261 številki
Ljibljaia, ? torek 14. novembra 1905.
XXXVIII. leto.
£ »fcaja v*aS        kw6t, teimki «*4<*tia in pnuim», i*t tcija po poeti arajamazi aa »valro-ograke Ceieia aa vse lata i* K, aa pat iata £1 K. aa četrt iata i K 60 a, aa aa mm— t K tO h.   Za LJubljano ■ acšlUanJeia aa dom aa ■le *4 X, aa pel leta lt X, s* Satrt tata i K, aa en taesee S S. Kdor fcodj asa peaj, plača aa vat lete It K, aa pel leta 11 JK, aa četrt lata 6 K 60 h, aa aa aiaaaa 1 K »0 h. — Za tuje dežele tolika voć, kolikor naga poitnina. | 'Sm šareče« i.»rea istodobne v?e*iijatvc »erečaine »a ne esira, — Za oznanile aa pLadaja ee petereatepne aatlt-vrst« pa it h, če ee se oananUo tlaka onkrat, aa 10 h, ca aa dvakrat in pa 8 k, de aa tiaka trikrat ali  večkrat. — Dopisi saj se teveič <Vankwti. — Rokopisi so a« moaj«. — Uredništvo la uprevnlitvo Je v JCaaflevta aliaah it. 6, ta aiaer aradniitvo v I. nadstropja, apravaiitva pa v pritličji. — Uaravniitva naj ae blagovolijo aaSiljatJ naročnino, raklamaefte,
aaaanua,    3. administrativna stvari.
Posamezne številko po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon ftt. 85.
p^ovantiad Varovi" f*itrfcm St. 34.
Avtonomija ruske Poljske.
Poljakom, ki so po razdelitvi poljskega kraljestva prišli pod Rusijo, so se dovolile razne svoboščine, ki so se v šestdesetih letih razširile v obsežno samoupravo, na katere čelo je bil postavljen liberalni veliki knez Konstantin.
Dasi so Poljaki imeli do tedaj največ svoboščin na Ruskem, vendar se niso pozabili svoje samostojnosti in vse njihove želje in težnje so se vrtele samo okrog ene točke, da bi svoji domovini zopet iz vojevali svobodo in neodvisnost.
L. 1862. je zavrelo po vseh poljskih deželah, izbruhnila je krvava poljska vstaja proti Rusiji. Toda nade Poljakov se niso uresničile; upor je bil z vojaško silo udušen, Poljska je izgubila vse preje ji dovoljene obsežne svoboščine in je postala navadna ruska satrapija, v kateri so razni guvernerji gospodarili, kakor jim je bilo ljubo in drago, in zatirali Poljake najbrezobzir-neje. To je imelo za posledico, da se je med Poljaki in Rusi razvilo smrtno sovraštvo, ki ni poznalo  nobenih mej.
V zadnjem desetletju pa so vstali tako med Poljaki kakor med Rusi možje, ki so naglašali, da je ta ruako-poljski spor v škodo obema narodoma, kakor zlasti vsemu slovanstvu, ter za »ovariali idejo, da bi se skušalo doseči sporazumi j en je med Poljaki in Rusi na ta način, da bi Rusija dovolila Poljakom samoupravo in razne druge svoboščine.
Zlasti med rusko inteligenco se je množilo število onih, ki so goreče zagovarjali rusko-poljsko slogo.
Vnela se je vojna Rusije z Japonsko.
Tisoč in tisoč poljskih sinov je bilo poslanih na bojišče in kri poljska je tekla v potokih na mandžurskih poljanah za Rusijo.
Ker se je poljski narod držal vrhu tega vso dobo vojne korektno, je ideja, da se naj dado Poljakom pravice svo-
bodnih državljanov in se jim naj dovoli popolna ravnopravnost z ruskim narodom, pridobivala vedno več tal in končno pripomogla k temu, da se je letos meseca maja sklical kongres odličnih poljskih in ruskih rodoljubov v Moskvo, kjer se je doseglo popolno sporaznmljenje glede vseh prepornih točk.
Zdelo se je, kakor da bi bil s tem končan za vselej rusko poljski spor, ki je neizrečeno škodoval splošni slovanski stvari, tega je bilo tem bolj pričakovati, ker je Že 25. decembra 1904. izšel carski nkaz, ki je dovolil Poljakom iste pravice, kakor ruskemu prebivalstvu, in odpravil vse tiste izjemne zakone, ki so zavirali svobodni razvoj poljskega naroda. Carski manifest z dne 30. oktobra t. 1. je dal Rusiji svobodo in ustavo. S tem je tudi Poljakom, kakor tudi vsem drugim narodom, živečim na Ruskem, zažarel dan lepše, srečnejše bodočnosti.
Vkljub temu se valovi nemirov in revolucije, ki pretresajo ogrodje Rusije, odkar se je pričela vojna z Japonsko, še niso polegli in krvavi izgredi so na dnevnem reda tako v carstvu poljskem, kakor po ostali Rusiji.
Ker pa revolucijonarno gibanje med Poljaki ni prenehalo, kakor ni ponehalo drngodi po Rnsiji, je izdala ruska vlada manifest na poljski narod, v katerem se mu grozi, da ne bo deležen svoboščin, ki jih je daroval car Nikolaj s svojim manifestom z dne 30. oktobra t. L svojim podanikom, ako takoj ne prenehajo vsi nemiri na Poljskem.
Ta grožnja je malenkostna in neumestna, ako se u važu je, da je poljski narod kot tak zelo malo udeležen na nemirih, katerih pozorišče so v zadnjem času razna poljska mesta, in da so gonilni element revolncijskega gibanja med Poljaki Zid je, ki tvorijo skoro ▼ vseh teh mestih večino prebivalstva.
OČividno je torej, da bi se storila poljskemu narodu velika krivica, ako bi se  ga hotelo   kaznovati   za dejanja,
ki so jih zakrivili drugi.
Sicer bi pa ruska vlada, ako bi trezno in pametno mislila, prav lahko izpodbila tla revolucionarnemu gibanja na Poljskem s tem, ako bi dovolila Poljski obsežno samoupravo in lastni deželni zbor.
To bi bilo nele v interesu Rusije, nego vsega slovanstva, zakaj vsakomur mora biti pač jasno, da v Rusiji ni miren razvoj mogoč preje, dokler se za obe stranki povoljno ne reši rusko poljsko vprašanje.
Odločilni krogi na Ruskem so jeli, kakor se zdi, že uvidevati, da se Poljake ne da mkrotiti z nasilstvi, marveč da jih je treba pridob ti za državno idejo s pametnimi koncesijami.
To je brez dvoma edina pot, ki vodi k cilju!
Listi poročajo, da je ta za slogo in sporazumljeuje med Poljaki in Rusi vneta stranka v ruskih vladnih krogih zmagala in da dobi Poljska samoupravo in svoj deželni parlament.
Ako se to uresniči, kar bi bilo v interesu skupne slovanske stvari iz srca želeti, bo mahoma presekan oni gordijski vozel, ki se imenuje rusko-poljsko
vprašanje. _
Konec obstrukcije na železnicah.
Dunaj, 13. novembra. Po večdnevnih pogajanjih med zastopniki železniškega ministrstva in delegati železniČarskih organia&eij se je doseglo danes popolno sporazumljenje. Delegatja so sprejeli vladne predloga, kar aa je na vsa postaje državnih in privatnih železnic po posebnih listih naznanilo, nakar ao povsod ustavili pasivno rasist en oo. Jutri bo de vrše konferenee z ravnatelji privatnih Želeauio.
Kriza na Ogrskem.
P-jfiuh, 13. novembra. Neodvisna stranka je sklicala za včeraj v Pačah velik shod. Prišlo je več poslancev, med njimi tudi grof A p -
ponvi in VJasies. Nit kolodvoru so jih pričakovali socialisti z žvižganjem in kamenjem. Poslacca je moral varovati cel bataljon vojakov. Na shoda samem ae ni raiumela nobena beseda, kor so hili takoj od začetka pretepi. Ko je neki reditelj Štirikrat ustreM, začel se je boj. Ranjenih je b;lo 40 oseb, med njimi osem smrtno ranjen h ter sta dva že umrla.
Budimpešta, 13. novembra. Grof Andraaay se je pogajal vče raj a vodjo novih desidentev, poslan-oem N«gyem zaradi združitve novih in starih deaidentov. Ako se izvrši spojitev, nastala bo nova stranka, ki bo štela 50 poslancev.
Španski kralj na Dunaju.
Dunaj, 13 novembra. Danes dopoldne se je pripeljal kralj A1 -fonz na Dunaj. C'8*r ga je sprejel na kolodvoru n&jprisrČnejŠe, nakar sta se peljala med vojaškem špalir-jem do dvora, kjer so sprejeli kralja ministri in nadvojvodinje. Cesar je imenoval kralja za imejitelja 38. peš-polka (iosedaj Moilinary); kralj pa je odlikoval grofa Goiuohovvskega in kneaa Lieohteaeteini z visokimi redi.
Ustava na Turškem.
Bel grad, 13. novembra. Pode* liter uat*ve na Ruskem in v črni gori je napravila ne sultana tak vtisk, da M je baje i? posvetoval s svojimi ministri, ali bi ne kaiaio tudi v Turčiji izdati kaka ustavi pedobne naredbe, da se preprečijo že v naprej uplivi, ki bodo vsekakor segali is Rusije in črne gore. Ministri pa eo bili po večini proti ter so opoaarjali sultana na velike izgreda in klanje Židov na Ruskem kot posledico ustave. In sultan ae je vdal, da ostane Turška edina absolutistično vladana država v Evropi.
Ustrahovanje turškega sultana.
Dunaj, 13. novembra. Demonstracija z brodovjem zoper Turčijo
se raztegne najprej na otoke Myti-lene, Lemnos in Tenedos. 01 sultana je odvisno, ali se na teh otokih izkrca tudi vojaštvo. Včeraj je bila v Carigradu koeferenea poslanikov, ki je baje sklenila za sultana 24 umi ultimatum.
Položaj na Ruskem.
Vojno pravo na Rusko-PolJ-skem.
S carskim ukazom je proglašeno nad vsemi poljskimi gnbernijami vojno pravo. Proglašenje se utemeljuje s tem, da se je Poljakom dala meseca oktobra popolna enakopravnost z ruskim prebivalstvom ter so se priznali za svobodne državljane. Toda poljski politiki, ki vodijo naredno gibanje v kraljevini, kažejo stremljenja, ki so nevarna za poljsko prebivalstvo in nesramna napram ruski državi ter merijo na ločitev od Rusije. Odklanjajo skupno delovanje v državnem zboru in zahtevajo popolno avtonomijo Poljske s posebnim ljudskim zastopom ter merijo tako na obnovitev kraljevinePoljske. Končno pravi ukaz, da se ne izvrši nobena dobrota, ki so ae napovedale
v carskih manifestih 18 avgusta in in 30. oktobra, dokler ne nasiane popolni mir.
Volitve v gosudarstvennajc dumo.
Grof Vitte je sklenil, da odgodi volitve v dumo, dokler niso izdelani novi zakoni o volilni pravici. Ta odredba priča, da si vlada prizadeva, [ ugodit: željam reformne stranke, ilovi vrhovni gubernator za Finske.
Knea O b o 1 e n s k i jesam proail za odpust; na njegovo mesto bo baje imenovan za finskega vrhovnega gubernatorja knez S v j a t o p o 1 k -M i r s k y.
Progon Židov.
V Odesi je skupina častnikov prijavila v listih izjavo, da so hoteli
Josip Regali: Reliefi.
(DaUe.)
»Reliefi!« ... Z mirno in tiho krasoto, b skrivnostnim in gioboko-resnim čarem se črtajo z nenavadno vestno in premišljeno rutino izklesani stvori umetnika-kiparjs. Par precizno izdelanih črt in potez in do vršen zadiha iz njih tehten odiomek fino preštudiranega in umevanega življenja. In v tem življenju ni burnih, razburljivih strasti, ni raskošne r&dosti in ni pretresljive tragike . . . Bj, nikoli ti na more zaigrati v licih vesel nasmeh, pa tudi solza bridkosti ti ne obaenči pogleda oči . . . Toda v sree, v dušo čara tajna umetnikova moč ob mirnem uživanju ter trajnem naslajanju večkrat nemo-skiito, a tem globočjo bolest, ki pa se pri sklepnem umotvoru pač povsem umakne zmagonosno dvignjenemu ter toplemu zanosu .. .
V naših črtice.h malokje slična in malokdaj dosežena plastika, — veatna analiza peihičnega iitja v naj-podrobnejše nianse, — in pester kolorit v slikanju narave, pozorno prikrojen  miljeju  sujeta, — odlikuje
[ predvsem »reliefe« poleg eminentno jasnega, nikoli meglenega ustvarjanja v čedni dikciji in izpiljenem slogu.
Od Cankarja, prvega mojstra krajših leposlovnih sestavkov ae loči Regali bistveno. Regalijeva jasna plastika odvrača s točno, skoraj s skro-pulozno natančnostjo slehrne svoje meglenih tančic in niti ena Črtica ne kaže znaka površnosti, ki se vsiljuje vsakemu preplodovitemu piscu. V večini R?galijevih proizvodov se zmagonoBno topi — apična struna, medtem ko je Cankar pretežno — lirik; zato je naravno, da je izraz Cankarjevega peresa navadno mehko-mi), včasih celo sentimentalno slad4k do skrajnosti, do pretiranja, izraz Regalijevega pa vobče hladnr»resen, kot v kamnu vklesan, brez pretiranih ekstremov. Regali črpa dalje svojo moč na domači grudi — Cankarja pa jo zanesla nemila usoda daleč, daleč proč od rodne majke, ki mu ni dala strehe . ..!
Tip in vrlino Regali je ve umetnosti kažejo določno vsi »reliefi«, dasi je individualnost avtorja v dveh bolj zabrisana, to sta: »Pripovedka o kmetu« in »Daj rešenje, Gospod!« Prva črtica spominja preveč
na one Tolstojeve slične vzore in je ob sklepu izjemoma — pretirana. V drugem »reliefu« v študiji »Daj re Šenje, Gospod« moti osebnost R g\-lijevo Cankarju priljubljeni sujet: Polblazni Gruden se bliža v ner-vozno-intenzivnem razmišljanju blaznosti, d- kler se ne obesi ne močan star Žebelj, zabit v podboj pri vratih ... V študiji so mesta odlične umetniške sile, enakorodne oni največjega novodobnega ruskega bele-trista — Leoniđa Andrejeva . . .
Izvrstno je pogojena »Gos« kot pristna idilična slika slovenske pokrajine, t kateri modruje oče Sitar, pošten tat, tat iz prepričanja, dokler se ne spozna v originalnem razmišljanju povsem in ne izpusti iz pregrešne roke gugajočega »oorpusa delicti« — ukradene bele guske ... Na travniku za vrbami jo je bil ugrabil is pasoče se črede, ovil jo varno s ruto in jo odnesel pod pazduho izza samotnih vrb v cmeri proti domu, proti onemu pisanemu spomladanskemu griču, pod katerim so se tiščale črnoslamnate strehe laikih hiš kot velikanski šopki belo-rdečih cvetk. Na poti mu vošči voznik prijazno: »Dober dan!« — on mu pa »godrnja zlovoljno, naj mu
ga da Bog. »Kaj pa nosite?« vpraša še radovedni oni. »Htebeo«, se mu odreže in gre svojo pot . ..
Za to živahno sliko naše zemlje sledita tragični črtici  »O pekar« in »Mati«.   »Opekar« je bil objavljen pred leti v »Slovenki« in je najstarejši »relief«.   Pozna se, da ga je avtor z vso vnemo prepilil. Kompozicija in tehnika mu je sicer malce kljubovala,   a   najpomembnejši odstavki so se uklonili pili do umetniške popolnosti.. . Težko, globoko se začrta v dušo in sree tragika neznosne duševne boli Prekovoa, ki ei je bil poiskal v žganju poguma, da je zadavil zlobnega Potokarja, ki ga je bil po krivici pred svetom dolžil, da je oče nezakonskemu detetu neke perice, samo da bi uničil njegovo zakonsko srečo s Marijanieo, za katero je bil oni Potokar pred zakonom zaman tekmoval ž njim... Kes, obup razdvajata dulo morilca z železno ostjo in le-ta se zasaja in sili globlje in globlje, da jo prodre skozi in skoii... In izmučen do skrajnosti se napoti naposled ves resigoiran do ljudi in izpove hladno svoj grosni zločin.   »Jaz sem ga ubil, — jas,« ponavlja mehanično in gleda ljudem ▼ obraa ... (Dajje »rib.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
»Ali to še ni vse, velikaši in vitezi,« je s povzdignjenim glasom nadaljeval Juri. »Odkar ima ocrkev pravico, da o dejanjih zoper vero sama sodi in ne več vladar dotične dežele, od tedaj se v ni uih rokah spreminja v krivoverstvo   se to, kar jej kaže. če je kdo v pre apu koga ubil, hitro ga proglase za krivoverca, seveda le ako  je premožen,  da  mu vzamejo imetje; če se mestjani branijo zoper davke, ki jim jih  nalaga  cerkev, so takoj krivoverei; če gradiak ne dovoli duhovniku, da bi tlakarje izkoriščal zase, je tudi krivoverec. Tako nam jemlje cerkev vedno več naših pravic; danes nismo več mi gospodarji in vladarji svojih podložnih, marveč rimska cerkev, in kmalu bo imel umazan menih več moči in veljave, kakor nositelj krone. Cerkev ima v rokah življenje, imetje in pravice vseh naših podanikov in nas samih.  A kaj mislite, da ji to zadostuje? Ne. Pripravlja se nov udare« zoper nas. Patrijarh oglejski je skrivaj sklical vse škofe, kar jih je njemu podrejenih na sinodo, kjer se store
potlačiti nemire ter pomaga ti meli anom, toda mestne in državne oblasti ter polisaji so jim to ■ abranili. — »Crna četa«, ki ima namen, tatreti Žide, je baje že narasla v Petrogradu na 27 000 članov. Člani čete pa grose a smrtjo dijakom in inteligenci sploh. Tosadevne plakate je Čitati na svetilnikih in cestnih vcglib. Dasi je grof Vitta vse potrebno odredil, da se dossdaj niso obnovili izgredi, vendar beže Židje is mesta.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 18. novembra. Minister notranjih zadev Petkov je iijavil v sobraoju napram opoziciji, da zahteva odstop ministrstva Laradi neplodne politike, da ministrstvo ni odvisno ne od javnega mnenja ne od neuspehov svoje politike, temnč od tistega visoko stoječega moža, ki mi nistrstva imenuje in odpušča. Ta (knez) bo že v pravem trenotku rekel: »Tako, dečki, sedaj pa odstopite!« Ta trenotek pa de ne pride tako brž. Nadalje je povedal minister, da je ministrstvo svetovalo kneza Ferdinandu, naj obišče inozemske dvore, da doseže kaj za Macedo-nijo, kjer je položaj res neznosen.
Rusija in Japonci.
London, 13. novembra. Da se odnošaji med obema državama sčasoma zopet ublažijo, je sklenil ruski car, da kmalu odpošlje velikega kneza Aleksandra Mihajloviča na Japonsko; istočasno pa pride tudi neki japonski prino iz cesarske rodbine v Petrograd. — Na Japonskem ae je podaljšalo vojno pravo, o čemer priča senzacionalno aretovanje v Toknu Bivši predsednik poslanske sbcrniee, nadalje bivši tajnik Kiro-naka in trije poslanci so bili nena
doma aretovmi, češ, da so s svojimi ugovori proti sklenitvi miru provzro-čili nemire v meseca septembru.
Dopisi.
Iz S o ne. Ko smo brali „Slovenca", smo sprevideli, da ta umazana cunja res ne zna dragega kakor lagati. O lepem in sijajnem shodu dr. Tavčarja v Starmanovi gostilni poroča tako laž-njivo, da bi se moral sramovati take grdobije vsak cigan. Nas shod se je vršil dostojno in trezno. Za vsakega, ki ga je videl „Slovencev" poročevalec pijanega, mu damo 100 kro n. Pri nas nismo taki, kakor tiste pijane muhe, ki hodijo v Presko k Pomarančarju na shode, kjer jih uči ljudi bujskati in obrekovati. Bili so časi, ko so pri nas prirejali shode klerikalci, toda ne bodo jih več. Spregledali smo, da so klerikalci lažuiki, ki lažejo o nas in našem poštenem župniku Brcetu. Pobožni hočete biti, da bi vsem svetnikom oblizali pete, pri tem pa ne morete živeti brez laži. Kaplana Brajca ni nič sram, ko jih je toliko slišal. Zapomnili si bodemo tudi, kako je dekan Sušnik prignal v škofovem imenu nad nas orožnike, ki so zaklali poštenega našega žnpljana. Kanonik Sušnik je zoper postavo izvo
lil za ključarja za Soro znanega Zajca, ki še pod naš zvon ne spada. Odkod ima dekan to pravico? Druga je pa Še, da sta klnčarja Zaje in Smovc sorodnika, kar postava prepoveduje. Kakšni so taki duhovniki, ki zoper postave delajo? Tudi naznanjamo, da ne maramo nobene pomoči od dr. Šusteršiča. Ta katoliška žlindra naj le sama bode. Menda bi nas rad s svojo Žlindro pomazal?
Sorski ž upijan i.
Deželni zbor kranjski.
VI. seja, dne 14. novembra 1905.
Predseduje deželni glavar D e -t e 1 a Vlado zastopata deželni predsednik Sohwarz in okrajni glavar H a a e.
Zapisnik zadnje seje se je pre-čital v slovenskem jeziku.
K dnevnemu redu se je oglasil dr. Š u s t e r š i č , ki zahteva, naj deželni glavar ne divlje več nujnih predlogov na dnevni red. D&lje se je pritoži), da zbornici še ni predložen proračun z ■. 1. 1906 in vprašal, zakaj se to še ni zgodilo. Končno hoče, naj se predloge, ki stoje na one -nem redu odkažeio pristojnim odsekom (Klic: Geht meht), predno so rešeni nujni predlogi in kar je pred predlogami na dnevnem redu, ker želi, da oi se te ztdeve rešile še pred koncem zasedanja. V to je treba, da privrliju vse stranke.
Deželni glavar omeni, da je bilo doslej običajno devati lilija* predloge na dnevm red, v prihodnje ep bo to opuščalo. Za sestavo dežehiega pro računa je treba, da so vsi proračuni posamičnih zakladov prej zegotov-Ijeni. Zlasti sedaj, fco je treba sklepati o rasnih stavbah, se ne da deželni proračun tako hitro dognr.ti. S'cer pa upa glavar, da ae v kratkem proračun prrdlož«. Ker Suster-šič ni hotel, da bi se izvršila volitev deželnega odbornika is kurije vele posestva in za z&atopnike v razne ko-misije, je glavar opozarjal, da teh točk ni treba cd kazati odseku- marveč naj ae koj izvrši.
Ker ni mcČv ugovarjal, je glavar ugodil Šasterč-cevemu nasveta.
Zdaj >e zopet dr SuateršiČ predlagal, na; se volijo upravni odsek, venfikac s i odsek in odsek za jetno poročilo, a gl&vur je odredil, da se to »godi šeie »oneem seje, ker pridejo naj ni predlogi popre, na vrsto.
Nujni predlogi.
Klerikaic! to bili vložili celo vrsto nujnih predlogov. Obstrukcijski značaj teh predlogov je odi viđen; vse utemeljevanje je le govorjeno skozi okno
Danes «e prišel najprej na v-sto predlog: Dež. odboru se prepoveduje pobirati drž doklado od krošn.arske prid' bnine; dež odboru ee uks^-uje. da krošmarjenn vrne deželno doklado, ki so jo vplačali od 1. januarja 1903 dalje od krošofarske pridoDnine; d*-ženrmu odboru as nalaga, vse potrebno ušren;ti, os se razbremenijo pravi irošojMJi tuli od vs^h drugih avtonomnih doklad; v ta namen naj deželni odbor v najkr«|4-.m času predloži zbornici  potrone predioge.
Uigmeljevaiec dr. Šusterš r je na dolgo in na široko utemeljevat svoj prud tog. Gre se le za m*-o vsoto, kaSuh 2500 K — na leto, kajti krš njarstvo poi^m«. Doklade plačuio krošnjar po 2—5 K. O jvormk {e delal mu6n^> pavze iu ee lovil na vse strani, kar je kazalo, da je bil siabo
pripravljen. O tej isti stvari je govoril tudi Jaklič. P kazal je v tem svojem deviškem govora, da i« grozno dolgočasen in Bilno slab govornik, s katerim klerikalci pač niso nič več pridobili, kakor z Drobničem ali s Pfeifrrjem.
Nujnost stavljenega predloga je hila odobrena predlog se je odkazal finančnemu odseku.
Drugi nujni predlog se glasi:
UvsŽevaje, d*, je deželni zbor že v svoji seji dne 3. marca leta 1897. sklepal in priznal potrebo in korist naorave lokalne železnice, ki bi tekla od Trebanjske postaje dolenjskih Železnio čez Mirno - Mokronog d t Tržišča in odtod trgala z dovlač-nico do premogovnikov v Št J*nŽu ter sklenil, da prevzame v pospešitev te šaleznioe glavinskih dein;o ter naročil deželnemu odboru, da sme izplačati btreške za presito načrta in stroškovnika do znesta 2000 g!::.; uvažavaj*, da je deželni zb r v avrji seji dne 16 maja leta 1899 sklenil zagotoviti za zgradbo te železnice 10% glavnice do najvišjega zaeeka 100000 gld., in oziraje s* n* dejstvo, da je deželni zbor v svoji seji dna 16. julija leta 1901. nojni predlog, katerega je poslanec baron Sohvregei v zadevi le železnice stavil, sogiaauu odobril in sprejel, predlagamo:
Deželni zber ekieni:
1. Deželnemu odboru se naroča, da vse izvrši v posp^čiUv končnih priprav za zgradbo te železnice.
2 Deželni odbor se pooblašča stopiti v dogovor z lastnikom premogovnika v St Janžu in če mu ta pravnoveljavno poroštvo za garancijo obr«sfcovanj* >>. •?insk • vsote, po trebile v avrho agradbe te fceleznice, zagotovi, da izda v imenu dežele zagotovilo garancije za oni milijon goldinarjev, ki je pri zgradbi do lenjskih železnic preostal, če se ta porabi za zgredbo t želeenice.
Ta predlog je utemeljeval po j; P o vse. Nekateri so se čudili, da je utemeljevanje pr^vzeJ Povše in ne k*k poslanec prizadetega okraja, ali nam se to na zdi ćudn , sai zastop nikom teh kmetskih krajev se nihče ni očita«, da se ratnmejo na železnice Povše je svojo nalogo dosti dobro izpolnil, a kaj, ko tudi on ve, da se s uk mi nujnimi predlogi še ena etr&žojoa na šentjanški Drogi r>e bo dosegla, kaj še železnic*. Lastniki šectjftnšsega premogotopa so bili prav vsled klerikalne obstrukcije prisiljeni misliti ns zgradbo prege Š;. Jani Sevnica, in 6e se ta proga res zgradi, če bo Kranjska oškodovana, bodo tega krivi kler;kelci.
Nujnost predioga j& bila sprejeta in se je predlog od ki zal fin. odseku.
Nato je utemeljeval posL P o vš e svoj nujni predlog o svmjoki kug?, ki se glasi:
U^eževsje, da s*» i« od 13 maja t. 1. do 1. oktobra v 1046 vagonih iz Italije vpeljalo 36 600 prašičev v našo državo; ujr.šte aj&, da v Italiji per roanentco razsaja pr*5iči» ku^c^ n rdečica t?r parkSjen* gnifhna t«r da se je na uvoženih prašičih iz It&life dokazala prašičja *uga, kakor je to ministrstvo samo priznalo; uvaže?«je dejstvo, da je sedanja cena lo posledica 1&> ske izredno neugodne letine za krmo bodisi s^no, bod s drugo armske rast;-op, kar je p^ovr.ročilo, d«- so živinorejci zaradi hudega pomanjkanja krme mnogo živino pro dali, ter se jo s tem snižalo sploh števiio  Sivine   in   tr^ba   sedaj vsaj
enega leta, da se spodredi dovolj živine; upoštevaje, da je Italija leta 1901. docela prepovedal* u«r.z na4ih prašičev v Italijo, in uvaževaje, da sloni prav v naši prašičereji in živinoreji sploh na milijone narodnega premoženja, katero premoŽenje je treba varovati, da se ne oškoduje oziroma ugonobi po iz tujih transportov živine zanesenih živinskih kugah; in z ozirom na vedno ee ponavljajoče zahteve raznih zastopstev mest in trgovskih krogdv, da naj državna vlada odpre naše meje tuji živini, osobit) oni iz Rusije in bal kanskih držav, vsled katerih bi nastale za našo Živinorejo, edino zs-alombo našega kmetijskega gospodarstva nepregledna, največje in opasne nevarnosti, ker je notorično, da v Rusiji in balkanskih pokrajinah permanentno traja grozna goveja kuga, stavljamo podpisani sledeči predlog:
1. Dcžjini sbor skleni najodloč-nejši ugovor proti odredbi državno vlade, ki dopune*, da prihaja iz Italije, ki je okužena s prašičjo kugo, v našo državo uvoz prašičev, ter za hteva, da se temu uvozu zopet zapio u&še meje.
2. Deželni zbor nujno prosi, da se ood nikakimi pogoji ne cdpr&v. dosedanja nujoa zaprtina proti živini is Rusije in bsika^skih držav tet da državna vlada skrbno ščiti pri skie panju trgovinskih pogodb našo živinorejo, to nejvažne»šo panogo našega kmetijskega gospodarstva.
3 Državna vlad*, se prosi, da z izdatnimi državnimi podporami po-Bpešoje razvoj in napredek ?s#h vrst iiaso živinore;e tako, da bo domača živinoreja kar najbolje zmožna oskr-hov&ti ves domeči mesni trg in tudi še znaten del razpolagati sa is vos.
K predlogu st« govorila post. Iv. Hribar in posi. grot M a r g h e r i, ki sta izjavila v imenu svojih k u-bov, da bosta gf«sovala za nujnost Povšetovega pcedloga. P09I Hribar pa je izrazil nake pomisleke proti predloga, ker bi lahko uvažavanje istega provsroćuo, da bi ae cene mesu dvignile, kar bi bilo pa v škodo mestnega prebivalstva.
Povše je v svojem govoru napadel ljubljanske mesarje, čsa, c^na mesa j** drugod nižja, kakor v Ljub ijaui. Potše je str&šaosko kričal ku je govoril c kmetski bedi in dr. Su-steršič mu je ploskal.
Nujnost je bila odobrena; predlog se je odkazal upravnemu odseku
Dalje ata prišla £>e vrsto predloga, naj se prične leta 1906 z gradnjo okrajne eeete, vodeče od Snih* is pri Žuiemberku na dužflno oesto v Žužemberk in naj se 11 u it« i. 1906 občinsko cesto, vodeČo iz Tr&beluega skoz^ Ormoszo vas v Lukovnik in nemško vas uvrsti ror^d   krisjn^ a '
P bL Hribar j-? iziavil, da bo napredna stranka glasovala pač «a rjujuoBt, ne pa d s se o stvari takoj rarpravh*, ker ni predložen aakoncki r.ačrt Ooa predloga naj se odkbz ■ uprav? trnu odseku. To se je zgodilo.
Končno je prišel na razpravo nuini p-ediog posi. Bož ča za^trer. 10*/f podpo?e občim Vrb polje xa zgradbo šojskega poslopja ODČina j ■ rooraia derii-r najeti, ker ni dobna 10% podpore. Od te^a dolg* mora p'aćevati obresti. Z*a nr.alo občino je to tii*o breme. Občina se je tairo zakopal«* v dolgove, da si iie m re pomagati. Zato je noiso potrebno, da se ji dovoli običajni 10% prispevek \l deželnih sredHtev       tri Ifti I
novi sSLiepi, ki raj povečajo in razširijo cerkveno oblast in utesne in zmanjšajo našo obUst In zli s-j mi, da se kmalu podere mogočni jez, ki naše dežele še varuje pred rimsko poplavo. Ali nečete vstati, velikaši in vitezi, v obrambo svojio pravic?«
Mogočno se je razlegal Jurjev poziv po prostorni cerkvi. Zbrane plemenitaše je pretresel tako, da so kričaje planili pokonci. Nekateri bo kar pozabili, da bo v cerkvi, potegnili so svoje mače iz nožnic in jih začeli grozeče dvigati.
»Pazite, velikaše in vitezi, da ne aakasnite prave ure. Vrata so že napol odprta sovražniku, je nadaljeval Juri in povzdignil svoj glas do skrajne meje. »Med nami so možje, ki so prodali ključ do vrat sovražniku. Oton Vipavski je eden tistih, ki se je prodal oglejskemu patrijarhu in pripelje sovražne čete nad nas. Njegovo izdajstvo se mu poplača s tem, da se odvzemejo meni moja dežela in moji gradovi in se izroče njemu. Slepec ne uvideva, da morda že aimalu ne bo v teh pokrajinah nobenega velikaša več, nego da postanejo vsi fevdniki oglejskega patrijarha. Tudi Oton Vipavski ne bo nič drugega, kakor s krono ovenčan tlačan
i rimske cerkve. In ista usoda čaza j Vas vse, kar Vas je tu zbranih. Mene : smatrajo morda za najslabotnejšega, \ ker me hočejo prvega uničiti. Ali po v-m Vam, tudi Vi, o velikaši in vitezi, bodete drug za dragim popadali, kakor popade velo liste z drevja; veter iz Rima in iz Ogleja bo tako mečan, da mu ne bo mogel rtihče kl|abovati. Da _ a ne bodete dvomili o mojih besedah, evo Vam dokaza, da nas je O rn V p* :ski izdal in prodal oglejskemu patrijarhu.«
Juri je segel v žep in vzel is njega zložen pergament.
Vse je kazalo, da je Juri zmagal, da je vse plemstvo potegnil na svojo stran. Oton Vipavski je sedel bled in prepaden na svojem mestu in poslušal srdite klice, ki so doneli z raznih strani na njegovo uho. Juri je poskušal pomiriti nastali vihar. S^dil je, da njegova zmaga ni popolna in stanovitna, če ne prečita pisma, ki potrjuje njegove dolžitve. Ali trudil bo je zaman, da pomiri razburjeno plemstvo.
Naenkrat so zapeli cerkveni zvonovi, zavesa, ki je z»grinjala veliki altar, se je razdelila in pred altar jem se je pokazal v sijajnem ornatu patrijarhov legat škof Kukanja. Na
njegovi desni sirarn je stal mmih D i. u-a. na njegovi levi strani sa-mosUnsk rektor, za njim pa so bili zbrani skrivaj v Čedad poklicani op&tje različnih furlanskih in goriških samostanov ter čedadski duhovniki.
Med zbranim plemstvom je zavladalo strmenje. Mogočno je vsem imponiralo, da je ravno kar obtoženi patrijarh nenadoma poslal svojega namestnika na to zborovanje. Nastala je tišina. Čim je bil razkrit veliki altar, so se tudi najglasneiši ple-menitaši zavedli, da se nahajajo v cerkvi; zavedli so se tudi, da imajo pred seboj nenavadne politike, namreč msšiike G3spodove in to je vzbudilo v njih ves respekt, ki bo ga imeli do duhovnikov.
Mirno je stopil škof Kukanja ispred altarja in je stopil na vzvišeni prostor, ki je bil prvotno namenjen za Jurja. Pozdravil je zborovaloe samo s tem, da je hitro a jako ponosno nagnil glavo; blagoslova jim ni dal, dasi bi bil to sabteval običaj. Potem se je obrnil tja, kjer je sedel Oton Vipavski, pogledal ga ostro in potem začel govoriti s slovesnim glasom.
»Oton Vipavski — sluiaj glas
papeževega notarja in patrijarhovoga legata, — Prisego, da izženeš vse krivoveroe iz svojih krajev, si prelomi!; v svoji službi si imel razbojnike in Bi jih ščitil, namesto da bi jih obsodil; ob postnih dneh si jtdel mesno in na veliki petek si d«)al eiabe zglede v jedi in pijači; vdrl ai trikrat v cerkev, da se polastiš ubeg-iih sovražnikov, dasi so cerkve zavetišča in postane nedotakljiv vsak, kdor prestopi cerkveni prag; vavl si v varstvo morilca pravovernega Antona Kaštelana, vrgel si ža dvanajst duhovnikov v ječo in jih imel za prte po več tednov. Za vsa ta hudo delstva te je sveta cerkev preklela in izobčila. Preklet in izob&en ei še danes, a prosil si milosti. To milost zamoreš doseči, ako se brezpogojno pokoriš povčljem, ki jih prinašam v imenu svetega očeta in patrijarha oglejskega, v nasprotnem slučaju pa te novic prekolnem in boš za vse Življenje izobčen ter ne boš mogel nikdar več se povrniti v naročje svete matere edino sveliČevalne cerkve.
Oton Vipavski se je trepetajo zgrudil na kolena in  skoro ihto za klical.
»Pokoravam se, pokoravam se vsakemu povelju svete cerkve.«
občina na ta prispevek. Že za redne potrebščine plačujejo ljudje 70» „ občinskih doklad, za izredne ootrebŠČine pa 49*, skupa) torej 119%
Dr. Krek je rekel, da se mora proti temu predlogu v finančnem odseku dati splošen značaj, ker so tudi druge občine v tako neugodnih rti-merah. Nujnost je bila sprejeta in predlog odkazin finančnemu odseku.
Nojni pradleg o pospeševanju važnih želesntčnih projektov je utemeljeval župan Hribar. Svoj čas ee je sklenilo naložiti vsako leto 40000 kron za pospeševanje železničnih projektov. Ta fond je precej znaten, a porablja se ne, dasi je važnih projektov, za katere treba predpriprav. Elen teh projektov je belokranjska železnica. G'&vni p"goj za delo pri železnici je, da se ustanovi konsor-oij, ki napravi generalni načrt. Danes je konsoroij za belokranjsko železnico prosil prispevka sa generalni načrt Brez deželne podpore se to ne da storiti, drug projekt je idrija-Ljubljana. Generalni načrt je že izgotovljen. Ministrstvo je priznalo važnost tega projekta, a pravi, da bi bili stroški za zdaj veliki. Kon-BOrcij je z ozirom na strategtško v&žnost te proge stopil v dogovor s goriškim dež. odborom. Proga je važna v narodnogospodarskem cziru. Ce sa kdaj zveze Idr;ja s Sv Lucijo, se obrne ves idrijski pr met na Gorico in Idr ja bi bila od Ljubljane odrezana. Ce se napravi ta transver-salna železnic«, se mora zidati tudi proga Ljubljana Karlovec S af k, kar bi to bilo velikega strategtčnega pomena. Ti dve progi sta v neki zvezi; Hm Hrvatskem 80 nekatari deli te progs že zagotovljeni. Cim bo narejen generalni projekt, bo mogoče začeti z delom te proge. Daljni projekt je podaljšanje ksm^iške proge, da bo zveia s Vordernbergom. S tiko železnico bt se ustanovila tretja zveza s Trstom, na kar tudi ministrstvo že misli. N va železnica ima služiti v prvi vrsti južni Nemčijt; koristila bo več N mčiii kako? našim deželam. Tudi nekaj politiiocga momenta je na to vplivalo Dela se na to, da se v Trstu n&teli čim več Nemcev in nemškega ktpitaia. da se Trat iztrga Italijanom iz rok in postane nemški. Prav je torej, da se iz kzpiUia, k> g& ima d c žete v železniškem fondu dajejo prispevki kon-sorci|em za napravo ger.eralmh načrtov. Dwž. odb.r se ni upal n'č dati, dasi bi bil to orne! prej storiti, kakor da j« sklenil zgradbo dk m*.
Dr. Š u s t e r Š i č se je izrekel za nujnost, pravi pa, da v meritornem ozira ne kaže tega predloga sprejeti. Konzorcij za kako železnico se bitro napravi, drago vprašanje pa je, če je projekt res dober itd. Zato se dež. odboru ne more dati pooblastila deliti podpore iz železničnega zaklada, ki ga najbrž že sploh več ni. Tako se lahko izda ves denar, pa ne bo ne enega kilometra Železnic. Ravno pri belokranj ski železnici je treba paziti, da se ne zavrže kaj denarja, tu se gre za to, da se napravi iz dolenjske železuice svetovna železnica. Trdil je, da se za projekt že dela efektivno. ^Klic: Sukije švindia.) Stvar bo v kratkem času zelo aktualna. Če bi se kakemu konsorciju kaj dalo, bi bil denar zavržen. Idrijski projekt je tako drag, da ga more izpeljati le država — zato je tudi ta treba previdnosti. Naj tte izvoli železniški odsek in naj d« zene, za katere projekte in katerim konsorcijem naj se kaj da.
Dež. glavar je ožigosal Šustersi-Čevo dolžitev, da železniškega zaklada sploh ni. Opozoril ga je na poročilo dež. odbora, iz katerega vidi, da ta zaklad eksistira iu šteje b'36* 000 kron.
Župan Hribar je pojasnil, da Sa-8terŠi5 njegovega predloga ali ni razumel ali ga ni Čital. Govornik je predlagal, naj se dež. odbor pooblasti, da sme dati posojila 30.000 K za projekte, ki jih spozna za vaiue. Kvečjemu mora podpreti tri projekte. Šusteršič načeloma nasprotuje, sam pa je predlagal Še veliko večje pooblastilo glede vodovodov. Detieit vrhniške železnice ne teži ne dežele, ne občin — prevzela ga je drŽava. Gotovo pa je, da se vlada ne bo zavzela za progo ki naj Belokrajiuo zveze z Reko. Noben drug ne bo belokranjske železnice zidal kakor država. Za to progo govore strate-gičui momenti in te se mora poudarjati. Res pa je treba si konsorcije ogledati. Projekt za belokrajiuske železnice je Že enkrat en konsorcij napravil, (Klic : Šuklje!), dežela je dala veliko denarja ali vse je bilo za nič. Vidi se, da sije treba konsorcije dobro ogledati.
Na zadnje se je oglasil še D e m-šar in nekaj govoril o železnici Škofja Loka—Železniki.
Posi. Božič je opozoril, da se je prezrla vipavska Železnica. Z vipavsko se dela veduo po mačehovsko. Vipavska dolina ni imela do 1. 1666. nobene dobre zveze, šele tedaj se je sezidala v naglici cesta z Razdrtega. Železniški projekti, kar se jih je napravilo za zvezo Vipavske, so  se vsi izjalovili.
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 261, dne 14 novembra 1905
Železnica Gorica Ajdovščina je sezidana in ima velik promet ali ta proga teče le do kranjske meje. Vipavska ne gravitira ne Trst ne v Gorico, nego proti Ljubljani. Treba je pa tudi železniške zveze. Ako se projekt Razdrto-Harije izvrši, je Vipavska rešena, če ne jo bolje z a n jo. da se jo odcepi od Kranjske.
Nujnost se je odobrila in predlog odkazal finančnemu odseku.
Dež. glavar je nato prekinil sejo, da se domenijo poslanci zaradi volitev v odseke.
V upravni odsek so bili izvoljani: dr. Tavčar, Pire, Arko Fran, dr. Fer janČič (načelnikov namestnik), baron Liechtenberg (načelnik), dr. pl. Scbbppl, trrof Margberi, Povše, Demšar, dr. Krek in Jaklič.
V odsek za letno pnročilo so bili izvoljeni: Galle, baron Recbbach (načelnikov namestnik), dr. FerjanČič (načelnik), SupanČič, dr. Majaron, dr. Scbweitzer, Dular,  Drobnič  in Žitnik.
V veriiikacijski odsek so bili izvoljeni : dr. Ferjančič, dr. Majaron (načelnik), baron Rechbacb, baron Wnrz bacb (načelnikov namestnik), baron Liecbtenberg, dr. ŠusterŠič, Košak, Arko Mihael in dr. Schweitzer.
Prihodnja seja bo v petek.
Poziv.
Čestitim župljanom župne cerkve sv. Petra v Ljubljani s podružnicami vred se naznanja vljudno, da se je na tozadevnem zasebnem shodu v sredo dne 8 novembra t 1. zaosno-.3; posebni odbor v sv/ho nabiranja prostovoljn h doneskov za dostojen spomenik na grob občespoštovanega pokojnega župnika gosp. Martina Malenška.
V omenjeni odbor so bili so slasno izvoljeni naslednji gospodje: Načelnik: g. IvanVelkovrh, o. kr. nadperočnik v r. in hišni posestnik; tajnik: g Albin Z a j e v, c kr. fin. r*č. asistent; blsga.n k: g A v g u š t i n Zajec, c. kr. dež. vi. rač asistent; odborniki: gg. J o s. Kozak, Alojzij Lenček, Feliks To-man in Josip Tur k, hišni posestnik«; štirje podružnični ključarji in župana iz Most in Sp. Hrušiee.
Da se pa č. župljani, ki naj se prošnji za prispevke blagovoliljo odzvati kar najštevilneje, obvarujejo vsakega možnega izkoriščanja, se bodo v to svrho izdale posebne nabiralne pole s cerkvenim pečatom župne cerkve, v katere izključno le naj č. župljani vpišejo svoje na klonjene prispevke. Na vsaki teh pol bo zaznamovan tudi dotični pover jenik, kateremu se je zaupalo nabiranje prispevkov.
Pripomni  se, da se bodo obja vila po  končanem nab ranju imena in darila  posameznih  darovalcev v obeh tukaišnib slovenskih dnevnikih v »S ov Narodu« in »Slovencu«
Tudi izven šentpetrske župnije bivajoči prijatelji in znanci pokojnega župnika se prosijo blagohotnega prispevanja za spomenik. DjtiCni na rnenki naj s- Di»govcli|o doposlati na naslov b agajmfcov: Avguštin Zajec, c. kr. vladni raČ. asistent, L a Dijana, Poijarska cesta št. 11. Za odbor:
Ivan Velkovrh,      Albin Zajec,
načeliiik. tajnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 14. novembra.
— Koliko časa bo Ae zboroval deželni zbor? Državni
zbor bo sklican na dan 28. novembra. Vsled tega bi dtželni zbor lahko še zboroval do tistega dneva in bi v tem času tudi lahko marsikaj ko ristnega skleni), posebno če bi klerikalci manj govorili skozi okna in več delali. A:i delo jim smrdi. Zdaj čujemo iz verodostojnega vira, da prosilo klerikalci vlado, naj Že 18. t. m. zaključi zasedanje, ker morao iti na — nemški katoliški shod na Dunaj
— Plemenita duša. Župnik Karel Jaklič v Prežganjah pri Li tiji je p'emenita duša Poslal je ured ništfu »Slovenca« dopisnico, na ka teri je čitati: »Učiteljica N. N c ki je rodila nezakonskega otroka, je bila od okrajnega šolskega sveta v Litiji takoj od službe odstavljena. Tako je prav.« — Kakor se vidi, je župnik Karel Jaklič zelo zadovoljen, da je učiteljico poleg njene nesreče zadela 8e jako težka kazen.   Morda pa faj-feošter   Jaklič  pri  tem nesrečnem dekletu niso imeli »uspeha« ? Kaj bi neki rekel blaga  duša Karel Jaklič, če bi se vsak duhovnik, ki po more nezakonskemu otroku na svet, spcdil is službe? Gotovo bi vpil, da je to kruto in nečloveško. Lthko bi ae pa tudi eklieeval na to, da bi v
tem slučaju nastalo velikansko po naanjkanja duhovnikov in bi bile cele dekanije brez dušnih pastirjev. »Slo-venčevemu« uredništvu naznanjamo, da mu j* Jakličeva dopisnica v na-si« uredništvu na razpolaganje; v prihi daje pa naj bolje pazi, da se ne bodo take dopisnice pobirale po gostilniških Veh.
— Učiteljske usposobijo« noetne skušnje za splošne ljudske in meščanske dole so
se vršile pretekli teden pred tukajšnjo izpraševalno komisijo in so bile končane v soboto. Gglasilo se je 64 kandidatov in kandidatinj, izmed katerih so bili štirje kandidati reprobirani. Specialno izkušnjo iz nemščine za ljudske Šole je prestal Egidtj Čeh, definitivni učitelj v Slivjn v Istri. Učiteljsko usposobljenostma izkušnjo za splošne ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so prestale kandidatinje: Emilija Ažman, provizoričua učiteljica pri Sv. Margareti; Hermina Bračič, pro vlzorična učiteljica v Dobovi; Pavla B u h, prov. učiteljica v Sostrem ; Marija F ran t ar, prov. učiteljica v Za lem logu; Marija Furlan, učit. sup-lentinja v Doroavi; Gtilija F u nk, učit. suplentinja v Št. Petra na Medvedovem sela : Leopoldina Garbeis, prov. učiteljica v Velikih Laščah ; Helena G1 o-boČnik, pomožna učiteljica v Ljubljani; Marija Hafner, pomožna učite jjica v Ljubljani; Karoliua Hinter-lechner, učit. suplentinja v Šmartnem v Rožni dolini: Angela Janša, prov. učiteljica v Iški vasi; Pavla Jaklič, prov. učiteljica v Mokronogu; Amalija Jeglič, prov. učiteljica v Kokri; Marija Jurko, prov. učiteljica v Arti-čah; Marija K as tel ic, prov. učiteljica v Cerkljah; Ana Kilar, pomožna učiteljica v Ljubljani z odliko; Marija pl. Kleinmavr, prov. učiteljica v Horjulu; Kornelija Koncilija; prov. učiteljica v Štrekljevcu; Karoliua L a vri č, prov. učiteljica pri Sv. Ani ob Krembergu; Avgusta Lundcr; prov. učiteljica na Raki; Marija Novak, prov. učiteljica v Tomišlju; Marija Palme, prov. učiteljica v Spod. Logatcu; Marija Petteros, prov. učiteljica v Postojni; Berta Rbssmann, pomožna učiteljica v Starem trgu pri Ložu; Hermina Sirnik, prov. učiteljica v Studenca na Dolenjskem: Ana Stegenšek, prov. učiljica v Št. Petru pri Laškem; Marija Strle, pomožna učiteljica v Ljubljani; Alojzija Štebi, učit. suplentinja v Tržiču; Evlalija Tavčar, prov. učiteljica v Vodicah; Frančiška UrbanČič, prov. očit. v Postojni; A. Wester prov. učit. v Šmartnem pod Šmarno goro; potem kandidatje Justin Arhar snplent na pripravljalnem razreda za srednje šole v Trstu; Ivan Be zel jak, prov. učitelj v Hotederšici; Ivan čepon, prov. učitelj v Rakitni; Rudolf D o s t a 1, provizorični učitelj v Ljutomeru; Franc Drnovšek, prov. učitelj v Artieah; Pavel F lere, prov. učitelj v Radovljici; Leopold Levstik, suplent na meš čanski šoli v Krškem ; Karel M a h k o t a, prov. učitelj v Velesovem; Vincenc Okorn, prov. učitelj v Rajbenbargn; Ivan Petrak, učit. saplentvŠt. Jurju nad Tabrom, Avgust T o m i č, pomožni učitelj v Ljubljani; Ivan Žn i d ar šič, suplent na meščanski šoli v Krškem. Skušnjo za ljudske šole z nemškim učnim jezikom so napravile: Erna Elsuer, pomožna učiteljica v Ljublja-Ijani; Marija Košutnik, učit. suplentinja v Vojniku; Olga K u n e j, pomožna učiteljica v Ljubljani; Helena Petričič, pomožna učiteljica v Ljubljani; Ilona Rehfeld, pomožna učiteljica v Ljubljani (z odliko) ; Ana Vav-potič, pomožna učiteljica v Negovi; Marija Wa 11 and, pomožna učiteljica V Ljubljani,
— Učiteljske vesti. Glč.
Albina Kapnik je imenovana ca provizorično učiteljico v Lesk ovcu pri Krškem. Mesto obolelega naduči-telja g I v a n a Mandeljoa v S »-dražici je imenovana pomožna učiteljica gdč. A d e l a Reven, interi mistično vodstvo na tej šoli je dobil učitelj g. Mihael Verbič. Na Planini pri Logatcu je imenovana suplentinja gdč. Adela Golob za provizorično učiteljioo mesto učiteljice gdč. Olge Leskovit, ki je šupila v trajen pokoj.  Na ljubljanski
gluhonemnioi je imenovan za vero-učitelja g Viktor Še« a.
— Iz državne službe. Stavbni komisar g Ernest Skazil, ki je bil d >slej pri Železniškem stavbnem vodatvu v Celovcu, je premeščen k Železniške mu stavbnemu vodstvu na J đsenioe.
— Zoper splošno in enako volilno pravico b do štajerski ustavoverm p >eesto ki sklepali te dni na posebnem shodu.
— Slovensko gledališče.
0 i »D'amatičnrga nrueiv«« s- nam pš : Dines se oonatl^a prvič drama • Mir o sov«. Savno ončmatvo se npotarta na obvfst'l" pnobčeoo v »Slov. Narodu« dna 10 novembra in ,:a recenzijo p^iobšeno tudi v »Slov Narode« dne 13  novembra t. ).
— Iz društva v pospeševanje obdelovanja ljubljanskega barja. V udoorovi eeji z dne 8 t m vzelo se je poročilo e kr. dtželne vlade, da je c. kr mini strstvo kmetijstva povišalo društvu s ozirom na njegovo uspešno delovanje v proapeh kmetijstva m B»rju letno podporo od let* 1906 n»prei od 2000 K na 4000 K ter razen tega dovolilo v povzd g > sadiarstva in aa naoravo drevesnice na Barju 1 tnih 500 K, radostno na znanje N%daljt se je podelila služba društvenega travn škega preglednika provizorično Ignaciju Bezenško, aba«Mvira-nemu učenou kmetijske šole na Grmu. ter se končno dovolila v poravnan)« d f renče pri oddaji umetnih gnojil in različnih kmetijskih semen društvenim članom po znižani ceni svota 2000, oziroma 2 200 K iz društvenih sredstev.
— Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani jo daroval e. kr. računski svotnik gosp Anton Mrak svoto 50 kron povedom smrti svoje soproge, ki je bila vedno blaga dobrotn ca ubogih in posebna prijateljica nadebudne mladine Pokojnici blag spomin!
— „Osa". Reški „Novi List" je simpatično pozdravil „Gsou, pišoč: TJ Ljubljani je dne 11. ov. mj. počeo izlaziti politično satirični list pod imenom „Osau u liberalnom duhu. Prvi broj imade dvie zgodne karikaturne slike, te mnogo viceva i ine satire osobito proti slovenskim furtimaŠima. Ovakav je list v Ljubljani bio zaista veoma potrebit, jer proti klerikalnoj hipokriziji
1 sljepariji malo Što tako dobro i uspješno djeluje kako zdrava i oštra satira
— Defelna vinska klet v Ljubljani. Na razna vprašanja ja
vimo, da se zopet otvori deželna klet, kakor hitro dospe dovoljno število naročenih novih vin. Prosimo toraj vse one vinogradnike, ki žele razstaviti svoja vina v tukatšn|i kleti da dot'čne vzorce v sodčkih po 50 do 100 litrov čimprej dopošljejo. Vsaka množina doposlanega vina se plača po zahtevani oeni, izvzemšiče ni pokvarieno.
— Klerikalci so pa res nehvaležni in neusmiljeni i.udje. Namesto, tla bi slabosti in napake sve-fih vernih privržencev prikrivali, jih pa kar očitno po časopisih razobe šajo. Prefrigan*, a b dje rečeno — neumni so pa toliko, da iz previdnosti zamnlče, da je dotičmk njih stranke. Tako je preteč-no soboto »S oven-c poročal, da je Janez Je reb iz Verda pri Vrhniki že štirikrat pokradel iz nabiralnika neke kapelice na Dolu pri Borovnici. Da bi pa »Sovenčevi« backi ne spoznali moža, je poročevalec modro zamolčal, da je Jereb Član vrhniške Marijine družbe. Lepa odgoja takega društva! č st t»m >, g. kaplan!
— Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorsko, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu je izdala za leto 1904. poročilo o svojem poslovanju. Iz tega poroč la posnemamo sledeče podatke odškoduin so je izplačalo 751 844 K 84, upravni stroški so znašali 110.190 K 50 v, drugi stroški 19 838 K 91 v., nedosta-tek iz poslovanja leta 1903. znaša 1,034.873 K 14 v., dočim se kaže stanje zakladov koncem računskega leta (razen pokojninskih zakladov) 5 927.992 K 74 v ; skupnih izdatkov je torej 7,850.740 K 13 v. Med prejemki je zaznamovati: Zakladi prejšnjega leta (razen pokojninskega zaklada) 4,997.281 K 15 v., zavarovalni prispevki članov 1,417.386 K 03 v., dohodki naloženih glavnic 161.833 K 08 v., nepokriti nedostatek iz leta 1904. 1271.887 K 10 v. Aktiva bilance izkazujejo: stanje v blagajni 5.718 K, razpoložljive terjatve 93.172 K 02 v., vrednostni papirji 1,286.609 K 60 v., posestva 758.651 K 14 v., hipotekama posojila 1,710.786 K 09, terjatve zavarovalnih prispevkov 915.226 K 94 v., ter skupni nepokriti presežek pasivnega imetja preko aktivnega 1,271.887 K 10 v. Pasiva znašajo: zaračunljiva vrednost zaveznosti proti onim, ki so opravičeni dobivati rente 5,908.004 K
29 v, zavezanosti proti tretjim osebam in zakladom, obremenjenim s takimi zaveznostmi 121.762 K 35 v.
— Plesni venček s srečka njem in šaljivo pošto prirede žu-žemberike gospodične v so boti dne 18 no^mbra v proatorib g. Fr. Modtca. Začetek ob 8 uri Zvečer. Vstopnina prosta. Veselica se vrši v pr'd š lake sestave.
— Umrl je v Št Lenartu v Slovenskih goricah nadučitelj Josip M o b e r
— Posledloe nemskuta-
rlje. Delavec Karel L-saošeKje hud pristaš ptujskega »Š.ajeroa« in obenem vnet pretepač, kadar nanese naimanjša prilika za to. Tako 8* )e predpreteklo nedel|0 v neki gostilni v Trharjih brez vsakega pos bneg« vzroka začel prepirati s Josipom O Urotnikom, katerega je osu val z žepnim nožem v roko. Ko so ga vrgli iz gostilne, je začel bomb»rdir ti s kamenjem gostilniška vrata in okna Z laj že s*ei v preiskovalnem zaporu
— Nagla vožnja. Mesarjev s'n Anton Pletersti z Br ga pr G*lju je vozil v Colju po Gisposkih ulicah zelo hitro, a tako netrečno,
j s vrznim ojem zadel l*pakarja Franca Bradica, ki je ravno vršil evoj posel, in ga težko poškodoval, da mu <e zlomil levo nogo, eno rebro in mu oriz*del več zmečkanin. P.etersk) je bil obsojen na 24 ur zapira in v povrnitev š o4«* ▼ znesku 262 K
— Mlad tat 16 ttot P*ter Stolekar iz R 'oaaoja pri Slov. B -strici je bil v s užbi kot vajeneo pri slaščičarju P-tr čiu v Gel|u. Kadar je bil pa dečko sam v trgovini, po-aegel je brž v predal za denar in si t»kn prilastil v enem mesecu nad 40 K Ko so ga aretovali, dobili so pri njem več dragocenih ur, pištol m raznih drugih reči, ki si jih je kupil za ukradeni denar.
— Akad. tehn. društvo „Triglav44 v Gradcu namerava ob priliki tridesetletnic* društvenega obstanka prirediti v Celju meseca februarja 1906 veliko slavnost.
— Tržaška podružnica y,Slov. planinskega društva11 priredi celodnevni društveni izlet na Vremšico (1027 m) v nedeljo, dne 19. novembra 1905.
— Roparski napad. V soboto zvečer so zakonska Gregorja in Julijo S u b o t i č v Trstu napadli trije lopovi in ju hoteli oropati. Na klice uapadenih ao prihiteli ljudje, nakar so napadalci takoj izginili. Policija je še tisto noč aretovala dva izmed njih, namreč brata Rudolfa in A v gusta Dubena, tretjega napadalca so pa dobili v bolnici, kamor je pri* bežal zaradi rane, ki jo je dob 1 pri napadu.
— Ustrelil se je v Trstu 31 letni trgovski potnik Ivan Bencina is  neznanega  vzroka.   U.nri   je v bolnici.
— Izpred tržaškega porotnega sodišča. 241etui Ernest Zidari č in joletni Jožef Cover-lizza, oba delavca in predkaznovana, sta bila zaradi tatvine pred tržaškimi porotniki obsojena prvi na 5 in drugi na 7 let težke ječe in v povrniiev škode v znesku 796 K oškodovancu vinskemu trgovcu Simeonu Pavlin o-v i Č u. Po prestani kazni ju oddado pod policijsko nadzorstvo.
— Desetletni pijani morilec svoje sestre 10 etm M run Goodak ic P. d grada v I Uri je v Piranu, kjer biva s svojimi starši, ustrelil svojo 4 etno sestrico Mari o s starim topničarakm samokresom Dognalo se je, da je dečko, kt je po storjenem š<nu pobegnil, kritičen čas bil pijan (!) Bi še veliko iz tega Martina č-ndak-!
— Društvo „Vesna" je na svojem I. rednem občnem zboru, dne 4 t. m. v principu sklenilo spremembo pravil. Da bode vsakemu slovenskemu umetniku razvidno, v kaki obliki hoče „Vesna" nadaljevati svoje pričeto delo, priobčujemo skico bodočih pravil, ki se pa bodo natančno formulirala šele na prihodnjem občnem zboru, meseca decembra tek. 1. 1. Namen „Vesne" je — kakor do sedaj — gojitev upo-dobljajoČih umetnosti in proučevanje slov. narodnega umetniškega gra" diva. 2. Ta namen se dosežeš sredstvi: a) S prirejanjem umet. rastav, b) z izbiranjem narodnega umetn iškega gradiva (posebno nar. arnameaiike), c) 8 poučevanjem slov. ljudstva in d) s posredovanjem pri umetniških naroČilih v prid svojim Članom, 3. Člani so: a) redni, b) podporniki, c) nstanovniki. Redni Člani so izvršujoči in dopisujoči. Izvršujoči člani so oni Slovenci, ki so se teoretično se uspešno bavili z upodabljajočo umetnostjo. 4. Glede sprejemanja rednih Članov je sklenil obe bi zbor sprejeti v nova pra vila sledečo klavzulo: a) Izvršujoče Člane sprejema ali odklanja odbor. (Z odklonitvijo ne izreka odbor nad odklonjencera nobene umet. kritike), b. Dopisujoče člane imenuje le nadpo-lovična večina društvenikov po lastni inicijativi. 5. Redni občni zbori se vrše enkrat  za leto v kraja, ki ga določi
odbor. Izredni oečni zbori se vrše na pismeno zahtevo vsaj četrtine rednih Članov ali pa odborovem sklepu. 6. Sedež društva bode Ljubljana ali Dunaj. — Podpisani odbor priobčaje predsto-jeČo nameravano spremembo pravil z namenom, nuditi vsakemu slovenskemu umetniku in sploh prizadetim osebam priložnost, da zamorejo s svojim nasvetom vplivati na tozadevni sklep prihodnjega občnega zbora. Vsako nismo nam je dobro došlo. Uvaževala se bode pri spremembi vsaka zdrava ideja. — Opomba: Eventualni nasveti naj se noši jejo Še tekom tekočega meseca, najpozneje pa do 5. decembra na adreso: Društvo „Vesna" Dunaj, lil., Kollergasse 20. (Atelier).
— Psnoi*ama*kosmopamii Bosna in Hercegovina sta za nas pomenljivi d**ž*>i. ker stanu*« v n) h slovanski rod B šnjakov in H*r c*»govcev, ki si je v svoji domovini ohranil svoj« pristne starodavne 5«-g-» in navade, ki n pr. pri nas izginjajo nd leta do lttta bolj. Panorama kos morama nam v tej tedenski seriji k*Že v veliki marž ni te pristne starodavne šege in navade B^šnja kov in H^reegnveev Ne manjka pa tudi drugih znamenitosti, kaknr raznih slapov, pokopališča španskih Ž -dov, turškega pokopališča itd. Pri* hodnti teden Riviera in severna Italiia.
— Mednarodna panorama* Marsikateri Sioven«-o ki |e že v d-1 mnogo tujega sveta, bi se moral sramovati, ker najbrže ne pozna, canimivosti naše sosednje dežele Hrvatske K tem zanimivostim pa se po pravici prištevajo kraji v h r-vatskem Primorju kakor Reka a Trsatom, otoka Črea in Krk, Bakar, Kraljevica, Cerkve-nioa, Senj, Novi itd. Da se zamujeno vsaj deloma popravi, treba si je ogledati totedensko raistavo v mednarodni panorami, ki nam iz* borno predočuje vse naštete zanmi-vesti razua teh pa še prestolnico Zagreb. — Prihodnji teden potujemo v Ar ar en ti n i io.
— Demonstracije v Zagrebu. V soboto zvečer so bile v Z grebu hrupne demorstnoije vse-učiiiŠčnikov in delavcev. Vseu&ilišŠ-niki so demonstrirali pred uredništvom »Dnevnega lista«, ki je v ne-i-enn čiankn zahteval bolj drakonska sredstta proti opoziciji, in pobili vsa okna v uredništvu in upravn.štvu. Ko se je množ ca ljuii, dijakov in delavcev, nabrala pred hišo dr. Am-ruda, zagrebškega župana, in hotela demonstrirati, pridrla je policija z ostro brušenimi sabljami nad demonstrante in divje mahala na vse strani, da je bilo veliko oseb lahko in težko ranjenih, mel njimi tudi lS.etni mizarski pomočnik Vuk, ki je dobil udarec č*-z glavo, da najbrž ne bo okreval. S eiahati so imeli nato zborovanje v aPuftkem vrtu« P" § 2. Udeležilo se ga je okoli 1000 oseb. Ko so začeli zborovati, pr šia sta dva konvsarja z mnogimi policaji, ki so z golimi sabljami razgnali sborovalee, češ. da ahod ni zakonit. Btlo je več oseb lahko ranje n h Po razpršitvi zborovaleev so demonstrantje in polic |a v mestu večkrat tr6 l. skupaj, pri Čemer je bilo miogo oseb aretovamn. $dle proti polnoči je nastal mir. V nedeho |e b<la v Z jrebu vsa pol e ta, 40 orožaikov in 4 komp-*mje vojakov na oo^ah doč m so 4 druge kompanije bile v vojašnici pripravljene. Kor se pa javni m r ni niti najmanj kalil, so vojaki kmalu odšli v vojašno. Včeraj zjutraj je izšla od mestnega m»gi*tr&ta odredba, da moralo b ti vse hiše ob 7. uri zaprte, gootilne ob 9 , kavarne pa ob 11 urt. O rooi in vajenci ne smejo biti pi 6 uri svečer brez spremstva na u ioi. Va jenšte šole so zapete, vseučiliška predavanja sistirana.
— Čudno vreme. Slovenski kolonist nam piše iz G»noije: člo'ek bi tr.clil, da se bl'ža vesela po niad, tako lepe, solnčae in gorke dneve imamo na pašnikih se pasem še konji, goveda droDtuca in gosi! Po v-t:v h imamo še prekrasno evetoČ-) cvetioe; na pašmk h se dote še zlatenice, jesenski žafran marj*tiae itd. Te dni od 1  novembra  dalje smo
n e i opoldne na solnou celo po 22 - 25° C, v senoi pa po 12 tudi 14* G toplote. K*r ne morem si predstavljati, ČitajoČ »Naroda, da imate tam doli na i"gu po en meter in še več snega! Pri nas tukaj je bilo do včeraj drevje še se'eoo — a zadnje dni smo imeli ob jutru slano in listje se je začelo a p .ti s dreves in grmtčia — ker smo že davno — oelth sedem dni v prav dtvoem listopadu! St»daj, ko tc-le pišem, imamo pra«oato pomladansko solnoe in 14° G t>plota v aeno!
— /imaWo Suknjo je aama-n)al nekdo v hotelu »ILnon«. D j-tičmk naj se oglasi v brivniei goap Gjuda, da dobi avojrt.
— Jugoslovanske veetl.
Kongres j ug o a lo v a n a k i k k n | i-Ževnikov   in   časnikarjev v
Belprradu O kongresu, ki se vrši 19, 20 in 21. t. m, kakor smo že opetovano poročali, piše med drugim »Slovenski Jug«: Detaljni pro gram kongresa še ni gotov, ali kolikor smo poučeni, lahko povemo, da se bo pri tej priliki v prvi vrsti raspravljale o književnih razmerah vsfh štirih jugoslovanskih plemen. O književnih odnošajih posameznih narodov bo poročat po eden referent. O srbski književnosti bo poročal g. P.Popović, veeuo prof Nato se bo razpravljalo o književni lastnini o k nj i g ara k em prometu med centri jugoslovanskih plemen. Končno se ima izvršiti organizacija jugoslovmnsk h književnikov in Časnikarjev na pjdisgi onega načrta, ki se je sprejel na shodu v Zagrebu o Veliki noči. Srbski oddelek umetniškega društva »Lada« priredi priti priliki malo umetniško razstavo. V gledal šču se priredi na čaei gostom jugoslovanski večer Igrale se bodo štiri enodejanko, po ena bolgarske, srhsks, hrvatska in si oven* 8 k m, in s^cer: »Ljubezen«, spisala Zofka Jelovškova. »V e n u s Victrie«, hrvatski spisal M Bego-v; c, »birahil«, bolgarski spisal P. T odoro v in »P e e n i k«, srbski epi-sai V. II i ć. _
* Najnovejše novice. —
Ducasko vseučilišče se je z danzšojim dnem zopet otvorilo.
— Imenovanje poslanca dr Fort« za sekclskega načelnika v železniškem ministrstvu je že izvedeno.
— Tajni konzistorij je bil včeraj v Vatikanu Imenovanih je bilo nekaj kardinalov; tudi nadško fijsko mesto v Gorici se je najbrže oddalo.
— V poročni noči Na otoku Karolinu je l7ietna Helena Hopa iz Avstrije prvo noč po poreki ustrelila svojega ženina in Bebe.
— Odvetniškim konci-p i j e r t o m p p i d o n a j 6 k e w deželnem sodišču se je zopet dovolilo zseovor lasUo.
— Močan potres so čutili 8. t. m. v Solunu iu okolici Zrušilo se je vrč hiš. N* g ri Atos so je zru šila kupola e& ruski cerkvi.
— Pol milijona vrednostnih papirjev jo bilo ukradenih iz davčnega urada v Z lahu. V H*mturgu so prijeli pred odhodom parnika na-keg*. moža, ki je potoval brez doku mentov in pri katerem so d obi; i za 13 000 K vrednostnih papirjev Mcž tfdi, da so pila N:ederberg.
— Zaradi samotožja je v Beroliziu skočila s 4. nadstropja trgovčeva žena N'Okl z m-elim otrokom. Žena se je ubila, dečim se otrok niti poškodoval ni.
' Kaj naj stori mlado dekle z ljubavnim! pismi, ki jih dobi eid svojega zaročenca? Nekatera deklet* str Dno spravljajo poetično ljubezensko prozo svojih če-stilcev, da narede pozneje iz njih majhne sveičtce, povezane z rožnatimi zli višnjevimi trakovi; zvez-Čiee skrijejo v skriven predal svoje deviške omarice in jih gledajo le ob svečanih urah in trenutkih ter se radutejo nad nekdanjim oboževanjem . . . Druge deklice porabijo prejeta i;ubimsk* p s^a, da si navijajo lase in delajo kotira; tretje pa ne narede nič z njimi, ampak jih vržejo v pc-hlepen t g^nj. B >lj praktično sredstvo za uporano Ijubavr-ih pisem svojega ženina je iznašla neka mlada Aagle-žinja. Napolnila je z njimi malo blazinico in ko je te dni stopila s svojim zaročencem pred oltar, vzela je to blazinico seboj in pokleknila nanjo med svečanim dejanjem. Izredno pomemben znak je ta blazinica iz 3ju-b&vnih pisem: pri vratih zakona »i položi nevesta ljubimčeve prisege Še enkrat k svojim nogam in spi lahko v medenrh tednih na tej blazinici, ki je napravi/ena iz 8»me ljubezni«
* Skušnja lovskega čuvaja. N ki pariški nimrod je rac pi»al službo lovskega čuvaja. Med nros'lci so je javil tudi neki stražnik, ki se je izkazal z najboljšimi spri čevali. Gospod je bil z njim zadovoljen, hotel je le še poskusit*, če je neustrašen in do skrajnosti hraber. V ta namen je nastavil samokres proti njemu in ustrelil dv&krat. Bodoči čuvaj ni trenil niti s trepalnicami, akoravno je ena krogla pre-luknjila mu kapo. »Dobre«, dejal je moderni Viljem Teli, »vidi se, da ste vajeni, nevarnosti gledati v oči, niti barve niste spremenil*; toda en dekaz ni noben dokaz « Komaj je to izgovoril, oddal js druga dva strela na bodočega ču7sja, a takrat je trenil ta s trepalnicami in z desno nrgo, v katero je dobil eno kroglo. G spod je sicer dal takoj poklicati zdravnika, ki je odredil, da se ranjenec prepelje v bolnico, toda slu-žbeželjnemu stražniku se je ta po* skušnja zdela vendar toliko preostra, da se je odrekel služb*, gospoda pa tožil zaradi težke telesne poškodbe.
* Kralj in medičaries. Saksonski kralj Friderik Avgust je obiskal s svojimi sinovi isdoji letni semenj v Draždanih. Nakupoval je razne stvari, končno pa se ustavil pred medičarskim šotorom. S nček princ Ernest je prosil očeta, naj mu kupi rdeče medeno Brce, toda kralj kakor da je preslišal prošnjo. Mali prino je tako poželjivo gledal za rdečim sroem, da se je končno zasmilil medičarioi ter mu srce podarila. Kralj to opazivši, hoče plačati toda ž :«•■* ne pr„znaj<jča kralja, reče dobrodušno: »L- pustite, gGspcd ka-pitaOj gotovo imate še doma otreke!« Kralj se je nasmejal ur ji dal 10 mark.
* Na licitaciji je dobil nevesto. V zapadni Pensitvaniji je ž'Vela neka deklica, ki je vsled sveje lepote imela toliko oboŽevateliev in česti'cev, da se je naposled odločila, da se da na licitacijo in da vzame takoj onega, ki bo izplačal največjo svoto njeni stari materi. Licitacije Be vršila predpreteklo ntdeljo. N.-ki Cbarles, glavni delničar velike tovarne klobukov v A'.tonš, jo je na vsak način hotel imeti in ker so drugi oboževatelji dekličini gnali hitro oen<t kvišku, moral je dati Gharles 6000 dolarjev, da je dobil ljubljeno dekle, s katero se je takoj čez eno uro poročil.
■ Konec telefonistinjam se bliža vsaj v Parizu, kjer nameravajo vpeljati avtomatični zistem. Vsled tega pride kav »h 2000 telefon isti D j ob službo. D. Neill, ravnatelj avtomatične telefonske družbe nasvetuje vsled tega francoski poštni upravi, naj se priskrbi tem 2000 dekletom može, da dobe odškodnino za izgubljene službe. On sam se je ponudil, ker je doma iz Kanade, da ustanovi v ta namen v Parizu zglasovalnico ter popelje nato vseh 2000 devio in vdov preko morja v Kanado, kjer je dovolj m'adih mož z zemljo in denarjem, ki pa nimajo žen Vsaki deklici se plača vožnja v Kanado ter so ji da tol;ko na pot, da more is hijati šest mesecev, dokler dobi može.
* Ženska policijski zdravnik. Pri berolina&i poioii so nastavili kot zdravnika gospo dr. Natalijo Ferohland. Zgodilo se je to, da ne bodo v bodoče ženske, ki so priele po nedolžnem v prei&kavo, preiskovane po moških zoravn kih. Mesto ;e bilo ustanovljeno pred petimi leti, a dosedaj ni Pilo primerne domačinke.
i in bnsjgfisa
Dunaj 14. novembra. Železniško ministrstvo je pozvalo ravnateljstva privatnih železnic na konferenco, na kateri se ima določiti, da bodo privatne železnice dovolile svojim uslužbencem enako zboljšanje prejemkov, kakor državna železnica.
Dunaj 14. novembra. Danes ob enajstih je cesar sprejel ministrskega predsednika barona F e j er varvja v posebni avdi jenci.
Praga 14. novembra. . Politik" poroda, da je vlada za volilno reformo na podlagi splošne. enake, tajne in direktne volilne pravice. Veleposestniki so se baje že odrekli svojemu privilegiju.
Brno 14. novembra. Deželni zbor je sprejel predlog o volilni reformi posi. Skena z vsemi glasovi   proti glasu d rja.
Stranskega.
Zader 14. novembra Pogajanja med hrvatskim in srbskim klubom so se završila h polnim sporazumljenjem. Srbi so se izjavili za zedinjenje Hrvatske in Dalmacije* Hrvatje pa so jim obljubili popolno ravnopravnost
Zagreb 14. novembra. Vlada je v nasprotju z akademičnim senatom odredila, da sa ima vse učilišče zatvoriti.
Draždane 14 novembra. Saksonska socijalnodemokratična stranka je izdala poziv, naj se po dogodkih na Ruskem in Avstriji začne z vsestranskimi shodi demonstrirati za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico za deželni zbor.
Belgrad 14 novembra. Ustanovilo se je društvo za zakonito rešitev zarotniške zadeve. V predsedstvu so: bivši minister Laza-rević, bivši stotnik generalnega štaba   Novaković, vpokojeni
general Boš ko vir in poslanec N ikolaje vi(
Petrograd 14. novembra Odstavljeni so guvernerji v Estlj&n diji, Tambovu, Tomsku, Kszani in Odesi, ker niso megli preprečiti zadnjih izgredov. Proti županu v Odesi, Neidhartu, je uvedeno kazensko postopanje. Na njegovo mesto je imenovan general Gri gorjev.
Petrograd 14 novembra Za naučnega ministra je imenovan predsednik akademije znanosti in umetnosti, grof Tolstoj.
London 14. novembra. Iz Lisbone se poroča, da je dobila tamkaj usidrana ameriška križarka „Minneapolis" povelje, naj nemudoma odpluje v Kron Stat.
Krist«j nija 14. nov. Včeraj se je pričelo na Norveškem splošno ljudsko glasovanje, tičoče se vprašanja, ali naj Norveška še nadalje ostane kraljevina, ali se naj pre-osnuje v republiko. Do petih popoldne so bili znani uspehi glasovanja iz 124 okrajev. Doslej se je izreklo 52.880 volilcev za kraljevino, 11.323 pa za republiko.
Gospodarstvo.
— Oddaja trt iz državnih trtnic na Kn»nJsitem spomladi leta 1906. Kavnokar je iz dala o kr. deželna vlada za Kranjske razglas, s katerim se posestnikom vinogradov naznanja, da se bode spe mladi leta 1906. oddajale iz državnih trtnic na Kranjskem ameri-čanske, kakor tudi že cepljene trte. Ona cepljenim trtam je določena s 16 vina ji sa revnejfiein z 20 vinarji za premožnejše posestnike za vsako trto. Američanske trte se oddajajo po 6 K za 1000 ključev (reznit) in 18 K za 1000 Bajenk (vkoreničenih trt) revnejšim, ter po 16 K za 1000 ključev in 40 K za 1000 sajenk premožnejšim poseat likom. Kdor ne prejme trt v trtnioi in zahteva, da se mn dopošljejo po železnici ali pa po posti, ta mora plačati še vrbu tega ovojne stroške, ki znašajo za vsakih 100 ključev ali sajenk 10 vin in za vsakih 100 cepljenk 20 vin. Brezplačno se oddajajo trte le dru stvom, posebno za nasaditev matič-njakov, posameznim posestnikom pa le izvanredno v slučajih posebne revščine. Kdor misli teh trt naročiti, se mora vsaj do 5. decembra t. 1. zglasiti pri pristojnem županstvu kjer izve lahko tudi sa druge podrobnosti tega razglasa. Trte križanke ali hibride, ki se priporoča o za zemlje, v katerih ripariia ali druge bolj znane vr. te ameriških trt ne uspevajo, dobijo lahko vinogradniki v manjših množinah, za posknšnjo tudi brezplačno, ako se v to svrho zglase pri ces. kr. vinarskem nadzorstvo v Novtm mestu in obenem pop Sejo zemljo in lego vinograda ter vposl<ejo majhne vzorce te zemlje.
— Izvensodno izterjevanje terjatev v Levanti. C. in
kr, avstro ogrski konzulat v Smirni prosi trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, interesirane tvrdke opozoriti, da naj se za izvensodno opominjevanje in izterjanje terjatev v Levanti najprvo vedno neposredno obračajo na c. in kr. konzulat, kateri bo potem, če bo treba primernega in zmožnega odvetnika v dotičuem okraju naznanil, ali pa mu zadevo izročil.
aav asa milijonov kosov Doeringovega lil ■ mila  s  sovo   se jo   razposlalo do
M %M kunca leta 1904 Nobeno drugo milu
m 11 ne more pokazati takega uspeha. jL^JTa poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po b»J v. kos. 11,94-12
Se dobi povsod I
57i neobhodno potrebna zobna Orimo
vzdriuje zobe čiste, bele in zdrave
Darila
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. oktobra l9nB poalali prispeve p. n. gg. in društva: Upravnifitvo »Slovenski Narod" v listih 30. septembra 4, 7., 11. in 14. oktobra 19 5 iskazano skupaj 149 K 35c h; upravnistvo „Slovenec" 48 K 12 h; upravniStvo „Domovina" 10 K 47 v ObCine: mesto Ljubljana drugi obrok v znesku 500 K ; mesto Skotja Loka 20 K; trg Ljubno na Štajerkem 20 K; Velike Lašče 10 K; Smarjeta 10 K; Horjul 5 K; Znuvnica 2> K; trg Središče 40K; Korofika Bela ZG K; slavina 80 K. Društva: Čitalnica v Slov. Bistrici liati dobiček veselice
?00 K; Kat po!. druStvo „Sava" za brežiški in sevnidki okraj mesto venca na krsto predsednika dekana Žičkarja 20 K; Društvo slov odv. in not. ui adnikov v Celja mesto venca na krsto poslanca Žičkarja 10 K. Podružnice: v Habru VO K ženska v Prvačini 20 K, Ženska v Idriji 61 K SO h. moška v Ribnici 50 K Tvrdka: Ivan Jeba-čin v Ljubi jar i prispevek od prodane kave 636 K 56 h. Zapuščina prof. Ivana Vavru 17« K 63 b. Razni: Fr Porenta, stud, pbil. 2 K, kapelau Šfcvarčk iz Škocijana nabral ob priliki 25letcice g Jankota Dekleve iz Vremenskega Britofa 10 K 8 h; Alojzij Godec, trgovec v Borovnici 7 K, pil&tanjski občinski odborniki pod praporom g. župnika Tomažića ob volitvi novega župana g. Stra&ka 3 K 30 b, na gostiji pri Jurju Perko v Zgornji Veiki nabrali 7 K 16 b; v družbi zgodnjih krokarjev pri Havelki nabrali 5 K, vesela družba pri Vebrovih v Zalilogu pri Železnikih 3 K ';0 b; mladi rodoljubi v Kranju 2 K 60 h; K. Mahkot letaino in iz nabiralnika 2 K 77 b; župni* Ivan Sakser 4 K. Za koledar 3 K 70 h. Z i narodni kolek 3421 K S5 h. Blagajn?6tvo družbe sv C rila in Metoda v Ljubljani.
tsors&a poročila.
LJubljana ka
Kreditna banka1' v Lfubfjam,
:1mdui kare* c„   b'.»«e 15» novembra 1904.
4<»;
eiajeva renta ... »rebrua recU . , Avatr. kronska reat*
. alata ozrtka kronaka a " p   *i*ta „ roaojUo dtižtii« STr»&].■«.v '«*/,% aoBOJilo mesta Sp.-»j!
p Zadar biaj sasK icL poa. 190S ■•/, češka, đsž. banka k. v. .
.  . <. \. pisma g*i. d. hip. b ' ,'-    peSt.   kom.   k.   o s. lWi pr..
Or;-<.'
loo-—
99 90 ICO —
us-so
114- 0
100-20
• no io
100 20 US 70 95*85 U4'30 sc-coj tov—
10060: tOl'60 l0r>— — KO 65 10156
100 —
•a tast pisma loserat. hr. 1    r    „      t     »grške cen,
Joi. hr.......
> i *L s. pia. cgr. Lip. bao. . %% obi.  ogr.  lokalnih ie-
leania d. dr.....
!;„ obl. češka ind. banka . prtov. Trat-Poreč lok. lal. ••/s ptica dcL žel.   .   .   . . M    ja£. IsL ^aji V» Vf •
»c
t ti
»▼št bos.       s*:, f. o.
laMaa *d t. IfimV . ,      .     '8S4 ....
sere. krad.  1. ?mi»t)a « u. a    sgr. hip. baske ,    trbaK« & frg  ICC -
iasiiika iračks .
«
namečka t Crakovakr a jj^bijansk« v k vat. rod. krita tf
iadoifova s ;*lfchnrčke ,        . .
>9z?ajtk« k*« a
i'aica ielasniae
3aaavaa ielasciaa        . . Lvatr.-ograka ban&ua ^slcis« kvatr. kreditno banko taaka     » , trrnesteaak^ „ -"»eiacvokoF • Ve*ta ^Hfiis) a.(.piaako montas .... ^raSk© asi. tcd'. dr lis a af assaai , ?rhovlj»ka pren\. dražbo •»rstr. oroine tovr, dro^b« , ■•ečke »ladkof^ifr dt«šbo
3, kt. sekir-
{0 ft-saki......
tO marko.....
3oTeretgn* tfarke .   . , j*5k! bankarv* TobU! .   ... ,
©1ar}l.   . .
99-75
IGO 6^1
106 20
TOO-60!
100 — tOO'—
9£ CC 100 2 S y»-90 «9-50 315 60 t< 0-70
190 35 258-60 161 —
299 —
264 50
102--
:46 90 84-90
472 -79 -91-64 — 53 — 34-*0
72 — ^31 —
122 25 671 1*3B 672 2^ 782 — «47 — €8 J —
^•j'»•^o
i650 — ?>33 50 2V0 -6^-6 -is7 -
1 49 19 6
23 M
24 — 117-50
»5-GO S64 50 t--
ICO 05 t''l 60
107'iO 101-50
100 26 ICO 60
l 0 50
101 2 »
100 — 3 7 60
101 70
192*35 300 20 163 — 507 — 307 —
t7i 50 109 — !47 90 ■2690 48 60 R4-?8 — 70 — 64-80 36 80 64'— 78'— 541 -
«3 25 672 —
U48 — 25 783 — V48 — 68270 * 36 50
tfioO — 534 50 294 — 690 — •61 -
11 57 9 8 28 59 *4'08 »17-70 95'80 ISMO i —
Listnica uredništva.
Gospod Mak s o Je raj v Cerknici: Po-trjDjenio da niste v nohtni zvezi z dopisi zoper kaplana Lavrenčiča
Umrli so v Ljubljani:
Dne 9. novembra: Ivana Mrak, računa^ kega svetnika žena, b7 let, Poljanska cesta 17, srčna hiba.
Dne 11. novembra : Ivan MuzloviČ, ho-darski pomočnik, 33 let, Opekarska cestu 18, Paralvsia cordis.
V deželni bolnici: Dne 6. novembra:  Emil Stibernik, kroju
čev sin, 10 mes , jetika.
Dne 8. novembra: Ivan Svet, poae.stnikov
sin, 24 ur, življenske Hlabosti.
IčtsorGiogi&isa prečilo.
cene v Sucimpcit
t")o* 14   novembra litOb.
c5*uies i» april 1C06       .   „   100  m .
Rž         „'april   .   .   .   .   „   ICO  . „
. mai  1906       . v tOO t
Ovea     „ april  .   .   .   .  B   ItA) , „ as* *«v. Nespremenjeno.
17 36 1448 14 14 14 02
)vemb. j	Tinja	Stanja baro	■z > M. □ f	\?e'r v	Mat
iz;		v mm	- r-H L-		
13	B. iv.	716 2	17	ar,8za'iod	de2
14	1 e j. 2. cup.	712 2 ^133	10 80	si. jzah si. jzabod	dež pol. ob xč.
S^-oin;* vč^raiftnift tiran^rat^r^ 19, d - -•>*!<&   41    - F»*--1*?Hr.? v tint 32 5
Preklic.
Vse Žaljivo, kar sem govorila o gospe Mariji Legat, s tem preklicem.
Spod. Šiška, 13. nov. 1905.
366? Ana Šiškar.
V najem se da na potoka Bolska v
lepi Savirsk! dolini ob glav. cesti ležeči
na tri tečaje. Poleg mlina je sadni vrt in posetve za 3 mernike.
Več pove (vsn Blatnik na Ločici pri Vranskem. 3369-i
V najem se išče s 15. novembrom
stanovanje
obstoječe iz ene velike ali dveb manjših sob, predsobe in kuhinje v visokem parterju ali v 1. nadstropju kake moderne hiše. — Ponudbe oa domobransko pehotno brigado, Stari trg štev. 30. 8670-1
! Za grad Turn pri Krškem se išče
hišnik
izvežban lesni rokodelec, najboljše kolar, ki ume nekoliko rabiti tudi kovaško orodje in čigar Žena bi bila porabna za dela v kuhinji in po sobah. Plača in drage udobnosti po dogovoru.
Ponudbe naj se pošiljajo na gosp. Jos. Lenarčiča na Vrhniki.   ^Go^J—i
Ravnokar izšlo:
stenski koledar
za leto 1906.
cena 40, po pošti 45 vinarjev;
il Mi lik
za leto 1906. BSaV~l
cene 40, po pošti 50 vinarjev priporoča založnik
Jernej Bahovec u Ljubljani.
Ces. kr. avstrijske
državne teleznioe.
C kr ravnateljstvo drf. ifileznlcf f Beljaku.
Iszvod. Lss veznega reda.
Veljaven od dne 1. oktobra K 05. leta,
ODHOD 12 LJUBLJANE )uf  kol PROGA NA TRBIŽ. Ob H ari 24 m pei:cflJ otoLil vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Fraiizeuafoste, Incmost, Mosakuvo. Ljubno, Gez
belathal v Ane' te , Šolnograd, Cea  Klei   Reitiing  v   Steyr, v Line,  oa  DonaJ   via Amstetteo
— Ob 7. uri 5 rt *jntn»j oaobai vlak v Trbi±t Pontabel Beljak, Celovec, Maraa, Mauterndorf, Prantensfeste, Ljabno. Dan&j, cea Selatha. c Solnograd, loomoat, cea Klein-Reifling v Steyer, v line, Budeie?ice, Pisen, alarijtae v*re. Hcb, Ifraiicove vare, Prago, Lipako, cea AmatPtten na Dunaj. — Ob 11. eri 44 m dopoldne oaobm vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali G154-nitz, Ljubuo. Selathal, Solnograd, Bad Oastein, Zeli ob jezera, loomoat, Bregcnc Canch, 2e-peva, Pariz, tez Anstetten na Dunaj. — Ob S. uri bb m popoldne osobni v!«k ^* Trbil, Smobor, Beljak, Celovec, Pranaensfe^t«), Inomost, Monakovo, Ljabna čes dlein fleiftiag v Stevr Line, Budej *icct Plzen, Marijina vare Heb, FrauiX)?e vare, Kailove vnre, PzajM ;v Prago direktni -t I. ic II. i\v/ r) Lipako, aa Dana) eea Amatetten. - Ob 10. ur» pomoći o»oboi »lak v Trbiž, Bebak, B^ranaensfeste. Luomoat, Monakovo ^Trst-Monakovo dteaktoi vos I in 11 raareaau — PROGA V NOVO iIKSTO IN ROĆEVJK. Osebni vlasi. Ob 7. ur« 17 m zjutraj ouebni vlak v Novo mesto, So-ažo, Topiice,  Kočtvje, ob 1 uri 6 ra p..p istotako
— Ob 7. uri b ir ivečer * J^ovo morto, riocevj«. — PRIHOD V LJUtflJANO jui. kuL PROGA iZ TKBLŽA Ob H. sri 23 m ajatraj oeobui vlak a Dunaja eoa Auist«tteii, alouakovo (Monakovo-Trst dirokt. vos 1., II. raz.*, luomost, Fransenbfeate SohiOjgrad Laac, Steyr, lkl, Aubsoe, Ljubno, Celovac Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari Vi m ijutraj oaobui vlak is Trbiža
— Ob 11. nri iO m dopoldne osobni viak i IHiaaja Ces Aoistetten, Lipsko, Prago (iz Pra^e direktni voa I. in 11. razreda^, Francove vare, Karlove vare, Heb, Martine vare, Pisen, Budejevice, L*nc^ Steyr, Pans Ženeva, Curik, Bremen«, Inouuoat, Zeli ob jezeru Bad Oastein, Solno^rnd, Lgubno, Celovec, buiohor Pontabel. — Ob 4. ar 29 m popoldne eaebai v Jak e Dunaja, Ljubna, SeiitfcaJa, Beljaka Celovca, Malega G16dnitza, Monai^ega, in^moata, Franaenafeata, Pontabla. — Ob tt. ori 0t> m iveder oanbni vial i Dunaja, Ljubua, Beljaka M-iraua' Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, flea Selzthal od Inomoeta tu Solnograda, cez Klein Reiflitg iz Stejra Lir ca, Budejevic, Planu, Marijinih varov, Ueba, Franeovrin vir v PracA Lip.kega. - PROGA »1 NOVKGA MESTA IN kOĆfiVJA. Oaobni vlaki: Ob I. un 44 m »jutraj osobni vlak *a No?tga meata ii Kočevja, ob t uri 32 tu popoldne iz Straše Toplic No vet ^ m e* ta, Kočevja m cb 8. uri 56 « »večer latotako. — ODHOD IZ WD"tWANG firt' kol. V KAMNIK. Me£ani vlaku: Ob 7. ar m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m avecer. — Ob 10. uri 45 m po&oč' samo ob nedeljak in pravnikih in le v oktjbra — PRIHOD V IJUBUANO dr*. eoL 12 KAMNIKA Meiiun vbiki: Ob S, uri 4* m sjuiraj ob 10. uri 69 m dopoldne, ob «. on IC m svecer Ob 9. uri 56 a ponoči iam ob »edjljab' n praznikih ia le v oktobra.  —  Srednjeevropski čaa > aa I dala pred kr^evaiai ča«an> v
5 kron in već zaslužka na dan!
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne Škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh strojev za domače delavce 3477-8
THOS. H. WHITTICK Ac Oo.
Praga, Petrskć namesti 7 156   Trst Viaa Campanile 13-156.
Če ste trudni in obnemogli po duševnih ali telesnih naporih, se z ničimer ne morete bolj osvežiti nego s
Brazay Francovim žganjem
Tudi gorka kopel, ki ji dolijete zadosti Rrazsy Fpancovega žganja učinkuje posebno osvežujoče in oživljajoče.
Naprodaj povsod.
St. 3636.
3673-1
Jubilejne ustanove.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1905 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov (osem po 50 K in deset po 20 K) za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov.
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani čo $4. »Avembra £9(15« Priloži naj se jim od občinskega iu župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj
zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika.
V Ljubljani, dne 3. novembra 1905.
Trgovska m obrtniška zbornica za Kranjsko.
proda se dobro ohraajra
klavir
po primerni ceni. — Ponudbe na uprav. „Slov. Naroda* pod „Klavir 29".
_ 3843-2
Mladenič
ki je dovršil spodnjo realko in trgovsko Solo s povoljnim uspehom in ki je vešč obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi, želi študijam primerne službe.
Naslov  pove upravništvo „Slov. NarodaM. 3625 sJ
I liriki m
kakor: nesrečna vojna z Japonci, krvavi nemiri in upori doma ter končni navidezno nenadni uspeh revolucije, so umevni le tistemu, ki pozna ruski narod, težnje in mišljenje raznih strauk ter ustroj te ogromne države.   O vsem tem se vsak Slovenec lahko pouči
iz objektivno pisanega dela    >♦< >—<  >*< >*<
(Ruske študije)
ki ga je na podstavi temeljitih stadij in lastnega opazovanja napisal
Bogumil Vcšnjak, pisec znameaitih ,,Zapiskov mladega potnika".
Knjiga obsezajoča 24 tiskanili pol z izvirno risbo na naslovni strani ovoja, izide v prihodnjih dneh.      Cena broš. K 4-» —, po pošti K 4.'30.
ZatozniSfvo £. Sch^entner v Sjubljani. 23129
„Ka
w
Zenitna
:!:
i
J
= ponudba.
NaduČitelj, star 27 let, bi se rad poročil z Ijubezojivo mladenko v starosti do 25 let, ki je primerno izobražena in ima nekaj premoženja. Ponudbe, Če mogoče s sliko, ki se takoj vrne, Da upravništvo ^Slovenskega Naroda" pod „Predpust 1906".      :$S71 i
Svojim cenjenim p. n. odjemalcem javljam vljudno, da preložim v sredo, 15- t- m- svojo
dro
iz sedanjega lokala v Šelenburgovih ulicah št. 3
Obenem sem precej spopolnil svojo zalogo samo z najboljšimi izdelki, tako da sem v prijetnem položaju, da morem svojim cenj. odjemalcem vsak čas postreči z naj-flolidnejšim blagom po najnižjih cenah.
Najvdaneje se zahvaljujoč za dosedanje zaupanje, se usojani zagotavljati, da ne opustim ničesar, da si cenj. dobrohotnost svojih p. n. odjemalcev ohranim tudi v bodoče.
Z odlčnim spoštovanjem
Anton Kane
3667-2 drogist. •
Zunanjo naročila se izvršujejo najtočnejše; kar ni u zalosi, se preskrbi u najkrajšem, času.
Veliko presenečenje!
Nikdar v življenju več take prilike!
500 komadov za gld. ISO.
1 prekrasno pozlačena, 36uridoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za Kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec ; ustnik za smotfce iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, l prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 ue njat moBD]iček za denar, 1 žepni nožen s pripravo, 1 par mansetnih gumbov, -naprsni gumbi, vsi iz double zlata s pa tentiranim zaklepom, mičen album 8 36 prekrasnimi slikami, 5 Šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, "20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 6e črez 400 raznih predmetov, ki bo v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredna, velja samo gld. l-80. Razpošilja proti postnemu povzetju, ali čo 3b68        se denar naprej posije
Dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch.Jungvvirth, Krakov št. 105.
NB Za neugajajoče se vrne denar.
3069
Jej te
juhe, omake, močnate jedi it. d. pa si
prihranite
■      draga sveža  jajca. =
Rabite
za pripravljanje
„Pacific"
močnati preparat iz posušenih
kurjih jajec,
V zavitkih od 10 vinarjev naprej. Y»pri»dMj povsod.
Generalna zaloga za Avstrijsko:
Ludvik Wild
Dunaj, VI. Magdalanenstr. 14 48.
Otvoritev trgovine.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem danes
* trgovino-filij alko *
li na Sv. Petra cesti št. 31 v hiši g. Lenčka
s manuhiktarnini, Mukncnini, platnenim in peri I nI m blagom.
Potrudil se bodem cenj. odjemalce z Izredno   nizkimi rcimniS, točno  poMtrežbo in   i«dn<i  nujno vej al m  trpežnim birajrtoni
£ji v vsakem oziru zadovoljiti.
jgjj Se priporočam z odličnim spoštovanjem
,! 3872-1 J« Keber. jg
Potrebščins za 3sro3a.de in ši^rilje. X S
Preselitev trgovine.
I
■a notarje,   odvetnike, trgovce ali banke se odda v stavbi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v prit!.'C i. 3226-12
Gospodje
ki so spretni za obiskovanje privatnih odjemalcev, se sprejmo pod jako ugodnimi pogoji. — Predstaviti se je od 9.—11. ure dopoldne v Gospodskih ulicah št. 15, pritličje, v pisarni na levo. 3642—3
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
mirti poči
dobro izurjen pri mizarskih strojih, ki si zna sam napraviti potrebno orodje za stroje. Nezmožni naj se ne oglašajo.
Kje — pove upravništvo „Siov. Naroda". 3453 16
Usojam si velecenjeuemu p. n. občinstvu vljudno javljati, da se nahaja od 7  novembra naprej moja
trgovino z rokavicami, obvezili in galanterijskim blagom
\r Židovskih ulicah štev. 5
poleg gostilne nps*i Lipi*1. b6!9-3
Trudil se bom, da bom imel vedno v zalogi najboljše vojaške in najfinejše dunajske glaoe-rokavice kakor tudi najnovejše zimske rokavice in kravate.
Priporočam se biagohotuosti cenj. p. n. občinstva z velespoštovanjem
A. KASCH.
C/3
£5
Anton Sare
v L.fitbl2ani
na Sv. Petra cesti št. 8
Zaloga ces.      kr. tvornice
za platneno, namizno in damastno blago
Norbert Langer & sinovi =   na  Moravskom =
platno vseh širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, sifon, širting, kreton, batist itd. itd.
Švicarske vezenine.
.-
Specialna trgovina za opreme nevest.
Moško, žensko, otroško in I perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje.
Opreme za neveste od R 350*— naprej.
Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled.
Z odličnim spoštovanjem
Anton Sare
Sv. Petra, cesta &t. 8
v Itjubljaal.    221.^- 19
					
1 & ** ■		Preselitev trgovine.			
	i	s mesta nazaj v	tem vljudno naznanjam, da sem se iz začasnega aa Francovesn nabrežju preselil zopet svoje prejšnje trgovinske prostore		
0 g*	h	nt.	Mestnem trm št 17		
	i <v	S preprij-.zno prošnjo  naj mi p. n. obciustvo do sedanje zaupanje in dobrohotnost ohrani v neprikrajšaui meri, se priporočam še nadaljnemu mnogoštevilnemu obisku z odličnim spoštovanjem			
i			J. Giontini		
1		3658 1	v Ljubljani.		
Najcenejša in največja domaČa eksportna tvrdka.
R a zpoš i 1 j a n j e švicarskih ur na vse kraje, sveta.
Urar In trgovec —3493-7
H. SUTTNER v Kranju
priporoča svojo izbornoz alogo najfinejših, [natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj sloveČih znamk: Šathausen, Ornega, Roskopf,  Urania i. t. d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski, verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka po  najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje J blago zares fino nT ceno je to, da ga razpo Šil jam po vsem svetu in imam tudi odjemalce nrarje in zlatarje glavnih mest." -* Ravno je izšel najnovejši Št. R05. Prava srebrna veliki Cenik, kateri se pošlje cilinder remont trpeino mm   ,    m* m. kolesje tu z močnimi po-
zastoni ln.poStniDe prosto.       krOT7 gl 4 86  ^ J
Moške ure v."naravne velikosti!   dol>rim ^e'k^^
Št. 102. Nikelnasta an-ker remont wRo»kopf*, trpeino kolesje gl. 2 45 enaka is pravega srebra gl 3*95, ista s S moč. srebr. pokrovi gl. 6.50.
1J_       j ***** gl 505.
3 dijaki
iščejo stanovanja pri kaki boljši rodbini.
Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 366 M
Sprejema {»varovanja Človeškega »v-iiOiva po ttairaznovrBtnej&ib kombinacijah pjd tako ugodnimi pogoji, ko o^beua druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje m smrt. » cKman.i&uiorlimj «e vplačili.
Vsak Član itn* po preteka petih tat pravico do dividende.
wm
xrz8i3«»33Q.XLfli zavarovalna bankavPra^i, Raz. fondi: 31,865.386-80 Z. Izplačan« odškodnina In kapitalljo. 82,737.159-57 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vaeeliozl tlavantko • narotfao upravo. 5—132
V« poJaamU daj«
(Baneralni za sto p v Ljubljani, oegar pisarne so v laetnej banenej hiši w <M<n»—1*^11« alleah štew« 19b*
Aawaraio pctunpia m oremi^nine prou po2armzn Škodam po najn.žuh cenami Škode cenjuje takoj in naikn'antnejc Ofciv* cajooijAi nloves, koder peataic
Dovoljuje iz Čistega dobička tadatnb podpore v narodne in obcnokoriatno oarDGuo
se takoj sprejmo 3654—2
pri staubeniku Trumlerju
Pred škofijo štev. 3.
Popolnoma  dresirana  nemška kocasta
lovska psica
(v 4. letu lova), dalje ena enoletna in ena dveletna lazbečar*.** se oddajo ceno.
Več v  žrebčarni   na   Selu pri Ljubljani. ,-662
Proda se iz proste roke velika
hisa
Izvrstno proženje kove električnim potom.
Z najpopolnejšo strojno napravo se kavna zrna pražijo popolnoma enakomerno in tako dobiva čist, do
brodiŠeč, okusen pridelek, ki je prijetnega učinka, pa ne provzroČa vročine. Posebni način, kako se kava praži, odpravlja vse škodljive tvarine, ki so nevarne živcem ; tako pražeoa kava je plemenita pijača, ki pospešuje prenavljanje in zdravje.
Že en poizkus Vas takoj uveri o izrednih prednostih novega pražeoja proti zastareli metodi. Za pra žeuje so od'očilna tale načela:
1. ) Najpopolnejša naprava za praženje in najpopolnejši tehnični obrat. 3600—3
2. ) Najskrbnejše preizkušanje vseh kavnih vrst glede Čistote in dobrote.
3) Hitra prodaja, vestna postrežba z izbranimi vrstami, največji promet z majhnim dobičkom
KARL PLANINŠEK
Dunajska cesta
(postaja električne cestne železnice).
Prva ljubljanska velika pražarna za kavo
v kateri se izvršuje gostilniška obrt, z lepim vrtom, verando, kegljiščem, lede I nico  in 5 prostornimi  kletmi,  ob cesti j tik farne cerkve. S610—3
Več se izve pri Jakobu Debeljaku, Poljane št. 19 nad Škofjo Loko.
Uatanovijeno leta 1642.
U ĆRKOSLIKdRJ*. SLIKARJI «J
]NAPISOV IN QK50V BRATA EBERLI
IfriSke ulke St 6 = V*^fa - Telefon It. 154. —
in sploh vse deželne pridelke
kupuje 3444—10 !
I
Ant. Kolenc v Celju. |
£    pozor!
Važno za gostilničarje in trgovce!
Vljudno ponudim svoje lastne, na razstavi v Parizu najvišje odlikovane izdelke, kakor:
fine 8U»ke (a la Prager), * unkf brez koze. najtiuejše l4r»nj«l4r- I*. K »»*>»*«-*■. inluine in Mink«'
(brunšviške), rebre«, rar^ku ni**ao (Panzetta), vrtilne BtOMe, vse vrste klobas, kakor:   fr«l'n 1--
tai*i<*e, velike in majhne, pariške, nafalade. (Extra-wurst), prrsan«* Iklobame itd. Vse prodajam po najnižji ceni. Razpošiljam po pošti ah železnici po povzetju.
Posebno opozarjam na sezono: uvjetnireifeili, t§>ezili ■tiet»eni!i, Jrtmilli in fiirtftvlh  klobHg, za katero kvaliteto sem dobil veliko pohvalo.   Dobivajo se vsako «r«*d» in ttoboto le v Ljubljani
na Marijinem trgu št. 2 in v Spodnji Šiški št. 150.
Na mnogobrojno naročitev najvljudneje vabi
J^r"*! t jlo Grolob
mesar in prekajevalec
= Spodnja Siska. =
jtazttanilo.
Usojam si cenjenim g. odjemalcem iz mesta in dežele vljudno naznanjati, da sem se s svojo staroznano prodajalno mesenih jestvin iz Prešernove uliee 5 preselil
no Marijin trs št. Z
Sosp. Seunisa hišo.
Presrčno se zahvaljujem vsem svojim cenjenim gosp. odjemalcem ter prosim tudi nadalje blagohotne naklonjenosti v novi trgovini.
Zagotavljam, da bodem tudi v bodoče svojim cenjenim gosp. odjemaleem postregel z vedno svežim blagom in točno postrežbo. 3664 — 1
Z najodlienejsim spoštovanjem vdani
*a*8lO Goiob
mesar in prekajevalec mesa
== t spodnji Šiški. .
Kravje surovo maslo
4 gld., koštrunovo meso, zadnji deij 2 gld. za 10 funtov; 5 funtov smrovega masla, 5 funtov medu 3 gld.
K0CH19. Tluste (AvStr.)
Klavir
dobro obranjen, se odda.
Praša se pri gosp. Fran Remicul na Zelenem hribu. MM—II
Učenca
iz poštene hiše,  in s  potrebno šolsko izobrazbo sprejme v Špecerijsko prodajalno in glavno zalogo tobaka
Gnorlel JeloušeK na Vrhniki.
Za prirejanje teaelic ali manjših'
koncertov
je gg. re$tavrater.«em in p. n. dru« štvom (tndi na deželi) na razpolago dobro izvežban ^šra^el-trio".
Ponudbe sprejema: kapelnik J os ; Jungman, Nova ul ca št. 3.   3653—i
Pristni dobri
brinjevec
se dobi pri        3019 12
L.SEBENIKUvSp.8iški.
Edina prilika!
Ker se firma
Pot na Resi j evo cesto!
it u LjubUanl m samo na Resljeol cesti 3
v najkrajšem rasu opusti, se bo vsa še precej velika zaloga
od srede, dne 15. novembra 1905 naprej
potom
9
oddajala za vsako sprejemljivo cend.
najfinejšega naturel-šifona, celi kosi (15 m) imitt svilnatih klotastih odej .... kos velourskih preprog (najfin. juta-pliš) kos sedaj posteljnih garn., 2 postelj., 1 namiz. prt kos sedaj batistastik predpasnikov . . . . kos samo lodnastih kril, zgotovljenih ,
stovoljne
	6    O O	
gld.	1-80	300
«	3-30	150
n	2-95	50
n	1-35	65
»i	350	45
	— 17	40
n	1-75	Velika
O
Med tem je:
volnatih, svilnat, in barhent. bluz kos naprej od gld. paletotov, plascev, in ovratnikov „ moških oblek popolnih, zgotovlj.,   „      „ „ h        „ „    dobra izgot.
n n 'i n
*        .,          „    najtln. moda „ lodnastih plaščev.....,.      „ „
—t>;> 3-90 5-80 8-50
12— 380
— .19
iluatega blaga za  bluze, damskega modnega blaga za obleke, moškega blaga, sukna, pristnega platnenega blaga, platna za rjuhe, pletenin, moških srajc in ovratnikov, dežnikov itd. čudovito ceno.
Različni ostanki zgorajšnjih predmetov izredno ceno , -
Popolnoma   nov Griznerjev   šivalni   stroj.   —   Popolnoma  nova registrirna blagajna Nat. Cash. Reg. Co.
Dalje se prodajo različne stelaže, pudelni in galerija z ograjo.
Začetek v sredo, dne 15. novembra ob 9. uri zjutraj.
'sdaiatelj la odgovorni areonik: Dr« Ivan Tftviar.
In nak »Marodp«
7356
WU