St« 153 ftfflra emira b ptffl - Trstu, V petek 3. Julija 1929. Posamezna številka 20 cent. Letnik L DINOST itevilke * Trsta In okolici po 30 ocat. — Oglasa m računajo v fliobasti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trflovcev in obrtnikov mm po 40 cent OTrtnkrr. zahval*. poslanice ta vabila po L 1—, oglas« denarnih urodo* mm po L S.—. Mali oglasi po 20 cent. beesds, natmanj pa L 2.— Oglasi oarnffnipa bi reklamacija ae poftUfajo izključno upravi Fdinosti, ▼ Tketu, viiaa ta. FranCflka Asiikega Iter. 30. L nad. — Telefon aiadniiha in oprave 11-55 DosođRl no Kitajskem Včeraj smo podali splošen oršs sdnega revoJucrjoirermega gibanja na Kjtai«kena. Danes si hočemo ogledati odpor Kitajcev proti Evropejcem m sploh tujcem tudi z zgoekrvinskega stališča. S sedanjimi preganjanji tujcev m sitarimi izgredi proti njim se namreč le ponavlja zgodovina. Gibanje proti tujcem se ponavlja na Kitajskem od časa do časa. Včasih zadobiva posebno grozilen z.načaj, kakor je bilo na pr. v letu 1900. povodom tako-smenovane «vstarje bokserjev*. Svetovni tisk ugfblje o vprašanju, kje je vzrok sedanjemu uporu proti tujcem na Kitajskem- Ali so Kitajci krivi, ker se hočejo zagraditi proti tujcem, ali pa ti poslednji, ki so došli tja nezaželjenii, da tam trgujejo in se polagoma tam udomačijo? Prve trgovinske zveze s Kita-jem so skle nili Rusi sredi sedemnajstega stoletja. Ze tedaj je kmalu prišlo do krvavih sporov, ki jih je moralo poravnati posebno odposlanstvo Petra Velikega. Tedaj je Rusija dosegla dovoljenje, da je lahko- enkrat na leto pošiljala trgovinsko karavano v glavno mesto Peking. Potem so prišli Francozi m za njimi Angleži. Trgovina Anglije pa je bila omejena na Kanton (po kitajski: Kvang-čou-fu). Angleškc^vzhodnoindijska druiba je knela tam od 17. stoletja pa do leta 1831. trgovinski monopoli. Glavni izvozni predmet od tam je bil čaj, dočim se je uvažal tja iz Indije opij. Radi tega poslednjega je prišlo do vojnih zapletljajev, v katerih pa je bil Kitaj poražen. Moral je petorico takozvanih < pogod beni h pristani šč» odpreti evropski trgovini. Ob tej priliki se je Anglija polastila Hongkonga, otoka na južno-vzhodni obali Kitaja, ki ga ni več dala iz rok. Pozneje sol tudi druge vlasti sklenile s Kitajem trgovinske pogodbe- Ker pa se Kitaj ni držal pogodb in ker so se preganjanja tujcev ponavljala, je dalo to Franciji in Angliji povod za nov nastop proti Kita ju. Sledila je druga vojna, ki je po velikih grozotah in prelivanju krvi končala z zavode van jem glavnega mesta Pekinga v letu 1890. Za kaze« za krvo-prelitja, ki so jih zagrešili Kitajci, je bila upepeljena cesarska palača, pogodbe so se obnovile in razširile. Leti 1884. in 1885. sta prinesti Kitaju nove homatije. Francija je zahtevala gospodstvo) nad Tonkingom in Anamom. Prišlo je da spopada, v katerem je bila Francija zopet zmagovalka. Medtem pa je tudi okretna Japonska začela voditi ekspanzivno politiko, vsled česar je prišla v spor s Kitajem. Vojna, ki je sledila, je zopet odločila proti Kitaju. Toda Japonska je morala, da si zagotovi sad zmage, vojevati še eno veKko resnejšo m krvavejšo vojno. Koncem leta 1897. je Nemčija izrabila umorstvo dveh misijonarjev, da je zahtevala od Kitaja poravnavo in zadoščenje- Ta poslednji je moral dati zaliv Kiaučau Nemčiji «v zakup« za 99 let. Slučaj «zakurpa» Kiaučau-a je dal pobudo tudi drugim državam, da so si skušale pridobiti take koristi. Tako je dobila Rusija Port-Artur, ki ga je pa leto pozneje, po nesrečni vojni z Japonsko, morala odstopiti tej poslednji. Anglija je dobila Vai-hai-vai, a Francija) Kvang-čou. Vstaja bokserjev v letu 1900 je bila naperjena proti vsem tujcem, proti domačem kristjanom in proti vsem novotarijam, posebno pa proti železnicam in brzojavnim zvezam, ki so jih hoteli uvesti tujci Vstaja se je širila, da so bila slednjič vsa ino»-zemska poslaništva in inozemske naselbine popolnoma odrezane od vnanjega sveta. Dolgo ni biio nobenega glasu o njih. Šele po osmih tednih so pomnožene čete združenih v lasti prodrle do Pekinga ter osvobodile oblegance. S tresljaji svetovne vojne in povojne dobe niso šli niti mimo Kitaja brez posledic in je kolikortolrko razumijivo, če se marsi-kak patrijotično čuteč Kitajec čuti bolno zadetega od položaja svoje od vseh zapuščene domovine. Zato so se ponavljali poizkusi, da se Kitajci odtegnejo nadležnemu vplivu tujcev. To stremljenje je poleg drugega dovedio do pomorske konference v Washingtonu leta 1921., na kateri so se razpravljala tudi vprašanja daljnjega vzhoda Kitaj je stavil tedaj točno začrtane zahteve, ki naj bi mu zagotovili popolno celokupnost in politično neodvisnost- Od časa do časa izbruha joče sovraštvo proti vsemu, kar je tujega, je razumljivo tem bolj, če se vmislkno v dušo patrijotičnega Kitajca, ki mora slej ko prej obnemoglo gledati, kako tujci kos za kosom tržejo od njegove domovine! S tega stališča moremo hid® razumeti r 5!k*C ?rotI uva7arqu tehniških nemrtarij. t i žele2Jlic '-n brzojava je svoječasno Selo mDmtRkttfl sveto nja za urmnti deignur Anem i> Komisij« 1 gorice razpuščena - Notranji in finančni položaj - Štela fitni odbor RIM, 2. Dane« ob 10. uri se je sestal ministrska svet v palači Vmrinale. Nav-zočni so biH vsi ministri. v Ministrski predsednik 9n zunanji mam-ster on. Mussolini je poroči predvsem o zunanjem položaju. Italijansko-jugoslovenska konferenca, ki se je pričela v Benetkah in je bila potem preložena v Firenc o, je zaključita svoje delo. Konvencije so sedaj parafirane in bodo lahko v kratkem podpisane. Gre za okoli 30 posameznih konvencij, ki se tičejo gospodarskih zadev Reke in Dalmacije. Namen teh konvencij je, da se zboljšajo gospodarski odnošaji med obema državama. Pogajanja z Nemčijo za sklenitev trgo-vinske pogodbe so se obnovila- Mogoče je, da do vedejo do sporazuma prodno zapade «modus vrvendi«. Glede garancijskega pakta je položaj trenutno v zastoju. Stališče italijanske vlade je znano: ne zavrnitev, ne odobritev «a priori*, ampak počakati razvoj dogodkov. Z Združenimi državami in Anglijo so pričela oficijelna pogajanja za ureditev dolgov in sicer potom poslanikov. Pogajanja z Ameriko se niso prekanila; conam. Alberti se je vrnil v Rim, da zbere podatke glede ptačljivosti Italije, ker je ameriški delegat zahteval te podatke. Ko se zberejo ti podatki se pogajanja zopet obnovijo ali v dosedanji obliki ali pa potom posebne delegacije in sicer na podlagi obrazca: »plačati v mejah motžnosti za danes in za bodoče anuitete*. Ministrski predsednik je nato predložil ukaz, s katerim se odbor os emnajstoric e razpusti, ker je dovršil svoje delo. Nadalje predlaga on. MussoHni, naj se odobri ukaz-zakon, na podlagi katerega se ustanovi pri ministrskemu predsedstvu stalni žitni odbor, ki je sestavljen iz 9 članov. Odbor bo proučil žitno vprašanje in predložil vladi sredstva za pomnoži tev produk cije žita. Prvi sestanek tega odbora, kate remu bo predsedoval ministrski predsednik, se bo vršil v soboto ob 11- uri v palači ChigL Ministrski predsednik m finančni minister sta poročala o finančnem položaju ozirom na padanje lire. Ministra sta ugotovila, da je trefba pripisovati padanje lire spekulaciji; kajti gospodarski in finančni položaj države je dober, letina se obeta tudi dobra, brezposelnih je samo okoli 100.000. Minister za kolonije je prečita! pismo, katerim sen. Volpi podaja ostavko kot guverner TripoKtanije. Ministrski svet je sprejel demisijo ter sklenil, da predlaga Volpija kralju v odlikovanje. Za Volpije-vega namestnika bo vlada predlagala sen. De Bona. Seja se je zaključila ob 13.45. Prihodnja seja jutri ob 10- uri .dr. V; na etala na odpor skoro vseh .slojev prebivalstva. Z ene strani so «e bali, da bodo tujet lažje prodirali v Kitaj in da se bo hrtrejseteb krščanstvo, na drugi strani so hoteli kitajski mogotci uničiti vse, kar bi moglo služiti hitrejši ljudski pro-sveti. Pokrajinski namestniki pa so se čutili tem varnejše in tem manj nadzirane, ćxm manj imeft z rez z osrednjo vlado. Te ugotovitve olajšujejo razumevanje aajnovejših dogodkov r Kk^u. Na sploh je Kitajec rniroifuben, nrireu, priden, skromen in -strpljhr. Pa tucA to njegovo svojstvo moča imeti svoje meje, če se postavlja na pretrdo preizkušnjo. «Corriere della Sera» posvarjen MILAN, 2. Današnji «Corriere della Sea» je objsuvil na uvodnem mestu dva prefektova ukaza. V prvem ukazu izreka prefekt svarila odgovornemu uredniku sen. Albertiniju radi nekaterih člankov, ki bi lahko kvarili ugled zbornice in vlade. Drugi ukaz pa odreja zaplembo včerajšnje popoldanske izdaje milanskega lista. Prifetek pogajanj med radikali in radićevci Zakonodajni odbor sprejel tiskovni zakon Ureditev novinarskega poklica BEOGRAD, 2. (Izv.) Zakonodajni odbor je v načelu sprejel načrt za tiskovni zakon. Dr. Žanić se je kot opozicijonaJec odrekel besedi, nakar je podal minister za izenačenje zakonov Srskić daljši ekspoze o smernicah zakona. Ugotovil je, da so se vsi govorniki opozicije in večine strinjali v zahtevi po tiskovni svobodi- Minister je sprejel več predlogov opozicije ter tako izpremenil nekatere določbe načrta. Debata je bila nato zaključena. Zakon je bil v načelu sprejet z 20 proti 13 glasovom. Minister za izenačenje zakonov Srskić bo s sodelovanjem ministra za socijalno politiko izdal naredbo, ki bo uredila poklicno vprašanje novinarjev. Pašić je danes sprejel Aco Stanojeviča ter člane direktorija radikalne efranke. Ministrski predsednik jim je dal navodila za pogajanja z radićevci. Pogajanja so se pričela danes ob 10. uri v kabmetu ministra za socijalno politiko Marka Gjuričića Narodno radikalno stranko so zastopali: Marko Gjurićić, Marko Trifković in Ljuba Živković; radićevci so poslali naslednje zastopnike: Pavle Radić, dr. Benjamin Šuperina in Niko Nikić. Sestanek je trajal do 12-15. O sestanku je bilo izdano uradno poročita, v katerem je med dragim rečeno, da se bodo pogajanja nadaljevala jutri ia sicer isto tam. Po sestanku 90 se dali delegati fotografirati v družin z novinarji. Glede poteka sestanka niso hoteli dati predstavniki obeh strank nikakih pojasnil. bflo da <«ri|Hi4iife na interparlamentarno hunieremx> v y?asfengton pet poslance* trije zastopniki petkanentame in dva zastopnika opozicije- Vladna ja za noje zastopnike Jovasnovkat, dr. Srgana BodSasav- ^_____ia (fe. Velizarja Jankorića. Nocoj je imel ssf> Davidovićev klub, ki je dcJočfl za swne£i aiwliiiini1i 11 dr. Vojo Marinko-vića. Ifato se je vršila seja vocSieijev opozicije, na katert je bilo sklenjeno, da gre kot peti ama delegacije rv W«skingten dr. Anle Tnsnbić. Zatem so voditelji opozicije protestirali pri predsedniku skupščine Trtfkoviću, ker sta se opoziciji priznala samo dva zastopnika. 7nlTsnjs bfOKSh cadn ▼ BEOGRAD, Z Včeraj popoldne je bila seja ekonomsko-finančnefa odbora ministrov, na katai se je razpravljalo o izvoz noh carinah. Razpoloaenfe je bilo tako, da se naj zmanjšajo tzjrozae carine tako, da bi se amođoćfl čkmefcft izvoz- Pričakuje se, da se bodo izvozne carine zmanjšale za prftiHžao 30%, >paeebBo pa se polaga važnost za to, (Sa se zmanjia izvozna car rina na živila in mesne izdelke. Odločitev še ni prišla, temveč se bo o tem razpravljalo na prrvi seji ministrAefts sveta. Potem se je razprav!jzdo o prodaji tobaka inozemstvo. Sklenilo se je, da se v tem proredu proučijo vse ponudbe. BotoarsM tfsfc za bolgsrsko-ju^oslu p—tfco zbfižanjs SOFIJA, 2. Z oziram na noto, ki jo predložila. Jugoslavija bolgarski vladi, pra vijo bolgarski listi, da se morajo odnošajč obeh sosedinh držarv postavita na trdn« temelje. «Rcč» piš€: Tekom zadnji plveh let je dala bolgarska v4ada številne dokaze, da hoče po^peiiti zbtižanje s sosednimi državami, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo. Politika boćarske vlade, pcaevi navedeni list, je našla splošno odobravanje bolgar-isketga ljudstva^ ki hoče posvetiti vse «voje sile ohranitvi miru na Balkanu. «Slovo* izraža nado, da bodo beograjski vladni krogi primerno upoštevali voljo bolgarskega ljudstva; do miru. «Zora» pripominja, da zadržanje Beogradu napram Bolgariji ne sme nikakor bita odvisno oc stranke, ki je trenutno na vladnem krmilu v Sofiji- Glasilo radokalcev naglasa, da konso&daicija odnošajev med obem drŽavama ni daleč. Nov SOFIJA, 2- Včeraj se je zadelo pred vojnim sodiščem v Varni sodno postopanje proti 40 osebam, ki w obtožene, da so se udeležile nedavntti revolivcijonarnih činov. Državni pravdnik je zahtevat za vseh 40 obtožencev smrtno kazen. Proces bo trajal, več tednov. Bivši nrfehflr macedOnsftdh komatov umorjen BEOGRAD, 2. Nekateri emisar ji mace-donskega lovohicijonarnefl« odbora so zasačili v nedeljo v gorah pri Stipu v Ma-cedoniji iiftega vojvodo macedooskih kottnitov Pandunsketga ter ga umorili. Pandurski se je udeleževal pohodov oboroženih tolp Todorja Aleksandrova in je bil njegov osebni prijatelji Pozneje pa je priŠku do jpom med obema in Panchtrski je ponudfl svojo pomoč organizacijam, ki so si nadele nalogo pobijati macedonske revnhicijcmarje. Macedonski rrrokidjooMia odbor je razpisal na flavo Pandurskega veliko svoto ter je odposlal svoje emisarje na vse strani, da ga izsledijo in umorijo. farno BEOGRAD, 2. Včeraj epoddne je imel sejo odbor za interparlamentarno konfe-«00 v Washingtonu. Šefe se je sMsžfl tudi minister Maiko Gjtsičić. Sklenjeno js Čifertii o kitajskih dosodklh Napetost med Anglijo in ZSSR MOSKVA, X Zastopniku agencije Ro-sta je izjavi Cičerin, da je gonja, ki so jo začeli angkđd in inozemski listi proti sovjetski vladi, dosegla svoj višek v govoru lorda ffirckenhead. Zeio značilno je, da zahteva član one 'dade, katera goji redne otktoSaje s sovjeti, ukinitev diplomatskih zvez z ZSSR, ker znači nadvse sovražen ukrep napram eai državi in kateremu sledi običajno vojna. Birkenheadovi pristaši — je pripomnil Cičerin — iščejo pretveze, da bi povzročili konflikt, čigar posledice bi bde nepregledne. Birkenheed zahtev« ukinitev diplomatskih odnosajev Anglije' z ZSSR ravno v trenutku, ko je splošni politični položaj najbolj napet in neprestano narašča indu sirijska kriza in brazpoaefeost na Angleškem. Čičerfin js nanašal, da so pritožbe proti sovjetski vladi radi k^frlnh dogodkov popolnoma neutemeljene. Angfija je inte-reshrana na razvoju trgovin« na Kitajskem; ZSSR pa nikakor ne ovira zunanje kitajske trgovine. Demokratična 9 svojimi in.....'Mul pravicami predstavlja najboljšo refitev problema*, kt jih mora rešiti Krtajrica sama. In kot taka bo največ pripomogla k razvoju trgosrsldh mz ckugEmi držvaem. Vlada m jairno mnenje ZSSR goftt* največjo simpatijo za borbo, ki jo je započela - svrho ¥■>Bjehu; točk ta Anpatija os vjeti niso nikoli netili sovraštva med posameznimi narodi. Sovjetska viadk je ponovno predlagala britanski vi adi, da se proučijo vsa sporna vprašanja gjede interesov obeh držv. Cičerin je zaključil, da je sovjetska vlada vedno pripravljena sklepati dogovore s sleherno državo v svrbo konsolidacije splošnega miru. To je najboljši odgoor na neutemeljene napade na našo vlado radi kitajskih dogodkov. Abd El KHmooe priprave za ofenzivo Vstrajno prodiranje RSfancev PARIZ, 2. O načrtih Abd El Krima za novto ofenzivo Rifancev prota francoskim postojankam se ne more reči še nič gotovega. Zna se le, da je ta ofenziva vstraj-na in trdovratna m da jo misli najbrže vod^a vstašev izvesti do .konca. Jasno da je prišel do prepričanja, da se mu je treba požmiti, dokler ne bo ustvaril francosko-špaaski sporazum tisoč noiv% ovir ža operacije njegovih čet. Včerajšnja poročila zatrjujejo, da so Ri-fanci skušali napredovati v okraju južno-vzhodno od Oueda El Kebirja v smeri proti Psili, 15 kilometrov severnozapadno od Bab Morottjrja; zadeH »so pa na močan odpor krožeče skupine, ki je zavzela svojo pozicijo na višinah severno od oi*e točke- Bolj proti vzhodu so Rifanci prodrli v okraju Dahare, 10Q kilometra severoza-padno od Bab Morouyja. Dabara in Bab Morouy sta posebne važnosti, ker sta poziciji južno od Kiffane, kateri branita vhod v dolino Taae. kodiranje Rifancev v tej smeri predstavlja precejšnjo nevarnost. Abd El Krim ponesrefil? PARIZ, 2. Listi poročajo iz Madrida brzojavno vest iz Mefille, da je postal Abd E! Krim žrte»v nezgode. Vodja Rifancev da je bil vržen raz svojega konja, ki ne je prestraši! od brenčanja nekega aeroplana, na tla ter si pri tem zlomil nogo. Pogajanja za Maroko Pogovor med Mahryjem in De Rivero PARIZ, 2. Francosko-španska pogajanja za Maroko se nadaljujejo v Mdriidiu že kakih petnajst dni in dosedaj ne kaže še, da bi do vedla do kakih pomembne jšrh | no izrekli proti vsakemu povišanju davkov, uspehov. Mogoče je bil bas radi tega od- Sedaj pa pAše «Journai des Debata*, da bi bilo pre^odaj ugibati o vsebina in obliki poročila, ki ga bo imel izročiti poslanik vladi v Washingtonn. Omenjeni list dostavlja, da se je mogoče že vzelo v pošte.v okolnosti, pod katerimi se bi mogla odpo-siati v ho srvrbo v Washington posebna francoska Tr*faija^ da pa ni izključeno proučevanje drugačni postopanj za rešitev tega vprašanja._ Posojanja med Francijo In Nemčijo se bodo začela na podlagi francoske note PARIZ, 2- Davi je po'uradna «Ere Not* vefle* objaviti vest, da so francoska in nemška vlada ter zastopniki posameznih nemških držav soglasno sklenili, da se imajo pogajanja glede pakta za zaščito začeti na podlagi francoske note. Razen tega se še poroča, da se Nemčija pripravlja za vstop v Društvo narodov, kar da se bo najbrže zgodilo že septembra meseca. Sotfgfcka cKspedkila na severni tefol LONDON, 2. Vesti iz Rige pravijo, da namerava sovjetska vlada organizirati zračno ekspedicijo na severni tečaj, da se preiščejo polarni kraji, posebno pa pokrajine, ki ležijo severno od sovjetskega ozemlja. Dr. Nansen, katerega so sovjeti naprosili za tozadeven nasvet, je predložil sofvjetski vladi načrt za ekspedicijo. V kratkem prispe Nansen z nemškim letalcem kapetanom Bruimsoan v Moskvo. Organizacijo ekspedicije na severni tečaj je sovjetska vlada poverila posebni ko* misiji. Preti novo vitrino krizo na NorveSRem radi primanjkljaja v državnem proračuna PARIZ, 2. Iz Osla brzojavljajo listu «Informationda se predvideva vladna kriza radi izjav radikalske vlade, po katerih izkazuje državni proračun več milijo-' nov primanjkljaja. Razen tega obljublja vlada, da bo stavila predlog za zvišanje davkov. Konservativci in agrarci se borijo za to, da bi vlada z odpravo prepovedi uživanja alkoholnih pijač zboJrjšala državne finance. Vse stranke razen radikalcev so se odloč- poslan v Madrid MaJrvy, ki je imel danes takoj po svojem prihodu dolg pogovor generalom De Rivera. Najvažnejšo točko pogajanj tvori sedaj nadzorovanje mej na suhem. S svoje strani pa trdi «Journal•», da smatra francoski glavni stan za najnujnejšo operacijo zasedbo Chesche Ouena. Francosko-amefKka posojanja radi medzavezniških dolgov PARIZ, 2. Francoska vlada je >v zadnjem .času večkrat izjavila svojo namero za začetek odločilnih pogajanj z washingtonsko vlado glede konsolidacije francoskega dolga napram Zecfinjenhn državam. V krat-cem bodo odposlana zadevna navodila irancoskemu poslaniku v Washingtanu. Kr up po ve tvornice v krizi BERLIN, 2. Govorice o resnih težkočah Kruppovih tvomic, ki so se :l je težko jprpizkušanemu ljudstvu pravi angel}-varuh. Na teh težkih poteh, posebno pa na vsakdan,ih previden-jih, ga je spremljal dečko s križem v roki. Na to je odšel dečko na morje, da se posveti poklicu pomorščaka, "^a dečko je bil poznejši pomorski kapetan — van Finiain Umaknil se je na suho v letu 1887, ravno tedaj, ko se je njegova Opatija za-I čela dvigati od male vasice do današnjega svetovnoznamenitega zdravilišča in letovišča. ICapetan Fiamin se je vse svoje življenje učil iz knjige — življenja. Mnogo je bil po svetu, mnogo videl in opazoval. V svetu je spoznal vso veličino narodne, nacijonalne misli. Zato je — po vrni v ii se v svojo rojstno Istro — z vsemi svojimi silami budil med rojaki narodno zavest in hrvatsko misel. Po njegori pobudi se je ustanovila «Zora» in v nji Čitalnica. Da se je ob tej trdnjavi razbil val germanstva, je bila Fiamino-va zasluga. V vseh narodnih borbah je bi! v prvih vrstah. Ni je bilo narodne naprave, ki bi ne Mela njega med svoje ustanovitelje ali podpornike. Kapitan Fiamin je bol krepka postava, tip našega pomorca. S svojo hrvatsko zavestjo je spajal trdno vero v jugoslovenstvo. V Nsav-cih je videl najhujše sovražnike Sfovanstva. Dne 12. maja je slavil svojo oeemdeaeOet-nic*>, i* čvrst na dahu in telesu. Z mladeaiško Živahnostjo je opisoval življenje v start Opatiji. Tudi si je ohrani svoj širom znani humor. S čestitkami, ki so mu prihajale od vseh strani, se j« spajala želja, da bt nam Bog ohranil tega vrednega moža §e vrsto let. Ta želja se ni izpolnila. Dne 29. junija je kapetan Fiamin dovršil pot svojega dolgega, čestitega la blagoslovljenega £ivijeaja. Umrlja — ar o 2 v najlepšem ia najrazsefnejšem pomenu te besede: mož blagega srca napram vsakomur, obenem pa jeklene značajnosti ka neupogljiv« volje v botiri za pravico svojega naroda. Ne la narod v Libmaip, marvad v vsej Istri je gdbfl s Fiaminom svojega najkorenitejftega predstavnika stare aadjoiuJnc garde, zavednega Jugo^ovsna. Naj pofiva v miru r svoji gorečeijsMjeni zemtjfl N^agoss rodbini pa naj-g&ohlje Konec bodi žaljenja ljudstva! Dopisnik iz Prvačine v včerajšnii številki našega lista na« je obvestil o dogodku, ki je vreden najstrožje obsodbe ne le z našega narodnega, ampak tudi s kulturnega vidika. In na koncu konca tudi s političnega, ker taki dogodki zastrupljajo razpoloženje v našem ljudstvu za mimo sožitje. Tamošnja učiteljica £ali otroke tega ljudstva na nezaslišan način, s priimki, ki bi jih morali obžalovati tudi v katerikoli krčmi od strani priprostega človeka, kolika bolj morajo biti izključeni iz šole od strani učiteljice, ki naj bi dobrohotno in na dostojen način učila in vzgajala deco. Dobro so storili stariši v Prvačini, da so se skupno uprli proti takemu žaljenju in da so se pritožili na mesto, nadrejeno oni učiteljici, ori didaktičnem ravnatelju. Tega poslednjega pa moramo opozoriti na njegovo neogibno dolžnost, da ukrene primerno proti taki učiteljici, ker bi sicer prisilil ljudstvo k misli, da nima on nič proti takemu nedostojnemu postopanju svojih podrejencev in da se solidarizira s takimi grduni žaljivkam*. Take domneve menda ne bo hotel dopuščati gcasrpod didaktični ravnatelj! Tem manj, ker razume gotovo tudi on, da take nepristojnosti v šoli od strani učitelja ne ostanejo omejene na šolske prostore, marveč gre glas o njih tudi v javnost in v — srca ljudstva! Prebivalci v Prvačini pričakujejo torej upravičeno, da poskrbi gospod didaktični ravnatelj, da je ona učiteljica zadnjikrat tako žalila otročiče in s tem tudi njih stariše. S ponosom in samozavestjo kličemo, da narod naš ni narod »grdih lopovov«, kretenov, «malopridne2ev» ter da se ne pušča izganjati v Sibirijo, ker ima polno pra-viso do življenja na svoji Iasrtni grudi, ki hrani njega in tudi njegove zasramovalce —-do življenja svobodnih in enakopravnih državljanov v polni varnosti pred žaljenji od strani njih, ki }ti ^ kot r V Trstu, dne 3. julija 1925. ftema narodu, & razmere so hotele drugače. Vslopfl fe -v semenišče in opravil potem tiho, Aor&j neopaieno in vestno svojo »lužbo. Ni •ovražnrka, niti nasprotnika kx fcdor ga f» poznal, mu obrani blag spomin. Bodi mu ■am^ica lahka, ostalim pa naše soialjel — «btarsfca Rqeč» zopet zaplenjena. Vče-•ajinja številka »Istarske Riječi* je bila zapletena raraidl pogovora pod naslovom «Fra-nina in Jtirkia*- Uredništvo ni moglo prirediti druge izdaje. To je že prta, oziroma vrarino četrta zaplemba priljubljenega istrskega glasila. — Banket koszzulskega zbora v Trstu. Deka © trzaikega konzubkega zbora v Trstu, avstrijski generalni konzul baron Versbach, je bil te doj odpoklican iz Trsta in porvan na Dunaj v ministrstvo za zunanje stvari. Dasi generalni konzul baron Versbach ne odpotuje tako je priredil novi dekan tukajšnjega kon-zulskega zbora, čehosiovaški generalni konzul g. Machaty, odpoklicanemu avstrijskemu funkcijonarju dne 29. junija t. I. v dvorani Tina di Lorenzo poslovilen banket, in sicer zato, da bi se mogel konzulski zbor pokloniti odhajajočemu v polnem Številu. Banketa so se ttrfeležili skoraj vsi člani kcmzulskega zbora, ki se sedaj naha:ajo v Trstu, kakor tudi številne gospe. Večer je bil zelo živahen. Pri šampanjcu je govoril čehosiovaški generalni konzul Machat^, kateri se je v toplih besedah zahvalil baronu Versbachu za njegovo uspešno delovanje v času, ko je opravljal posle dekana konzulskega zbora, t. j. od 4 aprila 1923. do sedaj. Govornik se j« Istotako prisrčno zahvalil gospe Versbachovi, katera je izborno, podpirala g. barona Versbacba pri vršenju njegove misije. Generalni 'konzul baron Versbach se je zahvalil v ganljivih besedah, nagla-šajoč, da n.u ostane Trst, kjer si je pridobil toliko dobrih prijateljev, v trajnem spominu. Nato jc govoril tudi jugoslovenski generalni konzul g. Stepanovic, ki je nazdravil v ljubkih besedah pr čujočim gospem. Vsi govori so bili sprejeti z živahnim ploskanjem. Banket se je zakliučil s plesom, ki je trajal do pozne ure. Funkcijo dekana tukajšnjega konzulskega zbora prevzame čehosiovaški generalni konzul g. Macbaty, a funkcijo poddekana poljski generalni konzul g Kwiafckowski. — Popds prebivalstva v Trstu. Tržaško županstvo naznanja, da se le s 1 julija pričelo kontroliranje prijav za ljudsko štetje, ki je bilo odrejeno z občinskim naznanilom z dninam tiskovini (Mod. 29); 2. Poročni list starišev; 3. Krstni test brata, Id mu sfedt po starosti; 4. AvtemtificTraii prepis pokojninskega okOOILĆL« Prošnja se odpošlje potom županstva na vojno ministrstvo v Rima. — Ana Medved — Trat: Potrebno je, da pođete ffi naš urad radi informacij- Tajništvo. Oruitv — Glasbena matica. Drevi ob 7. uri in pol odborova seja. Ajdovščini. Kakor smo sKšali od zanesljive •tram, s« predstave ndelefi tndl pisatelj sam. Uve^e« smo, da bodo ob taj pHKki naši ljudje, ki ljubijo lepo gledališko umetnost, pridi od blizu in daleč, da pcčMta našega Bevka. Po •Smrtni poteši* bo sledila veseloigra «Smtbač», katere pisatelj je sve to vnoznani A. Čekov. Turnejo vodi, igra in režira g. Ciril Bratuž. Začetek ob 16. uri. ZVEZA PROSVETNIH DRUŠTEV V GOBICI — Njrfice psi ILujrirrni Te dni amo izgubili svojega najboljšega odbornika in najboljšega člana, tov. Bevčiča Karla, m našo najboljšo igralko, tov.ico Kristino, telimo jima v zakonskem rivlj^nju m v novem kraju obilo sreče. Ob tej za naše društvo težki izgubi nas tolaži zavest, da ju le nismo »gubili za vedno. Vnema ra društveno življenje, ki ju je vedno odlikovala, na*n ju bo ohranila vsaj za javne prireditve našega društva, ker se izvrst- — S. IL Val, B*fkovl> — C S. Capodfetria, *« tmda ne dolge poti Koper. Tekma, ki se bo vršila v nedeljo po- \ ?*ral]?ne Njivice, ampak bosta še nadalje poldne na igrišču .Vala. na Trsteniku, bo ob»kovala vaje in nastopala, ko bo to po-prva tekma, ki jo igra ena naših čet s tuje- Galopa bomo težko pogrešali njuno rodno čeio HI. divizije. Govoriti pred par j Pn»etno » «j«»o mar^ivost pri dru- meseci o tekmah s tistimi« četami III. divi- j delovanju. Zvestoba, ki ju ohranja zije, bi padalo v kotiček za smeh. Danes pa , v*dno našemu društvu, nam bo opora, ko SPORT velfto stensko fotografijo tečaje, naj pošljejo na «Zveao prosvetnih društev*, ulica Sv. hrana (S. Giovanai št. 7) L 12.50. lahko trdimo, da razpolagajo nekatere nogometne čete s takimi igralci, ki so v stanu postaviti zmago najboljših čet na tehtnico in bomo pogrešali njune delavne roke. Iskrena jima hvala za to kakor tudi za velikodušni dar v znesku 50 lir, ki sta ga naklonila društvu ^USMTMI I IIIM^U V-.XrL Iia ICUU1KO iu 1 .. J|_, izvojevati večkrat nepričakovano a zasluženo pred 'SJTJS^n^^TFKMr^S nstOTf zmago. Da je vse to v stanu četa «Vaia>, ki J ^ S^fSS^b OORICL se je .pokazala pri vsaki tekmi na višku svoje naloge, o tem ni dvoma. V nedeljo pa bo imel «Val» svoj zrelostni izpit. Ni čudo torej, ako vlada med našimi eportniki za nedeljsko tekmo tako zanimanje. — S. D. «AdHa». Danes sestanek vseh čia- bodo predstavljali guiBfcf srednješolci društvu «Vesna* znano F—Ikri iu trodejrako «Tekmo». Re. žira in sodelujte g. Gontfšče*, ki m ie priborfl v vlogi Vrat> t Cankarjevem -Pohujšanju v doHai SoMŠflorjanslA> veliko priznanje. . . o T , , u in -a« j Naše goriško občinstvo bo nedvomno z ve- mni D K^D Pri Y 'likkn ^»^anjem prejelo to vest ter z ume- Nogometaši prve čete se vabijo, da se ude- Z*??™ J^ilopr Wevanj«našedoraščaTOČe ležijo skupnega traininga danes ob 17. uri na ',^ f^vTS^ ffi?*^ ' društvenem igrišču. ^ opnjeh pnlike da vi- Družina hiene se odpelje v Gorico v ner * J^S z dnižino h a ze'n e (TsTo^^TL^Z | ^ £ ^ tekmovala v Gorici na igrišču Pro Gorizia. ■ sei"aci>® v ^ifS^T *Vfe M- c n k Ji- v j« . i ' nju, e še vedno eno najbobših slovenskih nJt^ i m ° V! dramskih del. Vsebina drame p^tavjjfdra-nedeljo 5. t. m. ob 16.30 nogometna tekma __-i___, _. ■ . * J " ' " • med četo M. D. Prosveta iz Trsta in četo ^i^/^t. T ^ ^ Adrie. Četa M. D. Prosveta obstoji sicer « X" ' ŽL* KU toP anI"đ«ramv?l< ** ** popelje po opravkih sane tov, bodo oproščeni globe, ako to prostovoljno javijo dotičnemu občinskemu nameščencu. — Pristoj?>ine za pozive k telefonu. Tukajšnja poštna uprava javlja: ^Pristojbina za poziv k telefonu radi vnaprej določenega po- k Šv. Andreju. Možu se niti ni sanjalo, da ga bo ta kratka vožnja stala nič manj kot 2000 lir. V gnječi mu je namreč neki spretni žepar izmaknil ie notranjega žepa suknjiča listnico, v kateri so bili razen omenjenega zneska v gotovini spravljeni tudi drugi osebni dokumenti. Ko je Pacor zapazil Jat vino, je bilo že — Izlet aa Nanos. Vsem fjubteljem narave — starim in mladim športnikom — in tucfi vsem drugim naznanjamo, da s« bo vršil 4. julija popoldan in 5. -ve« dsn že naznanjeni bdet na Nanos na običajnem prostoru. Vsi, ki se hočejo od srca nasmejati, pozabiti vsakdanje nadloge in hočejo uživati čudesa narave« gotovo ta dan ne izostanejo. Nanos, naš očak nam bo že od daleč zakuril, da ne zgrešimo poti do običajnega prostora. Prelepa, kot z mehkimi blazinami pokrita dolina, tu in tam lepa jasa, krog in krog stoletni šelest tajno zamišljenih bukev — šatori _ kresovi ---In vile, ki se bodo vile po tej bajno razsvetljeni dolinci ob zvoku «meh-pi-hal» — — — Ros alke in razposajeni fauni bodo zopet razveseljevali in kratiH našemu očaku življenje. Tabori se ob kresovih — vztrajni rajajo do dneva. — Pred solnčnim vzhodom budnica. Nato se podamo vsi na vrh, da vidimo solnčni vzhod. — Sledi zajtrek. Opozarjamo izletnike, da bo letos preskrbljeno samo s pijačami — gorka kava, vino, žganje, mahnovec itd. — ostalo naj zalaga dobro naloženi nahrbtnik. Dalje naj vsakdo prinese s seboj Čašo in po možnosti steklenico. Priporočamo tudi ogrinjala. — Goriškim izletnikom in izletnicam na Naaosl Slovenski plani neki klub v Gorici vabi vse one, ki se nameravajo udeležiti letošnjega izleta na Nanos, na skupen sestanek, da se pogovorimo o skupnih prevoznih sredstvih in o času odhoda. Sestanek se bo vršil danes ob 8. uri zvečer v prostorih «Zveze prosvetnih društev«, Via S. Giovanni 7, I. — Prvačina. V nedeljo dne 5. julija priredi «Dramatični krožek» v Prvačini v dvorani Sokolskega doma veselico s sledečim v sporedom: 1. Italijanska deklamacija; 2. Ign. Hladnik: Blejskemu jezeru, poje zbor Čitalnice iz Dornberga; 3. J. Al^až: Zakipi duša, poje moški zbor iz Vogrskega; 4. K. Adamič: Slanica, poie mešan zbor iz Orehovelj; 5. Fr. Ferjančič: Pri zibeli, poje mešan zbor Čitalnice iz Dornberga; 6. Ljudmila: Rožmarin, ooie mešan zbor iz Orehovelj; 7. Anton Medved: Na odru življenja, drama v štirih Je- ze bojevnikov*, da se osebno prepriča o položaju in razpoloženju v goriškem odseku «£a-rodne *ve*e bojevnikov.. Na kolodvor« se ga sprejel: predstavi tel ji goriških bojevndto«. cobrovoljcev ter zastopniki goriškega, fašvk —poštne raznšere v Šmartnem prf u ■ "^eprav ie Šmartno precej občina in dasiravno iežj ob precei prometu ceati, v -ndar vladajo v njej še slatiu poštam razmere nego v kaki prav zmotni goesidi vasi. PoŠto prejemamo po parkrat na te Jen ta ie to neredno. Radi teija se pretvarja za nas •Edinost* iz dnevnika v tednik, kafti mesto da bi nam fo dostavljala požta redsio vsak dan, dobimo skupno po tri in več Hevillc Ravnotako je seveda tudi z ostalo poito. Zate pozivamo pottno ravnateljstvo, da nastavi bolj-še plačanega pismonošo, ki bo dostavljal pošto vsak dan in redno. Borsna poročila. DEVIZE Amsterdam od 1060.— do 1200 — Bai gija ed 133 — do 13").—; Pariz m.5C do 136 af London od .144 - do 145.25 ; New York nd 29 6» do 30.— ; Španija od 410.— do 4.T0,—; Švica od 575- do 590.— ; Atene od 44.60 do 47 50; Bertic od TOfS.— do 725.— ; Bnkaaeat od 1*.50 do 13. »j Praga od do «».50: Ogrska od U04 W da 0U)i3Z- ŽSjJ^ L dom 50 stotŽk ako stanuje ki cani v me- ^jnu lastmk neke trgovine v ulici Ma^onna iah področja, feier se dostavljajo brzojavke brezplačno. Ako stanuje klicani izven tega področja, se mora plačati poleg tega še 60 stotiirk za vsak kilometer. Gornje določbe veljajo od 1. julija 1925». — Pozdravi vojakov. Avguštin Makovec iz Komna, ki služi pri 13. polku težkega poljskega topništva v Livornu, pošilia najlepše pozdrave starišem, sorodnikom ter fantom in dekletom svoje vasi. — Petin.dvsjseiletnica mature. Izrazila se je ielja. da b se sešli abiiuriienti goriške gimnazije letnika 1899.-1900. in obhajali petindvaj-setletnico mature Od 20 abiturijentov iih živi ie 16. (Eržen Feigel. dr. Gaberšček, Kors:č, Lcnardič. Manzoni. Pramrov, Savelli, Sok, Stepančič, Štolfa, Tabaj, dr Triller, Veljak. vršil lepo uspel I. redni občni zbor »Jadrana.* v druftvesti dvorani g. Vufe. Lep obisk občnega zbora je rarveae}jty doku o društvenem delu in disciplini m uanetvo sa napredovanje tetfa vsestransko delavnega športnega društva, ki si je v tem pridobilo prvenstvo na Goriškem. Grajati je pri tem malomarnost mnogih starejših društvenifcov, ki puščajo najvažnejši društveni zbor ob sirani. Predsednik g. Francešk in je kratko očrtai delo društva v preteklem letu. Kolesarska tekma na krajši progi v septembru 1924. leta, in tekma na 80-kilometer9Ki progi na veliko-. , w . . - .. ... , .... sočni pondeliek t. L za kupo, katero si je pri- d.el nt borilo društvo, nekai zabavnih kolesarskih te- kem in pustna zabava so glavne prireditve janHh. Začetek točno ob 4. uri popoldne.--^ ^ ^ Železniške zveze so najugodnejše proti Gorici, )5 e I Trstu in Ajdovščini, zato se nadejamo, da nas , B _____ ,, , _ ^ tudi okoličani obiščejo ter se naužijejo du- | Bolegna, Viu Indipendenza 34 ševne hrane, ki nam jprtman^cuje in s tem ! m BZ rv dajo podkrepila naši mladini, da bo mogla na j 3 JEm. M Ms J^k potu kulture nadaljevati svoje delo. « se zdravi brez operacije In trpUe^ja — Vipava. V noči od nedelje na pondeltek 1 ■ - - - od 2. ure in pol do 3. ure zjutraj je brl naš g. 1 dekan Breitenberger zločinski napaden Zločinec, ki ga je napadel v spanju z neko vojaško motlko, je sekal z njo po glavi kakor nor, prizadjal mu osem velikih ran, ukradel 1 nato zlato uro, verižico in 100 lir denarja in j izginil. Takoj j-e bil poklican zdravnik k ranjenemu dekanu in mu je nudil prvo pomoč, i O zločincu do sedaj še ni ne sluha ne duha, ! _ orožniki pazno zasledujejo brezsrčnega napa- i Jadran«. — V torek, dne 30. junija t. 1. se je dalca, ali vse zaman. M I v ulici Sanita, da je predvčerajšnjim nenadoma izginil njegov uslužbenec Armand L., ki ga je poelal inkasirat znesek 2000 lir; izginil je seveda z denarjem. — Podal nem sadi padca. Nenavadna nesreča je doletela 26-letnega kmeta Ivana Mu-šić, doma iz Orleka na otoku Kiku. Pred par kolesarskega odseka. Lahko-atletska sekcija je ob priliki kolesarske tekme priredila tek okrog vasi. Nogometni odsek je imel težzrre • tekmovalnim prostorom. Po dmi je že pridno vadil. V zadnjem časa se mu je posrečilo najeti primeren prostor, posest g. Vuge, ki ga dnevi — bilo \e 27 pret. m. — ie padel z vo- ; ^ ^ je,e {reba ^^ ?e s ^ za, s katerim je peljal gnor na svoicn|ivo; pn : ^^ . Žadnji mesec osnovani te- tem se ,e nekoliko pobil po glavi. Sprva se je lovaidni ^sek je pokazal prasenetBvo žn^ zdelo da ne bo hudega, tako je menil tudi ^ l. u^eh Redile . ^ . - - . . , ljeniAo zmožnost in ie tadi krški zdravnik, h kateremu se )e zatskel, da 1» mu obveže rano. Ker ga je pa rana precej bolela, je Mušič legel v posteljo, a ko se je drugi dan prebudil, je s strahom ugotovil, da ne more pregovoriti besedice; postal je nem r^rs- v-Hi-r&re (^ T. ^ - - ;; go; (1922.). Šorli (1923.). dr. Pavliček (1924) in Sedej (1925). Morebitni nasveti tovarišev naj se poš!jc:o na naslov: Vuga Franc, not. kand v Ajdovščini ali pa Damir Feigel, Gorica. Via Ponte Isonzo 4. iz BTCfla PoL dr. „EdinostM v Trsta toda ker se jijegovo stanje ni zboljšalo, dasi so se rane na glavi popolnoma zacelile so ga vaje poedinih vrst so ponos kraja in veselje mladine. 2al da bolj odrasli mladeniči niso pokazali istega ognja in umevaaja. Blagajniško poročilo je pokazalo, da je društvo imelo* "v preteklem poslovnem letu okrog 7000 lir prometa, z malenkostnem pri-, manjkljajem. Odposlanec «Zveze prosvetnih društev® je — Samomor. V torek zvečer je zaužil s samomorilnim namenom 49-letni fotograf Giro-lamo Andrello iz Vicenze v svojem stanovanju v Via Trieste Št. 52 večjo količino sublimata. Pod bolestnimi učinki strupa je Andrello pričel obupno ječati in vpiti, nakar so pritekli sosedje, ki so nemudoma porvali «Zeleni križ», ki je corepeljal kandidata smrti v goriško bolnico. Tam so mu takoj izprali želodec, vendar je bilo njegovo stan;e tako obupno, da je izdelal izpit smrti, kateremu se je prostovoljno podvrgel, ker je v sredo zvečer umrl. Samomorilec je zapusti! ženo in dva otroka ter je pred časom prišel v Gorico, kjer se je nastanil pri neki 60-letni ženici. — Iz Anhoregai V nedeljo je padel 24-letni Ivan Ipavec tako nesrečno s kolesa da si je pri padcu odgrize! kos jezika ter zadobil še razne druge poškodbe po telesu. Domači so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer bo ozdravil v približno treh tednih. — Poslanec Rnsso v Gorici. VčeTai ob 6. uri zvečer je prispe! v Gorico po«. Russo, čian kesanjarskefa triumvirala »Narodne zve- s M I Popolna in zajamčena imouilizacija vsake, uuli največje kile, potom našega ortoptastičueg* sistema Brighenti, ki je praktičen in jjoiov odraslih kakor tudi pri otrocih. Redni in mfia koviti uspehi, priznani od najslavejšili klintko* te patologične brantr Specijajiteta životnih pasov in elastičnih nogavic za krčne žile. Ortopedični specijalist, zastopnik tega znamenitega zavoda se bo mudil v sledečih mestih: Gorica .Hotel Unione , Vis Garibaldi (ex Via Te tro) danes, petek 3. t. m., v soboto 4. fn v nedeljo 5. julija. Tržič (Monfalcone) ..Albergo Lombsrdla" v pondeljek 6. julija. Videm OJdine) (privatno) Via PetHccerie 3t. 9, L, dve mi;;uti od sadnega trga, v sredo 8. in v četrtek 9. julija. 512 Urnik: od 9 predp. do 3 pop. domači včera, prepeljal: v tuka^mo I očrtai vzgojno važnost tekme za splošni raz nico. Zdravniki se boje. da bo oirtal mladenič, - in ^^^ ^ pogosUf Anpne dm- vse življenje nem. ^ . ! štvene družabne prireditve ter poživtienje ne- _ Hudo ženo ima 38-letm natakar Dante ; ^^ ^^ Hki Je BiK> £ ^^eli Brazzoni, stanujoč v ulici Femera st. 31. bi* l « - - - noči se je radi družinskih zadev sporekel z Posamezni govorniki so se krepko zavezali — .............- noci se >e raci aruzm^vm -h-— ~ za popravo športnega prostora. — Gai?par S. — Gorenj Vreme: Prošnja njo, a je slabo naletel. Njegova «neznejša» po- ; Navdušeno je ^ prwflogf da se ta- za skrajšano vojaško službovanje Vašega lovica je pograbila pidter ter mu Z*?*?*?, ko^ drugi dan zbero v« člani na Auimo de-^ Ui^ W l« u;ir4 ! silo vrgla v glavo, da je moral brazzoni isKan . . onravniv« Ufwia m tcJrmo in An sina je bi-la odbita, kar Vam je bik* ^di|pomoč°v bolnišnici, kjer mu je zdrav- dne 29. maja 1925. pod Pf>k obvezal par ran na sencu čelu ozdrav. ze sporocer>o št. 1382. Zdi se, da je bila prošnja slabo utemeljena, gotovo pa nezadostno dokumentirana. ker je kr- avtonomni naborni urad !jivih v 7—8 dneh. KNJIGOVODKINJA, z znanjem slovenskega in italijanskega jezika se išče. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Franjo Saršon, trgovec Matulje (Abbazia). (C96) III ti! III BI H i m ar 3 S Ako Mio ml obraz mozolčkl madeži bato radi poravnave terena za tekme in da se pripravi vse potrebno ** otvoritev novega prostora. V vedrem razpoloženju ie bil volfen novi odbor: Predsednik g. FrančeSkin HrlariJ; odborniki in odbomice: Faganel J ust, Faganel Danica. Faganel Justa. Faganel Milan, Gor kič Vesti % Goriškega ^kT^a^za^nS^ molčal "^d! - Tunela cla.ov drastičnega dmstva napačnim naslovom, češ da ste zmožen iz Gorice- V nedeljo dne 5. t. m. fle ponovi ^ Kuglot Daniie!( Nanlin Peter, Per$i< koristonosnega dela. | v Renčah Francćta Bevka drama nr treh MaTk<; in Sarm^, Engen. Potrebno- je, da vložite novo prošnjo na i slikab »Smrtna potezam ki je dosegla pri _ pozlr. Udeleženci Organizacijskega t«- kolka prostem papirju in da> se sklicujete i prvi vprizorštvi v Ajdovščini krasen uspeh, čaja «Zveze prosvetnih druJter«, ki Žele imeti TRGOVSKEGA POMOČNIKA zdravega in krepkega, sprejme trgovina na deželi. Hrana in prenočišče pri družini. Ponudbe pod »Pošteni" na upravništvo. (897) KAPITALIST, do sto tisoč lir, za dobro vpeljano trgovino koionjal na debelo, z even-tuelnim sodelovanjem se sprejme. Ponudbe pod «Kapitalist» na upravnižtvo. (898) BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 2ABNICE, angleške ključavnice, ključi, orodic za mizarje in mehanike, vijaki, žeblji itd. Zaloga železnine, via Filzi 17. 865 VAJENCA išče pekarna Kccman, Via S. Mi-chele št. 30 862 trdnfce efeEfs bule tvori eesemi m vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruh^ ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mjevb-kjo4>i kože in ki se poraja-jo posebno v vne^čih mesecih v sled močriega soJnca, &a 7xiravT>o uspešno z artiielidično -"^odo ' u lekarnah. 5>ti Srebrn denar. zlato, kupuje po najvišjih brifanfte nah «d>no m^Jzil Povh na Piaaa Garlbaldi ši. 2 prvo nadstropje PODLISTEK V. J. KRIZ ANO VSKA: <»3> Moi preteklosti Roman v treh delih. Iz rtLičine prevedel Ivan Vonk. «Končal sem ravnokar moliti, ko so mi naznanili, da je prišel gospod Felicio. Velel sem, naj ga privedejo semkaj, ker sem imel maihno upanje, da je Gicrvanna morda samo v globoki nezavesti. Sklonil je je nad njo, otipal roko, potem se je nasmehnil in rekel: . _ Kako lepa je pokojnica! Ali ne bi hoteli, da jo ohranimo pred trohnobo? Poznam tajno tekočino ca vbrizgavanje, ki hram truplo na videz živo večne Čase? — Da, da, signor Felicio, prosim, napravite to! — sem odgovoril. Niti misliti ne morem na to, da bi je ne bik) več, ker sem jo ljubil kakor rodno hčer. ♦Obljubil mi je, da bo truplo naslednjega dne priprafHjeno za pogreb. Ko sem drugi dan videl umrlo, sem bil presenečen. Bila je videti živa in se je zdelo, da le spi; toda izraz sovražne zlobe ni izginil z njenega obličja. V moje veliko začudenje mi je Felicio nepričakovano rekel: — Gospod grof, ne čakajte tri dni za pogreb sigmore. Zli duhovi jo obkrožajo, in če je ne skrijete kmalu pod zemljo, bo ostala nepokopana in zgodila se bo velika nesreča. «Joj! Jaz nisem razumel in nisem obrnil pozornosti na te besede in odgovoril, da je ne morem tako naglo pogrebsti kakor zločinko; nasprotno, hočem, da se ji izkažejo zadnje časti. Signor Feticio je zmajal z glavo. — Kesali se boste, grof, da me niste sJušaJL Jutri zvečer pridem zopet v grad, če bi morebiti potrebo-vali moje pomoči. ♦Zahvalil sem se mu, toda nisem mislil na ponen njegovih besed, ker sem bil zelo zaposlen s pogrebom. Najprej sem se moral prepirati z duhovščino, ki je delala sitnosti, ker se m Giovanna izpt?vedala in obhajala Toda pogovor s priorjem in darovi samostanu so omehčali duhovnike m molitve za uaario so se vršile v veliki dvorani, dokler niso prinesli krate. Tedaj sem med menihi nenadoma zagledal Frb Castellija, ki je bil mračen in vase zatopljen. Pozorno je gledal pokojnica in izrazil željo, da bo vso noč pri njej moli!. Truplo so prenesli v grajsko kapelo, da ba jo naslednjega dne pokopali v naši grajski grobmei. •Vršila se je svečana mala zadušnica in kapela je bila polna ljudstva; prišli so sosedje z damami, menihi in zbralo se je grajsko služabništvo. Hkrafcu sem zaslišal z dvorišča konjski peket in kmalu je vstopil oproda ter povedal, da je prispel mladi grof, toda da je šel najprej v s*oje sobe, da otrese s sebe cestni prah, «Ko je Paolo vstopil, me je iznenadila njegova izredna bledost, ki se je ie močneje odražala zaradi črne obleke. Ko je pristopil k meni, da me pozdravi, sem 0bl tiho pokaral zaradi zamude. — Nisem mogel prej priti. Bianca je bila bolna in me ni pustila, — je s trudnim glasom odgovoril. Imam novico zate, oče, Bianca postane kmalu mati. «Ta vest me je zelo razveseHla. Naravno je bilo, da se mlada žena ni hotela ločiti od moža, ko sta se komaj poročila. Potem je Paolo pristopil h kisli, se spustil na kolena in se zaglobfl v molitev. Bil je videti zelo ganjen. Končno je vstal, vzel iz paževih rok evetifce, ki jih je s seboj prinesel, ter stopil na stopnice katafalka. Minuto časa je gledal * obličje Giovanao, potem se je sklonil in H položil cvetlice na prsi- Tedaj pa se je zgodilo nekaj nezasT ki je silno pretreslo mene m vse navzočne. •Okostenela roka umrl« se je dvignila, iztegnila do Paolove roke in jo nagrabila. On je strašno za vpil in padel na kolena pred krsto. Jaz sena odrevenel, toda vpitje okoli mene in splošna Tmećnjsr va so me iztreznili. Strašna groza se je vseh polotila. Nekatere dame so padle v nezavest, druge so vpile in se prerivale k vbodu, blede od strahu. Kmalu rmo ostali v kapeli samo duhovnik pred oltarjem, to je bi menih Ezzio, tudi on bled kakor smrt, Z eno, mlečni brat mojega sina, moj stari oproda, Martin in jaz. Paolo je bil v nezavesti, a glava mu je kfocula na rob krste. «Ko smo se opomogli od prvega strahu, gkušaK razkleniti mrKčeve prste, toda nismo mogftf bili so kakor iz železa. Stoječ na drugi strani krste je Fzzio mračno zrl na nas. Ko je videl naš brezuspešni napor, je rekel strogo: — Pustite, vaš trud je m man, , gospod grof; tu se je izvršila božja sodba. In če je Gospod dopustil, da se je roka umrle dvignila v navzočnosti vseh. je to znamenje^ da se je izvršilo nad umrlo veliko zlodejstvoi. Zamflfm> fn sovražno je pogledal Paola te* odšel tz kapele.