PoilmM piafana v gotovini ILUSTROVANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 Dm DRUŽINSKI TEDNIK Uf* VIII. Ljubljana, 14. maja 1956 Štev. 19. J**!* »»»h WrH», — Uradniitea In uprava I Ljubljani, TyrU>« Ulta it«. M/l. Patini pridal Me*. Ml. "**— Gallna branilnlaa « Ljubljani >1. 15.MJ. — Rakopisav na araiama, nefrankiranih napita« na •prejemama. M ar ai ni na ra talrt lata M Din, ta pel Jata .4* Din, » Via lata M Din. — V Italiji aa «aa .lata M lir, a FraneiN . M friinfie«. * Anaarikl f>;t alalarja. — Narainina J* treba plačati »naprej. — za iadgevera je prileHti mamke. Razmišljanje prijateljstvu Človek misli na zdravje šele takrat, ko Oa tii več. Pri vseh dobrih in lepih stvareh •e spominja njihove prave cene šele tedaj, *°.;že za nami. Ali kdaj razmišljate o svojih prijateljstvih? Tudi prijatelj' — !> r a v i. prijatelj ■— je namreč nekaj velikega in 'lepega, torej stvar, ki ji spoznamo pravo ceno šele tisti dah, ko'smo se zavedeli, da smo jo za zmerom izgubili tolt zapravili.- In šele takrat,’ko je že prepozno,' se po'navadi obrnemo vase in se grenko vprašamo: Zakaj? ' ” . Ni je skoraj besede,' ki bi jo večkrat vneli v ustih ali na papirju kakor besedo :»prijatelj«: Ni je skoraj besede, ki bi jo "Vede ali nevede bolj zlorabljali od nje: }va ona. O takšni ženski veljajo obrnjene besede sv. pisma: Ljubezen sicer mo-T® priti, a gorje tisti, po kateri je prišla ® Sn a ljubezen. m p*.*« »i, dragi bralec, » tako nesebično tvijo zapravil zvestega prijatelja, ti vse-ni treba biti tal: veliko si izgubil, a stala ti je vzvišena zavest, da si storil • kakor terja morala od povprečnih llud'- Beta. Hazgrled po sveiu /* i -► : - W V dnevih strahovlade v Adis-Abebi: Ko Je abesinski cesar zbežal iz prestolnice, je dovolil svojemu vojaštvu,- da lahko opleni domovanje Evropcev v Adis-Abebi. Ljudje so se tedaj zatekli v angleško varstvo. Nata slika kaže pogled na vrt angleškega poslaništva z zasilnim* .stanovanji in šotori za mnogoštevilne begunce. V.'ospredju skupina'indijskih' strelcev, ki sO branili poslaništvo pred napadi' podivjane drhali. Abe8lnlja še hi dobro na tleh, ko < velesile že prijavljajo svoje .pravice* do nje. Italija postala drugi rimski ImpefIJ.: Socialnieksperiment .na Francoskem r' j Ljubljana, 12. maj« Dogpdki zadnjih dni se vrte največ okoli Rima, Abesinije in Ženeve. Italija je kronala svojo zmago v Vzhodni Afriki s proglasitvijo drugega rimskega imperija: osvojeno Abesinijo je Mussolini kratko in malo anektiral, ne da bi se menil za mnenje ostalega sveta, najmanj pa Ženeve; proglasil je italijanskega kralja za abesinskega cesarja, zmagovitega maršala Badoglia za abesinskega podkralja, generala Grazianija je pa povišal v maršala. To je bilo prvo dejanje po izvojevanl zmagi. Drugo dejanje je kmalu sledilo:: Mussolini je odpoklical svojo delegacijo iz Ženeve. 15. t. m. imajo namreč vnovič, priti na dnevni red sankcije in vse kaže, da jih ne samo ne bodo ukinili, nego še poostrili. Zmagoviti Italiji kajpada ne gre v račune, da bi požirala takšno ravnanje, že zato ne, ker trpi njen ugled; a tudi njeno gospodarstvo ne bi dolgo več 'zmoglo pritiska sankcij. Zato jih je treba na vsak način preprečiti. Mussolini je pritisnil na prvi gumb: odhod iz Ženeve z grožnjo z 'definitivnim izstopom iz Zveze narodov. Najbrže njegova gesta ne bo brez uspeha. Zveza narodov je doživela že toliko porazov, izgubila je že toliko članov, da si ne more privoščiti luksitsa, da izgubi še Italijo. Tako računa Mussolini in se nadeja, da se bodo njegovi računi lepo izšli. * Abesinija še ni vsa na tleh, pa se že priglašajo dične velesile, ki bi rade dobile svoj delež. Francozi so prvi priglasili svoj apetit; gre jim baje po pogodbi. Angleži kajpada ne bodo smeli dolgo zaostati, in najbrže tudi Nemci ne bodo mirno gledali, kako se drugi. tepo za mrtvaka. Takšna je morila diplomacije velesil: najprej se dela pošteno in nesebično, ko je žrtev na tleh, se pa vsi step6, kdo bo prvi pri delitvi plena. Italijani se bodo seveda sklicevali n« pravico zmagovalca, to Je na , pravico močnejšega. In ker pač nobeni velesili ne pride na um, d« bi »e spuščala z zmagovito Italijo v boj, če se ni že prej, ko je bila italijanska zmaga še problematika, bi človek rekel, da bo Italija tudi diplomatsko bitko dobila. V teoriji vse kako; v praksi je pa stvar takšna, Italiji manjka denarja za clVHlziranj nove kolonije in bo že zato morala ne ie danes, pa posmeje, pristati na take ali take teritorialne koncesije: Temu se reče t diplomatskem jeziku »korigiranje mej&<„.' *■ *• • V kolikor ni#Q politični . - a •> i ,V; •- - f*? /.'rv "J * v* ^ ' XV , , -7. • ■ ufA' . s i’ ' *-V>. «- • * ■ v‘ ■> Zmagoslavje v ltali|l: Z zvenevi km sireaamj h «a zavietja abesinske prestelmee s#ravili itall|ane m ceste. Na ' fjiltu '.-.fcj,^|i trg v Kirnu n Musseilnijevega ge«era * erettave n Vztiedni Afriki, Italijanski guverner za Adis-Abebo: Maršal Badoglio Je imenoval rimskega guvernerja Bottaija za civilnega guvernerja v Adis-Abebi. Bottai se Je udeležil abesinske vojne kot pro stovoljec in Je vkorakal v abesinske prestol* nico na čelu italijanskih čet S p o d a J t Angleška križarka »Enterprise*. Na njoj se Je pobegli abesinski cenar Haile Selasi odpeljal iz francoskega pristanišča Džibutija naj prej v Haifo, od ondod pa v Jeruzalem. Vozil se Je v strogem incognitu A' ' ^ T :>' ■■'.-j'1. ■ --i;. '* MuetoHnl te lahvaljuja Italijankam: Pri pratlavljanju iavzat|a abasintka prastalnica na Banalkam trgu * Rimu aa |a Muaaalini lahvalll tudi Italijankam. ki aa dala »oje maia In ainava za zmala in pamafala domavini, da Ja »idriala tudi v baju prati aankcijam. "'‘‘i / . . . 7.- 5 in zavohala krožnik svežih ostrig. Toda ena izmed njih je zazijala, mišji repek je zamigljal v špranjo — in ko se je ostriga zaprla, je bila miš ujeta kakor v pasti. Žrtve znanosti Zdravniki postanejo dostikrat žrtve nesreč. Tako je Ana Pabstova iz Washingtona vcepljala v laboratoriju klice meningitisa morskemu prašičku — ko je žival zdajci trznila pod vbodljajem in je eden izmed bacilov brizgnil zdravnici v oko. Teden dni nato je baktevio-loginja podlegla meningitisu: nova žrtev znanosti. ' V viipurski bolnišnici na Finskem je imel službujoči kirurg operirati nekega otroka, ker je;bil požrl iglo. V trenutku ko se je zdravnik sklonil k otroku, je le-ta za-kašljal in izpljunil iglo: priletela je kirurga v oko in mu ga izlila. Budilka ga je izdala Za konec še zabavno istorijo: pripetila se je nekemu tatu. Vlomil je ponoči v neko stanovanje in odnesel več stvari, med njimi tudi budilko. Toda ko je tat prišel na cesto, je ura začela zvoniti. Ker ni bilo dosti ljudi na ulici, so redarji slišali njeno zvonjenje. Postali so pozorni, ustavili so neznanca z uro in ga aretirali. (»American Weekly«, Detroit) Vseučiliška modrost (G-o) Newyork, maja »Namesto denarja bi nam lahko služilo kakršno si bodi blago: gumbi, jabolka, oranže, ženske — skratka, sleherna rabljiva stvar, ki gre iz rok v roke.« (Izjava g. Fariolettija, profesorja za politično gospodarstvo na univerzi v Dukeu.) **» »Kakor hitro stopita v stik dva tujca različnega spola, nastane križanje plemen.« (Izjava Johna E. Pomfreta, profesorja za antropologijo na univerzi v Princetonu.) *** »Nevarno je spraviti v kontakt moža z bolničarko.« (Izjava S. R. Hadsella. profesorja za angleščino na univerzi v Oklahomi.) *»* »Dve vrsti ljudi imamo v Združenih državah: takšne, ki kaj umejo o finančnih zadevah, in takšne, ki se zavzemajo za Town-sendov načrt.« (Znani utopistični načrt o tem, da bi imel dobivati vsak Američan od 50. leta dalje dosmrtno pokojnino. Op. ured.) (Izjava Charlesa Cchlka, profesorja za sociologijo na Zahodni univerzi.! _ ■. I-W- “T” i.DoInlfl Dve ločitveni groteski Zgodba o nezvestem možu, užaljeni ženi in zapeljivem detektivu (ži) Pariz, aprila. Monsieur Marcel se je zadnje čase kar preveč izgovarjal z večernimi sejami. »Ljubo dete,« je imel navado reči svoji ženi, »drevi me nikar ne čakaj, ker bom spet precej pozen.« Toda njegovi ženi te večne seje niso šle prav v glavo. In lepega dne se je odločila poklicati neko detektivsko pisarno na pomoč. Tam so izročili zadevo nekemu mlademu in — kakor se je pozneje pokazalo — kač preveč zapeljivemu detektivu. že dva dni nato je madame Ju-liette dobila obvestilo: ob enajstih ponoči je telefoniral detektiv, da je njen mož pravkar odšel z neko damo v njeno stanovanje. Julietti je vsa kri šinila v glavo. Brez pomišljanja je stekla po stopnicah na cesto, poklicala taksi in se odpeljala v označeno ulico. Tam jo je vrli varuh čednosti njenega moža že čakal. Viharna, kakršna je bila, bi bila svojega moža najrajši zalotila ,in flagranti*, toda detektiv (ki ji ni bil baš nesimpatičen), jo je pregovoril, da sta zavila v bližnjo vinar-no, češ da naj je nič ne skrbi: podkupil je sobarico, da mu bo takoj sporočila, kadar se bo monsieur Marcel odpravil od njene gospe. Toda sobarica je bila diskretna in tako je monsieur Marcel zapustil svojo prijateljico, ko sta se varuha njegove čednosti najmanj nadejala. Sicer se je pa madame imenitno zabavala; mladi mož ji je nenavadno ugajal, in ker je vse kazalo, da tudi zanj isto veija — kajti Juliette je hudo zala in mlada ženica — sta preživela skupaj prav čedne uriee. Bilo je torej že kar močno dvomljivo, ali sta ta dva sploh še upravičena loviti gospoda Marcela zaradi iznevere. Toda Marcelu se še ni dalo iti domov, še daleč ne: Juliette bo prav gotovo že spala, zakaj ne bi torej stopil še na kozarček črnine? Zavil je tedaj v najbližnjo vi-narno, da se nekoliko odpočije in okrepča. Zdajci je pa zaslišal znan glas. Saj ni mogoče: njegova žena vendar ze zdavnaj spi spanje pra-vičnice! Toda ko Je bolje prisluhnil, je spoznal, da je zmota izključena. Brez pomišljanja je stopil v separč, odprl vrata, jih spet zaprl in... ...vložil drugi dan tožbo za ločitev zakona. Pri razpravi je žena povedala, kako je bilo. Vzlic temu je kazalo, da je njena krivda večja od mo- m_______________________ ed najznamenitejših avstralskih h k. Tei dni prireja turnejo po i.. trj priložnosti so o .ni ... v-lci, malce S i lom u šilo j r evka 1 .oljski j jvant* lička). K >t|i, jel tu ca te i I z no. ^ ,. ,le dog« (Radami je zvečer vrnila v Jdala v svoji sobi... jkov, ki so jih ji bili ni obeudo- ,Odprali je tudi resnična, seveda ne Jamčimo): Nekega dunajskega zdravnika so Prišli klicat, da mora nujno k neki bolnici v predmestje; šlo je za težak porod. Zdravnik je prišel, vse se je srečno končalo, nato je pa še vprašal, kakor zahteva zakon, kako je očetu ime. »Ernst Schmidt,« je dobil odgovor. Isti dan je isti zdravnik pomagal na svet še štirim drugim črvičkom, in vselej je na svoje vprašanje o očetovstvu dobil odgovor: »Ernst Schmidt«. Zadeva se mu je zdela nekam nevsakdanja, zato si je sklenil tega Ernsta Schmidta malo pobliže ogledati. Odšel je k njemu — naslov je imel — in toliko da ni padel vznak, ko ga je zagledal: mož je bil ves siv in bliže osemdesetim kakor sedemdesetim. »Ali ste res vi oče vseh teh otrok?« je vprašal zdravnik, ko se je nekoliko opomogel. »Menda!« »A kako ste mogli...« »Nič težkega... ko imam pa kolo!« 40.000 norcev v prostosti (io) Detroit, aprila. Ameriški roparji otrok niso sami razbojniki: med njimi je tudi mnogo norcev. Tako je vsaj — ne baš tolažilno — ugotovilo ministrstvo za duševno zdravje. Po njegovih podatkih se v Ameriki prosto giblje okoli 40.000 norcev, ki so jih Po krajšem ali daljšem zaprtju v umobolnicah zdravniki spoznali za zdrave ali vsaj nenevarne. Samo lani so v Newyorku izpustili na svobodo okoli 6.000 blaznežev. Ti norci — mnogi med njimi trpe za manijo, da jih svet preganja — mislijo, da so tudi Bruna Hauptmanna po krivem preganjali kakor nje. Zato so ga hoteli maščevati in ugrabiti Lindberghovega drugega otroka ali pa izvršiti kakšen drug zločin. Ti norci pri tem ne mislijo na odkupnino; to dokazuje dognanje ameriške policije, da dostikrat ugrabijo otroVe siromašnim ljudem. (»American Weekly«) Bolezni kože Tvori, lišaji, mozolji, ogrci, prišči, rdečica, rumenkasta krhka koža in drugi neugodni kožni pojavi imajo svoj izvor največkrat v slabi sestavi krvi, v prebavnih motnjah, obolenju jeter in zaprtju. Ako se torej hoče imeti mladostno lepo, zdravo polt, je potrebno predvsem očistiti notranje organe. Od tega namreč zavisi čistoča kože, a s tem tudi zunanji izgled. Lice je ogledalo notranjih organov in če se ti drže v redu, prihaja to tudi na zunaj do izraza. Nezdravi, rumenkasti in sivkasto upadli izgled obraza, kakor tudi drugi nečisti pojavi na koži nastanejo vsled nereda, katerega povzročijo črevesni plini, zaprtje, itd. Te nevšečnosti je treba odstraniti s pomočjo zdravljenja s Planinka čajem. Ker prihajajo torej bolezni kože iz notranjosti, ne zadostuje samo zunanje čiščenje kože, temveč je potrebno odstraniti motnje v prebavi z rednim pitjem Planinka čaja. Da se doseže redno delovanje prebave, da se izločijo in odstranijo strupi iz telesa, se priporoča tudi zdravim osebam, da se na spomlad podvržejo 6 do 12 tedenskemu zdravljenju s Planinka čajem. Boljše in odpornejše zdravje, sveži izgled, moč in volja za življenje se dosežejo s smotrenim pitjem Planinka čaja. in- s. ssi/as. Najtišja soba sveta (D-k) Pariz, maja Profesor matematike Fronard iz Pariza si je ustvaril delovno sobo, kjer res lahko dela popolnoma nemoteno, ker ne prodre vanjo niti najmanjši šum. Soba je obdana s stenami, ki ne propuščajo zvoka; vrhu tega stoji v večji, prav tako za glasove ne-produšni sobi, le-ta pa v dvorani, ki ima takisto zvok nepropuščajoče zidove. Matematikov delovni kabinet je torej na moč odrezan od sveta. A to mu še ni dovolj; razsvetljava v sobi je umetna, ker ni nobenega okna v zidovih. Tudi tla in strop sta za glasove nepredušna, saj se-stojita iz nenavadno debelih plasti phitovine, prsti in slame, tako da se nervoznemu učenjaku tudi od zgoraj in od spodaj ni bati molenj. Višek dumplrtga (G-n) Berlin, maja Japonski izvozniki sejejo strah in trepet po vsem svetu. Saj je znana reč, da prodajajo že ure v Švico, električne žarnice na Holandsko in svilo v Lyon — in da so povsod cenejši od domače industrije. Zdaj so Japonci same sebe prekosili: začeli so uvažati na Nemško pivo... po ceni praznih steklenic! Pipa tobaka (A-n) Pariz, maja. Mestno dekle se je na izletu izgubila v gozdu in ni vedela ne kod ne kam. Tedaj ji je prišel nasproti star kmet. »Ali je še daleč do Pariza?« ga je s strahom vprašala mlada izlet-nica. »Ne preveč,« »Ali mi lahko poveste, koliko hoda bo še?« »Hoda? Takole kakšno dobro pipo tobaka.« (»Journal«) samo zalo, ker se v njem vozi v nemilost padli mož? Neka lepa 301etna Američanka Mrs. R. W. Wann po imenu, bi bila rada čim hitreje ovdovela po svojem 701etnem možu. da bi dobila lepo zavarovalnino in se poročila s svojim ljubimcem. Najela je dva črnca in jima naročila, da spustita v zrak vlak, v katerem se je peljal njen. mož. V srečo 28 potnikov, 8 železničarjev in moža sta se pa črnca po slednji trenutek premislila. Tako je na smrt obsojeni 701etnik ostal živ, njegova mlada žena pa pojde za nekaj let za zamrežena okna. S., G. S. (F-m) London, aprila. V radijski sobi »Ruihpoola«, majhnega a čednega tovornega parnika, ki je vozil v West-Hartle-pool, je mirno sedel kapitan. Na aparatu se je javil Daventrv. Kapitan je prisluhnil: zvoki iz domovine ! Zdajci je pa postaja prekinila plesno godbo. Ladja v nevarnosti! In kapitan je moral poslušati, da je njegov lastni parnik v skrajni nevarnosti in da pošilja v svet klic na pomoč: SOS... Včasih se temu ali onemu od nas pripeti, da bere poročilo o svoji lastni smrti. Da kdo sliši svoj lastni klic na pomoč, ne da bi ga izustil — to je pa najnovejša pridobitev sodobne tehnike. (»Beri. TgbU.«) Vljuden sodnik v (E-k) Pariz, maja V novi francoski poslanski zbornici bo najmlajši poslanec 26-let-ni odvetnik Jean Michard iz' Gap-na. V torek po volitvah bi bil moral nekoga zagovarjati pred sodiščem, toda siromak je bil od volilnih govorov tako hripav, da ’ ni spravil besede iz sebe in je pismeno prosil za odgoditev razprave. Sodnik je s pristno francoskim kavalirstvom njegovi prošnji ugodil, češ: »Sicer ste svoj glas izgubili, zato ste si pa pridobili toliko več volilnih glasov..— kako &1 vam potem mogel prošnjo odbiti?« Zavarovanje za solnčni mrk (po) Detroit, maja. Zavarovalnica »Lloyd British«, tista, ki sprva ni marala sprejemati zavarovanj proti evropski vojni, je izdelala novo vrsto police: učenjaki, ki bi prihodnji mesec radi šli gledat popoln solnčni mrk (videl se bo na Japonskem in v Sibiriji), se lahko zavarujejo proti slabemu vremenu in drugim morebitnim nevšečnostim. Ko to beremo, nam prihaja ni um Swift, slavni pisec »Guliverje-vih potovanj«. Mož je bil dekan neke angleške univerze in je lepega dne dal nabiti na zid vse-učiliškega poslopja takole oznanilo: »Po dekanovem nalogu je lunin mrk odgoden na poznejši čas.« (»Detroit Times«) čudodelno zdravilo (B-n) Pariz, maja. Pravijo, da slavi neki zdravnik zadnje čase prave triumfe pri zdravljenju jetrnih kamnov, bronhitisa, putike in ishiasa: bolnikom vbrizga namreč pod kožo neko skrivnostno tekočino. Po vbrizgu bolnika nekaj časa precej koža peče, a to kmalu mine in potem napoči občutek posebnega ugodja. Zdaj so radovedneži dognali, kakšno tekočino vbrizguie čudodelni zdravnik. Uganete? Ne? Destilirano vod o... Tako vsaj beremo v pariških listih. Da bo bolj gotovo (B-n) Newyork, aprila. Da se hoče žena o d križa ti moža s strupom ali revolverjem, ni nič novega. Toda v Ameriki kaže, da se s tem ne zadovolje več. Ali bi drugače kdo spuščal v zrak vlak, Starost kraljev S smrtjo egiptskega kralja Fuada je prišel na izpraznjeni prestol 161etni Faruk in tako je spet naraslo število mladoletnih vladarjev. če si ogledamo vrsto evropskih in najpomembnejših prekmorskih vladarjev, jih vidimo med njimi osem, ki še niso dosegli 40. leta starosti. Eden med njimi ima ravno deset let: to je siamski kralj M a h i d o 1. Med 10. in 20. letom je med drugimi tudi naš vladar, Nj. Vel. kralj Peter, ki stoji v 13. letu svoje starosti. Dvajseto leto sta prekoračila dva mohamedanska vladarja, tovariša kralja .Faruka: 221etfti afganski kralj Za h ir in 241etni iraški vladar Gazi. šele v prihodnji dekadi srečamo vladarja neke velesile: to je japonski cesar Hiro-hito, ki se je.rodil 1. 1901. V najlepših moških letih, med 40. in 50. letom, je kar sedem vladarjev, med njimi tudi 431etni kralj britanskega imperija Edvard VIII. Vladarjev nad 50 let je deset; na čelu jim je 821etni knez Franc Liechtensteinski. Za njim pride Gustav švedski (78 let; znan kot teniški igrač). Med 60. in 70. letom so štirje vladarji, namreč norveški kraij H a k o n in danski kralj Kristijan, italijanski kralj Viktor Emanuel in m o n a š k i knez. V šesto desetletje gresta pa nizozemska kra 1 j ica V i 1 j e m i n a in perzijski šah. (tik) Izltthild m Ui Gostilne po gorak sloje, v n tih cvičtik šari,o sije. Izletnik tu je; koder gre, rohni, prepeva. pij<'. PreJ,: njim deviško svel stoji, za njim pa polno'je smeti. O. krasna ti natura, to vse stori kultura. Kakor čez polje vodni val divja in vse posname, rohneča se drvi drhal, na glas kričati jame. Pijani vina vriskajo, steklenke prazne bliskajo; zdaj zdaj bo truma cela — sp zdi mi — ponorela. Otroka, ki v vozičku spi, v naročje, jemlje mati; kako se, glej, na smeh drži, a zdaj ni časa spali. Uri vina v usta mu dado, hči plese tango z materjo, sin pa očeta vzame, na mlade, krepke rame,. In že pijanih je ljudi vsa [tolna vinska gora; gostilna jmi velika ni, ne bode vsem prostora. Otroci, starčki in šene po travnikih lepo leže, vsak cvička si naliva, prirode kras ušiva. Tako se svinje stiskajo, ko jih korito drami; tako žrebeta vriskajo, ko jih kobila mami. Povsod razlega se ta vriše, po gorah cvilež, v gozdu piše. Tak dii ja sivr ne tuli, tak prešič vam ne kruli. Ivan Kob a (Delaware), goloba-pismonošo, last nekega ljubitelja teh ptic v Wil-mingtonu. Od tistih dob ni bilo o golobu ne duha ne sluha. Te dni šele se je izgubljenec vrnil v svoj golobnjak. Spoznali so ga po prstanu na nožiči. Le kaj je počel teh devet let? Devet let zamude (A-n) Newyork, aprila. Ni še dolgo tega, ko so na Francoskem postavljali spomenik golo-bom-pismonošem in hvalili te ptice, njihovo hitrost in nenavadni spomin. Toda ni ga pravila brez izjeme. In o taki izjemi beremo prav te dni. Spomladi leta 1927 so izpustili na neki veselici v Južni Karolini, kakšnih 500 km od VVilmingtona Cerkvena pesem v francoščini (F-m) Pariš, maja. Francoski radijski napovedovalci imajo večjidel prijeten glas in govore zelo lepo... Dokler gre ; za francoščino. Zato so pa tem bolj sprti s tujkami in z besedami iz drugih jezikov. Kadar mora francoski radijski napovedovalec povedati nemške, angleške ali italijanske besede, ga menda živ krst ne razume. Izlepa ga pa ni kdo tako polomil kakor napovedovalec znane francoske postaje, ki je zadnjič imel oznaniti na koncertu cerkvene glasbe neko himno. Latinski naslov himne je bil »Asperge me, Domine!« (Poškropi me, o Gospod!* Napovedovalec pa o latinščini menda ni imel poima in je himno kratko in malo po francosko oznanil. V svojo sramoto in v zgražanje izobraženega občinstva. Zakaj francosko izgovorjene pomenijo te besede: »Beluš me obvlada...« (»Beri. Tgblt.«) smejala. Usta si je zakrila s svojimi lepimi ozkimi rokami, in tedaj sem opazil, da ima nohte živo rdeče lakirane. »Ali ste zelo radovedni, zakaj sem prav za prav prisedla k vam? Veste zakaj? Zato ker me omotica obide, če ne sedim v smeri vožnje...« Spet se je zvonko zasmejala in si segla z rokami v gosto grivo. Rdeča barva nohtov se je nenavadno skladala s svetlo plavimi lasmi. Naposled sva sklenila, da malo zadremljeva. Ogrnil sem Katarino s svojo odejo in utrnil luč. Katarina je takoj zaspala, jaz pa ne, kajti v vlaku po navadi ne morem nikoli spati. Ko sva se pripeljala v Prvem jutranjem svitu na velemestno postajo, še nisem bil zatisnil očesa. »V katerem hotelu boste stanovali?« sem jo vprašal. »Ne vem. Kjerkoli že, In vi?« »V .Splendidu*. Udoben hotel je in v centrumu mesta povrh.« . »Potlej se zatečem tudi jaz tja,« Je dejala po kratkem premisleku. Vratar naju je sprejel še ves zaspan. Pozvonil je služabniku in vprašal: »Sobo z dvema posteljama, kaj ne da?« Katarina se }e hudomušno nasmehnila — in opazil sem, da je zardela. »Ne,« sem odgovoril vratarju. »Dve sobi, prosim.« »Ne zamerite... potlej vam bom dal sobi 35 in 36, obe s kopalnico.« Kmalu nato je potrkalo na zvezna vrata. Presenečen sem odrinil zapah, medtem ko je Katarina storila takisto, na svoji strani. Oblečena je bila v spalno haljo. Prosila me je: »Oprostite, da vas nadlegujem, toda nikjer ne morem najti kolin-ske vode. Bržčas sem jo na meji pozabila. Ali bi mi hoteli pomagati iz zadrege? Preden bom odšla z doma, bi se še rada okopala.« »Ni zlomek, ali ne boste legli?« »Ne. Saj se že dani — in ko bom gotova, bo že treba teči k moji bolnici... Ali se bova danes še kaj srečala?... Torej — do svidenja!« Malo pred poldnevom sem vstal in obedoval s Katarino. Potlej sva odšla v mesto, da ji razkažem znamenitosti. Niti malo se mi ni mudilo, da bi se sestal s svojimi tovariši. Katarinini bolnici še ni bila potrebna operacija, zato je šele proti večeru spet odšla k njej. Tudi takrat nisem obiskal svojih' tovarišev, niti telefoniral jim nisem. Nekaj novega, nekaj neznanega se je zbudilo v meni — in me zmedlo. Polne roke dela me je čakalo in še več skrbi, vendar nisem mogel misliti na nič drugega kakor samo na Katarino. Tudi ona se je do dna spremenila. Kadar sem ji gledal v oči, me ni več opazovala hladno in ravnodušno. Neprestano je hotela biti v moji družbi — in za vse se je toplo zanimala, kar je mene zanimalo. Ves večer sva kramljala o meni in o moji domovini in o tolikih stvareh, da sva se nehote drug drugemu duševno približala. Tudi naslednji dan se nisem zmenil za svoje opravke. Naj počakajo, gospodje... Smešno se mi je zdelo, da sem se vedel ko šolar-ček, toda kaj sem hotel. Saj pravijo, da je najhujše, če se star panj vname. Tudi Katarini se je podobno godilo; zdelo se mi je, da se je vame zaljubila do ušes... Zakaj če bi ne bilo tako, bi se prav gotovo tretji večer ne bile najine ustnice strnile v dolg in vroč poljub... To je bilo v eni izmed najinih sob, sam zlomek vedi ali v moji ali v njeni. 36 ali 37 — saj to ni važno... Naslednji dan sem se odločil, da pokličem svoje tovariše. Povedal sem to Katarini — in medtem ko se je ona odpravljala k svoji bolnici sem jaz odšel k prijateljem, Tam sem izvedel, kaj mi je storiti. Vrnil sem se v hotel in kmalu za menoj je prišla tudi Katarina. Bila je zelo resna. Ali se je mar bolezen njene varovanke poslabšala? Da, tako je bilo. še bolj žalostna je pa postala, ko sem ji povedal, da moram odpotovati. Svoje delo sem bil že preveč zanemaril, zato pač nisem smel odlašati z odhodom. Sicer pa — saj se bova na Dunaju še videla... Tudi mene je potrlo, ko je napočila ura slovesa. Katarina mi je povedala svoj naslov, jaz sem ji pa napisal svojega. Spremila me je na postajo. Za slovo še — dolg poljub. Poslednje, kar se mi je vtisnilo v spomin, so bili njeni rdeče lakirani nohti, ko mi je z roko mahala v slovo... Pustolovščina se je končala kakor se končajo vse take pustolovščine.., Grenko mi je bilo pri duši, vendar sem si dejal: pustolovščina je — in nič več... Cez štirinajst dni sem dobil pismo od Katarine. Nisem ji hotel odgovoriti, toda njeno pismo je bilo tako čudno in spomin nanjo še tako svež in lep, da sem ji naposled vendar odgovoril. Pisma so romala sem in tja, dokler mi ni lepega dne pisala, da me obišče. Preživela sva nepozabne dni. Spoznal sem, da jo ljubim, tako živo in tako globoko, kakor še nisem dotlej ljubil nobene ženske. Ustvarjena sva bila drug za drugega. »Katinka, ljubica,« sem jo vpra- šal nekega večera, »ali ne bi bilo najpametnejše, če bi se vzela? Hočeš?« »Hočem... Samo nekaj ti moram še priznati... Ukanila sem te...« »Jaz tebe tudi. ljubica... Reči tl pa moram, da si bila skoraj popolna... Samo neka majcena malenkost te je izdala... Nohti, ljubica... Tvoji dolgi, rdeče lakirani nohti. Ginekologi in operaterji na splošno imajo zmeraj popolnoma pristrižene nohte; zato sem te izpregle-dal. In ko sem takrat v hotelu drugo jutro še opazil; da je nekdo brskal po mojih listinah, nisem več dvomil... Razkrinkala si me! Imela si prav gotovo ukaz, da me opazuješ... Izgubil sem bil igro. Zato sem rajši pobral šila in kopita. Moral sem se odreči svojemu tajnemu poslanstvu...« »Ali ti je bilo zelo žal?... Mene je hudo bolelo... Ko sem te spoznala v dno srca, se mi je studilo, da bi te slepila... Mnogo ni manjkalo, pa bi ti bila žs takrat vse priznala... »Nič ne de, dovolj je, da si ml zdaj povedala!« »Toda če se poročiva...« je menila in se zmedeno nasmehnila. »Potlej, ljubica, bova pustila to službo. Samo vohuniti nikar več...« Kdo n .Vsi nama ubogima zaslepljencema ne privošči tolikšne sreče?... * .J .10. fe GROZE Iz dnevnika nekeg kriminalnega komlsarj 4. nadaljevanje "; »0 lem prav ni C ne dvornim, vendar se rajši zanesem na svoje lastne ■moči. Moj sklep je storjen: na ladjo pojdem! Samo da bi se pred odhodom rad malo pobiiže seznanil s tem fantom, z Linom Mormonom. Saj mn je tako imel, ne?« »To zadovoljstvo vam lahko priskrbim. Samo malo potrpite.« 2. Slaniki s papričuo »mak« Preden je bila ura okoli, je bil Lino Mormone že aretirani Ko so ga peljali v šefovo sobo, se je delal popolnoma mirnega .in .se je celo smehljal. Toda nemirno švigajoče oči in trzanje mišic na njegovem obrazu so izdajale strah. »Morda bi nam povedali, o čem ste predvčerajšnjim govorili s svojimi gosti?« je vprašal Oaetano Borgi. V Linovih očeh se je zabliskal ogenj, a se je takoj spet utrnil. Slutil je že, da ga je izdala njegova prejšnja .prijateljica*. »Predvčerajšnjim sploh nisem imel obiskov,« je odgovoril. »Kaže, da imate kratek spomin. Potrudite se malo in pomislite. Štirje so bili. Moji agenti so jih videli, ko so Odhajali od vas.« Lino Mormone se je škodoželjno nasmehnil in zasikal med zobmi: . »Zakaj jih pa niste aretirali, če so Se vam zdeli sumljivi?« . »Saj so že aretirani .in smo jih pravkar zaslišali. Zdaj ste pa vi na vrsti. Pozneje bom primerjal vašo izpovedbo 'f. njihovimi.« Spet se je v Mormonovih očeh hudobno zaiskrilo, kakor pri zverini, ki je padla v past. »Predvčerajšnjim nisem imel gostov in sploh ničesar ne vem,« je srdito zagodrnjal. Oaetano Borgi mu je zadal še par vprašanj, toda odgovorov ni dobil. Oči-vidno je bil Mormone sklenil molčati. »Že vidim, da ne spadate med blebetače,« je rekel Borgi s porogljivim nasmeškom. »Toda sredstvo poznam, ki vsakomur jezik razveže.« ::Če dosolite vprašanje: kakšno sredstvo?« V glasu Lina Mormona je zvenel samozavesten izziv. »O pravem času boste izvedeli, kakšno — morda že prav kmalu.« Aretiranca so odpeljali. Borgi je po-klieal upravitelja zaporov. »Kmalu vam bodo pripeljali novega gosta. Lino Mormone mu je ime in se dela gluhonemega. Dajte mu dieto številka dve. To mu bo razvezalo jezik.« »Se bo zgodilo!« Borgi je položil slušalko nazaj. »Kakšna dieta je to?« je vprašal Dorner. Borgi je prekanjeno pomežiknil z očmi. »To so nekatere posebno pikantne jedi: hudo soljeni slaniki s paprično omako, slana oljka in podobne reči...« Razumem: in niti požirka vode, ne?« »Niti kapljice.« »A to je vendar brezsrčno! To se pravi trpinčiti ljudi!« »Tudi mafija ne pozna usmiljenja. Mi se borimo z istim orožjem. Oko za oko...« Dorner je vstal in vzel klobuk. »Že odhajate?« »Da, nekaj stvari bi še rad uredil. Skoda da je mož tako zapet. Na žalost ne morem čakati, da ho dieta obrodila sadove. Če bi pa spregovoril in kaj važnega povedal, vas prosim, sporočate mi brezžično na ,Sanlo Marghe-rito*.« »Bodite brez skrbi.« • »Torej do svidenja'« ■ >Do svidenja! In mnogo sreče...!« * ‘ ,Santa Margherita* je bila že odplula iz pristanišča in voda se je penila pod njenimi vijaki, ko je kapitan opazil, da se bliža neki motorni čoln in daje signale. :;S!oj!< je zapovedal kappitp. Stroji so zavili. Ko' je motorni čoln dohilei parnik, se je Dorner zavihtel' na spleteno lestev in naglo in ročno splezal na ladjo. »Vi ste že drugi, ki smo morali zaradi njega ustaviti,« je nejevoljno zagodrnjal kapitan Domenico'Čampo, ko je Dorner stopil k njemu na poveljniški mostič. Kdo je bil pa prvi?« »Neki starec. Že čez dan si je bil naročil kabino, prišel je pa šeie, ko smo že odpluli.« Kapitan je govoril z nabranimi obrvmi. Bil je slabe volje. Zakaj danes je bil petek in še trinajsti povrh. Takšne dni ni rad šel na pot. Najrajši l)i bil odgodil odhod do drugega dne. Toda v pristanišču so se smejali njegovi praznovernosti in so zahtevali, da mora ,Santa Margherita* še danes na pot. Kapitanovo razpoloženje se je še poslabšalo, ko je slišat, da je Dorner | detektiv. Naj vrag vzame to nadlego! Tri tajne policiste ima tako že na ladji, čemu mu bo zdaj še četrti? Najbrže ta gospoda ne ve, kam bi s časom, in si izmišlja vse mogoče, da ima pretvezo za- takšenle izlet po morju... ’ Porogljivo se je zasmejal, ko mu je Dorner povedal, da grozi ,Santi Mar-gheriti* nevarnost. u~ »Kakšna nevarnost?. Odkod?« »To se 1)0 že še o pravem času pokazalo. Za zdaj vemo samo to, da pripravljajo atentat na ladjo.« »čenče!« »Ali se še spomnite, koliko ladij se je zadnje Čase potopilo?« Kapitan je nebrižno mahnil z roko. »Bog je usmiljen. Ne ladji ne posadki se ne bo nič pripetilo. Če je pa ,Santi Margheriti* namenjeno, da se potopi, je ne bo rešila kriminalna policija vsega sveta.« Bil je rie samo praznoveren nego še trmast povrh in fatalist. Dorner je sprevidel, da bi bilo jalovo prerekati se z njim. »Kje je potnik, ki je prišel pred menoj?« »V svoji kabini.« Kapitan se je nasmejal. »Čudak je ta starec. Le v karikaturah sem videl podobne. Temne naočnike ima, šal okoli vratu, gumaste čevlje in dežnik. Človek bi skoraj mislil, da se odpravlja na severni tečaj. Da ste ga le slišali, s kakšnim svetim strahom me je izpraševal, kakšno je morje. Bolj ko smrti se boji morske bolezni. Hahalia! Najbrže že leži na postelji in se pripravlja na najhujše.« »Kako se piše?« »Tega se pa ne spomnim. Nekakšno špansko ime ima. Drugi častnik je pregledal njegov potni list in je povedal, da je neki znamenit učenjak, ki ga pošilja univerza iz znanstvenih namenov v tujino. S seboj ima velike ročne kovčege in jih je lastnoročno nesel v svojo kabino. Bal se je, da mu ne bi mornarji pokvarili dragocenih aparatov, ki jih ima spravljene v njih.« »Ali je namenjen v Honolulu?« »Da.« »Zakaj se pa potem ne pelje z osebnim parnikom?« »Kako naj vem! V pristanišču so mi rekli, da je zanj naročena kabina štev. 2. Drugega ne vem ničesar. Zakaj se tako zelo zanimate zanj?« »Saj se ne samo zanj. Rad bi spoznal tudi vse druge popotne tovariše.« Kapitan se je porogljivo nasmehnil, kakor češ: »Že razumem, sledov iščeš za divjačino.« Ko je Dorner odhajal s poveljniškega mostiča, je na stopnicah trčil ob neko dekle, ki je hotela stopiti na prosto. Umaknil se ji je; Temnilo se je že in v somraku mu je bilo težko spoznati njen obraz/ Dorner je videl le eno: da ima velike, lepe oči in gladko počesane črne lase, ki so obdajali njeno glavo tako na tesno, kakor čelada. Na hodniku, ki je držal h kabinam, je bilo še temnejše kakor na palubi. Dorner je mogel le počasi naprej; moral je tipati pO stenah kakor slepec. Zdajci se je spomnil, da ima s seboj žepno svetilko. Potegnil jo je iz žepa in posvetil'po vratih. T »Prvi častnik« — »Drugi častnik« — »Mehanik« — je bral na kabinah, ki je šel milno njih. .' - v Zarek električne svetilke je švignil dalje in obstal na vratih, kjer je bila napisana številka 2. Dornerjeva ka- bina je bila koj zraven: imela je številko 1. Dorner se je ustavil pred vrati babine štev. 2. Utrnil je svetilko in pritisnil ušesa na vrata ter prisluhnil. Slišal ni ničesar, Sklonil se je in pogledal skozi ključavnično luknjo. V kabini je bilo temž. Prijel je za kljuko in jo rahlo pritisnil navzdol. Vrata so se odprla. Iz teme je zaslišal neprijazen glas: »Kdo je?« Dorner je pritisnil na gumb in električna svetilka je osvetlila nekega starca, ležečega na postelji. Z naglim in silovitim gibom si je pokril oči z roko, kakor da bi si jih hotel zavarovati pred nenadejano jarko lučjo. Toda Dorner je vzlic temu videl te oči. Videl in spoznal... To so bile iste oči, ki so ga bile gledale iz Garibaldijeve slike v ,A1-bergu Paradisu* tisto strašno noč, ko je mislil, da bo od groze zblaznel. Iste črno svetlikajoče se oči, ki so ga bile takrat hipnotizirale in ohromile njegove gibe. Salove oči... »Oprostite... zmotil sem se v vratih... mislil sem, da je to moja kabina...« je zamrmral Dorner. Stari je nekaj nerazumljivega zamomljal, ne da bi bil umaknil roko z oči. Dorner se je obrnil k vratom, neprestano se opravičevaje. »Zdaj sva se torej srečala, signore Sala, in še mnogo prej kakor sem pričakoval,« si je dejal Dorner in zaprl vrata. Počakal je še nekaj 6ekund. In spet ga .je obšel tisti občutek, ki ga je prevzel vselej takrat, kadar je imel opravka z nevarnim nasprotnikom... 3. Kapitanov radio Drugi dan Sale ni bilo na palubi, čeprav je bilo morje popolnoma mirno in nebo jasno ko ribje oko. Dorner ga tudi pri jedi ni videl; povedali so mu, da mu je stevard prinesel zajtrk in kosilo v kabino. , »Bolan je,« je rekel steward drugemu častniku. Dorner je šel nekajkrat mimo kabine štev. 2, se ustavil pri vratih in pogledal skozi ključavnično luknjo. Sala je ležal na postelji in iital neko knjigo. Sivi lasje njegove lasulje so bili razmršeni, Njegov obraz je bil rumen ko vosek, črno so se lesketaia okrogla stekla njegovih naočnikov. Čez dan Se je Dorner seznanil z vso posadko. Častnika iu mehanik so ga manj zanimali kakor mornarji. Instinktivno je bil takoj izsledil med njj& mi tiste, ki so jih bili šele. d,an pred odhodom najeli v pristaniških krčmah. Kadarkoli je šel mimo njih, vselej je čutil, kako se upirajo v njegov hrbet, njihovi nezaupni in sovražni pogledi. In kadarkoli se je nepričakovano obrnil, vselej so pogledali vstran ali pa sklonili glavo. Najbrže so bili že izvedeli, jedo je. Mor - ■ .V. m? ~ =. ' * * *#■ f -Vir 'l ;; ZZte-i-*CoiotS Prvi brezžični prenos fotografije ?z Džibutija v Pariz: Slika kaže prihod »eguSa Haileja Selasija e francoskem pristanišču; razdalja, brezžični vafovi morali pren«istiti, znaša 5000 km. — Na silki vidimo abesinskega cesarja v družbi francoskega guvernerja v uniformi). v ozadju belo lakirani negušev posebni vlak. V ospredju oddelek senegalskih strelcev, ki so odhaUločemu vladarju izkazali vojaško čast. Povodnji v Združenih državah le zmerom ni konec. Posebno hudo Jo divjala roka Ge? lumbia-River. Neki na ppl dograjen Jez so vodo skoraj popolnoma uničile. Le most Je Šo ostal, spodnji ustroj so valovi izpodjedfi in odnesli s, seboj. Lepota, zdravjew dom Rubrika za mladi In manj mladi ženski svet španski ekstremisti lo zmerom divjajo proti cerkvam In tamostanom. Nata altk* kal* autotlafč, ki so ga komunisti priredili it knjig in ulil nekaka samostana M dvoriti« samostanskega poslopja. Pa boi idrava in lipa Mišičasti kolki Večina žensk premetava svoje kolke, opleta z njimi; tudi če so mršave. Ker nimajo moči v njih: to posebno opazijo, kadar gredo na smuk. In vendar ni nič težkega okrepiti mišice na kolkih. Povedala vam bom od sile preprosto vajo — vajo, ki je ženske samo zato ne cenijo dovolj, *€r je ne znajo prav izvršiti. Počenite in potem vstanite. Stavim •taji da boste vstale tako, da boste zadnjico odrinile navzgor; takšna vaja *koraj nič ne zaleže. Narobe, suniti toorate zadnjico naprej, tako da se Vzdignete zgolj s silo svojih kolkov. Poskusite! Ali vidite razliko? Delajte vajo tako, da se gledate v profilu pred ogledalom. Kaj hitro boste opazili, da je nepravilno izvedena vaja na moč nelepa, medtem ko napravi korektna izvedba zelo ljubek vtis: telo se razširi in preide iz oblike črke »S« v obliko polkroga. Napravite to vajo dvajsetkrat vsako Jutro;. boste videli, kako močne pa hkratu drobne kolke boste dobili! Irene Conseillere Da bo liblra na mtil Meščanska kuhinja Jedilni list za skromnejše razmere ‘Nedelja: Zvita bržola s sardelnim hadevom, pražen krompir, savarin,*. ! Ponedeljek: Juha iz zelene, s hrenovkami, krompirjevi valjanci s kompotom od suhih sliv. Torek: Zdrobova juha, palačinke s špinačnim nadevom. Sreda: Vranični cmoki* z zeleno solato, mlečni riž z ribezovo polivko. 1 Četrtek: Krompirjeva juha, pražene ledvice s kruhovimi cmoki. Petek: Krompirjevi zrezki, mešana solata, kruhov narastek. Sobota: Goveja juha z vlivanci, govedina, krompirjeva kaša s špinačo. . Jedilni list za premožnejše Nedelja: Jetrni riž v goveji juhi, telečja pečenka v srajci,” špinača, riž, orehov puding.* Ponedeljek: Goveja juha s fridati, govedina s kuhano solato, pečen krompir, piškoti s šodojem. Torek: Goveja juha z mozgovimi 'cmoki, kotleti s kumno, rezanci, prhka jabolčna pogača. Sreda: Smetanova juha, pražen priželjc, dušen riž z grahom, rižev narastek s čokoladno polivko. Četrtek: Krompirjeva juh* e popraženim korenjem, telečja obara s kruhovimi cmoki, palačinke. Petek: Grahova juha, pečena riba, krompir, zabeljen s peteršiljem, sirovi cmoki. Sobota: Juha iz prekajene svinjine, svinjina z zeljem in praženim krompirjem, kuhan orehov zavitek. Reccpti za jedi označene v jedilnih listih z * Savarin Iz 30 dkg moke, 2 rumenjakov, 8 dkg sladkorja, 10 dkg presnega masla in 2 dkg pretlačenega kvasa, ki smo ga pristavili v mleku, napravimo mehko testo, ga dobro stolčemo, potem mu pa primešamo sneg iz dveh beljakov in ga denemo v dobro omasleno in pomokano pekačo za šartelj. Ko testo vzide, ga jječemo 1 uro v pečnici. Se vročo jed polijemo s takimle sokom: 2 limoni iztisnemo, dodamo temu soku 30 dkg sladkorja, 'Ut 1 ruma ali domače slivovke, nekaj žlic vode, po okusu tudi nekaj žlic malinovca ali ribezovega soka. Takoj ko izlijemo sok na močnato jed, jo izvrnemo in denemo V luknjo na sredini vkuhano sadje-, ki smo mu primešali nekoliko slivovke. Vranični cmoki Vi kg vranice na drobno narežemo, jo zmeljemo na strojček, potlej pa prepražimo na mozgu drobno sesekljano čebulo, dodamo sesekljan zelen peteršilj in vranico ter pražimo dalje. Kakopak vse skupaj tudi solimo in popramo. Potem vzamemo jed s štedilnika, ji primešamo 2 jajci in maslene cmočke. Maslene cmočke pripravimo iz 4 dkg masti, 2 jajčk, malo soli, 30 dkg moke in toliko mleka, da dobimo lahko testo. Iz tega testa zajemamo z žličko cmočke, jih prekuhamo v kipeči vodi — in jih potem vmešamo med vranično zmes. Telečja pečenka v srajci 1 kg telečjega pleča nataremo s soljo in poprom, ga položimo v pekačo in polijemo z razbeljeno mastjo. Medtem ko se pečenka peče. jo večkrat polijemo z vodo in z lastnim sokom, čez kakšno uro se pečenka omehča. Medtem pa pripravimo iz 25 dkg moke in 20 dkg presnega masla, nekoliko soli, 1 beljaka in malo kisa masleno testo, in sicer tako, da zgnetemo iz presnega masla in 11 dkg moke masleno kepo, ki jo pustimo počivati, medtem ko zgnetemo iz ostalih stvari dobro testo za zavitek. To testo razvaljamo, položimo nanj masleno kepo in jo ovijemo s testom. Potem razvaljamo vse to še enkrat, spognemo testo skopaj in ga pustimo 20 minut počivati. Nato testo spet razvaljamo in ga spet spognemo; to ponovimo še enkrat ali dvakrat. Po zadnjem valjanju namažemo testo z rumenjakom in položimo nanj ohlajeno in na kose zrezano pečenko. Med kose meša namažemo ta n a d e v : 20 dkg vloženih gobic popražimo na presnem maslu s sesekljano čebulo in peteršiljem vred, malo ohladimo, potem i>a primešamo sol, poper in 2 celi jajci. Naposled zapognemo testo čez pečenko, ga pomažemo z jajcem, potresemo z nastrganim bohinjskim sirom in t>oložimo jed v pečnico; tam jo pečemo tako dolgo, dokler ni testo pe- čeno. Potem razrežemo ovito pečenko na rezine in jo polijemo s preostalim sokom pečenke. Orehov puding 14 dkg presnega masla dobro spenimo, po malem vmešamo 8 rumenjakov, 14 dkg zmletih orehov in 14 dkg sladkorja. Potem vmešamo še 1 žlico vanilijevega likerja ali dobre domače slivovke, naposled pa trd sneg iz 6 beljakov. To zmes denemo v oma-slen in z drobtinicami potresen pudingov lik in jo kuhamo pičle pol ure v sopari. Pripravljen puding serviramo z vinskim šodojem ali pa z vročo ribezovo polivko. Atenski župan Kotzias Je iol na potovanje po Nomtiji. Na sliki: prihod v Berlin. Naravna in umetna nega ienske lepote Današnji čas je v mnogem izpreme-nil način življenja sedanjega človeka. To vidimo zlasti pri negovanju ženske lepote. Zato priobčujemo ponatis iz članka, ki ga je napisal škof dr. Gregorij Rožman lani v »Slovencu«; v njem popisuje, kako so Američanke glede kozmetike zašle na popolnoma krivo pot, zato Jih naš ženski svet ne sme posnemati. Ta del članka se glasi: Amerika je mlada dežela brez dolge tradicije, a navzela se je že tudi slabih evropskih navad. Kar začudil sem se, ko sem tudi tu zagledal »poslikane in napudrane« ženske. Celo šolska dekleta imajo že ponekod poslikane ustnice, škoda zanje! V vesel pouk sem jim pripovedoval tole resnično dogodbico: Ko so prišle prve slovenske usmiljenke v Beograd, so jih beograjske gospe občudovale, kako imajo nežno, belo in rdečo kožo na obrazu, in so bile prepričane, da imajo kakšno skrivno mažo, za katero pa drže recept tajno kakor trapisti svoj liker. Na vse načine so skušale zvedeti to tajnost, ponujale so tudi denar — vedele so pač, da se danes s takim »mazanjem« najbolj gotovo kaj doseže. Nikakor niso hotele verjeti sestram, da ne uporabljajo prav nobenega kozmetičnega sredstva. Vprašalke so vedno razočarane odhajale. Pa pride nekega dne gospa daleč z dežele in prosi prednico sestro Marjeto, naj ji razodene skrivnost, in prosi, da ima domačo hčerko edinko, ki je zdaj še nežna ko roža in bi ji rada ohranila tako cvetoča lica. Prednica se taki materinski prošnji ni mogla ustavljati ter je skrbni materi zaupala tajni recept, po katerem si sestre dolga leta, tudi tja mimo življenjske pomladi, ohranijo nežno, mehko in cvetočo kožo na obrazu in rokah: »Vaša hčerka naj vsako jutro vstane ob štirih, se poleti in pozimi umiva le v mrzli vodi in za toaletno milo naj rabi samo tisto, ki je na njem jelen in ime ,Schicht\« Mati pa ni hotela verjeti ter je žalostna odšla, češ: »Ti nočeš po resnici povedati.« Pa je vendar samo resnico povedala. Koža ostane najlepša, če jo samo očistiš z vodo, sicer pa lepo pri miru pustiš. Vsaka koža, ki jo obdeluješ, četudi z najmilejšimi mažami, postane polagoma usnje. Svetujem torej vsem slovenskim dekletom v Ameriki in doma, da vržejo razne »Štifte« in pudre na smetišče ter se oprimejo preizkušenega recepta sestre Marjete! Angleži Napisal Mark Twa»n Trgovčeva naštevanka Ljubil jo je in ona je njega ljubila. Vprašal jo je, ali ga ljubi. Odgovorila mu je: »Da.« Tedaj sta se vzela in odšla na ženitovanjsko popotovanje; Na vožnji je pa vlak trčil v drugega in mlada žena je postala žrtev nesreče. Pred smrtjo je pa še enkrat odprla oči in rekla: »Moj Bog, Johnny, kolikšna nesreča!« Nekaj dni nato si je zapisal v svoj dnevnik: »Uboga Mary! Pokoj njeni duši! Toda s takšno klepetuljo tako ne bi bil srečen.« * Lord P. je bil na kosilu. Njegova žena mu je sedela nasproti. Ravno je hotela nagniti kozarec, ko je kriknila in padla po tleh. Poklicani zdravnik je ugotovil kap. Zvečer je rekel lord F. svojemu sinu; »ZiupatI ti moram družinsko skrivnost. Tvoja mati je bila Američanka. Sodim, da si medtem že sam dognal njeno poreklo. Prava Angležinja se ne bi bila nikoli tako izpozabila, da bi si kai takega dovolila pri kosilu.« tSK) | (vk) Praga, aprila V Zlimi izhaja Butev časopis »Pionir«. Te dni je neki H. Rabi priobčil v njem več tehtnih življenjskih resnic. Najvažnejše nuj posnamemo še mi; Prodajati na večmesečni kredit, se pravi: odpovedati se naglemu prometu in velikemu zaslužku. * Od dobre ideje enega samega trenutka utegneš živeti dvajset let. • če ne boš t i kupil pri pravem viru, bo pa konkurent. * Cim večkrat boš razmišljal o bankah, tem manjkrat si boš pri njih izposodil denar. • * Tudi če ti kupčija cvete, se s tem] ne bahaj. Kajti samo druge dražiš, da] začno kopirati tvoje blago. * Izdelovati je lahko, prodati pa težko. Zato prinesi novosti na trg! • Ne sodi ljudi po zunanjosti, ki pridejo k tebi; zakaj fino angleško blago je dostikrat bluf. * če so tl ljube tvoje cene, se varuj velike zaloge, ker jih tišči k tlom, * 'V Najboljša šola 2a trgovca je podjetje, ki nima pravega‘ vodstva. * .*„w*' . ’., ; Na nekem področju moraš biti večen učenec: v mentalnOšti svojih kupcev, . V. ■ '7 ■ ■■ •• . • Katalog je za trgovca ljubavno pisemce — le z eno razliko: da te lahko živi. * Svojo tovarniško znamko prilepi le na dobro blago; drugače bodo ljudje tvoj zmazek sjx>znali na prvi pogled. ♦ Energičnega trgovca spoznaš po tem, kako prenese izgubo. Strokovno abecednika. glasilo je nadaljevanje Glej v otrocih svojih kupcev kupce svojih otrok! * Nervoznost ne v sanatorij. Knjigovodstvo podjetja. sodi v kupčijo nego je kompas tvojega CIKORI7A Bilanca je tvoje spričevalo, njen saldo red tvoje marljivosti. Smehljaj se, kadarkoli le moreš. Če ti bo la!o hotel kaj slabega povedati, mu bo tvoj smehljaj omajal samozavest. Jusuf Hii prauldoan« intelek! anekdote DRŽAVNIKOVO PREPRIČANJE Velikemu francoskemu državnik o vojvodi Etlennu Fran?oisu de Choi-seulu (1719—1788) so očitali, da niina lastnega prepričanja in da često spreminja svoje mnenje. Ko je bilo vojvodi teh očitkov le preveč, je ogorčeno vzkliknil: »Sto hudičev! če ne bi imel svojega lastnega prepričanja, ga tudi spreminjati ne bi mogel! In vendar nisem vse življenje drugega počel, kakor neprestano spreminjal svoje prepričanje!« X NEZVESTA MARKIZA Markiza de Prie (1698—1727), žena uglednega francoskega dostojanstvenika, je bila izredno lepa. Imela je pa kaj čudne pojme o ženski zvestobi. Svojemu možu se je izneverila pri sleherni priložnosti. Nekoč jo je marki zalotil in ji je očital nezvestobo. Toda ona ga je mirno zavrnila: »Vidim, da me ne ljubite več, ljubi marki! Ali bi drugače verjeli tistemu, kar vidite, in ne onemu, kar vam jaz povem?...« x METTERNICH IN SLANIKI Argentinski državnik Domingo Fau-stino Sarmiento in neki trgovec slanikov sta bila dobra prijatelja. Prodajalec ni imel o i»litiki niti pojma, pa se je vendarle rad mešal v politične razgovore v družbi Sarmientovih prijateljev. Nekoč so se gostje pogovarjali o mednarodnem položaju. Ko je tudi trgovec hotel povedati svoje mnenje, mu Sarmiento ni dal do besede: »Dragi prijatelj, če govorimo o slanikih, ste pravi Metternich — če beseda nanese na politiko, ste pa pravi slanik!« x BREZPLAČNA VSTOPNICA IN KLOBUK Aleksander Dumas (1824—1895) jt nekoč srečal na cesti svojega klobučarja. Mož .se je slavnemu pisatelju globoko priklonil in dejal: »Drevi bo v gledališču krstna predstava vaše drame, maestro! Bodite tako prijazni, pa mi dajte brezplačno vstopnico zanjo, c Dumas je iskal po vseh žepih in nazadnje je res nekje iztaknil vstopnico. Toda z njo ubogi klobučar ni prišel dalje kakor do drugega reda na galeriji — prostora, ki je bil navadno rezerviran za otroke. Klobučar, precejšen debeluh, se je na ozkem stolu počutil kakor v precepu. Drugi dan je poslal Dumas svojega slugo h klobučarju s prošnjo, naj mu da zastonj kak klobuk, češ da je tudi on dal njemu brezplačno vstopnico. Trgovec je res ustregel Dumasovi želji. Poslal mu je — otroški klobuk. X Egiptskega kralja Fuatia potterinja pot: pogreb v Kairu. 7. nadaljevanje SOKOLSKI DOM SISKA telefon 33-87 V petek 15. maja ob 20. uri in v nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dopoldne matineja »KAJ ŽENE LJUBIJO« \>toi»ni.n.a Din ,3’-—. OH 16. Ho IR. tria Ja »PISANI PAJČOLAN« V glavni a logi Greta Oarbo. Od 10. d6 21, maju »SE0UOIA. V glavni vlogi Jean Parker jeva. KINO TALIJA KRANJ predvaja v soboto 16. maja ob 20.30 uri in v nedeljo 17. maja ob 18., 18. in 20.30 uri najnovejši veletilm »CARSKI SEL« (MibajJo 81 rogov) V glavni vlogi Adolf AVohlbrOck, Maria Andergast in Teo Lingen. V sredo 20, maja ob 20.30 uri in v Četrtek na praznik Vnebohoda 21. maja ob 16., 18. in 20.30 uri veselo glasbeno komedijo »ANIMATOR« V glavni vlogi: Fritz Schulz, Rose Barsony in Felix Bresart. ZVOČNI KINO SEVNICA Predvaja 16. in 17. maja veliki avija* ličarski film »ČRNA KRILA« Gigantske borbe človeka z razuzdanimi elementi. Dodatki običajni. ZVOČNI RADIO JESENICE telefon Int. 10 predvaja v petek 15. maja ob 20.30 uri, v soboto 16. maja ob 20.30 url in v nedeljo 17. maja ob 15. in 20.30 uri veJeopereto »PTIČAR« po znaai Zollerjevi opereti. Dodatki: domač kulturni film ln Paramountov zvočni tednik. v 24 imm barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke iM.s Šk robi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice ibt. Pere, suši, inonga in lika domače perilo. Parn-o čisti posteljno perja in pub tovarna JO S. REICH LJUBLJANA podjarmiti paro, plin, in elektriko. Priznati vam moram, da občudujem vzajemne simpatije teh dveh mož, saj so nastale iz medsebojnega spoštovanja do obojega, kar tvori veličino vsake dežele: slave preteklosti in napredka sedanjosti.« »Ljubi Oktavij,« je baronica zmajala z glavo, »vidi se vam, da ste odvetnik, ko znate tako dobro govoriti. Toda dovolite mi, da vam kar odkrito povem: za grofovskega sina se mi zdite nekoliko prevelik demokrat!« »Kaj hočete, ljuba sestrična!« se je zasmejal grofic. »Demokracija prodira in pošteno in pametno je, da ji pustimo svoje, saj nam je tudi ona pustila naše. Zakaj bi možem, ki so morda prav tako časti vredni kakor vaši davni predniki — zakaj bi takim možem odrekali pravico, da se povzpno nad povprečje? V srednjem veku je veljalo geslo: čast junaku! Danes rečemo: Prostor najsposobnejše- mu!« »Imenitno ste povedali, gospod grof! Naj mi gospa baronica ne zameri, če se tudi jaz uprem njenim nazorom,« je vzkliknil gospod Bachelin, ki se je bil takrat prikazal na drugem koncu terase, ves zaripel kakor po navadi, gologlav in z aktovko pod roko. »O, gospod notar, ravno prav ste prišli,« je veselo vzkliknila baronica. »Kajpada, vam .pridobitnikom' je revolucija samo koristila, nam ubogim plemičem je pa vse vzela. A odkod prav za prav tako iznenada?« »Iz Varenna. V park sem prišel pri stranskih vratih. Toda oprostite...« S temi besedami se je priklonil pred grofično, ki se je ravno bližala s Suzano. »Moj ponižen priklon. kontesa... Pozdravljeni, gospodična Suzana. Hudo vroče je danes in hiteti sem moral. Hotel sem priti obenem z gospodom Der-blayem, pa me je zelo važen opravek zadržal. Podpis neke pogodbe namreč, ki mi je šel zelo do živega. Gre za prodajo varennskega gradu.« »Kaj, Estrellovi so torej vendarle iztaknili kupca?« je vzkliknil Oktavij. »Da,« je vzdihnil notar, »in sicer kupca, ki je hudo veliko od-JlpU, Dal ie skoraj tgetjlno več, kakor bi se drugače dobilo za posestvo v najugodnejših okoliščinah. Neki bogat tovarnar iz Pariza je in pravi, da ima čast poznati mlado konteso; soseščina Beaulieuja utegne biti tudi eden izmed vzrokov, da se je tako poganjal za nakup tega gradu.« »Ali bi .lahko vedela ime tega gospoda?« je malomarno vprašala kontesa. »Moulinet se piše,« je odgovoril notar. Gospodu Bachelinu se še sanjalo ni, kakšen učinek bo napravilo ime kupca varennskega gradu. Grajska gospodična je sunkovito vstala, baronica je pa tlesknila z rokami in vzkliknila: »Saj to je oče Atenaide!« »Res je, z gospodom Moulinetom je biio neko dekle, ki jo je klical Atenaido,« je pritrdil notar. »Posestvo je kupil za svojo hčer, da ga ji bo dal za doto, ko se poroči. To se pravi, da bo mlada žena imela samo od tega 30.000 zlatnikov rente na leto.« »Ne, ta je pa le tnalo prehuda! Zdaj sta postala celo vaša soseda!« se je smejala baronica. »In gospod Moulinet se bo šel graščaka! Siromak! Saj bo bolj podoben vrtnarju!« »Pravijo, da je zelo bogat,« je menil vprašujoče Bachelin. »Neizmerno bogat,« je pritrdila baronica. »Kar smešno bogat. Ali vidite, Oktavij, kam pripeljejo vaše teorije? Tu imamo zdaj vašo aristokracijo razuma in sposobnosti! Gospod Moulinet je eden izmed njenih najlepših zgledov. Estrelli so Franciji dali deset vojskovodij, dva admirala, enega maršala in pol tueata državnikov — in ti Estrelli se morajo umakniti s svojega gradu, da se bo vanj naseiil tovarnar za čokolado, ki ni svoji domovini storil še trohice usluge, čigar ime se blesti zgolj na lepakih, ki jih berete po ulicah. To je vaša demokracija, prijatelj!« »Potolažite se, baronica,« je dejal z nasmehom Oktavij. »Meni je prav tako žal, da morajo Estrelli prodajati svoj starodavni grad — a kako naj jim pomagam? Ali naj mar gospodu Moulinetu vzamemo denar, da osrečimo z njim naše prijatelje? To bi bilo menda le preveč samosilniško.« »Ah, pustite me vendar že s svojim modrovanjem; neznosni postajate!« je vzkliknila baronica menda res že užaljena in krenila baronu naproti, ki se je bližal z .Renejem, Klara je slabovoljna in zamišljena ostala sama. Dražilo-jo je in vznemirjalo hkratu, da sta vdrla v.njeno, strogo odrezanost od sveta malmaišonski plavžar in Atenaida Moulinetova. Gd tiste minute, ko je smel gospod Derblay na tolikanj lahek način v grad, od tiste minute, ko se je smel med grofi in baroni šteti enakega med enakimi — od tiste minute se ji je starodavni in častitljivi grad zdel prostaški kakor katerakoli meščanska hiša v mestu ali na deželi; zato je ko že ni mogla drugače, vsaj z mrzlo nepristopnostjo protestirala zoper ravnanje grajskih ljudi. Deklico je zraven grizla še nedoločna slutnja o neki nesreči, ki jo čaka. Dolgotrajni Gastonov molk jo je mnogo bolj vznemirjal, kakor je sama sebi priznala; k temu je prišlo še nekam čudno vedenje, ki sta ga kazala njena mati in brat. Zakaj sta oba postala zadnje čase tako nenavadno nežna in obzirna z njo? In kaj pomenijo one skrivnostne in nerazumljive besede, ki jih je že nekajkrat slučajno prestrigla pri obeh? Tej ponosni in odkriti naturi je bil sleherni dvom neznosen. Po njenem značaju je ni strpelo, da ne bi sleherni zapreki pogledala odkrito v obraz, toda to pot se ni upala; ljubezen ji je jemala pogum. Bala se je, da bo izvedela o Gastonovi izneveri; čeprav je bila na pol že pripravljena na izdajo moža, ki ga je ljubila iz vsega srca, ni marala izpraševati in je rajši vztrajala v bolestnem molku. Vse to moramo imeti pred očmi, če hočemo biti pravični do nje in razumeti, zakaj je tako ošabno in tako neprijazno sprejela Reneja, zakaj je s tolikanj neprikritim prezirom odbila njegove plahe pribli-ževalne poskuse in zakaj mu je privoščila le prav toliko pozornosti, kolikor je bilo potrebno, da mu pokaže, kako ji je njegova navzočnost odveč. Suzana se je zaman trudila, da bi s prijaznimi besedami nekoliko otajala mlado konteso; videč, da rodi njeno prizadevanje baš nasproten učinek, je vsa obupana zbežala k staremu notarju pod njegovo očetovsko okrilje. še Oktavijeva neprikrita ljubeznivost ni mogla deklici vrniti prejšnje vedrosti in dobre volje. Vsi njeni upi so se bili stopili v nič. Čutila je, da je sreča njenega brata v resni nevarnosti; njen zgodaj dozoreli zdravi razum ji je nazorno predočil Veliki prepad, ki je zijal med njenim bratom in to ponosno aristokratko. čutila je, da mora priti nekaj nenavadnega, če naj se zbližata dve tolikanj nasprotni si naturi. Vzlic temu ni obupala. Graščakinjo je bil tovarnar prvi mah osvojil; tako zelo se ji ie prikupil, da ga je celo na južino povabila. Takrat je pa prestregla mrzel pogled svoje hčere, in to ji je'šefe dalo misliti, ali ni morda šla predaleč. Toda Rene je vabilo vljudno- odklonil, češ da ima še nujne opravke. V resnici je bilo pa mlademu možu le do tega, da čim prej izgine odtod; zakaj ti dve uri, ki jih je prestal na terasi, ko je poslušal barona, ne da bi ga bil kaj razumel, sta bili zanj kruta preizkušnja. To srečanje, ki je tako nepotrpežljivo koprnel po njem, ki si je od njega obetal neznano bla-ženstvo — to srečanje mu je postalo eno izmed najgrenkejših razočaranj. Tisti trenutek je poln obupa obračunal z vsemi svojimi upi. Klara ga pri odhodu ni vzela bolj na znanje, kakor pri odhodu; ostala je mrzla in nedostopna in je na Renejev pozdrav odgovorila le s komaj vidnim priklonom glave — nič več in nič manj kakor bi privoščila najzadnjemu hlapcu. Humor Priče Sodnik: »Torej še zmerom trdite, da ste nedolžni, čeprav vas je šest prič videlo, ko ste ukradli kokoš?« Obtoženec: »Gospod sodnik,- jaz bi jih lahko pripeljal šest sto, ki tega niso videle!« Prompten odgovor Zena (razburjeno): »Mar ne veš, kako pravimo ljudem, ki se ves ljubi božji dan klatijo po gostilnah?« »Pač — to so natakarji!« Vegetarijčev post »Kaj, meso jeste?! Jaz sem pa mislil, da ste trd vegetarijec!« »Saj tudi sem! Samo danes se postim.« Tehtna razlaga »Ne vem, kako je to, da mi tako rade noge zaspe.« »Kaj hočeš — ko so pa neprestano v tvoji družbi!« Po kosilu ga boš spoznal! »Povejte mi, gospod doktpr, zakaj vprašate vsakega bolnika, kaj je opoldne kosil? Zaradi diete?« »Ne — samo zaradi računa!« Strašno! »Najprej sem dobil angino, potem poapnenje žil in ko sem to prestal, me je malarija dajala, za njo sladkorna bolezen in nazadnje .še paraliza...« »Moj Bog, tak nehajte vendar: le kako ste vse to preboleli?« »Prebolel? Niste me prav razumeli, milostljiva: pripovedujem vam o svojem medicinskem rigorozni« Poezija in proza »O, Nande, kaj je lepšega na svetu od ljubezni?« »Nič, srček, prav nič!... Kaj si pa danes skuhala za kosilo?« Zapleten odgovor »Očka, zakaj pa imenujemo ženske slabotnejši in moške močnejši spol?« »Zakaj, sinko moj? Zato, ker je slabotnejši spol dostikrat močnejši spol zaradi slabosti močnejšega spola za slabotnejši spol!« Žirafa Alenčica je bila s svojim »velikim« bratom v potujočem cirkusu. »O, glej Marko!« je vzkliknila. »Poglej žirafo! Kaj misliš, če ima ta žival mokre noge, ali jo tudi začne vrat boleti, da ne more več požirati?« »Menda!« je važno odgovoril Marko. »Samo šele čez teden dni!« Strojepiske med seboj »Erna, povej, ali je bil tvoj šef že kdaj nesramen s teboj?« »Menda! Ravno včeraj. Ti pride v sobo in reče: ,Tako, gospodična, zdaj bo treba pa prijeti za delo!'« Niso vsi Židje... Neka Francozinja se je na potovanju po Palestini ustavila tudi v Tel-Avivu. »Tukaj prebivajo torej sami Židje?« je vprašala svojega vodnika. »Ne, gospa,« ji je odgovoril le-ta: »Tudi nekega Nežida imamo.« »Res? S čim se pa ukvarja?« »Bankir je.« Odpustljivo vprašanje V zgodovinski uri so učenci slišali imena kakor Diana, Hektor, Pluton iti podobna. Pa vpraša Mirko Poberajev: »Gospod profesor, zakaj so pa dajali bogovom sama pasja imena?« Tih junak »Očka, zadnjič sem bral v knjigi o nekem junaku. Kakšni možje so pa to?« »Zakonski, sinko!« Plainai/eiša šU&iska Mac Intosh sreča prijatelja. Ze po prvih besedah osupne: »Kaj pa je tebi, Sandy? Saj nič več ne jecljaš! Kako si sc neki odvadil?« »Moral sem telefonirati iz Aberdeena v Newyork.* §cciegest* Chn&la Roman Po francoskem izvirniku priredil A. R. — Vroča rdečica je zalha Reneju obraz. Ni se upal pogledati njej v oči, ki jo je na tihem oboževal; zato se je globoko priklonil, da bi skril zadrego. »Poglej ga no, saj je pravi gospod!« je šepnila baronica svoji sestrični na uho. »Jaz sem si pa plavžar j a predstavljala golorokega, z velikim usnjatim predpasnikom in z železnimi opilki v laseh... Čudno! Tak ne vihti sam kladiva? Poglej ga vendar, Klara... Neverjetno... A vendar je videti kar prijeten... In kako čudovite oči ima!« Toda Klara ni nič slišala. Slepa jeza jo je bila obšla do Reneja in ošabno ga je premerila z očmi. Najrajši bi bila z žaljivimi besedami odpravila predrznega vsiljivca. Zdel se ji je prostaški s svojo za-stavnostjo in širokoplečostvo; nobena stvar na njem ji ni bila všeč, še njegova preprosta črna obleka ne, čeprav ga je delala resnega in dostojanstvenega. Kakor privid je šinila takrat mimo nje očarljiva slika mladega grofica. Gledala je v duhu elegantno in vitko Gastohovo postavo, njegov podolgovati obraz s sinjimi očmi, kostanjevimi lasmi in prirezanimi brki... Nasprotja med njim in Renejem 'si pač hi mogla hujšega predstavljati. Eden je vtelešal v svoji krepki postavi solidno čvrstost meščanstva, drugi je bil pa pravi tip finega, nekoliko pomehkuženega ari-stokratstva. Renč ni našel besed, tako ga je zmedel dekličih mrzli pogled. Njegove noge so bile ko prikovane k tlom; zaman se je skušal iztrgati sovražni sugestiji, ki je oklepala njegove čute. Hotel je pristopiti h grofiču, ki se je pomenkoval s Suzano; instinkt mu je pravil, da mu je Oktavij še najbolj naklonjen v tej družbi. Pa se ni mogel ganiti. Mehansko, je pogledal po sebi in zdajci se 'je sam sebi zazdel neokreten, prostaški in ne-eleganten, Z nemo grenkobo se je primerjal z mladima gospodoma, ki sta stala pred njim, z njunim neprisiljenim nastopom, s preprosto elegantnostjo njunih oblek: in tedaj sc mu je njegov plašč in sploh vsa njegova obleka zazdela silno nemoderna, kar smešna. Deset let življenja bi bil dal tisti trenutek, če bi mogel biti tako oblečen in imeti tako neprisiljen nastop kakor Oktavij in baron. Dejal si je, da ne bo Klara pač nikoli pozabila, v kakšni zunanjosti je prvič stopil pred njo. In hkratu je moral misliti na brezdanji prepad, ki zeva med konteso Beau-lieujsko, naj bo zdaj še tako siromašna, in malmaisonskim tovarnarjem. Od obupa in sramu bi se H BAHOVEC Pri katerih boleznih se Je pokazal Planinka čaj Mr. Bahovec zdravilnim? Pri obolenju želodca, boleznih jeter in žolča, obolenju In lenlvo-stl črevesja, hemoroidih (zlati žili), debelosti, ledvičnih boleznih, revmatizmu, gihtu in lšijasu, pri glavobolu in migreni, pri ženskih boleznih in težavah za časa menstruacije, težavah v prehodnih letih, pri poapnenju žil (arteriosklerozi) in pri kožnih boleznih. Zahtevajte v apotekah izrecno Planinka čaj Bahovec za Din 20'—. Ret. S. 059/Sd bil najrajši vdrl v zemljo. Kako je mogel biti tak bedak, da je tako visoko dvignil oči — k njej, ki si je pač nikoli ne bo mogel priboriti! Iz njegovih grenkih misli ga je zdramil Oktavijev glas. »Dragi gospod Derblay,« mu je rekel grofic, »med nami je nekdo, ki se lahko pomeri z vami v tehniških stvareh: to je moj bratranec baron Prefont, učenjak, ki...« »Recite rajši učenec, dragi moj Oktavij,« ga je prekinil baron. »Preobširno je polje znanosti, da bi se mogel ponašati s tolikanj častnim pridevkom.« Rene je z vzdihom odtrgal oči od mlade grofične, ki se je bila medtem pridružila baronici, in se je obrnil k baronu: »Ime Prefont mi ni tuje. Ali ni gospod baron napisal zelo pomembno delo o cementiranju? Sam sem se mnogo ukvarjal s tem važnim metalurškim problemom in sem zato s tem večjim zanimanjem bral razprave, ki ste jih predložili znanostni akademiji.« »Oho, ljubi baron!« se je zasmejal Oktavij. »Na to pač niste bili pripravljeni, da bo vaše ime znano še pri nas hribovcih!... Vse kaže, da boste postali še slaven mož!...« Toda baron se je zdaj kaj malo zmenil za Oktavijevo šaljivo zbadljivost. Ves srečen, da je našel poslušalca, ki ga bo razumel, je takoj začel razpravljati o nekem novem načinu izdelovanja jekla. Njegova siceršnja zapetost ga je minila, kakor bi odrezal. Živahno je 'mahal z rokami, da bi dal svojim izvajanjem več poudarka, nato je pa prijel gosta za roko, kakor da bi še bal, da se mu ne bi izmuznil. Toda Reneju ni to niti na um prišlo. Narobe; bil je ves srečen, da je v tej družbi, kjer se kar ni mogel vživeti, našel v baronu zaveznika. Zato ga je še sam zapletal v učeno razpravo. Tako baron sam ni vedel, kdai je svojega novega znanca navdušeno klical »dragega prijatelja«; v drugačnih razmerah ne bi bil Derblay tega doživel niti po mesecih in mesecih še tako dobrega znanstva z mladim plemičem. »Pravite torej, da imate lasten rudnik za pridobivanje železne rude?« je vprašal baron. »O, kako zanimivo mora to biti! Koj jutri zjutraj se oglasim pri vas v Mal-maisonu, da mi boste razkazali svoj obrat. Ali imate dosti delavcev?« »Okoli dva tisoč.« »čudovito! In koliko plavžev?« »Deset. Vsi so v obratu noč in dan.« »Po tein takem morate pa delati konkurenco državnim podjetjem!« »Seveda; le da mi izdelujemo v malem, kar narede državne železarne v velikem.« »Dragi gospod inženir, ali ml verjamete, da sem vesel, ker sem vas spoznal?« je navdušeno vzkliknil baron. »Namenil sem se čez nekaj dni z ženo v Švico — pa ne pojdem; to potovanje me zdaj nič več ne mika... Ostal bom rajši tu, pa bova skupaj poskuse delala. Ali imate tudi laboratorij? Da? Kaj ste mar tudi kemik? Kdo bi si bil mislil! Verjemite mi, dragi gospod, tako simpatičnega človeka že dolgo nisem srečal.« Prijel ga je še čvrsteje pod roko in ga potegnil s seboj na teraso. »Glej, glej, kaj pa je mojemu možu?« je vprašala baronica, ki se je bila skupaj s Klaro vrnila v družbo. »Kaj mu je?« je veselo vzkliknil Oktavij. »Pravkar je skupaj z gospodom Derblayem zajahal svojega konjiča.« " »Nu, ta dva utegneta se daleč priti, če ne bomo mojega moža prijeli za uzdo.« »Zakaj, če smem vprašati?« je vzkliknil Oktavij. »Ali vam ni prav, draga sestrična, da se tako dobro razumeta? Nu, tole bi vam povedal: vaš mož, potomec starega viteškega rodu, združuje v sebi deset stoletij junaštva in vojaške veličine; gospod Derblay, tovarnarjev sin, zastopa eno samo stoletje, toda stoletje, ki si je znalo inalnl roman val. svoje-pustolovščine — in tri dni kasneje je blestel na naslovni strani .športnega časnika debelo tiskan napis: »Življenjska zgodbaf trikolesnega svetovnega popotnika« |— in Bouzille'je postal čez noč pariška zanimivost. Prihodnji dan se je slučajno pripeljal na svojem strašilu k »Prašičku svetega Antona«, da bi malo založil. Krčmar Francois Bonbonne je kakopak precej izrabil ugodno priložnost za uspešno in poceni reklamo: Ponudil je Bouzillu zastonj stanovanje in hrano in še dvajset frankov povrhu, Bouzille se je moral pa obvezati, da bo vsako noč med enajsto in tretjo uro zjutraj »parkal« s svojini vozilom pred kremo. Bouzille je bil fant od fare — in je kajpada taksno laskavo povabilo brez pomišljanja sprejel. Ko je bilo že skoraj ob dveh, je Bouzillu začelo stanje na eesti presedati. »Naj še gospod Bonbonne nekaj zasluži k si je .mislil, pustil svoj tricikel na cesti in se zmuznil v krčmo. Poslednji gosposki obiskovalci, radovedneži in imenitniki z vseh vetrov sveta, ki so prihajali k »Prašičku eve- lega B.niona-f na čebulno jftho, zlasti j iNf’sfsss-.italf-^Arifcft« pod-| ✓4*niHtj, s« «, odp Vffiu 1 i 1 i soj pestra-} Jajujlv niiceui, ki sd se na .vse pretege; •MTHh#rrai.,''Ai"! bi Siffl£wH*8oS|ioske* . 11. nadaljevanje Glaeeii grohot nju je bil odgovor, zakaj hujšega nasprotja bi si človek fes ne mogel misliti: Berta, .drobcena, srčkana jParižanka, Geoffroy nero<|eu velikan, skoraj dva metra visok, miši-«v in čttat. . Družbj^je primaknila štole in Berta je morala prisesti in izpili kupico vina Na njihovo zdravje. Geolfroy jo je poltiho vprašal ;'Kaj se je pa zgodilo, dušica moja?« »Pogovoriti se moram s teboj zahiran neke zadeve, ki te bo zelo zanimala.« S >Ali bo kaj cyenka?« »Bržčas, sicer bi ne bila prišla k tebi.« F >A, tako! To je pa druga reč! Pripravljen sem — z dušo in s telesom! Dandanašnji so hudi časi; človek mora za vse prijeti. Sicer pa, nekaj no-'jega ti moram povedati: bržčas bom dobil stalno službo.t *Ti — pa stalna služba?.!« »Da — jaz! Sicer je še velika skrivnost, toda tu med nami, ko jo že vsa-*'lo pozna — !i jo že lahko zaupani. Ali ne maraš izpiti vina? Kar poskusi, zelo dobro jek »Nak, ne maram.« »Če ni drugače, bom pa jaz izpil, kaj čem! Torej poslušaj: potegujem se *a službo tržnega nosača v tržnici!« Iz hlačnega žepa je privlekel zmečkan papir, popisan z okorno otroško Pisavo, ves prepojen z maščobo in Polit z vinom. 2-Nu, tukajle prečitaj, vse naloge so napisane, ki so mi jili danes na rotovžu dali!« >Na rotovžu? Česa si pa tam iskal?« »Že spet ne razumeš! Mi, kandidat-je za tržne nosače, da, kandidatje nam Pravijo, mi torej moramo najprej napraviti skušnjo. Prav tako kakor na visoki šoli, samo da se vrši stvar na rotovžu v neki nemarni pisarni. Viš, tako dobiš na primer računsko nalogo...« »Računsko nalogo!« je vzkliknila začudeno Berta in se nasmehnila. »Da! Pravo računsko nalogo! Kar poglej: Iz dveh pip teče voda v bazen — in sicer steče iz vsake pipe dvajset litrov na minuto; tretja pipa pa dovaja tisoč pet sto litrov vode na uro v la bazen. Koliko časa mora torej teč! voda, da je bazen, ki drži tri tisoč lilrov, popolnoma poln? — Nu, v!š...< Benoit. hud GeoffroyeV tekmec za službo tržnega nosača, mu je skočil v besedo: "«t>, H ,Sod‘, liclaj 'črt pa tfpolii?^ , Gepffrpy je udaril z dlanjo po rtttal; le JHMfcgfrft 01 Ji, -•».aSBem pitjih, Sni - vf-it, takšne oslarije, luv-; krf-ia je matematika, mi ne -gred*' * i |'tia v’;o i š^spfll' j'1 i.'rnžba pobjSoiiTfl (l\*»s!!JiHfl.*trti»oliV-‘i I? na M!??e W S ifTdV ’>!!!.-.11 [katidklafe j9kO:.^e[p, ipeseca^ septembra pre-i^kii^Vjp )>o šiari naV&ifi' vio One nosa™. ki se podajajo z« uradno službo tržnih nosačev. Kakopak je vsako leio la tuji tičev na prebitek. 'Skušnja je razdeljena na dva dela; najprej morajo kandidatje pisati po narekovanju in rešili nekaj računskih nalog, pot lej morajo pa praktično dokazali svoje sposobnosti — in sicer tako, da odnesejo vrečo s 1130 kilogrami moke 200 metrov daleč, kakopak brž in varno. Izmed najboljših izbere potlej komisija dva nli h‘i, včasih pa samo enega. Drugi del skušnje se vrši v tržnici za ribe -- in je vselej združen z majhno ljudsko veselico. Vse tržišče je okrašeno z zastavicami, po sredini je pa tlak skrbno pomit, da bi tekačem ne moglo spodrsniti na kakšni ribji ltiskini ali na olupku banane. Na levi in na desni so vzdolž proge postavljeni stoli. Iti na njih našopirjeno sede častitljive branjevke, za njimi pa sloje v štirih ali petih vrstah radovedna zijala. Malo pred Šestimi je vstopila komisija, magistralni uradnik s tremi najstarejšimi tržnimi nosači in dva gospoda s »štoparicami* v rokah. Berta je seveda morala — hočeš no-6eš — z bratom na skušnjo, čeprav ii je bilo to zavlačevanje hudo nevšeS. Na pntu iz krčme do tržišča je skušala Geoffrovu zaupati svtij načrt, toda brat bil tako zatopljen v bližajoče se »dogodke«, da jo je prosil, na' počaka: »Kasneje, kasrieje! Potlej bova šla večerjat in se bova nekje v miru lepo Pogovorila!« Tako se je 'morala Berta preriniti skozi gnečo — in kar na lapem ni mogla vee We naprej ne naSaj. Za njo je sedel na trikolesnem strašilu nekakšen čuden tič, ki«še je v auver-njejskem narečju hrabro branil zlobnih napadov. Zdajci je nekdo ogovoril Berto: »Ta' se mi zdi pa-odprle glave, ali ni tako, gospodična?« Obrnila se je in zagledala čokatega nioža v modri mornarski bluzi, ki si je bil zavezal okoli vratu rdečo ruto in poveznil na glavo nizko Čepico. Kakšnih 35 let mu je menda bilo; bil je lepe rasti in že na oko bi mu človek prisodil, da je zaupanja vreden in inteligenten^ človek. Berta mu je prijazno odgovorila in kmalu se je razvil med njima živahen pomenek. »Če vas mogoče zanima, kako se pišem,« se je zdajci priklonil neznanec pred Berlo, »moje ime je Julot.« »Zelo me vedeli! Jaz sem Bob, ali Bobina, kakor vam je pač ljubše. Sicer sem pa Geoffroyeva sestra... Sodova namreč.« V tistem trenutku je v množici završalo — Benoil se je pripravil na zalet. žvižg: s prožnimi enakomernimi koraki, s hrbtom upognjenim pod težo 150 kilogramov, je varno stekel predpisanih dve sto metrov daleč. Ko je prišel na cilj, je obstal še kakšnih deset do dvajset sekund pred komisijo in ponosno trzal z mišičevjem. Potem je postavil težko vrečo na tla. Ko se je ploskanje poleglo, je nastopil Geoffroy. Komaj je mirno prehodil kakšnih dvajset korakov, se je že spustil v tek — gledalci so navdušeno tulili... Vsi so bili kakopak prepričani, da bo Geoffroy potolkel svojega tekmeca Benoila. Toda nenadoma se je velika vreča na Geoffroyevih plečih zamajala, Geoffroy je pridušeno zaklel, sekundo se je zdelo, da bo telebnil na tla, toda že je spet umerjeno korakal dalje. Na mestu, kjer se je Geoffroy zamajal, je bilo videti vlažno liso in ostanke pomarančne lupine, ki jo je Geoffroy pohodil. Drugih tekačev ni bilo nikomur mar. ankaj njihov tek je bil spričo prvih dveh skorajda smešen. Berla se je živahno pomenkovala s svojo okolico zastran Geoffroyeve smole. Ne da bi opazila, jo je ves čas na skrivaj ogledoval neki človek v obnošenem črnem površniku z jahalno čepico na glavi. .Julot je opazil radovedneža, zalo je prijel dekle aa roko in rekel; »Pojdisa.n*oipodična Bobina, pojdiva! raiši vašega brata tekat!« f’ri »Prašičku -sfclč^a \i,h ua<. Pojdi, pokrepčaiva se le , tpotoma nekje!*, je prosil Sod svojo šesfro, ko. sla odšla iz tržnice. Berla. je morala z njim na pot iz krčme v beznico tz: beznice v žganjr;v>, saj so v tem' okraju odprte dan in noč. Gf>piiroy je bil že pri lično okrogel, ko sta se naposled ustavila pri »Prašičku svetega Antona«, v najslavnejši krčmi okraja; Pred »Prašičkom svelega Antpea-s je stal Bouzillov tricikel že več noči« Boiizjlle ie uresničil svojo srčno željo — prišel je v Pariz In se do litega nagledal Eiffelovega stolpa. Potovanje mu je slo še dokaI hitro Izpod rok, čeprav je moral teden dni heprosto-volino prebili v Orleansu, Ko je kolesaril s svojim predpotopnim vozilom po ulicah francoske prestolnice. ga je skoraj vsakih slo metrov ustavil stražnik in ga vzel s Seboj do prihodnje stražnice. Ker niti pa nihče ni mogel ničesar slabega očitati in dokazati, so ga na vsaki stražnici k oj drugo jutro spet izpustili. Pet sto metrov dalje ga je že spet zagrabila roka pravice in ga odvedla na prihodnjo stražnico. Kakopak w je potovanje po Parizu dolgo vleklo, preden je prišel Bouzille na Marsovo polje, odkoder je naposled vendar zagledal Ivffelov siotp ~ hrepenenje svojega življenja. Medtem ko ie občudoval železnega velikana, ga :e o|»azova! in nagovoril ttrpdiVik : A uta t in ga povabil na kozarec dobrega vineka Houzille je 'uredniku na dolgo in iw» široko pcipovedo- se prepričati, kdo neki prisluškuje njunemu pogovoru. Ko je pa opazila Geoffroyevega soseda, se je bežno nasmehnila in mu zdajci ponudila roko: »Dober večer, gospod Julot! Še opazila vas nisem! — Veš, Geoffroy, gospoda namreč poznam, popoldne mi je v tržnici ..čas krajšal.? »Dober večer, gospodična Bobina k je pozdravil Julot in prisrčno “stresel deklici roko, potlej se je pa obrnil k svojemu spremljevalcu in ga s pridušenim glasom vprašal: »Povej mi, Billy Tom, kaj je novega v tvojem brlogu?« >;Milllerja so prijeli.« »Miillerja?... Mujlerja?... Kdo je pa to?« ‘ "SNožni šef.« »A tako. In kdo ga’ je naznanil?« »Nekakšen policijski pes.' Najbrže Juve.« || »Hm... In ti?« »Jaz? Saj veš, tolmač sem v. hotelu za angleščino in nemščino. Zmerom sem vestno izpolnjeval svoje dolžnosti, in kdo mi kaj more.« »Tebe torej ni nihče sumil?« »Kaj še! Saj nisem tako zelen...« Zdajci je završalo v gostilni: po stopnicah sta prihajala dva gOBta. Po viharnem pozdravljanju z vseh strani sodeč, sta bila gotovo priljubljena in stara stalna gosta. Eden izmed njiju je bil Benoit. Na vse grlo je pel in se je majal, pod roko je pa peljal Kumarično Ernestino, razvpito pocestnico, ki je imela svoj rajon na Sebaeto-polskem bulvarju. Bila je grozno našminkana ženska razvalina. Benoit se je, opirajoč se na ramena in glave gostov, primajal do mize, kjer je sedel zeleni golobradec in pospravljal kislo zelje. Mladenič se je prestrašeno umaknil. Benoit menda niti opazil ni te klavrne soseščine, Ernestina se je pa koj primaknila k mladeniču: »Nikar se ne boj, mali, saj ti ne bo storil nič žalega!« Zdajci ga je nežno prijela za glavo in mu prav na glas dejala: »Fanlek, ti mi ugajaš! Vzela le bom nocoj s seboj!... Kako ti je pa ime, mali?« Mladi mož je zardel do ušes in nerodno zajecljal: »Pavel...« Krčmar Bonbonne je prinesel Be-noilu ogromno kupico kuhanega vina. Benoit je napil Geoffroyu in mu ponudil kozarec. ,Sod‘ je bil pa zaradi Benoitovega prihoda tako razkačen, da ga še pogledati ni maral. Ves večer mu je vrtala po glavi misel, da je utegnil TAKO JE LETEL »LETEČI ČLOVEK« Posamezne taze otftkc- ka, Ki ga Je tvegal Američan dim Scftn na londonskem letalskem dnevu Iz višine 3©0U metrov. »človek-ntio* pir« Ke Je pri odskoku nekajkrat prekopicnil* . nato je pa ra*!te-trav je na* ft sjnr#žil pa-linlu in gnift}Q pristal- }l«t;t.(pi3 T'ocn' vendar' Te ‘pa;iieteq. ,in fpctehjšjj, kaj ti bom poveualtk ■ Le povej, le povoju i Potrebujem tnočriega možakarja, prebrisanega in mišičastega, ali razumeš?« :če nič drugega ni, prava reč! Ali naj mar sode valim?' »Ne gobezdnj neumnosti!« »Kaj se pravi — gobezdaj? ,Sod‘ i:i sodi, to pač skupaj sodi1: Berta je nestrpno skomignila z rameni. Njej nasproti je sedel za mizo mlad golobradec in si sramežljivo ita-ročil krožnik kislega zelja. »Gre namreč za mrežo na oknu.? je pojasnjevala Berta, ?to je treba odstraniti. Bržčas ne bo hudo, zakaj že-lezje je že dokaj zarjavelo in zid tudi ni kaj prida. Kdor ima količkaj zdrave mišice, lahko to pajčevino z eno roko izdere, razumeš?« "In to je vse?« je vprašal Geoffroy z nezaupljivim pogledom. Da, lo je vee.« »KakStiih petdeset frankov bom menda že dobil za to, kali? Kje pa je Irt okno? In kdaj...« Geolfrovu je zdajci zastala beseda; (»gledal je soseda hudobno in preteče, zakftj zdelo se mu je, da se .preveč zanima za njegov pogovor z Hobi-110. Bella, se je sklonila predse, liotež Benoit kogarkoli iittPKtliiU, da nia jf, Geoffrajri}. pasice«,, v.^el .p^niurmični olufek na pqi.. ’ 'jn,pns,v zato je Ge'qffrpy s poniže-vSjriiiil pogledom in z Zaničljivim ?.\-'liianoni roke 'zavfiiil lienoitbvo snub-Uen.ie. • , ... ..Strela božja! Saj si tu'H Bouzjlle je s tolikšnim navdul^jem zakliči te besede, da Sa*se‘vii gostjej obrnili. Jiilof in Berta 'star sl ‘ogledala čloVe-Va. hi mu je veljal ta viharni Bo/tžfl-loV" pozdrav. Oiid‘hkratu sta ss začudeno spogMlala. ..Glejte, gos|>od Julol. to je vendar tistimožak z zelenim obrazom!« pa, res .je, ne da se tajiti!« je odgovoril Julot s čudnim poudarkom. Ne da bi se zmenil za splošno po-’ zornost, ne da bi opazil, da se ga ni mož z zelenim obrazom nič kaj razveselil, je Bouzille nadaljeval: »Čakaj, kje sem te le srečal? Šmen-tu. kje je le to bilo...« Mož z zelenim obrazom se še zmenil ni za Bouzilla, temveč se je kar dalje pomenkoval s svojim tovarišem, zamazanim zanikrnežem, ki mu je visela kitara čez pleča Toda Bouzilla 11! ta neprijazni sprejem nili najmanj zmedel. Obstal je zamišljeno, potlej le pa zavpil: Te že imam! Veš, kje sva se srečala? Takrat so naju pri Saint-Jauryju orožniki prijeli! Ali se spomniš? Takrat, ko so grofico umorili?« Mož j. zelenim obrazom je nejevoljno zagodel: »Piš nie, kamor se sam ne moreni!« * Sovražno in grozeče sta se medlem Geoffioy in Benoit spogledala; kazalo je, da se utegneta vsak hip sprijeti. Berta je skušala svojega brata po vsaki ceni pregovoriti za odhod, toda Sod ji je kar na kratko odgovoril: •še sem žejen! fie boni ostal!« »Tak pojili! Pojdiva kam drugam; plačam li loliko pijače, da je ne boš nocoj izpil.« »Kak! 0tlaneni!« »Geoffroy, bodi pameten — in pojdi!« »Ostanem — in pika.« • Bouzille seveda ni storil, kttjn je neprijazni nekdanji sotrpin velel, temveč je zmajal z glavo ii» odšel dalje. , »Kar se mi čudno zdi,« je nadalje-val 'mtož s kitaro prejšnji pogovor, »je to, da govori možakar francoščijjo brez angleškega prizvoka!« h. «. »Takšen tičVKcb^jJutii žba francoski ko;,pravi Francp|l« jevS^dgovofil mož z zeleni 111 obrazom. Zd#jci se je pa obrnil iiv se ugriznil v'spodnjo ustnico: zdelo se ura , je, da je, Ei&stina, ki je od mize do ndze prosjV.ila: ® »Tisft’'zeietii»(S ji dejal oneihti godcu: ,Prav gotovo je! Kar ogledi njegovo dlan, pa boš videl brazgotino od opekline!’« ; - - . .Julot je požrl kletvico in nehote stisnil pesti. Ernestina je odktevsala dalje* sedla je spel poleg Pavla in hreščeče zaklicala: 3 Ko, fante, ko lipov bog sediš! Daj, naj ti sedem malo v naročje!-: Julot je gledal mrko predse, krčevito je stiskal ustnice in se ni skoraj več zmenil za vprašanja, ki niti jih je zdaj pa zdaj zadal Billy Tom» Ko je prišla debela natakarica mimo, jo je potegnil za predpasnik in jo pridušeno vprašal: »Marička, kam drže te duri tu za menoj?« »V klet.« • »In kako pride človek iz kleti pod milo nebo?« »Izhoda ni.« »Že prav, Marička!« Nekam nemirno se je razgledoval Julot po kletni gostilni, kjer je sedel: edini izhod so torej polževe stopnice. Tik pri vratih pa sedita zelenec in godec. Vražja reč! Zdajci je žvenketajoče zadel krožnik ob steno: zgrešil je cilj. Geolfrov ga je bil namenil Benoilu. Počasi in mogočno je Benoit vstal. Kakor dva bika sta si stala Geoffroj in Benoit nasproti; stisnjenih pesti, posinela v obraz od vina in besa, pripravljena, da se meni nič tebj nič pobijeta na tla. Nenadoma je nastal hrup. Ženske so vreščale, moški so kleli, vse se je prerivalo, vse je hitelo k bojevitne-žeina; ti, da bi se naslajali, oni, da bi priskočili temu ali onemu na pomoč. Geoffroy je pograbil stol, Benoit je pa z vso silo ruval marmornato ploščo z miznega podstavka. Krožniki, steklenice. kupice in žlice... vse je padalo po tleh... Zdajci je odjeknil strel, in pri »Prašičku sv. Aniona« je postalo temno ko v rogu Čeprav je zagrmel strel nepričakovano, šla zelenec in godec vendar opazila imenitnega strelen, zaka? že od kraja prepira sta neprestano opazovala Juioia. Jiilof je' natanko opazoval električno napeljavo' in 'ugotovil, do so speljane vse ii-f (uči po eneni vodu. Dvignil [c roko, mirno jMjjperu in ijrti presekala obe dovodni žici st j!;;)in , . Yt.l£\:ni,,S? je z,ipeda ka! oj,«k še< po-Q*l;'j)u:. v>ditlo,. je tidr.ili.il kapior j« fi;’,č, padlo.[ kakor z»..*Utvuu lami -e- z loitantu ^ ikrival« oči. ifiilajct je Baifltilii moško roko ■ na iS.vojeni siu-driju, r.evidna ruke. ji je. pretipala hrbet, zdtknila je po vrati! navzgor, otipala njen klobuk... Bertn je bila edina ženska v Vsej kreni i, ki je imela, klobuk. Hpjela je .iavjjitj, toda fcjrah ii je. zadrgnil grlo. Po'vinu smrdeč dih ji je puhml v obraz — in nekdo ji je šepnil: -Raiiibertove, biazpice, uti ne izpustiš iz norišnice! Si razumela?!« h’ .».j, kako...« »Fantomas, ti prepovedujeI Ali si me razumela?! Sam Bog ti ne bo mogel pomagali, če me ne ubogaš!«... * Mož z zelenim obrazom se je otepal dveh napadalcev. Kljub težkim udarcem, ki so padali nanj, se mu je posrečilo, ezov»?a tele sa ko žoga. Nekdo tretji je bil moral poseči vmes... Mož z zelenim obrazom je zagrabi! nepričakovanega reš telja za telovnik in se hotel postaviti na noge. tedaj -je pa z vrha s'oj>nie zažarel stožef električne slepice: Policija je vdrla ' beznico. Mo? z zelenim obrazom je spoznal, da je njegov rešitelj uui golobrad' vem! Dobil je nož v mladenič, ki si je bil malo prej naročil krožnik kislega zelja. • Deset minut kasneje je bila gostilna prazna; policija je z dvema »Zelenima .Henrikoma« odpeljala vso pisano družbo na glavno stražnico. Besno je bil ranjen samo godec: njega 90 odj>eljall i rešilnimavtomobilom v bolnišnico. Komisar, ki je popisal aretirance, •e je na moč začudil, ko mu je zelenec pokazal Svojo' izkaznico. »Gospoda snemite takoj okove!« je ukazal stražniku. »In temu mlademu možu, prosim, tudi! Ta je"moj!« je dejal mož z želenim obrazom in pokazal na golobradca Pavla- ■ - Potem ko »o pozaprli v#e aretirane goste, je vprašal mož z zelenim obrazom policijskega komisarja: »Ali so to vsi?« »Da, gospod nadzornik, vsi!« ' »Hudiča! Torej se je mister Gum izmazal!/Hudiča vendar! — In ali veste kje je moj tovariš godee? Ta je namreč tudi kriminalni uradnik!« »Žalibog pljuča...« Ko sta zelenec in Pavel odšla s stražnice, se je hotel mladenič posloviti. Toda njegov spremljevalec se je uprl: »Ne boste šli, prosili vas moram namreč, da ostanete še dalje v moji družbi. Saj dovolite, da se vam predstavim?. Juve se pišeni, kriminalni nadzornik Juve sem... Uppm, da mi ne odrečete prošnje, gospodična Jeanna, ali gospod Charles Rambertk XVI Na policijskem ravnateljstvu Taksi je privozil mimo — in Juve mu je pomignil, naj obstane. »Kar vstopite, gospod Rambertk je ukazal svojemu spremljevalcu. Mladi mož je nerad "ubogat" vendar se ni upal ugovarjate, Juvepovedal šoferju neki 'naslov, potlej 'je. pa' sedel svojemu rešitelju nasproti," ihel si je roke, kakor da bi;bil. na moč zadovoljen z nocojšnjo nočjo, potem je pa nepričakovano vprašal: »Upam, da boste brez ugovora priznali, da ste gospodična Jeanna iz hotelu Royal Palacea ali pa Charles Rambert?« , »Niti malo ne razumem, kaj hočete s tem reči?« »Bežite no! Ali mar mislite, mladi prijateljček, da se utegnete tako poceni izmazati? Mene pač ne boste preslepili!« »Motite se, gospod nadzornik. Bodite prepričani, da ete v zmoti! Saj menda veste, da je Charles Rambert že zdavnaj mrtev!« »Lej ga, lej ga! Tak vi veste, o kom govorim? Rekel bi, da ste se hudo nerodno zaleteli, gospod Rambert. Nikar ne besedičite več in se ne izgovarjajte. Priznajte — in nvir besedi!« Mladenič je sprva zardel ko mak, potlej je prebledel ko zid in pričel drhteti. Naposled je topo odgovorit: »Da! Charles Rambert sem; in tudi gospodična Jeanna... Toda pet ran božjih — kdo vam je ,yse to povedal?... Zakaj ste prav za prav prišli k .Prašičku sv. Antona’? Ali mar zato, da boste mene aretirali?« »Morda.« »Kam »e peljeva zdaj, gospod Juve? V zapor? Na policijo?...« Juve j« skomignil z rameni: »Preveč .radovedni ste.'' Sicer; bi pa vendar morali sami toiiko poznati Pariz, da M vedeli kam' gre najina pot!« - z '/;- f, ; - ' '■ »Da, prav zato... zdaj sva na nabrežju...« • • ', ; , ' »In v neposredni bližini policijskega ravnateljstva... Preden pa prideva tja, bi vam rad še tole povedal: Popolnoma zaman bi bil sleherni odpor, poslabšali bi 9i samo svoj lastni položaj. Zdaj ste v rokah pravice, bolje, v mojih rokah — in v tem je še dokajšnja razlika. Bodite pametni in storite vse, kar vam bom ukazal. Moj nasvet je dober, za vas celo najboljši.« : Avtomobil je obstal pri stranskih vratih policijskega ravnateljstva. Juve je plačal voznika in krenil z obupanim Rambertom v. mogočno poslopje. Korakala sta po širokih stopnicah v prvo nadstropje, zavila- po .dolgem temnem hodniku,- od ondod pa v drug hodnik; Na koncu hodnika je Juve odprl po-slednja'vrataV'i ,-.t > . , s Prosim!« je kratko zapovedal. Charles je vstopil;-zagledal se je na daktiloskopskem oddelku ravnateljstva. - V . .. ■ - ., „ »Hektor! Prosim!« je zaklical glasno nadzornik.' . — • Prikazal se je ..uradnik : »Ddbro jutro,'gospod nadzornik! Že tako zgodnji?« ■- . s - ’. »Izmerite mi lega moža s prav po-selmo natančnostjo!« - • - <■. Začuden zastran"lake zahteve'ob tej zgodnji uri in čemeren, da je moral zaradi tega golobradca prekiniti svojo sladko dremavico, je mož Charlesa neljubeznivo nadrl: »No, ali bo kaj? Najprej bova izmerila višino!« '•?-Charles je stal ko ukopan, ne vedoč, kaj naj stori. »Ali bo kmalu? Nikar ne stoj, ko kakšen devičnik... Brž, brž, sezuj si čevlje!... Ko je uradnik izmeril in premeril Charlesa po dolgem in po širokem, je Juve vstal in stopil k njemu. Dobrodušno ga je potrepljal po rami in rekel: »Pojdite, še nekaj si bova ogledala!« Ko sta stopala , po temačnem hodniku, je Charles zdajci obstal. »Gospod nadzornik, moral bi...« »Nikar me ne izzivajte; gospod Rambert. Opozoril sem vas; Vani v dobfo!« Charles je zardel do ušes. . ; »Ne zamerite, gospod Juve, toda daktiloskopska natezalnica... res si ne morem pomagati... moram namreč..;« trd* kožo ln zarasle nohte Vam brez bolečin odstranimo ter noge strokovnjaško zmasiramo v nmši pedikuri. 'Obtičite nas, prepričajte se! Nega nog 10 Din! Ljubljana, Selenburgova ? Poravnajte naročnino! Vsega v izobilju za malo denarja v veliki izbiri trenchcoatov, hu-bertusov, pumparic, perila-itd. pri PRESKERJU, Ljubljana Sv. Peha cesti 14 pozor GOSPODINJE! . iV- ■ Najceneje ste postreženi s KUP I VO M • • pri tvrdki • RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELSFON 2708 Prvi poskus stalni odjem! »A tako!« Ko se je vrnil Charles iz stranišča, sta odšla v klet, prehodila sta marsikateri dolg in pust hodnik, naposled je pa Juve potegnil ključ iz žepa in odklenil neka vrata. »Kar vstopite, tu je nature" iinamo-metrični' kabinet.« Soba je bila videti kakor ka.va mizarska' delavnica. Po stojalih so bile urejene deske in bruna vseh •t* n iw p* fan i..,,-.« - § l* -treka M tsiavtr, dnina ttfr«, naraiilom. ©opisovan/e Vsaka beseda 25 par. Davek 1*60 Oin. Za ftifro ali dajanje naslovov S Din. Najmanj 10 besed. GOSPODIČNA MARTA! Ne vem, če ste dobili moje , pismo? Dolgo čaka pod znano Šifro v upravi. DVIGNITE PISMA: »Lepši dnevi«, »Ljubezen in prijateljstvo«, »Svobodna profesija«, »Tekstilna delavka«. KROJAŠKI POMOČNIK želi znanja z boljšim dekletom z dežele. Slika zaželjena. Ponudbe na upravo pod »Notranjec«. GOSPODIČNA, mlada, eimpatična, Čiste pre teklosti, trgovsko uaobražena, s primerno doto , želi. re6n&ga .znanja z inteligentnim go spodom dobj-ega srca; radi pomanjkanja zna nja! Slika za^ljena. . Prednost državui name' Sčenci. Ponudbj^? pod i »Srečen zakon«. FANT S PREMOŽENJEM išče znanja z dekletom do 24. let v svrho ženitve. Ponudbe na upravo pod šifro »Pomlad 24«. IŠČEM SODELAVCA(KO) pri brezkonkurenČ nem podjetju s ca. Din 15.000. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro »Zaščiteno«. * • k4,- " '■ ■* - Vsaka beseda 25 ati' 50 par. Davek V50 Oin. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. " . Tako zadovoljni kakor so drugi boste tudi VI, če naročite prvovrstno uro budilko s sliko preč.ndežne Marije t Brezij. Izdelava v naravnih barvah je. tako . okusna in lična, da bi že zato ne smela taka jura manjkati v prav nobeni hiši. Se posebna privlačnost je Marija, ki gleda Izza Gorč na nas. ki pričakujemo njene tolažbe. Dre so okusno \i delane, to trpežne ln zelo poceni. Prvovrstna Din 107*—, Din 06*— ln Din 87’—. Naročite po dopisnici a navedbo natančnega naslova. Pošljem takoj po povzetju. 8e priporoča Zdravfc* Rant, urar, JesenlceFužine. 31 urhe Viaka H ,u. D»«k 1*M Otu. 1« Utr« <1*1»«H M.I..O« , Obl. 1, MmO. Itectl MMfANJONA » mAnj«e, » dobra in sigurno podjetja. Sam im.tn 10.009 Uin. Sporočite naslov in idejo n» upravo pod •Sigurno., Stanovanjc _ 2f par. Davafc 1*65 Din. ta litra Mi dajanja naslova« 5 Oin. Najmanj 15 baaad. STANOVANJC 2 malih , sob In pritiklin Iščem za 1. Junij. Ponudbe pod »450 Din« na uprava »Družinskega tednika«. ' LEPO DVOSOSNO STANOVANJE s pritiklinami iščem. Ponudbe a označbo lege in najemnine poslati na upravo lista pod; »Mirna, točna stranka«. DVOSOBNO IN TRISOBNO STANOVANJE SO išče za takoj ali pozneje. Ponudbe na oglašal oddelek »Družinskega tednika« pod »Zračno«. Kozmetika Vsaka beseda 25 par. Davek 1*50 Din. Za šifro ap dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. BARVANJE LAS ni več potrebno pri strokovnjakih. ker st Jih * Oro-barvo za lase, ki Jo dobite v črni. rjavt, temnorjavl. svetlo-rjavi In plavi barvi, lahko vsakdo sam barva Ib je postopek zelo enostaven ln stalnost barve zajamčeua. 1 garnitura z navodilom stane, pin 80’—. Po pošti razpošilja parfume-rila NOblUor. -Zagreb. Iliča 84. ■ • IZPADANJE LAS IN PRHLJAJ prepreči samo znano sredstvo Voda Iz kopriv. l.aaje postanejo spet bujni, vrne ge jim lesk Jo posta-uejp. popolijorna zdravi, če Jo redno dvakrat na teden uporabljate. 1 steklenica’ % navodilom, etape Din .30’—. — Po pošti razpošilja parfumerija Nčjhilior. Zagreb. Iliča< 84 ESENCA IZ KOPRIV je že davno prelzkušei najboljše In VajzabesljiveJŠe sredstvo prc prhljajem ln izpadanju las. Slabi ln zanema jeni lasje dobe v najkrajšem času; mladosti biljnost ln'1'esk Steklenica t navodilom D ‘K)'—. — Naroča se pili Nobilior parfumeri * greb! Ilira 84. ' * LEPE DEKLIŠKE PRSI dobi lahkojVsaka žena tudi’’v najtežjih .slučajih že v kratkem času, če se masira .s čudežnim eliksirjem »Eau de Lahore«..4 - steklenica, z natančnim : navodilom stane Din 40'—. Po pošti razpošilja parfumerija Nobilior. Zagreb. Iliča 34 Vsaka beseda 25 ali 50 par. Davek 1*50 vm. Za šifro ali dajanje naslovov 3 Din. Najmanj 10 besed. ŠPORTNO KOLO, dobro ohranjeno želim kupiti. Ponudbe prosim na upravo »Družinskega tednika« z označbo cene in detallnega popisa pod »Takoj plačam«. Izdaja za konzordi »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar. Odgovarja Hugo Kern, novinar. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek, vsi v Ljubljani 4542-03