List (» korifll deliv-•kega l|udstva. Delav- ol so opravid«n( do VMgt War product ra|o. This paper is devoted to the intereete ol the working class. Workers ars entitled to all what thev produce. Kuwr.aa« »•■«nü-nlui luititr, U.o. 6. IWI7 »I lb" t>«Mt officw .1 Chl«*»to 111 uud»r tb* Act of OoBgrxa* of March lr«l. IH7W Office: 4008 W. 31. "Str.. Chicago. Delavci vseh dežela, združite se!" PAZIT K' t* naštsvilko v oklepata, ki se nahsls polog vašega naslova. prilepl|e-netfa epoda) ali na ovitku. Ako (372) |e številka tedaj vam s prihodn|o itevilko natega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite |o tako|. Ste v. -litičtio delo sploh - to j«* glavno načelo. -------— — Doslej s«> je r«'s obneslo. V Ame-jiki najdemo na tisoče delavcev, ki ne vedo o politiki niti toliko kolikor o zvezdoslovju, in verjamejo, «la je t«» težka, navadnemu človeku popolnoma nedostopna \««la, nekakšna coprnija, katero morejo opravljati le čarovniki po poklicu. Veseli so, če si> jim ni treba ukvarjati s takimi visokimi vprašanji, pa prepuščajo to delo politikarski kasti, ki sr jim ponuja pri vsakih volitvah. Kakor pa se ovce lie bi smele pritožiti, če bi si izbrale volka za pastirja, pa bi jih ta davil, tako se so postali zopet ameriški. 1 oH s« .... . . v. . » tiuli delavci n«1 «mejo pritoževati pravi: Na prvi strani se zopet\ 1 lt 1;. n J 1 blišče vsako pravo ameriško srce očarujoča imena metalc«'V base- balla, med katerimi naj«!«* milost kvečjemu s»* prav predrzen tolovaj, ki strelja sredi velikega mesta na policiste ali pa oropa ob belem diievu vpričo pasažirjev sprevodnika na cestni železnici. O njem s<> potem objavljajo neskončne biojvifije, in še od temena političnem ziv- vali neznosnih bremen iti silnih .. .:•,«,•• , Ijenju v t«j «l«'zeli, si zaman ku- , . iv puje «lebele listr. Središče politič- lakega kesanja ne sme nihče!' . . . . .v . . . ... . . -.. nega «h-lovanja so javni zbori, pričakovati o«! njih, ee nore priti . . ' , . . , , ,, • lili kongres, zakonodaje i. t. «I. Prva v nevarnost, «la se bo dvomilo o njeirovetn zdravem razumu. Kar žele, ni nič «lruzega kakor «la bi ljudstvo ostalo kratkoviilno, pa «la bi rajši gletThlo na karto Evropi», štelo zaplenjene topove in ubite vojake, t«»r si belilo glavo. k«lo «la bo zmagal, kakor «la bi se brigalo za tisto, kar ga najbolj t isei. Kdor čita ameriške meščanske časopis«», lahko opaža vsak dan kako pospešujejo ljudsko površnost in svoje čitatelje zlasti politično potietinmjujejo. V prvih časih vojne so bili redno vse prve strani napolnjene s palee «lebeli- dolžnost vestnih dnevnih časul-karj«'\ bi bila, «la bi posvetili naj večjo pozornost delu in nedelu v teh zborih. Citatelj bi moral najti v njih zvesto sliko vsega parla-metitarnega življenja; poučen bi moral biti o vladnih in «) poslanskih pr«'«llogih. o zakonskih načrtih, «i debatah, «» argumentih, o sklepih, o potrjenih zakonih. Zaman pričakuje Amerikanec t«iLa pouka o«l ameriškega dnevnega časopisja. List, ki lahko posveti novi «lamski mo«li celo stran, ima v najboljšem slučaju par vrstic o kakšni zakonski predlogi m i kričečimi naslovi, naznanjajo- v Washington!!, in čitatelju je po dokler vol i j« » volkove za svoje za stoptiike iu zakonodajcc. Socialistična stranka ne zaht<>-va. «la naj ustvarijo delavci novo politikantovsko kasto poleg sedaj obstoječih. Ona poziva «lelavct «la naj saiiii vzamejo politiko v svoje roke, zakaj 1« te«laj mor« biti taka. kakor jo delavno ljud stvo potrebuje. Ni rrs. «la j«* politika tajna zna nost kakor alkimija, razumljiva samo a«l« ptoni. Vsak človek not maltiih možganov si lahko prilasti ono znanje, ki .)«• potrebno, «la bo mogel sam aktivno sodelovati v političiM-m življenju in kontrolirati tlelo tistih, ki ga po njegovi volji zastopajo. Pmivsem pa vsakflo lahko raz ume, «la se tu«li v Washington!! Springtnhlu, San Franeiscii it«l ne mor«' služiti Bogu in hmlišču obenem, «la ne more nihče opravljati tlela za kapitaliste in za «le-lavec. Ena ali drugo. K«lor hoče šrititi «lelavc«» in jih pravice, mora nastopati proti onim, ki mu jih krajšajo. Kajti š»' nik«lar ni zgo-«lilo, «la bi s«> bil volk nasitil, koza pa ostala cela. ('«• spoznavajo «lelavei. «la imajo kapitalisti v tovarni, v jami, na železnici, v klavnicah, v trgovini drugačne interese kakor «Iclav-stvo. in sie«'r interese, ki so delavstvu nasprotni, morajo spoznati «la s«i enaka nasprotja tudi v po litiki. Zakaj politika ni nič «lru zega kakor zastopanje interesov Ako žele delavci, «la s«> bo«)«) varovali njihovi interesi, se tudi pri volitvah n«1 smejo dati od kapitalistov voditi za nos, ampak morajo glasovati socialistično. Delavec, ki pri volitvah glasuje za kapitalistične stranke ali se pa sploh ne briga za volitve, in tako pomaga delavskim sovražnikom do zmage, nikakor nima pravico, da bi se pritoževal, če se podražujejo življenske potrebščine, če se razširja brezposelnost in če ne najde pravice, kadar jo išče. S tem, da podpira aktivno ali pa pasivno kapitalistične stranke, plete sam bič, ki ga bo potem tepel. Vlada v Zedin jenih državah je kapitalistično pobarvana: večina ameriških zakonov je očitno kapitalistična; pravica v tej veliki deželi je kapi talistična; uprave v državah, okrajih in mestih so kapitalistične. Pa se delavci neštetokrat jeze, da jih vse zatira. Toda kdo je kriv? Tisti delavci, ki sami pomagajo, da imajo kapitalisti vso oblast v rokah, ker glasujejo pri volitvah za kapitalistične stranke ali pa ostanejo doma. Naenkrat se ne da premagati kapitalizem. Tudi če volim jaz socialistično, je še preveč za spanih in nezavednih delavcev, da bi mogli doseči uspeh . . . Tako misli mnogo delavcev, pa zane mari registracijo in ostane na dan volitve doma. Hrast ne pade, kadar udariš prvič s sekiro. Ali potrebuješ ga. Torej moraš začeti sekati, zakaj brez prvega brezuspešnega udarca ne prideš do zadnjega, ki ga poruši. Ljudstvo je poklicano. Izvzemši Avstralijo imajo vse države tega sveta, kar jih je ustavnih, meščanske večine v parlamentih. Med vsemi vladajočimi strankami pa ni ne ene, ki bi bila storila kakšen resen korak, da bi se načelo ustavnosti raztegnilo tudi na mednarodno politiko in da bi se bili narodi rešili najusodnejše sužnosti. Posledica te zanikrnosti je sedanja vojna. Ali brezbrižnost za zunanjo politiko ni edino, kar se more in mora očitati v tem pogledu meščanskim strankam in njih voditeljem. Drugi greh, katerega posledice zdaj tako grozno tepo e vropske narode — pa tudi Ameriko, vsaj prole-tarsko Ameriko —, je lakajska uslužnost napram militarizmu, s katero se odlikujejo vse te stranke. Gotovo imajo taki velikanski dogodki, ka kršna je sedan ja vojna, globoke vzroke, in noben pameten človek ne verjame,' da jo Je mogel Viljem ali Nikola ali katerikoli izmed kronanih zločincev le po svoji volji in na svojo pest začeti. Tudi v tem slučaju so vladarji le reprezentanti. Butci po milosti božji si v svojih psihopatičnih bučah lahko domišljajo, da so pooblaščeni nebes in ravnatelji usode, pa so vendar le sredstva razmer, v najboljšem slučaju od ljudstva bogato plačani klerki kakšne klike. Na vsak način pa so le reprezentanti majhne manjšine. Ko so si vzajemno napovedovali vojno, namesto da bi bil vzel vsak izmed njih kol v roko in šel sam proti "sovražniku", če so se hoteli pretepati, niso izvršili tega podlega hudodelstva niti kot zastopniki buržvazije, dasi bi bila že to le manjšina. Ali krog brezvestnih špekulantov, ki je stal okrog vsakega "veličanstva", je bil še manjši. Vojna dokazuje politično slabost evropske buržvazije in njen poraz. Kriva pa je buržvazija sama, in če bo poleg delavstva tudi ona kaj trpela ob posledicah kla nja, je to zanjo pravzaprav le zaslužena kazen. Po vseh parlamentih se je socialna demokra cija, odkar si je v njih priborila glas, dosledno in z vsemi silami bpjevala zoper militarizem. Nikdar, do tistega časa, ko je vojna že izbruhnila, kar je seveda postavilo vso situacijo na glavo, ni bil v nobenem parlamentu oddan ne en socialističen glas ne za orožje, ne za rekrute. Ako bi se zbrali vsi socialistični govori, izrečeni v parlamentih v razpravah o vojnem proračunu in ob kočljivih prilikah politične napetosti, bi se sestavila prav čedna protimilitaristična knjižnica, polna najtehtnejših argumentov. Ob vsaki priliki pa so meščanski poslanci preglasovali socialiste in pomagali vedno požrešnemu militarizmu, da je dobil svoj plen. Vojaški moloh si je smel dovoliti vsako nezakonitost, ne da bi bil kdaj kaznovan. V Avstriji so dali brez parlamentarnega dovoljenja gTaditi dread noughte; avstrijski parlament je moral to izvedeti iz Anglije! V delegacijah ni bilo ne enega meščanskega delegata, ki bi bil vsaj grajal to predrznost. Avstrija je izdala ob priliki mobilizacije v dobi balkanske vojne blizn štiristo miljonov brez vsakega dovoljenja. V času, ko " ni bilo mogoče" dobiti 17 miljonov za železničarje, ko je bilo devet milijonov za izstradane državne uslužbence nedosežna svota, so lahko sipali sto in sto miljonov za militarizem iz rokava. Ko je bil mastni račun predložen delegacijam in so socialisti predlagali, naj se pozove vlada na odgovornost, so meščanski delegatje skomizga-vali, češ: Hudo je res, ali kaj moremo druzega kakor plačati? Plačevali seveda niso sami, ampak denar se je nagrabil iz ljudskih žepov. Ako ne bi bile vlade dobile mogočnega utilitarističnega aparata, povečanega od leta do leta, oboroževanega od peta do glave, dresiranega do blaznosti; ako ne bi bile meščanske stranke napram militarizmu pohlevne kakor lakaji brez sa-mozavesti; ako se ne bi bil morilna mašinerija gonila do točke, na kateri je eksplozija skoraj neizogibna, ne bi bila nobeni vladi napoved vojne tako lahka, kakor so si jo napravili odgovorni in neodgovorni hudodelci. Evropa ima zahvaliti svojo nesrečo meščanski politiki. Z demokracijo, svobodo in narodnostjo na jeziku so buržvazne stranke služile reakciji in absolutizmu, v svoji zaničevanja vredni podrepnosti pričakujoče nagTado od vlad, ki bi bile morale biti pravzaprav njih sluge. Grozote, ki jih seje vojna tako bogato nad narodi, se ne dajo preprečiti. Ali iz krvave nesre-čeje treba črpati vsaj nauk, ki se sam vsiljuje. Ljudstvo se more obvarovati takega gprja za bodočnost le tedaj, če se otrese varuštva meščanskih strank in tudi v politiki postavi na svoje noge. PETDESETLETNICA INTERNACIONALE. IV. Zma-z«lela nika-doživeti novo • Pivi mednarodni zvezi delavstva ni bila usojena večna trajnost. Vse delavsko gibanje teda njega Časa je bilo mlado, in zato se ni čuditi, da je moralo'preboleti vsakovrstne otroške bolezni. Poleg mož, ki so bistro spoznali gospodarske zakone, vladajoče v človeški družbi in neskončno močnejše od fipekulativne človeške volje, so hodili še vedno po svetu ljudje, ki s» mislili, da j« mogoče skonstruirati družbo po svojih idejah m predpisati razvoju pot. Saj še dandanašnji niso izumrli utopisti, prav tako kakor se razni čudaki bavijo z nalogo, da iznajdejo "perpetuum mobile" kljub velikanskemu napredku tehnike in razkritju zakonov mehanike. Pot, ki jo je kazal znanstveni socializem, se je marsikomu zdela prepočasna, predolga ga, ki se kaže v daljavi, se jim ni kršna zmaga. Sami so hoteli družbo iu čim prej. In dasi so vladali tudi med socialisti o bližnjem razpadu meščanske države zelo optimistični nazori, so vendar nepotrpežljivi temperamenti zahtevali še hitrejši razvoj, pa so prihajali do tega, «la s«, sploh zahikavali razvoj ¡0 pričakovali vse le otl revolucije. Ta beseda pa j«- imela zanje le tradicionalni pomen krvavega, nasilnega punta. Organizirati j.' bilo treba delavce J »o njihovem mnenju le za to, da se šiloma upro vlatlam in kapitalistom in jih premagajo /. oboroženo roko. To bi šlo veliko hitreje kakor sistematično vzgajanj«' in izobraževanje delavcev, kakor pridobivanje politične moči, kakor strokovni boj. Internacionalna revolucija uniči hipoma meščansko družbo, in potem se zgradi nova na njenih razvalinah. Nastopali so anarhistični komunisti, ki so bili razdeljeni v mnogo s«*kt. Km so smatrali za rešitev sveta absolutno odpravo vsake privatne lastnine po načelu: Kar je tvoje, je tiuli inoje. Proudhonov pogostoma citirani izrek "Lastnina Je lalviuiL^ji^bil jedro njihovih socialnih gazo- [ 2 rov. Drugi s«) si pre«lstavljali družbo organizirano ua podlagi neštetih avtonomnih gospodarskih občin - - komun , !«• federativno meti seboj spojenih. Na drugem krilu so se oglašali individualistični anarhisti, ki so postavljali osebnost in njeno absolutno svobodo nadvse. Njihovi sistemi niso bili lili pravzaprav nič druzega kakor do skrajnosti izvedena ideja meščanskega liberalizma. Ali tu«li meti socialisti so bili v nekaterih ozirih različni nazori. V Nemčiji so Lassalovci, ki so polagali največjo važnost na splošno volilno pravico, prezirali strokovno organizacijo, katero so smatrali za nepotrebno poleg politične akcije, medtem ko j«* takozvana eisenaška struja posp«-šavala strokovno organizacijo kot podlago delavske moči, tm «la bi zato omalovaževala politično «lelo. V internacionali ni bilo prva leta nič opaziti o takih nasprotjih. Organizacije, ki so ji pripadale, so stal«' na marksistični podlagi iu priznavale program, ki je bil sprejet na prvem koti-gresu. Leta 1*N6. se j«' pojavila prva opozicija proti Marksovi politiki. Njen vodja j«' bil Mihajlo Ba kunin. Meti glasniki anarhistične teorije j«« bil Ba kunin nedvomno najodličnejši iu vsekakor edini, ki je vtistih časih pridobil tudi agitatoričen pomen. Bakunin jc bil Rus in član ugledne aristokra tične obitelje. Ko je dovršil gimnazijske študije, se je posvetil filozofiji, in zlasti v nemškem mo-«lroslovju se je nasrkal revolucionarnega «luha Njegov ognjeviti temperament se pa ni zadovolje-val z naukom. Kjerkoli je bilo kakšno revolucionarno gibanje, se^ga je aktivno udeležil — na Francoskem in v Nemčiji, v Avstriji in v Rusiji. Tudi v znameniti «lraž«lanski vstaji leta 1*49. je sodeloval. Tam j«- bil njet in o«! nemškega sodišča obsojen na smrt. Tudi Avstrija ga i«- zahtevala in «»glasila s«1 je s«* Rusija. Ker je storil prve "zločin«'" na Ruskem. j«> bila ruska "pravica" najstarejša, pa ji je bil po dovrš«:n«iu diplomatičnem pogajanju res izročen. Carjeva justica ga j«' i/ gnala v Sibiriji. Na romantičiMi način j«- Bakunin ušel i/. Sibi rije in po vsakovrstnih prijetljajih prišel I. 1*60. v London. Komaj je bil svoboden, se j«> žo zopet posvetil revolucionarnemu delovanju. Nikakor se nationale zveze je ne do utajiti, da je bil uenavstlno delavcu, euer-gičen in neustrašcii. Zdi se tutli, tla je iiuel vseskozi dobre in poštene namene, tlasi k«» sodbe njegovih življeujepiseev zelo različne. Na drugi stra ni pa je nedvomno, tla so bili njegovi nazori precej nestalni in da je lahko prihajal «lo prav nejasnih idej} Medtem ko se je ogreval za revolucionaren anarhizem najra«likalnejše vrste ni mednarodnega značaja, s«' je ukvarjal z osvoboditvijo slovanstva iu dostikrat prišel sam s seboi v na-sprotje. Okrog njega so se polagoma zbirali anarhisti, in I. 1*6*. s«- ustanovila družba "Albance Inter de la Democratie socialiste". Program >il anarhističiio-kontuuističcn m precej konfuzen. V prvi vrsti je stalo uničenje vsake vlade in ra/.rušenje vsega obstoječega gospodarskega sistema. Na njegovo mesto naj bi stopile kooperativne industrijske in poljedelske asocia- ei je. Leta 1*6* j«* "Alianca" zahtevala, «la jo sprejme iutcrnacionala *kot posebno organizacijo v svoje vrste, Ueinralni svet j«- odklonil prošnjo, češ tla se temeljni nazori aliauce m* strinjajo s programom intcrnucionale. Nat«> s«- j«* pričel oster boj meti obema organizacijama, ki je odvračal veliko moči o«l glavnega cilja in dobival včasi zelo neokusne oblike. Stvar s«' j«' končala s tem, «la je bil Bakunin I 1*72. na kongresu \ llagu izključen i/, iiiteruacioualc. Z ujmi so izstopila španska, belgijska in nekatera fiancoska društva, ki so se nagibala k anarhizmu. Bakuninova opozicija pa ni bila edina ne-prilika, ki j«' zadela inteinacnuialo. Leta 1*70. j«' izbruhnila |*iusko-traiieoska vojna Na NVnmkem in na Francoskem J«- bilo mehanično ustavljeno skoraj vse socialistično gibanj«'. Takoj ob začetku vojne so s«- na Pruskem pričeli «Irakonični progoiti vsega, kar ni trobilo v patriotično šovinistični rog. V scveroneiušk«-m «Iržanum zboru j«- bil«» «In«-21. julija 1*70. glasovanje t» vojnem kretlituv i znesku 120 »miljonov -tohirj«v Y»s parlament j*' glasoval za zahtevo, izvzeinši B- bela in Lieb Klanje narodov v Evropi J Nemci so zasedli Ostende in mesta na belgijskem zapadu. — Pri Nieu-portu je prišlo do ostre bitke med Nemci in Belgijci. — Francozi so baje na severu nekoliko napredovali in zavzeli Armentieres. — Na Ruskem Poljskem se nadaljuje velik boj in obe stranki poročata o lokalnih uspehih. — Obleganje Przemysla se nadaljuje. — Rusi imajo baje težke izgube. — Angleška križarka Havvke je potopljena od podmorskega čolna. — Angleži so potopili štiri nemške torpedovke. — V Trstu in v Tržiču je požar napravil veliko škodo v Stabilimento Tecnico. — Angleži pričakujejo dolgo vojno. — Kljub sovraštvu so vsi složni v tem, da se je treba lagati. Telegramov p«» časopisih j«1 še vedno t«»lik<», kolikor jih je bilo v žatVtku vojne, ali vs«- holjiubolj se ^m poz.ua, «la so umetno raztegnjeni iu «la se ponavljajo 1«' /. majhnimi izpreutcmhatiii. Zato pa j«- o-stala splošna lažnivost ncizpreuic-njena iu vojnim upravam ter «li- haja največja nevarnost-od kril, se obe armadi trudita, «la pojačata svoja krila, ki s«* vsletl tega nujno tudi razširjata, tako «la s«* bojna fronta venomer razteza. Začetkom zadnjega tetina je Anglež«- silno upbišila vest «» bur-ski vstaji. Poročila so bila zelo pbuuatoin vseh držav s«- mora pri-1 razburjena in so prip«»\ edov ala, «la znati, tla j«' njih poročevalska fan-jse j«* spuntal polkovnik Maritz, ki tazija sveža, vsekakor bolj sveža j«' baje zbral v«'lik<» vojaško silo kakor pa tisti talenti, ki bi jih nio- pod svojim poveljem in dobiva vc-rali narodi po pravici pričakovati lik«» pomoč <»1 Nemcev. Tutli ta o«l njih. Treba jim j«1 tudi napra- strah j«' polagoma nekoliko splali-\iti poklon, «la s«' nič ne ženirajo; nil. Buri so baje obljubili, «la o-laž naj b«i š<' tak«» debela in očit-; stanejo lojalni, Bothova vlada j«' na, oni jo p«»šlj«jo v sv« t. ¡takoj razglasila vojno stanje iu «» Lažejo seveda vsi fnivpr« k; ali Maritzovi sili pravijo, da ne prese-z«li se, «la hoče Avstrija vsaj na ga "»00 mož. To bi bilo s«'V«'«la ma- lo, ce je r«*stucno. * Na morju je bilo zopet ne.koliko nesreč, ali n«»ben«' velike akcije. f V Aziji s»- natialjuj<'jo btiji «»- kncehta, ki sta potlala sletleeo izjavo: "Kot načelna nasprotnika vsake diiiastične vojne, kot s«»eialua republikanca iu člana inter« ncioiialne delavske asociacije, ki se bojuje brez razlike narodnosti proti vsem zatiralcem in hoč«» združiti vse zatiran«' \ veliko bratsko zvezo, se li«' moivva izr«'či ne «iircktuo ji«* indir« ktno /fl sedanjo vojno, pa s«- vzdržujeva glasovanja." V državnem zboru je ./abrume! vihar. " Vele-izilajalca" je bila še najblažja besetla, katero so I jima tlrugi poslanci metali \ obraz; na'.prihodnjih sejah s«» >e ju "tovariši" izogibali kakor gobavih, žugali so jima s pestmi, pretUcthiik Si m son je s svojega mesta osebno psoval Bebla. Liebkuechtii j«* rzjarj«Mia t«»lpa pobila šipe in 17. «leccmbra ls7<>. sta bila «>l»a obtožena zaradi velcizdajstva. Z njima j« bil obtožen tudi Ih-pner Proces pa s«' j«- izvršil šele 1 1*72. <»«l 11 do 26. marca . B«bH iu Liebknccht sta bila obsojena vsak na «Ive leti trdnjave, «lasi s«« jima ni moglo očitali nič <1ru-/ega kakor socialistična propagaixla in mednarodno mišljenje. Ko je I. 1*71 po padcu Pariza komuna razvila s\oj«» zastavo iu so "Versaillei p«» krutem, obupnem boju premagali to s čudovitim idealizmom navtlahnjeiio vstajo, j«* zadel strahovit po-grom tudi francoski socializem. Kar ui pa«ll<» voditeljev v bojih, kar jih niso zmagovalci, žejni l»«stialne osvctc, postavili ob zid in postreljali, so bili potem «lepOrtirani v Kah-donijo, «leloina so se morali z begom icšiti smrti, na' katero «.n bil: obsojeni. Vsle.1 teh «l<»go»lk«»v je bila iutcrnacionala |»o vojn i tako oslabljena, «la so ji postajali boji z Bakuninei nevarni. I>uš«vni voditelji so spoznali, «la se mora socialistično «lelo v teh razmerah prepustiti organizacijam v posameznih deželah, ki so se bile medtem lep«» razvile in s«i obljubovale v«'lik napredek za bodočnost tudi tam, kj«r so 1 r«'in»tktmia tri»»!«' vslcd vojne. Da s«» s«* razvile, j«- bilo, /lasti v prvih leJih pripisali v velikem delu iuteruacioiiali. Ta pa v izpretucnjcnih razmerah ni mogla več takt» plo«lno vplivati nanje 1; a k «m- prej, in voditeljem s«' je zazdelo unustneje, «bi ostane generalni svet vsaj začasno le nekakšna akademična instanca internacional«'. I laški kongres I |s7'J j«> po izključitvi Ba-kunina sklenil, «la se preloži setlež geiu'raluega sv ta v N«'W York. tem polju doseči rekord. Ko j«* prišlo prvo poročilo, «la so Rusi že pregnani iz Lvova,. kar s<» mogli se-veda I«- največji naivneži verjeti, so konzuli tlrugi ali tr«'iji «lan liall^nog Tsingtava t»» vsaj izja\ili, «la jim «» t«'iu nič; llu«l«ga sovražnika ^lobivajo ui znano. Ali /,ato snu» bili pita-J v se armade / zimo, ki s«' po vseli ui / vestmi, «la j«' obnovljena av-1 bojiščih /«• kruto javlja. (Jospodje atrijska armada otlločilno prema-! razbojniki na tronili in v kabine-gala Rus«- pred Przein.vsloiu, jih tili j«' s«'\«'da ne čutijo; t oni straš-vrgla nazaj iu osv«ib«»tlila trtluja-1 ne je |>a ti)*' ubogi vojaki, preze- bilo mogoče bajtici, bolehajoči in umirajoči t«'in seveda nt \ o. < » so« I i 11 iz daljave. Ce bi s< bilo t«Cbr«/. zinisla, za tuj«» k<»rist. Avstrijcem'res posrečib», l»i bil u- — speli \ el i k. Ali sedaj, po celem \ Ostende. t« dnu j«' jasn«>, «la j«- bila tiuli ta London, 1<». Iz Berlina brzoja- bosa : Przenivsl je «lo t«*ga časa, kojvljaj«» brra Bi. i« «/g« . • • - ne izpivui«'tii uiti za«lnja vest z; raj pa \ Ostende. Dunaja, ki pripoveduje v zmede-1 -—— - u«'iii p«»r«»čilu r« či, po kat« rili bi Nemci v Belgiji. I,kom bi ui ra t i, «la so Se Rusom London, 17. Tukajšnjim nekateri naskoki ua trdnjavo po- stom javljajo : ! i- LADJE! LADJE! LADJE! liesreéili in «la s<» imeli j»ri tem velike izgube, baje in.onn mož. \a vzhodnem bojišču j«' pa s«'-«laj glavna kriza na Ruskem P«»lj-sk« ni, na bojni črti pred Varšavo. Da so tam Nemci iu Avstrijci p«»-jačali svojo front»», kolikor so I«* mogli, je nedvomno. I'«» -odbitku običajne reklam«' j«* spoznati, «la so bile na tej črti razno praske, morda tu«li tupatam nekoliko b«'s-uejši boji, najbrž«* / različnim us-|H'htnn, «» kakšnem odločilnem u-«larcu pa n«' m«»r«' biti govora. Ali z«li se, «la s«' mora tukaj razviti v« likanska bitka, ki s«- ne mor« vršiti brez strašanskih izgub. Neinci su nadalje zas bilo 400 mož, i/.in« «l katerih s«i jih je rešilo !«• .">0. Admiraliteta j«' potrdi-, la poročilo v sledeči uradni izjavi: "Križarko "Theseus" pod poveljstvom kapitana Hugh K«l-vvardti j«* napa«l«'l včeraj v 8ever-' iH'ru morju m-ki podmorski čoln. Vapad se je pont'srecil. • Obenem pa je napatlel nemški p«»dm«»rski č«»ln križarko "Havvke", ki s«* je kmalu potopila. Rešili s«» se trije častniki ter 4M mož posadke s p«i-močj«! nekega vlačilnega čolna. O-stalo inoštv«) se p<)greša. Nadaljnje ptisaiueziMisti se bodo kolikor mogoče liitr«» objavile. Križarka ' llau k« ' je bila zgrajena 1. 1*93. S to križarko je naraslo število angleških bojliih ladij, kater«' so potopili Nemci na 7. K temu prid«* še raz«b'jaiije 'Pegasusa' pri Zan-zibarju. ('«• j«- bil«» na krovi le 10(1 nn»ž, j«1 tr«'ba še ugotoviti, k« r je bilo določeno število .'»."»O m«»/. Križarke, kater«1 s<» potopili N«1 obrežja. Ti j napolzgrajena vojna ladija. topovi s«• /«• montirani na vlakih. Kini, H». -- Wliko razburjenje iz-i ki čakajo na povelj«', tla <»«li«l« j«» je |»«>vzr«»čila vest, «la j«' odpustil proti Osteiulc. Tam, kakor v tiru-1 tržaški governer princ IIohenlt»h«- V Belgiji s«- j«* zg«»dilo, kar j«- bi- gih pristaniških mestih «lobe «xl-jvse pristaniški1 «lelavce, ki so it a - Wí'rpa je tiuli nemške rok«' iu ( )st«'ii«le pa«llo v tak,» so s«'«laj lo neizogibno. Po kapitulaciji Ant- b»čene prostore. Baje so že posta- lijausk«' uarodn«>sti. Tukajanj«* vljene cenu-ntiu' i»«»llog«1, na kale- časopisje pravi, tla smatra vlada rili bodo stali. Ti novi topovi so Italijane /a požigalce. "Messag-Nemci takorekoč po v sej Belgiji izbt»ljšani tip 42-eentimet«irskega I gen»" «»«lločno protestira proti te-neomejem gospodarji. topa, katerega se rabili pri obstre-i mu sumničeiiju, češ, tla s«' tloslej V a Francoskem j«' \ glavnem | ljevanju Li«ge, Namura, Antwer- j še čisto nič ne ve, kaj je povroeih» položaj neizpremenjen. Ker pri- pena in drugih mest. Dasiravno strašni požar. m- utihnejo v Ameriki i po puškah, topr»vih Klici po marmizinu Pri«lružujejo pa se jim iu sabljah. Amerika je v nevarnosti! Amerika potrebuje obrambe! Amerika mora biti pripravljena! Pred vhodom v newyorško luko stoji kolosal-ni kip Svobode, pozdravljajoča prihodnike iz starega suž«-iijskega sveta in z gorečo bakljo nazna njajoča, «la jih sprejema dežela prostosti. Kdo misli s«* na ta ponosni simbol? In k«lo mu verjame, če ga pogleda? Bil je čas. ko so v t« j deželi živeli idealisti, ki so verjeli v svobodo in se bojevali in žrtvovali svoje življenje zanjo. Ali tutli v tisti boj niso šli k«»t vojaki, temveč kot oboroženi državljani. In ko j«' bila vojna končana, so o«lložili puško, slekli .,.,;«*/.. ....i in ve onriieli svoicura tlela. Celo v «• asu uniformo in se oprijeli svojega največje potrebe jih je skrbelo, «la se ne pomnoži vojska tako, tla bi mogla ngr«>žati mešeanak«> svobodo. j To je bilo «lavno, floveku bi se zdelo, da je minilo od onega časa najmanje dvatisoč let, ako .ra ne bi Kolumbove slavnosti spomnile, tla je t"«« Nmerika komaj pred dobrimi štiristo leti odkrita. Kapitalistična družba /i\i hitro; načela s<> \ njej kmalu pozabijo. Briga za svobodo j»' pokopana, čim obljubuj»' tiranstvo večji profit. Niti republika ni v -kapitalističnih Zedinjenih državah več neizogiben pogoj in s,- ne more zanašati na brezpogojno splošno zaščit«». Akt» bi mogla monarhija prinesti multiiíiiljonarjem več dobička, bi brez pomisleka kronali cesarja. Svoboda je v tej «le/eli /e zelo splahnela. Kdor še govori o njej, ga smatrajo "praktični" političarji za frazerja, ki se poslužuje zastarelih sredstev, «la bi prišel ¡m» tej poti v njihove vrste. In posmehu jejo s«' mu. Saj s«- opravi dandanes z drugimi šlagerji v«»č! Sicer pa spreten glumač vsako reč lahko obr ne, kakor mu j«- bolj prav. Včasi so ljiulje «lejali, da je militarizem nevaren svob«»«li. Zasučimo stvar, pa recimo, «la je svoboda v nevarnosti brez bark iu kanonov. Amerikanci nam bo«lt» že A «'rj«'li. saj verjamejo Amerikanci vse, če se jim pove s primernim kup«Vvalskim patosom in obljubi, da se ne 1>o motilo njih zanimanje za base-ball . . . Svoboíla Amerike v nevarnosti! . .*. Ideja je tako groteskno blazna, tla bi jo mogel človek spri'jcti I«' /. krohotom. In vemlar ni ga mleka. Toda človek s«' nuna resno zamisliti! Svo-bo«la je res v nevarnosti - svobotla ameriškega ljudstva. Veliko mu j«> itak ni več ostalo. Kjer gospo«luje kapitalistični razred, more le parali-tik pričakovati veliko svobodo. Ako nimaš nič druzega kakor svoje roke in nekoliko razuma v glavi, imaš sicer svobodo, «bi ležeš v sRrit kot in počakaš na smrt. < e t«' pa n«' mika krtova dežela, pa reci svobo«li lahko noč in n«'si svojo delovno moč na kapitalistični trg, kjer pač veš, tla ni svobod«'. Kajti če bi bila, bi moral «l«»biti dela, ka«lar ga hočeš in kakršnega hočeš. Takt» naiven j»a nisi, «la bi verjel v Ameriki v tako pravico. Ce ves, «la vlada v t« j veliki deželi veliki ka-pitalizcm, ve to tu«li mist«'r goveritor in mister šerif in mister sodnik. Izvoljeni so bili na ukaz kapitalizma; in ker bi bili ra«li zopet izvoljeni, se mu m» sinejo zameriti. Zato dovoljujejo, «la nadleguje Salvation Armv občinstvo š svojim dolgočasnim morečiin kvakanjem, tebe pa zapro. če stojiš pred tovarno, «la obveščaš delavce o št rajku. Toda čez volišče vodi pot tutli «lo večje svobode. Zatrte pravice lahko ožive, ako najdejo zatirani ljudje svojo moč. In kapitalisti \ t« lo, «la ne more ostat i. kakor jc. Zakaj že njih brezobzirna izkoriščevalnost je agitacija. Tiuli najpotrpcžljivejsi 'hrbet, občuti prejalislej u«larc«> biča, iu ka«lar je preveč, se upre, upre tinli na jI»,-«hujši--suženj. Kaj naj s,: zgodi, če se armada delavskega Ijiulsjva zave svojega pravega položaja in spozna svoje prave zatiralce? Kaj naj bo, če s«- nepregledni ni il jon i otresejo «lemokratienega in repub-ljčanskega, buljmusserskega in prohibicionistične ga poveljništva, j»a zasedejo v. kongresu, v zako ut»«lajah, v mestnih hišah tista mesta, ki jim gre «l«»J Ce uvedejo resnično ljudske zakone in zrn šijo gospodarsko tiranstvo? Kako naj tetlaj manjšina brani svoj«» "p«»«!«-dovane" privilegije, svojo pravico do neomejenega izkoriščanja0 K j, proti takim golorokim puntarjeni hi bile puške izvrstno sredstvo, topovi pa še imen/itnejši f Svobotla je v nevarnosti! — Clospodjc imajo prav! Čimbolj se «hami delavstvo, tembolj j« \ nevarnosti svobotla izkoriščanja in izsesavanja Ker pa jc denarna vreča kapitalistova domovina, ima v svojem jeziku prav, če kriči, «la je «lomovi-na v nevarnosti. Delavstvo pa nuna biti slepo, ako ne <»|»a/.i. kakšna nevarnost žuga njemu .akt» s«> zaje milita rizem tudi v Ameriko. V nj«'govi moči je, da to prepreči, akt» prevzame samo svoje zastopstvo v Beli hiši in po Kapitolih in City-Hnllali, (»reden zakopljt •jo kapitalisti svobotlo Ijiulstva \ neštete kasarne in forte. Dne 3. novembra, ko l»o«lo Zcdinjene države volile, se bo«lo otlbmcvale velike reči! Naj bi jih delavci spoznali in izvajali posledice! Ak<» rnzn mejo položaj, morajo glasovati socialistično' ADVKRTIKKMKNT Avstr. Slovensko Bol. Pod. Društvo U«UUM>VtHMMJ 16. J«BIJ«V|t mL InkuriwrireM U ftbnvt • tVUS v d rta rt kan mm r\ Sedež: Frontenac, Kans. ULAVN1 URADNIKI: Predsednik: MRATIN OBERŽAN, Box 72, E. Minaral, Kant l'od P reda.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral. Kan*. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiU, Mulberry, Kau» blagajnik: FRANK STARČlC,Box 245.. Mulberry. Kan-Zapisnikar; LOUIS BREZNIKAR, L Box 36, Frontenac, Kaa« NADZORNIKI: PONG RAC JUR&E, Box 207 Kdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana ANTON KOTZMAN, Frontemac, Kan*. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK STIT1N, Box226, Jenny Luid, Ark. MATIJA ŠKT1NA, Box 2:1, Franklin, Kana Pomožni odbor: FRANK SELAK, Box 27, Frontenac. Kans. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kans. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta zna&a $1.50. Vgi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnik«. Vse denarne poeiljatve pa gl. blafajaikiL KAKO JE NA KRANJSKEM? (Izvirno poročilo "Prolctarca"). I/ Ljubljane smo dobili po raznih izgubljenih pismih poročilo, ki •slika ondotne razmere v precej drugačni luči kakor časopisi, ki pišejo pod nadzorstvom avstrijske iufaiune ccnzurc in morajo objav* Ijatito, kar jim pošiljajo ces. kr. polieajski poštenjaki. To je prvo poročilo,' ki podaja resnično in\ precej popolno sliko sedanjega položaja v stari "domovini" in bo gotovo zanimalo naše čitateljc. Spoznali bodo iz njega, da je bila vsaka ostra in grenka beseda, ki smo jo zapisali o 4'ljubi" Avstriji še prčblaga, in gotovo bodo enega mnenja z nami, da se ne more človeku za to podlo državo izviti i/, srca druga želja kakor vroče prekletstvo! Poročilo je bilo v Ljubljani spisano dne 22 septembra. Na pošto je bilo seveda oddano izven prele-|M' črno-rumene meje, torej nekoliko pozneje. Nekatere manj važne reči, ki so našim čitateljeni žeznape, izpušča-mo. V glavnem nam javljajo sledeče : M Odkar ji* vojna, živimo" kakor v gabiji. Ud časa do časa nam pre-zentirajo kakšno "zmago' našega orožja na severu ali jugu, kakor ]>ač bolje kaže, med temi zmagami pa živimo v razmišljanju, kdo od naših bližnjih je konfident Kajti na ljubljanskem gradu j» 600 političnih vjetnikov, med njimi Ilesič, Cankar, Žerjav, Plut, Hribar i t. d. 4,Oj domovina, ti si kakor zdrav-je...." llalje nam vcepljajo, da so sedaj" die Nation le Nemci; vse drugo, Slovani in Komatii so barbari, lopovi, degenerirani hinavci, sploh zveri. Nikdar nisem bil šovinist in nikdar ne bom; ali trdo, trdo prepričanje mora človek imeti, da ne pozabi na svoja načela in ne zamenja tukajšnjih nesramnežev z nemškim narodom sploh- Cledati moramo na Nemce zdaj kakor na M"-si jo. Na tihem molimo, da In nas ta Mesija ne odrešil... Nihče tam zunaj nima pojma o bahatem, predrznem nastopanju tukajšnjih Nemcev, tudi najzanikrnejšega med njimi. Dolgo smo živeli v lepi misli, da so naše armade že blizu Petrogra-da in da bodo zdajinzdaj v Nišu. Kar so pričeli pripeljavati ranjenec, in ti so natresli v našo gajbo drugačne piče kakor ees. kr. Kor-respondenz Bureau. Lahko si mislite, kako smo debelo gledali, ko so pripovedovali ranjenci, da so v Lvovu že od 1. septembra Rusi, mi pa .smo mislili, da je že vsa rus-(k a Poljska naša. In "junaštva" naše armade!... Oficiclno so bili vojaki sami Sieg-fridi, sami pa ne pripovedujejo druzega, kakor kako so morali l»e-l nima kletve, dovolj žgoče, dovolj žali, kar so dale noge. In vodstvo trpke, dovolj silne, da !>i jo zagr-nasih čet ie največ krivo. Oficirji m«>l proti tem divjim zverinam, so vsi zmedeni, povelja napačna, Ali čas obračuna pride tudi za avstrijski polki streljajo na av-jtaecs. kr, tolovnjstva! strijske polke, avstrijski topovi za-; ----. njejo med našo infanterijo. Splošno glasovanje o zakonih iz- V Galiciji je vse izdano. Neka- gleda zelo demokratično. Bilo bi teri naši polki no se pripeljali z|v r,Snici demokratično, ako bi i- meli v Ameriki zdravo demokracijo in resne pogoje zanjo. Kjer se pa ljudstvo stoletja peha v nevednost in se mu (Ulpirajo okna politiko le na dan volitve, je tudi najbolj demokratična institucija lc humbug. jake s plakati (!!) k pridigam in k izpovedi, iu vse cerkve so bile pred odhodom na bojišče natlačene z vojaki. Pred vojašnicami so jim na usmljenke delile škapu-lirje iu svctinjiee. Sami so se pa nalokali žganja - toliko pijancev še nisem videl, kakor prve tedne po mobilizaciji; tako je bilo poskrbljeno za primojdušarsko navdušenje in korajžo, svetinjice, pridige i. t. d. so pa utrdile vero, da - bo že Bog pomagal. O Poljakih pripovedujejo, da so imeli svetinje na kapah in na srcih. Kuske krogle so jih žele kakor snope, ker so sc svetinjice tako lepo bleščale na solticu! In ko so jih mOrali odstraniti, je izbruhnil med Poljaki pravi u por. Priši li so si jih potem na hrbet... Tako ubije klcrikalizem v človeku vse iu ga poniža do pasivnega božjega orodja, njega, človeka, ki ima "um in prosto voljo" V Ljubljani je že nekaj tisoč ranjencev. Strašni reveži so, ker je silno slabo preskrbljeno zanje. Kdor ni videl tega s svojimi očmi. ne bo verjel, da beračijo, prav be racijo po cestah! Meni se je v treh dneh dvakrat pripetilo, da mi je pomolil ranjen vojak izteg njeno roko. To se je zgodilo neki znani gospodični, in danes mi je neka gospa pripovedala, da je njena sestra doživela enako. In kruha prosijo ti ranjenci! V dno duše me je zaskelelo, ko je iztegnil roko proti meni in sram me je bilo, ko sem ifiu dal nekaj grošev. Mnogo ranjencev leži še vedno v onih krvavih srajcah, v katc rih so jih pripeljali z bojišča. Gospa Sustcršieeva, ki igra poleg svojega čednega gospoda soproga sedaj prvo \ logo v Ljubljani, je dala kot načelniea odbora, v pomoč ranjencem za nabran denar napraviti 600 srajc, ki so pa od prve do zadnje \ >e premajhne, in m daj so po dnevnikih prošnje, da naj daruje vsak moški po eno srajco za ranjence. Tako je poročilo, in mislimo, da ne potrebuje komentarja. In izza tega bi radi vedeli, kako se more ces Ur. Avstrija še upati ko boš izgubil, roko ti bodo odbili, lía stara leta boš pa lahko vsako noč pri drugem kmetu spal ua gnili slami in blažen prepeval: Was ieh bin und was ich babe, Dank ieh dir, niein Vaterland! JUNAŠKE POVESTI. Avstrijsko časopisje napolnjujejo sedaj vsakovrstne povesti o junaštvih, ki jphiivcšod?Mpjonv,i junaštvih, ki jih piše vojno povelj-uištvo ,da navdušujejo listi z njimi ljudi. Nešteto je zdaj takih deloma iz resnice, deloma iz fantazij» /.mešanih beril. Mi nimamo namena, da bi pomagali avstrijskemu generalnemu štabu, ki je očividno v lažeh spret-nejši kakor v strategiji, zapeljava-ti ljudstvo v utilitaristično blaznost. Le za vzorec naj navedemo sledečo povest : "Iz glavnega taborišča javljajo o neverjetnih junaških činih, ki jih je izvršil prostak 111. domobranskega pehotnega polka Julij Reif. V boju pri Suhodolu dn< (i. avgusta je kot prvi navalil na sovražne utrdbe iu jih s svojimi tovariši zavzel. Reif je bil takoj imenovan za korpyrala. Dne 27 avgustu je s četico 12 mož Reif vztrajal v najhujšem topovskem ognju, «ločim se je ostala stotnija parkrat morala umakniti. Tudi 28. avgusta se je Reif pokazal junaka ni svojem mestu. Med bojem je zapazil, da skuša kakih HH) Rusov naš voj napasti za hrbtom. Reif j«1 takoj zbral 70 mož in ž njimi udaril na Ruse. Z bajonetom je podrl na tla sovražnega poveljnika ter pozval Ruse, naj se vdajo. Ker tega niso storili, je nadaljeval boj tako uspešno, da je polovica ruskega oddelka" padla, drugi pa so utekli. Nato je Reif s svojo četo naskočil neko sovražno pozicijo, kjer so bile nameščeno štiri strojne puške. Reif je razbil sovražni voj in vplenil vse štiri strojne puške. Reif je l>il takoj imenovan za narednika, njegov poveljnik pa je predlagal za njega najvišje odlikovanje, ki ga sploh more dobiti na\ aden vojak. Dobro je rečeno '\ uvodu, da javljajo o " neverjetnih '' junaških činih. Tudi nam se zity \ tej lepi povesi i marsikaj neverjetno, ne da bi hoteli zato gospoda feldvebla Reifa, ki dobi zdaj še celo medalja. žaliti Ali avstrijski general štabski pismouki ne sinejo imeti ljudi za take osle, da bi jim verjeli vsako Pavlihovo pravljico. In da je v tej bajki najmanj polovica laži, spozna vsak lajik, če le nekoliko premisli situacije, v katerih so se baje vršila vsa ta junaštva. Ne mislimo reči, da so avstrijski vojaki strahopetci. Ali tudi naj-hiabrcjsi fantje ne morejo storiti, kar je nemogoče. Toda če je že generalni štab tako gostobeseden, tedaj bi nas zanimale nekatere druge, reči, ki jih to poročilo sili v glavo. Kako n. pr. je prišel navaden korporal do tega, da je mogel zbrati 70 mož in f. njimi na svojo pest udariti na Ruse .'Od-kdaj pa poveljuje avstrijski korporal 70 vojakom / Kje pa si» bili oficirji? Ali je bila nemara vsa kompanija ali ves bataljon tako uničen, da je ostalo le 70 mož in korporal? Kakšen je moral biti splošni položaj, da je mogel navaden korporal samostojno operirati proti 100 Rusom in potem zopet proti oddelku strojnih pušk? Ali se ne zdi generalnemu štabu, da so to čudne reči ? Seveda razširjajo take povesti tudi listi drugih držav. Povsod je samo zvrhano junuštvo. In |hi odbitku onega, kar je nemogoče, verujemo v vso hrabrost. Ali če verujemo, ne občudujemo in se ne navdušujemo. Zakaj vsa ta lira-liront j«' vendar le cksckucija zločina, ki so ga splodili plemeniti lopovi, ki pričakujejo tudi korist od njega. Zdaj je Reif feldvebel ; ua stara leta bo lahko občinski ubožec. KAJ JE OBREKOVANJE? Y mariborskem pobožnem "Slovenskem Gospodarju" čitamo sledeče razburjene vrste: "Poroča se nain iz popolnoma zanesljivih virov, da se je 5. in 6, sept, širila po mariborskih ulicah med lic razami ni m i ljudmi strašno zlobna vest, ki si jo je mogel izmisliti sam hudič, da Slovenci (die Windisehen) niso hoteli streljati na Ruse. To je vnebovpijoča, nezaslišana krivica, ki se godi našim vojakom. Mi pa smatramo za svojo sveto avstrijsko dolžnost, da. ker so se govorice javno širile, tudi javno iu odločno proti njim nastopimo ter branimo čast za domovino, borečih se in umrlih slovenskih vojakov. Vsa poročila pravijo, da so se slovenski fantje v Galiciji držali kot junaki, borili kot levi m da se niso pred večkrat močnejšim sovražnikom umaknili niti za ped. Svojo kri so domoljubno darovali za domovino, a sedaj pridejo zlobni ljudje, da umažejo njihovo čisto, nad vse dvome v zvišeno čast. Kdor še bo slišal tako žaljivo in zlobno govorico, naj krive«' takoj naznani državnemu pravdnAtvu. Proti zlobi je potreba nastopati odločno!". .-. i Kozarec vode, da se ohladimo! Upajmo, da ni razjarjenega žur-nalista zadela kap, ko je to pisal. Pa premislimo stvar* malo mirneje. Radi verjamemo, da so si slovenski fantje "fejst" tepli. Za torej se lažejo tisti, ki pravijo, da niso hoteli streljati. Vso bolnišnice so jih polne, torej so res prelivali svojo kri - - le ne za domovino, kakor se laže "SI. G.," um pak za svoje zalutnpauc izkorišče valce. Toda, ljubi kristjani, "Slov ( i os poda r" j«' katoliški list! Pravoveren list ! In sveto pismo pripo veduje, da je Kristus učil: Kdor rabi meč, bo umrl od meča ! S temi besedami je svojim učencem prepovedal rabiti orožje. Seveda jim ni mogel prepovedati puške, ker takrat še ni bil izumljen smodnik. Ali orožje j«* orožje. Zategadelj bi moral pošten krščanski list reči: Prav bi I » i I « r. če naši fantje ne bi bili hoteli streljati, zakaj s tem bi bili pokazali, da po Kristusovih besedah bolj ubogajo Boga kakor ljudi. Ampak "SI. Gosp." se zgraža Strašno, zlobno obrekovanje je to, pravi. Krščanstvo, kje te je še kaj.' TUDI MARIJA NAJ POMAGA MORITI. V starokrajskih klerikalnih slih čitamo sledečo liceniersko monado: "Na praznik Marijin« ga rojstva je šla iz mariborske stolnice Marijino baziliko veličastna procesija. Vodil jo j«- knezoškof sam v spremstvu stolnega kapitelja, mestne duhovščine in uinogoštm il-nih vernikov; tudi veliko mož in celo vojako\ se je udeležilo obhoda. V Marijini cerkvi se je i/.po stavilo najsvetejše. Po končanih molitvah za srečen izid vojne je i mel knezoškof navdušen govor. \ govoru je proslavljal in priporočal Marijo, pomočnico kristjanov. <> na ima v bojih avstrijske armadi važno ulogo. V mnogih pretoklil bojih so dobili Avstrijci od nji svojo pomoč . . . Po govoru je šla procesija zopet nazaj v stolnico kakor je prišla. Tamkaj so se do vršile prosilne molitve do Vsemogočnega, ki bi naj podelil na pri-prošnjo preblažene Device zmago slavnemu orožju mile Avstrije." Doslej so nadlegovali samo Boga očeta; /daj je prišla torej tudi mati božja na vrsto, ('e bo vojna res tako dolgotrajna, kakor se misli, bodo mobilizirali še vsa nebesa. (V ne bi človek leta in leta opa- X zoval hinavščine, bi moral misliti, iS da so \ stari "domovini'' \si /?b>-reli. Pustimo Napotnikove neslane laži. Kar kvanta o Marijini pomoči v prejšnjih bojih, je prava hlczgarija; bilo bi dobro, da bi se naučil malo zgodovine. Morda nam je Marija pomagala, ko nas je Napoleon klestil? Ali pa 1. 184», ko so prišli Rusi pomagat proti Košutu in Gorgcyu TNemara I. 1866. pri Kraljevem Gradcu! Z Marijino pomočjo smo morda izgubili Lom-mrdijo in Beneško f Ali toliko časa nimamo, da bi dajali nevedomemu Napotniku historične lekcije. Toda Če je že bla-sfemija za vernika, da se vlači Bog v to zverinstvo, tedaj jo vrhunec licemerskc podlosti, ako kato-iški škof dreza v Marijo, v pojm iu poosebljcnost največje nežnosti, da naj pomaga klati in pobijati ! Komur se še ne odpro oči vpričo tega hestialnega klcrikalizma, mu pač ni pomagati. NORI VILJEM SE VEDNO O0V0RANČI. Blazni llohenzollern, ki se šopiri ua Nemškem kot eesar in polbog, je izpustil tudi mlcčnozbe fantali-ne iz kadetne. šole na fronto, da bodo tam iztresali svojo domišljavost nad davno dozorelimi možmi in družinskimi očeti. Take prilike seveda gospod kajzer ne more izpustiti, da Iu nc zagovoraneil. Iu res poročajo časopisi: "Dne 11. sept. ob 1. uri popoldne je nemški cesar Viljem kadete, ki s«» odrinili na vojsko, takole nagovoril: Kadeti! V rani mladosti vas že pošiljam vun k svojim polkom, da se kot vodniki vojskujete na čelu mojih hrabrih vojakov proti sovražniku. Prenesite v armado vse moralne lastnosti, ki so vam jih v kadet nem zboru vcepljali v vaša mlada srca : brezobzir-no hrabrost, hladno kri, jasno glavo! V težkih časih nosite pokonci glave in zaupajte v Boga in vodili boste moje čete k zuiagu. Ni potrebno, da vas spominjam na zgodovinske zglede, ker to ste se že učili. (V nam Bog podeli zmago, ne pozabite nanj!" Pravijo, da ni govornik, ki vrti vedno eno lajno, nič vreden. In Viljem spada med take Cieerone: Bog in jaz, Bog z nami, Bog nam podeli zmago to ima neprenehoma na svojem cesarskem jeziku. Vendar so v tem rezgetanju nekatere reči, zaradi katerih bi zaslužil še par posebnih klofut. Tem pohalinom, ki ne vedo o življenju toliko kolikor čevljarski vajenec, nalaga, naj prenašajo svoje moralne lastnosti v armado, v kateri bi bil skoraj vsak rezervist lahko oče teh drekabrbcev! Ali v tem se zrcali vsa infamija militarizma, ki ima na Pruskem svoje najtoplejše gnezdo: Človek, ki opravlja koristno delo vse svoje življenje, ni nič, vsak frkolin, ki je namenjen, da bo trideset ali štirideset let nosil uniformo na izprehod in kradel Bogu čas, je pa nadčloveško bitje in svet naj se valja pred njim v prahu! S takimi zagovednimi nazori vladajo narode! AVSTRALSKE VOLITVE. Pred kratkim so imeli v Avstraliji politične volitve, katerih izid jc zlasti z ozirom na sedanjo dobo zelo značilen. Avstralija ima sicer zelo obširno avtonomijo, vendar pa jc kakor Kanada del Velike Britanije. Torej je tudi ona v vojni. To sta iz-kušali meščanski stranki izrabiti v volilni borbi, iu "patriotizem" je vzcvetel,kakor že davno ne.Seveda . tudi ni šlo brez denuncijacij, brez katerih menda ne morejo kapitalistične stranke nikjer ua svetu izhajati. Delavsko stranko so kazali za nepatriotično in slikali tisoč vragov na steno, ki morajo priti nad Avstralijo in nad Veliko Britanijo, če ne zmagajo pri volitvah kapitalisti. Pokazalo pa se je, da s tem vendar niso zapeli prave pesmi. Avstralski delavci so dobro razumeli, da se skrivajo za vsem tistim patriotizmom zgolj kapitalistični interesi. Volitve so prinesle delavski stranki popolno zmago. V senatu so imeli delavci že prej večino. Meščanski stranki sta upali, da jim vzameta tukaj vsaj toliko mandatov, da jih spravita v manjšino. Uspeh pa jih je grozno razočaral. V senatu je 36 sedežev; od teh jih je delavska stranka priborila 32, združenim liberalcem in konservativcem so ostali komaj 4 mandati. V zbornici poslancev je bila delavska stranka doslej v manjšini.' Tam je 74 sedežev. Zdaj jih je osvojila 41, medtem ko imajo nasprotniki skupaj le 33 mandatov. Tako imajo zdaj delavci v obeh zbornicah večino in delavska stran ka je prevzela vlado. Na čelu ji je prvi minister Andrcw Fisher, ki je bil svojčas rudar. Še vedno aretacije. Nemški listi poročajo, da je bil bivši župan v ('resnici pri Slov. Bistrici zaradi veleizdaje izročen okrožnemu sodišču v Mariboru, dalje da je bil izročen vojaškemu sodišču v Gradcu učitelj Serajnik iz Središča, mariborskemu okrožnemu sodišču pa absolvirani učiteljski kandidat. Herič iz Bistrice. Hujskanje zoper narodnosti ali posamezne stanove se kaznuje s strogim zaporom po §302 kz. zak. Tudi psovke kot: VVindische, Pfaffen itd. je najstrože kaznovati. Vsak slučaj se ima naznaniti naravnost višjemu državnemu pravdništvu v Gradec ali pristojnemu državnemu pravdništvu z navedbo ptic. Oblasti so dobile strogi ukaz, vsako Inko hujskanje z vso stragastjo za t t et i ... Čudno si sučejo reči v Avstriji, kadar je stara hinavka v stiskah! Četudi se po vojni izpremene meje med državami, ostanejo meje med delom in kapitalom, dokler jih ne odpravijo delavci sami. ^vxxxxxx>vxx\xxxxxxxxxxxxxxxvvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxy - VABILO NA VESELICO * katero priredi Slov. Pev. In Izobr. Društvo "Bled" v Izohražev. Domu na Franklin--» Pa. v sobolo, dne 24. oklobra 1914. Začetek ob •> 8. zvečer. Vstopnina 25c, dame proste. Vsi prijatelji lepega petja in vesele zabave se tem ix>tom vabijo, da nas posetijo. Za obilno udeležbo se priporoča priporoča Odbor. VXXXXXXXXXXXXXXXXVVV s Vabilo na veliko slavnostno otvoritev (SALOONA) katera se vr»i v nedeljo dne 25 oktobra na 1625 So. Racinc Avenue v "KRANJSKEM DOMU" Gostilna "Kranjski dom" je staroznama lie samo med Slovenci v Chicagi, temveč po celej Ameriki. Dosedanji lastnik MARTIN POTOK AR. gl. blagajnik S. N. P. J. seje preselil izven mesta Chicage, in zaradi tega sva spodaj podpisana prevzela "Martin Plače". Slovenci, \ nedeljo pridite vsi na našo otvoritev, kjer se bode dobilo vsega, kar se sploh v dobrem saloonu dobiti more. Na veselo svidenje. J. JAZBEC IN FR. 0MAHFN, lastnika. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOiitK. - I .»stoik ia udajitclji - Jugoslovanska dalavska tiskovna družba » Chicago, Illinois._ Naročnina: Za Ameriko $2.00 m celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2. SO za celo leto, $1.26 ta pol leta. Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalisVa je poleg novega naznaniti tudi sta* i naslov. Cklll« ilovtnilii •ritalMcIi« Ju«o«l — McitUdUiM »»««• v Amrikl. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja l lat a in drugih nerednoati, je pošiljati predsedniku družbe l*r. Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cicero, III. PROLETARIAN OwMd and published «very Tu«*day by South Slavic Workmen's Pobisbing Company Cfticago. Illinois. Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, §1.26 for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4008 W. 31. STREET, CHICACO. ILLINOIS Tdephooe; LAWNDALE W77 BREZPOSELNOST. Strahovit obseg ta toliko vagonov, tla jih komaj zgo-tavljajo. Preko Kanade s»* eks-portirajo velikanske množine mesnih iu drugih jestviuskih konzerv. Bodeče žice no bile naročene ogromne kvantitete. Ali kjer je dela, tam s»* mora garati čez čas kakor v blaznici, kdor pa je brez posla, preroma z«laj lahko vso Ameriko, ne da bi se mu kje odprla vrata za delo in zaslužek. Bati se je, da bo brezposelnost eez zimo še hujša. Kapitalisti vedo, da j«* tako. Ali nikjer ni opaziti, da bi se bodisi podjetništva, bodisi vlada, država ali občine zgenile in kaj ukrenile zoper to grozno moro. Delajo se tako, kakor tla bi bila brezposelnost šiba, iz .nebes poslana, inentla za pokoro tistim, ki najmanj greše, ki imajo najmanj prilike za greh . . . Kapitalisti ne morejo pomagati, kapitalisti so nedolžni. Ce nimajo naročil, ne morejo najemati delavcev. Je li res tako?. . . Vsi pravijo, da je. Podjetnik nima nobene moralne obveznosti do delavca. Tovarna ni dobrodelen zavod. Kam bi prišli podjetniki, če bi dali izdelovati blago le zato, da bi imeli delavci zaslužka? Blago se izdeluje za prodajo; če je trg zaprt, se morajo zapirati tudi tovarne. Priznajmo. Kapitalistična ideologija ne mor»' biti drugačna Kupita! se investira v podjetja zato, da nosi dobiček, in ta se dobiva na trgu. Toda, kdor to priznava, izreka neprizanesljivo obsodbo kapitalizma. Kajti če je tako in mi res nismo nikdar verjeli, da je kapitalizem dobrodelna institucija — tedaj je s kapitalističnim sistemom brezposelnost organ ično spojena; tedaj se v kapitalistični družbi brezposelnost ne da odpraviti; tedaj mora brezposelnost celo naraščati, čim bolj se razvija kapitalizem. Zakaj ta se razvija z napredkom tehnike. Novi, popolnejši stroji, ki osvajajo bolj-inbolj vse panoge industrije in prometa in poljedelstva, izvršujejo več in več človeškega dela in morajo pehati vsak «lan več ljudi v armado brezposelnih. Za ogromno večino ljudstva pa je prilika za delo najvažnejše vprašanje. Zakaj delo je zanje edini vir dohodkov, ki jih potrebujejo za vzdržavanje življenja. Če kapitalizem ne more odpraviti brezposelnosti, je sovražnik družbe, torej protisocialen, desor-ganizatoričen, anarhičen element. tlotovo je, da je ne more odpraviti. Predvsem je noče odpraviti Zakaj njemu je brezposelnost ko listna. Ona mu ustvarja '4 rezervno armado". U vojske nezaposle nih lahko pokliče delavce, ako se delo nenadoma tako pomnoži, da mu garanje čez čas ne prinese vsega mogočega dobička. Se važnejša pa je zanj druga funkcija rezerv ne delavske armade. Z njo kroti zaposlene dalevce; z njo grozi 44 pretirani m" zahtevam. Iz nje zajema stavkokaze; iz nje organizira profesionalne delavske izda jalce. Brezposelnost smatra kapitali zem za zelo važno potrebo. Ona je imenitna institucija za povišava nje profila. In ker se ue more kapitalističnim glavam očitati, da so neumne, temveč razumejo svo jo korist, ne bi odpravile brezposelnosti niti tedaj, če bi jo mogle. Toda kapitalizem je ne more odpraviti. On je individualističen, in ne more biti drugačen. Kapitalistična produkcija ne služi potrebam ljudstva, temveč kapitalističnim pjofitom. Zato ne more biti socialno organizirana. V njej vlada konkurenca. Kljub vsemu po iz ve dovanju po tržnih zahtevah i. t. d. se ne more preprečiti otl časa do časa hiperprodukcija; neizogibni so tupatam polomi; celo elementarni dogodki, otl katerih pri haja revščina, igrajo vlogo. V skladiščih se nagomila blago, ki se ne more prodati, pa se zapro tovarne. Slaba letina zniža kupo-valno moč agrarne dežele, pa izgubi industrialna dežela kupčijo; vojna se napove in trgovina je preprečena Podjetniki pa odsto-ve delhvce . . . Zanesljivega zdravila proti brezposelnosti ni v kapitalistični družbi. Videli bomo še, da je pač mogoča neka omejena pomoč, ki pa ne iztrebi zlega s korenino in kateri se tudi kapitalisti na vse kriplje upirajo. Ce se pa hoče odpraviti brezposelnost, se mora otl praviti kapitalistični sistem. Kes-ničen lek proti tej strašni šibi je dino socializem. BOBEN ZA MILITARIZEM prinašajo Zedinjeue države Molo hu, že dovolj znatne. Novim prorokom ho premajhne. In dočiiii vidimo v Časopisju cf< dne do dne strustucjšo agitacijo za militarizem, medtem ko' ae ta uiorilna propaganda tudi v koti« gresu vdomačuje, ne vidimo po vsej Ameriki nobene druge pro tiuteže kakor v socializmu. To pa daje poseben pomen novembrskim volitvam. Ako ne pri de \ NVasliington nekoliko socia listov, bo argument militaristov ta: "(Jlojto, onim, ki pridigajo mir, onim, ki nasprotujejo oboroževanju, oni, ki ne marajo miljardnih izdatkov za ariiMido, socialistom, ni pritrdilo ljudstvo, m jih volilo, in s tem je pokazalo, da je za nas, da je za militarizem." Ce ne naHtopijo socialisti pri volitvah z vso močjo, ji» gotovo, da se prične v Ameriki tisto oboroževanje, ki se je v Evropi zaključili z vojno. Enaki vzroki porajajo enake po sledice. Ako se v Ameriki razvijt militarizem, pojdcino tudi tukaj vojni nasproti. Preprečiti more to edini socializem. v Iz kongresa. Iz Waahiugtona poročajo, da postaja militaristična reklama v kongresu od dne do dne glasnejša. Na vsak način hoče gotova klika potegniti Zcdinjene države med utilitaristične velesile. V debati je kongresnik (ísrdner iz Massachuscttsa ostro napadel Nemce, rekoč : "Res je, da moji nazori vpričo sedanje vojne niso ravno nevtralni. Trdno sem namreč prepričan, da je stvar Nemčije sramotna, in kar je št* hujše, da je resna nevarnost za načela demokracije. Cpam tudi, da bog vojne ne bo pomagal Nemčiji, ampak naposled naj zmaga katerakoli stran, mi vendar ne smemo pozabiti, da so bili <»liko zveze ima z "bogom vojne", nam ni znano, in o nevarnosti, ki jo prinaša evropsko klanje, bi s«> lahko povedalo š«> marsikaj, o čemer s«' gospodu (Jardnerju najbrž«* niti ne sanja. Ali za delavstvo j«"* važno, da spozna, kako so si osvojile ntilita-ristične tendence tla t ti« 1 i ž«' v kongresu. To je resnična nevarnost, ki pr«*ti Zedinjenim državam. N<* iz Nemčije, ne iz Rusije, ampak iz Amerike same prihaja najhujše svarilo. Sr«'«li utilitarističnega sveta je ostala doslej Amerika vsaj toliko pametna, «la s«> ni vrgla \ blazno konkurenco splošnega oboroževanja na suhent, na morju in v zraku, Četudi so žrtve, ki jih d«» POŠTENJAKI PROTI DELAV STVÜ! Zdi se, «la pride pri ameriških kapitalistih satanski boj proti «I«*-lavcem s podtikanjem at< ntatov vsa k« I a njo modo. V Martinclu, Cal., so aretirali nekega A. IV Emeraona, ker so našli pri njem razstrelivu«' snovi. Pri zaslišanju je podal pismeno izjav»», »la s»» ¿¿n nastavili zaupniki zvez«» proizvajalcev in trj^>voev v Stocktonu, ki vodi boj proti delavskim unijam, «Ja bi skril dinamit in ga proti nagradi zopet našel Knmrson j«* izpovedal, «la j«* dinamit ukradel iz železniškega tovornega voza v Bay Pointu, «la bi ga skril pri nekem hotelu in nekom tovarniškem konzorciju v Stocktonu. Kasneje bi ga seveda našel za kar bi prejel lepo nagrado. I mcnoval j«* tudi krivce, ki so iz delali ta ljubeznivi načrt, «la bi organiziran«* delavce osumili kot dinamitarde. To ni prvi poizkus tak« ga aten tata proti j blaženi deže li, in zato tudi ni razredni bij ni kjer tak«» zastrupljen kakor v A meriki. Ali če s«» nepristranski ljud j«» včasi mislili, «la so to zakri vili «l»*lav«'i s svojo "nestrpnost jo," jih morajo taki slučaji poti «"•iti. «la prihaja p«»«livjan«»st ravno o«I kapitalistične strani. Bomo vi«l«*li, če bodo imeli kapi talÍKti<"ni listi, ka«lar In» proces, tu «ti o t«*j zaroti taka kilometrska poročila, kak«»r jih imajo, če stoji «lelavski "dinamitard" pred ka dijeitt. TAYLORJEV SISTEM NI ZA ZEDINJENE DRŽAVE Kongr« sni odbor «lela priporoča sprejem Diotrickovoga predloga, ki prepoveduje v vladnih delavnicah «l«*lo |h> Taylorjev«»m in vsakem podobnem sistemu. Poročil«», ki ga j«- s«*stavil za-stopnik Keating, pravi: "Taylor je v «istem smatra delavca za stroj, ki naj s»> prisili do naj-višje delovne nap«*tosti. Ka«lar so ta stroj obrabi, s.* vrže med staro ž«*l.*z«>, «la s«' dobi prostor za nov atroj, za novega delavca. Taylor s«* j«' bahal, ko j», vpeljal avoj sistem v betlchemskih jekjarnah, «la je namenoma tak«» visoko privil zahteve, da jih jo moglo izpolnjevati kotna.1 pot delavcev. To more biti delo, ki producirá dividendo za jeklarski trust, nikakor pa to ni si-stein, k. bi ga MinoIa poštena vlada vsiliti svojim delavcem. (.'lavni namen Taylorjovega in vseh po-dobnihi sistemov jeta, da M. <|ose*o u«jmsji uapok r najmanjšim i str«»š- 7,,om h()I1('V in premij j«» sle-psrstvo in p„8t, ker v resnici zni-luje mezde, ne p„ ,|a bi jih zvišal, kakor trdijo pristaši taylorizma. ,n,,r» najostreje obsoditi tak«' sisteme, ki pomnožujejo noz-gode in umrljivost med delav-stvom in degradirajo delavca za stroj". SENATORSKE SKRBI. Od ljudi, ki h«' «lajo voliti v si nat Zedinjenih držav, bi bilo pn-čakovati, «la so v splošnem kaj zrelejši kakor površni filistri, Kažejo pa, tla bi bila taka misel velika zmota. Zadnjo soboto se jih j«* dalo večje število z viceprczidcutoui Marahallom v sretli fotografirati za kino, in z«laj bodo njih slik« seveda romale po vseh showih od Now Vorka «lo San Kranciaca. Ka-zume se, da s«' godi t«) za reklamo Nekateri drugi senatorji so bili ogorčeni, pa so protestirali 44v i meim- narotla" proti «»skrunitvi svetega, visokega «loma iu proti Marshallovomu prekoračenju podpredsedniških pravic. Smešen ni bil ta protest nič manj kak«»r tisto kinemstografiranje. Ali pričakovani škamlal je. izostal in goapo« «lj«' so s«> pomirili. Najbrž«* jim j« bil«» obljubljeno, «la b«»do tudi oni š«* fotografirani. Tak e s«» tist«* velike skrbi, s ka-ttla! PROFESOR — VREDEN DESET MILJONOV. llarvardsko vseučilišč«» je prišlo t«* «Ini v veliko zadreg«». Major ('laivticc Wiener, velik bogataš, j< naznanil, «la daruje omenjeni uni verzi deaet miljottov dolarjev pod pogojem, «la «> vseučilišče poklicalo za predavanja, mora pačita lijem uživati ceno in ugled. < ><| sloviti takega človeka na ukaz pri vatnega kapitalista in zaradi «I«*-narja, gotovo ne l»i bilo častno Politično in nacionalno pr« pričanje profesorja j«- njegova privatna za«leva in ne anie igrati nobene na-<»ge za njegovi» iiauieščenj«* in za «n|slo\it«'V. Na o taka samovolja n<*m«»g<»ča, naj >i bila nevarna kulturi! Naspr«»tno! S«• I«• v socialistični druži »i se bo kultura svoIhmIiio razvijala. k«*r bo r«'šeita «»«lyisimsti o«l kapitalističnih tiranov in ker bodo za znanost merodsjni samo znanstveni interesi. ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV. Vse železničarske organizacije v Zedinjenih «Iržavab predlože kongrcMU v NVashingtoiiu resolucijo, h katero zahtevajo desetur« no službo za železničarje. Kazun tega zahtevajo enoten signalni sistem nu vseh železnicah, ter bolj še varstvo za uslužbence na vla ku, za premikače in za signaliste. Meddržavna komisija naj dobi pravico, da sme kontrolirati konstrukcijo in uredbe jeklenega vo za. Ako bi sedeli v kongresu zastopniki delavstva, bi se razumelo samo ob sebi, da bi s«* izpolnile tak«* zahteve; k«lor količkaj po zna železničarsko službo, mora priznati, da so skromne. Kdor o-pravlja r«*«lno deset ur na tlan odgovorno železniško službo, v ka teri vsaka minuta lahko prinese nesrečo, ima te zabave navsdno «bisti davno, preden začno siveti lasj«'. Železničar, ki ga njegova služba n«' bi napravila nervoznega, j«' skoraj nemogoč. Posebno pa v«*lja to v Ameriki. Po vs«'in svetu je znano, «la s«» železnice v t« j «l«*ž«*li škainlalozno zgrajene, in nikjer ni odstotek že-Iczniških nesreč tako velik, kakor v Ameriki. Seveda je nevarnost največja za železničarje, ki so največ na železnici. Tudi to ni tajnost, «la je signalna služba v A-meriki izpod kritike. Vsi strokovnjaki so ž«' davno složni v nazoru,i «la pomnožuje predolga služba nesreče. To je popolnoma naravno, ker utrujeni «lult nima več dovolj, moči y.a na-peto p«»zorn«»st, ki je v železniški službi neizogibno potrebna. Kljul» temu spoznanju se bo General Managers Association, v kateri s«*«l«' vodje vseh železničar-skih družb, uprla tem zahtevam in izjavlja, «la so "nemogoče". To j«- stara pretveza vseh kapitalistov napram vsaki «l«*lavski zahtevi. Managcrji pravijo, «la bi morali, ako bi vpeljali deset urno službo, nastaviti «Ivakrat toliko ljudi, kot jih imajo sedaj. Ali to ni argument proti «leseturni službi, temveč !«• argument proti železniškim «Iružbam, ki s tem nc-hote priznavajo, «la nečloveško iz-koriščajo svoje uslužbence. Železničarjem pa je želeti, «la bi «losegli uspeh, zlasti se«laj. ko bi izpolnitev njihovih zahtev v«> likemti številu brezposelnih omogočila. «la pridejo «I«» dela. vedal vsak poizkus, tla bi organizirali rudarje. Na zaključek najvišjega sodišča se čaka z veliko napetostjo, kar je razumljivo. ČE BO LE RES! h V s«' države iuiajo s s«* odstotkov brez «l«'la. V New Vorku j«* vsega 1,'JOO.-000 delavcev : če s«* računa p«» ena-kem merilu, je \ mestu «»kr«»g 540.(MM) delavcev bos zaslužka. "Pittsburg (iazette Tinn s" pravi, «la j«* po poročilih, ki jih je «|o-bila «»«I «'ksekutivnih uradnikov C-nit«'«l Mino Workers <»f Amerika najmanj«* LMOOO izmed normalno zaposlenih ."»0.0(H) rudarjev brez «l«*la. V tovarnah za jeklene relao, mostove, ploče «l«*la p<» 40 <{o ."»(i odstotkov normalnih delavcev. Prcaaod Steel Car C«», je /austa viln obratovanje, izvz«*iiiši majhen oddelek zn popravke, kjer dola par sto Ijudî. Zaradi finančnega pomankatija so preklicane pogod >o za 4600 vozov Southern Pacific ty. in 2000 vozov Cincinnati, If* milton in Dayton Ry. S tem jo prizadetih okrog 70.(MM) delavcev POLOŽAJ V COLORARI Iz Trini«la«la, Colo,, poročajo: S tem, «la so «»«Ibili pogoje, k» jih j»* naznanil predsednik \Vil-son, niso coloradski črni baroni nikakor izrekli, da imajo namen na kakršenkoli način opustiti prepir. Kljub navzočnosti zveznega vojaštva, ali pa še z njegovo pomočjo, poizkušajo nadalje impor-tirati stavkokaze. O neznosnem položaju, ki vlada /.tlaj v Colora«!i, «laj«' dobro sliko sledeče pismo, ki ga j«' poslal 15. distrikt Cnit«*a jih bodo mogle, kadar doraste-jo, postr«*ljat i infanterijsko puške, mitraljeze iu havbico; zato «la bo imela tehnika nalogo, truditi s«* z izumljanjem novih morilnih sr«*d-stev s čim večjimi učinki. Ak<» bi mislil, da upamo kdaj doseči zv< zo z drugimi svetovi, pa zato eksperimentiramo z brezžič-i brzojav«mi in s«* ukvarjamo s krmilnimi zrakoplovi, bi popravili njegovo zmoto in mu povedali, «la so to izvrstni pripomočki za uspešnejše ubijanje. Co bi pa hotel š«* vedeti, ali imamo za vse t»» svojo blag«» hrepenenj«', za ta uporni trud, za to živo prizadevanje v interesu Njenega Veličanstva Smrti kakšen skupen izraz. I»i mu lahko ponosno povedali, da jo t«> "kultura". Seveda, kapitalistična kultura. Za «lom, za dom s«*ttt hitel v boj. Sovražnik j«* premagan z«laj - cesarjev, ne sovražnik moj _ in rešen jo zdaj rodni kraj. Spomin mi j« v kosteh ostal, ostane mi «I«» konca dni; fant kakor jaz nti jo poslal pod kozo gorke krogle tri. n r«.š« u rod in «lom jr zdaj A doma vendar nimam jaz. birie t«'pta nti rodni kraj, moj pa j«- gla«l in zimski mraz. Tudi «lenar ae no more jesti in ne spečo kruha brez dela. Dopisi. Clevel&nd, 0. Shod, ki hi* ji vršil v nedeljo dne 11. oktobru, iu na katerem je govoril sodrug Kristan, je bil z materialnega iu moralnega stališča velik uapeh. Sieer smo pričakovali, da bo shod dobro obiskan; a da bo udeležba tako ogromna, si nismo mislili. Velika dvorana je bila natlačeno polna. 1\> številu prodanih vstopnic sodeč je bilo navzočih preko 700 oaeb. Da je bil shod tako obiskan, gre ne mala zaslugu članom slov. soe. kluba, ki so vsi brez razlike živahno agitirali. Ves teden poprej ni bilo druzega govora kakor o shodu. Sodrug Kristan je bil, kakor Iu rekel Amerikanee, "at his best\ V dolgem, eno uro in pol trajajočem govoru je opisoval položaj v Evropi. Obdeloval j«» posebno avstrijsko zunanjo |M»litiko iu militarizem kapitalističnih držav v Evropi. Občinstvo je pazljivo sledilo njegovim .izvajanjem in pritrjevalo s pogostim in dolgotrajnim ploskanjem. Grobna tišina je vla dala v dvorani, ko je slikal grozote divjega klanja v K» ropi, kjer si stoje nasproti kot sovražniki mi-ljoni proletareev, enakega mišljenja, istih eiljev. "Samo ena tolažba* nam ostaja," je rekel govornik, "in ta je, da bo to klanje odprlo oči proleta-riatu v Evropi, da bo, ko spozna grozne posledice patriotizma in militarizma, pomedel z vsemi kro-^iianimi morilci,' grofi in baroni-in sploh z vsemi, ki so povzročili krvavo klanje." "Naša naloga tukaj v Ameriki l>a j''»" je nadaljeval govornik, "da se organiziramo v socialistični stranki, da nam bo tako mogoče priskočiti na pomoč uašiui sodnikom v Evropi kadar začno delati obračun s svojimi zatiralci." Za sodrugoni Kristanom je imel kratek govor sodrug C. Iv Ruthen-berg, socialistični kandidat za kongresmana v 21. distriktu. Govoril je o draginji in pokazal, kako je vzrok draginje isti kakor vzrok evropskega klanja, - kapitalizem. Priporočal je nadalj« delavcem, da naj dne ¡1. novembra glasujejo za to, da postanejo žene politično enakopravne z moškimi. Na shodu se je prodalo tudi kakih 120 socialističnih knjig in brošur, kar je tudi lepo število. U-pani, da bodo tudi te knjige odprle zaspane oči marsikateremu delavcu. Slov. soe. klub priredi v nedeljo, dne 25. oktobra ob 2. popoldne predavanje, in sicer v klubovih prostorih. Predmet predavanja bo: "Zgodovina delavskega gibanju v Ameriki! Politični boj v državi Ohio je letos precej hud, posebni» med suhimi iu mokrimi. Naouhi strani so cerkve in duhovniki, na mokri pa "saloonarji" in pivovarnarji. Obe stranki imata na razpolago stoti-soee dolarjev za ta boj. Posebno trgovci z alkoholom morajo imeti lep kupček denarja na razpolago, ker so vsi časopisi napolnjeni njihovimi oglasi. "Home rule po-menja prosperiteto za delavce" trdijo mokri. " Prohibieija odpravi revščino" pravijo suhi. Delavci, srečni časi se nam bližajo, pa naj zmagajo eni ali drugi. Kaj za to, ako je danes »ta tisoč» brezposelnih v vseh mestih držav« Ohio? Kaj za to, ako v premogar škili okrajih države Ohio strada danes 40,000 mož, žen iu otrok.' Kaj za to, ako neče demokratska vlada prisiliti lastnikov premogo-kopov, sekal vse koledarje, kar jih je bik) izdanih v slovenskem jeziku v Ameriki. . , Nii "Koledar" bo imel 192 «tram, vezan v trde platnice in bo obsegal skrbno izbrano in zelo zanimivo vsebino: povesti, črtice, pesmi, poljudnoznanstvene razprave itd. Dalje bo obsegal okrog 50 »lik. Glede vsebine lahko omenimo stoletno pratiko, poštne informacije (cene paketne pošte, o poštni hranilnici fld.) obširni "Letni pregled", tolmač tujih besed in dolgo vrsto statističnih |xxlatkov, ki so važni za delavce. Pripovedna vsebina je večidel izvirna, delo na£ih pisateljev. Veliko slik je iz coloradskcga in michiganskega štrajka, evropske vojne itd. Natančni opis vsebine in slik prinesemo v kratkem. "Ameriški družinski koledar" tx> sploh prava zakladnica lepega, poučnega in informativnega berila, katerega bi ne smel jx)grešati noben slovenski delavec v Ameriki. Cena 35 centov s poštnino vred. Naročite takoj in čim iiide, polijemo bres zamude: "PROLETAREC" 4008 VI. 31M SI., thlcaflo, III. Claridge, Pa., 10. oktobra. » t Vnj»'iio uredništvo! Prosim vas, sodrug urednik, «la mi odstopite malo prostora, «la malo opitem tukajšnje razmere. Z delom s«> no moremo hvaliti, kajti kompanijski managerji nam ne daj«» v» č kakor tri «lni na teden za ¡»osel, iu š«' tist«» «lni, ka«lar nas pust«' v svoje zasmrajcnc rove, nas j«' notri kakor čebel v panju: najrajši hi spravili po 10 mož v en prontor. Kakor j«*, mislim, Slovencem po W**tm orel and Co. in okolici, Žo Soutb Fork, Pa. Cenjeni so«lrug urednik! Nekateri člani ne razumejo, ali pa nočejo razumeti, kaj pomeni F. C. lestvica; v««lno se čujejo govorice, zakaj «la je povišan assess-nient v bolniški skla«l. Ravno pri našem društvu se dobe člani, ki ugovarjajo, zakaj «la se je assess-ment povišal za 25c. Ak«» natančno pregletlamo 4-mesečni račun S. D. P. Z., bomo takoj izprevideli, koliko smo vplačali in koliko smo podpotv, oziroma smrtnine, sprejeli. Na primer: Naše «Iruštvo j«' vplačalo tekoui 4 mesecev «»k«»li $321. Prejelo j«' pa *•»<» bolniške podpore in $500 smrtnine. Potem takem smo sprejeli $245 več, kakor smo vplačali. Kj«' j«» iskati vzrok? Ali ne pri članih, ki s«- za vsak«» malenkostno bolezen javijo bolno? Slučajno pa «ia kateri članov «lobi dolar manje podpore, kakor si j«> sam računa, j«' |>a ž«' celo društvo za nič, organizacija j<- tu-«li za nič in vse j«- za nič. Tak«' in «•nak«' gov«»rice s«' čujejo vedno, največ pa p«> lokalih. Slučajno «la kateri član ne «hibi podpor«- n«ko-liko dni po seji, se pa že sliši: "Kaj meni ne b«»ste nič «lali? Jaz še nisem «l«»l»il nič podpore; kaj j<» vzrok, «la ne dobim ? Zakaj pa v «Iruštvo plačujem ?" Ravno nasprotno j«* pa pri vplačevanju mesečnih prispevkov, pri pobiranju aasessmcntnv. Pa ž«' n«'-kat«'ri kriče, zakaj s«- j«» assess-ment povišal. Zakaj je pa Glavni odhor pisal, ko j«' »prejel F. I'. lestvico, plačevanje p«» starosti, «la bomo «nlslej vedno enako plaiV-vali ? V «»«Igovor vsem, ki si stvar napačno tolmačijo: Glavni odbor j«' bil prisiljen spr« jeti F. C. lestvico, ali pa zapustiti organizacijo. To j«« za smrtninski skla«l; za bol-niški skla«l j«' pa sam po svoji previdnosti vpeljal po 75e na člana I. in II. o«l«lclka v na«li, «la zadostuje; če j«' pa več stroškov kot «1«»-ho«lk«»v, s«' mora pa na vsak način assessincnt povišati, «la s«« stroški pokrijejo. Ra«l priznani, «la s«» slabe delavske razmere iu pičel zaslužek; ali bratje in sestri4, še ni-k«lar nismo zaostali pri našem društvu z assossmcntnin in tipam, «la fiuli sedaj n<* bomo. Delavske razmere" so skrajno slabe. Večina rovov «lela p«» 3 «lni lin teden; rovi s<> prenapolnjeni z delavci, tak«» «la jo zaslužek jako piči''I, ker š«4 lakrat, ko s«' dela, primanjkuj«* vozov. Pred kratkim smo ustanovili socialističen klub, ki šteje več raz- Moltke mrtev. Pariz, 19. - "Matin" objavja vest, «la j«> general Ifelmuth von M«)ltk«*, šef n« nišk«'ga generalnega štaba, umrl v bolnišnici v Tacani-pu, 27 mil severovzhodu«» o«l Mavra. Uspeh zaveznikov. Pariz, 20. Izdano j«' poročilo da ro zavezniki zavzeli važno misto in železno križišče Armcntie r«'s. sedem milj sererozapadno od Lilla. S tem se zelo utrdi zavezniška bojna črta. Zapadno in severno od La Basse s«» zavzeli Given-chv in Lillers. 40,000 ruskih izgub. London, 20.- Avstrijska v»-st tr«li, da s«> Rusi okrog Przemysla izgubili 40.000 mrtvih in ranjenih Na drugi strani s«' tr«li, «la so Rusi ustavili Avstrijce, ki so hoteli prekoračiti r«-ko Sau. Na Ruskem Poljskeifi. London, 20. -'Times" poroča-j<» iz Petrograda: Hud boj j«* divjal «>d nedelje zapadno od Varša ve. Rusi so vrgli Nemce nazaj iz njihovih glavnih pozicij na črti Skierniewicze, Kielce in Samlo mir. Pri t«*m so vjeli mnogo Nemcev, zlasti Saksoncev. KANDIDATURE V OHIO. Socialistična stranka predlaga za volitve «In«- 3. novembra sl««le-če kandidate: Za državo Ohio: (Juverner: Scott Wilkins, prej social, mayor v St. Marys, O. Viec-guvcrner: M. J. Ilynes iz Cincinnati, O. Državni tajnik: Newton \Vy-coff, social, mayor v Martins Ferry, O. Državni blagajničar: Siegfried Neubauer iz Clevelanda, O. Državni pravilnik: Louis A. Katz, odvetnik v Clevelandu, O. Preds«'«lnik višjega so«lišča: John G. Mad«len v Continental, O. So«lnika višjega soilišča : II. li. Smith in P. E. Riegl. Sodnik prizivn« ga so«lišča «»sini distiikt): Fred F. Trular. Za kongres: 20. distrikt: C. E. Ruthenberg; 21. «listrikt: Tom Clifford; 22. distrikt Ehcs F. Ileston. Za county: Državni senatorji; M. II. Wolf, E. O. Wilcox, Carl Larson, .lohn A. From hol z, Walter Bronstrup. Za državno legislature: Avgust Altenbei a«l, L. Cheney, Win. L. Danley, Anthony Schrae«ler, Fr. K. Ammer, Win, E. Birch, John Bookjans, P. F. (Tir. Serif: Reinhold Grimm. Avditor: F. W. Frank. Blagajnik: Frank J. Sholtes. Zemljemerec: Benjamin Reisin-g«ir. Drž. pravd ni k : M. Welensky. County-coroner: W: S. James. County komisarji: W. M. Bon-fey, T. D. Findlayson in Jos. E. Robb. Robb. Soilnik za mladinsko so«lišče: J. E. Parker. So«lniki za Conunonpleas: II. B. lloener, C. A Miller in C. R. 8tone. Potopljene nemške ladje. Berlin, 20.—Da ne bi prišli v roke Angležem, so poveljniki tor-pedovk št. 115, 11?. 118 in 110 v soboto zapeljali proti obrežju Se-vernega morja, kjer so se razbili o«l skalah, ker jih j«' angležka kri-žarka "Cndauiited" tako pritiskala, «la ni bilo mogoče uiti. Tako poroča nemška a«lniiraliteta Število moštva na t»-h ladjah je znašalo 224 mož, ki so menda vsi izgubljeni. Pruski vojni prispevek. London, 19. Keuterj«va ag«'it-tura javlja čez Amsterdam, da je pruskemu deželnemu zboru po ve st«'h nemških časopisov predlože na zahtev a za 375 miljonov dolar jev za vojne svrhe. Avstrijski podmorski čoln potopljen. Cetinje, 19. Neka francoska križpt-ka h- danes potopila na Ja «Iranskem morju avstrijski p«»«l morski čoln. Japonska križarka potopljena. Tokio, 19 Cradno je naznanjeno, «la j«' prišla japonska kri žarka Tokašiho v s«»l»«»to po noči v zalivu Kjavčav na mino in se potopila. Devet mož z enim čast ntknm j«' rešenih. Križarkn Taka-Siho j«' bila zgrajena 1. lSK.r>. in predelana 1. 1900. Imela j«- 3700 ton, dolga j<- bila 300 čevljev Glavna baterija je imela osem šesteolovskih topov. Hitrost je znašala 1K vozlov na uro. Posa«lka je št «da 357 mož. SEVERA'S Gothard Oil. (Ssverovo Gothardsko Olje). Severovo Gothardako Olje se vi&oko priporoča kot zelo uspešno mazilo za zdravljenje revmatizma, obistne boli, bolečin v bokih, nevralgije, krčev, oteklin, okorelosti v vratu, sklepih in mišicah in enakih neprilik, zoper katere se priporoča mazilo. Cena 25 in 50 centov. V vseh lekarnah. SEVERA'S TAB-LAX. Sladkorno odvajalo. Za otrokwn odrasle. Cena 10 in 25 centov. Seven's MEDICATED SKIN SCAP «Soven>vo Zdravilno M Hol. Za otroke in od ráele. Cena 25 ccntov. Naprodaj im» v vm?1i lekarnah. V«ln«» zahtrvnji« Severov« fripravka. Ako vu lekuruitr De ui.mj ialoilU. ijU jih od ua». W. F. Severa Co. CEDAR RAPiDS IOWA VOJNE NEVARNOSTI NA FAR MAH ü WISCONSINU NI. To je gotovo! Ha v not ako je go tovo iu resnica, «la se v «ikraju Chippewa «lobi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pred kratkem več rojakov, ki se bo«lo prihodnjo spomlad naselili. Vsi hvalijo kra sii.0 okolico in rodovitno zemljo na kat«'ii ob rode raznovrstni poljski pridelki; tudi t«>l»ak raste tam. Črna prst, l»r«'z vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. (VI okraj že gosto naseljen in na stotine a krov sčišeen«'ga zemljišča. Oh na š«-ni svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v «»biliei je tudi kristalno čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsoil. Pet milj oiblaljcna železniška postaja niie nega mesteca Cornell s tvornieo za papir; kakih IX milj o«lto«l pa st«»ji glavno mesto okraja Chip pewa, Chippewa Kalls, eno naj večjih mest severo-zapadnegi Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — PiSite nam š«> danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Akcr od $20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vsr to res, kar pišrmo 30 DNI NA POSKUSNJO Podpišite na spisinji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam. nakar Vam bomo poslali VICTOR ALI COLUMBIA PHO-NOGRAPH, kakor tudi 12 plo*« s slovenskimi pesmimi prosto, -ZA 30 DNI NA POSKUftNJO. Po preteku 30 dni če Vam ugaja ga lahko obdržite in plačujite nanj po $2.00 NA MESEC S strojem vred pošljem tudi pisano garancijo za 15 let. Ta ku(H>n je čas, da si ogleilate. Ne I go drugih podjetji. zamudite ugodne prilike. Pišite | nam takoj. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA, 198 — lit Ave, Milwaukee, Wis Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno postrv žon dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko sadovoljon, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacijo in mapo tamoinje slovenske farmarsko naselbino, prodno gresta kara drugam svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti. ADVBRT1SKMÄNT SLOV. DELAVSKA UalAlMVVljMl* dH U. I«|WU PODPORNA ZVEZA InkwporíroM «, M>HU ISO* v d ris vi P*«"» Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKJ: Predsednik: F BAN PAVLOVÔlC, but 705, Coneuiaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, H. F. D. 8, box 9l|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomoioi tajnik: IVAN PROSTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽKLE, «108 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MABINOiO, «0» St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDKfcJ VIDB1H, bo* 523, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: VILI KM 8ITTKB, 1. nadiornik, Lock box 57, Coneniaugh, Pa. FBAN TOMA2IÛ, 2. nadsornik, Gary, lnd., Tolestou, Sta., bom li. NIKOLAJ POVftE, 3. «ads., 1 Craib .t., Nurnrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa POROTNIKI: (VAN GOKAKK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, boa 211 JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunueu Street, Johnstown, Pa. ALJOZIJ K A BUNG KB, 3. porotnik, Girard, Kansas, B. r. D. 4. bot »o VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., «202 8t. Clair Ave., Cleveland, Ohio. GLAVNI UBAD v hiši št. 4« Main Street, Coneinaugh, Pa. POMOtNI ODBOB. 6pendal Iva«, Couemaugh, Pa., box 273. Gaénik Ivan, 425 Cole m a a Ave., Johnstown, Pa. Oabrenaja Jakob, bo* 422, Couemaugh, Pa. Bevc Fran«, B. K. D. 5, bo» 111, Conemaugh, Pa. Suhodolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa. /uler A loj/.i j, bo* 614, Coneinaugh, Pa. PRIPRAVLJALNI ODBOB ZA ZDBUATEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Predsednik: Viljeui Sitar, bo* 57, Coneinaugh, Pa., član S. D. P. Z. Zavertuik JoAef, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., ¿lan S. N. P. J. Martin Kouda, 2856 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. S. P. Z. lirast Anton, P. Ô. New Duluth, Minn., ¿Ian S: ». Pri. fttefaučič Martin, bo* 78, Franklin, Kana., ¿lan dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 400« W. 31st 8t., Chicago 111., ¿lan S. D. P. k P. D. Goršek Ivau, bo* 211, West Mineral, Kans., ¿lan A. S. B. P. D. r Uradno Glasilo: PBOLKABTC, 4006 W. 31st 8treet, Chicago, IU. Cenjena društva, oairoma njih uradniki, »o uljudno prošeni, pošiljati vee iopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Expresnih; ali Banénih denarnih aakatnic, nikakor pa ne potom privatnih ¿ekov. V slučaju, da opatijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma nainanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DBUÔTEV S. D. P. Z. ZA LETO 1914. Boritelj, štev. 1., Comemsugh, Pa. — Predsednik: Martin Petri¿; tajnik: I-van Zgonc, bo* 27 blagajnik John Bre-novec, bo* 6; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vHuko nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija. Pomočnik, štev. 2., Johnstown, Pa. Predsednik: Mihael Cene, 353 Ohio St.; tajnik: Jos. Budna, bo* 57; blagajnik: Josip Rogelj, bo* 152;—vsi B. F. D. 3, Johnstown, Pa. — Seja vsako prvo ne fleljo v dvorani društva Triglav. • Zaveznik'V štev. 3. Franklin-Cone inaugh, Pa. Predsednik Frank Pristave, b. (T); tajnik: Louis Krašna, b. (120; blagajnik: Jurij Ošaben, b. 788; vsi Conemaugh, Pa. — Seja vsako čet. »o nedeljo v Slov. Izobraževalnem Domu. "Zavedni Slovenec", itev. 4. Llov-dell, Pa. — Predsednik: Andrej Droh iif, b. 170, Beaverdale, Pa.; tajnik: A nt. Ger bec, b. 35, Lloydell, Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 3, Lloydell, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo. "Avstrija", štev. 5. Balphton, Pa. predsednik Ant. Omersu, b. IG«; tajnik Josip tetinSek, box 124; blagajnik: Martin Abrain, box 2, vsi v Ralphton, Pa. . "Zvesti Bratje", itev. 6. Garrett, Pa. —■ Predsednik: Ivan Krai, box 227; tajnik: Avgust Orel, box 48; blagajnik: Josip Ostenič, bo* 197, vsi v Garrett, Pa. Seja vsako prvo nedeljo. • "Jedinost", Stev. 7. Claridge, Pa. Predsednik: Jos. Jaklič, b. 281; tajnik: Frane Žurtnan, b. 255; blagajnik: Josip Pine, box 28; vsi v Claridge, Pa.— Seja vsako prvo nedeljo. "Planinski Raj", Segundo, Colo., št. 8. — Predsednik: John l'avletič; tajnik: Fr. Slunovič, box 505; blagaj-nik: Luka Bergant, bo* 505; vsi v Segundo, Colo. "Zavedni Štajerc", Stev. 9. Johns town. Pa. — Predsednik: Martin Kli-nar, 812 Chestnut St.; tajnik: Andrej Dobnikar, R.F.D. 4., b. 145; blagajnik: Jakob Puntar, R. F. 1). 4; vsi v Johns town, Pa. — Hoja vsako tretjo ne deljo v Cellso, Pa. "Jasna Poljana", Stev. 10, Brown field, Pa. — Predsednik: Edčard Zalo-kar, Lemond Furnace, Pa.; taj. Iv. Bla line, bo* 123, Fairbank, Pa.; blagajnik: Josip Markovič, bo* '62, Lemond Furnace, Pa. Seja vsako prvo nodeljo. "Zarja Svobode", Stev. U, Dunlo, Pa. — Predsednik: Fran Naglič, box 228; tajnik: Andrej Obre/.ar, box 155; blagajnik: John Dole*, bo* 161, Dunlo, Pa.; vsi v Dunlo, Pa. — Soja vsako prvo nedeljo. '"Danica", Stev. 12, Heilwood, Pa Predsednik: Milivoj Korur.ovi{, b. 10.'»; tajnik: Lonne flnjn. b. 105; blagajnik: Martin fiinkovie, b. 114, Heilwood, Pn.-Seja vsako prvo nedeljo. "Večernica", štev. 13. Kaggaley, Pa. — Predsednik: John Arh, box 162, Withney, Pa.; tajnik : Anton Planin- šek..... A3 drugo nedeljo. "MoJ Dom", Stev. 14. Orient, Pa. Predsednik: Anton Zorië, Udenborn, Pa.; tajnik: Frank Grame, bo* 206, Republic, Pa.; blagajnik: Anton črnn-logar, b. 102. Republic, Pa. Seja vsako drugo nedeljo v Carndale, Pa. "Slovan", štev. 13, Sonris. Colo. — Predsednik : Leo. Marela, b. 21; Ujnik ia blagajnik: Silvester Berentin, bo* 192; vsi v Sopris, Colo. — Seja vsnko Krvo nedeljo v prostorih «obrat* Ivan [oneilja, v Piedmont, Colo. "Bratstvo", štev. 16. Bu*ton, la Predsednik: Frane Krištof, bo* 104; tajnik: Franc Kaspotnik, b. 683; blagaj nik: Ant. Tomšič, b. 801; vsi v Buxton. Iowa. — Seja vsuko prvo nedelo v prostorih sob rata Ant. i' inšič-a. "Zora," štev. 17, Akron. Mich. — Predsednik: Gašper Volk; tajnik: An ton Novak, box 68; blagajnik: Andrej Sturman, box f, vsi v Akron, Mich. Seja vsako prvo nedeljo. "Zvon", štev. 18. Braddock, Pa. — Predsednik: Fran Žefran, 233 Kinnar Alley; tajnik: Jakob Znlnznik, 50" Chery Way; blagajnik: Ivan A Grm, 507 Chery Way; vsi v Braddock, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo. "Združeni Slovenec", štev. 19, Ca rona, Kans. — Predsednik: Blaž Mizo-ri, b. 47; tajnik: Fran Zupančič, b 35; blagajnik: Ötef. Jakin, b. 127; vsi v Carona, Kans. —Seja vsako drugo ue deljo ob 2. popoldne v dvorani Frana Zupančič. "Nada," štev. 20. Huntington, Ark Predsednik: Martin Pucel, L. II. 17 tajnik: Anton Fabjan, b. 14U; blagaj.: Jožef Zu|>aučič, b. 45; vsi v Huntington Ark. — Seja vsako prvo nedeljo. "Sokol," Stev. 21, West Mineral Kans. — Predsednik: Andr. Belak, b 381, West Mineral, Kans.; tajnik: Al Zupančič, b. 68; blagajnik Fran Spai ser, b. 136; oba v Mineral, Kans. Seja vsako četrto nedeljo. "Od boja do zmage," Ste v. 22. La Halle, 111. Predsednik: Ignac Jordan tajnik: Frank Gregorič; blagajnik John Počivalšek; vsi 101 Main Ht., Ln Halle, 111. — Seja vsako prvo nedeljo "Slovenski Bratje", Stev. 23. Coke ton, W. Va. — Predsednik: Frank For tuna, box 506; tainik: Frnnk Koeinn box 272, oba v mhoTas, W. Va.; blagajnik: Anton Stučin, box 75, Benbush, W. Va.—Seja vsako zadnjo nedeljo za prihodnji mesec. "Ilirija", štev. 24, Iselin, Pa. — Predsednik: Ivan Turk, b. 241; tajnik: John Felban, b. 174; blagajnik: Matija Zadravee, vsi v Iselin, Pa. — Seja vsa ko prvo nedeljo. "Delavec," štev. 25, Rook Springs, Wyo. — Predsednik: Jos. Pometa, 619 N. Front Ht.; tajnik: Valentin Stsük. 240 M. St.; blag.: Frank Golob, 302 Pilot Butte ave.; vsi v Rook Springs, Wyo. — H«>ja vsako drugo nedeljo v Slovenskem domu. "Smarnica," štev. 26, Export, Pa. Predsednik: PavUč Jožef, b. 2H0; tnjnik Louis Zupančič, box 170; blngnjnik: Anton Martinšek, box 125, vsi v Kx-port, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo. "Miroljub", štev. 27, Diamondvil le, Wyo» — Predsednik: Fran Homan, b. (f)*; tajnik: Jos. Motoh. b. 141, KeAi merer, Wyo.; blagajnik: Mat. Hrunsko le, b. 110, Diamondville, Wyo. — seja vsnko prvo nedeljo v prostorih Josip Penea v Diamondville, Wyo. "Habsburški Sinovi",* Stev. 28, R. Brownsville, Pn. - Predsednik:, Ivnn nk, bo* 14; blagajnik:' Anton Rak, bo* | »». 52; tajnik: Ivan Krjuvee b. 3,'oba v Hostetter, Pa.--Seja vsako''fi bln^mk: Ant^ KovaM, l, 98 ' ... * Orient, Pa.; vsi v Orient, Pa. — Seja vsnko diUgo nedeljo. "Jutranja Zarja", Stv. 29, Meadow Lamls, Pa. — Predsednik: Ivan Koklič, l>. 276, Canonsburg, Pa.; tnjnik: Josip Bizjak, b. 253, Meadow Lsnd, P*.; bi« gajnik: Frank Baje, b. 33, Meadow l. 5; blagajnik: Ignae Musar, box 44H; vsi v Clinton, Ind. — Heja vsako drugo nedeljo ob 9 dopoldne v dvorani Santa Forte. "Balkan", Stv. 69, Pittsburgh, Pa. — Predsednik: Frank Gerlovič; tajnik: Frank Kopar, 5631 Carnegie St.; blag.: Uojzij Hlad, 5624 Dresden Alley; vsi v Pittsburg, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo v K. S. I). "Zvesti bratje", St. 70, New Derr.v, ^ensylvania.—Predsednik Ant. Cusigh, b. 75; tajnik: Jakob Pinoza, b. 75; bin gajnik: Ivan Prah, b. 41; vsi v New Derry, Pa. — Heja vsako prvo nedeljo \ prostorih sobrata Ivan (¡ruh, ob 9 uri dopoldne. "Delavec naprej", štv. <71, Bessemer Pa. — Predsednik: Ivan Popetnki, b. 159; tajnik: Josip Jereb, b. 9; blagajnik: Martin Mazi, b. 171; vsi v Bessemer, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v prostorih sobrata Anton Klinčeka. "Koscziusko," štv. 72,. Bankhead, Alta, Canada.—Predsednik: Pjav Spie wak, box 591; tajnik Anton Plonka, b. I s; blagajnik Peter Kuban v, box 40; vsi v Bankhead, Alta, Canada. — Seja \s:iko tretjo nedeljo v un««t'u. "Pod Triglavom", Stv. 73, Smith field, Pa. — Predsednik: Josip Htrle, h. 63. R. F. D. 7; tajnik: Ivan Eržen, R. F. D. 7. b. 149; blagajnik Frnnk Kle mene, R. F. D. 7, b. 149; vsi v Smith field, Pa.—Seja vsako drugo nedeljo "Kranjski prijatelj", Stv. 74, Falls [( r»ek. Pa. — Predsednik: Alojzij Slak. box 01; tajnik: Jernej Gril, box 60; blagajnik: Josip 1'ršič, b. 261; vsi v Falls Creek, Pa. — Seja vsako prvo nedfljo V prostorih sobrata Josip Urdirá. "Naprej do Zmage", štev. 75, Fitz Henry, Pa.—Predsednik: Anton Boltič; tajnik: Frank Indof, b. 113; blagajnik: Matevž Podbevšek, box 2; vsi v Fitz Henry, Pa. — Seja vsako prvo nedel jo [od 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani ■ v. Barbare. "Slovenska Cvtljlea", Sto v. 76, A-Inmsburg, Pa. — Predsednik: Josip J<>-lovčiin. box 153; tnjnik: Martin Marinč, b. 98; blagajnik: ignao Golobič, b. 60. Vsi v Adamsburg, Pa. S<>ja vsnko prvo nedeljo v mesecu. • Severni PrcmoRar", Stev 77, Supe rior, Wyo. — Predsednik: Ivan Spes, box 309; tajnik: Jakob MivSek, b. 63; blagajnik: Andrej Koknl, b. 452; vsi v Superiq;, Wyo. Seja vsako drugo ne deljo o deseti uri dopoldne. OPOMBA: Tajnike istih društev, ka teri zapazijo kako pomoto istotako tu NAZNANILO. Prejel sem poročilo dne 16. oktobra 1914. od gl. blagajniea, Jo lipa Žele, da je bil bolan, ter je le ¿al v postelji od dne 3. do 12. oktobra. Ker jfe zaradi tega nekoliko dela v uradu gl. blagajnika zao stalo, naj člani blagovole oprostiti, ker naravi se ne more nikdo upirati. Alojz Bavdek, gl taj., S.D.P.Z. Radlev, Kana, 17. oktobra. Sporočam ya«Mii drtiatvoiii oziroma ('lanom in članicam, Kpadajo-čim k Slovanski Delavski Podporni /vezi, naj pošiljajo vse listnim' oziroma pisma, ki spmiajo v uneo z odlomljeno roko in hoben, a za omaro ]>c8tu-nje mnogo najrazličnejših reči: kolesca od sukanca, papir, škatljo brez pokrova in polomljenega pajaca. V tem svetu sta poleg pestunje in (Jriše pogoato še mama in mačka. Mama je punci podobna, a mačka papanovemu kožuhu, le da na kožuhu ni oči in ne repa. 1/. tega sveta, ki se imenuje otroška izba, vodijo duri v prostor, kjer obedujejo in pijo čaj. Tu stoji (irišin stol na visokih nogah, in nra visi, ki je le za to, da maha z ni ha lom in da zvoni. Iz ohcdniec prideš v izbo, kjer stoje rdeči naslanjači. Tam se na preprogi nahaja temna pega, zaradi katere še sedaj groze Uriši s prstom. Za to sobo je še druga, kamor ga pa ne puste in v kateri se pokaže časih papa - - čudna zagonetna oseba! Pestunja in mama sta razumljivi: (irišo oblačita, pitata in ga spravljata spat, a zakaj je pa p« na svetu, ni znano. In še druga zagonetna oseba je — teta, ki je podarila (irišu boben. Pride, pa izgine. Kam izgine? (Jriša je neenkrat pogledal pod posteljo, za omaro in pod d i van, a tam je ni bilo . . . V tem novem svetu, kjer solnee reže v-oči, toliko papanov, mam in tetk, da ne'veš, h komu bi hitel. Ampak najbolj čudna in neumna stvar so — konji. ka ))rMunjH ¡ S sobrntskim pozdravom i louis BAVDEK |drzi košarico pomaranč, '»risa gre gl. tajnik S. D. P. Z. I mimo nje in molče vzame pomn-- rančo. Kaj delaš? znkliče spremljevalka, ga udari po roki in mu iztrga pomarančo. Redak! Zdaj hi (¡risa rad pobral čepi. no, Ui mu leži pred nogami in se blesti kakor večna luč doma, pa se boji, da dobi zopet po prstih. Klanjam se! zasliši Grisa nila z razko&jem iu *c je glasno za-hohotal. — Pojdimo! Pojdimo! — zakli-čc človeku s svetlimi gumbi in ga pocuka za škrice. — Kam pa f — vpraša človek. — Pojdimo! — nadaljuje (Jriša vztrajno. Rad bi dejal, da ne bi bilo napačno vzeti papaua, mamo in mačko seboj na sprehod, a jezik ne govori tega, kar bi rad. Tez kratek čas zavije pestunja z bulvar« in pelje (»riso na veliko dvorišče, kjei*6e leži sneg. In tudi človek s svetlimi gumbi koraka za njima. Skrbno se ogibljejo snežnih kupov in luž in vstopijo po u-mazanih temnih stopnicah v izbo. Vse zakajeno je od dima, po pečenki diši; ženska stoji ob ognjišču in peče kotlete. Kuharica in pestunja se poljubujeta, sedeta s človekom na klop in se tiho razgo-varjajo. (Jriši, zadclaucmu v debelo oblačilo, postane neznosno v roče., "Kako neki to?" - si misli in se ozira naokolo. Teman stro]) ugleda, velike vilice, ognjišče, ki izgleda kakor veliko črno duplo . . . — Ma-a-ma! — zakriči. No, no, no! — za kliče pestunja. — Le potrpi! Kuharica postavi ua mizo ste-klenieo, dva kozarca in pašteto. Obe ženski in človek s svetlimi gumbi trkajo in pijo, in človek o-bjema zdaj pestunjo, zdaj kuharico. In potem za poj o vsi trije potiho. ' (Jriša iztegne roko k pašteti, pa mu dado košček. Je iu gleda, kako pije pestunja . . . IJad bi pil. Daj! Daj! -- zaprosi. Kuharica mu da požirek iz svojega kozarca. Debelo pogleda, namrši čelo, kašlja in maha dolgo z rokama, a kuharica ga gleda in se smeje. Vrnivsi se domov pripoveduje (Jriša mami, stenam in postelji, kje je bil in kaj je videl. Govori ne toliko z jezikom, kot z obrazom in z rokama. Kaže, kako se blešči solnee, kako teko konji, kako izgleda strašna peš iu kako pije kuharica . . . Zvečer ne more zaspati. Vojaki, velike mačke, kolgi, čepinje, košara s pomarančami, svetli gumbi, vse to se mu je spletlo v klohko in davi njegove možgane. Premetava se z ene na drugo stran, govori in udari navsezadnje v jok, ker ne more strpeti razburjenja. . — Kako ti je vroče! — govori mama in ga z dlanjo poboža po čelu. - Od česa neki? — Peč! — plaka Griša. — Proč, peč! — Preveč je jedel ... — misli mama. In (Jriša, ves poln vtiskov novega življenja, dobi od mame žličko ricina. NAZNANILO Cleveland, O. 1/. urada dr. •'Slovenske sokoli ce" št. (¡2 S. D. P. Z. se naznanja, da se vsaka članica udeleži korakanja dne 25. oktobra, ko imamo razvitje novega prap(Tra. Katera se noče ravnati po sklopu društve- naenkrat nad svojim ušesom mo-ue seje, zapade en dolar kazui, «'an in K°Kt iu ugleda visoke-n|ft»irnms plaea »1 v druitvcno '-1 s svetlimi gumbi, blagajno. Dalje naj vsaka sestra \a veliko veselje seže človek prinese en dobitek na dom tajnice pestunji v roko, se ustavi in zač-1177 K. f>2. street. Tpam, da bo- ne z njo razgovor. Pdesk solnca, de vsaka sestra storila svojo šum kočij, konj, svetli gumbi, v«e dolžnost. to je bilo nekam čudno novo in nič Fannie Trbežnik, tajnica strašno, da se je duša (Jrišc napol- Kje so sl^genski ranjenci? Na zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega je poročal- župan dr. Tavčar: "Ker je veliko število ranjencev zadnjih transportov pn narodnosti Madjatov, naprosil sem magistrat v Budimpešti za po-šiljatev ogrskih knjig in časnikov ter mi je župan peš-tanski sporočil, «la je že odposlal brzovozno 2 zaboja knjig in časopisov. Podobno brzojavko prejel sem od županstva v Szolnoku s prošnjo za slovenske časnike za ranjene Slovence v ondotnih bolnišnicah. Vrcdništvi obeh tukajšnjih dnevnikov, katerima sem to prošnjo sporočil, sta želji po možnosti ugodili." Iz tega je torej razvidno, da pošiljajo madjarske ranjence v Ljubljano. slovenske pa v Szolnok. Iz raznih izkazov bolnišnic pa vemo, «la je vse polno ogrskih ranjencev v Pragi, na Dunaju, v Gradcu, v Trstu; vemo da so slovenski ranjenci v Zagrebu, v Va-raždinu. v Brnu, v Otočeu i. t. d. Raztreseni so po vseh koncih države, in tako je vsaka kontrola izgub posameznih polkov za javnost nemogoča. Ta sistem pa najbolje dokazuje, da je vse olepševanje avstrijske vojne U-prave, kakor da je vojna za avstrijsko armado le nekakšen ne-n a varen izprehod, osnovano na podli laži. Očitno je, da so izgube velikanske, in v taki vojni tudi ne more biti drugače. Ali palrioti zem zahteva, da se vara ljudstvo. Podmorski čolni, šestnajsteolovi topovi in Zeppclini naznanjajo v Kvropi slavo krfičanstva RAČUN SLOV. UPRAVNEGA ODBORA J. S. Z od 19. aug. 1913 do 17. okt. 1914. DOHODKI: ' Kočna blagajna tajnika «Inn 19. au«................................* 40.16 Prolctaree odračunal za knjige« .»I................................. 332.00 Ha m-ii a vloga..................................................... 357.32 Obresti od ban*da vloge........................................... 4.75 Hkupaj . . .............................................$734.23 IZDATKI: Venec in napis za Uluiučev pogreb..............................7.75 Kupljene delnice od »de«iečih: Jak Aniiček, 3 delnico......................................................................30.00 Frauk Podlipec, 4 delnice..................................................40.00 Frauk Petrich, 2 delnice....................'..............................................90.00 John Molek, 2 delnice......................................................................20.00 Frauk Krie, 2 delnice..........................................................................................20.00 John 8tonič, 2 delnice........................................... . ;. 20.00 Frank Podboj, 2 delnice.............................................................................20.00 Jon. Jereb, 2 delnice..............................................................................20.00 Mike Podboj, 1 delnica...................................................................10.00 John Bukovec, 1 delnica...................................•..................10.00 Jon. Zavertnik nt., 1 delnica................................................................................10.00 John Petrich, 1 delnica..........................................................................................10.00 John (llavich, 1 delnica..................................*............> 10.00 Anton Jalovi*, 1 delnica......................................................................................10.00 Jo*. More, 1 delnica...........................................................10.00 Jon. 1'avlovčii, 1 delnica........................................................................................10.00 Slov. upr. odbor, 33 delnic...............................................330.00 Hkupaj ...............................................#007.75 Dohodki .......................$734.23 izdatki . . *...................... «07.75 Gotovina 17. okt. 1014...........$120.44 Od tega je pri tajniku......................$34.41 V Kusparjevi bauki ...............................92.07 IMETJE: Gotovina dne 17. oktobra 1914......................................$126.48 Podarjena delnica »odr. M. Tunka.................................. 10.00 Podarjena delnica *o«lr. Jos. l»ernača............................... 10.00 Podarjena deluica »odr. St. Znbrica................................. lit.(KI 191 kupljenih delnic ..............................................1910.00 Slika nocialint. konv. v Indianapolinu. ................................ 2.00 Sl(ika Kari Marksa . ............................................... 2.00 Sprava . z arhivom ............i...................................4.00 Skupno imetje.......................................$2074.48 Frank Petrich. bivii taj. »lov. upr. odbora J. S. Z. Frank Šavs. sedanji taj. slov. upr. odboru J. s, /.. Pregledovalci računov: Nadzorni odbor: F. Godina. I. r.; Frank Hren. I. r. SPRINGFIELD Članom in somišljenikom slov. pev. društ. "Naprej". Ker smo zaradi bivših slabih delavskih razmer opustili vplačevanje mesečnega asesmenta, tem potom naznanjam, da bomo na prihodnji seji zopet pričeli z vplačevanjem mesečnih prispevkov. Ker je bivši tajnik odpotoval, bode na prihodnji seji tudi volitev novega tajnika. Tem potom uljudno vabim vse člane in somišljenike našega delavskega pevskega zbora, da se v polnem številu seje udeleže in s tem pokažejo, da so za naš "Naprej" in za kulturni napredek sploh. Seja je vsako četrto nedeljo v meaccu, in sicer v društveni dvorani št v. 1123 E. Washington St. Ob 2 popoldan je seja soe. kluba štv. H7 in zatem se prične seja pevskega društva "Naprej". Martin Jontes, predsednik. NAZNANILO. Jugoslovanskim delavcem v Minnesoti. Na zahtevo socialistične stranke v državi Minnesota je "Jugoslovanska Soc. Zveza" poslala tam sod ni ga Milana Polovino na agita-eijsko potovanje. Sodrug Polovina ima tudi pravico, pobirati naročnike za Proletarca. Sodrugi v Minnesoti, kateri hočejo imeti govornika v hrvatskem — oziroma v srbsketp jeziku — naj se obrnejo na soc. tajnika države Minnesotc: T. E. Latimer, 11117 \Vestern A ve., Minncapolis, Minn. Pittsburg, Pa. Volilei socialistične stranke 2il in .'11. kongresnega distrikta in simpatizante, posebno pa sodru-ge soc. ki. št.'131. so vabljeni na običajen predvolitveni pohod socialistične stranke, kateri se vrši v soboto dne 24. oktobra zvečer v Pittsburg, Pa. 29. cong. distrietse zbere na Kcderal in Hobo St. "North Side" točno ob 7. zvečer. 31. cong. distriet se zbere na t'enter inRobert St. točno ob 7 uri zvečer. Slov. soc. klub št. 131. se zbere na Lihe rt y A ve. in 11. eesti pred Vnion Station točno ob ' uri zvečer. Sodrugi, volilei in simpatizantje. udeležite se tega pohoda (|>arade) vsi, da pokažemo našo nezadovoljstvo napram obstoječemu protide-Uvsketnu kongresu. Rojaki, na dan z našimi zahtevami, na delo za vladni preobrat! Organizator. Cleveland, 0. Članom kluba štev. '27 in vsem prijateljem socializma naznanja mo, da bo prihodnja redna seja v četrtek, 22. t. m. v 'navadnih pro storili. V nedeljo, dne 25. t. nu ob 2 po poldne bo pa predavanje v klu-bovih prostorih, in sicer o delavskem gibanju v Ameriki. Razvoj tega gibanja je izredno zanimiv, iu zato je pričakovati, (la bo predavanje zadovoljilo vse poslušalec Vsi sodrugi in prijatelji so vab ljeni na obilen poaet. Tajnik. 8, Sodrug Frank Stuchal je kandidat socialistične stranke v lf). senatorialnent okraju v Chieagi. Rojen j«' bil na Češkem 1. 1K76, v Ameriko je prišel I. 1*87 Po dovršeni ljudski šoli se je izučil tiskarstva. Član je tiskarske unije št. 16 in oskrbnik češkega socialističnega dnevnika "Spravedlnost". ('lan socialistične stranke jc nad 15 let in je bil ves čas aktiven v strankinem gibanju. Pred dvema leti jc bil kandidat za isto mesto in je dobil nad 15 tisoč glasov, a je bil po političnih graftarjih starih strank pri štetju glasov ogoljufan. Vsak socialist in zaveden delavec v tem okraju odda 3. noVetn-bra svoj ^las za sodr. Stuehala! TISKOVNI FOND Izkaz dne 30. septembra Jugoslovan, socialist leni klub štv. 32....................5.00 Jugoslovan, socialistični klub štv. 69......,............1.00 V Knaflec, Edmond, Okla. 0.50 Skupaj do 20. oktobra: $357.38 ZASTOPNIKI PROLETARCA ARKANSAS Fort Smith — Jenny Lind: Frank Gorene F. F. T>. 3, Box 165 in Jo«. Koga j, llox 182. Hartford: Louis Slamnik, box 36. Huntington: Karol Petri?, box 204. COLORADO. Pueblo: Charle* Pogorele, 508 Moffat St. in J fin. H oče v nr. Waldenburg in druge naselbine: Frnnk Blatnik, box 711. INDIANA. Clinton: Viktor Zupančič. MS X. 9. St. Indianapolis: J. Bruder, 701 Holmen nt. KANSAS. Corona: Bin* Mozori, box 162. Columbus: Martin Jurečko, I?. R. 3, box 60. Franklin—Oirard: Fr. Wegel, box 38. Frontenac: John Bedene, box 154. W. Mineral in okolica: John Oornek, box 211. Stone City: Mike Fine, box 496. Mulberty: Anton Snlar K F. D. 1. Pittsburg: Andrej Podlennik H. K. box 102; Jukob J&elak R. H. 8. MICHIGAN. Copper Country: Anton Muru, 51 i — 5th St., Calumet, Mich. Detroit: F. ('. Oglar, Joe Pre inter in Thon. Petri?. MINNESOTA. Aurora: John Oraien, box 344. Rlwabik: Krnnk Mahn!«, box 122." ChUholra: Math. It ich t er, box 308. Ely: John Terau, box 432. Eveleth: Jacob Ambroiic, 419 Pierce nt- in Max Volcaniek. Gilbert- McKinley: John Konetlju, bx MISSOURI. St. Loui«: N. Cainkar, 2213 Gravoi* av. MONTANA Bear Creek: Krank Daniiek, P. O. Klein: M. Meznarich, box 127. East Helena: J. B. NHMich, L. B. 200. Red Lodge: John Gerkman, box 44. Roundup in okolica: Frauk Novak, box 136. NEW YORK New York City: 1.. Markuu, 129 K. 29. St. OHIO. Barberton: John Halant, ll'>6 1st St, >i Fr. Ztnrzlikur, box 121. Bridgeport: John Zabkar, box 375. Cleveland: Anton po/.areli, 5sB) Pronna A\e., Math Petroviic, 116s K. 76 St., Andrej Bogstaj, 1095 K. 71. St. in l.ouin Stego\ee, 1107 K. 61 St. CoUinwood: hominik Bliimmel, 16216 Park (¡rove Ave., Anton Ku/.nik, 452 138 St. in Joe Kulieic, 439 E. 156 St. East Palestine: Jack Utenich, 136 K. Martin St. Girard: Frank Ban, box 365. Glenco^: Nace Zlemberegr, L. I.ov 1. YoungHtown: .lohn Petri«1, box 680 in M. Frban, box 4:iI.' Puiey Fork: l^ouin (ila«er, box IP!. OREGON Oregon City: Frank Hajovic, i ll 18th st. PENNSYLVANIA * Bessemer: .Ink. Popetnik, box 159. Broughon: Jacob Dolenc, box Is). Meadow Lands—Canonsbury. .Inn. Hi /jak, box 253. Clarldge: John Mlakar, box 68, in Fr. - Zurman, box 255. Coneraaugh: Andrej Vidrieh in Frank Pavloviiip liox 523. Dunlo: Frank Kauci*, box 72. Export in tela Pa.: John Prcstor, t»ox 12(1. Fitz Henry: Frank Indof. ho\ 113. Forest City in Vandling: Frank Katai . Iiox 6S5 iii Anton 1)rasier, b•»?: 9. Garrett: Stephen in Mm. fcabric, R. F. 1>. box 53. Greensburg: Krank Matko, Kev >tone Hotel. W. Newton: Jon. Zorko, K. F. 1> t, box 50. Wirkhaven: Luka Kralj, 1 >ox 6s. WiUock: Jak. Miklaucif, L. Box 3. Yukon: Anton l.avri«1. box S. Herminie: Jon. Brie, box 136. Imperial: Ig. Murshetz, box 32h. Irwin: Louis Brie, K. F. 1>. 3, box 106 Johnstown: Math. Gabrenju, R. F. I>. 1 box 120, iu Jacob Kocjan, 274 Luniti St. v Lloydell: Anto»i stia/iinr, l><>\ 51. Manor: Fr. lVmsnr. box 253. Marianna: Louts Mihevc, box 25. Morgan: J. Kvartic. box 453. Pittsburgh: Bla*. Novak, 656s Rowan Ave. in Anton Zidan«ek. 4034 Willow Street. Reading: John Pezdirc, 343 River St Sharon: Joe. Paulenich, Ii. F. 1>. 57 box 44. Smlthton: Joseph Radisek, Central Motel. Westmoreland Co.: Frank Podbov, box S62, in Jakob Rupert, box 23H, So Fork. UTAH Scofield: John Brezovar, box 27 Winterquarters: Vine. Kaunikar, 72. Murray: Vine. Hrnniselj. box 1. W. Virginia. Davis in okoUca: John Kriftmam-i«1 box 283. Thomas: Frank Kocjan, box 272. WASHINGTON Ronlyn: John Zobee, box 19 in C.oo Janacek, box 188. Black Diamond: Math. Petahnik. box 4 WISCONSIN West A Iiis: Frank Bender. 171 53 a\ Kenonha: Frank Zerovec, Is How land Ave. Milwaukee: Tg. Kunl jan, 229 - Nt ave in John Krnini*, 371 National Av« BELEŽKE Ženske v avstrijskih šolah. Na seh avstrijskih gimnazijah je ilo začetkoma letošnjega leta 01.861 dijakov, med temi 5871 ijakinj. Dekliške lice je je obiskovalo na Niijeavstrijskein 2878, na Kranjskem 342, na Kgornjeav-strijskem 405, na SolnograSkem 07, na Štajerskem 211, na Korošcem 145. na Primorskem 12*13, na 'irolskem iu Predarlškem 311, na V&kem, z nemškim učnim jezi-. Sublet: Louin Ben.hina, box 126. Superior: Lin-a* Gro«»>r, box 341. Susie: John Pet«'rnel. box 51. Sweetwater: Pavel Hribar, P. <> Reliance: l,ovr. rieničnik, box 96. Rock Springs: Math Batich. box 127 in F. S. Tavcher. 671 Ahnav Ave. ILLINOIS. Aurora: John Blanchitz, R. F. D. I box 68. Chicago: Frank Mei in Frank Zn.jc 4oman, box ^6. Johnston City: .1<«hn Slivnik, box 599 Joliet: Jon. I vanetich. 205 Moran st La Salle: VeOcel Obid. 43s Berlin St in Jghn Rogel, 127 Berlin St. Livingston: Frank Krek, P. O. Nokomis: John Mekioda, box 607. Panama: Jon. Ferjnif ič, box 10. Springfield: Frank Bregnr c. I Kramrar R. R. 8. Staunton: Anton Aunec, box 158 in Joe Mostar, box 351. Waukegan—North Chicago: John Za kovnek, 759% Mari«»n St., in Joh M ah nič, 425 Belwedere St. Opomba upravniAtva. Pri n«ntavi menika zantopnikov po državah nmn zapazili, da ne nam je nekaj zantopn kov porazgubilo. Brikone so pomrl ali pa no ne mor«1n nli vojskovat zn domovino. To no pač uganke. kat«>r« je teiko razvo/ljnti. Prihodnji teden pošljemo n k 11 \ nim zant<»i»nikom "pole' in imenik naročnikov. Ako kd«t /.«>1 biti dober /ant«»pnik Proletarca, nn.j nam pine, «la mu poni jem«» potrebne J ntine. Sevedn nmo najbolj veneli iivi zastopnikov. V nploAnem na pri pozna mo, «la Imajo na*i zantopniki v teh nla bih ■ MHih tu.li te/avno «lah-, r /¡t pr 'dobitev novih naročnikov. m Proti delavcem ravnajo evropski kronani tolovaji po načelu: "Na vojni ste junaki! V miru ste psi!" Nikdar nezadovoljna. Vsaka mati ve kolike vrednosti jc zdravilo, kateremu sme zaupati v vsakem slučaju nezadovoljnosti. Cos. J. (ierloch pravi takole: "Dolgo časa sent rabil Trinerje-vo ameriško grenko vino, vedno kadar je bilo treba. In reči smem, da me ni nikdar nezadovoljilo. — Ako bi vsak rabil to zdravilo, kadar občuti notranje bolečine in ravno tako, ko izgubi slast do jedi, bi se hitro počutil zdravejšim in delal bi z veseljem. J. (ierloch, Box 405, West land, Pa." Tudi mi verujemo, da Triuerjevo ameriško grenko vino vas ne bode nikdar nezadovoljilo, in da bi vsaka mati morala rabiti to zdravilo v vsakem slučaju nezadovoljnosti. Ravno tako je to zdravilo priporočljivo za bolečine v želodcu, jeter iu črevesja in v boleznih, ki nastanejo vsled zaprt nice. V lekarnah. Jos. Triner, izdelovalci', 1333-133!» So. Ashland A ve.Chicago, III. Ako občutite bolečine v kateremkoli delu telesa, tedaj se na-drgnite s Trinerjevim Linimentoni in ta vam olajša bolečine. Cena Tniierjevcinu Liuimeiitu j«' 50e., poslan po pošti 60c. {Advertisiruent). LASTUJTE FARMO IN BODITE NEODVISNI. Za delavca je tako potrebno, da čita delavski list, kakor da se u-miva, kopa, da ima oprano perilo in osnažena stanovanje. Živ bi bil človek tudi brez mila in krtače; ampak podoben bi bil vendar bolj svinji kakor človeku. Brez svojega lista delavec ne u-mre; ali neveden ostane ravno o onih zadevah, o katerih bi moral biti najbolje poučen. Delavec, ki ne čita svojega glasila, je nepopoln delavec. On je ilapec svojega gospodarja, nikdar pa in v nobenem oziru ne sam svoj gospod. Slovenski delavec, ki hoče biti duševno tak, kakršen je telesno, kadar se; je okopal, mora citati '' Proletarca'In kakor se je treba redno kopati, je treba tudi redno čitati. Veliko je slovenskih delavcev, ki od srca žele, da bi " Proletarec'' postal dnevnik. Če bi vsi tudi agi-tirali, da bi se nam pomnožilo število naročnikov, kakor bi se lahko, pa bi se jim izpolnila želja. VAŽNO ZA PREMOGARJE V DRŽAVI ILLINOIS. Sodrug Adolf Germer. 'lan «kneku tive nkupne socialistične ntranke in podpre«lsednik premogarnke unije, je kandidat za pre«lse«lniiko mento F. M. \V. A. v državi Illinois. Volitve bodo-kolikor nam .i«* znano zaietkom n«» vembra t. 1. Protikandidat /a to mento j«- neki Frank Farrington, zagrizen antisocia lint in človek ntarih — preživelih nazo rov, katere ljubijo posedujoči nlo.ji. -Vneh zavednih premogarjev in sociall -tov dolii.ost je, da •!• lajo /a i/,, 'ditev sodruga Germer.ja /a predsednika pr« niogarnk«« unije v državi Illinois. Cenjeni rojaki! Kot stara tvrdka za izdelovanje harmonik (tudi v starem kraju) kakor tudi popravo, se Vam pri- V Evropi rojeni ljudje so že pokazali svojo zmožnost pri obdelovanju farni v Arkansasu in Louisi-jani. Pričeli so z obdelovanjem 10 do 20 akrov zemlje s svojo družino, vsi napredujejo in nekateri so celo postali bogati. Kavno taka priliRfetčaka vas danes. Zemlja je po ceni iu na lahke obroke za izplačati. Pišite, ali se pa osebno oglasite za pojasnila pri L. M. Al len, P. T. M., Ročk Island, Rooin 718 La Salle Station, Chicago, III. Naši nasveti so koristni vsem agrikultur ni m naseljencem. (Advertisiment). Socialistične slike in karte. "Piramida kapitalizmas slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom. "Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom. "Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom. "Prohibition Dope" z angleškim napisom. Cene slikam so 1 komad 15c; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2c! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta. INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E. 6th St., Cleveland. Ohio. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče. Tel. Canal 4134 2348 Blue Islnad Ave. Ohicago, 111. poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša. ANTON MERVAR, ml. 1162 E 61. St., Cleveland, Ohio. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa ti mh todiičih. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. At. sobe 1009 133 W. WASHINGTON STREET CHICAGO, ILL Telefon: Main ?989 Dr. W. c. Ohlendorf, M. D. Zdravnik sa noti an je ooieanl ln raaocelntk. «.adravDitaa pmmkaia brezpiato«—pi* tati je le zdravila i924 Blue IalanS Ava., Chicago. Freduie od 1 de 3 p» »d I d«i i zvatar. izven Chieagi; ftiveAi bolniki nai pi*»io «loveueko Kdor pozna (lermerja kot organizatorja in agitatorja med premogarji za unijo, kakor tudi /a nocialintično gibanje, ki je «leina roka gonpodarnkih organizacij delavstva na vseh jndjih industrije, ta« ve ceniti njegovo >«po-sobnont. t'e bo izvoljen Hermer, bonta pri«1«d>ila na tem premognrska unija in nocialistična stranka, ki nta obe jm» trebni za končno zmago pndetarjata nad kapitalizmom. Ol. odbor .T. H. Z. Pazite na ta Ničvredne pc pri vseh do brih lekarnarjih. F. Ad. Richter & Co. 74-80 Withligton St NFW YORK. N. Y HKLL HHONK I.USJ FISK POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim kegli^čen Sveic pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočifi/fec za nizko ceno. — Postrežba točna in ia-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR 1625 S. Kacine Ave., Chicago, III. LOUIS RABSEL moderno urejen salun U 460 61MID ME., IER0SHA, Vit ^ Telefon 1199 «IOS. A. FISHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piv», ▼iao, smodke, i. t. d. Izvrstni pro«tor za okrepčilo. 8700 W. 20tb St., Clilcagnt Tel. L*wndale 1701 "Ako si nameravate naročiti graf of on, ali importirane slovenske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tndi ure, verižice, prstane in sploh vsakovrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo." POZOR! Lepa prilika 7A žensk*, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri H. Vieie, 458 Nortb Halsted St., Chicago, 111. RAVNOKAR JE IZŠLA KNJHŽICA 'Katoliška cerkev in socializem.' Knjižica obsega 52 strani. Komad lOc. Socialistični klubi in posamezniki, ki naroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta. Naroča se pri upravništvu Pro-letarca. M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen idravuik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in ne- deljo večer neuraduje. Tel. Canal 470. 1801 So. Ashland ave. Tel. residenee: Lawndale 1 Matija Skender SLOVENSKI JAVNI NOTAR ZA AMF.RIKO IN STARI KRAJ 5227 Butler SI. PlUsbnrgb, Pa. ALOIS VANA — ii.delovatel) — sodovice. mineralne vode in raz nib necpojnIH pijač. 1837 So. fiik St. Tel. Canal 14<. V^Važno upraianje! mi opravi n^belja is «ijc«n«j€ i Konzularne st arolrrajtka sodnijske m vojaike i a drv« ¿07 HanoTar #1 ^Milwaukee,WiÄ., Iz stare domovine Kako se nabirajo stroiki vojne1 Za nastanite? vojaštva, ki se je zbiralo v Ljubljani povodom mobilizacije, je mestna občina potrebovala 40 poslopij, in si cer: 1. mestna šolska poslopja 8; 2. druga mestna poslopja «J; 3. Ai/MvitH Šolska poslopja 2; 4. zasebna poslopja 17, skupaj 40. Zasedeno je bilo tudi vseh 15 vojašnic. Največ vojaštva je bilo zbranega prve tedne; me stni magistrat je izplačal za na . etanitev častnikov, nekaj moštva in konj privatnikom in manjšim hotelom več tisoč kron. fttevilo častnikov, kateri so zahtevali tranzenalno nastanitev, znaša čez 500. Skrbeti je bilo tudi za nastanitev konj. Slame za moštvo se je doslej naročilo 144,000 \roški za razne adapcije, dobavo nujnih potreičin, dobavo kotlov v vseh poslopjih, ki so se rabila za nastanitev vojaštva, za u-reditev poslopij kot bolnišnice za silo in pa za ljubljanski grad zna najo do danes skupaj KI,983 K 89 v. okroglo tedaj 14,000 K, katero \soto bo mesena občina na podlagi natančnih računov zahtevala od vojaškega orarja v povračilo. Odkod pa dobi vojaški erar ta denar! Od svetega Petra ne, ampak zopet iz žepov ljudstva. In kadar se bodo seštevali vsi taki tisočaki, bodo značali miljone. • Izredne bolnišnice. Ljubljanska mestna občina je morala za ranjence prirediti razne bolnišnice za silo, ter je dala v ta namen na razpolago poslopje e. kr. obrtne šole in dekliškega liceja. /a nalezljive bolezni se je pa z vsem potrebnim inventarjem priredila bolnišnica za silo na ljubljanskem polju. Te adaptacije so stale približno 700—800 K. Kakor smo že prej javili, so pa tudj v vseh vojašnicah, v Iiconinuinu, v Klizabe-tinumu in v deželnem dvorcu u-redili bolnišnice za ranjence, ne glede na to, da so dali posamezne ranjene častnike tudi v privatna stanovanja. Tako je po vseh mestih. In tako si človek približno lahko napravi sliko, kako velikansko je število žrtev te ptfoklete vojne. D Brejc je izpuščen._ Kakor vo o 40-odstotni deželni nakladi nosti in zmedenosti streljal na kr- nnročaio iz Celovca, so'izpustili iz na deželne davke potrdil. Najčmarja Vollmeierja. Ranjencu je nreiskov al nega zapora drja. Brej. Kranjskem kmalu ne bodo ljudje obtičala krogla v mesnih delih de ca ki so ga imeli na sumu zaradi delali za nič druzega kakor za sne nog.- in so ga spravili v mari-vci« izdajstva l>r Hrejc je vodja davke. | borsko bolnico, koroških klerikalcev, in značilno! Utonila je v Savi občinska ubo- j Z vlaka je padel »Hotni zidar da se i..- upa škrbasta inanika ga Katarina Bohince u Kamnego Hožman iz Boričove na Murskem klerikalne | rice. j polju. Bil je namenjen k voja- Obesil se je zaradi domačega kom v Celje, Spravili so ga v prepira posestnik Jožef Sterle bolnico. iz Hudega Uogatca pri Želim | Podrobna prodaja moke, riža Ijali. Našli so ga obešenega na in sladkorja. Štajerska iiamcstni-drevesu v gozdu. Star je bil 27 jn je odredila, da trgovci in* sme-let. i° strankam oddajati moke in ri- Poskusena samomora, tf. sept. ž« naenkrat več kot .'1 kg Vn slad-je pil Hletui krojaški vajenec | korja ne več ko 5 kg ali pa samo ju. Avstrija niti na svoje sluge več zanašati. Stavka zidarjev Opatiji. Stav-, „ - karski odbor v Opatiji je sklenil v državna Šolska poslopja i; 4. poudt.|jek, da z ozirom na politič-.zasebna šolska poslopja 11; * ^^ pri,kinr Htavko. Odbor poživlja vse Stavkujoče, da pod starimi pogoji zopet stopijo v dc- lo. - Tako pomaga vojno stanje j Lovrenc Pečnik v delavnici svo- ,.„ fttok. j »ga mojstra na Dunajski cesti v Padla je v apnenico. V Črncu Ljubljani v samomorilnem name- na Štajerskem je padla 21. ti stara nu lozol. Deček je dobil težke hčerka posest niče Žerjav v a ptic notranje poškodbe m so ga »hI- u|(.0 ¡,, j,, utonila peljali v bolnišnico; — 5. sept. je Strašna smrt dečka. Iz |{«-ke prišel krojaški pomočnik Janez poročajo: šestin polletni deček Pod je vlak skočil. Pred krat i Knajpič, doma iz Zlatara na|jog. Pavlovi? je, ko matere ni kun je ob pol 12. ponoči skočil Hrvaškem, pijan v svoje stano- bilo doma, pri železniškem prelazu pri Tru vanje v Vegovi ulici v Ljubljani.| petem „adstropjb hiš. barjevem parku v Ljubljani delavcem! In delavci naj bodo pa triotje! Drobne vesti. ua okno v Od te- V aamomorilneiu namenu je s k o- Ura okna do sosednega je bila Frank Kalan iz Selc, okraj Kranj I čil iz okna v prvem nadstropju., napeljana vrv za sušenje perila pod vlak, ki mu je odtrgal obe ro Obležal je nezavesten. Teško ra otrok se je obesil na to vrv ter se ki in zmečkal glavo. Na policij njenega so prepeljali v bolnišnico hotel v višini 15 metrov gugati sko odredbo so prepeljali razme Aretacija ' vlomilca. Koncem I Toda vrv se je utrgla in deček je sarjeno truplo nesrečneža v nit t preteklega meseca je bilo ponoči j padel na tla ter se ubil. Sv. Krištofu. Vzrok| vlomljeno v trgovino branjevca Aretacije. "Tagespošta" trdi Antona Trčka v V.harjih pri jt. i,,| veleindustrijalec lVtei Hovtab. Vlomilec je iz iniznice Majdič v Celju aretiran. Nadalje ukradel 60 do 70 kron ter izgi poroča Tagespost, t storilca so izsledili on- |b dotnega Mat. Škvarco, pri ka- držali so ju v zaporu, dokler m tereni so še našli del ukradene- bodo končana poizvedovanja, ga denarja. Škvarco so aretirali i Vlak ju je povozil. V Grajfen ter oddali okrajnemu sodišču v hurgu na Koroškem je vlak povo Logatcu. vasuico groznega samomora je neznan S sabljo ga je udaril. Posestnik Franc Žavbi se je pred kratkim proti polnoči zbudil vsled sumljivega šuma. Mislil j.*, tla so kurji tatovi. Vsled tega se je o-borožil z revolverjem ter šel po gledat. Ko je šel okoli vogala svoje hiše, je opazil nekega moškega, ki ga pa v temi ni spoznal. Pri tem je zadel ob dva voza. V tem hipu ga je neznanec s sabljo H1™ udaril po glavi in se hitro odda ljil Žavbi je ustrelil /a njim, ne da bi ga zadel. Pri drugem stre- . • - i Jen je 1 III se mu revolver ni izprozil.|; ( Žavbi j«' bil precej poškodovan. K sreči pa je imel na glavi klobuk. ki je nekoliko odbil udarec. Pozneje se je izkazalo, da je bil storilec neki 20-letni fant, lga zapora so bili izpuščeni, ^er Menteju. Cstrelila se je v prsi. se jim ni dokazala nobena krivda. ]>,¡peljali so jo težko ranjeno v še ti le Anton Gabron, župnik v (M,j0V;|<0 bolnico. Edinf slovenski pogrebnik \ MARTIN BARETINClt 321 BROAD STREET THL. 1475 JOHNSTOWN. PA. sezono član hrvaškega gledališča Osjeku, je angažiran na hrvaško narodno gledališče v Zagrebu kot drugi baritonist. Hrvaški listi jako hvalijo njegov nastop v operi "Mignon". Nesreče. Po Stritarjevi ulici v Ljubljani se je pripeljat delavec Kr. Smole iz Preserja ter zavil pred škofijo. Tisti trenutek je pa pripeljal D| ovinek tra&tvajakiI^ " ^ ega zapora, vadba neutemeljena; nadalje je bila izpuščena «»ospn Pavla Gri-zobl iz Kač. ker se je lakoj po prvem zasliša( „ i izkazalo, da ni povoda za aodnijsko zasledovanje. Južna železnica Grozna nesreča iz neprevid nosti. Iz Trsta poročajo: Ana Sichstein, doma iz Mokronoga, hodi na hrano k družini J os. Ma I zorija. Ko se je z družino razgo-varjala o vojni, ji je Marzori po-1 kazal samokres, ki ga je preti kratkim kupil. Sichstcinova ni vetle-la, da je nabit, in je napela petelina Samokres se je sprožil in krogla j« zadela Marzorija narav- ron. Poti jet je pa izplačalo in zato ga je Južna železnica opustila. . », • , « ..Nekateri domačini so s tem izgu- ti vojaškemu orjaku. Sam je ostaH. ... , » , , 4 ' » . • »i • * I tuli zaslužek. i nost v glavo. Suirtnonevarno ra Iz Konjic. Južna železnica J' j njenega so prepeljali v mestno popolnoma opustila svoj Pn>" i bolnišnico, mogovnik pri Žrečah. Nakn-j Smrtna neSreča v Tržiču na pila ga je pred kakimi 15 leti in primorskem y tovarni "Adria" je investirala vanj okroglo H'| j(, }U)tel mehanični pomočnik Gaš voz in vojaški avtomobil z moko. Smole se je zadel otl tramvajski voz, je padel in se prekucnil pro se ni sedaj .te zdrav, pač pa je vojaški avtomo bil kolo skoraj popolnoma pokončal. Kolesar je ostanke svojega kolesa pobral in jih na rami nesel Revolver. V Senovn pri Brežicah na Štajerskem so dekleta šla pit v gostilno Mihe Ajduika. Tam per Brus iz Spanoviee pritrditi električno svetilko, Pri tem je pri z.a električno žico. Dobil je udarce in je padel z osem do deset metrov visokega odra. Pri | padcu je zadel z glavo ob železno cev ter se ubil. V Dubrovniku v Dalmaciji ili aretirani in odpeljani v k mehaniku. Pri lipoglavskem m na l,oUl <,oniov J,h nadlego-1} ^oilnik Ivo pleni. ...... I S! i . I. n .. .......1 . .1 tlíl . v. I • . '1 IX T Jožefa Kolarja in ga nevarno ranil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Pogreša se Stiletni Ivan Pod krajšek, tiadsprevodnik v pokoju. Po dosedanjih poizvedbah se je nodal iz Novega mesta proti Trebnjem ter neznano kam izgi nil. Na bojišču padel. Stotnik 17 Frane Suhar in vrgel Boha na tla. Boh je nato poti gnil revolver, u-strelil na Suharja in ga zadel v srce. Surovež. V Vitanju na Štajerskem je tovarniški delavec Mttrkovšek v Javornikôvi krčmi Grisogono, občinski svetnik Draš kovic, dr. Vran Kulišič, Tvo Vojnovič, zdravnik dr. Milit", advokat dr. Kne/evi.', poštni kontrolor Ifopac in še več drugih o-seb. Samomor vojnega ujetnika. V zasadil neki deklini Kamenik no/ ,ninj„v¡ Knfstein je izvršil s» v senca. Dekle je umrlo. O hišnih preiskavah, pri ne- momor srbski vojni ujetnik Pn-povič. Skočil je iz okna svoje ee- t>ešpolka Artur Sctnid je padel katerih ptujskih Slovencih vr jjPe, ki je visoko kakih 3.r> mena bojnem polju. Zapušča vdovo Poročati "Marburger Zcitung" trov. ttblcžal je težko ranjen Po in dva sinova, od katerih eden I Isti list poroča tudi o aretaciji, pOViČ je bil profesor tehnike v stoji v boju tudi pri 17. peipolku. I raznih oseb v ptujski in mar^ibor^-j Belgradu. Pred vojno je bil na letovišču v Lienzu. Kakor so u-Dravi je 56- ra.lno dognali, je izvršil svoj čin vsled nevrastenije. Potrjen aklep kranjskega dežel-lski okolici, nega zbora. Cesar je po deželnem! V Breznem ob zboru kranjskem sklenjeno posta- letni kolar Karol Gozdnik v pij«- trincrs ç elixir BiTHR-WlNt j A 5* a'» V >} «UV« HORKE VÍH0 ™""""^"N Kadarkoli ste nevspeini, nikar ne prij-isujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boste, kako mnogokrat »te sami krivi nevsj»e5nosti. Odstranite vedno vzroke, če je mogoče, in 0^'ibljite so jih v bodoče. Ce je va&e zdravje v nevarnosti — posebno če riiso v redu prebavni organi, pa niste u»j»eli z nobeno remeduro, tedaj poskusite. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker jtred vsem očisti nej»re-bavljene snovi da so možne vršiti brez vsake pomoči svojo funkcijo. Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak olraa in deluje hitro in vspeSno. Rabite ga kadarkoli Vam j>oide tek, kadar Vas nadleguje zaprtje in njega poslediee, kadarkoli imate bolečine v želodcu in trpite na kn£nji maladiji, ki •o posledice zaj>ertju. JOS. TRINER Uvaževalec In Izvaželavec. 1333 1339 So. Ashland Ave. Chicago, £ Ve pozabite, da ima TRINKHJEV LIN1MENT dober učinek za reu-matične in neralgične bolečine, ▼ slučajih otrdelosti miftic in gibov v slučaju otekline in izmaknelo«ti. J