevažne družbe.
Na to je sledila volitev novega odbora. Pred volitvijo je podal g. Ante Beg še nekaj navodil in pojasnil, na kar je predlagal nadučitelj g. Franjo Vendramin v odbor sledeče p. n. gg. ude in gg. udinje:
V	načelstvo: Josip Vran, Tomaj predsednik ; Matilda Ravbar, Dutovlje podpredsednica ; , Anton Kosovel, Tomaj tajnik; Leopolo Sirca, Dutovlje blagajnik.
Za namestnike, ki pa spadajo istočasno tudi v stalni odbor, je predlagal
Za Tomaj: Matilda Škrlj, Jožef Škrlj Grbec, ter Antonija Dujc (Šepulje).
Za Dutovlje: Marica Lah 89., Alojz Brundula Kreplje.
Za Križ: Anton Bezeg, Jožef Filipčič.
Za Skopo: r Rezika Živčeva, Henrik Žvab in Anton Stok (Krajnavas).
Za Koprivo: Ivanka Zega in Fran Po-dreka.
Za Avber: Maks Ukmar, Alfons Grmek in Orlova (Ponikve).
Za Kazlje: Kjuder Jožef, Žiberna in Zabric.
Soglasno vsprejeto.
Novoizvoljenim p. n. gg. odbornikom in odbornicam je čestital g. Ant. Beg v imenu vodstva Cir.-Met. družbe ter se toplo priporočal za blagohotno podporo in sodelovanje.
Takoj tega dne se je prijavilo na novo 12 členov in členic. Poprej se jih je prijavilo 28 članov tako, da imamo sedaj:
v Tomaju :..........40 udov
v Dutovljah :..........22 „
V ostalih vaseh: Kazlje Avber, Kopriva, Skopo naj štejem samo po 5 udov v vsaki vasi (natančno ni še znano), imamo skupaj najmanje ............. 20
Podružn. šteje torej že sedaj ... 82 udov
V	kratkem smemo upati, da bode štela vsa podružnica najmanje 100 členov(ic).
Najnevarnejši čas dojenške dobe je
čas, ko otrok dobiva zobe ali ko ga od-stavljamo od prsi, ker se v tej starosti najpogosteje pojavlja griža. Najboljše varstvo nudi premišljena prehrana s »KU-FEKE" in mlekom kar prebavo pospešuje in uravnava.
Na zdar! Vaja, ki bi
Ker sem prevzel trgevino z jestvi-nami od AL. MICHELAZZ1 na svoj račun, se priporoCam cenjenim objemal oetn. Imam vedno najsvežeje blago.
EMIL CI0CC0LANTI
podstavniki za pete
so vendar najboljši! - $obć se povsod,
;Svoji k svojim 1 03Iik.iV. krojačllica Svoji k svojim t
[Avgnst Stnlar
TRST - Via delle Posie štev. 12, I. nad. - TRST"
(ZRAVEN GLAVNE ^OŠTE)
IZURŠ0JE US/IK0VRSTNE OBLEKE
najnovejše mode (od 50 K naprej)
in Tsaio?. uniforme. - Naročbo se izvršijo točno - Delo solidno.
1' Alpinista\
TRST - ul. San Seba-stiano štev. 7 n
Specijaliteta: usnjatl uredmeti kakor na primer: kovčegi, torbice itd. poznane tovarne Frano Zeller na Dunaju, r redmetl pripravni za darila. • Neprc-močljivi angleški plašči tvrdke Bough-tof P. Frankecatela & Sons. ■■■■■
D. ^rnstrin
s:: Novi dohodi :::
drsalke s krogljami in brez istih. DEŽNI PLAŠČI kakor tudi 3^* telovadna obuvala.
E
ZEt m
^r	Odlikovana delavnica in zaloga
[sedloma in potnih predmetov
L FRIDERIK HERTAUS, TRST, ulica Stadion štev. 10


TRVDKA
Adolf: Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst, via S. Giovanni 16, I.
TELEFON štev. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in po vršnike za moSke, perilo itd.
Najdogovornejše cene.
POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju
Via $•■
ta Moste 7, Trst

Dr. Fran Korsano
Specijalist u sffflitiene in ko2n« bolezni
ima svoj ambulatorij v Trsta * siid San JflctM ittv. 9
i nad Jadraoako banko ) !£T9)fiaM 1J. Nl.llM5.il Jli te §. ll HPfti.
t.rHftHuMM*- ril iji-H^H-
Kupujte KOLINSKO CIKORIJO!
Spritzer wem
ae imenuje belo Štajersko vino, ki je edino pripravna pijača ■ mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah pristno vino Opollo iz Visa, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor desertnih in zdravilnih vin, rez liktrje, žganje in sirupe. Zaloga ,,Asti spumantl' po Kron S 4. Sladki refoftk po K *. Izborno žganje po K X'40 butelj :a
C^cfm^-E. Jurcev, Acquedotto9
s PRVA PRIMORSKA TOVARNA n
DROŽ (KVASA)
ki se je v tako kratkem časa tato dobro razširila a svojo točno in hitro poshrežbo in s svo-[ jim najfinejšim blagom, pri katerim se ni bati nobene konkurence, pošilja po vseh delih sveta. Trgovci in peki I Zahtevajte cenik, eventualno tudi vzorec, kateri a a Vam pošlje brezplačno.
1.1. SUBAN, TRST-VRDELA
(ene nizke, izložbe
vrata, okna, stopife, ograje
doge, parketi, tlakovi. - Stavbeni materijal.
Trst, Piazza Nuova I, kjer rušijo hiše.
Stran IV
»EDINOST« at. 269.
V Trstu, 28. septembra 1910
(Veselilo bi nas, ko bi se tudi Štanjel priklopil k naši podružnici, če si s časoma ne omisli morda sam svoje, na čemer pa dvomim, ker utegne biti premalo udov).
Razšli smo se s trdnim prepričanjem, da nam seme, ki smo je danes vsejali, obrodi obilo koristnega sadu.
Nadejamo se, da pokažemo vsi po-družničarji(ke), kako se zavedamo svojih narodnih dolžnosti, ter da so nam vsem pri srcu naši, ob narodnih mejah ogroženi sorojaki. Strankarstvo naj nas prav nič ne moti pri tem, marveč bodimo v potrebah jedini ter pokažimo svetu, da znamo razločevati narodne potrebe od strankorske politike po geslu:
„V dvomljivih stvareh (politiki) svobodo, v potrebah (narodnih stvareh) jedinost, posod in v vsem pa vladaj bratovska ljubezen".
Naprej torej predragi! Tu imamo dovolj prilike, da pokažemo z delom, da smo vredni imena Slovenci in Slovenke.
Naprej torej zastava — Slave !
—Fr.
x V Št. Andrežu napravi občina nov občinski vodnjak. Delo se odda dne 3. okt. potom ponudbene dražbe. Vzklicna cena znaša 4000 K.
x Nasilen vojak. V vlaku ki prihaja iz Krmina na južni kolodvor ob 9 uri zvečer se je nahajal v nedeljo neki vcjak-planinec od goriškega polka. — V pijanosti je grozil sopotnikom, ki so bili v velikem strahu. Vojaka je na goriškem kolodvoru aretiral redar, kateremu pa se je vojak upiral z vso silo. Ko mu je redar konečno odvzel bajonet je vojak izdrl redarju sabljo iz nožnice. Priskočili so finančni stražniki in odvzeli vojaku tudi sabljo in še-le po dolgem trudu se je posrečilo spraviti nasilnega vojaka na varno.
x Na ljubico je streljal neki Zei, ki bi imel iti te dni v vojake. Dotična se piše Dora Maraž in stanuje na Placuti. Dobila je tri strele, ki pa niso smrtnonevarni. — Dekle je imelo s Zejem večletno ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Vzroka Zajevemu postopanju je iskati v ljubosumnosti.
x Drzna tatvina. — Tvrdka z moko Sicherle et Comp., ki ima tudi mlin v Solkanu, je zapazila da jej manjka cel voz žita, ki je bil prevzet na južnem kolodvoru in bi se bil moral oddati v solkanskem mlinu. Gre za veliko tatvino, kajti na vozu je bilo 34 kvintalov žita, ki je zginilo na nepojašnjen flačui prevažanjem iz južnega kolodvora v Solkan
Oblast do danes še ni prišla na sled drznim tatovom.
Vesti te Istro,
Navskrižja radi družbine šole v „Hribih". Z miljskega hriba nam pišejo: Radi prepotrebne šole, ki jo ustanovlja družba sv. Cirila in Metoda za Istro za naše v šolskem pogledu tako zanemarjene hribe, se pojavlja precejšno navskrižja, kjer naj bi bila šola nameščena. Tu so po hribu nameščene vasi: Hrovatini, Sodniki, Božiči, Fajti, Elerji in sv. Barbara. Torej šest vasi s slovenskim prebivalstvom. Na dlani je, da v največo korist za šolo bi bilo, ako bi bilo vsem enako ustreženo s tem, da bi bila vsem jednako pristopna, to je, da bi bila nameščena kolikor le možno v sredim teh vasi. Potem bi bili zadovoljni vsi. Če pa pride šola kam na periferijo (n. pr. k sv. Barbari), bo posledica ta, da bodo otroci iz drugih vasi še nadalje obiskovali Legino šolo. Kaj bi pomenjalo to — tega menda i ne treba pojasnjevati.
Razpis natečaja. V gozdno-tehnični službi politične uprave na Primorskem se ima popolniti mesto okrajnega gospodarskega tehnika za puljski politični okraj s sedežem v Puli. Tozadevne prošnje je poslati c. k». namestništvu do 25. okt. 1910.
Kn|ii«vnott m umetnost
Dve novi krasni knjigi za srednješolce. Naši marljivi profesorji so spisali letos dvoje lepih in prepotrebnih slovenskih učnih knjig, in sicer prirodopis živalstva in prirodopis raslinstva za višje razrede srednjih šol. Kako dobrodošli sta obe knjigi, izhaja pred vsem iz dejstva, da se ni hotelo doslej dovoliti višjih razredov na obstoječih slovenskih gimnazijah, češ, ker ni še izdanih vseh potrebnih Šolskih knjig. Sedaj je pač odpadel ta jalovi izgovor vladne gospode in srednješolcem ne bo treba mučiti se toliko v tujem jeziku. In z dijaki vred vesele se novih knjig še mnogi prijatelji prirode, ki so kaj težko pogrešali temeljitejih in obširnejih navodil v slovenskem jeziku za proučevanje in spoznavanje matere narave. In bil je že skrajni čas, da sta izšli slovenska zoologija in botanika; zakaj silno neprijetno zadevajo uho razna nerodna nemška imena, s katerimi naša mladina nazivlja na svojih izletih nabrane cvetlice, ulovljene metulje in hrošče. Nam starejim to nikakor ne ugaja, ko smo si morda ohranili iz svoje šolske dobe v spominu še nekaj latinskih oficijelnih imen in nam ni bilo treba znati onih nestalnih nemških nazivov, s katerimi sedaj bolj
„praktično" poučujejo prirodopisje v tujeje-zičnih šolah. A sedaj se z nemškimi pojmi in utisi vtihotapljajo gotovo tudi — nemške misli...
Omenjeni prirodopis živalstva je spisal g. prof. dr. Poljanec v Mariboru in založila ga je Mohorjeva družba v Celovcu. Botaniko pa je spisal g. prof. Maher v Ljubljani ter jo izdal pri Kleinmayerju in Bambergu istotam. Obe knjigi sta kaj bogato opremljeni s stotinami jasnih slik in mnogimi krasnimi podobami v barvotisku, ki so pri Maherju — kakor se zdi — celo originalne. Besedilo ima vspričo prisiljene kratkosti jako bogato vsebino, je obakrat pregledno urejeno in navaja mnogo zanimivih in primernih pojasnil in opazk. Posebno ugaja točno in srečno izvedena slovenska terminologija, ki bo, upamo, po godu tudi strokovnjakom v znanstvenem in jezikovnem pogledu, katerim seveda prepuščamo zadnjo in odločujočo sodbo o teh knjigah. Za našo javnost sta Poljančev in Maherjev spis važna kulturna pridobitev, ker se je v učni knjigi nabralo toliko raztresene in pozabljene, a mej narodom še žive naravopisne nomenklature in jo srečno spopolnilo z vsemi potrebnimi novimi izrazi na znanstveni podlagi.
V takih delih je najlepše opažati, kako bogat in kako živ je naš slovenski jezik, da v roki strokovnjaka izobraža najtežjo znanstveno obliko in misel.
Imeli bi hvaliti še marsikaj; ali skromnemu diletantu ne kaže spuščati se v razne podrobnosti; mimogrede omenjamo pa nekaj nedostatkov, ki bi se morali popraviti v bodoče. Težko pogrešamo v botaniki, namenjeni za mladino: sleč, svedrca, murko, in take ljube znance iz naše bogate flore, zlasti z alpske, ki jih srečavamo celo pogostoma v slovenski literaturi. Nočemo očitati pisatelju, da se je držal preveč nemške podlage, ali mej slovenske sinonime bi spadala vendar tudi n?Ša mila vrba. In kar neukusno je zaslediti „čudotvorno monado", prikrojeno po nemškem nesmislu, ko se vendar povsod čita o takem bacilu, a ne o kakem mikrokoku! Škoda tudi, da ni bilo gospodu dru. Poljancu znano, da se ob jadranskem obrežju „ostrige" imenujejo kamenice. Koncem moramo z obžalovanjem izražati še bojazen, da se obe knjigi ne razširiti mej ljudstvom toliko, kakor bi želeli, ker sti nekam dragi: rastlinstvo stane K 4*50, a živalstvo celo K 5*60 — kar je za naše razmere mnogo, naj si bodo knjige še tako lepe, zanimive in potrebne.
Razne vesti.
P. Drozd umrl. V Pragi je umrl bivši predsednik sv. Vaclavske posojilnice P. Drozd.
Prebivalstvo Petrograda. Po najno-veji statistiki šteje Petrograd 1,454.704 prebivalcev, to je 230.060 prebivalcev več nego leta 1906.
Iščem S/^G.t.nn.irr prod*jS g*** *******X
Šolske potrebščine, SSS^SSS.
ke, peresnike. nahrbtne in ročne torbe se dobi v izberi pri Rudolfa Može, via 9calinata št 1.	1533
QflHS 'n	se prodajo pri Josipa Romano,
OIIUI v0ZDiku v Kopru.	1552
llhipolpp 'n popravljatelj glasotirjev se pri-UUIl OICl/ poroča slavnemu občinstvu Andreja Pečar, ulica Dante Aligbieri št. 3, II. n.	1522
nlfiC 8e v Skopem dne 2. oktobra ||IOO pri katerem bo svirala godba iz
Ivana.
1578
*
m
*l
n
*
n
n

Prodajslnica manufakturn. blaga
Enrico de Frnnceschi
Trst, uFca de I le Poste št 10
vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZ3ERA bombaževine, trližs, fušta-nja, volnenega biaga, izdelanega moškega in ženskega perila in drobnih predmetov po najzmernejših cenah.
*
K
H
&
«
H
K
Odda
n.. vrata 16
qa v najem imblovana soba pri sloven-ski družini v ulici Fsrneto 49, II.

1589
icppm gospod'čno zmožno slovenščine in itali-lOUt/lll janščire s primerno izobrazbo in dobre družine za večjo p:odaja^no kruha in sladčic. Našle v pove Inaerbtm oddelek Edinosti.	1592

flflVSž z ^ a°ban3a in kuhiDjo, klftjo in I1U /C. 2 maiim hlevom za prešiČe ter
Hiša
vrtem. ee prode. Naslov: Sv. Mar. Magd. zgornja štev. 442, na cesti k Batom.	1E90
llrpnra cekoliko izurjenega sprejme takoj tr-UUClfLrd guvina jestvin. Tedensko plačilo — Svcjo hrano. Naslov Inser. oddelek Edinosti. 1588
„PRI STARI BRESKYI" v ulici Bešvedere štev. 17 se toči izvrstno pivo in vino.
I Zdravljenj®: krvi
Čaj „Tisočera! cvet" (MiJiefiori)
Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajim će poče v želodcu, kalror proti slabemu prebavljaDjn io bemeroidam. Jeden oinot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovaHi lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hiša) Telefon 377
PoStne poSiljatve se Izvršujejo takoj in franko, ako se dopcAlje Kron l-lo.
Jabolka
fine, namizne; lOO kJgr od Kron 12*— do 24*— iz kolodvora Litija in po poštnem povzetju . I
Razpošilja :::.: • Kd^UUiacfV v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbics! 5 kilogramov franco Kron 2*40.
HHH.1HJ1K3» ■ li'HIIMIll ■ m	.U. r i rmm
Pohištvo
svetlo in temno, posamezni kosi, cele spalne in jedilne sobe, ogleJala, slike itd. itd.
vsa po nizki ceni. -^jjRS
Izgofovli- moške obleke .... in šivalni stroji .....
na obroka Jn cano. — Proda
IVANKA DGBEGHiNi, Trst
Zaloga pohištva) ul. Madoonina 8.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
G. K. Za danes ni bilo možno radi preobilice že stavljenega gradiva.
Mali oglasi
Išče
15- do 16 letLa deklica, ki govori ne-kaj nemščine. Via Tiziano Vecellio štev. 2, IV., -20.
Odda
vrata 5.
1595
QP sobica mala za mesečnih 10 kron. Ulica G&Bpare Gczzi 3, III. cadatr.
900
Velika, zaloga kole??
RUDOLF R0TL
TRST, ul. Acquedotto 21 Telefon 1238
Zaloga koles Peugeot, Waf-fenrad, Stan • dard od 150 kron naprej, j Fnevm^tiH h potrebščine j
Rogaška kisel. Jemplcv
Radinski vrelec. Najboljši mineralni vodi.
— ZASTOPNIK —
Lacko Križ - Pala
WiESENREITER & Co., TRST via Gioachino Rossini 20.
Mehanična delavnica Hitra postrežfca Cere =====	zmerne. =====
n TEODOR KORN
l
Trst, ul. Miramar štv. 65
Stavbeni in galanterijski klepar. -Pokrivač streh vsake vrste. SPREJEMAJO SE TSAKOTRSTNA = BELA IN POPRAVE == v PO NIZKIH CEWAH. v :: Delo dobro in zajamčeno. TSlfil. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenko.
j*
3s" 33
|(Q
O
O CO
3DE
30e

Trgovino Jakob Bnmbič o trstu
ulica Giulia štev. X1 poznana od Slovencev v okolici in na deželi.
Zaloga ¥sakowstn. blaga
za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JAKOB BAMBIfJ
Zaloga obuvala
xn lastna delalnic^ aaza
PAVEL ViSINTINi
Trst, ul. Glosue Carducc! 31
Fllljalka ul. S. Sebastiano 8.
Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po imerrah cenah

ti Prodajalna slanine: In: dellkates
- z bnffetom ...........
Alojzij Kranj c, Trst
ulica Šarita 22 (vogal ulice S. Glorgfo 5)
Pivo Dreher. uležano in Kaiserjevo. španska vina iz Tbe Continental Eodepa Čompanv. - Dezertna vina b^la in rudeča iz kleti princa Lichtensteina v Feldsburgu in grofa Lantierija v Vipavi. Vsaki daa kuhana gnjat, štanjelska gniat in raznovrstne slanine.
Sveže purovo maslo iz planin in izbran sir.
TRST, ui. Cavaua 2
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežaga kruha 4-krat na dao. • Postrežba točn--* i i nu tlom.
MMMMIMBMBBMM—BMKIIIIH li|H|l^i£?i
Predzadnji teden !	Predzadnji teden !	Predzadnji teden !
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 8. oktobra 13iO ob 8. z več.
vi	i	_____"1 -"
__»A	*	JL	________________
| Srečka stane 1 K j in njih udoV in sirot I Srečka stane 1 K |
HT I- glavni dobitek 3O-0OO kron
Dunaj, Schottcnring 11 (gjg) Srečke je Miti t Tset menjalnica!!, loterijah in trattalu
JK3- Nova trgovina
z oljem, kisom in milom
z bogato izbero sveč vseh kakovosti
c*..,.»p.p,« ... ui|ca Giulia it. 25.
franko na dom.
Za obilen obisk se priporoča G. BIAGGINI.
Prva in edina pisarna
vojaški\? stvari
t /Daja nasvete in informacije o vsem\ tJ» C /kar Be tiče novačenja in voj. službe ^/irdeluje in odpošilja vsako vrsto prtH p ctr/^enj vojažk. značaja — oproSčenje od\^ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\-* ttt /stovoljetvo, Ženitbe, dosezanje zakonitih\ /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-\ ^ /jetja v vojaSke šole itd. — Pooblaščena je^ zastopati Btranke pred oblastaijami. — Posreduje v najtežavnejih slučajih- — Reševanja^ ^hitro in točno — Uradne ure : Ob delavni-/kih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol.1 Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud'
Prva in edina pisarna v vo jaški stvari, koncesijonira-na od c. kr. nanestniitva
HOTEL BALKAN	HOTEL BALKAN