Na tradicionalnem velikošmarenskem ptičjem sejmu v Gradišču naval obiskovalcev / 18 Goriški grad spet postaja osrednja turistična atrakcija Tajnik SSk Damijan Terpin je prepričan, da so se razmere v slovenski manjšini po volitvah zelo spremenile /i 3 Primorski NEDELJA, 17. AVGUSTA 2008 Št. 195 (19.285) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) »Senatur« kot vedno igra na svojo roko SandorTence Od velikih strank je Severna liga tista, ki najboljše odraža interese in pričakovanja svojega volilnega telesa. Za to nosi največ zaslug Umberto Bossi, ki ni ideološko vezan na Silvia Berlusconija, a ga podpira iz koristoljubja. Tudi zaradi tega je edini, ki si v desni sredini upa kritizirati vodjo in mu tudi obrniti hrbet, kot se je zgodilo leta 1994. Bossi se je včeraj zavzel za ponovno uvedbo davka na nepremičnine (ICI), ki jo je Berlusconi pompozno napovedal v volilni kampanji in jo potem tudi dosledno uresničil. Šlo je nedvomno za zelo posrečeno potezo, ki pa ima tudi svoje negativne plati. Davek na prvo hišo je bil gotovo nepravičen, občine pa so bile s tem prikrajšane za denar, s katerim financirajo svoje usluge in storitve. Ker matematika ni mnenje, bo ta sredstva treba sedaj dobiti drugje. Ker Bossi ni neumen, je počakal, da ponovno uvedbo ICI najprej glasno zahtevajo na jugu Italije, potem pa se je oglasil še sam. Zadeve ni predstavil v okviru novih davkov, kar bi bilo nepopularno, temveč kot vprašanje, ki sodi v sklop t.i. davčnega federalizma. Davki, ki jih plačujemo občani, naj ostanejo doma, o njihovi namembnosti naj odločajo lokalne uprave, zlasti občine, a tudi dežele. Bossijeva »velikošmarna potegavščina« bo namreč kmalu romala v pozabo, vodja Lige pa kljub pisanemu in napadalnemu načinu izražanja ni človek, ki bi govoril tjavendan. Tudi njegove besede o ICI opozarjajo , da je Liga za desno sredino zahteven volilni partner. ZAKAVKAZJE - S podpisom Sarkozyjevega sporazuma o prekinitvi ognja Rusija sprejela umik svoje vojske iz Gruzije Načrt za umik pa še ni pripravljen - Bush zadovoljen TRST - Zaključek plovbe Zelenega škunerja Morje čisto, Soča pa ne Organizacija Legambiente predstavila rezultate analiz vode na obalah FJK TRST - S prihodom Zelenega škunerja v Trst se je v prejšnjih dneh končala letošnja kampanja naravovarstvene organizacije Legambiente, katere predstavniki so preverjali kakovost voda ob italijanski obali. Obalne vode Furlanije-Julijske krajine so v glavnem čiste, kar pa ni mogoče trditi za reko Sočo, ob izlivu katere so izmerili kar desetkrat večjo količino fekalnih bakterij od dovoljenega. Na 3. strani TBILISI - Ruske enote so se umaknile iz gruzijskega mesta Igoeti, ki leži okrog 30 kilometrov od prestolnice Tbilisi, le nekaj ur po tem, ko je ruski predsednik Medvedjev podpisal sporazum o prekinitvi ognja z Gruzijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem dejal, da ruske enote še nimajo časovnega načrta za umik iz Gruzije, kar zahteva podpisani sporazum. Namestnik načelnika generalštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin pa je povedal, da bo sestava mirovnih enot v Abhaziji in Južni Osetiji določena po političnih pogajanjih. Ameriški predsednik George Bush je pozdravil podpis sporazuma in poudaril, da ga mora Rusija zdaj tudi spoštovati in umakniti svoje sile iz Gruzije. Bush je Rusijo tudi opozoril, da si ne more lastiti gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Abhazije. Na 2. strani Milje: leva sredina solidarna z županom Nesladkom Na 4. strani Fabrizio Polojaz z inovativno ponudbo na trgu pražene kave Na 4. strani V Bračanu doživet poklon padlim vseh narodnosti Na 17. strani italija Bossi hoče uvedbo davka ICI RIM - Umberto Bossi hoče ponovno uvedbo davka na nepremičnine (ICI), ki ga je vlada Silvia Berlusconija po aprilskih volitvah ukinila. Voditelj Severne lige meni, da bi bilo treba omenjeni davek vključiti v t.i. davni federalizem, po katerem bi davki ostali v posameznih občinah oziroma deželah. Bossijeve besede so doživele odklonilno stališče v desni sredini, medtem ko Demokratska stranka izpostavlja nova razhajanja v vladnem, zavezništvu. Na 2. strani 2 Nedelja, 17. avgusta 2008 DNEVNE NOVICE / ZAKAVKAZJE - Potem ko ga je že v petek podpisal Mihail Sakašvili Ruski predsednik Medvedjev podpisal Sarkozyjevo premirje Moskva zagotavlja, da bo spoštovala vse člene, vključno z umikom svojil sil Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev na novinarski konferenci po podpisu sporazuma ansa MOSKVA, TBILISI - Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je včeraj podpisal sporazum o prekinitvi ognja z Gruzijo, ki ga je že v petek podpisal gruzijski predsednik Mihail Sakašvili. Ameriški predsednik George Bush je podpis sporazuma pozdravil in pozval Rusijo, naj se začne umikati z ozemlja Gruzije, kar so ruske enote po zadnjih podatkih že začele. Medvedjev je francoskemu predsedniku in predsedujočemu EU Nicolasu Sarkozyju že v petek zvečer zagotovil, da bo Rusija podpisala sporazum o prekinitvi ognja z Gruzijo in pri tem spoštovala vse člene tega sporazuma, vključno z obvezo o umiku svojih sil iz Gruzije. Vsebina dokumenta naj bi ustrezala dokumentu, ki sta ga pred tem že podpisala predsednika Južne Osetije in Abhazije. Iz Kremlja so tudi sporočili, da bo Rusija sprejela vsa načela francoskega sporazuma o prekinitvi ognja, o katerih sta se na srečanju v torek v Moskvi sporazumela Sarkozy in Medvedjev. Medtem je Gruzija ruske sile obtožila razstrelitve enega od glavnih železniških mostov v regiji Kaspi v središču Gru- Umberto Bossi predlaga ponovno uvedbo davka na nepremičnine ICI ansa SANTO DOMINGO V prometni nesreči umrle štiri Italijanke SANTO DOMINGO - V tragičnem trčenju med dvema avtobusoma v bližini mesteca La Romana, 130 kilometrov oddaljenega od prestolnice Dominikanske republike Santo Domingo, so umrle štiri italijanske turistke, drugih petnajst turistov pa je bilo poškodovanih, od tega dva težje. Štiri italijanske žrtve so 31-letna Lietta Marucco in 21-letna Nadia Cosco, obe iz pokrajine Vercelli, 50-letna Rossella Galbusera iz Valteline in 45-letna Cinzia Zaottini iz Firenc. Med poškodovanimi turisti, ki se zdravijo v različnih bolnišnicah, je tudi družina iz Brescie, Giampaolo in Francesca Melzani z njuno štiriletno hčerko. V bolnišnici v Santo Domingu se zdravita oba težje poškodovana Italijana, 29-letni Andrea Mariotta in 32-letni Marcos Carasiola. Ostali italijanski ponesrečenci so utrpeli lažje poškodbe. V nesreči je umrlo skupaj 29 ljudi, od tega 14 domačinov in 15 tujih turistov. ITALIJA - Stališče vodje Severne lige sprožilo ostro polemiko Bossi hoče spet davek ICI Glede volilnega sistema za evropske volitve je Napolitano demantiral »senaturja« RIM - Umberto Bossi hoče ponovno uvedbo davka na nepremičnine (ICI), ki ga je vlada Silvia Berlus-conija po aprilskih volitvah ukinila. Voditelj Severne lige meni, da bi bilo treba omenjeni davek vključiti v t.i. davni federalizem, po katerem bi davki ostali v posameznih občinah oziroma deželah. Besede, ki jih je Bossi izrekel na velikošmarni prireditvi Lige v kraju Ponte di Legno, so takoj sprožile ostro politično polemiko. Najbolj jezni na »senaturja« so v Nacionalnem zavezništvu, medtem ko v Forza Italia lakonično pravijo, da ponovna uvedba ICI ne sodi v vladni program. V Demokratski stranki so prepričani, da so Bossijeva stališča odraz nesoglasij v vladni večini, priznavajo pa, da je vodja Severne lige postavil resno vprašanje za lokalne finance. Še najbolj pozorni do Bossijeve-ga stališča so župani. Predsednik državnega združenja občin ANCI Leonardo Domenici, sicer župan Firenc, pravi, da je ukinitev davka na prvo hišo oziroma stanovanje spravil v hude težave občinske uprave, ki so se čez noč znašle brez zelo pomembnega finančnega vira. Domenici poziva Berlusconijevo vlado, naj vzame resno v pretres Bossijeva stališča. Ne toliko o ponovni uvedbi omenjenega davka, kot o vprašanju davčnega federalizma. Bossi je v Ponte di Legnu govoril tudi o evropskih volitvah, ki bodo prihodnjo pomlad. Zavzel se je za novo volilno zakonodajo in za večji volilni program za izvolitev evropskih poslancev. Do tukaj nič hudega, polemiko je sprožil njegov stavek, da spremembo volilnega praga za Strasbourg podpira tudi predsednik republike Giorgio Napolitano. Kvirinal je včeraj popoldne odločno zanikal Bossijevo trditev in dodal, da se državni poglavar ni nikoli vmešaval in se tudi ne bo v vprašanja, za katera je pristojen edino parlament. Napolitano sicer podpira reforme in dialog med strankami, a ne do takšne mere, da bi se direktno opredeljeval o volilnih sistemih. Bossi bo v vsakem primeru imel precej besede v razpravi o novem volilnem evropskem zakonu. Če ne drugo, ker bo vladni predlog po poletnih počitnicah predložil minister Roberto Calderoli, vidni predstavnik Severne lige. zije. Kot so ob tem sporočili iz gruzijske-ga zunanjega ministrstva, je zato pretrgan železniški promet med vzhodom in zahodom Gruzije. Namestnik načelnika gene-ralštaba ruske vojske Anatolij Nogovicin je obtožbe Tbilisija zavrnil in jih označil kot nepreverjene. »Zakaj bi uničevali mostove? Mi jih popravljamo,« je dejal na ruski televizijski mreži Vesti. Sporazum, ki obsega šest točk, med drugim Rusijo zavezuje, da se začne umikati z gruzijskega ozemlja. Poleg tega naj bi se vpleteni na podlagi sporazuma vzdržali uporabe nasilja, prenehali z medsebojnimi sovražnostmi, humanitarnim delavcem omogočili neoviran dostop do prizadetih območij. Gruzijska vojska se mora po sporazumu vrniti v svoja oporišča, začeti pa je potrebno tudi mednarodno razpravo o načinih zagotavljanja varnosti in stabilnosti v Južni Osetiji in Abhaziji. Podpis sporazuma je med prvimi pozdravil ameriški predsednik George Bush in ga označil za korak, ki ga navdaja z upanjem. Poudaril je, da mora Rusija sporazum sedaj tudi spoštovati in umakniti svoje sile iz Gruzije, in da si ne more lastiti obeh gruzijskih separatističnih pokrajin - Južne Osetije in Abhazije. Dejal je, da se o tem ni mogoče pogajati, saj sta obe pokrajini del Gruzije in ležita znotraj mednarodno priznanih meja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pojasnil, da ruske enote še nimajo časovnega načrta za umik iz Gruzije, kar zahteva podpisani sporazum. Lavrov je novinarjem povedal, da bo umik ruskih vojakov z gruzijskega ozemlja trajal »tako dolgo, kolikor bo potrebno«. Ob tem je dodal, da je veliko odvisno od tega, kako hitro bodo ruske enote uvedle »dodatne varnostne ukrepe«. »Ni odvisno samo od nas. Neprestano se srečujemo z različnimi težavami z gruzijsko stranjo. Umik je odvisen od tega, kako hitro in efektivno bomo rešili te težave,« je še dejal Lavrov. O resoluciji z zahtevo po prekinitvi ognja so se v petek pogovarjali tudi v Varnostnem svetu ZN, vendar pa pogajanja tudi tokrat niso bila uspešna, predvsem zaradi zahtev Rusije, ki ima pravico veta. Slednja je namreč vztrajala, da v resoluciji ne sme biti omembe spoštovanja ozemeljske celovitosti Gruzije. Ostali diplomati 15-članskega sveta so pojasnili, da bodo posvete o novem osnutku resolucije, ki bi formaliziral francoski sporazum o prekinitvi ognja med Gruzijo in Rusijo, najverjetneje začeli danes. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je zato prekinil dopust in začel zasebne pogovore z veleposlaniki ZDA, Rusije in Gruzije. (STA) Izgubljena denarnica po mesecu dni našla lastnika VIDEM - 17-letni Claudio Trevisan iz Celovca je po mesecu dni dobil nazaj svojo denarnico, ki jo je izgubil v Italiji. V denarnici je imel 400 evrov, bančno kartico in osebno izkaznico. 17-letnik se je 11. julija z vlakom odpravil iz Celovca do Vidma in nato z avtobusom do Lignana, kjer pa je ugotovil, da nima več denarnice. Izgubo je prijavil, vendar ni računal, da bo denarnico še kdaj dobil. Dokler ni v sredo prejel pisma iz Vidma, v katerem so mu sporočili, da je mehanik med vzdrževalnimi deli na vlaku našel njegovo denarnico. Claudio se je z očetom nemudoma odpravil v Videm, mehanik pa je za poštenost prejel nagrado. V Nemčiji zaradi uhajanja plina 90 zastrupljenih BERLIN - V tovarni barv in lakov v kraju Mönchengladbach na zahodu Nemčije je včeraj prišlo do uhajanja plina. Zastrupilo se je 90 ljudi, od katerih jih je 13 v bolnišnici, nihče pa ni v življenjski nevarnosti. Plin je začel uhajati po požaru, do katerega je po prvih podatkih prišlo zaradi napake na sistemu za gašenje ognja. S plinom se je zastrupilo nekaj delavcev tovarne, okoliških prebivalcev in gasilcev, tožili pa so zaradi omotice in slabosti. (STA) V turški Antalyi prvič več Rusov kot Nemcev ANTALYA - Turška turistična meka Antalya doživlja preobrazbo strukture gostov. Prvič v zgodovini ta turistični okoliš ob obalah Sredozemskega morja gosti več ruskih kot nemških turistov. Od začetka leta je Antalyo z letalom obiskalo več kot pet milijonov turistov, kar je 21% več kot v enakem obdobju lani. Od januarja do maja se je za dopust v Antalyi odločilo 1,267 milijona ruskih gostov, kar je 26,4% več kot v enakem lanskem obdobju. Nemci so se z 1,214 milijona uvrstili na drugo mesto (+25,3%), sledijo pa dopustniki iz Nizozemske, Ukrajine in Izraela. Srbija išče pravico pri ZN NEW YORK - Srbski zunanji minister Vuk Jeremic je Generalni skupščini ZN izročil predlog resolucije, s katero bi od Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) zahtevala, da poda mnenje o zakonitosti razglasitve neodvisnosti Kosova. Jeremic je na novinarski konferenci v New Yorku ob tem zagotovil, da bo Srbija odločitev ICJ spo-štovala.Besedilo resolucije, ki jo želi Srbija dati na dnevni red jesenskega zasedanja 63. Generalne skupščine ZN, je kratko in jedrnato. (STA) VREME - Hude posledice petkovih neurij po Evropi Doslej vsaj deset mrtvih Tri žrtve v Italiji, med temi tudi desetletni deček, ki je umrl zaradi udara strele ZAGREB, TURIN - Neurje, Id je v petek prizadelo sever Italije, Poljsko in Avstrijo, je po zadnjih podatkih zahtevalo najmanj deset življenj. V Italiji je zaradi udara strele v Turinu umrl desetletnik, pri Genovi je v razburkanem morju umrl 37-le-tni Italijan, blizu Genove pa še vedno pogrešajo 27-letno nemško turistko. V delih severne Italije je v petek zvečer padala toča premera štirih centimetrov. Blizu Bre-scie je veter pihal s hitrostjo do 100 kilometrov na uro. Ruval je drevesa in poškodoval strehe. Na jugu in v osrednji Poljski sta močan dež in viharni veter v petek zvečer zahtevala najmanj tri življenja, več deset ljudi je ranjenih, poškodovanih je 600 hiš. Na vzhodu Poljske je moški umrl, ko je močan veter razdejal mesto Kalina, v osrednjem delu države pa je drug moški umrl zaradi udara električnega toka, ko je veter pretrgal električni daljnovod. V Katowicah in drugod po Šleziji je toča velikosti teniških žogic poškodovala številne strehe in avtomobile. V Avstriji blizu St. Stefana je umrla Obupani starši nesrečnega dečka, ki je umrl zaradi udara strele pri Turinu ansa 41-letna ženska, na katero je med kolesarjenjem padlo drevo. O silovitem neurju so v petek poročali tudi drugod na jugu Avstrije, na Koroškem in v Zgornji Štajerski. O silovitem vetru z dežjem so v pe- tek zvečer in zgodaj davi poročali tudi iz Hrvaške, iz Medjimurske, Varaždinske in Krapinsko-zagorske županije. Neurje je spremljala toča, tudi v velikosti lešnikov in orehov. Ocene škode še ni. / ALPE-JADRAN Nedelja, 17. avgusta 2008 3 OKOLJE - Predstavitev rezultatov analiz posadke Zelenega škunerja FJK: ob čisti morski vodi huda onesnaženost Soče Ob izlivu reke ugotovili visoko stopnjo fekalnih bakterij - Nedavno neurje posledica podnebnih sprememb TRST - V Furlaniji-Julijski krajini je morje čisto in primerno za kopanje, problem pa predstavlja reka Soča, ob izlivu katere so ugotovili visoko stopnjo onesnaženosti. To so ugotovitve predstavnikov naravovarstvene organizacije Legambiente, ki so v Trst pripluli z znamenitim Zelenim škunerjem, s katerim so preverjali kakovost vode ob italijanskih obalah. Pobuda, ki se je začela 25. junija v Palermu, se je zaključila ravno v Trstu, kjer so naravovarstveniki organizacije Legambiente svoje izsledke predstavili na tiskovni konferenci v prostorih jadralnega društva iz Barkovelj in Grljana na barko-vljanskem nasipu. Podatke o »zdravju« morja na obalah pokrajin Videm, Gorica in Trst in o »bolezni« Soče so predstavili glasnica Zelenega škunerja Elisabetta Galgani, Michele Tonzar z deželne koordinacije Legambiente in predsednik tržaške sekcije organizacije Lino Santoro. Kakovost morske vode, so opozorili, se je tudi na obalah FJK kot drugod po Italiji izboljšala. Vodo so analizirali pri Lignanu, Gra-dežu, Marini Julii pri Tržiču, Sesljanu, Grljanu, Barkovljah ter pri Sv. Roku pri Miljah: povsod so ugotovili, da ni onesnažena, pri čemer so se omejili le na preverjanje prisotnosti fekalnih bakterij. Če se kopalci v omenjenih krajih lahko (vsaj glede tega) mirno podajo v morje, pa je veliko manj zdrava reka Soča, saj so pri izlivu v Pancanski zaliv zabeležili desetkrat večjo količino fekalnih bakterij od dovoljenega. Umazanijo prinašajo v Sočo razni pritoki (na srečanju z novinarji so omenili zlasti potoke Grojno, Pevmico in Koren), v katere se iztekajo fekalije iz naselij, ki niso še priključena na greznično omrežje. Problem, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, je zelo občuten, hkrati pa se stvar tudi močno podcenjuje, zato bi se morali deželni in pokrajinski upravitelji s tem vprašanjem soočiti v vsej njegovi kompleksnosti in ga rešiti. Če je voda renomiranih kopališč, kot sta Gradež in Lignano, čista, je treba pomisliti tudi na kakovost vode v »manjših« letoviščarskih krajih, ki se nahajajo v Pan-canskem zalivu oz. v bližini Tržiča in izliva Soče. Ravno pred nekaj dnevi smo v našem dnevniku pisali, da so odredili prepoved kopanja tako pri Marini Julii kot pri Štarancanu. Zeleni škuner je namreč pri Marini Julii analiziral vodo le dan pred nalivom, zaradi katerega so Soča in nekateri kanali v zaliv ponovno prinesli veliko umazanije. Če je glede onesnaženosti s fekal-nimi bakterijami stanje našega morja do- Z leve: Santoro, Galganijeva in Tonzar so predstavili izsledke Zelenega škunerja kroma bro, pa istega ni mogoče reči glede onesnaženja z drugimi snovmi. Problematičen je predvsem obalni pas, ki gre od tržaškega novega pristanišča do Milj in je bil razglašen za onesnaženo območje državnega interesa zaradi prisotnosti opuščenih ali še dejavnih industrijskih obratov, zlasti škedenjske železarne. Dokler ostanejo kemikalije in kovine na morskem dnu, je eno, nekaj povsem drugega pa je, če tamkaj plujoče ladje razgibajo vodo in s tem tudi raznesejo strupene snovi. S slednjimi se lahko hranijo ribe, ki potem končajo na naših krožnikih, je bilo rečeno, zato bi morali čim bolj zmanjšati ladijski promet na tistem območju, načrtovana gradnja uplinjevalnika pri Zavljah pa ne gre v to smer. Dežela in krajevne uprave bi se morale tudi zamisliti nad nedavnim neurjem, ki je največji meri prizadelo Gradež. Ni šlo za nepredvidljivo vremensko ujmo, ampak za posledico podnebnih sprememb, so prepričani pri Legambiente, podobni pojavi pa utegnejo biti v prihodnosti še bolj pogosti. Zato bi morali sprejeti potrebne ukrepe, kot so zmanjšanje ogljikovih emisij v zraku, uporaba fotovoltaičnih sistemov, razvijanje alternativnih energetskih virov in pravilna zaščita zelenih površin. V kratkem pa bo v sodelovanju med organizacijo Legambiente in Pokrajino Trst zaživelo ekološko informativno okence. Ivan Žerjal ŠMAREN - Neurje v Kanalski dolini Dežela FJK razglasila izredno stanje in nakazala prvih 500 tisoč evrov pomoči VIDEM - Hladna vremenska fronta, ki je v petek popoldne in ponoči povzročila hude nalive v severni Furlaniji in še posebej v Karniji in Kanalski dolini, se je včeraj oddaljila in prepustila prostor soncu, ki ga ne bo manjkalo niti danes in jutri. V Kanalski dolini, ki jo je neurje močno prizadelo že pred petimi leti, je petkov naliv z močnim vetrom sprožil nekaj usadov, zaradi katerih so bile ceste neprevozne, nekatere vasi pa je voda odrezala od sveta. Na območju Tablje se je znašlo v težavah okrog 40 tržaških skavtov, ki so jih rešili člani civilne zaščite, neko poškodovano osebo pa so odpeljali v bolnišnico s svojim terenskim vozilom. S Trbiža so poročali o poplavljenih kleteh in garažah. Deželni odbornik za civilno zaščito Vanni Lenna je zvečer potrdil, da je bilo za Kanalsko dolino razglašeno izredno stanje. Po njegovih podatkih je bilo na območje napotenih 130 prostovoljcev civilne zaščite, deželna vlada pa je za nujno po- moč nakazala 500 tisoč evrov. Včerajšnja razjasnitev je omogočila ogled prizadetih območij in odprtje cest, ki so bile zaprte zaradi usadov. Vse kaže, da je največ škode ravno na cestah in drugih javnih infrastrukturah, medtem ko hiše v glavnem niso bile poškodovane. Izjema so le nekatere, ki se nahajajo ob rečici Bartolo, ki se vije skozi Trbiž, saj je voda na enem mestu prestopila strugo. Kot je včeraj povedal deželni odbornik Lenna, pa ni bilo nobene škode na infrastrukturah, ki so bile zgrajene v Kanalski dolini po neurju pred dvema letoma. Poleg skupine tržaških skavtov je neurje na veliki šmaren presenetilo še nekaj turistov. Dvajset mladih avstrijskih in nemških turistov, ki so kampirali ob reki Tilment na Porde-nonskem, je bilo v noči na soboto pred naraslo reko rešenih z gumijastimi čolni in helikopterji. Dva mladeniča so iz previdnosti sprejeli v bolnišnico, ker sta kazala znake podhla-jenosti. Neurja najhuje prizadela vzhodno Slovenijo LJUBLJANA - Zaradi močnih neviht so se v petek zvečer nad Dolenjsko, Posavsko, Podravsko, Vzhodnoštajersko, Pomursko regijo in južnim delom Za-hodnoštajerske regije razbesnela zelo močna neurja z vetrom, točo in močnimi nalivi, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje. Neurja so poškodovala veliko objektov in podrla večje število dreves in drogov, strele pa so zanetile več požarov. Slovenska filmska retrospektiva v Clevelandu CLEVELAND - Po uspešnih julijskih projekcijah v newyorškem Lincoln centru se je retrospektiva slovenskega filma preselila v "največje slovensko mesto v ZDA' Cleveland, kjer bo na sporedu do konca avgusta. Kasneje se filmi selijo tudi v nekatera druga ameriška mesta in Kanado. Ameriški filmski ustvarjalec slovenskega rodu Joe Valencic je sporočil, da se je odprtja retrospektive preteklo nedeljo v Inštitutu za filmsko umetnost v Clevelandu, po kateri je bil prirejen tudi sprejem, udeležilo 175 ljudi. Uvodoma so prikazali filma Vesna in Dolina miru, do konca retrospektive z naslovom "6 desetletij slovenskega filma" pa jih bodo v Clevelandu prikazali skupaj osem. Prikazovanje filmov v Cle-velandu sponzorira največja slovenska organizacija v ZDA Slovenska narodna podporna jednota. Valenčič, ki v Clevelandu predstavlja filme in jih postavlja v zgodovinski kontekst, je sporočil, da je slovenske filme, predvsem starejše, zelo težko videti v ZDA. Ameriški Slovenci sicer izražajo razočaranje, ker ni več takšnih filmov na voljo v DVD obliki. V ZDA naj bi bila v tej obliki na voljo le dva slovenska filma. V Zagrebu umrla legenda slovenske in jugoslovanske filmske fotografije Tomislav Pinter ZAGREB - V Zagrebu je v petek v 83. letu starosti umrl znani direktor fotografije Tomislav Pinter, sicer legenda jugoslovanske in slovenske kinematografije, so sporočili iz Art Medie. V Sloveniji je največ filmov posnel s pokojnim režiserjem Matjažem Klopči-čem (Dediščina, Strah, Ljubljana je ljubljena), delal pa je tudi z Andrejem Mlakarjem in Metodom Pevcem. Tomislav Pinter se je rodil 16. junija leta 1926 v Zagrebu. Po končani II. moški gimnaziji v Zagrebu je vpisal slikarstvo na Likovni akademiji v Zagrebu leta 1946, vendar je študij kmalu opustil, ker je želel postati filmski snemalec. politika - Damijan Terpin v Sobotni prilogi Dela »Po deželnih volitvah so se razmerja sil ■ ■ • «v« • v« - v slovenski manjšini cisto spremenila« LJUBLJANA - Po aprilskih volitvah so se politične razmere v slovenski manjšini zelo spremenile. V to je prepričan deželni tajnik Slovenske skupnosti Damijan Terpin, ki v intervjuju za Sobotno prilogo Dela izraža upanje, da bo njegova stranka s časom postala zbirna stranka vseh Slovencev. Slednja bi bila enako oddaljena od obeh političnih koalicij, ki se na oblasti izmenjujejo v Italiji. Terpin, ki odgovarja na vprašanja rimskega dopisnika Dela Toneta Hočevarja, ocenjuje tako parlamentarne, kot deželne volitve. Miloš Budin po njegovem ni več kandidiral, ker je v Demokratski stranki namesto Fassinove prevladala Veltronijeva usmeritev, s katero nekdanji vladni podsekretar nima veliko skupnega. Veliko novost predstavlja po Terpinovem mnenju odločitev SSk, da je na deželno listo vključila tudi ljudi, ki ne sodijo v strankin tradicionalni krog. Mednje sodi Igor Gabrovec. Druga novost je dejstvo, da so iz deželnega sveta izpadli Slovenci na listi SIK in predvsem pri Demokratski stranki. »V teh razmerah se je SKGZ znašla kot riba na suhem, nima namreč političnih referenc,« je prepričan Terpin. Tudi zaradi te praznine SKGZ predlaga Zvezo Slo- Deželni tajnik SSk Damijan Terpin vencev. Namen je žlahten, način izvedbe tega predloga pa je po mnenju voditelja SSk zelo vprašljiv. Politično in volilno gledano je Terpin prepričan, da imamo danes na eni strani SSk, na drugi levičarske stranke. »Približno na pol smo razdeljeni, enaki smo si,« je Hočevarju povedal še zamejski politik. SSk se je odprla in skuša uresničiti idejo zbirne stranke vseh Slovencev. Ljudje so preboleli travme preteklosti in danes mlade zanima biti skupaj. Glede predloga Zveze Slovencev Terpin očita SKGZ, da postavlja Slovensko skupnost na raven vseh ostalih italijanskih strank, kar se mu ne zdi pravično. SSk podpira enotnost med Slovenci, ki pa mora biti poštena in odkrita. Po Ter-pinovem mnenju si ne moremo domišljati, da bomo združevali civilno družbo (SSO in SKGZ), hkrati pa bomo podpirali cepljenje na politične stranke. SSk podpira zamisel o Narodnem svetu. S tem bi nam uspelo združiti krovni organizaciji, civilno družbo in tudi politiko. Potem bi se ta organizacija lahko predstavila na volitvah s samostojno listo, tako kot delajo vse uspešne narodne manjšine v Evropi. Ni treba omenjati južnotirolskega ali valdostanskega modela, temveč katalonskega, kjer je stranka manjšine močna, brez ideoloških predznakov. Terpin citira Italijansko unijo na Hrvaškem, ki sproti podpira eno ali drugo vlado, glede na to, koliko je vlada pripravljena storiti zanje. GORIČKO - Praznik Prekmurski Slovenci slovesno proslavili združitev z matico MURSKA SOBOTA - V Gradu na Goričkem je bila včeraj slovesnost ob združitvi prekmurskih Slovencev z matico, slavnostni govornik na predvečer praznika pa je bil predsednik vlade Janez Janša. S tem praznikom se v Sloveniji spominjajo na 17. avgust 1919, ko je vojaška oblast, potem ko je jugoslovanska vojska zasedla Prekmurje, upravljanje nad njim predala civilni oblasti. Ob bistvenem poudarku, ki ga v prireditev vključuje zgodovinsko dejstvo združitve Prekmurja z matičnim narodom, je umetniški program tokrat namenil posebno pozornost predstavitvi pokrajine Goričko, ki obsega poseben, gričevnat del Prekmurja. Govorni del slovesnosti letos so sestavljala umetniška besedila pesnikov in pisateljev, ki izhajajo iz Goričke-ga, ali so z njim sicer tesno povezani. Ti avtorji so Dušan Šarotar, Milan Vincetič, Ernest Ružič, Štefan Kardoš in Fe-ri Lainšček. V glasbenem delu pa so prekmurske ljudske pesmi v sodobnih priredbah izvajale skupine Jararaja, Brina, Terrafolk in Mystica & Space Doctors. Sodelovali so še Združeni gorički pevski zbori pod vodstvom Dejana Pra-sla in Policijski orkester pod vodstvom Tomaža Kmetiča ter Boštjan Rous. Plesni del s plesi z Goričkega pa je izvedla Akademska folklorna skupina France Marolt. Avtorji letošnje proslave so scenarist Feri Lainšček, režiserka Duša Škof in muzikolog Tomaž Rauch, režiser video filmov pa je Aleš Nadai. 4 Nedelja, 17. avgusta 2008 TRST APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it ■ ■ « w ■ m ■ h ■ v/ m v/ v. i i i vi m i i v 1.1 i vi i i i v i ij u vi u i j ^ i i ■ m v v. vy i i ■ vy m i i ^ i\i i i i \v/ i vy i i Vrsta pločevinastih kač na cestah in avtocestah Kilometrske vrste pri Moščenicah, Ključu in Bazovici - Povečan promet na tržaški obalni cesti Potem ko je petkov praznik velikega šmarna minil v znamenju »avtomobilskega miru«, pa se je na včerajšnji dan obnovil gost promet, ki je prišel do izraza zlasti v dopoldanskih urah z daljšo kolono pri avtocestnem izhodu pri Moščenicah, pa tudi na deželni cesti št. 14 od Peska do Ključa. Tako se je po podatkih prometne policije dopoldne pri avtocestnem izhodu pri Moščenicah ustvarila kake tri kilometre dolga vrsta vozil, ki so bile namenjene proti Trstu in verjetno tudi proti letoviščarskim krajem v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav tako gost je bil promet tudi na Krasu, točneje pri Bazovici: s Peska se je proti Ključu vila dolga kolona vozil, v poznih popoldanskih urah pa so nam sporočili, da se je tudi na avtocestnem priključku št. 13 od Padrič proti Ključu vila štiri kilometre dolga kolona. Po avtocesti je promet popoldne potekal normalno, nekoliko povečan je bil na obalni in sosednjih cestah. Prometna policija je tudi poskrbela za signalizacijo, ki je voznikom, namenjenim v Slovenijo, svetovala obvoz v smer Sežane. Včeraj se je dolga vrsta avtomobilov vila tudi pri Bazovici kroma PODJETNIŠTVO - Dolgoletni član SDGZ Fabrizio Polojaz z novim podjetjem za kavo Primo Aroma stavi na mešanico Skupaj z družbenikom Corradom Bassanesejem ponujata različne in domišljene kombinacije različnih vrst kave Pred približno letom se je dolgoletni član Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) Fabrizio Polojaz odločil, da bo podjetniško pot nadaljeval skupaj s svojim sodelavcem, sedaj družbenikom Corradom Bassanesejem, s katerim sta ustanovila podjetje Primo Aroma srl, ki se ukvarja s praženjem kave. Kava ima na svetovnem trgu kar 4-odstotni delež vseh trgovskih izmenjav, prvi pa so z njo začeli trgovati Arabci, ki so gojili tako imenovano vrsto "arabica", še danes najbolj znano in slovečo. Plantaže kave so se hitro razširile po vsem tropskem pasu, posebno po prihodu kolonialnih sil, ki so kavne rastline razselile od Brazilije vse do Indonezije, kjer so Nizozemci začeli gojiti vrsto "robusta", ki je manj žlahtna od arabice, je pa bolj odporna do nekaterih bolezni, ki prizadenejo te rastline. Robusta daje espresso kavi strukturo, ki je mešanica samih zrn arabice ne premore, zato sta se mlada podjetnika odločila, da bosta vsako vrsto kave, tako arabice kot robuste, pražila ločeno in ju še- le na koncu zmešala in tako pridobila kavo, ki ima uravnovešen okus med sladkim in grenkim, bogato aromo in primerno čvrstost. Na njihovem "kavnem menuju" so različne vrste mešanic, ki so primerne za vsak, tudi najbolj prefinjen okus, saj so skrbno izbrane surovine prvovrstne in prihajajo z najboljših plantaž iz najrazličnejših držav. Njihov espresso lahko že okusite v nekaterih gostinskih obratih v Trstu in okolici, kavno mešanico pa je možno najti tudi v lokalnih trgovinah, kjer vas bo pritegnila s svojo prepoznavno rdečo pločevinko. SDGZ bo v sodelovanju s podjetjem Primo Aroma srl priredilo v jesenskem roku tečaj spoznavanja in približevanja kavi, v slovenskem ali italijanskem jeziku, ki bo namenjen gostincem in prodajalcem, pa tudi kavnim navdušencem, ki bi radi pobliže spoznali to temno pijačo in mogoče izvedeli tudi to, zakaj je že stoletja tako priljubljena. Prijave sprejema tajništvo SDGZ na št. 0406724824-28 ali po elektronski pošti info@sdgz.it. Fabrizio Polojaz in Corrado Bassanese v pražarni in na stojnici med enim izmed dogodkov na tržaškem nabrežju RIBIŠKI POMOL Delfin končal »počitnice« v Trstu Po nekaj dneh, ki jih je preživel »na počitnicah« v Trstu, se je potujoči delfin odločil, da se raje vrne na odprto morje. V noči na petek je zapustil vode pri ribiškem pomolu in izginil neznano kam. Tržačani, ki so čudovito morsko žival praktično posvojili, seveda upajo, da je brez težav iz-plula iz pristaniškega območja in se podala na odprto morje. Upati je tudi, da je žival, ki je med Tržačani zbudila zelo veliko zanimanja in občudovanja, pri dobrem zdravju, na kar sta dali sklepati njena igrivost in lakota. POLITIKA Milje: tudi SSk podpira upravo Danilo Šavron kroma Miljska levosredinska koalicija se je enotno postavila v bran župana Neria Nesladka in njegove uprave, ki je v teh dneh pod močnim udarom opozicije. Solidarnostno izjavo je podpisala tudi Slovenska skupnost, ki jo v občinskem svetu zastopa Danilo Šavron, sicer edini Slovenec v miljski skupščini. Demokratska stranka, Občani, SSk, Demokratična levica, SIK, Zeleni, SKP, Italija vrednot in PSE menijo, da so obtožbe desne sredine na račun župana popolnoma neosnovane. »Občani Milj so bili vedno kritični, znajo pa razlikovati resnice o laži. Kritika je sicer srž demokracije, takšne nizkotne in-strumentalizacije pa ne peljejo nikamor in škodijo sožitju med občani,« so prepričani predstavniki strank in gibanj, ki podpirajo Nesladkovo koalicijo. V tiskovnem sporočilu napovedujejo, da se ne bodo več odzivali na laži in podtikanja desne sredine, temveč bodo na napade odgovarjali s konkretnimi dejanji, za katere odgovarjajo pred miljsko skupnostjo. Koalicija torej poziva župana in občinske upravitelje, da nadaljujejo na poti izvajanja upravnega programa, s katerim je Nesladek pred dvema letoma postal župan in premagal dotedanjega župana iz vrst desne sredine Lorenza Gasparinija. Vsega je »kriv« veliko-šmarni letak, v katerem je opozicija objavila dolg seznam morebitnih neizpolnjenih obljub Nesladkove koalicije. Župan, ki pripada Demokratski stranki, je dejal, da ga ne motijo ne kritike in tudi ne omenjeni seznam, pač pa številne laži in popolnoma izmišljene številke, ki jih vsebuje opozicijski letak. / TRST Nedelja, 17. avgusta 2008 5 REPENTABOR, NABREŽINA - Nadaljevanje pobud ob praznikih velikega šmarna in sv. Roka Ob neugodnem vremenu verska in druga srečanja Na Repentabru je v petek dopoldne maševal škof Ravignani - V Nabrežini danes višek praznovanj Vreme na veliki šmaren ni bilo najbolj naklonjeno pobudam, ki so jih ob prazniku Marijinega vnebovzetja in godu sv. Roka imeli na sporedu na Repentabru in v Nabrežini. Zaradi negotovih vremenskih razmer in dežja je glavna dopoldanska romarska maša ob desetih (po tisti, ki jo je že ob osmih zjutraj daroval domači župnik in openski dekan Anton Bedenčič) na Repentabru potekala ne na odprtem prostoru pod lipami na Tabru, kot veleva običaj, ampak v bližnji župnijski cerkvi. Mašo je v nabito polni cerkvi daroval tržaški škof msgr. Evgen Ra-vignani ob somaševanju župnika Be-denčiča. V svoji homiliji se je škof osredotočil na lik božje matere Marije, ki je po krščanskem izročilu postala Kristusova mati in tako skupaj z Bogom uresničila vse svoje načrte o ljubezni, zakonu in materinstvu, ter na sporočilo, ki ga Marijina življenjska zgodba ima za mlade. Na enak način kot Marija se po besedah tržaškega škofa morajo mladi pri iskanju uresničitve svojih želja opreti na Boga, pri čemer je posebej poudaril pomen molitve. Spored petkovih verskih svečanosti je v popoldanskih urah obsegal tudi mašo, ki jo je za prisotne romarje daroval župnik Bedenčič. Repentabrski župljani pa so včeraj obhajali god svojega zavetnika sv. Roka z dopoldansko in večerno mašo ter koncertom v izvedbi nabrežinske godbe. Ob tem se je bilo mogoče okrepčati z domačimi dobrotami (zlasti kuhanimi štruklji) in si v Srenjski hiši ogledati razstavo ikon Silve Bogatez in grafik Laure Stor. Dež jo je v petek zagodel tudi organizatorjem praznovanja sv. Roka v Na-brežini, kjer pa je včeraj pri stojnicah lahko stekla animacija v organizaciji Društva kmečkih žena iz Pregarij, v večernih urah pa je v župnijski cerkvi bil na sporedu koncert organista Mirka Butkoviča. Večer se je zaključil s koncertom priljubljene slovenske skupine Čuki na vaškem trgu. Višek praznovanj bo danes, ko bo ob 10. uri v župnijski cerkvi maša, za njo pa procesija po vasi, medtem ko bosta v večernih urah na sporedu nastopa društva Alojzij Mihelčič in skupine Brštulin ter domačega Godbenega društva Na-brežina. Ljubitelji umetnosti in ljudskega izročila pa si bodo lahko še danes ogledali razstave v Grudnovi hiši, prostorih SKD Igo Gruden, Kavarni Gruden in župnijski dvorani. Na voljo bodo tudi Okusi tradicije, kjer bodo pri stojnicah na voljo dobrote in izdelki kmetovalcev in obrtnikov iz občin Devin-Nabrežina, Ilirska Bistrica in Komen. V petek je v nabito polni repentabrski cerkvi maševal tržaški škof Evgen Ravignani (desno), na nabrežinskem trgu pa so v teh dneh stojnice s tradicionalnimi dobrotami (spodaj) kroma združenje il pane e le rose - Brošura Il giornale in classe Antologija 37 člankov Tudi ponartis italijanske ustave - Glavni pobudnik Glavno besedo kulturni animator Edoardo Kanzian Brošuro »Il giornale in classe je pripravilo Združenje Il pane e le rose s podporo tržaške pokrajinske uprave in pod pokroviteljstvom časnikarske zbornice Furlanije-Julijske krajine Združenje II pane e le rose je s podporo tržaške pokrajinske uprave in pod pokroviteljstvom časnikarske zbornice Furlanije-Julijske krajine pravkar objavilo brošuro »Il giornale in classe (la notizia)«. Gre za antologijo 37 časnikarskih člankov s ponatisom italijanske ustave, ki jo izdajatelj namerava podariti profesorjem in študentom tukajšnjih šol z namenom, da bi jih spodbudil k oblikovanju kritičnega odnosa do sredstev javnega obveščanja. Publikacijo so predstavili to sredo v prostorih tržaške knjigarne Fel-trinelli. Glavno besedo je imel kulturni animator Edoardo Kanzian, voditelj združenja Il pane e le rose ter urednik brošure. Sicer pa je predstavitev nudila priložnost za javno razmišljanje o odnosu med informacijo in demokracijo, pa tudi med informacijo in mirnim sožitjem. Sodelovali so Gianni Marteloz-zo, Martin Brecelj, Emiliano Bazzanel-la, Antonio Caiazza, Maurizio Lozei in drugi. Večer so popestrili recitatorki in popevkar Giuseppe Signorelli. KMEČKA ZVEZA Obvezne prijave zalog vina Kmečka zveza obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija ob polnoči. Rok za predstavitev prijave zalog zapade letos 10. septembra. Te obveznosti so oproščeni samo privatni končni porabniki in trgovci na drobno. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti, in sicer črna in bela vina, namizna vina, vina s kontroliranim poreklom, vina z geografskim poreklom, ne glede na leto proizvodnje. Tudi letos se bodo prijave izpolnjevale neposredno na spletni strani SIAN-a www.SIAN.IT). Prijavo se lahko vloži ali preko Pooblaščenih centrov za strokovno pomoč v kmetijstvu (CAA) ali neposredno po pošti na AGEA (s priporočenim pismom). Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do 8. septembra. Na Devinskem gradu saksofoni v družbi klavirja V okviru mednarodnega glasbenega festivala Nei Suoni dei Luoghi na Devinskem gradu bo jutri ob 21. uri koncert kvarteta saksofonistov Accade-mia, ki ga prireja tržiško združenje Progetto Musica, financira pa Dežela FJK. Saksofoniste Gaetana Di Bacca, Enza Filippettija, Giuseppeja Berardi-nija in Fabrizia Paolettija bo spremljal virtuozni pianist Bruno Canino. Iz varnostnih razlogov bo na voljo le omejenih 300 sedežev, vstopnice pa bodo v prodaji od 18. ure naprej pri grajski blagajni. Pred koncertom si bo mogoče tudi ogledati grad po znižani ceni pet evrov za vstopnico, ki bo veljala tudi za koncert. Danes voden ogled razstave o Marii Callas V gledališkem muzeju Carlo Schmidl (palača Gopcevich, Ul. Rossini 4) bo danes ob 11. uri voden obisk (v priredbi Erice Ciliat) po razstavi z naslovom Maria Calass 30 let pozneje. Razstavo je pripravila fundacija grškega parlamenta ob tridesetletnici smrti slovite operne pevke, pri postavitvi pa so sodelovali še Občina Trst, tržaški mestni muzeji, gledališki muzej Carlo Schmidl, italijanska sekcija grškega kulturnega sklada in tržaška grška pravoslavna skupnost. Pobiranje odpadkov v Dolini Zaradi velikega šmarna bodo v občini Dolina jutri, 18. avgusta in v torek, 19. avgusta, odvažali odpadke, ki bi jih sicer morali pobrati že v petek, 15. avgusta, po naslednjem razporedu: steklo, plastika in pločevinke (rumena posoda), papir in karton (modra posoda) ter splošni odpadki (zelena posoda) bodo pobirali v vaseh Gročana, Draga, Pesek in Jezero; papir in karton v Krmenki in industrijski coni; splošne odpadke pa v Boljuncu, Gornjem Koncu, Domju, Lakotišču, Frankovcu in Žavljah. Steklo, plastiko, pločevinke in papir-karton bodo pobirali jutri, splošne odpadke pa v torek. Izlet v Beljak za starejše iz treh okoliških občin Odgovorna za Upravno službo - socialno skrbstvo obvešča, da občine Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo izlet v Avstrijo (Beljak in grad Landskron) v petek, 19. septembra 2008. Izleta se lahko udeležijo osebe, ki so starejše od 65 let s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanje in dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. V zgoniškem botaničnem vrtu Rastline v loncu Po velikem šmarnu bosta v botaničnem vrtu Carsiana v Zgoniku tudi danes dva vodena ogleda (ob 16. in ob 17. uri) z naslovom Rastline v loncu. Pobuda sodi v okvir poletne dejavnosti vrta, posvečene kraški vegetaciji, ki se bo 31. avgusta končala z multimedij-sko umetniško instalacijo, posvečeno Juliusu Kugyju. V botaničnem vrtu je na ogled več kot 600 primerkov avtohtone vegetacije, ki je predstavljena v svojem naravnem okolju in opisana v informativnem gradivu, pojasnjena na vodenih ogledih in z različnimi dejavnostmi, ki so primerne tudi za otroke. Za celotno dogajanje skrbi zadruga Curiosi di natura (Radovedni po naravi), sodi pa v okvir dejavnosti od-borništva za okoljsko vzgojo pri Pokrajini Trst. Jutri odkritje spomenika Geppinu Michelettiju Tržaški župan Roberto Dipiazza bo jutri ob 17.30 v parku na Trgu Rosmini odkril spomenik, posvečen tržaškemu zdravniku Geppinu Michelettiju (1905-1961). Spomenik je bil izklesan iz nabrežinskega kamna po projektu arhitekta Ennia Cervija. 4 il giornale in classe i (la notizia) Arttologid di dri kol i gionialistici t ¡I testo della nostra Costltuziont ■ r«>* t n.rrt II^IU dau-m-ivu | ■ ■ ■ r^j-L-^ 6 Nedelja, 17. avgusta 2008 TRST FESTIVAL MORJA - Komedija v režiji in priredbi Maria Uršiča Na Očarjevem borjaču v Križu drevi še zadnjič Zakonske zdrahe Na Očarjevem borjaču v Križu bodo drevi še zadnjič uprizorili komedijo "Zakonske zdrahe: štorja ljubj'zni j'nu ruagov" ki jo je priredil in režiral Mario Uršič. V narečni igri nastopajo Miranda Caharija, Livio Bogatec in Andrej Rismondo. Začetek ob 21. uri. Gledališka predstava, ki ji je v pre- teklih dneh nekoliko ponagajalo vreme, sodi v Festival morja, ki je letos doživel četrto izvedbo. Glavni pobudnik te prireditvi je Združenje za Križ ob sodelovanju Kriškega teatra, Ribiškega muzeja in SKD Vesna. Festival morja je, poleg narečne komedije, popestrila še opera Figarova svatba v izvedbi Kriške mednarodne pevske akademije pod vodstvom neumornega Alessandra Švaba. Festival morja je bil priložnost za promocijo Združenja za Križ in obenem tudi Ribiškega muzeja, ki bo imel sedež v stavbi pod Domom Alberta Sirka. spominska fotografija Otroška kolonija v Logatcu leta 1951 Včeraj danes Danes, NEDELJA, 17. avgusta 2008 HIJACINT Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 - Dolžina dneva 14.01 - Luna vzide ob 20.20 in zatone ob 6.34. Jutri, PONEDELJEK, 18. avgusta 2008 HELENA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1006 mb raste, veter 27 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 58-od-stotna, nebo spremenljivo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. OKLICI: Fulvio Bigollo in Gabriella Lon-za, Paolo Visintini in Annamaria Renna, Roberto De Gioia in Luisa Sotti, Mariano Agresti in Ružena Brodova, Vladimiro Ronzani in Mariacinzia Borghese, Moreno Kraljevic in Roberta Russo, Loran Sodomaco in Katerina Pecar. Loterija 16. avgusta 2008 Bari 10 9 61 50 89 Cagliari 24 21 5 69 49 Firence 77 42 48 76 23 Genova 77 66 64 68 13 Milan 35 17 45 9 39 Neapelj 64 5 43 83 32 Palermo 89 11 21 15 53 Rim 7 72 4 33 25 Turin 30 21 43 51 69 Benetke 21 71 61 5 1 Nazionale 83 8 42 19 6 V nesreči laže ranjena Gost promet včerajšnjega dne je verjetno botroval lažji prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne okoli 15.11 na deželni cesti št. 14 pri Gornjem ključu med Bazovico in križiščem na H. Točne dinamike nam včeraj ni uspelo izvedeti, jasno je le, da sta bila v nesrečo vpletena avtomobil in motor, pri čemer sta ostali laže poškodovani dve osebi. Na prizorišče so prispeli agenti občinske policije in reševalci službe 118, ki so poskrbeli za prevoz obeh ranjencev v bolnišnico na Katinaro na zdravljenje. V teh prazničnih dneh svežih novic ni na pretek. Pa tudi če bi jih bilo, bi se vedno našel prostor za kratek spomin na dogodke pred petdeset in več leti. Zgornja fotografija je tako nastala leta 1951, ko je bila skupina otrok iz tržaške pokrajine v koloniji v Logatcu. Udeležilo se je je tudi nekaj otrok iz Doline in od Domja, ki so takrat, ko so bili časi precej dsrugačni kot danes, preživeli prijeten mesec dni. Hodili so na razne izlete v bližnjo okolico in si med drugim ogledali tudi Postojnsko jamo. Ob koncu kolonije so pripravili tudi zaključno veselico ali kot so takrat pravili - miting. Kot vzgojiteljici sta bili takrat v koloniji tudi Roža Samec Pečenik in zdaj že pokojna Vida Čok. Super Enalotto Št. 99 7 10 35 64 77 89 jolly 21 Nagradni sklad 3.036.058,89 €Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 49.470.544,18 €1 dobitnik s 5+1 točkami 629.002,67 €20 dobitnikov s 5 točkami 23.587,60 €1.708 dobitnikov s 4 točkami 276,20 €63.707 dobitnikov s 3 točkami 14,81 € Superstar 83 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 5 dobitnikov s 4 točkami 27.620,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 1.481,00 € 3.000 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 18.870 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 40.414 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ¿3 Čestitke V Lakotišču naša TIZIANA okrogla leta slavi, še mnoga zdrava leta ji želita mama in papa. V Križu je glasno zarjovelo, levčka GABRIEL in RUBEN na fešto kli-četa veselo. 3 x 1 poljubček pošiljata bratrančkoma Jana in Andreja. Danes praznujeta v Švici DRAGO in SILVA BOLČIČ zlato poroko. Da bi še naprej bila srečna in zdrava in bi se vsi skupaj še srečevali jima želita Neva in Ada z družinama. Včeraj, 16. avgusta, je praznoval MANUEL SEDMAK devet let. Vse najboljše in da bi bil priden v šoli mu želijo nonoti iz Križa in od Domja. [I] Lekarne Nedelja, 17. avgusta 2008 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, U l. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Zavije - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 2212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Zavlje - Ul. Flavia 39/C Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. avgusta 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (040 767391), Ul. Commerciale 21 (040 421121), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4). Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Capo di piazza Mons. Santin 2 (bivši Trg Zedinjenja Italije 4 - 040 365840). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Mali oglasi IŠČEM zazidljiv teren na Opčinah ali na Kontovelu. Tel. 347-7334742. KUPIM KNJIGE za 5. razred znanstvenega liceja. Klicati na tel. št.: 340-0030154. PRODAM KNJIGE za znanstveni licej (nekatere knjige so skupne za vse li-ceje). Klicati na tel. št.: 340-0030154. -/ PRODAM ročni »malen in prešo«. Skupna cena 200,00 evrov. Tel. 040-229243. in Osmice MARČELO IN ERVIN DOLJAK sta odprla osmico v Samatorci 22. Toplo vabljeni! Tel. 040-229180. NA KONTOVELU v »Bkdjezji« je pri Lisjaku odprta osmica. Tel. 040-225305. OSMICO smo odprli v Šempolaju, v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl v Medjivasi 21 Paolo Pernarčič. OSMICO smo odprli pri Batkovih, Repen 32. Tel. 040-327240. V KRIŽU pri Beljanovih je Silvano odprl osmico. ZIGON MIRO je odprl osmico, Zgonik 36. E1 Turistične kmetije AGRITURIZEM GRGIČ - PAPRI- ČE 193 - Odprt vsak petek, soboto in nedeljo. 338-8804089 a Poslovni oglasi NUJNO IŠČEMO V NAKUP PROSTOR v pritličju pribl. 150 do 200 kv.m, primerno za skladišče v bližini Opčin. Možen dostop s tovornjakom. Tel.: 347/7866436 od 9. do 12.ure STRAPA GUARPIELLA - PRIVATNIK PROPA stanovanje, avtonomno ogrevanje, višje nadstropje, dvigalo, na zelenje, dnevna, dve sobi, kuhinja, kopalnica, shramba, balkon. 340-4642902 GOSPA SREDNJIH LET PROFESIONALNO OPRAVLJA usluge za ostarele. Tel.: 00386-31494835 KOZMETIČNI SALON na Opčinah išče kozmetičarko/ja. Za dodatna informacije 3470660007 ŠPEPITERSKO PODJETJE V TRSTU ZAPOSLI uslužbenca/ko, starost največ 40 let, v komercialnem uradu za tujino, z odličnim znanjem angleščine in dobrim znanjem hrvaščine. Prioritetno bo tudi poznavanje in uporaba raznih temeljnih tipov software-ja. Svoje podatke, napisane v slovenščini, pošljite na poštno številko 2151. PRI TEŽAVAH s krčnimi žilami in odprtimi ranami se obrnite na tel. 00386-31837218 H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE OPPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Nedelja, 17. avgusta 2008 7 |(Mliu tura v sodelovanju s KD RIBIŠKI MUZEJ Tržaškega Primoija In s slovenskim KD VESNA vljudno vabita na IV. Festival Moija s komedijo: Zakonske zdrahe: storja ijubjaznl j'nu ruagou... Režija: Mario Uršič Igrajo: '« Miranda Caharija Livij Bogateč - Koča Andrej Rismondo Danes, 17. avgusta ob 21.00 zadnja ponovitev V Križu na "SRENJSKEM BORJAČU PRI OČARJEVIH" ut Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.00, 18.30, 21.00 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«. ARISTON - 21.00 »Lussuria«. CINECITY - 15.05, 16.10, 17.15, 18.10, 19.05, 20.15, 21.15, 22.00 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Ca-spian«; 15.00, 18.35, 20.20, 22.10 »Lui, lei e Babydog«; 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Io vi trovero'«; 15.05, 16.00, 18.00, 19.00, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 16.50 »Ombre dal passato«; 15.00 »Hellboy: The golden army«. EXCELSIOR - Dvorana zaprta zaradi poletnega dopusta. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto zaradi poletnega dopusta. FELLINI - 16.15, 22.20 »Agente Smart - Casino totale«; 18.00, 20.15 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Iden-tikit di un delitto«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Io vi trovero'«. KOPER - KOLOSEJ - 22.15 »Iskan«; 15.50, 17.50, 19.50 »Kung fu Panda«; 21.50 »Zohan je zakon«; 16.40, 19.30 »Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan«; 14.00, 16.30, 19.00, 21.30, 0.00 »Mumija«. NAZIONALE - Dvorana 1: 14.30, 16.45, 18.00, 19.40, 22.00 »Il Cavaliere os-curo«; 14.30 »Underdog«; Dvorana 2: 14.30, 16.45, 19.30, 22.00 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Ca-spian«; Dvorana 3: 14.30 »Impy e il mistero dell'isola magica«; 18.20 »L'in-credibile Hulk«; 20.15 »Wanted -scegli il tuo destino«; Dvorana 4: 16.30, 20.30, 22.15 »Lui, lei e Baby-dog«; 16.30, 22.15 »-2 Livello del ter-rore«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorane so zaprte zaradi poletnega dopusta. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 24. avgusta, avtobusni izlet na Planino pri Jezeru. Odhod avtobusa bo ob 6.30 s trga Oberdan, oziroma ob 6.45 izpred hotela Danev na Opčinah. Prijave sprejemata: Livio tel.: 040-220155 in Vojka tel. 040-2176855 ali 3335994450. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabijo na romanje na Barbano in na Sveto goro v ponedeljek, 1. septem- ctant'Ánna Impresa Trasporti Funeßri IjF Pogrebno podjetje ...v Trstu ocC Ceta 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 Pogrebne storitve, prevoz s pogrebnim vozilom tudi v tujino, upepeljevanje, pokopališka dela Trst Ul. Torrebianca, 34 Ul. deiristria, 129 bra. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan od 7. uri, s Proseka ob 7.15, s Sv. Križa ob 7.00, s Sesljana ob 7.30. Stroški romanja (avtobus, barka in kosilo) znašajo 35 evrov. Za vpis in podrobnejše informacije kličite čimprej na tel. št. 040-220693 ali na št. 3479322123. LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. 70-LETNIKI OBČINE DOLINA prirejajo v nedeljo, 7. septembra, izlet v Begunje in na Bled s kosilom pri Jožev-cu. Pohitite, saj je še malo prostih mest. Lahko se nam pridružijo tudi Krašovci in Tržačani. Informacije na tel. št.: 040-228468 (Ada) ob uri kosila ali zvečer. UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine De-vin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Landskron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Sesljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. Ü3 Obvestila KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v mesecu avgustu podružnice v Nabrežini, Dolini in na Opčinah zaprte. O.N.A.V. - tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina, vabi vse člane in prijatelje, da se udeležijo večerje, ki bo v četrtek, 28. avgusta, ob 20.00 v restavraciji Križman v Repnu. Tečajnikom bodo ob tej priliki podeljene diplome. Za prijave in informacije kličite na tel. št. 333-4219540. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v ul. Crispi 3 sporoča, da bo v mesecu avgustu zaprt zaradi dopusta. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča obiskovalce, da bo do ponedeljka, 18. avgusta, zaprta zaradi počitnic. GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo tajništvo zaradi poletnega dopusta zaprto do sobote, 23. avgusta. Od 25. avgusta dalje bo odprto s poletnim urnikom, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bodo v avgustu uradi v Trstu, Gorici in Čedadu delovali po poletnem urniku: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. št.: 320-4511592 ali na www.ricma-nje.org. TEHNIČNI URAD OBČINE DOLINA obvešča, da bo do ponedeljka, 25. avgusta, urad za urbanistiko, zasebno gradnjo in trgovino odprt za javnost samo ob torkih in četrtkih od 8.30 do 10. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do vključno 1. septembra zaprta zaradi letnega dopusta. NARODNA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo odprta s poletnim urnikom do petka, 29. avgusta, in sicer od 8. do 16. ure. ZSŠDI obvešča, da bosta od 18. avgusta dalje urada delovala s poletnim urnikom (od 8. do 14. ure). ŽUPNIJA SV. ROKA v Nabrežini vabi na praznovanje vaškega zavetnika, ki bo danes, 17. avgusta. Slovesno mašo ob 10.30 bo daroval zla-tomašnik msgr. Franc Bole. Samo še danes pa bo v župnijski dvorani na ogled razstava Škedenjskega etnografskega muzeja. Ogled je možen od 18. do 22. ure. SKD IGO GRUDEN prireja v okviru praznika sv. Roka v nabrežinskem vaškem jedru »geomantično delavnico« za odrasle danes, 17. avgusta, ob 16. uri. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 v večernih urah. Mesta so omejena. DUHOVNE VAJE ZA ŽENE IN DEKLETA bodo od 18. avgusta do 20. avgusta v domu Blagrov (Le Beatitudi-ni). Vodil jih bo pater dr. Silvin Kajnc z Brezij. Prijave na tel.: 040-299409 (Norma). KRUT obvešča, da bo urad speet odprt od ponedeljka, 18. avgusta. SKD IGO GRUDEN prireja delavnico za otroke od 6. do 12. leta »Skriti zakladi krajine« v dveh terminih: od 18. do 22. avgusta ali od 25. do 29. avgusta. Delavnica bo potekala v društvenih prostorih in v nabre-žinskem vaškem jedru od 9. do 12. ure. Vodila jo bo akademska slikarka Ani Tretjak. Za informacije in vpis pokličite na tel. št.: 040-220680 ali 339-4184635. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV obvešča, da bo urad odprt od ponedeljka, 18. avgusta 2008. DEMOKRATSKA STRANKA organizira praznik demokratov od 22. do 24. avgusta v Prosvetnem domu Tabor na Opčinah. V petek, 22. avgusta, ob 19. uri razprava na temo »Trst mesto znanosti«, na pobudo mladih demokratov koncert ansambla Siti hlapci iz Maribora; v soboto, 23. avgusta, razprava na temo »Vloga Krasa pri razvoju tržaške pokrajine«, ples z ansamblom Su-venir; v nedeljo, 24. avgusta, razprava na temo »Prihodnost tržaškega pristanišča«, ples z ansamblom Alter ego. Vsak dan obratujejo dobro založeni kioski. URAD SKLADA MITJA ČUK bo do vključno 23. avgusta zaprt zaradi počitnic. BARKOVLJANI bomo počastili svojega zavetnika sv. Jerneja v nedeljo, 24. avgusta, z dvojezično mašo, ob 18. uri, med katero bo pel domači zbor. Po maši bo procesija s svečkami, nato otvoritev prenovljene župnijske dvorane. Vabljeni! SOMPD VESELA POMLAD z Opčin vabi osnovnošolce, ki jih veseli petje, da se udeležijo pevskega tedna »Dobra volja je najbolja«, ki bo od 25. do 29. avgusta v prostorih Marijanišča na Opčinah. Ob petju se bodo zvrstile športno- razvedrilne dejavnosti, srečanja in izleti. Za prijavo in informacije Sara (040 420975), Nataša (040 213249). Pridružite se nam! ŽUPNIJA IN ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME v Sv. Križu pri Trstu organizirajo drugi del oratorija za otroke zadnjih dveh letnikov vrtca, osnovnošolske otroke in dijake nižje srednje šole, ki bo v Slomškovem domu od 25. do 29 avgusta. Orato-rij bodo vodili animatorji iz Slovenije. Za vpis in podrobnejše informacije pokličite čimprej na tel. št. 040-220693. JADRALNI KLUB ČUPA organizira od 25. do 29. avgusta celotedenski tečaj windsurfa za odrasle in otroke, ki so že dopolnili 11. leto starosti. Odvijal se bo od 10. do 16. ure. Možne so tudi individualne ure windsurfa. Za vpisovanja in informacije lahko pokličete na tel. 334-3042911 in po e-mail: in-fo@yccupa.org. SLOVENSKA PROSVETA IZ CELOVCA, ZTT, MLADIKA, KD KRAŠKI DOM, ZADRUGA NAŠ KRAS vabijo ob 95-letnici pisatelja Borisa Pahorja na srečanje ob izidu zgoščenke »Varuhu jezika in modrijanu nad zalivom« v ponedeljek, 25. avgusta, ob 19.00 v Pokrajinski muzej v Repnu s pisateljem se bo pogovarjal Horst Ogris, urednik slovenskih oddaj avstrijskega radia v Celovcu; glasba: Tonč Feinig, jazz pianist. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SKD TABO R-O PČINE sporoča vsem cenjenim članom, da je v mesecu avgustu društveni bar zaprt za dopust in obenem tudi vse dejavnosti v Prosvetnem domu. ANED - ZBD (Združenje bivših De-portirancev v Nacistična Taborišča) obvešča, da bo sedež v ul. Rio Primario 1 v Trstu v avgustu zaprt. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu je zaprta za poletne počitnice do 31. avgusta. PROSVETNI DOM NA OPCINAH bo v avgustu zaprt. AŠD BREG vabi v košarkarski kamp, ki bo potekal v Dolini od 1. do 5. septembra, od 14. do 18. ure. Skupine bodo vodili izkušeni društveni trenerji. Obiskal jih bo tudi ugledni gost iz slovenske košarkarske scene. Za informacije in prijave kličite na telefonski številki: 347-3591855 Boris Salvi, 3495196951 Aleš Stefančič ali elektronska naslova: manu.1976@libero.it, oz. ales.stefancic@libero.it. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi od 1. do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opčinah k udeležitvi ustavrjal-nih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-instrumenatlna delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). V ponedeljek, 1. septembra, ob 15. uri odbojkarski turnir, ob 18.30 nagrajevanje in slovesno odprtje festivala. Od torka do petka ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto 6. septembra, ob 21. uri v Finžgarjevem domu na Opči-nah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 339-7046331 (Rafaella). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR prireja intenzivni tečaj ritmične gimnastike od 1. do 9. septembra (ne v soboto in nedeljo) od 9. do 12. ure, za dekleta, ki se že ukvarjajo s tem športom. Za prijave in informacije pokličite na tel. 328-2733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). Vabljeni! SLOVENSKI INFORMATIVNI CENTER Narodni dom (Ul. Filzi 14 - Trst) bo zaprt do ponedeljka, 1. septembra. ZAKLJUČNA OKROGLA MIZA drage mladih z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« bo na sporedu v soboto, 6. septembra, ob 10. uri v parku Fin-žgarjevega domu na Opčinah. Vabljeni! ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. H Prireditve ZDRUŽENJE ZA KRIŽ Kriški teater in Mednarodna akademija za petje v Križu vabijo na IV. Festival morja. Program se bo zaključil s komedijo »Zakonske zdrahe: štorja ljubljezni j'nu ruagou...«, v kateri nastopajo: Miranda Caharija, Livij Bogatec-Koča in Andrej Rismondo v režiji Maria Ur-šiča. Uprizoritev bo še danes, 17.av-gusta, ob 21. uri. Vse predstave bodo na »Srenjskem borjaču pri Očarjevih« v Križu. SKD IGO GRUDEN vabi v društveno dvorano in kavarno na razstavo Kreativna prepletanja umetnikov z obeh strani meje ter na osebno razstavo Ani Tretjak Kreativna energija. Urniki: od 13. do 17. avgusta, od 18.00 do 22.00, v petek in nedeljo tudi od 10.00 do 12.00. Vabljeni! OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Se-sljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 31. avgusta Pino Zorzi (slike in fotografije), Mafalda Di Brazzano (slike), Bencich Nadia (slike) in Andrej Mer-vic (kamniti izdelki). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 14. do 19. ure. Do 12. oktobra bodo na isti razstavi po skupinah predstavili svoja dela še Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Comelli (slike), Anita Nemari-ni (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). H Šolske vesti RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta do 17. avgusta ter vse sobote do 6. septembra. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ FRAN MIL-ČINSKI obvešča, da je še nekaj prostih mest za tabor angleškega jezika Jezikajte (od 8. do 17. leta) od 24. do 29. avgusta v Postojni; da sprejemamo vpise za šahovsko in računalniško delavnico Mišk@ (od 7. do 16. leta) od 1. do 5. septembra v Trstu na Zavodu Žiga Zois v jutranjih urah in kulinarični tabor Mizica pogrni se! (od 14.leta dalje) od 7. do 12. septembra na Otočcu. Dodatna pojasnila in prijave do 23. avgusta na tel. št. 040 567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za učno osebje slovenskih šol na Tržaškem potekalo po sledečem koledarju: nižje in višje srednje šole v četrtek, 28.avgu-sta, ob 9. uri, na DTTZ Žiga Zois, Vrdelska cesta 13/2; vrtci in osnovne šole v petek, 29.avgusta, ob 9. uri, na Osnovni šoli pri Sv. Ivanu, ul. Cara-vaggio 8. Seznam razpoložljivih mest in ur bo objavljen vsaj 24 ur pred datumom podeljevanja. Do tega roka morajo prispeti tudi morebitna osebna pooblastila za prevzem imenovanj. DTTZ ŽIGE ZOISA obvešča, da je med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola ob sobotah zaprta do 30. avgusta 2008. Med tednom bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA sporoča, da bo do 30. avgusta šola ob sobotah zaprta. LICEJ F. PREŠERNA sporoča, da se bo pouk v šolskem letu 2008/09 začel v četrtek, 11. septembra 2008. 17.8.1988 Dragi tati in nono 17.8.2008 Celestin Daneu blag spomin nate živo utripa v naših srcih. Jelka z družino, Saši z mamo Opčine, 17. avgusta 2008 18.8.2007 18.8.2008 Ob prvi obletnici smrti Dorice Starz vd. Danieli Draga mama si vedno z nami. Družina Kontovel, 17. avgusta 2008 Ob nenadni smrti brata DANILA DURNIKA sočustvujemo in izražamo občuteno sožalje Anamariji Durnik Pipan in svojcem. Cerkveni pevski zbor iz Mavhinj Ob izgubi drage HERME KNEZ izreka iskreno sožalje svojcem ŠKD Cerovlje - Mavhinje 8 Nedelja, 17. avgusta 2008 DZP DRUŽBA ZA ZALOZNISKE POBUDE doo Trst - Ul. Montecchi, 6 Družbena glavnica 1.550.000,00 € - D. K. in št. DDV: 00830510327 - Register podjetij v Trstu št. 00830510327 - REA Trst št. 103506 BILANCA POSLOVNE DOBE ZAKLJUČENE NA DAN 31.12.2007 Objava v skladu z določili 1. člena, 33. odst., zak. odloka št. 545 z dne 23. 10. 1996 spremenjen v zakon št. 650 z dne 23. 12. 1996 TRST BILANCA STANJA 2007 2006 Razlika AKTIVA a) Programska oprema 140.231 1.056 139.175 3 SKUPAJ ind. in upor. patentne pravice 140.231 1.056 139.175 I SKUPAJ NEOPREDMETENA DOLGOROČNA SREDSTVA 140.231 1.056 139.175 II) OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 1) Zemljišča in stavbe a) Zemljišča in stavbe 111.400 111.400 0 b) upravni sklad za zemljišča in stavbe -4.068 -1.356 -2.712 1 SKUPAJ zemljišča in stavbe 107.332 110.044 -2.712 2) Naprave in stroji a) Naprave in stroji 116.132 135.295 -19.163 b) Upravni sklad za naprave in stroje -71.067 -87.499 16.432 2 SKUPAJ NAPRAVE IN STROJI 45.065 47.796 -2.731 3) Proizvodne in komercialne naprave a) Proizvodne in komercialne naprave 379.058 255.062 123.996 b) Upravni sklad za proizvodne in komercialne naprave -217.496 -221.890 4.394 3 SKUPAJ proizvodne in komercialne naprave 161.562 33.172 128.390 5) Osnovna sredstva v oblikovanju in predujmi 0 83.500 -83.500 II SKUPAJ OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 313.959 274.512 39.447 III) FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA 2) Terjatve (finančna dolgoročna sredstva) do: d) drugih, izterljive po naslednjem poslovnem letu 0 38.374 -38.374 2 SKUPAJ Terjatve (finančna dolgo ročna sredstva) do: 0 38.374 -38.374 a) Drugi vrednostni papirji 105.702 102.288 3.414 3 SKUPAJ Drugi vrednostni papirji (finančna dolgoročna sredstva) 105.702 102.288 3.414 III SKUPAJ FINANČNA DOLGOROČNA SREDSTVA 105.702 140.662 -34.960 B SKUPAJ OSNOVNA SREDSTVA 559.892 416.230 143.662 C) GIBLJIVA SREDSTVA I) ZALOGE 1) surovine 15.340 16.073 -733 4) končni izdelki in blago 3.753 3.884 -131 I SKUPAJ ZALOGE 19.093 19.957 -864 II) TERJATVE (gibljiva sredstva) DO: 1) strank: a) Terjatve do strank, izterljive v tem in naslednjem poslovnem letu 244.517 368.943 -124.426 b) Terjatve do strank, izterljive po naslednjem poslovnem letu 32.970 19.936 13.034 c) Sklad za razvrednotene terjatve -2.622 -2.419 -203 c1) Sklad za razvrednoteno obdavčeno terjatev -64.034 -103.349 39.315 1 SKUPAJ stranke: 210.831 283.111 -72.280 4) Kontrolne družbe a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 2.419 4.162 -1.743 4 SKUPAJ Kontrolne družbe 2.419 4.162 -1.743 4-bis) Terjatve do davčne uprave a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 465.865 373.122 92.743 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 28.008 28.008 0 4-bis SKUPAJ Terjatve do davčne uprave 493.873 401.130 92.743 4-ter) Vnaprej plačani davki a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 146 8.581 -8.435 b) izterljivi po naslednjem poslovnem letu 223 2.017 -1794 4-ter SKUPAJ Vnaprej plačani davki 369 10.598 -10.229 5) Druge (gib.): a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 2.967.448 3.046.418 -78.970 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 1.032.914 968.357 64.557 5 SKUPAJ Druge (gib.): 4.000.362 4.014.775 -14.413 II SKUPAJ TERJATVE (Gib. sredstva) DO: 4.707.854 4.713.776 -5.922 III) FINANČNE DEJAVNOSTI (neopredmetene) 0 0 0 IV) DENARNA SREDSTVA - GOTOVINA 1) Bančni in poštni depoziti 67.614 954.204 -886.590 3) Gotovina in vrednosti v blagajni 3.843 5.508 -1.665 IV SKUPAJ DENARNA SREDSTVA - GOTOVINA 71.457 959.712 -888.255 C SKUPAJ GIBLJIVA AKTIVA 4.798.404 5.693.445 -895.041 D) PRIPISI IN IZLOČITVE 2) Drugi pripisi in izločitve b) Aktivne izločitve 50.952 54.964 -4.012 2 SKUPAJ Drugi pripisi in izločitve 50.952 54.964 -4.012 D SKUPAJ PRIPISI IN IZLOČITVE 50.952 54.964 -4.012 SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE-AKTIVA : 5.409.248 6.164.639 -755.391 BILANCA STANJA 2007 2006 Razlika 1.550.000 161.717 0 1.662.212 1.662.212 9.741 3.383.670 0 487 -2 9.254 9.252 -114 9.625 PASIVA A) ČISTO PREMOŽENJE I) Osnovni kapital 1.550.000 IV) Zakonska rezerva 162.204 VII) Druge rezerve -2 a) Izredna rezerva 1.671.466 VII SKUPAJ Ostale rezerve 1.671.464 IX) Dobiček (izguba) poslovnega leta 9.627 A SKUPAJ ČISTO PREMOŽENJE 3.393.295 C) ODPRAVNINSKI SKLAD ZA OSEBJE V ODVISNEM DELOVNEM RAZMERJU D) KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 4) Obveznosti do bank a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 111.797 b) izterljive po naslednjem poslovnem letu 12.911 4 SKUPAJ Obveznosti do bank 124.708 6) Predujmi a) izterljivi v naslednjem poslovnem letu 63.510 6 SKUPAJ Predujmi 63.510 7) Obveznosti do dobaviteljev a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 479.740 7 SKUPAJ Obveznosti do dobaviteljev 479.740 11) Obveznosti do kontrolnih družb a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 45.000 11 SKUPAJ Obveznosti do kontrolnih družb 45.000 12) Davčne obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 64.174 12 SKU PAJ Davčne obveznosti 64.174 13) Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 13 SKUPAJ Obveznosti do socialnovarstvenih zavodov 14) Druge obveznosti a) izterljive v naslednjem poslovnem letu 309.102 14 SKU PAJ Druge obveznosti 309.102 D SKUPAJ OBVEZNOSTI 1.250.663 765.290 1.221.518 -456.228 26.661 85.136 38.734 -25.823 65.395 59.313 87.951 -24.441 87.951 -24.441 463.518 16.222 463.518 16.222 462.268 -417.268 462.268 -417.268 78.439 -14.265 78.439 -14.265 164.429 159.361 5.068 164.429 159.361 5.068 242.519 66.583 242.519 66.583 1.559.451 -308.788 SKUPAJ PREMOŽENJSKO STANJE - PASIVA 5.409248 6.164.639 -755.391 ZUNAJBILANCNE OBVEZNOSTI 1) IZSTAVLJENA JAMSTVA 1) Izdana poroštva - menična poroštva: c) Kontrolnim podjetjem 1 SKUPAJ Poroštva - menična poroštva: 3) Stvarna jamstva: d) v dobro drugih 3 SKUPAJ Stvarna jamstva: 1 SKUPAJ IZDANA JAMSTVA a) Dobrine tretjih oseb d) Prejeta jamstva 2 SKUPAJ DRUGE ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI - TVEGANJA - PREVZETE OBVEZNOSTI 0 304.711 -304.711 0 304.711 -304.711 105.702 102.288 3.414 105.702 102.288 3.414 105.702 406.999 -301.297 2.475 3.796 -1.321 38.734 64.557 -25.823 41.209 68.353 -27.144 SKUPAJ ZUNAJBILANCNE OBVEZNOSTI 146.911 475.352 -328.441 Pregled prihodkov iz založniške dejavnosti prihodki od prodaje časopisa 831.136 prihodki od prodaje reklamnega prostora 425.072 prilivi od elektronske založniške dejavnosti 0 - naročnine 0 - reklama 0 prihodki od drugih založniških dejavnosti 0 SKUPAJ 1.256.208 IZKAZ USPEHA 2007 2006 Razlika A) VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 1) Prihodki od prodaje in storitev 1.335.422 1.322.836 12.586 2) Spremembe v proizvodnih zalogah v operativnem postopku -130 -529 399 5) Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) a) Prispevki v računu poslovnega leta 3.475.943 3.545.090 -69.147 b) drugi prihodki in prejemki 2.554 4.092 -1.538 5 SKUPAJ Drugi prihodki in prejemki (redna dejavnost) 3.478.497 3.549.182 -70.685 A SKUPAJ VREDNOST PROIZVODNJE (redna dejavnost) 4.813.789 4.871.489 -57.700 B) STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 6) surovine, blago 370.775 348.304 22.471 7) storitve 1.933.952 1.779.242 154.710 8) za uporabo dobrin tretjih oseb 291.245 396.269 -105.024 9) za osebje a) plače in drugi prejemki 1.518.974 1.464.465 54.509 b) stroški socialnih zavarovanj 449.316 502.938 -53.622 c) odpravnine 116.274 125.847 -9.573 9 SKUPAJ stroški za osebje: 2.084.564 2.093.250 -8.686 10) amortizacije in razvrednotenja a) amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev 70.928 2.791 68.137 b) amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev 63.001 31.203 31.798 d1) razvrednotenje terjatev (gibljiva sredstva) 10.998 98.595 -87.597 10 SKUPAJ amortizacije in razvrednotenja 144.927 132.589 12.338 11) spremembe v zalogah: surovine 732 -1.120 1.852 14) drugi stroški iz poslovanja 97.343 84.359 12.984 B SKUPAJ STROŠKI PROIZVODNJE (redna dejavnost) 4.923.538 4.832.893 90.645 A-B SKUPAJ RAZLIKA MED VREDNOSTJO IN STROŠKI PROIZVODNJE -109.749 38.596 -148.345 C) FINANČNI PRIHODKI IN ODHODKI 16) Drugi finančni prihodki (ne iz soudeležb) a4) od drugih 0 1.026 -1.026 b) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med osnovna sredstva 3.415 2.388 1027 c) finančni prihodki od vrednostnih papirjev (ne iz soudeležb), vpisanih med gibljiva sredstva 2.569 1.180 1.389 d4) od drugih 3.199 2.481 718 16 SKUPAJ Drugi finančni prihodki (ne od soudeležb) 9.183 7.075 2.108 17) obresti (pasivne) in finančni odhodki: c) obveznosti do kontrolnih podjetij 28.901 32.403 -3.502 d) obveznosti do bank 27.816 30.488 -2.672 f) druge obveznosti 126 62 64 g) drugi finančni odhodki 4.552 9.450 -4.898 17 SKUPAJ obresti (pasivne) in finančni odhodki: 61.395 72.403 -11.008 15+16-17+-17b SKUPAJ RAZLIKA MED FINANČNIMI PRIHODKI IN ODHODKI -52.212 -65.328 13.116 E) IZREDNI PRIHODKI IN ODHODKI 20) Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) a) Povečane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev 600 4060 -3.460 c) Nepredvidena aktiva 271.995 215.363 56.632 20 SKUPAJ Izredni prihodki (izven redne dejavnosti) 272.595 219.423 53.172 21) Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) a) zmanjšane vrednosti od prodaje osnovnih sredstev 570 435 135 c) drugi izredni odhodki (ne sodijo pod 14. točko) 6.504 10.037 -3.533 21 SKUPAJ Izredni odhodki (izven redne dejavnosti) 7.074 10.472 -3.398 20-21 SKUPAJ IZREDNE POSTAVKE 265.521 208.951 56.570 A-B+-C+-D+-E SKUPAJ REZULTAT PRED OBDAVČITVIJO 103.560 182.219 -78.659 22) Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi, vnaprej plačani a) tekoči davki 83.704 114.734 -31.030 b) odloženi davki (vnaprej plačani) 10.229 57.744 -47.515 22 SKUPAJ Davki na prihodke poslovnega leta, tekoči, odloženi 93.933 172.478 -78.545 23) Dobiček (- izguba) poslovnega leta 9.627 9.741 -114 Pričujoči računovodski izkazi ustrezajo izsledkom iz poslovnih knjig. Predsednik Upravnega odbora odv. Rado Race Alessia Filippi, srebrna kolajna Pellegrinijeve »nasprotnice« Razočaranje: Italijanski nogometaši so se poslovili že v četrtfinalu Za Margherito Granbassi ekipni bron z grenkim priokusom ATLETIKA - Svetovni rekord Jamajčana Usaina Bolta Zasenčil tudi Phelpsa Na dan 7. zmage ameriškega plavalca 100 metrov pretekel v 9,69 sekunde 8. IN 9. DAN Včasih jim tudi spodleti V Sloveniji so bili pred odhodom v Peking prepričani, da tako močne odprave še nikoli niso imeli. Ko so napovedovali boj za različne kolajne pa gotovo niso imeli v mislih Lucije Polavder, ki si je v petek nepričakovano prislužila bron v judu. Prej so zagotovo računali na veslaško dvojico Luka Špik in Iztok Čop, vendar je včeraj tudi ta ostala brez pričakovanega odličja, slabo pa se je izšlo tudi za četverec, ki je prav tako odkrito računal na kolajno. Metalec kladiva Primož Kozmus (delno tudi Marija Šestak v troskoku in morda jadralca Žbogar in Vinčec) bo danes eden zadnjih adutov odprave iz dežele na sončni strani Alp, sicer tudi z nastopi v atletiki doslej niso bili kaj prida zadovoljni. Srednje pro-gašica Langerholc in Vodovnik v suvanju 1nA7iia 1 1 Q Q 4 3 5 4 ii IUUI i ČLIJ a Bolgarija 1 1 Q Q 1 1 2 2 Etiopija 1 1 Q Q Q Q 1 1 Jamajka 1 1 Q Q Q Q 1 1 Madžarska cta n Q Q 4 3 1 3 5 6 Kazansian Švedska Ro nri ici ia Q Q 3 2 Q 6 3 8 DclUl Ujlla Turčija Q Q 2 1 1 2 3 3 Avstrija Alžirija K i m i 7icfa n Q Q 1 1 1 1 2 2 i\i i y i la j ia 11 Kolumbija Q Q 1 1 1 1 2 2 Slovenija Uzbekistan Q Q 1 1 1 1 2 2 Ekvador F ctn n i i a Q Q 1 1 Q Q 1 1 I— j IU 1 1II o Trinidad in Tobago \/i ¿ifnarv» Q Q 1 1 Q Q 1 1 v ietnam Armenija Danska Q Q Q Q 5 2 5 2 Tajvan Q Q Q Q 2 1 2 1 Egipt Argentina M l/a Q Q Q Q 1 1 1 1 m vaška Litva Mehika Q Q Q Q 1 1 1 1 IVI CI 11 r\a Tadžikistan Q Q 1 1 Togo Q Q 1 1 Nedelja, 17. avgusta 2008 1 1 Britanka Adlington je na 800 metrov kar za dve sekundi in 12 stotink zrušila 19 let star rekord Američanke Evans ansa Micahel Phelps (v sredini) se je moral za sedmo zlato kolajno na 100 m zelo potruditi. Srba Miorada Čaviča(levo) je premagal le za stotinko sekunde. Izid je bil tako tesen, da so posnetke finiša po pritožbi Srbije natančno pregledali ansa Južnokorejska dvigalka uteži Jang Miran je postavila tri svetovne rekorde v kategoriji nad 75 kilogramov. V sunku je dvignila 140 kg, v potegu 186 kg, skupno pa 326 kg ansa plavanje - »Azzurra« Alessia Filippi druga na razdalji 800 m prosto Srebrna (ne)zvezdnica V nasprotju s Pelleginijevo ne uživa pod reflektorji - Zmagovalka Adlington porušila najstarejši svetovni rekord košarka Kitajci izločili Nemce PEKING - Vsi tisti, ki so napovedovali, da bo za Phelpsa na poti do osmih zmag največja ovira prav disciplina 100 metrov, so imeli še kako prav. Konkurenca je tu bila vendarle najbolj izenačena, pa tudi osem dni nenehnega nastopanja je na Američanu pustilo vidne sledove. Pravzaprav je Phelps tako kot v polfinalu začel zelo počasi in na 50 metrov obrnil šele kot sedmi, nato pa začel pospeševati. Enega za drugim je tekmovalce prehiteval, toda Srb Milorad Čavic, najhitrejši v polfi-nalu, ko je obenem postavil tudi olimpijski rekord, se ni dal. Še zamah ali dva pred ciljem je kazalo, da bo Phelpsu spodletelo, toda na koncu se mu je zaradi boljšega vhoda v cilj le izšlo in je Ča-vica v času novega olimpijskega rekorda (50,58) prehitel za pičlo stotinko sekunde. S tem je Phelps v svojem drugem poskusu, v Atenah se je ustavil pri šestih prvih mestih, po osvojenih zlatih kolajnah vendarle ujel Spitza, ni pa ponovil njegovega dosežka, ko je Spitz ob vseh sedmih zmagah postavil tudi svetovne rekorde. Phelps je najboljše dosežke na svetu popravil »samo« šestkrat. V senci Phelpsovega dosežka so bile vse druge končne odločitve. Precej manj zanimanja je bilo tudi za izjemno Britanko Rebecco Adlington, ki je na 800 metrov prosto zrušila 19 let star rekord Američanke Janet Evans, kar je bil obenem tudi najstarejši svetovni plavalni rekord. Nov mejnik v tej disciplini je 19-letna tekmovalka pomaknila na 8:14,10 in rekord Evansove izboljšala za kar dve sekundi in 12 stotink. Srebrno medaljo je osvojila Italijanka Alessia Filippi, ki je pravo nasprotje rojakinje Pellegrini, saj se sama izogiba reflektorjem, zato pa teče med njima bolj slaba kri. Namesto visokih pet tudi ob uradnih priložnosti nosi trenirko in majico Rome, ki ji jo je podaril Francesco Totti. »Pustim se fotografirati, koledar z mano nago pa ne boste nikoli videli. Meni ni do tega, da bi postala slavna. Nočem biti kot tista dekleta, ki jim je edini cilj biti na televiziji. To ni dobro sporočilo za mlade. Televizijsko skonstrui- Alessia Filippi je visoka 1,87 m, težka pa 65 kg. Kupila si je lepo stanovanje, ima športni avto, ne ve pa še, kaj bo počela s 75.000 evrov težko nagrado za osvojeno srebrno kolajno ansa rane ženske na cesti vsi prepoznajo, športnike, ki garajo ves dan, na pe pozna nihče,« je dejala za osvojeno kolajno presrečna 21-letna Rimljanka. Svetovni rekord Arlingtonove je bil že 25. najboljši dosežek na svetu na tem olimpijskem plavalnem turnirju, 24. pa je le nekaj minut pred tem postavila Kir-sty Coventry iz Zimbabveja, ki je s časom 2:05,24 slavila zmago na 200 metrov hrbtno. V zadnji končni odločitvi sobotnega programa so se najboljši plavalci pomerili še v šprinterski preizkušnji na 50 metrov prosto. Kljub temu da je Brazilec Cesar Cielo Filho na poti do finala postavil olimpijski rekord, je slednji presenetil vse navzoče in bil spet najhitrejši. S časom 21,30 je svoj olimpijski rekord popravil še za štiri stotinke in za seboj pustil vso svetovno elito ter svoji domovini priplaval prvo plavalno zlato odličje na olimpijskih igrah. V VODNI KOCKI Superman je tudi Milorad Bruno KriZman Kaj je manjkalo! Ali je sploh manjkalo?Phelpsu so se končno tresle hlače. Stotinka sekunde po 50 metrih je majhen drobec, ki ga oko niti ni moglo opaziti. Registrirala pa jo je plošča ob robu bazena, ki je konec koncev razkrila eno tistih »olimpijskih krivic«. Večkratne analize prihoda, bolje pri-plavanja, na cilj se nagibajo k temu, da se je Cavič pred Phelpsom dotaknil roba, bil pa ni v fazi udarjanja z nogami in zamahovanja in je bila brzina minimalna in zato pritisk na ploščo komaj opazen. Za senzorje sploh neopazen. Phelps je prišel z rokama do kraja v polnem naletu in ustavil uro. V zgodovini olimpijskega plavanja imamo še bolj tesen obračun in OI v Munchnu. Na 400 m mešano je semafor istočasno izpisal 4:31,98 tako za Larssona iz Švedske kot za Mckeeja iz ZDA. Nihče od dveh ni dvignil pesti, zakričal ali drugače izrazil navdušenje. Očitno sta bila presenečena. Po nekaj sekundah so stotinke Šveda postale tisočinke: 981. Mckeeju pa so čas dopolnili do 983. Zlato je šlo za dve ti-sočinki sekunde. Milorad Cavič je osebnost. Na EP v Eindhovnu se je predstavil z napisom »Kosovo je Srbija« in si prislužil disciplinski ukor. V Pekingu je po kvalifikacijah kazal veliko samozavest in z gestami prikazoval namen, da obračuna kar s ...sovražnikom. Marsikdo je zagnal vik in krik. Po finalu je vodstvo ekipe vložilo protest s prošnjo, da se pregleda elektronski zapis na cilju. Novi viki in kriki. Kaj pravi o tem plavalec sam? »Vedno me preseneča gnoj, ki ga mediji mečejo name, da bi le ustvarili neko zgodbo...«, »Sovražijo me, ker se ne strinjam z določenimi potezami mednarodne politike....«, »Čestital sem Phelpsu in njegovemu trenerju...«, »Jaz bad boy?Nikoli nisem imel težav s pravico, v šoli sem se obnašal lepo, nikoli nisem nikogar pretepel...«, »Mojega trenerja Mika Bottoma nimajo radi, ker trenira neameriškega plavalca.« Milorad na svoji spletni strani pravi, da je protest vložilo vodstvo ekipe. »Za svojo srebro sem popolnoma srečen in komaj sprejemam, da sem jo res zmogel.« Če so ZDA zmagovalke v vodni kocki predvsem zaradi Phelpsa, se k njihovim uspehom pridružujejo vsi tisti plavalci in plavalke, ki so doma odkrite talente razvili in ovrednotili prav v ZDA. Sam Čavic je študentpo-litične ekonomije na univerzi Berkeley v okolici San Francisca. Nanjo se odpravlja tudi Sara Isakovič. Še mere srbskega supermana: 198 cm in 97 kg teže. Čavic ima 24 let. PEKING - Kitajska moška košarkarska izbrana vrsta si je po zmagi nad Nemčijo z 59:55 že zagotovila četrtfinalni nastop na olimpijskih igrah v Pekingu, v osrednji tekmi pa so se ZDA poigrale s Španijo in jo visoko premagale s 119:82. V izjemno pomembni tekmi za domačo reprezentanco je blestel kitajski športni superzvezdnik Yao Ming, ki je dosegel 25 točk in pobral 11 žog pod obema obročema, v nemški pa je bil najbolj učinkovit Dirk Nowitzki s 24 točkami. Nemci so s porazom že zapravili vse možnosti za uvrstitev v četrtfinale, saj se bodo v zadnjem krogu pomerili z razpoloženimi Američani, ki so povozili Špance. V ameriški ekipi je bil najbolj učinkovit James z 18, v španski pa Reyes z 19 točkami. Evropski prvaki Rusi so v četrtem krogu v skupini A presenetljivo klonili proti Avstralcem, ki so prepričljivo slavili s 95:80 (49:33). Pri Rusih sta se najbolj izkazala Hrijapa in Holden, ki sta dosegla 21 oz. 20 točk, medtem ko je prvi zvezdnik Kirilenko vknjižil le šest točk. Pri Avstralcih sta bila s po 22 točkami najučinkovitejša Bogut in Bruton. Litovci so bili s 86:73 (42:45) boljši od Hrvatov. Pri naših južnih sosedih je Ukic dosegel 13 točk, pri Litvi pa je bil z 20 točkami najbolj učinkovit Lukau-skis. V skupini B je Grčija s 102:61 (43:28) pometla z Angolo. V grški reprezentanci je bil najbolj razpoložen Bourousis (22 točk), eno več pa je za izbrano vrsto Angole dosegel Mingas. nogomet - V polfinale so se uvrstili Belgijci, »azzurri« razočarali Začarani četrtfinale ••• ... in rdeči dresi - Na EP usodna Španija, tokrat Belgija - Živahna tekma, dve enajstmetrovki (za Italijo) in dve izključitvi PEKING - Začarani četrtfinale in... nasprotnik z rdečimi dresi. Na evropskem prvenstvu so bili za Dona-donijeve varovance usodni Španci, včeraj na Kitajskem pa so Casiraghi-jevo četo porazili Belgijci. Tekma je bila živahna. Sodnik je dosodil dve enajstmetrovki (obe za Italijo) in dve izključitvi. Italijani, ki sploh niso blesteli, so celo večji del tekme igrali z možem več na igrišču. Sicer je Belgija zelo dobra ekipa in Casiraghi je to dobro vedel. Le funkcionarji zveze in predstavniki sedme sile so italijansko enajsterico že uvrščali v finale. Spraševali so se le, kdo bo njen nasprotnik: Ronaldinhova Brazilija ali Messi-jeva Argentina? Italija ima dobro ekipo, čeprav nič boljšo od vseh ostalih četrtfinalistov. Navsezadnje se je morala tudi Brazilija pošteno potruditi proti Kamerunu. Zmagali so šele po podaljških. Olimpijske ekspedicije italijanskih nogometašev so se na večini 29. izvedb iger končale klavrno. »Azzurri« so zbrali le tri medalje. Zadnjo pred štirimi leti v Atenah, ko so na tekmi za tretje mesto premagali Irak (1:0). Pred tem pa dve šele pred drugo svetovno vojno: zlato leta 1938 v Berlinu in bron leta 1928 v Amsterdamu. Posebno boleče pa je bilo povojno obdobje. Najbolj eklatanten je bil visoki poraz proti Zambiji (4:0) v Seulu leta 1988. Na »črni lestvici« je bil bolj odmeven le poraz proti Severni Koreji. 21-letni nogometaš Juventusa Sebastiano Giovinco se je tokrat zaman trudil ansa Slovenski metalec kladiva Primož Kozmus je v kvalifikacijah dosegel 3. najboljši rezultat, tako da sodi v današnjem finalu gotovo med glavne kandidate za kolajno. sta Slovenka Marija Šestak se je kot 9. uvrstila v finale troskoka. V treh poskusih je kar dvakrat prestopila, pri edinem veljavnem skoku pa se je odrinila daleč pred odskočno desko. Sama pravi, da je v formi in komaj čaka današnji finale. sta Italijanski hitrohodec Ivano Brugnetti se je moral na 20 km po zlati kolajni iz Aten tokrat zadovoljiti s 5. mestom. Z istim časom bi v Atenah osvojil srebro. ansa atletika - Sanjski nastop Usaina Bolta v teku na 100 m »Prišel sem samo zmagat« Jamajški šprinter je popustil pred ciljem, kljub temu pa izboljšal lasten svetovni rekord - Jamajši zdravnik zavrača očitke o dopingu Nisem niti vedel, da sem zrušil svetovni rekord, dokler nisem odtekel častnega kroga,« je povedal Bolt po zmagovitem teku ansa PEKING - Jamajčan Usain Bolt je veliki junak drugega dne atletskih tekmovanj. Z izjemnim svetovnim rekordom 9,69 sekunde je dobesedno osramotil konkurenco in slavil v sprintu na 100 metrov. Skoraj dva metra visoki Bolt je že v prvi polfinalni skupini odtekel drugi najhitrejši čas v olimpijski zgodovini. Kljub temu da se je v zadnjih 40 metrih na videz lahkotno sprehodil do ciljne črte, je odtekel rezultat 9,85 in tako napovedal finale za zgodovino. Finalni sprint je bil nato res nekaj posebnega. Čeprav na štartu ni bil najboljši in je v prvih nekaj desetih metrih še zaostajal za Richardom Thompsonom s Trinidada in Tobaga, je nato silovito pospešil in nadaljeval kot blisk do deset metrov pred ciljem, ko se je sprostil, pogledal levo desno in v zmagoviti gesti razširil roke ter se udaril po prsih. Njegov čas bi bil tako lahko še hitrejši in bi se skoraj gotovo gibal okoli 9,60 sekunde. »Usain bi lahko tekel še hitreje, če bi to želel,« je pripomnil Boltov sonarodnjak Asafa Powell, ki je veljal za najresnejšega konkurenta Boltu za olimpijsko zlato, a je pregorel in končal šele kot peti. »Čutil sem rekord že prej. Prišel sem samo zmagat in prav to sem storil. Nisem niti vedel, da sem zrušil svetovni rekord, dokler nisem odtekel častnega kroga,« je povedal Bolt, ki je prejšnjo najboljšo svetovno znamko 9,72 sekunde odtekel na mitingu v New Yorku 31. maja letos. Obenem je Bolt dejal, da ne ve, kako hitro lahko teče. Glavni zdravnik jamajške atletske ekipe Herb Elliott pa je kmalu po teku zanikal vsaka namigovanja na to, da si Ja-majčan pomaga z nedovoljenimi poživili. »Briga me za govorice. Kar naprej ga te- Ukrajinka Natalija Dobrinska (6733 točk) pa je osvojila zlato kolajno v sedmeroboju ansa stirajo,« je dejal in vse zlobne jezike povabil na otok reggae glasbe, da si ogledajo programe, po katerih tam vzgajajo izjemne sprinterje. V prvi končni odločitvi sobotnega atletskega olimpijskega sporeda je bil v hoji na 20 kilometrov presenetljivo najhitrejši Rus Valerij Borčin. Dosegel je čas 1:19:01 in bil za 14 sekund hitrejši od drugouvrščenega Ekvadorca Jeffersona Pereza in nadaljnjih 27 od tretjega Avstralca Jareda Tallenta. Rus, ki je osvojil prvo atletsko zlato za Rusijo na teh igrah je tako Ekva-dorcu, ki je olimpijsko zlato osvojil pred 12 leti v Atlanti, pokvaril zadnji olimpijski nastop. »Srebro je srebro. Nekoč sem nekega atleta slišal reči, da ima njegovo srebro okus kot zlato. Zame je srebro srebro, bron bron in zlato zlato,« je bil jasen Perez. Triindvajsetletna novozelandska atletinja Valerie Vili (20,56 metra), ki je aktualna svetovna prvakinja na prostem in v dvorani, je medtem osvojila zlato kolajno v metu krogle in tako svoji državi priborila prvo atletsko kolajno od leta 1976. Na drugo in tretje mesto sta se zvrstili dve beloruski atletinji: Natalija Mihnevič (20,28) in Nadžeja Ostapčuk (19,86). Ukrajinska atletinja Natalija Do-brinska (6733 točk) pa je osvojila zlato kolajno v sedmeroboju. Njen uspeh je dopolnila rojakinja Ljudmila Blonska (6700), ki je osvojila srebrno odličje, bronasto pa si je okoli vratu obesila Američanka Hyleas Fountain (6619). Dobrinska se je najbolje odrezala v suvanju krogle in v skoku v daljino. Bolj slabo se je odrezala na 200 metrov, a bila nato boljša na 100 metrov z ovirami, skoku v višino in metu kopja. V zadnji disciplini sedmeroboja je bil v teku na 800 metrov v svoji skupini nato zadnja, a je njen čas le zadostoval za zlato. nastopi italijanov in slovencev Razočaranih obrazov kar precej V prvih dveh tekmovalnih dneh slovenski in italijanski atleti in atletinje v glavnem niso imeli sreče, saj so na splošno dosegli slabše rezultate, kot so pričakovali. To še posebno velja za nekatere med tistimi, ki so ciljali vsaj na uvrstitev v finale. Med najbolj razočaranimi je gotovo slovenska tekačica na 800 m Brigita Langerholc, ki je pričakovala uvrstitev v finale, še bolj kot končna uvrstitev (sedmo mesto v skupini, skupno 18. mesto, za finale pa ne bi bilo dovolj niti tretje mesto v skupini) pa jo jezi čas. Načrtovala je namreč izboljšanje osebnega rekorda, tekla pa je več kot poldrugo sekundo bolj počasi. Langerholčeva je ves čas tekla na čelu (čeprav je bil njen čas v prvih 400 m bistveno počasnejši za njen način teka), popustila pa je v fi-nišu v zadnjih 100 metrih. Uvrstitev v finale je spodletela tudi Italijanki Eli-si Cusma, ki je sicer tekla pol sekunde hitreje od Langerholčeve, a je bila približno sekundo počasnejša od osebnega rekorda. V finale se nista uvrstila niti italijanska skakalca Magdelin Martinez (troskok) inAndrew Howe (skok v daljino). Slednji se je v kvalifikacijah uvrstil samo na 20. mesto, po nastopu pa je priznal, da zaradi nedavne poškodbe sploh ni v formi, saj v bistvu celo poletje ni ne tekmoval ne treniral. Kubanka z italijanskim potnim listom pa je uvrstitev v finale zgrešila za 18 cm (skupno pa je bila 18.). Zadovoljen ne more biti niti Škofjeločan Matic Osovnikar. Finala v teku na 100 m seveda ni pričakoval, spodletela pa mu je tudi uvrstitev v polfinale, za kar bi moral teči vsaj 10,11. Slovenski tekač, ki si želi kot prvi belec teči pod 10,00, pa je bil daleč tudi od državnega rekorda. V suvanju krogle preboj v finale ni uspel Miranu Vodovniku, ki je bil za 21 cm prekratek. S svojim nastopom res ne more biti zadovoljen, saj mu je v prvem metu krogla zdrsnila s prstov, v drugem je prestopil, v tretjem pa je v bojazni, da ne bi znova prestopil, premalo agresivno sledil krogli. Brez vseh teh napak bi se verjetno lahko kljub slabši formi kot na lanskem svetovnem prvenstvu v Osa-ki vsaj uvrstil v finale. Spodletelo je tudi Vizzoniju v metu kladiva. Njegov met je bil za več kot meter prekratek, da bi se uvrstil med devet najboljših. Še slabše je šlo rojaku Lingui, ki ni imel niti enega veljavnega meta. Tudi tekača Boštjan Buč (3000 m zapreke) in Pia Tajnikar (100 m ženske) s svojim nastopom nista bila povsem zadovoljna. Buč je bil skupno 16. (v finale se je uvrstilo 15 tekačev) in je s tem dosegel najboljšo slovensko uvrstitev dneva, ciljal pa je na uvrstitev v finale in bil temu cilju zelo blizu, saj bi moral teči 2,27 sekunde hitreje. V isti disciplini je Italijan Villani med kvalifikacijami padel in teka ni zaključil. Razočarana je bila tudi Tajnikarjeva. Slovenska tekačica si je pred OI kot cilj zastavila izboljšanje osebnega rekorda, a je bila na koncu daleč od svojega najboljšega rezultata. Na startu se je preveč nagnila naprej in imela občutek, da bo stopila s startnega bloka, zaradi tega pa Razočarana Brigita Langerholc sta sploh ni prišla s telesom v položaj za sprint. S svojim časom v teku na 100 m pa ni bila zadovoljna niti Italijanka Pistone, ki je izpadla v četrtfinalu. Razočaral je tudi Italijan Hannes Kirchler v metu diska, ki je imel na koncu le en veljaven met, za uvrstitev v finale pa je bil šest metrov prekratek. V suvanju krogle je bila Italijanka Chiara Rosa samo 13., potem ko je v kvalifikacijah kroglo sunila več kot pol metra dlje (in bila 9.). Njeni rojakinji Assunti Legnante pa uvrstitev v finale sploh ni uspela, s svojimi meti pa ne glede na uvrstitev ne more biti zadovoljna. Še najbolj zadovoljni so bili tako atleti in atletinje, ki na OI niso imeli posebnih ambicij. Italijanska hitro-hodca Rubino in Nkoulkukidi (še nikoli ni nastopil na nobenem velikem tekmovanju) sta bila s svojima nastopoma zadovoljna (18. oziroma 37. mesto), saj sta še zelo mlada in pričakujeta, da bosta v bodoče bolj uspešna. Najbolj zadovoljna pa je bila včeraj Li-bania Grenot, ki se je zasluženo uvrstila v polfinale teka na 400 m, saj je bila v svoji skupini prva in je izboljšala italijanski rekord. V moški odbojki so se ZDA, Italija, Rusija, Brazilija in Poljska že uvrstile v četrtfinale, Srbija (na sliki) pa je po včerajšnji zmagi v medsebojnem obračunu v prednosti pred Nemčijo ansa Indonezijska badmintonska moška naveza Markis Kido-Hendra Setiawan je osvojila zlato kolajno, potem ko je v finalnem obračunu premagala kitajsko kombinacijo Cai Yun-Fu Haifeng z 12:21, 21:11 in 21:16. ansa Jadralec iz Doberdoba Andrea Trani in Zandona sta bila na zadnjih dveh regatah devetindvajseta (najslabša uvrstitev doslej) in peta. Skupno sta šesta ansa judo - Bronasto odličje Celjanke Lucije Polavder v kat. nad 78 kg Natikači zloženi na milimeter V njenem klubu vlada stroga disciplina - Premagala 44 kg težjo Korejko - Trener Fabjan: »Lucija nima prav nobenega strahu« 23-letna Celjanka Polavder (levo) redno premgauje težke tekmice sta PEKING - 23-letna Celjanka Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov v judu zagotovila Sloveniji bronasto kolajno. Potem ko je izgubila polfinalni obračun z branilko naslova, Japonko Maki Cukado, je v boju za tretje mesto premagala Južno-korejko, kar 44 kg težjo Nayoung Kim. Po slabih dveh minutah boja so sodniki Ki-movo kaznovali s koko zaradi neaktivnosti, ki je pomenila tudi največji uspeh v karieri slovenske judoistke. Za Slovenijo je to po Atenah in Urški Žolnir druga olimpijska judoistična kolajna. Trener Marjan Fabjan je poudaril, da je Polavderjeva vse svoje uspehe dosegla s trdim delom. »Lucija nima prav nobenega strahu. Ima veliko srce in v moški konkurenci ne poznam tako neustrašnega tekmovalca.« Pogum Polavderjeva tudi potrebuje, saj se v kategoriji nad 78 kilogramov spopade tudi s 50 kilogramov težjimi nasprotnicami. »Te tekmovalke vsi podcenjujejo, a neupravičeno. Imajo moč, imajo kondi-cijo in treba za uspeh proti njim je treba garati. Velika nevarnost, pred katero jo vedno svarim, pa je, da se tem tekmovalkam ne pusti zgrabit okrog vratu. Takrat je borba zgubljena.« Sicer pa ima po Fabijano-vem mnenju Polavderjeva še velike rezerve v tehnikah in pridobiti mora na moči: »Na teži nikakor ne, saj ne morem iz nje delati velikana. Boljše bo, če se bolj posvetiva tudi taktiki.« Glavni razlog za uspehe celjskega Sankakuja je trdo delo v klubu. »Pri nas vsi vidijo, da je sistem drugačen. Vlada trda disciplina. Pridite v telovadnico in videli boste, da so naši natikači zloženi na milimeter natančno. Ali pa si oglejte trening. Pred treningom gredo vsi na kolena in očistijo telovadnico, je še povedal Fabjan in dodal: »Ko je prišla v klub, je bila majhna in okrogla punčka. Tudi sam nisem natančno vedel, kaj naj počnem z njo. S trdim delom in voljo pa je dosegla, kar ni uspelo še nikomur. Ni je tekmovalke, ki bi z njeno te- žo v tej kategoriji osvajala medalje.« Seveda je potrebna tudi podpora doma. »To Lucija ima in prepričan sem, da so bili pri njenih najbližjih med borbo prižgani televizorji in računalniki. Tam vsi živijo za njen judo. Po drugi strani pa sem vesel, da se nikoli niso vmešavali v moje delo. Še pred leti, ko je že želela pustiti šport in sva imela dolgo in naporne pogovore, so menili, naj to rešiva med sabo. Mesec kasneje je bila mladinska evropska prvakinja.« veslanje - Brez pričakovane kolajne Veslaški poligon zaklet za Slovence SHUNYI- Slovenski veslači so ostali praznih rok. Četverec brez krmarja je osvojil četrto, dvojni dvojec pa šesto mesto. Najprej sta bila na vrsti Iztok Čop in Luka Špik v dvojnem dvojcu, a je veslaški poligon ostal zaklet za slovenski šport, saj podobno kot kajakaš Peter Kauzer, tudi Čop in Špik (na sliki STA) nista imela možnosti za medaljo, ki sta jo nakazala z dobrim polfinalnim nastopom. »Seveda sem razočaran, saj sem dosegel najslabši izid v karieri. Tolaži me le dejstvo, da sem dal se od sebe. Presenetil naju je močnejši nasprotni veter, nastavitve na čolnu niso bile povsem prave in že pred polovico proge so nama začele pohajati moči,« je tekmo pokomentiral Čop. Bolj skopo je začel Špik: »Saj ste vse videli. Že ob dobrih nastopih sem redkobeseden, kaj šele, če je tekma slaba.« Blizu uspeha so bili Tomaž in Miha Pirih, Rok Rozman in Rok Kolander v četvercu brez krmarja. Z najboljšim časom druge četrtine proge so se prebili na drugo mesto za Avstralici. V nadaljevanju so jih prehiteli Britanci, naposled pa še Francozi. odbojka - Odličen nastop proti Bolgariji »Azzurri« že v četrtfinalu, Corsano spet poškodovan ••• Italijanski odbojkarji so kljub močno okrnjeni postavi prepričljivo premagali Bolgare, ki so bili v zadnjih letih njihov trn v peti, in se tako krog pred koncem kvalifikacij že uvrstili v četrtfinale. Italija je srečanje začela z Gavottom na mestu korektorja (Fei bo verjetno spet na razpolago v četrtfinalu) in Bovolento na centru (Mastrangela še vedno boli koleno), na sredini drugega seta pa je moral standardni libero Corsano, ki je sicer do tedaj igral zelo dobro, zaradi bolečin v kolenu spet z igrišča. Ponovila se je torej ista situacija kot na torkovi tekmi proti ZDA. Takrat je Italija zmagala prvi set, italijanski libero, ki ima že tri mesece težave s kolenom, tako da brez injekcij proti bolečinam sploh ne more igrati, pa je moral takrat z igrišča. Nadomestil ga je tolkač Pa-paroni, ki je sicer dobro opravil svojo nalogo, Italija pa je bila v nadaljevanju v povsem podrejenem položaju. Tokrat pa zamenjava libera »azzurrov« ni zmedla, saj so nato po zmagi v drugem setu v tretjem nizu Bolgare povsem nadigrali. Anasta-sijevi varovanci so tokrat gotovo odigra- li svoje najboljše srečanje na letošnjih olimpijskih igrah. Z dobrim servisom so Bolgare večkrat spravili v težave, pri tem pa so imeli zaradi odsotnosti bolgarskega tolkača Konstantinova (zaradi povišane količine testosterona v krvi so ga poslali domov na dodatne analize) lažjo nalogo. Nasprotniki »azzurrov« so tako težje gradili igro, poleg tega pa so tokrat tudi slabše servirali. Italija je lahko po zaslugi zelo dobrega sprejema veliko napadali tudi preko centra, Vermiglio, ki je skoraj do konca tekme igral res odlično, pa je večkrat omogočil svojim tolkačem, da so napadali brez bloka. Cisolla in soigralci so tudi zelo dobro igrali v obrambi, zelo uspešni pa so bili tudi v kritju bloka, tako da so imeli veliko možnosti za protinapad. Do konca kvalifikacij čaka Italijo še nastop proti Kitajski, ki jim ne bi smela ustvarjati prevelikih težav. Rezervna igralca Gavotto in Bovolenta sta že danes dokazala, da sta na isti ravni kot njuna poškodovana soigralca (Gavottu je sicer Ver-miglio zaupal manj žog, v obrambi pa je bil na primer korektor Montichiarija precej boljši od Feia), problem pa še vedno ostaja libero. Tolkači Paparoni sicer dobro igra v tej vlogi, Anastasi pa je zaradi tega skoraj brez menjav za tolkače. Malo verjetno je namreč, da bi Corsano kar naenkrat čudežno okreval (proti Kitajski gotovo ne bo igral), tako da se bo moral Pa-paroni še naprej žrtvovati in igrati v vlogi, ki ni njegova in ki mu sploh ni všeč. Po drugem predčasnem odhodu Corsana, ki na OI nastopa namesto Lorisa Maniaja, z igrišča pa se samo po sebi poraja vprašanje: je izkušeni italijanski libero res tako dober, da je za »azzurre« boljše, da igra on približno en set in pol vsaki dve tekmi, kot da bi cel olimpijski turnir igral naš Mania (in Anastasi imel tako na razpolago vse tolkače)? Po tem, kar smo videli letos poleti, bi rekli da ne. Italija - Bolgarija 3:0 (25:20, 25:21, 25:16) ITALIJA: Birarelli 7, Gavotto 15, Ci-solla 13, Bovolenta 10, Vermiglio 1, Martino 9, Corsano (L), Paparoni (L), Ma-strangelo 0, Zlatanov, Meoni. TRENER: Anastasi. primorci Žbogar in Vinčec še za kolajno QINGDAU - Izolan Vasilij Žbogar, branilec brona iz Aten, je po petih regatah neuradno na tretjem mestu (26 točk). Žbogar je že po petkovi edini regati napredoval z 12. na skupno šesto mesto, vendar mu tedaj, ker so opravili le s skupno štirimi re-gatami, še niso odšteli najslabšega rezultata, 24. mesta v uvodnem plovu letošnjih OI. Izolan, srebrn na letošnjem EP, je v peti regati zasedel drugo mesto in je skupno tretji z dvema točkama zaostanka za Italijanom Die-gom Romerom in eno za Švedom Rasmusom Myrgenom. Toda le točko za njim je evropski prvak Britanec Paul Goodi-son, dve pa Francoz Jean Baptiste Bernaz. Avstralec Tom Slingsby, svetovni prvak, je šele na 26. mestu in s 86 točkami daleč od boja za stopničke. »Za mano je zelo težak in naporen dan, saj smo bili pol dneva na vodi. Ko smo vendarle dočakali start regate, sem bil ves čas na drugem mestu. Prav ob koncu pa sem padel v vetrovno 'luknjo' in sem dolgo časa nemočno gledal približevanje tekmecev. Mislil sem, da me bodo že vsi prehiteli, ko se me je usmilila narava in je zapihal rahel veter, s katerim sem si zagotovil drugo mesto. Nadaljevanje OI pa bo prav tako zelo zahtevno, saj smo vsi na vrhu zelo blizu drug drugemu,« je pojasnil Žbogar. Koprčan Gašper Vinčec po osmih regatah razreda finn ostaja na šestem mestu, saj so včerajšnjo finalno regato najboljše deseterice za medalje najprej prekinili in odpovedali, zaradi slabega vremena pa ponovitve niso mogli izvesti. Danes bodo skušali prireditelji še enkrat izpeljati zaključno rega-to.Olimpijski naslov iz Aten (2004) brani Britanec Ben Ain-slie, petkratni svetovni prvak, ki je osvojil zlato tudi na letošnjem EP. Z 21 točkami ima 12 točk ali šest mest prednosti pred Američanom Zachom Raileyjem (33). Pred finalom je Vinčec na šestem mestu (52 točk) in ga je od brona loči osem točk. Tretji je Šved Daniel Bigmark s 44 točkami. Slovenski posadki v razredu 470 pa se nista uvrstili v finalni regati najboljših desetih za medalje.Vesna Dekleva Paoli in Klara Maučec, četrti na prejšnjih OI leta 2004 v Atenah, sta po desetih regatah končali na 13. mestu (92 točk), Karlo Hme-ljak in Mitja Nevečny pa prav tako po desetih plovih na 18. mestu (139). Italijanska moška reprezentanca v vaterpolu je le bleda senca nekdanje velesile. Z eno samo zmago in po včerajšnjem porazu proti Nemčiji se je že poslovila od olimpijskega turnirja ansa Prikupne kitajske plesalke med odmorom na tekmah hokeja na travi. V tem športu so Nizozemke v ženski konkurenci edine nepremagane ansa Denis Doljak kroma Boštjan Milič kroma Breda Čok Povsem drugače pa je v Romuniji. Tržačan Martin Scarcia, ki ima kratko košarkarsko preteklostjo pri Boru, je bil prejšnji teden v deželi Drakule. Povedal nam je, da tam ni občutil velike vznemirjenosti zaradi olimpijskih iger, je pa dodal, da imajo Romuni marsikje svoja ognja v železu. Scarcia nam je kot prvo omenil telovadke: »Že od Nadje Coma-neci,« nam je dejal Scarcia, ki je med romunske kandidate za kolajno dodal še rokoborce in rokometaše. Ko smo pa ga vprašali, kateremu športu najbolj sledijo Romuni, nam je odgovoril: »Tako kot povsod v Evropi -nogometu.« V Romuniji vsekakor Scarcia ni videl prižganih televizorjev po javnih lokalih. Drugače pa je bilo z Denisom Doljakom na Finskem. Ko smo ga vprašali, ali je seznanjen z uspehi slovenskih tekmovalcem, nam je odgovoril, da o njih lahko kaj izve le prek interneta. S televizijo bi si namreč lahko pomagal bolj malo, kajti na Finskem je obiskal vse vrste lokalov, kjer so bili televizorji večinoma pri-klopljeni le na dviganje uteži in odbojkarske tekme. Slednje so kazali predvsem v navadnih ali cenjenih restavracijah, orjaki v boju z utežmi pa so bili na ogled v manj uglednih obratih. Tudi Boštjan Milič se z uspehi zamejci po svetu - Kako spremljajo OI na tujem? Le v Auschwitzu nič V baltskih državah veliki ekrani ob vsakem koraku - Avstralci se veselijo, Danci žalujejo V imeniku Kobenhavna se med Rasmusseni in Jorgenseni najde tudi ime Brede Čok. Bivša Borova od-bojkarica se je pred časom iz Trsta -z vmesnim postankom v Londonu -preselila v dansko prestolnico, od koder nam je poročala o tamkajšnjem doživljanju olimpijskih iger. Skandinavski državi ne gre najbolje. »Katastrofa!« nam je začela razlagati Čo-kova. »Danci imajo trenutno dve medalji, so si pa predstavljali, da jih bodo imeli veliko več. Mislili so, da bodo imeli zlato kolajno v badmintonu in tudi o svoji tenisačici so govorili, da ima veliko možnosti. Ampak te-nisačica je bila izločena in tudi v bad-mintonu se je končalo slabo.« Med našim poizvedovanju kako na tujem spremljajo olimpijske igre, smo kljub prazničnim dnem prišli še v stik z Avstralijo. »Tu v Sydneyju je v vsakem lokalu, pubu ali disku, televizor. Ne eden, tudi po dva ali tri,« nam je poročal Boštjan Milič, nekdanji Krasov rokometaš in namiz-notenisač, ki se v Avstraliji izpopolnjuje v angleščini in finančnih vedah. »Olimpiado kažeta 'Channel 7' in 'SBS. Channel 7 kaže v glavnem samo Avstralce, SBS pa malo vsega. Včeraj sem celo zasledil rokomet,« nam je poročal zgoniški plavolasec. Rokomet v najnovejši celini ne žanje velikega zanimanja, povsem drugače pa je na Danskem. »Da, Danci ga gledajo precej, tudi po lokalih,« nam je povedala Breda Čok. Olimpijske igre Danci lahko spremljajo kar po štirih različnih televizijskih kanalih. »Tisti, ki jih šport ne zanima, nimajo kaj gledati,« nam je dejala Čokova, ki bi najraje gledala odbojko, a gre za disciplino, ki na Danskem ni zelo priljubljena. »Zato nič ne vem, kako je šlo zadnje čase Italijankam,« se je potožila. Če bi pa letovala v Avstraliji, bi se odbojke lahko nagledala. Kot poroča Boštjan Milič se namreč po avstralskih zaslonih največ vrstijo plavanje in ekipni športi: košarka, nogomet, »klasična« odbojka in njena različica na mivki, a tudi hokej na travi, kjer ima Avstralija solidno žensko reprezentanco. Med posamezniki pa je trenutno zelo popularna plavalka Stephanie Rice: »Njo dosti obožujejo,« nam je razložil Milič, »tudi ker je lepa.« Milič je še dodal, da vsekakor Avstralci »z veseljem proslavljajo vsako medaljo«. A sodeč po pričevanjih zamejcev po svetu, se najbolj veselijo uspehov svojih reprezentantov Lat-vijci. Informacijo nam je posredoval Sokolov košarkar Denis Doljak, ki se je pred tedni odpravil na študijsko gostovanje na Finsko, mimogrede pa si je ogledal še vse baltske države. Otvoritveno slovesnost si je ogledal v estonski prestolnici Tallin, nekaj olimpijskih tekem pa je videl na Finskem in Poljskem. »Povsod so veliki ekrani. V Vilni sem ga celo videl na tovornjaku sredi trga.« Martin Scarcia kroma slovenskih in italijanskih tekmovalcev seznanja s pomočjo medmrežja, tako kot tudi Breda Čok, toda obema večkrat zmanjka časa. Scarcia pa se je s svojega potovanja itak že vrnil in mu ni treba iskati televizorjev po lokalih. Denis Doljak se po svoji turi po Evropi največ poslužuje osebnega računalnika, tudi brez njega pa je lahko v vsakem lokalu v vsaki državi videl vsaj kratek prenos olimpiade. Edi-nole med zadnjim obiskom ne. »V Auschwitzu niso kazali nič.« (P. V.) Švedu odvzeli kolajno Mednarodni olimpijski komite (MOK) je diskvalificiral švedskega rokoborca Are Abrahamiana in mu odvzel bron. Šved je na podelitvi kolajn v kategoriji do 84 kg vrgel bronasto odličje na blazine, ker naj bi neupravičeno izgubil polfinalni dvoboj proti Italijanu Andrei Min-guzziju.MOK je sporočil, da so Abra-hamiana diskvalificirali zaradi kršenja fair playa med podelitvijo odličij. MOK je odločil, da je bilo Švedovo dejanje politična demonstracija in znak nespoštovanja do ostalih športnikov. Abrahamianove kolajne ne bo dobil noben drug športnik. Zbiramo odgovore na vprašanja: • Katerim panogam na OI najbolj slediš (navedi jih največ 3)? • Naša društva se ukvarjajo s 25 panogami. Katero med temi bi črtal s seznama in katero dodal? • Ali italijanska televizija RAI dobro pokriva OI? Utemelji Glasuj po: sport@primorski.it ŽENSKA ODBOJKA - Napovej izid tekme Italija - Brazilija! ATLETIKA - Kako se bo uvrstil slovenski metalec kladiva Primož Kozmus? ATLETIKA - Kako se bo v troskoku uvrstila Slovenka Marija Šestak? Pravilnik: pravilna napoved izida oziroma uvrstitve velja tri točke; pri ekipnih športih velja pravilna napoved zmagovalca 1 točko; pri individualnih športih prejme točko, kdor pravilno napove interval uvrstitev (možni intervali od 1. do 3. mesta; od 4. do 6. mesta, od 7. do 8. mesta). DO 20 LETF MATEJA ZAVADLAV Zanima se za odbojko in skok v daljino Obetavna in ambiciozna odbojkarica goriškega Govolleya Mateja Zavadlav (letnik 1993) iz Štandreža, ki je letos z izbrano deželno vrsto nastopila na prestižnem Turnirju dežel, sledi olimpijskim igram skoraj na 360 stopinj. »V glavnem gledam malo vse športe, kar pač pokažejo po televiziji. Najbolj pa me zanimajo odbojka, atletika in tenis. Sicer me je nekoliko presenetila izločitev Švicarja Federerja. Glavni favorit bo sedaj Španec Nadal. Pri atletiki pa mi je všeč skok v daljino, s katerim sem se do pred kratkim tudi sama ukvarjala pri goriškem društvu UGG,« je povedala dijakinja 2. razreda znanstveno-tehnolo-škega liceja Simon Gregorčič, ki je bila na dijaških igrah v atletiki 1., na pokrajinskem prvenstvu pa 2. Mateja je tudi članica tabornikov Rodu modrega vala. Napoved Mateje Zavadlav: Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:1 Met kladiva: Primož Kozmus 3. Troskok: Marija Šestak 6. SKUPNO 11 V četrtek (Niko Jevnikar): Nogomet: Italija-Belgija 3:1 Veslanje: Iztok Čop-Luka Špik 4. Ž. odbojka: Italija-Srbija 3:1 2 TOČKI 23 let košarka, sedaj pa krav mag Bivšega Domovega košarkarja Maura Cocianciga - s tem športom se je ukvarjal kar 23 let - smo zmotili na počitnicah v Gradežu. »Ker sem na počitnicah, OI sledim v glavnem po časopisih. Največ me zanima košarkarski turnir. Letos so nesporni favoriti Američani, ki bi morali zmagati brez večjih težav. Američani so se dobro pripravili in letos ne podcenjujejo nikogar,« je prepričan Mauro, ki se pri goriškem društvu Sankaku štiri leta ukvarja s krav magom. »To je borilna veščina, ki so jo izumili v Izraelu po drugi svetovni vojni. To so v glavnem vadili pripadniki specialnih enot policije. V Evropi se je ta borilna veščina, ki je mešanica boksa, ka-rateja ter ostalih, razširila v zadnjih desetih letih.« Napoved Maura Cocianciga: Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:2 Met kladiva: Primož Kozmus 2. Troskok: Marija Šestak 3. SKUPNO 11 V četrtek (Denis Salvi): Nogomet: Italija-Belgija 2:0 Veslanje: Iztok Čop-Luka Špik 2. Ž. odbojka: Italija-Srbija 3:1 1 TOČKA DO 35 LET IGOR PISON Na Akademijo za dramsko umetnostvMünchnu Tržaški gledališki igralec Igor Pison ima te dni pomembne opravke. »Nimam časa, da bi bolj podrobno sledil OI, saj se pripravljam na odhod v München,« je uvodoma dejal 26-letni Igor, ki so ga na Bavarskem sprejeli na prestižni akademiji za dramsko umetnost. »Specializiral se bom v prozni in operni režiji. Sprejemni izpit je bil zahteven, kandidatov je bilo 130, izdelali smo trije,« nam je povedal Pison, ki je letos diplomiral v germanistiki v Trstu. »V Ljubljani me žal niso sprejeli, v Münchnu pa bom imel možnost, da se lahko preizkusim z najboljšimi v tej stroki, na primer v Berlinu, Salzburgu in Zürichu. Zame bo to velik izziv. Lekcije bom začel septembra, v bavarski prestolnici pa sem že najel stanovanje,« je še dodal nekdanji Borov košarkar iz Boršta Napoved Igorja Pisona: Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:2 Met kladiva: Primož Kozmus 2. Troskok: Marija Šestak 5. SKUPNO 17 V četrtek (Daniel Skarabot): Nogomet: Italija-Belgija 3:0 Veslanje: Iztok Čop-Luka Špik 3. Ž. odbojka: Italija-Srbija 3:1 1 TOČKA NAD SO LET 4 lil 'S1 li STOJAN ŽAGAR Balinanje na OI? Glavna ovira je neenotnost federacij »Na OI vsi športi zaslužijo posebno pozornost in trenutek slave,« meni Stojan Žagar, balinar padriško-gro-pajske Gaje. Balinanje na OI? »Zakaj ne, mogoče kaka balinarska disciplina bi si zaslužila mesto na OI. Pri balinanju je glavni problem neenotnost federacij. Prav zaradi tega bo s težavo postal olimpijski šport. Škoda pa, da na OI ni kotalkanja.« Stojan Žagar s Padrič bo tudi v prihodnji sezoni z Gajo nastopal v deželni C-ligi. »Letos smo sicer izpadli, federacija pa se je odločila za re-pasaž. Upam, da bomo igrali bolje in dosegli miren obstanek v ligi, čeprav je ta kategorija že kar zahtevna in kakovostna,« trdi Stojan, ki se z balinanjem ukvarja že celih štirideset let. Napoved Stojana Žagarja: Ž. odbojka: Italija-Brazilija 3:1 Met kladiva: Primož Kozmus 3. Troskok: Marija Šestak 4. SKUPNO 15 V četrtek (Danilo Niko Glavina): Nogomet: Italija-Belgija 1:1 Veslanje: Iztok Čop-Luka Špik 3. Ž. odbojka: Italija-Srbija 3:0 TOČKE Srbski tenisač Novak Djokovič je dobitnik bronaste olimpijske kolajne. S 6:3, 7:6 je premagal James Blakea, ki je v četrtfinalu izločil prvega nosilca Federerja. ansa Finale teniškega turnirja med Špancem Rafaelom Nadalom in bronastim z zadnjih olimpijskih iger v Atenah, Čilencem Fernandom Gonzalezom je bil zaradi dežja preložen na danes ansa Rusinja Safina se je prebila v finale, kjer se bo pomerila z rojakinjo Dementjevo. Ruske tenisačice lahko osvojijo vse tri kolajne, saj se bo za bron potegovala Zvonareva. ansa sabljanje - Kljub bronu v ženskem ekipnem tekmovanju v floretu Predvsem jezne na sodnika V polfinalu proti Rusiji naj bi jih oškodovali sodniki - Bron so posvetili odhajajoči Trillinijevi - Granbassijev tretji bron za Trst Valentina Vezzali po sporni sodnikovi odločitvi ansa Sabljačica Margherita Granbassi je Trstu prinesla še tretjo olimpijsko medaljo (Granbassi 2 in lokostrelec Ilario Di Buo). Še en bron, tokrat v floretu ekipno. V dvoboju za tretje mesto so Italijanske zanesljivo z 32:23 premagale Madžarsko. Tržaška lepotica sicer ni blestela. Po začetnem vodstvu Salvatorijeve z 10:4 je Granbassijeva morala priznati premoč Ujlakijeve (5:2). Na borilno stezo je nato stopila olimpijska prvakinja Vezzalijeva, ki je povečala vodstvo »az-zur«. Tržačanka tudi v drugi seriji ni bila zanesljiva, saj je tokrat Vargova znova znižala zaostanek. Madžarska se je približala na minus dve točki. Salvatorijeva, ki je včeraj zamenjala Trillinijevo (sabljo je obesila na klin), se je borila solidno in obdržala vodstvo. Piko na i pa je postavila Vezzalijeva. V Pekingu pa ni šlo brez polemik. Ambiciozne Italijanke (trojka Vezzali, Granbassi in Salvatori) so namreč odkrito ciljale na 1. mesto. V polfinalu proti Rusiji se je nekaj zataknilo. V taboru »azzurrov« niso bili prav nič zadovoljni s sodniki. »Punce smo se kot ponavadi borile brezhibno. Sodnik pa je rumene in rdeče kartone delil kot za stavo. Še nikoli mi jih niso pokazali toliko na eni tekmi,« se je po dvoboju izkašljala Valentina Vezzali. Tudi selektor Andrea Magro je bil precej kritičen do delivcev pravice. »Najbrž nekdo nas nima rad. Vseeno nam je uspelo odnesti domov bronasto medaljo. Še dobro, da so punce obdržale mirne živce,« je komentiral italijanski selektor. Že v Atenah leta 2004so nekateri člani svetovne zveze FIE ustrelili nekaj puščic italijanskim floretistkam. »Običajni Italijani,« je zbežalo predsedniku Fie, ki se potem ni nikoli opravičil italijanski zvezi. V Italiji so prepričani, da jim je nekdo tudi v v Pekingu vrgel kako poleno pod noge. Vezzalijeva, Granbassijeva in Salva-torijeva so bron posvetile sotekmovalki Giovanni Trillini, ki se je dokončno poslovila od borilnih stez. »Zdaj se bom lepo odpočila in zatem bova z možem poskrbela za naraščaj,« je o svojih načrtih dejala Trillinijeva. obisk pri disidentu bau tongu Medalja za človekove • • ■ • v pravice je pomembnejša kot katerakoli druga medalja PEKING - Bao Tong, eden najbolj znanih nasprotnikov kitajskega režima, je dejal, da uživa ob gledanju olimpijskih iger, vendar se mu zdi zdi vnema kitajske vlade v času iger neokusna. Nekdanji vladni uslužbenec tudi pravi, da bi vsa zlata odličja, ki so jih osvojili kitajski olimpijci, raje zamenjal za večje spoštovanje človekovih pravic. »Medalja za človekove pravice je dosti pomembnejša kot katerakoli zlata medalja,« je poudaril 75-letni Bao, ki je bil nekoč tesni sodelavec nekdanjega premiera in generalnega sekretarja kitajske komunistične partije Zhao Ziyanga. »Medalje za svobodo izražanja, svobodo tiska in demokratične volitve bi bile več vredne kot vse te zlate kolajne, saj bi navadnim ljudem prinesle nekaj oprijemljivega in prispevale k svetovnemu miru,« je dodal. Bao, najvišji vladni uradnik, ki so ga zaprli, potem ko je vojska krvavo zatrla prodemokratične demonstracije na trgu Nebeškega miru leta 1989, je še vedno v hišnem priporu v svojem stanovanju v središču Pekinga, kjer že leta ne sme sprejemati obiskov. V času olimpijskih iger, ko je Kitajska obljubila več medijske svobode, pa so oblasti prvič od začetka leta 2007 tujim novinarjem dovolile, da ga obiščejo. V hišnem priporu je od leta 1999, ko so ga po služenju desetletne zaporne kazni zaradi spodbujanja prodemokratičnih protestov izpustili iz zapora. Bao je novinarjem povedal, da olimpijske igre spremlja na svojem televizorju v dnevni sobi in da je nad njimi navdušen. »Rad imam vse športe z žogo, kot so košarka, namizni tenis, softball in odbojka,« je dejal. Ko pa pogovor steče o množici glasnih navijačev, patriotski olimpijski vročici, ki je zajela kitajske medije in priljubljenemu vzkliku »Dajmo, Kitajska!«, se njegov obraz zmrači. »Na Kitajskem rečemo, da nekdo 'gleda svet skozi zaščitna očala' in zdi se mi, da gre ravno za to. Vzkliki o Kitajski ne izražajo občutka odprtosti. Tukaj ne gre za olimpijske igre, ampak za Kitajsko,« je pojasnil. Obsodil je tudi kitajski športni sistem in navado, da družinam vzamejo otroke, ki jih nato izoblikujejo v najboljše športnike na svetu. »To bo nedvomno prineslo slavo komunistični stranki in državi, vendar državljanov ne bo navdušilo nad športom in zdravim življenjem,« je dejal. Po njegovem mnenju je bil najlepši trenutek slavnostnega odprta iger, ko so prikazali 2008 obrazov otrok s celega sveta. »To je bilo domiselno, to zares predstavlja olimpijski duh.« (STA) MIMOGREDE Dobri, stari radio Že Hitler ga je obsodil na smrt. A je še danes živ. Govorimo o radiu. Leta 1936je TV predvajala berlinsko olimpiado. Šlo je za prvi prenos v živo in zdelo se je, da se po dobrem desetletju že izteka obdobje radia. Že takrat se je Marconijev izum zdel pomanjkljiv, ker ni prenašal podob. A je kljub tej hibi še vedno kos minevanju časa. Poveže nas s svetom in nam l------~ -V» 1010 C Danes se bo nad deželo pomikala šibka atlantska fronta, jutri in v torek pa bo anticiklon zopet zagotovil stabilno vreme. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 Dolžina dneva 14.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.39 in zatone ob 6.46 A Nad srednjo Evropo in Alpami je nastalo šibko območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda doteka nad naše kraje postopno toplejši in spet nekoliko bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes se bodo pri najbolj občutljivih ljudeh predvsem popoldne občasno pojavljale z vremenom povezane težave. Večini ljudi pa vreme ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.05 najnižje -66 cm, ob 11.35 najvišje 47 cm, ob 17.21 najnižje -26 cm, ob 23.01 najvišje 43 cm. Jutri: ob 5.30 najnižje -63 cm, ob 12.03 najvišje 50 cm, ob 17.54 najnižje -29 cm, ob 23.31 najvišje 37 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ...........19 2000 m............7 1000 m ..........16 2500 m............4 1500 m...........11 2864 m............2 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah dosegel 9 in pol, po nižinah 8. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mm sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC 10/23 TRBIŽ O 9/17 O 9/19 CELOVEC O 12/21 TRŽIČ 12/23 O 11/22 S. GRADEC CELJE 11/24 O MARIBOR o 10/23 PTUJ O M. SOBOTA 010/24 KR°NJ 0 LJUBLJANA 13/24 POSTOJNA O 11/22 ^¿J KOČEVJE REKA 16/26 N. MESTO 12/23 O ZAGREB 13/25 O & ^NAPOVED ZA DANES Na območju celotne dežele bo zmerno do spremenljivo oblačno. Možne bodo plohe, ki bodo bolj verjetne v goratem svetu v osrednjem delu dneva. Ob obali bodo zjutraj pihali šibki do zmerni vetrovi iz severozahoda, popoldne pa iz severozahoda. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, na zahodu tudi pretežno oblačno. Popoldne bodo nastale krajevne plohe. Manj verjetne so na vzhodu države. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 13, na Primorskem okoli 15, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C, na Primorskem do 26 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 12/25 _,_ _(NAPOVED ZA JUTRp > -- - '->j Na območju celotne dežele bo jasno ali zmerno oblačno. Jutri in v torek bo precej jasno, zjutraj bo ponekod po Pihali bodo šibki morski vetrovi. nižinah kratkotrajna megla. dopis iz pariza - Začetek novega plesa v Franciji, nato pa prodor v Evropo in Ameriko Tecktonik osvaja svet PARIZ - Tecktonik! In Francija osvaja svet. Ne gre za modnega kreator-ja ali kulinarično specialiteto, ampak za ples, ki se je v kratkem razširil po celi Evropi in danes buri duhove tudi v ZDA ter Kanadi. »Zadnjič, ko je Francija poplavila svet s plesom, je bil to kankan,« je rekel Barouzdin, eden očetov gibanja. Gibanja? Eh ja, ker tecktonic ni le ples, ampak veliko več. Vse se je začelo leta 2000 v Me-tropolisu, elektro klubu pariške periferije, kjer sta Alexander Barouzdin in Cyril Blanc organizirala večere »Tec-tonik Killer« in razvila nov način plesa - mešanico tekna, hip hopa in drugih gibov. Barouzdin in Blanc sicer nista bila edina, to je bil čas, ko se je uvajalo novosti iz severne Evrope, ko se je iskalo nove stile plesa, ko se je hrepenelo po novem in posebnem. V vsem tem vretju in iskanju sta mlada Francoza dobila najboljšo formulo. Uspeh je bil tolikšen, da sta poleg večerov in plesa ustvarila še celo vrsto izdelkov, od majčk do žvečilnih gumijev in jih nato monopolizirala z znamko »Teckto-nik«. Obstajata celo dva uradna frizerska salona; ostali ti lahko naredijo le imitacijo pričeske! Namreč v tecktonik svetu še zdaleč ne gre samo za ples, am- pak izrednega pomena je tudi videz: obvezne so oprijete majčke in hlače, visoke adidaske in irokeška pričeska. (Nekako revival osemdesetih: disko stil z glamur in punk dodatkom.) Večinoma si tecktoničarji dajo tudi psevdonim, tecktonic psevdonim seveda. In potem je tecktonic glasba, saj to ne more biti katerakoli elektro muzika: Barouzdin in Blanc sta se takoj povezala z EMI, s katero izdajata plošče in diktirata, kaj tecktonik glasba je. Iz Metropolisa, kjer je bila stvar elektro elite, se je tecktonik v kratkem razširil na širšo publiko. Kljub velikemu uspehu, pa tudi kritik ne manjka. Najprej so se oglasili plesni krogi, za katere to ni nova tehnika, ampak le koreografija. Dalje so kritike padale na simbol tecktonica: črni orel, ki je precej podoben »Reichsadler« (orel tretjega Reicha). Pristaši gibanja so takoj zavrnili povezanost s katerokoli ideologijo in zagotovili, da je edini razlog izbire estetski. (Ali lahko izberemo simbol, ki že od srednjega veka pomeni moč, oblast in srečo, le ker nam je všeč? Morda. Vsekakor nam to dejstvo marsikaj pove). Največje dvome pa je povzročal in povzroča konzumističnividik tecktonica. Da se mla- di družijo v grupe, da prevzamejo isti način oblačenja ni novost; pomislimo na najstnike. In niti ni novost, da določena aktivnost veže ljudi po videzu in načinu vedenja; hiphoperji, na primer. Kje je torej problem? Problem je, da je vse vezano na eno samo znamko, ki z novo modo služi lepe denar-ce. Vincent Cespedes, filozof in specialist za urbane kulture, je glede fenomena izjavil: »Tecktonik je podoba Francije, ki je vedno bolj konservativna in narcistična (...) Prava ironija, da se tecktonic širi ob 40. obletnici maja '68. Tecktonic je antiteza maja '68, saj gre za konzumizem in nesvobodo in-dividuuma...« Barouzdin in Blanc vse te kritike zavračata, češ da se v Franciji težko sprejmejo novosti. Morda že res, da Francija (in Evropa nasploh) težko sprejme novosti urbane kulture, da jo ima vedno za nekaj manj vrednega, toda to je že stvar druge debate in konzumistični vidik tecktonicka zaenkrat ne moremo zanemariti. Tecktonic se širi in spreminja. Se bo osvobodil tega konzumisitčnega vidika? Se bo razvil v plesno tehniko? S časom bomo videli, ali je bila le sezonska moda, ali kaj več. Jana Radovič raziskava Kontracepcijske tablete vplivajo na izbiro partnerja PARIZ - Kontracepcijska tabletka, ki jo jemlje na milijone žensk po svetu, lahko spremeni prirojeno sposobnost ženske, da začuti genetsko sebi kompatibilnega moškega. To je pokazala neka nova britanska študija. Ženske naj bi nagonsko privlačil vonj moških, ki so genetsko drugačni od njih, saj tako narava zagotavlja biološko raznolikost vrste, so pojasnili raziskovalci univerze v Liverpoolu, katerih študijo je objavila Britanska kraljeva družba. Ko pa ženske pričnejo jemati kontracepcijske tabletke, jih privlačijo moški z genetsko podobnim vonjem, pravi glavni avtor študije Craig Roberts. Njegova ekipa je preizkus opravila na kakih sto ženskah, ki so morale izbirati med vzorci moškega vonja 97 prostovoljcev pred in po začetku jemanja tabletke. Terapija s striptizom LONDON - V enem izmed britanskih domov za nego bolnikov v Cornwallu na jugozahodu Anglije so oskrbovanci poleg zdravil na recept deležni tudi erotičnega plesa. Tako so za nekatere moške oskrbovance organizirali izlet v lokal, kjer ponujajo striptiz. Kot poroča britanski časnik Daily Mail, so bili štirje bolniki s Huntingtonovo boleznijo deležni erotičnega plesa pomanjkljivo oblečenih deklet, brezplačne pijače in rulete. Ponavadi so bolnikom na voljo aktivnosti, kot so plavanje in klasični koncerti. Kot pa je sporočila vodja doma, so se pri njih odločili, da bolnikom omogočijo takšno življenje, kot bi ga bili deležni brez Huntingtonove bolezni. Obisk nočnega lokala je imel na moške dober vpliv. Eden izmed njih je celo poročen, vendar pa se je soproga strinjala z moževo odločitvijo za obisk lokala, še dodajajo v domu. (STA)