Ljubisav Markovič (Nadaljevanje) PrvlS, račun, kl pride v poštev cnanstvene iznajdbe pnhramla Qa droi- kmetijstva. človeškega dela, temvee koliko bodo prihranil". na deiavskih Vsafca družbeno organizirana organizacijo in obstoj suženjske- nadzoretvom. Vedno pa imamo v obdobjih ??, f\ fevdaIf§a W»poda«tva. ____,_„ .,_..:,,__ ...j, _, ,'.. Od tod izvira tudi nujnost lzven- Danes lahko re-cemo, da je z zelo mezdah. To se pravi tistega, kar proizvodnja ima svoje značilne razredne družbe tudi drobne eko,nom3kega DrjSiiievania — ^oveško delo oboroženo_____ kapitalist plača. Ta račun ne upo- momente. Rekli smo, da temelji proizvajalce, kmete in obrtnike. meLa in biča — da bi se množiea močnimi sredstvi za delo, to se števa tistega dela, ki ga delavcl na skupnem delu. V takem pri- »Drobno kmečko gospodarstvo in pro.izvalaicev UVT3tila v t0 iiv0 pravi, da Slovek uporablja moč- brezplačno odstopajo kapitalistu. meru vključuje proizvodm pro- neodvisno obrtniško delo, ki verf kooperaCije &0lzvodnega procesa in njegov uporabljajo za proizvodnjo, zelo lec, kmet in obrtnik. Tudi on je telc' dvigajo produktivraost človeSce- (amortiziran). Upravičeno lahko njo v širšem pomenu. mislimo, da ogromni razva] na področju jedrske energije (k! ga fcooperacija"' največ vzpodbuja mednarodna »konkurenca«, v katero so vklju- V prihodajem poglavju bomo ,zSe, [z razpada fevdaine družbe. s tem je postala družbena or- Sa dela. Poleg tega pa same za- eenetud!vomepr,praye).ustvar. govonli nekaj vefi o fcooperaciji Tam pa, kjer še prevladuje v ganizadja ^,«vodrl]e ne4hL htevajo, da je delovnl proce3 ia pr. buržoazij! bojazen tako Za ,edaj naj samo omenimo. da ekonoraski strukturi dežele, po- den pogoi za deiovanie stroinih ztianstveno urejen in družbeuo taradl ogromnih kapitalov, kl ]e kooperacija sama po sebi meni t da ekonomgkl proces Se napravB ^ izkoriščanje moenih organiziran. S tem se še bolj jih ima v atarlh energetHSnih cmtel, delovne pro.zvodnosti. n, ^, napredoval> to se prav!, ^^ ",_ k^]^nZTin <*«pd učinek vseh tistlh CUiite- vinn, prav iaKO pa iuai zaraai Družbeni de!ovni proces ima v da kapitalizem ni še radikalno tehnika pripoj-ila k proizvodnji. Uev, od katerih je odvisna de- ....... vrsto prekrojil gospodarskega življe- Kapitalizcm je v vsakem pogledii lovna produktivnost. Od tod problema realizacije blaga, zaposlenosti delavce-v Itd primeri z individualnim prednosti, ki se kažejo kot viSja nja po lastn! podobi. razširil družbeno organizacijo tista lahkota, s katero svet danfes To Povzroča, da dostikrat mno- delovna proizvodnja. Te predno- Družbena organizacija proiz- Proizvodnde in jo uredil po za- proizvaja mnogo stotin miJijonov ge iznajdbe dolgo čakajo. ilastl sti, torej tudi višja delovna pro- V0 da tuda avtomatieni_mljiu, torej zgodovinsko ustreza naravi in tehnika. Z ra^vojem kapita- reclmo dajlh Je *¦ '*o'«««o f kapitalizma. lizma se ta spor vedno bolj po- pogon vodno Sll° ah pa Sll° Zato pa kapltalistični delovn! f!ab1^ Hk^ati Pa se z razmahom hidrocentrale. stane v oolnem smislu činitell Podoben uiinek Ima k<>oP"a- proces pomeni že od začetka na- tehn.ke in druzbene organizacije stane v polnem =m.slu Cmitelj c,ja tud, v ^,,^1™. Vzemimo sprotje drobne proizvodnje kme- Proizvodnje ustvarja gmotni te- samo en primer. Posebnost pro- tov ^, obrtniItc>v. Kapitalistično mel3 za rešitev tega spora. Ta dejo te družbeno ekonomske pre- tizacija) v prvem primeru manj- graje za tehnično uporabo ši. Ce govorimo s tržiščnim ]ezl- znanosti. Znanost, znanstvena kom. bomo torej dejali, da mora ustvarjalnost v vseh smereh po- biti v tem pogledu proizvod stane torej z razvojem nove kooperativnega dela cenejši. družbe prosta vseh ograj ln po- vseobčega napredka. V 8 urah bi torej zmleli: .... _!.-¦¦ - - vodnje, sta dve strani istega eko- - ------ ---- - .- - - eija pro.zvodnega procesa, drugi pravt>časno, dostikrat v petih do nomskega gibania Kapital ie v svobodnega združenega prodzva- pa obscg in delotvornost sred- gestih dneh. tedaj nastanejo ve- začetku dokler še ni obvladal Jalca- s tem vstopa druiba v ^Lt^lZL^T,0^!!.0: ^.}^\^.'\S^eh°^.l* gospodarstva v ajegovih teme- novo obdobje ne»lutenih_ mož- ob6utno razliku^ejo. Obseg avto- v ročnem mlinu 30 kg žita v vodnem mlinu 300 kg žita v 5 avtom. mlinah 60.000 kg žita Vsa ta sredstva se po obsegu važne momente, ki so veCJega kIasa. ker lahko pride do vre- t^n^ trulatao. T^ J« K o nosti za dvlg delov.e produk- ^Xh m "ov ^Juc^ " druzbenega pomena zlasti za menskih nezgod itd. Tedaj se obdobje tako imenovane prvcrtne tivnosti. maUCnih mlmov vkljuCi«e h.dro prehodno obdobje h komun.zrau, donos zmanjša, torej se zma-njša akumulac;je kapitala, ko so «e je treba tudi pn n31h še po- deloVna produkUvnost. Samo kmeta Mslln razlašč.evali in g3 seb^j zaustav.t.. Tu je treba dat. kooperacija, to se praV. moč spreminjali v proietarca, njegova .,-------1,------------k skupnega dela lahko obvlada to razdrobijena sredstva pa so kon- Casovao knttfno obdobje. kl Je c&ntrirali kot kapitalis-tično last-za donose posamezmh kultur zelo ^^ Ko se je gospodarsko okre- važn0- pil, si je kapital podredil drobno fff^3 ™^*l° nZ°™i?i?a.™: Razen tega imaroo tudl vrsto proizvodnjo in jo preobrazil samo nekaj pripomb. Družbena organizacija proizvodnega procesa centralo, mrežo za napeljavo elekitričnega toka itd. Še mno-go bolj pa je vidna razlika v njd-hovi delotvornosti. Med ročnim in vodnim mlinom je razlika V vsakem delovnem procesu so ^^etkrat vefija, med avtoma«6-o.edstva za delo neobhoden ma- nun inhnom :n vodaim mlmom terialni element. Njihova vloga Pa »tiristokrat. Ali. z drug.md Obseg in delotvornost sredstev za delo mua mi» ^.-^»^»mv. ... j« t,.>.™»»^. . nrpnaSai« Hpl/vvani<> besedami, avtomatičmi mlin zme- ....... ri-------j- ----- »-»-- urueni u.mnd.Lu«, ki dajejo družbeno organiz;rano proizvod- )» v iem, ud pieD^djo ukotji^ ^ ^ g ^^ ^^ kolikor bl vemo, določeni družbeni značaj. prednost družbeni delovni orga- njo ta sicer na ekonomski način aeiovne sne na preamea aeja. ^^^. ^^ y ^^ dngh p