58. številka. Ljubljana, v torek 10. marca 1896 XXIX. leto Uhaja vsak dan mve««r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti- prejeman za avstro-ogerBke dežele la vse leto 15 gld., za pol letA 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto l.'J gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jedeu meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr, na mesec, po 30 kr. za četrt leti. — Za tuje dežele toliko v.c, kolikor poštnina z .mša. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po ti kr., če se otnanilo jedenkrat tiska, po 5 kr,, Če se dvakrat, in po 4 kr., če m trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trga št. 12. U p r a v i) i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govor posl dra. Ivana Tavčarja pri razpravi o podpori gledališkima podjetjema ▼ dež. zboru dne 11 februvarja alove po stenografičnem zapisniku tako le: ViBoka zbornica! Čas je že precej potekel, ali vsled govora — ne prečastitega gospoda Gabrijela Jelovšeka ampak gospoda Andreja Kalana — sem nekako prisiljen, da označim stališče svoje stranke, koje bodemo zavzeli pri tej zadevi. Neposredni gospod predgovornik spustil se je v polemiko z nekim listom in njegovim redakterjem, ki po moji vednosti ni poslanec, napadal je torej odsotno osebo, ki se vsled tega ne more braniti, ki bi se pa sicer morda lahko branila. To govor prav za prav ni spadal k stvari in zato se tudi ne bom dalje ž njim pečal. Ako se bode tukaj v zbor* niči razpravljala vsaka malenkost, ki se tiska bodisi ▼ »Slovenskem Narodu", bodisi v listu, kateremu je gospod Andrej Kalan odgovorni urednik (Po alanec Kalan: Ni res ? Ne več!) — tega nisem vedel, pa je vse jedno — potem ne vem, kdaj bodemo končali svoje razprave. Take stvari torej ne spadajo v zbornico! Zunaj zbornice si povejmo, kar imamo na srcih, tam se lasajmo, kakor smo se do-sedaj in kakor se bomo vzlic miroljubnemu in krasnemu govoru gospoda Andreja Kalana tudi v prihodnje lasali! Gospoda moja! Predlog, kakor ga stavi gosp. poslanec Kalan, je jako lep. Dasiravno ga je stavil kot dukovnik, vunder ne verujem, da je pride! iz pravega prepričanja, če bi bil mogel gospod poslanec Kalan staviti predlog po svojem srci, glasil bi se ta predlog vse drugače. Pri tem bi bil brez dvojbe stal na tistem stališči, na katerem je bil za časa volitev, ko je hujskal s svojo stranko — opozarjam le na glavno glasilo te stranke — da se s kmetski m i žulji ne sme podpirati niti nemško niti slovensko gledališče. Če mi torej danes človek, ki ima v tem pogledu pravo volčjo dlako na sebi, pride s tako sladkimi besedami, potem se moram nehote vprašati, ali je vse to naravno, ali za gospodom Kalanom ne tiči neki drugi zajec, ki se vestno skriva pred zbornico. (Poslanec Kalan: Ga boste pa Vi povedali!) Najprej se moram pri tej priliki spominjati drugega govornika, ki je danes o naši stranki govoril. In sicer ne posebno s krščansko ljubeznijo, ampak z nekim hudobnim namenom (Poslanec Kalan: Vse je 'hudobno, samo pri Vas ne!) — recimo torej z nagajivim namenom 1 Dam mu odvezo in njegovih besed ne štejem mu v smrtni greh! (Veselost v »red i Ari ) Vstal je namreč gospod dr. Žitnik in se koncem svojega govora kot duhovnik obrnil do nas, češ, da se hoče izvršiti neka poroka, pri kateri pa mislim, da bi bil ta gospod brez dvojbe čisto nepotreben, ker, če se bo sklenila, izvršila se bo brez duhovnika. (Poslanec Kersnik: Civilno!) Da, civilno, ne da bi klicali častite duhovščine. (Živahna veselost v središči in na desni.) Njemu ne bom veliko odgovarjal, samo najnujnejše hočem naglašati! Če je bil o tej stvari tako poučen, kakor o tistih „jeblajtarjih", ki jih je danes pekel pred zbornico (Smeh v središči), potem mu jaz ravno tako kakor prej gospod deželni predsednik, lahko rečem : „Prijatelj, pojdi iz zbornice, poišči si boljših informacij, in kadar imaš dokaze, dobro, takrat pridi in takrat se oglasi." No, pa stvar je jedenkrat sprožena, in zato se mi vidi umestno, da v tem ozir*. spregovorim r. koliko besed. Naša stranka se nabaja v položaji, v katerem mora, ako hoče pametno postopati in rešiti tiste uzore, za katere se vedno bojuj«, paziti na to, da je njeni nasprotniki ne spravijo ob vso veljavo. Naša stranka se je podala v boj in našla dva huda nasprotnika v tej zbornici — pred vsem gospode od te (leve) strani. Danes, gospodje, ste sladki, to se mora reči, kadar pa pridejo volitve na vrsto, takrat pa nas — in jaz svoje osebe ne izključim — napadate s tako strantjo, kakor nas nemška nt ranka nikdar še ni napadala. (Poslanec Hribar: Istina!) Če nas tako napadate od te (leve) strani, potem vem, da nam ne morete biti prijatelji, ampak da ste nasprotniki, od kojih moram najhujše pričakovati. Da, gospodje, ko bi bili Vi že sami in bi ne imeli „kočevarjaM, ki Vas okrog vrti — z Vami bi se morda že še dalo izhajati. (Odobravanje v središči.) Ali nekdo je nad Vami, in Če kdo pleše po vinti, ki jo drug vrti, ste to Vi, ki plešete in ki morate plesati, če bi tudi ne hoteli. (Trajno burno odobravanje in ploskanje v središči, na desni in na galeriji. Glavar zvoni ih grozi, da da galerijo izprazniti, če bi ta ploskalar) Zaradi tega je naša stranka prepričana,' da od Vas, ako Bi hoče ohraniti svojo eksistenco,* prt najboljši volji ničesar ne more pričakovati. ' * Na drugi strani, častita gospoda, pa smo videli, da je Vaša stranka nevarna za narod slovenski. Pravim naravnost, nevarna, in sicer zaradi tega, ker ste privlekli pretiran klerikalizem v vrste našega ljudstva in ker hočete vse zatreti, kar ima le količkaj podobe prostega mišljenja ali svobodo-Ijubja. Ako se bojujemo za svoj narod, stati moramo na stališči, da je potrebno, ohraniti mu pametno svobodo mišljenja. Če bi pa Vi dobili krmilo v roke, prijatelj Andrej Kalan, položite roko na srce — in če bi v takem številu sedeli v tej zbornici, kakor ste pričakovali, ali no bi bil prvi Vaš korak ta, da bi slovensko gledališke popolnomu uničili ? (Ugovori na le\i; klici v središči: ReB je!) Saj pišete v svojih glasilih in govorite na shodih, da je slovensko gledaliSče nepotrebno in da se v njem nič drugega ne počenja nego greh. Priznati se pa mora dalje, viRoka zbornica, da je stranka na levici, dasiravno je tako pretirano klerikalna ter ima nazore, ki so škodljivi vsakemu narodu, več ali manj dobila nekako podporo ali zaslombo v visoki vladi. In to, ospoda moja, je moralo vsakega izmej nas preplašiti. Visoka vlada imela je pred vsem željo, uničiti stranko, kateri pripadam, in prepričan sem, ako bi gospod deželni predsednik kedaj mogel telegrafi'no na Dunaj naznaniti: „lch habe die radikale Partei vcrnichtefda bi bil to lep dan v njegovem življenju! (Veselost v središči; poslanec Kalan: Takih radikalcev se vladi ni treba bati!) Dr. Brglez & Comp. (Slika iz trškega življenja; spisal Fr. Lisjak.) lil. (Konec.) Videčemu, da mu je tudi pri pevcih spodlo-telo, ostalo je le še upanj na tamburaše. Prišel je torej k tamburaški vaji. Vodili so baš „Sretan imendan", kar si začne Brglez mašiti ušesa in upiti: „Oh, to ni, da bi človek poslušal! „Berde" je ves razglašen. Poslušajte vender!" — in vzel je „berdistu" instrument ter ga začel uglašati in sukati ključe. „Tako, sedaj bo dobro; le poskusite tu A ko so pričeli, prasnili so vsi v smeh; „berde" je bil sedaj res razglašen, in dirigent ga je moral zopet uglasiti. „Ta „horde" je za nič!-4 besedoval je Brglez, drugi pa so se mu smejali in igrali dalje. Pa Brglez je začel kmalu znova kritikovati : »•^Ji jej, kako cvibta „bisernicau in „kontrašica14 ! ,Bogarijeu pa bijejo, kakor s polenom. To mora biti povsod več elegance, — m—ta, ta, — m—ta, — tako 1 — „Brač pa mora svojo figuro bolj precizno in glasno igrati t" Ko ao videli tamburaši, da mu ničesar ni prav, kričali so nad njim: „Pustite nas na miru, saj niste naš dirigent | ako smo brez vas igrali, ko vas ni bilo, igrali bomo Še sedaj! Kar nič vas ne rabimo pri vajah! Dr. Brglez je strmel. Torej zopet poraz! Nu — ti ljudje pač ničesar ne razumejo. Hotel jim je koristiti, a kaj, trmoglavcev ne more prepričati! — „Pri starem cilindru* pa ni Brglez niti Črhnil, da je ostal tudi pri tamburaših na cedilu. Visoko-leteče misli se njegovi porazi popolnoma potlačili Na Župansko mesto sedaj še mislil ni; tudi misel na druga dostojanstva je opustil. Jezil in togotil se je, da mu je vse spodletelo, kar je pričel. Da bi vender še obrnil pozornost nase, izmislil si je veselico na ledu. Povabil je domačo inteligenco in nekaj gospodov iz bližnjih krajev. Ves ponosen je bil na to svojo novo idejo. Pa kakor nalašč je začel isti popoldan pihati topli jug, led se je začel taliti in kmalu je stala voda nad ledno površino. Le kratko časa so se mogli drsati. Ko so stali drugi udeležniki že vsi na bregu, in se je Brglez le še sam produciral z umetnimi krogi, udere se mu za finale na mah led — in aranžer in njegova veselica sta pala v vodo . . . Predpustni ples, druga ,ideja' Brglezova, je končala z ogromnim deficitom, s katerim se je delila firma Brglez & Comp. Vender pa je rodila epohalan fakt, da je hripavi Kovač tedaj prvikrat ugovarjal, braneč ee plačati svoj delež. Udeležba je bila namreč pičla radi snega, ki se je isti večer nasipni v toliki množini, da so bile v kratkem vee ceste zamedene. Ko je Brglez spoznal resnico starega pregovora: „Nemo propheta in patria" in se uveril, da so se celo elementarne sile zaklele zoper njega, tedaj je opustil vse svoje idejalne načrte . . . Pogodil je še sicer marsikatero neumnost in doživel še marsikako blamažo, pa nobena ni bila več take uničujoča kakor prve, ali pa se jim je s časom že privadil. Po dnevi je sedaj lazil okoli pri svojih paci-jentih, zvečer pa je hodil k „staremu cilindu*, kjer je opustivši misel na šah, domino, biljard, — n"Pa' nal" z debeluhasto Marjeto. Ko so pa prišli tja tudi njegovi kompanjoni, tedaj jim je pripovedoval in lagal pikantne dogod-bice iz svoje zdravniške prakse ali pa — zeval. Tovariši ao ga z zanimanjem poslušali, mu kadili in napijali in včasih s svojim gostilniškim kvartetom zapeli kako okroglo. Nekega dae — kazalec na umazani stenski uri je kazal že precej pozno — pa se dvigne Cu-vakon in začne z afektiranitn glasom: „Slavna gospoda! Kdo izmej nas ne pozna nevenljivih zaslug, katere si je priboril naš tovariš, dični nafi dr. Brglez!?" — Kremen je pri zadnji Iz teh ozirov je nada stranka jako pametno ravnala, da ai je drugod iskala podpore. Istotako pametno bode ravnala, če si tudi za prihodnje obdrži to podporo, ne da bi nam bilo treba popustiti načela, za katera smo se vedno bojevali in za katera se hočemo tndi v bodoče boriti. To sem v obče hotel omeniti nasproti gospodu poslancu dr. Žitniku, da se ne bo mislilo, da je prav imel iu da mu ničesa nismo mogli odgovoriti. Konštatujem le, da je tudi v tej stvari bil ravno tako dobro poučen, kakor v oni drugi malenkostni zadevi, katero je danes pred zbornico razpravljal. Po tem ovinku, gospoda moja, mi bodi dovoljeno, da se podam k gledališču, in tukaj naj mi bode dopuščeno, nkoravno je čas potekel, da se tudi jaz nekoliko spominjam zgodovine, o kateri je gospod Andrej Kalan pravil, da se v klasičnih igroka/ah slika tako, kakor ni bila. Gospoda moja, stranka, kateri pripada tovariš Kalan, ni od včeraj v tej zbornici; leta in leta že sedi tukaj. Dobro pa se spou-iujam slučaja, ko srno sn jtdenkrat dogovorili z voditeljem te stranko, da naj se podpora za gledališki podjetji odmeri nekako tako, kakor jo hoče danes odmfriti gospod poslanec Kalan. In omenjeni vodih Ij je rekel: „Bofli premišljal o It vari". Ali drugi dan, ko je napočil čas, stvar v življenje spraviti, je vodja Vaše stranke prišel in rekel: „Nam ne kaže! I\li stojimo na stališči, da gre nemškemu gledališču ravno tolika podpora, kakor podjetništvu slovenskih gledaliških predstav." (Poslanec Kersnik: „Čujte!J) Takrat seveda so bile razmere drugače, takrat je ta stranka še nekoliko bolje stala z Vašo stranko. Prepričan sem sicer, če bi danes zopet nastale take razmere, da bi Vaša stranka za to spravo marsikaj rada žrtvovala, pred vsem pa gledališče I Ali gospoda mi se na Vase besele ne moremo zanehti. Vi ste bt sedo Vašo že Velikokrat SlisdliI Tako ste nam obljubili, da bodete glasovali za višjo dekliško šolo. Ko pa ste z našim SOglasovanjsm v mođ spravili nunsko šolo in je prišel čas glasovati za višjo d*kliško šolo, ste Yi pozabili dane besede, ter ste proti naši šoli glasovali! Taka tidea je za nas nullu ti Ls In zato se na tak predlog ne moremo zanesti, kakor ga je tovar š Kalan danes stavil. In zakaj ne? Ker je rekel: mesto ljubljansko naj samo skrbi za gledališče , dovolimo pa z;i letos samo začasno to podporo. Gospodje so si pač mislili, da nam bodo s tem predlogom nagajali in da bodo zasejali nasproti vo mej nas iu nemško stranko. Ali gospoda moja, kaj te bode zgodilo, ako mi glasujemo za ta predh g, ter tako neuiuko stranko razdražimu ? Dobro, za jedno leto smo slovensko gledališče spravili ped streho! S kakim srcem bode pa prihodnje ltto nsmika stranka prišla v to zbornico? S sovražnim srcem, in predlagala bode: Letos ne dajmo m ii !!• ii.ii gledališču podpore. In ako bode ta (leva) stranka postopala konsekventno po načelu, ki spada mej prve točk*) njenega programa, potem besedi dregnil diemajočega, Brgleza. — „Vsak izmej nas ve, kaj nam jh on — dr. Brglez! Povsod je zagovarjal našo stališče in f>e trudil uravnati zavoženo politiko našega milega naroda. Kaj more on za to, če ga nehvaležni in iitisterski tržaui nočejo umeti!? Jaz predlagam torej, slavna gospoda, da volimo našega dičnega drja. Brgleza v očigled njegovemu prizadevanju za razširjanje omike in za povzdigo drnšivenega življenja častnim članom ntšega kvarteta (Bravo, živio ! Kovač: Jaz se ve ne ugovarjam, meni je vse prav!) — Diplomo mu iz ročimo pozneje; tak^e pa, obstoječe iz dveh litrov Staline, mu žalibog ne moremo spregledati, in jaz piedlagam, da se kar sedaj odkriža svojega dolga ! — Kremen je ploskal, Kovač pa se je zopet drl: „Jaz i temu ne ugovarjam; meni je vse prav! Dr. Brglez se je gitijen zahvalil „v izbranih besedah" (bil je to čisto nov, improviziran — peti govor!) — za izkazano mu čast, škiljaata Micika je prinesla „šUfan" starine, kvartet pa je intonirah „Razjasni, tužni se obraz"4 — — Zbudili bo tudi krčmarico Marjeto, ki je že nekaj časa na klopi za pečjo smrčala iz vseh registrov in v vaeh „duriliu ter Brglezu priljubljenih „molili*, — potem ho pa vsi skupaj v pozno noč slavili zasluženega moža, ki je dosegel vsaj nekaj, s\o,ega častnega člana drja. Brgleza! — bode z velikim veseljem drngo leto glasovala, da naj nobeno gledališče ne dobi nikake podpore. (Poslanec Kalan: „To je nemogoče!") Gospodje, vidite, da srna pametni in da smo tudi nekoliko diplomati. Vi mislite, da bodete nam na ta način vodo kalili, ali opozarjam Vas, zlasti Vas gospod Andrej Kalan, ki ste z velikim navdušenjem pisali članke, ko je šlo za jednojezične ulične napise jubljanske, da takrat niste bili to, kar ste danes. [Poslanec Kalan: „Ravno to!") Ako pravite, da je takrat Vaše stališče bilo pravo, potem je tudi naše stališče pravo, ker hočemo s tem, da danes nemško gledališče podpiramo, ohraniti tudi slovensko gledališče, katero je gotovo izgubljeno, kakor hitro je Vi v roke dobite. D* je pa ne boste dobili, gospod Kalan (Poslanec Kalan: „Vsaj ga nećemo!"), zato Vam dajem poroštvo! Stali bodemo danes na stališči tiste pravice, na katerem ste prej stali Vi, in glasovali bodemo, takor v zadnjih šestih letih, tudi danes za to, da obe društvi dobita jednaki podpori, ker sta jih obe potrebni. To pa storimo samo zategadelj, ker hočemo preprečiti, da ne bi gledališče prišlo v Vaše roke in v tak položaj, da bi je popolnoma zadavili, kakor bi je radi. Da to dosožemo, k temu potrebujemo pomoči nemške stranke. Da pa je prišlo do tega, tega sicer niste Vi zakrivili, pač pa tist „kočevar", ki Vas okrog vrti. (Veselost v središči in na desni.) Da se ne bode mislilo, da je naša stranka tako najivna, da dobrohotnega srca gospoda poslanca Andreja Kalaua ne pregleda, zdelo se mi je na jedni strani kot poslancu narodne stranke, na drugi strani pa kot načelniku dramatičnega društva potrehuo, te stvari pojasniti. sklepam in samo še jedenkrat naglašam, da bodemo glasovali za jednaki podpori obema društvoma, ker hočemo s tem slovensko gledališče rešiti, ki bi bilo izgab^eno, če pride v Vaša roke. (Živahno odobravanje v središči in na desni.) Državni zbor. Na Dunaji, 9. marca. Poslanska zbornica je danes nadaljevala razpravo o proračunu finančnega ministerstva. Posl. St ei nei je zahLeval, n.ij ne opuoti sedanji sistem zakupovanja užitnine, in naj se pobiranje užitnine ne daje več po okrajih v zakup, nego za vsako občino posebe. Posl. Szczepanovvski je govoril o ga-liškem potroleju in skušal opravičiti njega podraženje. Posl Č. L a n g je govoril zoper podraženje piva. Posl. dr. M e n g e r je obširno, dokazoval kako krivično iu težko breme bi se zlasti siromašnejšim davkoplačevalcem naložilo, ako bi uvedel monopol na žveplenke. Zbornica je potem vzprejela poglavje „posredni davki" in začela razpravljati o poglavju „sol". Poslanci S e i c h e r t, grof Hompeschi Tschernigg, baron Morsey in Szczepa-n o w s k i so obširno govorili o kvaliteti in ceni živinske soli, na kar se je poglavje vzprejelo. Pri ra/. pravi o poglavju „tabak" so govorili poslanci dr. Scheicher, P o p o w 8 k i , Kratiš H a n e k in K I u n. Razprava se je potem pretrgala in na vrsto je prišel nujni predlog dr. Lnegerja glede nekega prepovedanega protisemitskega shoda. V večerni seji je zbornica razpravljala o poglavju „kolki" in se je posl. Dobernigg potegoval za odpravo časniškega kolka. Prihodnja seja bo j u t r i. Položaj Italije. Predvčerajšnji „Figaro" prinesel je pismo nekega zdravnika, došedšega s svojega potovanja po Abe-hi m j i v Obok, o abesinskih vojaških razmerah, današnji prinaša iz peresa znanega Ch. Leserja o italijanskih. Članek, naslovljen „0 — GO.OOO mož v Eritrejo ne provzročile posebne praznote v armadi, ki šteje preko milijona in pol, če bi bilo mogoče nadomestiti iz celote iztrgane taktične jednote. To ravno je nemogoče. Će bi se pa mobilizovalo — bi nedostatek 40.000 od danes in GO 000 od jutri bil prav za prav nedostatek broječ 200.000 mož, katerega bi ne vedeli kako nadomestiti. Pri tem je ta nedostatek še celo v prvi vrsti laške vojske! To samo je dovelj, da je mogoče razumeti nestrpnost italijanskega naroda, vznemirjenost italijanskih vojaških časopisov ! Kar se tiče maščevanja nad Abrsinci, je pač težko verjetno. Mesto, da bi se pustil Menelik zapeljati v nastavljeno past, je nadaljeval svojo pot proti severu. Na ta način je zašel general Baratieri v skoro neprodorne kraje, njegove zveze z Masavo so bile vedno v nevarnosti, da ne bodo pretrgane od Abesincev. Taka je tedaj vojna 8 .tolpo divjakov". Cela strategija se skrči v znanost, kako naj hh pre žive čete v taoih krajih. To je naloga, katero je težko rešiti v Evropi. Smemo pa verjeti, da je skoro nemogoče rešiti to nalogo v Abesiniji. B. "V 1 JiibVJtml, 10- marca. Volilna reforma. Odsek za volilno reformo je tudi pritrdil vladi, da se bode indirektno volilo povsod v novi kuriji, kjer deželni zbor direktnih volitev ne sklene. Indirektne volitve posebno žele Poljaki in veleposestniki. Čudno je pa, da v odseku ni nobeden vlade vprašal, če misli, predno bodo nove volitve za državni zbor, sklicati deželne zbore, da se izreko, hočejo li za državni zbor v novi kuriji direktne ali indirektne volitve. Po našem mnenja hoče vlada, da se bode povsod indirektno volilo, Is ondu, kjer se bode deželni zbor izrekel po lastni inicijativi za direktne volitve, se bode direktno volilo. Pred prvimi državnozborakimi volitvami ps nsjbrl deželni zbori ne bodo niti imeli priložnosti o tem ss izreči. Gospodarska beda v Srbiji. Ta država, ki je 2e nedavno se domišljala, da je poklicana igrati vlogo jugoslovanskega Pijemonta, se bode zares v jedni stvari mogla primerjati z Italijo, namreč glede revščine. Obresti od zasebnih dolgov so močno narasle in oderuhi pridno žanjejo. Ker so državne blagajnice prazne, davčni organi strogo izterjavajo davke. Hiše se prodajajo po trideset, štirideset in petdeset frankov. V take razmere so pripravili deželo Milan in njegove vlade. Sedaj pa skoro ni več pomoči. Žitnice, o katerih je Itistič trdil, da so finančna moč Srbije, so tudi največ prazne. Pri tacih razmerah pač Srbi najpametneje narede, če popuste vse svoje velike politične načrte. Italiji prijazni listi dokazujejo, da s tem, da je Italija v Afriki tepena, veljava njenega zavezništva ni nič izgubila. Ko bi bil Baratieri zgubil tudi vse vojake, bi s tem italijanska vojna sila še ne bila dosti oškodovana. V resnici je pa stvar drugačna. Na to ne pride, koliko vojakov je palo v Afriki. Pomisliti je pa, koliko je vredna vojska kake države, ki se da od polcivilizovanih Afričanov kar tako pretepsti. Na zaveznico, ki ima tako slabe vojake in vojskovodje, se nobena država ne more niti zanašati. Ko bi bili tudi premagani Italijani, bi to ne bilo nič tacega, a da so Afričani njih vojsko popolnoma razgnali na vse štiri vetrove, da so od štirih brigad kar tri izgubili, to ja pa nečuveno. Tacih dogodkov je malo v zgodovini. Italijansko zavezništvo je vsekako jako palo v ceni. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10. marca. — (Katoliško resnicoljubje) Sinočni »Slovenec11 se drzne b pravo katoliško resnicoljubnostjo zatrjevati, da je katoliškonarodna stranka predlagala v dež. zboru isto podporo slovenskemu gledališču kakor finančni odsek, torej G000 gld. Iz govora dr. Tavčarja, kateri prijavljamo na drugem mestu, razvidijo čitatelji, iz katerih razlogov je narodna stranka morala glasovati za jednako podporo slovenskemu in nemškemu gledališču, in iz njega se tudi uverijo novic, da je klerikalna stranka predlagala slovenskemu gledališču podpore 4000 gld., nemškemu pa 3000 gld., za nagrado izvirnim slovenskim dramam pa 2000 gld. Poštenjak Andrej Kalan je v svojem govoru izrecno rekel, da predlaga to le začasno. Ker se dovoljuje dež. podpora vedno le za jedno leto, je očitno, da je s to besedo hotel si zavarovati pravico, glasovati pri drugi priliki zoper vsako podporo. Toliko, da se Spozna resnicoljubnost tiste katoliške druhali, ki se stika okoli „Slovenca". — (Repertoir slovenskega gledališča) Danes in v četrtek se bode pela opera „('' a-ro s t r e I e c". — (Koncert „Glasbene Matice".) Mnogo lepih in krasnih uspehov je dosegla že vrla naša »Glasbena Matica", odkar deluje na umetniškem polju, a tako impozantnega, kakor je bil včerajšnji, dosedaj Še ne beleži v svoji kroniki. Vsi obširni prostori „Sokolove dvorane" v Narodnem domu so bili natlačeno polni odličnega občinstva, mej katerim smo videli g. dež. predsednika barona II e i n a in mnogo civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Včerajšnji koncert nam je potrdil to, o čemur smo bili že itak preverjeni, namreč, da bode naše .Glasbene Matice" mešani zbor nastopil pri dunajskih koncertih ne samo v zares veličastnem številu pevk in pevcev, nego da bode tudi v umetniškem oziru izvajal vse točke z onim dovršenim fraziranjem in nuancira-njem, kateri mu je udahni I po neumornem svojem trudu premarljivi koncertni vodja g. M. H u b a d. Odloživši obširno poročilo o koncertu za jutri, kon Štatujemo z velikim zadoščenjem, da tolicega zanimanja še ni bilo nikdar za kak koncert v Ljubljani m tudi z dežele je prihitelo mnogo prijateljev domače glasbe, da se preverijo o velikem napredku u&šega prvega glasbenega zavoda, ki je z včerajšnjim koncertom pokazal, kaj se da doseči z zares vse pohvale vredno izredno požrtvovalnostjo Članov zbora »n njihovega vodje. Slava jim I — (Vodstvo kranjske hranilnice) je na prošnjo konsorcija za gradbo lokalne železnice Ljubljana - Vrhnika sklenilo predlagati na dan 9. aprila t I. sklicanemu občnemu zboru, naj prevzame hranilnica glavinskih delnic po nominalni vrednosti 14.900 gld. Ker prsvsams dežela za 20.000 gld. glavinekih delnic, interetsntjs pa za 15,100 gld. js s tem pokrit znesek 50.000 gld., kateri je bilo dobiti, in zgradba te železniške proge popolnoma zagotovljena. — („Jour-fixe") bode v petek ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Alojzija Zajca na Rimski cesti. — (Nevaren zločinec.) Cigan Alojzij Breščak, rojen 1. junija 1872 v Kranji, pristojen baje v Jarše, okraj Kamnik, je pri ces. kr. deželnem eodišču v Ljubljani v preiskovalnem zaporu radi mnogih zločinov, osobito tatvin in javnih posilnosti. Ta cigan je na glasu kot jako silovit človek in drzen tat, tako da se ga vse boji. Ridi tega je domnevati, da je uiml še mnogo zlučinov, katerih pa ljudje niso naznanili oblastvom. Klatil se je z večine po okolicah Tržiča, Kranja, Kamnika, Brda in Gornjega Grada, a tudi okrog Ljubljane, Vrhnike, Logatca in Škofje Loke Isti je velike, bolj šibke postave, črnih, na čelo počesanih las, bolj bele kože, kakor so običajno cigani, sivih oči, velikega nosu in ima prav redko, mahu podobno brado črne barve ter nosi glavo nekoliko priklonjeno. Oblečen ja bil običajno precej čedno, včasih pa tudi raztrgan in bos. Ako je komu znano kako kažnjivo dejanje, katerega je ta cigan sumljiv, a še ni prijavljeno orožnikom ali sodiščem, naznani naj je najbližji c. kr. orožniški postaji, c. kr. okrajnemu sodišču ali pa neposredno c. kr. deželnemu sodišču v Ljubljani. — (Tujci v Ljubljani ) Tekom meseca febru-varja letos bilo je v tukajšnjih hotelih in gostilniških prenočiščih 1400 tujcev, za 171 več n-»go v istem mesecu lanskega leta. — (Gozdni požar na Golovcu ) Na bližnjem Golovcu nastal je včeraj popoludne požar, ki je posestniku Mekincu iz Hradeckega vasi uničil mnogo borovcev ter provzročil nad 100 gld. škode. S pomočjo vojakov posrečilo se je požar kmalu udušiti. — (Izpred porotnega sodišča) Včeraj sta se vršili se dve obravnavi pod predsedstvom gonp. svetnika Pleškota. Pri prvi, kratki, bil je Henrik Kopač iz Idrije zaradi hudodelstva nečistosti obsojen v 15 mesecev ječe. — Druga obravnava je trajala do 0. ure zvečer. Obtoženi so bili posest niki V. Šuštersič, I. Bolte in J Piruat ter mizarski pomočnik J Sovine, vsi iz Msngiša, da so na „žegnanako nedeljo" zvečer dogovorno napadli družbo fantov iz Malegs MengiŠa in da je vsled tega bil zaboden fant Alojzij Star. Obtožbo je zastopal gosp. Ekl, zagovarjala sta gg. dr. Tavčar iu dr. Majaron. Zaslišanih je bilo mnogo prič, ki pa slučija niso mogle brezdvomno pojasniti. Ker je bila velika tema, ni bilo mogoče videti, kdo je Sitarja zabodel. Sum, da bi bili obtoženci zvršili dogovorjen napad, ni držal. Porotniki so dotično vprašanje glede vseh obtožencev zanikaii z 10 glasovi proti 2 in sodišče je na to vse obtožence oprostilo Obravnavi je prisostvovalo veliko občinstva, največ iz Muigiša. — (Na včerajšnji semenj) se je prignalo 1003 konj in volov, 342 krav in Gl telet, skupaj 200G glav. Kupčija je bila srednja; nagnali so res veliko goveje živine, kakor tudi kupcev je bilo iz vseh krajev, a ker je bila cena previsoka, ni bila kupčija tako živahna, kakor je bilo pričakovati. Najživnhnejša kupčija je bila še z voli, ker so bili prišli kupci z Morave in so veliko volov pokupili — (Sneg) Po priroduih zakonih, formuliranih v kmetskem koledarju, morali bi se že veseliti spomladi, solnce bi moralo sijati in pomladanske cvetke bi morale poganjati — mesto pomladi pa imamo danes zopet zimo; par ur je intenzivno snežilo, ulice so polne snega in plundre in ljudje se jeze, da jih je kmetski koledar prevaril. — (Častno občanstvo) je podelil trg Bra-slovče gospodu Janezu Hausenbichlerju v priznanje njegovih zaslug za Savinjsko dolino. — (Akad. teh. društvo „Triglav4 v G rade i ) Novovoljeui odbor se je takole sestavil: Predsednik g. med. Rudolf Weibl, podpredsednik g. phil. Fran Vadnjal, tajnik g. phil. Vladimir Herle, blagajnik g. med. Jožef Strašek, knjižničar g. jur. Vladimir Leveč, gospodar g. jur. Stanko Krmavner, odbornik nam. g. med. Franc Šabec. — (Goldinarakih bankovcev) se je do konca meseca februvarja vzelo 5G.8O1.30G iz prometa in jih je samo še za l,O81.0G5 gld. v prometu. * (.Tako, zdaj se grem ustrelit".) Na D u naju garuizujoči poročnik L. W., lep in vesel dečko, je bil neizmerno zaljubljen v sestro svoje svakinje. Ta pa ni marala za mladega poročnika in vse prigovarjanje je bilo brez uspeha. Predvčerajšnjim je prišel poročnik k svoji svakinji in tam izvedel, da nima nič upanja pridobiti si ljubezen ljubljenega dekleta. Šel je v kavarno igral navidezno dobre volje partijo karambola in ko je bila igra končana, se poslovil od svojih tovarišev z besedami: „tako, zdaj se grem ustrelit". Peljal se je v Prater in se tam ustrelil, kroglja pa je obtičala v sencih in ni možgan ranila, vsled Česar je nekoliko upanja, da mladi mož uteče smrti. * (Neprijetno presenečenje) V šestem razredu gimnazije v Tarnopolu so te dni žulili matematiko, kar se odpro vrata in v šolsko sobo stopi zalo kmetsko dekle z otrokom v naročaji. Profesor strmi, dijaki strme, vse molči in čaka, kaj poreče tujka. Ta pokiraa prijazno profesorju, se ozre po dijakih, stopi k neki klopi, položi otroka pred ondu Sedečega dijaka in rekši: „tu ga imaš — svojega sina" odide b prijaznim pozdravom. Profesorji tar-nopolske gimnazije se radi tega škandala še do danes niso ntolažili. Darila.: Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv- Cirila in Metoda: Gg. Ivan K o kal j in Ivan Nagu v Javorniku na^ Gorenjskem vsak 1 krono. Skupaj 2 kroni. Živila rodoljubna darovalca iu njiju nasledniki! Dunaj 10. marca. V sinočni seji je posl. Gessmann nujno predlagal, naj se vlada pozove varovati ustavno zajamčeno pravico zborovanja. Unela se je daljša debata, končno je zbornica vzprejela nujnost Gessinannovega predloga. Zoper nujnost so glasovali poljski in konservativni poslanci. Ker je poljski posl. Lewako\vski glasoval za Gessmannov predlog, ga je poljski klub danes iz kluba izključil. Dunaj 10. marca. Poslanska zbornica je začela danes razpravo o proračunu poljedelskega niinisterstva. Predsednik Chlumecky je začetkom seje izjavil, da se mora proračun dne 21. t. ni. predložiti gospodski zbornici. Dunaj 10. marca. Danes so se sešli levičarski zaupni možje iz vseh strank, da se posvetujejo glede levičarskega shoda. Določilo se je, naj se shod vrsi o binkoštih. Dunaj 10. marca, češki poslanec dr. \\-it je odložil svoj mandat. Dunaj 10. marca. Ii Češke, Gorenje Avstrijske in Sdnograške pa tudi iz Neuič'.je se poroča, da so nastale velike povodnji. Rim 10. marca. Rudini je sestavil novo ministerstvo. Narodno-gospodarsKe stvari. — Poročilo o mojsterskih tečajih za čevljarje leta 1895., v c kr. tehnologiskem obrtnem muzeju na Dunaji. Od prvega do zadnjega decembra 1805. I. vložilo se je 24'.» prošenj radi vzprejema v tečaj za čevljarske mojstre. 151 prošenj je bilo spisanih v nemškem, 08 pa v češkem jt-ziku. 0G jih je bilo od mojstrov, 153 pa od pomočnikov. Z ozirom na neprimerno kva.lifi lacijo se je odklonilo že 121 prošenj. Od 151 nemških prošenj iib je iz zborničnega okoliša: Spodnje Avstrijsko 83, Zgornje Avstrijsko 1, Solnograd 1, Inomost 3, BoltaO 3, Koroško 7% Kranjsko 5, Gradec 5, Ljubno 2, Slezija 13, Praga 13, Plzenj G, Llberoe 15, Rudjevice 1, Hfb 11, Urno 8, Olomuc 0, Lvov 12, Krakovo 3, Rakov ina 1. Pri izberi prosilcev pomagajo trgovske zbornice, zadruge, obrtna društva, občinski zastopi in zaupni možje. Določba, pa kateri znaša šolnina za lečij 25 gld. in je oprostitev od š dnine najbližja olajšava za obisk tečajev manj premožnim, je imela dozdevno le teoretično vrednost. V skoro vseh prošnjah se je prosilo za ustanove, in kjer ne, zgoddo se je to le radi tega, ker prosilec ni vedel, da je olajšava mogoča. Stipendije, znašajoče 50 do 150 gld. so se odmerjale vedno z ozirom na oiebne razmere, oddaljenost domovine in glede na to, ali je prosileo mojster ali pomočnik. Od sedaj naprej bosta pa samo dve vrati štipendij in sicer 70 gld. za pomočnike in po 1)0 gld. za mojstre. Jedina spremenljiva točka ao potni troŠki. Izjema v tem pravilu je le pri dunajskih prosilcih in sicer se je odmerila za mojstre štipendija G0 gld., za pomočnike pa 50 gld. Dosedaj so bili na Dunaji 4, v Ustji na Češkem 1 tečaj. Od 4 dunajskih tečajev je bil pri drugem učni jezik češki. 40 obiskovalcev (27 mojstrov in 22 pomočnikov) se razdeli na posamezne kronovine sledeče: Spodnje Avstrijsko 7, Tirolsko 8, Predarelsko 3, Koroško 2, Kranjsko 2, Štajersko 2, Šlezija 4, ueško 22, Moravsko 3 Galicija 4. Učni črtež na teh tečajih obsega sledeče predmete: a) jt manje mere, strokovno risanje, prikroje-vanje, ročno delo v izdelavi gornjih delov, izdelava spodnjih delov; b) izdelovanje čivljev s pomočjo najvažnejših modernih delavskih pripomočkov ut »trojev, ki 8e gonijo z roko in nogo; c) obrtno knjigovodstvo in kalkulacija. Kakor poroča strokovni učitelj, ni v začetku tečajevem povprečno skoro nobeden prositelj zmožen kopita rezati, vzorcev rezati. Nobeden nima pojma o anatomiji noge, o kalkulaciji 5% jih ni zmožnih jemati mero, gorenje dele pripravljati", preši vati, 8% j'n ne zna napravljati b p o d n j i h delov. V evrho nadzorstva tečajev, učnega napredka itd. se je ustanovil strokovni odbor, ki obstoji iz dvornega W. Kxoerja, kustosa inženirja L. Loosa, konceptnega adjunkta dr. A. Vetterja, dalje izvoljenih udov: tovarnarja čevljev Ahorner, izdelova-telja gornjih delov Kigel, dvornega čevljarja Siheer, mojstrov Weigert in \Vestpiial in izdelovalca kopit \Vanke. Strokovni odbor ima vsak teden pogovore, h katerim se kličejo tudi učenci in v vsakem tečaju je jedno veliko zborovanje. Od čevljev, izdelanih v teh tečajib, je bilo 74 parov iz prijaznosti naročenih. Razun teb čevljev se je oddalo zastonj 8 parov potrebnim učencem c. kr. tabnologiAkega obrtnega muzeja in 19 parov c. kr. sirotnišnici v IX. okraju. Mej drugimi, v teh tečajih izdelanimi predmeti je omeniti: noge iz malca, risarije, kopita, krojni vzorci različne velikosti in oblike, ki so se t ozirom na poznejše eventuvelno učno delovanje dalo absolventom. Kar se tiče nadaljne usode posameznih obia-kovalcev, bi bilo omeniti: Bogocz (sedaj na Dunaju) gre v evojo ftleško domovino, da ustanovi tam privatno učilnico; Kder (Kindberg) predava in pod-učuje v zadrugi; Hiebsch (Mariaschein) ravnotako. Jamnik, Veverka, Vrana (Praga) imajo postati strokovni učitelji ; Octovskjf, Lastovka bota postala potovalna učitelja na Češkem. Celevvicz iu Melzger sta voditelja in preddelavca v galiških deželnih in vzornih delavnicah. Wenzel jo postal voditelj lvov-ske dobavne družbe itd. itd Prihodnje leto bodo: 4 tečaji na Dunaju in 8 tečajev izven Dunaja. Razun tečajev za čevljarske mojstre se bodo po naročilu c. kr. trgovinskega ministerstva t. 1. ustanovili na c. kr. tehnologiškem obrtnem muzeju mojsterski tečaji za stavbeno mizarske mojstre. Udeležili se jih bodo lahko mizarji vseh kronovin tostran Litave in sicer se ima prvi tečaj te vrste začeti že koncem marca t. 1. Iz nra: Jožefa Me terce zemlji&če v Zabreznici (preloženo) dne 18. marca in 17. n pri hi v Radovljici. Lorenca Sajovica zemljiška v Motniku, cenjena 1)810 gld. in 1000 gld., (v drugič i dne 14. marca v Kamniku. Antoni M i k I i (* a posestvo v Jerovi vasi, ci-njeno 4*177 gld., dne 14. marca in 18. aprila v Ljubljani. Franceta 0 raž na posestvo v Studencu, cenjeno 1419 gld., dne 14. marca in 1M. aprila na Hrdu. Umrli so LJubljani: 4. marca: Uršula Potočnik, strežnica, 71 let, Kapi-telske ulice St. 1 I, ogtarelosti. f>. marca: Kristina Kuvčič, žena umirovi jenega vodjo zemlji&kt? knjige, li.'J let, Tivoli, ottarelost. — Marija Ura-tovž, kramarjeva lici, «> mesecev, Trnovski pristan St. 18, jetika. — M;itevž Cerne, izvofič.ekov sin, f» let, Marije Terezije 6t. 5, davi ca. 6, marca: Janez Zupančič, posestnikov sin. X leta, Kravja dolina st. 0, duvica. V hiralnici: 3. marca: Anton i'•■cenik, gostać, 86 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. Marec i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 9. 9.zvečer 729 2 62 p. m. jzah. skoro jas. 10. 7. zjutraj 7307 80 si. jvzb. oblačno 00 2. popoL 7331 1*6 b1. jvzh. sneženo malom Srednja včerajBnja temperatura 9*4°, za 69" nad nor- □O-u-rLa^slsa, "borza dne 10. marca 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/0..... Ogerska zlata renta 4°/,....... Ogerska kronska renta 4 ' „..... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dno 9. marca 1896. 40/0 državne srečke iz I. 1854 po 2f>0 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gin. . . Zemlj. obe. avstr. 4l/io/0 zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolf o ve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . Tr;imway-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rub olj......... 101 gld. 25 101 h 20 122 • 45 101 • 50 122 n 40 • 25 994 m — 381 n 50 120 • 75 59 n — 11 ■ 80 9 n 57 43 0 15 5 • 65 161 feld. 50 1H4 25 128 t» — 200 ■ ■ 50 22 • — 24 • 50 174 n 75 477 n — 1 a 28 kr. Umeten vrtnar oženjen, brez otrok, I6i'*e »službo ali pa tudi prevzame vsako delo njegove vrste proti dnevnemu plačilu. (2U61-1) Za več let daje se v najem ali slučajno tudi proda večja opekarna v Ribnici katere kakovost zemlje je na}lM»l|šn. Kaj več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (2041—3) Stefanija-moderce elegantne facone domače moderce III. (iz rastlinskega svilka) (2054-1) korzetna varovala ženske in otroške nogovice prodaj* po najnižjih oenah Karol Recknagel. C. lf. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic r -=» Izvod iz voznega reda yrml3wnrxx.mwm odL 1. oictolora. 1895 BfMtopao omenjani prthajaiul ta otfhajalnl cul oanaoani M arodi)aJ»ftiro|j«*aaia Aoru. Odhod lz LJubljana (ju*, kol.) 0» 1M. mri 3 mtn. f>* nodi oaabni Tlak t TrbU, Pontabal, Halja« c. loroa, Franaenafoata, Ijjabno, om 8«l«lhal t Auuee, leohl, Oman d*a, Bolnatfrad, 8»eyr, Lin«, BodoJaTioa, PlaaiiJ, Marijine Tut| ,luh Karlova Tare, ITranoore Tare, Pra«o, Llpiko, Dunaj Tla Anmttutn Oft B. uri lO mit*, mfutraj maaanl Tlak t Koo»t1«, Noto m m to. CM t. tara lO min. ajMtntf oaabni Tlak t TrbU, Pontabal, Beljak, o» Iotm, Franaenireate, Ljubno, Dana), Um Helathal t So In o grad, Dnn« Ti* AmataUan. CM tU. tari AS min. popriuAn* metani Tlak t Noto m m to, Koder]« Ol> 11. aH BO min. B&itoimdn* oaobnl Tlak t Trbla, Pontabal, 1Ig!j», Oalorao, Ljubno, Selathal, Dunaj. ' Oi 4. uri popoiaktrae- oaabni Tlak T Tibla, Beljak, Oelo»«o, Ljuhno Oai Selathal t Holnograd, Itend - Oaaaain, Zali na Jaaaru , Inonott' Uragan o. Odrih, GanaTO, Pavla, Starr, Lina, Otnanden, Iaohl, Hu,i,! Javlca, PlaanJ, »Sarijlu« Tara, Heb, PraooOTO Tara, Karlova Tari> Prago, Idpiko, DnnaJ rla Araitattaa. iM 7. HO min. »*Ww. aJatfr**č«r oaabni Tlak a DunaJa p rako Amatarkaua U Idnbnega, Baljaka, OaloToa, Pontahla, Trblia. Odhod lz IaJabEJon« (dri. kolj CM V. a*rt »H mtfn. mjutr*^ t Kamnik. a #. ■ OB . poyo/m.(iinoi 11 <'im I. 1S74. gA VABILO OBČNEMU ZBORU zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, skuharjev in žganjetočnikov' kateri hoilo v četrtek dne 12. sudca 1896. leta in ako hi »hor takrat ne l>il sklepčen v četrtek dne 26. sudca 1896. leta vsakokrat ob 2 uri popoludne v vrtnem salonu ,,Pri zvezdi" (g*. Ferlinz), --+Bt- Dnevni rod: 1.) ('itanie zapisniku izrednega ohfncga zbora dn6 4. julija lHItfj. i.) Porodilo <» delovanju zadružnoga atarcBinstva I. 18t*f». li.) (''itanje računa za 1. 18Hf>. I ) Voht v iiiičHmka, nJajM nameutnika in izstopivftili odbornikov. ,ri ) Predlog g, Štefanu Kranzota glede vpeljave zadružno bolniško blagajn* • i ) l'osHiiifi-ni predlogi zadružnili članov. Cjo;.T) V I j ubija ni, 24. svečana 1H«M>. Za zadružno taroSiustvo Ivuu ToNli, načelnik. Št. 2352. (9096—Sj Podpisani deželni odbor ruzpisnjo nledeče službe okrožnih zdravnikov: i i l i I ki^K L) v IBolilitjMltl HlMtriel z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklade od zdravatvenega okrožja, 2.) lin lirilu z letno plačo 000 gld , 3.) V I I'114» III I j «1 z letno plačo 800 gld. in 200 gld. letne doklado od zdravstvenega okrožja, 4.) v MorrvMlil Itekl z letno plačo 800 gld., 5.) v li€»ncnteu z letno plačo (>00 gld., (».) V Nckiioxr€*itli z letno plačo 800 gld., 7. ) V ttm.iriji pri Ljubljani z letno plačo 800 gld., 8. ) V lVllkili l.tiNln-iili z letno plačo 700 gld. Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanem" deželnemu odboru do 20. marcija 1896. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Oziralo se bode pa le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti ze službovali v kaki bolnici. XDeželrxi od-loor Uzra^r^oslrl V Ljubljani, dne 23. svečana 189G. Izdajatelj in odgovorni urednik: J oh i p Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarneu. 45