Leto LXV~ št* 222
Ljubljana,
Cen
Izhaja vsak dan popoldne, tevzemži nedelje in praznike. — Znseratt do 90 petit iTMn 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inseratJ petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratoi davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN tJPRA VNISTVO LJUBLJANA, Kna/ljeva ulica st. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 8125 m 3126
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100.
NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. flt. 26.    JESENICE, Ob kolodvoru 101. — i--
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
NOV HENDERS0N0V PREDLOG
Henderson pripravlja novo posredovalno akcijo, da H pritegnil Nemčijo k nadaljnjemu sodelovanju na razorožitveni konferenci
Pariz, 30. septembra. Diplomatski Sopisnik Havasa poroča, da je predsednik razorožitvene konference Henderson. ki .ie predvčeraj^rm odpotoval v London, pred odhodom izročil svojim tovarišem v predsedništvu konference načrt izjave, ki jo namerava podati 10. oktobra t. L, če bi se dotlej dosegel sporazum o besedilu te izjave. Izjavo je že odobrila angleška vla-
da. Diplomatski sotrudnik Havasa doznava, da je g. Henderson v tem načrtu izjave Dostavil tri načela, ki naj bi shržala za temeb dfiskusije o bodoči razorožitveni konvenciji. Ta načela so:
1. Nemčija se ne sme ponovno oborožiti;
2. druge države, ki so močnejše oborožene, morajo svojo oborožitev znižati;
Tudi Italija omejuje uvoz
Z novimi carinskimi tn deviznimi ukrepi je italijanska vlada omejita uvoz rz Francije, Nemčije in Jugoslavije — Nedoslednost fašistične
poHtike
Rim, 30. sept. V poslednjih mesecih je italijanska vlada vztrajno nagrlaševala potrebo ozdravljenja gospodarskih in finančnih razmer v Evropi ter je neprestano zahtevala celo vrsto sistematičnih akcij za ublažitev in po možnosti za ukinitev vsen omejitev in ovir carinskega in monr-polskega značaja, ki so jih uvedle razne države zaradi tega. ker so se jim zdela edino sredstvo, da vsaj nekoliko preprečijo težke posledice gospodarske depresije. Na ta način so se pričeli ustvarjati v raznih delih Evrope zaprti gospodarski sistemi, 3ci so bili po mišljenju italijanskih uradnih krog^ov deloma resnično nevarnega, deloma pa le pali jati vnega značaja. Italijanski politiki, finančno ministrstvo in ministrstvo za korporacije so opetovano nagla-šaH, da se Italija ne bo spuščala v tako politiko, da ji omejitve v prometu in devizah sploh niso potrebne, ker je njen finančni in gospodarski položaj spričo dalekovidnosti fašističnega režima stabilen in neomajen, še v Stresi so italijanski zastopniki uporno branili to fašistično stališče ter zahtevali ukinitev vseh rmejitev kot nujen pogoj za nov normalni razvoj trgovine in prometa in preko teh za obnovo evropskega gospodarstva.
Čim pa se je zaključila konferenca, v Stres: in je bilo izročeno poročilo o posvetovanjih na tej konferenci odboru za evropsko unijo, ki se sestane v ženevi, da ga prouči, je italijanska vlada nepričakovano izdala restrinktivne ukrepe, ki pomenijo omejitev trgovinskega prometa med Italijo na eni in Francijo. Nemčijo in Jugoslavijo na drugi strani.
Prvi ukrep je bil ta, da se carinske takse pri uvozu trgovskega blaga iz Francije progresivno v sorazmerju s količino uvoženega blaga v določenih razdobjih povišajo. Te dodatne takse so bile tabeli rane in cbsegajo vse sirovine, polfabrikate in izgotovljeno blago, ki ga uvaža Italija jx Franca je. V utemeljitvi te odredbe navajajo italijanski uradni krogi, da je Italija spričo francoskega kontingentiranja italijanskega uvoza v Francijo prisiljena ukreniti vse potrebno za obrambo svojih interesov, ki jih ogrožajo z raznimi re-presalijami države, s katerimi je v trgovinskih rdnošajih.
Drugi ukrep je določal omejitev transfera deviz v trgovskem prometu z Nemčijo. Od 1. julija dalje je bil v veljavi za trgovski
promet med Italijo in Nemčijo sporazum o delnem kliringu. Določeno je bilo, da bo veljal ta sporazum do 30. septembra t. 1. Italijanska vlada pa je sedaj, kakor pravi rimski službeni komentar, spoznala, da se ta sporazum ni obnesel tako, kakor je bilo pričakovati in da poleg tega nemška vlada sploh nima namena podaljšati ga še za nadaljnjo dobo. Zaradi tega je rimska vlada sklenila s 1. oktobrom uveljaviti posebne devizne omejitve napram Nemčiji. Plačevanje italijanskih dolgov se bo izvajalo le s posredovanjem italijanskih bank in italijanske terjatve v Nemčiji se bodo vot i rale z vsotami, ki jih Italija dolguje nemškim izvoznikom. Te operacije bo izvrševal nacionalni zavod za devize v prometu z inozemstvom.
Tretji ukrep, ki se nanaša na Jugoslavijo, je bil objavljen včeraj v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale« in je nekoliko blažjega značaja nego so ukrepi, ki se nanašajo na Nemčijo in Francijo. Rimski fašistični listi poročajo, da imajo ti ukrepi italijanske vlade namen zaščititi italijanske gospodarske interese. Gospodarske omejitve, ki so se uvedle v državah, s katerim je Italija v trgovinskih odnošajih, so pomenile težek udarec za italijanske izvoznike. Italijanska vlada je bila prisiljena izdati take ukrepe, ker imajo značaj legalne obrambe. Italija
ima, kakor vse druge države, pravico braniti svoje interese in pred vsem interese svojih izvoznikov, ki imajo pravico zahtevati, da se njihovo blago tudi plača. Dočim so italijanski trgovci plačevali uvoženo blago redno in brez restrinkcij, izvozniki niso prišli do svojega denarja. Spričo tega so se v inozemstvu nabrali veliki snopi deviz italijanske pr oveni en ce, med tem ko je bil uvoz deviz v Italijo paraliziran. To velja zlasti za Nemčijo. Kar se pa tiče Jugoslavije, je bila prav tako postrebna restrmk-tivna devizna politika že spričo tega, ker je italijanski deficit v trgovinski bilanci med obema državama vedno bolj naraščal. Prav tako italijanska vlada napram Franciji ne more ničesar drugega ukreniti, nego da uvede posebne takse na uvoz francoskega blaga.
Zločinski atentat v Beogradu
Davi je neznanec izrodi nekemu nosaču kovčeg, da ga ponese v Oficirski dom — Tam pa je kovčeg eksplodiral m je bil nosač obit
Beograd, 30. septembra. AA. Davi okoti 6. ure je neznanec, aftar kakih 28 do 35 let, srednje postave hi zagorelega obraza, oblečen v temno obleko, srečal na ulici pri Svetosavski cerkvi nosača Djura Kresovi ca m mu izročil majhen ročni kovčeg, popolnoma nov, svetlorjave barve iz impregnJranega kartona, dolg 35 do 40 cm, visok kakih 30 cm in širok okoli 30 cm, z naročilom, naj ga odnese v oficirski dom in ga tam počaka. Nosač je kovčeg odnesel v vestibul oficirskega doma in
čakal, da se neznanec vrne. Okofl 7.20 pa je kovčeg eksplodiral s bodo detonacijo in hudo ranfl nosača Kresovtća, ki je čez eno uro za ranami umri. Lahko ranjena je tudi služkinja doma fepa-semia Bozićeva, ki 9e Je nahajala v neposredni bližini kovčega. Zaradi detonacije se je razbflo več oken na oficirskem doma. Uprava mesta Beograda je razpisala 20.000 Dfn nagrade tistemu, Id bi pripomogel, da se ate-tator aretira.
Hud vihar na francoski rivijeri
Besnenju orkana so se pridružili se nalivi, tako da so nastale cele poplave
vihar razdejal severno - vzhodni do! mesteca in vsa dolina je pod vodo. Tramvajski promet je prekinjen. Obiastva so takoj začela reševati prebivalstvo. K srefi človeških
Pariz, 30. septembra. AA. V prejšnji noži je besnela hnda nevihta po vsej obali med Cainesom in Saint Raphaelom. Materijalna škoda je ogromna. Državna cesta št 7 je popolnoma razdejana in poplavljena. Promet je prekinjen. Valovje je preplavilo železniško progo v dolžini treb kilometrov Na promenadi v Cannesu se je zrušil 15 m dolg zid m zaprl cesto. V Saint Rapbaeia je
3. enakopravnost v oboroževanja se prizna vsem pogodbenim strankam.
Havasov diplomatski sotrudnik doznava, da je kakor vse kaže angleški zunanji minister John Simon sporazumen s tem Hendersonovim načrtom. Ne ve pa se še, kako sodijo o njem druge delegacije. Henderson upa, da bi se na ta način Nemčija zopet pritegnila k sodelovanju na razorožitveni korrferertoi.
žrtev ni bilo razen malega števila ranjen-
cev.
San t Raphael. 30. septembra. A A. Ob Garonni je divjal nenavadno besen vihar, ki je povzročil ogromno škodo.   Natrvi   so po-
plavili ogromna ozemlja- Ponekod se je moralo prebivalstvo rešiti na strehe. Iz bližnjih mest so poslali vojaške oddelke, da rešijo ogrožene vasi in naselja. Dozdaj še ni poročil o človeških žrtvah.
N«wyork, 29. septembra. AA. Orkan, ki je razdejal otok Portorico, ponehava. Meteorološki list pravi, da se vihar pomika proti zapadu. Hitrost je znatno popustila-Škoda na Portoriki znaša več milijonov dolarjev.
Novi angleški ministri
London, 30. septembra AA. Kralj je podpisal odlok o imenovanju konservativcev Johna Gilmourja in Walterja EMiotta za notranjega in kmetijskega ministra ter liberala Gotfreva Collinsa za državnega tajnika za škotsko.
Iz policijske kronike
Ijftsb^rana, 30. septembra.
Poficjff i c prišla v roke pustolovka velikega kova. Gre za komaj 22Te*no Rožo B., doma iz Mengša, ki je bila za-sJedovana zaradi nastopa sedemmesečne kazni, a se ie zrn al a oblas+vom soretno umikati in je zadhiie čase izvršiila še serijo novih sleparij. Tako je natveraiUa bivši zaščitni sestri Ivani Vovtoovi, (te iira v zas-tavfa" a klici šivalni stron, ki bo drugi teden zaipadetl, ker njima denarja, da bi plačala zastav^alrri-no. »Skoda,« je pripornni3a, »de bi šel za tak denar, ko je skorad popolnoma nov.« Vovtkova se je res dađa pregovoriti in jI je posodtfla 800 Din, da bd lahfco vzela šivalni stroj iz zastavftaSmiea.
Čez nekaj dni je Roza res rjriipefljala lap nov šivalna stroj, Vovkova H ie na morala izplačati zani še 700 Din. Kmain je Vovkova zvedela, da šivalni stroj nri Rozina last, temveč ga je vzeta na obroke pri fevrdki Ignac Vov, fctfer je dara na račun 600 Din, seveda pa ni imela namena s trota nlbofc pflačati.
Ftosestaćkovi hčerin Marili Okomovi iz Bflatne vasi, občina Šmarje, je natvezrla, da ima tooncesisjo za otvoritev lastne gostilne, da pa potrebuje nekad denarja, fe-vabfla jd je na ta način okrog 1600 Din. Na fcrgo j* posesrtndci Frančiški Nov os ©krvi rzva±w&a košaro grozdja, češ, (ta je branj evka m da ga ho na tngm prodala, pia-čaJa jS bo pa grozdje po prodaji. Oškodovala io je na ta mački za okrog 30G Din.
Poficšja ie predela še več prijav o po-sUovantrn te pnstofovfce in wse kaže, da je naibrž oškodovala mnogo strank, ki tega Še nteo prnjavfle poflficijfi. Prizadeti naj se javijo na priMfcfci opravi, soba št 23.
Na Tabora je b3o danes ponoS ukradeno Crvine Šrrtrtefcn 3000 Din vredno modro ptedkano bok) znamke »Jurete.
★
Na ZaJođcf cesti v Mostah, se le včeraj popotone v bfši peka Jezerska pripetila precej hnda nesreča, kartere žrtev je postala lOletea Emirja Prinčeva. S svojo prtrateJpco Zlato JezerStoovo si je hotela nakodrani lase* pa sta vfifi šjtirtt v samo-var in ker je zelo sflafoo gorel, je Jezer-štora pihala vani. Nenadoma je iz samo-varja švignil ptemen in hipoma se je Prinčevi vneta obleka. Otrok je bil takoj v pramen Si, na njegove obupne klice je pa p rinite! pekovska pomočnik France Cepin m pričel gorečo dekfcco gasiti. Posrečilo se mu ie, da je plamen zadušil, čeprav se je pri tem precej opekel DeMica je dobita hode opektrne po vsem spreMem defu telesa.
Prvo pomoč jI Je raxfrl bližnji zdravnate dr. Perfco, ki jo je s svojim avtomobilom prepetjaJ v bolnico. Nesrečo sta zakriviti deklestef sami.
IzletaBU vlak LraMfcma-Bohinjska Bistrica !■ Kranjska gora. V nedeljo 2. oktobra bo ob ugodnem vremenu vozil izletniški vlak na progi Ljubfjana-Botnnjska Bistrica jezero, oziroma Rateče-Ptaojoa in obratno.
Avstrija in Jugoslavija
Is razgovora
s poslevodečim predsednikom AJTZ na Dunaju dr. Stirlingom
Ljubljane, 30. septembra.
Iz Ljubljane se je z opoldanskim brzo« vlakom odpeljal na Dunaj, kamor ga je bnr-zojavno klicala neodložljiva dolžnost, odličen in xa vse naše gospodarstvo pomemben gost nečega mesta in naše države, namreč poslevodeci predsednik avstrijsiko-ji^gosioveaske trgovske zbornice ne Dunaju g. dr. Evgen Stirlirtg. Prodno se je predsednik dunajske komore odpeljal, je kot svetelko izobražen in srvetsbo informiran Stavek sprejel še novinarje ter jim dal prav važne podatke o svojem potovanju po oeM državi in pojasnila, ki bodo rarz?ve-seltla tudi nase gospodarske kroge.
Prerident g. dr. Stirrmg je prišel v našo državo na povabijo našega poslenika na I>unaju Nastasijevića. ki po izjavi prezii-denta z veliko vnemo pospešuje gospodar* ske stike med obema državama, srptoh pa vplivm* dunajski gospodarstvenik smatra poslanika Nastasijevića za temeljito gospodarsko orijentirarnega, kar je pač v prid obema državama.
Posnemamo njegove besede, da je iz Beograda skozi romantično in krasotno Bosno, skozi solmano deželo Čudežev Dalmacijo in beli Zagreb prišel v jugoslavensko Švico, našo Ljubljano.
Bohinjsko jezero, kraljevski Bled, ki ga je poznal še kot »Veldeser Paradies«, Kranjska gora, bogastvo rjajoudovrtejSih zdravilnih kopaiiSč, vse skupaj pa biseri edinstvene lepote, ki morajo očarati vsakega tujca, tudi mene vedno očarajo, kadar pridem v vaše kraje.
Na žalost je to pot moje bivanje v tej prekrasni krajini prekratko, ker me nujni opravki kličejo na Dunaj. Gtoboko so me gamifle mnoge in povsod mi izkazovane simpatije in pazljivosti, da se čutim počaščenega ter se v imenu naše komore, kakor tudi v svojem imenu predvsem zahvaljujem tisku, obenem mi pa ta prijazen sprejem daje novih vapodbuid in povečano ambicijo, da bom z vsemri s4lami. ki so mi na ra/zpolaigo. še dailje delal na dobrih odnošajih med Jugoslavijo m Avstrijo.
V današnjih, tako obupnih časih, ki ne dovoljujejo niti najmanjšega žarka upanja na skorajšnjo rabodjsaoje težko preizkuse* ne Evrope, mi je v poeebno veselje, da lahko ugotovim, s kako veKkim razumev*-njem in ljubeznijo pospešujejo naša stremljenja poHicanri in vsa javnost. Posebno ugodna ae mri zdi možnost veaje inteniziv-nosti pri pospeševanju tujskega prometa med Jugoslavijo in Avstrijo. Posebno Slovenija bi bila primerna, da bi jo v n*eoxkr-žavnem prometu poizkusila od avstrijskih zveznih železnic s tako velikinn uspehom uvedeno novost cenenih voženj na wec kend in tako imernovatnfSi voženj brez cilja. Ne bom zamudil stika v tej smeri s kom-peteufamnri činitelji ter verujem, da je uspeh zagotovljen. Verjamem, da bi bila prarv interesantna weekend vožnja v Maribor in Ljubljano m za poskušn jo vožnja na Dunaj tudi iz teli mest.
Kar rmam še povedati, je pa samo to, da moramo navzbe tako zelo težkim časom delati s pogumom in vtztrsijnostjo fer se v^rrajno boriti, da te 5ase prestanemo, san je tnx£ v teh easfh ie mnogo možnosti za zboljšanje razmer. Samo zdrarv OjpHImfegm Ima v teh Susfli laMeo uspeh   in Jogoslo*
iia v ČOn?
Dr. Jefhc pri Herrioto
Pariš, 90. septembra. AA. Dopisnik Havasa fjorooa Ie Ženeve, da je predsednik francoske vlade m zunanji minister Herriot imel včeraj več razgovorov z raznimi delegati, med njfmi tudi s ngosloverjskim delegatom Bogoljubom Jefričem. Po poročilu Havasa se je razgovor med Herriotom in Jefričem vrtal okoli tngovinskm vprašanj, Id so v zveari z izvozom in uvozom Jugoslavije in Francije.
Nova
Pariz, 30. septembra, s. Agence >Havasc javlja iz Baeooa Airesa, da je kljub včerajšnjim pomirjevalnim poizkusom čilske vlade, položaj v Antifogasti zelo vznemirljiv, b Mandoze prihajajo poročila, da je v Antifo-gasti izbruhnil upor. Po poročilu iz Santiaga je poveljnik posadke v Antifogasti, ki ga podpirajo pofitične stranke, odklonil zahtevo po odstopu.
Prelri sod v Budimpešti
Budimpešta. 30. septembra. Preki sod je davi obsodil 27-letneca nezaposlenega dnevnica rja Josipa Edra, ki je 19. septembra z dvema streloma iz revolverja ubil in oropal neko gostilničarko na smrt na veša-lita. Eder je do poslednjega trenutka tajil krivdo, čeprav jo je državni tožilec docela dokazal- Kot dokazila so služili odtisi prstov
vensko-avstrijska trgovska komora bo delala v tej smeri neumorno dalje ter prosi in klioe vse in vsakega k r>odelovanju.
V Beogradu se je g. dr. Stirling sevcxla javil na. dvoru m obiskal vsa ministrstva, borzo, župana in Trgovsko zbornico, kjer je imel povsod važne razgovore, v zbornici pa tudi obširno predav.injc Prav ta" ko je v Sarajevu obiskal bana, župana in predsedaiika zbornice, kar je storil tuidi v Dubrovniku, na Cetfinju oz. v Podgorici m pa v Splitu, kjer je s častnim rjredsedinii-kom Jugoslovemsko-avstrijske trejovske komore, bivšim našim poslanikom dr. Arugje-lanovićem, ki še vodno z največjo kvten-zivnostjo sodeiuje na poglobitvi medseb i-nih. gospodars>k?ih srt»fkov, obiskal batna in župana ter je v Trgovski zi>omvci imal važen razgovor s predsednikom in uradiri; Stvom. V Zagrebu se ni mogel oglas#i pri banu. ker je bil bolan, zato je pa konfe-riral 6 podbanom in žjupainorn ter obiskal seveda tudi borzo m Trgovsko zrKMnico, kjer je dobil zilasti mnogo informacij o predmetih, ki prihajajo v pošte v za izvoz v Avstrijo. Povsod so odličnemu gostu seveda prirejali n&jpezljivejše ^prejeme iu tako je ob njegovem obisku priredil čaja*n-ko rudi avstrijski poslamk Ploenies v Beogradu, a poslanik Nastasijevrić veldk d'fner. Da so pri razgorvorih povsod sodelovali tudi avstrijski konzuli z nasveti in informacijami, ni treba nrirtii amen jari.
V Ljulbljani je bil predsednik gosp. dr. Stirlinig pri bamu in podlbenu na vaižnem rajigovoru, pnav teiko pa tudi pri žaipaimi ~.n podžupanu, razen toga je pa koTkferiral s rjredsednnlcom ZTOI g. Jela5inom, ki je svetnik Ju^goslorvensko-avstrijsike zfeornJce enako kalGor senator g. dr. Novsbk, b" ga je dobrodošli ijospod tuxii oibiakal.
Mod n€ijvaižJncj§irnii njego^mi raatg0f70-ri so bila pa pogajam ja z rmriiistrom tirgo-vine g. MohoriJem rn miniistnsikim prodsc»d-iTikom dr. Srnici čem zaTadi i-zivoza lO.OOO vagonov koruze, ki bo feudi reo:Pifzan-«rL ce *e izlcljuSi iz oficijelnega klirin<ga m porawnia s privatnim kHrin^jom proti iodrustri^d kornipon za*ciji, kar se najbrž tudi zgodL
Znameniti gosrMxiaTst\'eniik jc predvsem, poudarjali, da vsaika država hoče izer>ač?fl< bilanco izrvoza in urvo/a, k»r je med Av< stri jo in Jugoskuvijo že prarv za. pnemr doseženo, ker je le malenkostni prirAtek na strani Avstrije. Pnav bn bHo, 5e hi se še bolj pospešili agrarni ifzvoz iz Juc?osian«ije, kakor rodi indwsti»rjlsiki nwoe iz Av«rtai»je, da bi brla tehtnica vedno v rawnove^ii. kar je želja vseh, saj smo nn^tc^cieifce narvnecajni drug na drugega.
Ker je torej ti^govvisdca bfilanca med Avstrijo m Jugoslavijo izravnana, so mogoči idealni stiki med obema di'žarvmua, Id bodo v korist vsemu prebi^atetvn mHeh dobrih sosed.
Pri slovesu je rjre^ideirtt g dr. Sfirltag. kri potaje po meši državi s swoj9m brartx)ms kri je tudi doktor, z n^jveSjo fcjubesmrvosr-jo zopet poudarjal, kadoo paketno se počuti v Ljubljamfi ter se ponovno zahrvatKIl tw. prijazen sprejem vsem, kfi se je srečal z njimi. V hotelu Union je navzočnost važnega gosta vzbudila največjo pokornost, da je bOo žrviljenje v hotelu ves čas izredno živahno, vsi so pa bv'rTr.i-i^ 'TT-norst
gOSfeO.
in izpovedi 28 prič. Eder pa je tudi potem bo je bila že proglašena sodba, zatrjeval, da je nedolžen. Izjavljal je, da ga ni bik) nikoli v oni nesrečni gostilni. Obsodba je bila izvršena popoldne.
4  Veflfce poneverbe v Bukarešti
Bukarešta, 30 septembra g. Blagajnik mostne uprave Pompeu Tanciulescu se je uatreMl, ko je zvedel, da bodo kontrolirali blagajno. Ugotovili so, da je v zadnjem času poneveril milijon lejev iz mestne bi aga j-
Vafotemaras oproščen
Kovno, 30. septembra s. Bivši ministrski predsednik Waloemaxas, ki je bil osumljen, da za uporabo 51.000 danskih, kron, ki jtti je kot predujem dvignil leta W18., ni dal dovolj dokazov, je bil od naj-višjega sodišča oproščen.
LJUBLJANSKA BORZA. '
Devize: Amsterdam 2309.5*7—2320.03, ĐertJn 1366.6&—137549, Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 198-14 do 199.74, Newyork ček 5727.70—5755.96, Pariz 225.24—226.35, Prasra 170.12—170.98, Trst 20435—296.75.
INOZEMSKE BORZE.
Cnrib: Pariz 20-82 in pol, London 17.91. Newyork 518 in tri četrt, Bruselj 72.05, Milan 26.61, Madrid 42.45, Amsterdam 208.40. Berlin 123.40, Sofija 3.74, Praga 15.35, Varšava 58.r0, Bukarešta 3.06.
Vpisovanje na univerzi
Nad polovica naših dijakov revnih — Največ je jurlstov
in tehnikov
Ljubljana, 30. septembra. V parnpoznj slavnostni dvorani univerze, kjer je nekdaj dežefcnć zbor reševal usodo dežele Kranjske, in se potegoval za ustanovitev slovenske univerze, se že od ponedeljka gnete akademska mladina, da se vp;Še na fakulteto, ki ji v njen: sveži fantaziji obeta najslavnejšo karijero. Koliko mladih mož vidiš sedeti na predsedniški tribuni in gospodične že sanjarijo, kako bodo čez toliko ;n toliko let njih prijateljice zelene, ko bodo one pri svetosavski nroslavi kot soproge prvih odKčo&ov v prvi vrsti foteljev obračale pozornost vseh dostojaim\ etrh gospodov na sebe. Te so menda še najpametnejše, ki računajo, da jih bo možitev pripeljala do časti mehkega stola.
Ob straneh pulta za zapisnikarje stoje še mize za stenografe, seda.i pa pri prvi med kopo papirja in dokumentov sedi kve-stor g. Tome z odprtim pravilnikom o vpisnini in Šolnini pred seboj. Imena novih meščanov alimae* matris A«exandrinae vpisuje in tudi starih bajt, obnem pa računa, koliko morajo odrajtati v gotovini. Z lestvice izračuna šolnino, ki se ravna po direktnih davkih staršev mladine. Če starši plačajo 300 Din neposrednega davka, znaša solina 150 Din. onfi dija&i pa, ki njih starši plačajo man; davka, so pa šolnine oproščeni. Se posebej le upisnina 1°0 Din, ki je torej za 100 odstottkov višja od vpisnine na srednjih šolah.
So-kiina pri sinovih bogatih ali pravilneje« pri  sinovih  ta<kih  staršev,  ki   ne znajo
prikriti bogastva in plačujejo davke od do pravici navedenega premoženja, bi pa moral: plačat: tudi po več tisočakov šolnine, no tako težkih papančkov je pa pri nas malo in je šolnina včeraj dosegla šele 600 dinarjev. Zlati n:'adini se še seveda ne mudi k vpisovanju. Čigar starši plačajo pod 300 Din direktnih davkov, jo šolnine oproščen, vpisnine pa on:, ki prinese ubož-no izpričevalo. Ali za pisanje ubo-žnih izpričeval so župan: tako uslužni, da je bilo v ponedeVek polmo dijakov oproščenih vpisnine. Ko se je pa davčni upravi čudno zdelo, da je toliko oproščen.ih so z univerze pobarali finančno direkcijo, ki jim je pokazala majhem kaveljček, da se smejo ubožna izpričevala izdajati le onim. k: Plačajo pod 60 Din direktnega davka. Polno ubožnih izpričeval je torej neveljavnih, ker imajo vsi dijaki od davčnih uprav tudi navedbe o davk:h. zato bo pa mnogo dijakov moralo poiskati še 1O0 Din, ki so si jih upali z u«božn:m: izpričevali prihraniti. Celo tak: so imeli ubožna izpričeval, ki njih starši plačujejo čez 1000 Din neposrednih davkov. Zdi se nam. da taki morda tudi lažje dobo ubožna izpričevala kot sinovi reveže v.
Pri pregledovan i« predpisov davkov iz raznfh držav :ma pa kvestor g. Tome še drug mučen mravek. Na naši univerzi študirajo namreč študentje, ki njih starši pla-čtriefo davke v Češk^sVi-vaški republiki, na Romskem,   v   Avstriji in tudi v Ameriki,
zato pa mora tuje valute preračunavati v dmarjf po dnevnem kurzu.
Zanimivo je tudi, koliko šolnine plačujejo sinovi raznih stanov. Šolnina namreč ne raste vzporedno z davki, niti se z njimi ne viša v progresiji, da bi oni, ki lažje plačajo, primeroma več plačevali, kakor oni, kj plačirjejo malo davkov, v resnici je pa narobe, ker se s čim višjim davkom odstotek šolnine vedno niža. Kakor smo že povedali, plača dijak pri 300 Din davka 150 Din šolnine, torej za oba semestra leta celoten davek plus 200 Din vpisnine, tako da s šolnino plača skoraj dvojni davek. Če ima pa oče predpisanih 15.000 Din davkov, ki so seveda pogosto v zastarrku. pa sinko plača le 600 Din za scimester, torej z vpisnino le po 1400 Din na leto, da vsote davkov ne doseže niti v desetih letih, torej plača revež okiroglo ?5krat več. Tako sin enega naših najuglednejših odvetnikov pTača za semester 450 Din šokrine od 4000—#V>0 Di n davka svojega očeta, vin policijskega agenta je plačal 250 Din šolnine od 1000—1500 Dim davka in sin pisarniškega oiicijala celo 350 Din.
Ker še ni dijakov iz Srbije-in Dalmacije, se jih je do včeraj vpisalo šele 412 in je bilo 2.57 oproščenih, kar dokazuje, da :e nad polovico slovenskih dijakov revnih.
Ko je vse plačano, je dijak vpisan tudi v dnevn'k za davčno upravo zaradi obračuna, če je šolnina pravilno plačana. Denar je nakazan vsak dan po poštni hra-'■'ci davčni upravi.
Prt; pultu za zapisnikarje ga. Skrbrn-Skova žigosa priglasnice za profesorje in : indekse ter sprejema legitimacije. Njej tudi mora vsak dijak plačati 90 Din za bolniško blagajno.
Na oni strani pri drugi nnizi za stenografe je pa srečnejši gospod namreč g-Sporo iz računovodstva, ki še enkrat kontrolira račun in sprejema denar ter izdaja pobotoice. Prvi dan je kasiral le 15 tisočakov, nato pa vsak dan več tako. da je včeraj nabral že I8L060 Din. raču*ia pa s kolki za vpisnino na pičel milijonček. Računajo namreč, da se bo do 4. oktobra vpisalo vsaj 1900, dijakov kot lani, ker se šolnina prav nič ne» pozna, da bi se jih vpisovalo manj kot lani. Zaradi taks se pa ne vpisujejo več izredni dijaki, da se ie za izrednega slušatelja vpisal dosedaj šele wmo en teoiog, a še ta je šolnine oproščen. Največ je juristov in tehnikov, ženske se pa sko-raj vse vpisujejo na filozofsko fakulteto, a še teh mnojro ne ab-soivira, ker se raje prej pomože.
Fantje si izposojajo denar kjerkoli in prav ž";v»j1hk) debatirajo o taksah, kdor na nima. se pa sc-veda ne more vpisati. Gneča v dvorani je ves čas velika, da inajo uradniki čez glavo dela in morajo delo tudi potegni.ti čez 13. uro, najbrž bodo pa morali podaljšati tudi vpisovanje čez 4. oktober, ker m::ngo sinov čaka na plače staršev in na dobrodušne prijatelje akademske mladine.
Prva operna noviteta v sezoni
Alfreda šahovskega opera »Hlapec Jernej«
Ljubljana. 30. septembra.
Naj zarnom enkrat od konca in kon«'a-tuiem: Za otvoritev operne sezone smo doživeli snoci izredno zanimivo, izredno talentirano ustvarjeno. vz?ledno izvaiano in prav apartno uprizorjeno operno noviteto.
Lepa. vsega priznanja vredna pieteta ie vodila upravo, da ie sprejela v naš repertoar to delo: hvaležnost do Ivana Cankarja, ki je predvsem s svojo povestjo o hlapci Jerneju z Belajnove zanesel sloves naše knjine v tuji svet in pa hvaležnost do moravsko nemškega skladatelja Alfr. Mahovv-skeiia, ki je na slovensko umetniško delo tik pred svojo smrijo ustvaril svoj genijalni operni prvenee.
Vsi ^sodelujoči so se posvetili z gorečnostjo zelo težki nalogi, in vsak zase je storil kar je znal in zmogel, da je muzikalna drama ^Hlapen Jernej - doživela svojo drugo krstno predstavo, ki bi je bil Mahovvsk: vesel. Dirigent g. dr. Svara je ritmično močno zapleteno delo preštudiral do dna. naštudiral vzorno in dirigiral odlično; režiser £T. D e 1 a k se je vsaj v bistvu ravnal po skladateljevi želii in pustil, da simbol sicer prevladuje, a ne vlada brez realistike, in inscenator s. U 1 i a n i Š č e v se je takisto držal avtorjeve zahteve: Odrske slike naj bodo stilizirane- Vse. kar se godi okro<i Jerneja, naj je samo življenjski sejem, ki naj se prikazuje tem bolj sparen, Čim bo^ se čuti Jernej po krivici odrivan,- Kakor režiser pa ?e je tudi inscenator izognil vsaj hudi pretiranosti.
Ogromno Jernejevo partijo, ki dominira nad vsemi epi/odami kakor orjak nad pritlikavci, je izvajal Primožič z vso poglobljenostjo in jo podajal tako pevski kakor igralski umetniško izravnano, naravno, prisrčno in brez vsakršne teatralike. a »lajajoč ji čim več različnih barv, stopnjujoč jo od prizora do prizora in dosezajoč v predzadnji in zadnji sliki efekte, ki so učinkovali globoko na duše. Zares. Jernej je kreacija prvega reda in igralski, po maski in po petju si je Primožič zaslužil vso našo hvaležnost.
Druga partija, glasbeno posebno srečna, je vagabund v ječi. G. Betetto jo je izvajal z mojstrsko živo, uprav diabolsko igro. sijajnim frazi ran jem, vzglednim izgovarjanjem teksta in z imenitno masko- Ta prizor je bil vobče najbolj razgiban, najbolj učinkovit in edini, ki ima humorja, dasi silno bridkega. Dobrodošel zopet doma. dragi Betetto I
Tretji pevec, ki je prav izjemno zadovoljeval, je bil g. Marijan Rus, novo angaže-vani basist. Nastopil je kar v treh manjših,
a p^v važnih partijah: Kalandra, sodnika in župnika. Skromen še v igri, je bil v petju idličen. Vse tri part'ie je izvel vrlo muzikalno in inteligentno: glasbeno je zlasti sodnik pravi biser, ki se je resnično tudi zasvetil kakor dragocenost.
Večjo partijo je imel s študentom še 4. Iv. B a n o v e c, ki je svoje melodiozne lirsko duete in arijo izvajal dovršeno in dajal S strastnimi, ciničnimi toni svoji nalogi primerno izrazitost. Mladega Sitarja v 1. sliki je pel in igral prav dobro g. Marčec župana takisto g- M a goli c. beračieo z otrokom pod križem ga. Bernot G o 1 o b o v a. l^klo zde. skerjanfeva in Sitarco ga. K o g e j e v a. Tudi vse ostale epizodne partije so izvajali sig. Perko. J. Rus, Simončič, Sekula. Bekš, §koletova, Sterniševa in Miši-čeva docela ustrezno. Otroci, zlasti oni falot, kakor oni dobri, so bili prav na mestu in dovolj naravni. Zbor na vas\ v cerkvi in ob zaključku je storil svojo nalogo bistro in skladno.
Kolikor morem soditi po prvem slišanju, je glavna vrlina te oj>er^ orkestralni part, instrumentacija, ki po VVagnerjevem in R. Straussovem vzorcu izraža čustvenost Jernejevo. upoiablja vodilne motive in ima v m^digrah prav posebne lepote. Res je med-igra po grandiozno zgrajenem »Oče našu^, ki ga Primožič izvaja s pretresljivo silo, in pred iečo pravi biser. Da glasba ni enotna, da prehaja iz smeri v smeri, da so atonal-nosti in razne modernistične točke tik konservativcev melodičnih in prijetno, celo znano zvenečih mest najbolj problematične in splošnosti manj všečne, opazi pač vsak slušalec. Mislim, da je bil Mahovvski vendarle lahko sanjav melodik in da se je vdajal le modi, kadar je zahajal v svet disonanc in alteriranih akordov. Živi, poskočni ritmi v ječi zvene prav od srca. Gotovo K\ da je bil Mahovvski velik talent, ki je še vrel, da pa je bil že mojster orkestracije in pisanja kantabilnih partij in da je iek.il novih, močnih izrazov za različna občutja.
Ali je Cankarjeva povest primerno ozadje operi, ki zahteva dramatičnosti, pestrosti situvacij in konfliktov, je stvar različnih naziranj. V bistvu je dejanje enolično: Jernej zatrjuje vedno isto in dobiva vedno isti odgovor.
»Noben žarek ne razsvetli vizionarne, meglenosive barve; noben veselejši kontrast ne prodre križeve poti trpečega, trudnega, naivnega starega hlapcac — Zato so učinkoviti, po starem operno ustrezajoči prizori z otroki, pred cerkvijo, pred gorečo hišo in prav spočetka pri Sitarja.
Zakaj imajo hiše na Betajnovi pri Vrh-
niki nekak tirolski videz, zakaj nosijo kranjski kmetje modre hlače, zakaj je vse nebo krvavo goreče preden gori, a tega nihče z grozo ne opazi, zakaj bo drevesa ob cesti v Ljubljani podobna podivjani zeleni salati, tega ne razumem, Čeprav si dopovedujem: simbol, simbol, simbol!
Morda je to poizkus »izoblikovanega lastnega stila ?« Komur je všeč. blagor mu.
Pr O.
Njena prva misel
— Končno smo torej rešeni dolgov, ženica.
— Hvala bogu, torej lahko začnem zopet kupovati na kredit.
Nikoli zadovoljna
— Če se brijem dvakrat na teden, se mi zdi, da sem deset let mlajši.
— Možiček, ali bi se ne mogel briti vsak dan? *
Organizacija stanovanjskih najemnikov
Snočl je bHo ustanovljeno društvo stanovanjskih najemnikov v Ljub-
ljani
Ljubljana, 30. septembra.
Snoci ob 20. se je vršil v gostilni Mrak na Rimski cesti ustanovni občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov v Ljubljani. Dobro obiskano zborovanje je otvoril predsednik pripravljalnega odbora g. Bau-dek, ki je prešel takoa na drnevni red ter poročal o nalogah, pomenu in ciliih organizacije. V današnjih težkih časih, ko je položaj mnogih stanovanjskih najemnikov naravnosrt obupen, je bol»j kot kdaj potrebno, da se najemniki organizirajo in si ustanove lastno organizacijo, kakor so storili že v mnog:h krajih države. Najemniki so danes po lastni krivdi brez zaščite in treba je, da se spričo težiknh prilik zopet uveljavi stanovanjska zaščita, ki so jo nekatere druge države, kjer so razmere znatno bofcše. uveljavile ali pa podaljšale. Tako so n. pr. na Češkoslovaškem ob koncu lanskega leta podaljšali stanovanjski zakon za 5 let, tudi v Avstriji je še v veljavi stanovanjski zakon, ki ščiti najemnike, v Italiji je vtada nedavno prisi-lno znižala najemnine, na Francoskem! se pripravlja stanovanjski zakon itd.
Za g. Baudekom je povzel besedo zasebni uradnik g. Jos;p Erman. ki je poudarjal, da so cene stanovanj odvisne od oonudb in povpraševanja. Stanovanjski najemniki] so orisvljeni. da si poiščejo zaščito, ki ie mogoča le z lastno močno organizacijo. Takoj po Drevratu so se stanovanjski najemniki organizirali in ustanovili močno organizacijo, ki ie izsilila stanovanjsko zaščito. Zaradi malomarnosti voditeljev rn splošne apatije je pa organizacija sčasoma propadla, nasprotno so se pa hišni posestniki do vsej državi krepko
Otvoritev kina
Ljubljanski dvor
(Ljudski  kino   z  najnižjimi   ljudskimi cenami)
Ljubljana, 30. septembra.
Jutri ob 16. se odpre po dolgotrajnem premoru končno tudi vrata tretjega našega kinopodjetja. kina »Ljubljanski dvor«. V tem kinu se bodo predvajali ob najnižjih cenah 2, 4. in 6 Din nemi filmi, ki imajo še vedno svoje nrijatelje. Vsak film bo samo dva dni na sporedu tako, da pridejo v tem kinu tedensko 3—4 filmi na spored. Zaradi nadlega menjavanja sporeda in izredno nizkih cen bo nudil kino dvor denarno šibkim slojem dovolj cenene zabave in prijetnega razvedrila in bo postal na ta načim nekako ljudsko zabavišče — ljudski kino!
Sezona se otvori kot rečeno jutri. O tvorita jo največja prijatelja širokih plasti naše kinopublike Pat in Patachom v filmu »Bagdadska lopova«. Smeha in zabave bo v izobilju! Poleg otvoritvenega filma bo med tednom na snoredu še »Ljubimec Sreče« (Hanrv Halm. La Yana), »Obrt gospe Le-"(Evelin Holt), »Ženska v opasnih letih« (Clire Brook) in izvrstni komik Ha-rold Lovd v rilmu »Junak«.
Otvoritv novega »Ljudskega kina« z nizkimi cenami in lepim naglo se menjajo-čim filmskim programom bo občinstvo nedvomno z veseljem pozdravilo, ker bo vsaj ob dolgočasnih jesenskih in zimskih večernih urah našlo v »kimi Dvor« ob najnižjih stroških vedno dovolj zabave in razvedrila.
Z Jesenic
— Zadeva poštnega nabiralnika. V štev. 218 »Slov. Naroda« z dne 36. t. m. čuti dopisnik z Jesenic »potrebo namestitve poštnega nabiralnika v vestibulu postajnega poslopja, iz katerega naj bi se v zadnjem trenutku pobrala pošta in oddala na večenti vlak.« Podpisana uprava svetuj« onim strankam, ki »v zadnjem trenutku in veliki naglici« nosijo večerno pošto na vlak. da vržejo svojo korespondenco v nabiralnik, ki je v steni poštnega poslopja. Ta nabiralnik se izprazni zadnjikrat za večerni vlak 1—2 minuti pred odhodom tega vlaka na notranji s>trani, t. j. neposredno v poštnem un*du, odkoder ima uslužbenec krajšo pot do ambul. voza, ki stoji nasproti poštnemu poslopju, kakor pa da bi hodil v vestibul m zopet nazaj. Morebitni nabiralnik v tem prostoru bi se moral vsaj 4 min. prej izprazniti. Nepotrebno kupovanje peronskih kart zaradi predaje pošte direktno v poštni voz bi s tem odpadlo, in stranka bi napravila do poštnega .poslopja po cesti krajšo pot kot jo naredi, če gre na notranji stran! po peronu do poštne ambulance. — Uprava poste.
— Vaje gasilnega društva. V nedeljo popoldne j« vmelo agibio gasilno društvo na Jesenicah vaje, pri katerih je fmgiralo hudo pomanjkanje vode. V7 največji naglici so sestavili 450 m dolge cevi in napeljali vodo iz Save ter z močnimi curki vode »gasili« Sokolski dom. Vaje sta vodila načelnik društva g. Karol Neuman m podnačeloik g. Franc Baloh. Vaje same so potekle brezhibno m so pokazale, da ima društvo dobro izvežbano moštvo, fzvrstno motorko. lestve m drugo orodje, toda žal neprimer~">. ruiniran m preveč oddaljen gasilni dom.
— Shod delavstva včlanjenega pri Narodno strokovni zvezi podr. Jesenice se je vršil v nedeljo ob lepi udeležbi članstva v Sok. domu na Jesenicah. Zborovanje je otvoril predsednik podružnice g. Franc Kralj, ki je pozdravil navzoče, n« kar Je g. Vladimir Kravo« izčrpno poročal o najvažnejših delavskih vprašanjih, zlasti o brezposelnosti ter o splošnem delavskem zava-
organizirali* in uspeh ni izostal. Zakon o' stanovanjski zaščiti je padel! Da pridejo stanovanjski najemniki zopet do svojih pravic, je potrebna ustanovitev močne organizacije ne samo v Ljubljani, temveč v vsej državi. V Zagrebu in Beogradu obto-jita že dve prav močni organizaciji in zagrebška je sklenila, da bo na lastno pest znižala za 30 odstotkov stano-vanjske najemnine, če jih hišni posestniki sami ne bodo hoteli.
G. Erman je prečita! tudi pravila, ki jih je banska uprava že potrdila. Pravila ob-srejraio 15 točk. iz njih je med drugim raz-vidmo. da je namen društva varovati in pospeševati skupne koristi članstva, izdajati časopise, razprave in tisko-vine. prirejati predavanja in shode ter sklepati in predlagati resolucije, ki naj bodo predložene občini, banski upravi in vladi. Ustanovi se tudi gradbeni fond. v katerega se bodo stekali presežki društvenih dohodkov, ki naj služijo za gradnjo malih stanovanj. Organizacija bo ustanavljala rudi podružnice na teritoritju dravsko banovine. Pristopn;na znaša 10 Din. mesečna članarina pa 1 Din.
Izvoljen je bil naslednji odbor: Rudolf Steinnretz-Sorodolsiki, Rudoltf Schildenfeld, sodni uradnik. Rudolf Pi*c. sreski tajnik, Drago Ceferin. trgovec, dalje orožPišiki podpolkovnik Klemene, sodni uradnik Hro-vat. krojašk; mojster Pavel Vrtačnik, davčni izterjevalec Ivan Kovar. višji davčni upravitelj Badiura. zasebni uradnik Josip Erman in trgovec France Klemene, vsi H Ljubljane. Odbor se bo konstituiral na prvi sej t
rovanju, ki se bo moralo raztegniti tudi na brezposelne. Za njim je govoril narodni poslanec konjiškega sreza g. dr. Karo4 Gajšek, ki je bil te dni premeščen kot notar v Kranjsko goro o splošjpi gospodarski krizi ter apeliral v lepih besedah na vse navzoče, naj se včlanijo pri novi vsedržavoi stranki .IRKD. ker si bomo le z skupnim delom in skupnimi napori omilili sedanje gorje. Govoril je še domačin g. Ivan Markovič, na kar je predsednik Kralj zaključil lepo uspelo zborovanje.
Iz Kranfa
— Zvočni kino Narodni dom v Kranju
predvaja danes, jutri in v nedeljo prekrasno opereto Paula Abrahama »Viktorija in njen huzar«. čarobna muzika in odlična zasedba filma z najboljšimi umetniki in pevci nam jamčita za prvovrstno kakovost tega filmskega dela. V glavnih vlogah nastopajo komorni pevec Mihael Bohnen, subreta F*rie-del Schuster, Svetislav Petrovič, Greti Thei-mer, Erast Verebes in drugi. Predstave danes in jutri ob ^9- zvečer, v nedeljo pa ob 5., 7. in 9. uri zvečer.
Narodp** ^dališce
DRAMA Začetek ob 20. uri. Petek, 30.: Roksi, C.
Sobota, 1. oktobra: Zločin in kazen. Red D. Nedelja. 2. oktobra: Marij Izven. Ponedeljek,   3.   oktobra:   Celjski grofje. Red B.
Ljubljanska drama ponovi v soboto dne 1. oktobra Dostojevskega Zločin in kazen v dramatizaciji Krasnopoljskega. Predstava se vrši za red D.
V nedeljo 2. oktobra zvečer se Igra v naši drami Pa^nolova štiridejanska igra Marij. Kakor Velika abeceda istega pisatelja je imel tudi Marij v Parizu ogromen uspeh. Delo je bilo potem sprejeto na vsa evropska gledališča, saj spada avtor med najboljše sodobne francoske dramatike. Predstava je izven abon mana.
OPERA Začetek ob 20. uri. Petek. 30. septembra: Zaprto. Sobota. 1. oktobra: Fra E>iavolo. Premijera. Izven.
Nedelja, 2. oktobra: Seviljski brivec. Izven.
Znižane cene. Ponedeljek. 3. oktobra: Zaprto.
Drevi ob 20. vprizori naša drama Izredno zabavno veseloigro Roksi z go. Sari-čevo v naslovni vloj?i. Režija je prof. .*>esto-va. Predstava se vrši za red C.
Premijera znane komične opere Fra Diavolo bo jutri ob 20. v operi. Vprizorltev je nekoliko spremenjena od že znane vpri-zoritve pred leti. Režija je skušala dejanje pozi ve ti m je storila to predvsem z Inscenacijo, ki večkrat menjava prizorišče. Prav tako se je naklonila na drugo verzijo libreta, ki se končava takorekoč z veselim koncem, kar je za današnje pojmovanje komične opere samo po sebi razumljivo. Opera Fra Diavolo je polna melodijoiznosti in južnega temperamenta. V naslovni vlogi nastopi g. Gostič. Sodeloval bo rudi baletni zbor pod vodstvom mojstra Golovrna. Upamo, da bo tudi ta vprizc*ritev vzbudila pri občinstvu veliko zanimanje, ker bo poleg zabavnih in veselih prizorov tudi mnogo prav lepih muzikalnih točk. V glasbenem pogledu Je naštudiral opero dirigent g. Nefat, režija je KLreftova. Sobotna premijera je izven abon-mana. pri običajnih opernih cenah. Pred-prodaj« pri dnevni blagajni v operi.
»Seviljski brivec*, eno najboljših komičnih oper vseh časov in literatur ponovi naša opera v nedeljo zvečer. Rossmijeva glasba, ki je pred več kot 100 leti užgala publfko. deluje z isto svež ostjo tudi še danes. Delo wna polno prekrasnih muzikalnih mest, dejanje je živo, velezabavmo, za kar
skrbe vse osebe, ki nastopajo v tem delu. Naša zasedba je izvrstna. Navedemo le imena Betetto, Zupan, Janko (v naslovni vlogi brivca), Banovec. gospa Papovičeva. V raznih sezonah je bilo to delo pogostokrat izvajano na našem odru in vselej z velikim uspehom. Prepričani smo, da bo imela enak uspeh tudi letošnja ponovitev. Predvsem pa moramo opozoriti na kreacijo g. Betetta, ki je v tej vlogi nedosegljiv. Opero bo dirigiral ravnatelj Polič.
Koledar.
Danes; Petek, 30. septembra katoličani: Hieronim, pravoslavni 17. septembra. Današnje pririreditvo.
Kino Matica: Simfonija ljubezni.
Kino Ideal: Ljubavni ekspres.
ZKD: >Bela Ljubljana« ob IS. v kinu Matici.
Dežurne lekarne. Danes: Trnkooz.y, Mestni trg 4. in Ramor, Miklošičeva  resta 20.
Zopet drzen vlom
Trebnje, 29. septembra.
Ni se še polcjrlo razburjenje po vlomu v občinski urad v Dobrm'čah, kler so spretni vlomilci, kakor smo poročali, navrtali občinsko blaga.jno, ie danes Trebnje in okolico iznenadi! nov, še drznejš: vlom v prostore g, Alojz/Ha Bukovca, posestnika in gostilničarja na Veliki Loki, ka po vseh znakih sodeč kaže, da je i pri tem vlomu sodelovala ena in ista vil-om'lsika tolipa. Varnostne oblasti na Dolenjskem so z vso vnemo na delu, pa kljub naivestnejsemu poizvedovanju vlomilcev ne morejo izsledite. Prijet je b?l neHci osumljenec, ki pa vlomov še m priznal.
Posestnik in gostilničar g. Aloijizij Bukovec z družino ima sv oče stanovanjske prostore, kakor g. župan Grmovšeik v Ho-brničah tudi v prvem nadstropnu. Zato vlomilcev ni mogel slišati- in so le-ti lahko nemoteno gospodarili v pritličnih prostorih, kjer je pisarna in pa gostiUn-isjki prostori. Vlomilci so vlomili na isti način, kakor prejiSjrKJi dan v Dobrničah skotzi mrežo na oknu, odlkoder so se splazili v kuhinja in odtod v sobe. Najprej so odprli vse< predale pisalne mize, v katerih so našli približno 200 Drn drobiža. Da je v tej meznici dnevna blaga«jma. ie moral viloimilec dobro vedeti, vendar je imel pa smolo, ker gospodar denarja čez noč v miznici ne pušča, ra-zen malenkosti drobiža. Le na ta način je postal drobiž plen drznega vlomilca.
V miznici so bifi tud? banovinski in državni kolek i, živinski potni listi itd., kar vse je vlomilec pustil pri mrru. Is/kal je tudJi to pot le denar, kg ga je pa našel Še manj, kakor pa v Dobrničah. Tudi v drugih sobah ie nasilno _ odprl vse predaje mizmic, kjer pa ni bfLo niti denarja, niti drugrh vrednosti, tako da se vflom nikakor ni posrečil. Vlomrilec je morad biti razočaran. Končno je odpeHal kakor tudi v Do-brničaji kolo, katerejga je na prostem demontiral in odsnesei od rujega le zadn/je kolo. Ostale dele so našli drugo jutro na bližnjem občinskem sejmišču, deloma tudi v Temenici. Zanimivo pri obeh vlomih je to, da jo od kolesa župana GrmovSka v Dobničah vlomilec odnesel sprednje kodo, dočim se je ta poslužrl zadmje^a kolesa. Zato se opravičeno sumi. da je pri vlomu sodelovala ista vlomilska tohpa, ki si je sedaj z rezervnimi deh* teh dveh kofles po-pravFla kolo enega Slana družbe* Vse prebivalstvo z nestrpnostjo pričakuče izida preiskave in žeM, da bi orišli v^omflci črm prej v roke pravice.
Zanimiva športna prireditev
HANOICAP LAHKO ATLETSKO TEKMOVANJE ASK PRLMORJE
V nedeljo dopoldne ob 10. in popoldne ob 16. priredi ASK Primorje na svojem igrišču, Dunajska cesta handicap tekmovanje za rušenje rekorda na 5 km.
Dorpoldanski program obsega discip-Bne tek 100 m, met kopja, skok v daljavo z zaletom in tek 300 m; popoldne se bo vršil tek 5000 m.
Najzanimivejša disciplina bo vsekakor tek 5000 m. Odlični dolgoprogaš Primorja, Krevs, bo ob tej priliki skušal rušiti državni rekord, ki ga brani Zagrebčan Predanič, član Concordie, <z rezultatom 16:10 in tri petine.
Ker je v odlični formi, namerava dati vsem ostalim tekačem, ki bodo nastopili od 100 do 500 m naskoka.
S tem naleti na najmočnejšo konkurenco že itak izbornih naših dolgoprogašev Bručana, Sporna (Ilirija), soklubaša Kova-čiča Leona, ki se je pred kratkim afirmiral v Zag-rebu na državnem prvenstvu s krasno zmago in novim rekordom na 10 km, In na soklubaša Gaberška Hansija, ki bo prvič preizkusil svoje sposMmosti v tej disciplini. Želeti bi bilo. da bi ob tej priliki nastopila tudi najboljša naša dolgoprogaša iz Maribora Podpečan in Grmovšek, s čimer bi se že itak odlična konkurenca še pojačala in bi rušitev državnega rekorda bila še verjetnejša.
V dopoldanskih disciplinah nastopijo najboljši sprinterji Primorja na čelu njima Perović, Končič, Slapar, med metalci kopja in skakači v daljavo pa med ostalimi Slapar, Putinja. Stepišnik, Outrata in drugi. Ker so atleti ravno sedaj konec sezone v zelo dobri formi, je pričakovati odličnih rezu Itatov.__
Mi rensko sokolsko okrožje. Okrožna uprava obvešča tem potom vsa bratska društva, da se napovedana seja v nedeljo 2. oktobra ne bo vršila zaradi tehničnih zaprek, pač pa je preložena z istim dnevnim redom na nedeljo 9. oktobra. Zdravo! Okr. načelnik.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Dnevne vesti
— Ix državne službe. S kraljevim ukazom je postavljen na I. realni grimnaziji v Ljubljani za profesorja v 4. skupini 2. stopnje dr. Lav Ćennelj, do sedaj pogodbeni profesor na istem zavodu. — Službene Novine objavljajo večji ukaz o napredovanju poštnin uradnikov. Na področju dravske postne direkcije so napredovali v višjo skupino: Amalija Negovetič v Brežicah, Marija Kralj v Ljubljani, Josipina Florjančič v Ptuju, Pavle Kavčič pri poštni direkciji v Ljubljani, Marija Pristavec pri terenski sekciji v Ljubljani, Kata Gost, Pavlina Mi-lavec in Nada Baje v Ljubljani ter Ema Burdijan v Celju.
— Seja glavnega odbora -IRKD. Včeraj dopoldne od 10. do 12. se je vršila seja predsedstva JRKD. Med drugimi člani predsedstva so se udeležili seje, ki ji je predsedoval predsednik g. Nikola Uzunović tudi oba podpredsednika gg. dr. Voja Marinković in Boža Maksimo vi ć ter ministrski predsednik g. dr. Milan SrŠkič in minister g. De-metrovic.
— Uradne ure v območju dravske direkcije pošte in telegrafa. S poob'.astiLom g. ministra za promet se določijo v pisarnah dravske direkcije pošte in telegrafa v LjtiMjami od 1. oktobre dalje nove uradne ure, ki trajajo ob delavn-kih od 8. do 14. ure. V predsedstvu te direkcije se ho vršila dežurna služb«, ki bo trajala ob delavnikih od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure. Pošte, telegrafi in telefoni bodo vršili službo kot doslej.
— Velik tabor nacijonalnih rudarjev v Trbovljah. Kot smo že javiVi, priredi Narodna strokovna zveza v nedeljo 2. oktobra velik nacijonemi tabor rudarjev v Trbovljah. Dopoldne se vrši ob 10. uri na vr» tu Rudarskega doma javno zborovanje, na katerem govorijo minister dr. Kramer. narodni poslanec dr. Rape in predsednik NSZ g. Juvan. Popoldne ob 16. uri prijateljski sestanek istotam. Narodna stro" kovna zveza poziva vse rudarje, da se v velikem številu udeležijo tega zborovanja in s tem pokažejo svojo nacijonalno zavednost. Na zborovanju se bo predvsem rajBpravIjao o važnih »-udarakih vprašanjih. Vabljeni pa so na zborovanje tudi vsi dru-g;. ki se zanima.jo za življenje naših rudarjev.
— Zračni promet z Dunajem. Danes je odletel iz Zagreba zadnji aeroplan v Beo* grad in dalje proti Dunaju, jutri pa prispe zadnji aerop'an i Dunaja v Zagreb. S tem bo letošnji zračni promet med Zagrebom in Dunajem naključen.
— Zahteve staršev zagrebških srednješolcev. Starši zagrebških srednješolcev 60 meli sestanek, ki so na njem sprejeli več spomenic, da jih pošljejo na pristojna mesta. Starši zahtevajo, naj bi 6e pouk vršil v vsakem razredu tri dni dopoldne, tri dni pa popoldne. Mestno občino prosijo, naj bi uvedla posebne šol?ke tramvaje, ki bi med 7. in 8. zjutraj prevažali samo šolsko mladino.
— 70-letnica železnice Zidani most— Zagreb—Sisak. Danes jc minilo 70 let, odkar se je pričel javni prrmet na progi Z-* dani most—Zagreb— Sisak. S tem sta dobila Hrvatska in mesto Zagreb prvo železniško zvezo s komunikacijskim omrežjem evropskega kontinenta.
— Cirkus in kinematografi, čez nekaj dn: prispe v Zagreb največji cirkus na srve-tu T»Gleich«r, ki je zaslužil v Beogradu v enem dnevu nad 400.000 Din. Lastniki za* ^rebških kmopodjetij sc seveda upravičeno boje konkurenoe in so intervenirali pri r*3nu. da bi oblast cinku prepovedala postaviti v Zagrebu šotore.
— Vojaška podkovska šola v Zagrebu sprejme do 50 gojencev, ki izvršujejo kovaško ali podkovsko obrt in niso mlajši kot 18 in ne starejši kot 23 let. Prošnje je treba vložiti do 10. oktobra t. 1. na poveljstvo IV. armijske oblasti (referentu za veterinarstvo) v Zagrebu ter jim je treba priložiti: 1. domovnico. 2. krstni list, 3. samski list, 4. šolsko odpustnico. 5. nravstveno spričevalo. 6. dovolilo staršev in 7. potrdilo učnega mojstra, vidirano po pristojni obrtni oblasti.
— Otvoritev   smuške koče   na Rožci.
Podružnica TK Skale na Jesenicah otvori v nedeljo 9. oktobra ob 11. uri dop. svojo novozgrajeno smusko kočo na Rožci (1352 metrov) v zvezi s svečano blagoslovitvijo. Koča, ki je za planinske razmere zelo dobro opremljena, razapolaga z 42 ležišči in kuhinjo v posebnem poslopju. Do koče je speljana zložna in dobro markirana pot. tako da je poset nje posebno pozimi vsakomur mogoč. V okolici so prekrasni smu-ški tereni in pa razgledi tja do Ljubljane ter najlepša razgledna točka na očaka Triglava. Planinci naj se te redke svečane«ti udeleže v čim večjem številu, da s tem pokažejo svoje simpatije po žrtvo valnim jeseniškim Skalašem.
— Kongres o grozdju in sadjarski kongres. Srpsko poljoprivredno društvo priredi v dneh od 27. do 30. oktobra splošni sad* jarski kongres v Čacku. Istočasno bo v Smederevu lokalna razstava grozdja in v Čacku ogled iz vse države ter lokalna sadna iziožiba. Na kongresu se bodo razpravljala in razčistila razna vprašanja, ki so za naše sadjarstvo največjega pomena. Zato je ta prireditev važna predvsem tudi za samostojne praktike in strokovnjake. Vabljeni so predvsem vsi prakftioni sadjarja da se kongresa v čim večjem številu udeležijo m da v diskusijah priobčijo svoja praktična opažanja in izkušnje ter s tem pripomorejo k čim praktične jšermi uspehu in zaključku posvetovanja.
— Zaradi malenkosti padla glava. V Starem Fugotu pri Novem Sadu je Valentin Srni d v sredo zabodel krojaškega pomočnika Matijo Krika in sicer zato, ker mu je prisolil zaušnico. Sprla sta se zaradi ko-losa in malenkostni prepir je povzročil tragedijo. '
— Dobava. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10. oktobra po* nudfce glede dobave 350 kg admderskeg« cJja, 300 kg strojnega olja. 700 kg vulkanskega olja in 200 kg tovotne masti. Predmetni oglas z riatančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice.TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in topio vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu in Skoplju 33, v Beogradu 32, v Sarajevu 30, v Zagrebu 25, v Ljubljani 23, v Mariboru 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.4, temperatura je znašala  16 stopinj.
— Tri nesreče. Jelena Kovačeva. .^-letna žena upokojenega rudarja iz L ivo Ida pri Kočevju, se je pred dnevi dom p poparila s kropom po vsem telesu in zadobila hude opekline. — Jakob Rožič, delavec iz Rateč, se je včeraj popoldne ponesrečil med delom. Na levo nogo mu je padel težak hk>d in mu jo zlomil — Kan Alič. k«i žar iz Medvod, je včeraj popoldne obiral hruško, pa 6e mu je vlomila veja in je padel na tla. Zlomil 9i je desno no?o. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico.
— Nov grob. Včeraj je umrl na Golniku po daljšem težkem trpljenju ing. gosp. Janez Jezeršek, star šele 30 let. Pokojni je bil mož dela in plemenitega značaja, imel je mnogo iskrenih prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Njegove zemske ostanke prepeljejo jutri z Golnika v Ljubljano, kjer bo ob 14. pogreb iz Kne/ove ulice 11. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje!
— Mariborski tihotapec aretiran v Zagrebu. ZagTebska policija je aretirala Er-nesta Ziesla, ki se je pripeljal iz Maribora z avtomobilom, v katerem so našli 120 paketov cigaretnega papirja in 26 zavojev kart. Ziesl se je baje s svojim avtomobilom že večkrat pripeljal v Zagreb in vozil s seboj večinoma cigaretni papir.
— Bolgarski komiti ne dajo miru. Po poročilih obmejnih oblasti so poskušali dne 27. t. m. okrog 20.10 zvečer zopet štirje, do zob oboroženi bolgarski komiti pri Carevem selu v bližini obmejne stražnice »Komor« prekoračiti mejo in preiti na naše ozemlje. Naša obmejna straža jih je pravočasno opazila ter jih po kratki borbi prisilila, da so se umaknili.
— Doraščajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec na.revne »-Franz-Josef« grenči-ce, ki doseza zaradi svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »Franz-JoSef«- voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. »Franz-Jo*ef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj Poslovilni večer g. Herkova. V okusno okrašenem klubskem lokalu v Narodni kavarni so snoči priredili esperantisti svojemu priljubjenemu dolgoletnemu predsedniku in duhovnemu vodji g. Danilu Herko-vu, ki je po službeni potrebi premeščen v Zagreb, prisrčen poslovilni večer. Zavedno članstvo je do zadnjega prostora napolnilo lokal. V imenu odbora se je poslovil od Herkova podpredsednik g. dr. Reva, povdarja-joč predsednikove zasluge za klub; obljubil mu je, da bo klub nadaljeval v njegovem duhu započeto delo. G. Herkov se je vidno ganjen zahvalil za iskrene besede, naglas u j oč, da niso bile samo njegove zasluge, da je klub tako lepo uspeval, ves odbor je bil delaven, članstvo pa izredno zavedno in disciplinirano. Obljubil je, da bo ostal s klubom v stalnem kontaktu in pa izrekel toplo zahvalo dolgoletnemu sodelavcu in tajniku g. Kozlevčarju, ki mu je bil vedno krepka opora pri delu. V imenu članstva se je poslovila od predsednika gdč. Dejako-va in mu izročila lično spominsko darilo, album s podpisi vsega članstva z željo, da bi se čim prej vrnil. Naposled se je poslovil še tajnik g. Kozlevčar, ki je izpregovoril o predsednikovem delovanju v klubu. Sledilo je predvajanje skiopUčnih slik. Klub si je nabavil izvrsten skiopitčni aparat pri tvrd-ki Gregorič, ki bo proti neznatni odškodnini tudi drugim klubom na razpolago. Po ofici-jelnem delu večera se je razvila prav prisrčna zabava.
—lj Današnji ribji trg. Na ribjem trgu je bilo že navse zgodaj živahno. Gospodinje morajo priti zgodaj, če hočejo, da bo opoldne ribja pečenka na mizi. Davi je bila na razpolago precejšnja množina rib, rečnih in morskih. Zanimivo je, da je najbolj živahna kupčija s ščukami, ščuka je pač delikatesa, ki jo Ljubljančani najbolj cenijo. Kakor običano, so tudi davi prodajali ščuke po 14 Din kg. Drugih domačih rib ni bilo, mnogo, prodajali so belice po 8—10, kline po 12, smuče po 22 in žive ščuke po 20 Din kg. Večina ščuk je bila zopet iz Cerkniškega jezera. Cene morskim ribam so bile: skombri 24 .brancini 36, zubatec 36, cevoli 28, kalamari 32, morski list 36, sardelice 12—14, borboni 22, lokarde 20, morske igle 22 in tun po 26. Davi ni bilo - dumpinga«. Iz Metlike je zopet prispela košara rakov, bili so majhni eksemplarji, ki so jih prodajali po 1 Din komad. Pretekli teden je bilo zaplenjenih 120 komadov račjih samic, ki so jih prodajali pod mero. V naši banovini mora biti namreč rak dolg najmanj 12 cm, da sme priti na trg, v savski pa zadostuje že 8 cm. Žabje krake so prodajali po 0.75. do 1.25 Din.
_lj Zimski vozni red cestne železnice.
Uprava električne cestne železnice v Ljubljani sporoča, da stopi s 1. oktobrom v veljavo zimski vozni red. Redni promet se vrii odslej do 20.45, od 21. do 24. ure v mestu, na Vič in Zgornjo Šiško pa nočni promet vsake pol ure. V St. Vid se vrši redni promet do 20. ure, nato pa vsako uro do 34. ure. Obenem se opozarja občinstvo, da stopi
■ L oktobrom v veljavo nova. tarifa in stane odslej vožnja za osebo v mestu, na Vič in Zgornjo Šiško Din 1.50, v St. Vid pa Din 3.— brez ozira na daljavo. Točnejši podatki so razvidni iz tarife in voznega, reda, ki je obešen v vseh tramvajskih vozovih.
—!j Zanimiva predavanja slovenskih in hrvaških čebelarskih prvakov so napovedana za shod, ki ga priredi čebelarsko društvo za Slovenijo v tovarni >Pekatete< na Glincah v nedeljo od 8. do 13. ure. Vstop prost za čebelarje in nečebelarje.
. Ustanovni obenj zbor krajevne organizacije JRKD za Dvorski okraj (11. in 12. volišče), bo v soboto ob 20. v aalonu gostilne pni Mraku. Noben organiziran član ne sme ostati doma! S številno udeležbo pokažimo trdno voljo, da hočemo sodelovati pri kon«oMdiranju gospodarskih in socialnih prilik, fci so posledica svetovne krile ki je zaiela tudi našo državo. S številno udeležbo bomo dali odboru moralno oporo, da se bo mogel pri sodelovanju vedno in povsod sklicevati na voljo širokih plasti volivcev našega okraja.
—lj Vse brate kegijače vabi Sokolsko društvo Ljubljana IV na tekmovalno kegljanje, ki bo v nedeljo 2. t. m. pri Putri-hu na Dolenjski cesti. Začetek ob 10. uri dopoldne do 10. ure zvečer. Vstop prost. Zdravo!
—'lj Ukradeno kolo. Danes ponoči je bilo izpred kavaiime »Tabor« odpeljo.no svefclomodro pleskano moško kolo z lahkim dirkalnim stojalom in navadno balanco. Kolo je bilo zaklenjeno. Kdor bi k a, j vedel o njem. naj sporoči policijski upravi.
—lj Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi učiteljice vseh kategorij na sestanek, ki se vrši v nedeljo 2. oktobra ob 9. uri v I. mestni dekliški osnovni šoli v Ljubljani.
—lj Gojenke   Drž. osrednjega zavoda
za domači obrt v Ljubljani naj 6e oglasijo vse na zavodu zaradfi določitve začasnega urnika.
—lj Klub esperantistov v Ljubljani sporoča vsem interesentom mednarodnega jezika, da se otvori tečaj v torek 4. oktobra ob 19.30 v šentjakobski šoK. Učnina mesečno Din 20.— za dijake Din 10.—, brezposelni so učinine oproščeni.
—lj Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra t. 1. ob 9. uri na Rakovniku. Vabljeni tudi tisti tovariši, ki še nnso včlanjeni v Zvezi. 495/n
—lj Udruženje gledaliških igralcev priredi ob priliki odkritja spominske plošče pok, pisatelju M. Puglju v torek 11. oktobra akademrijo v dramskem gledališču. Podrobnosti slede.
—lj Oglejte si slovenski zvočni film »Bela Ljubljana«. Samo še tri dni imate priliko videti prvi slovenski zvočni film »Bela Ljubljana«. Dosedanji obisk tega lepega filmskega dela je kazal, kako veliko je zanimanje za našega prvenca v filmski industriji, m vsi, ki so film doslej videli, so bili z uspehom prav zadovoljni. Prvo naše filmsko zvočno delo, in že tak uspeh! ZKD, ki predvaja film v Elitnem kinu Matici, sporoča, da se vrše predstave še danes in jutri obakrat točno ob 6. V nedeljo pa se bosta vršili dve dopoldanski predstavi, in sicer prva ob 10. druga ob 11.15 dopoldne. Na ta način je vsakomur dana možnost, da si ogleda to lepo filmsko delo.
—lj Katja Delakova otvori šolo za ritmično gimnastiko in umetniški ples. Posebni tečaji: gimnastika za otroke in telesna kultura za gospe. Prijavlja se dnevno v šoli: Palača »Graflkac, V. nadstropje (dvigalo) od 10. do 11. dopoldne in od pol 5. do pol 6. popoldne. • 504/n
—lj Mladeniči, rojeni letnika 1913, ki so domovinsko pristojni v občino Ljubljano ter se doslej še niso zglasili v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu št. 7 v svrho vpisa v vojaško evidenco, naj to takoj store, bodisi ustno ali pismeno, sami ali po sorodnikih, sicer bodo brezpogojno zasledovani in kaznovani kot vojaški beguni. Prijaviti je treba tudi one mladeniče tega letnika, ki so morda odšli v eno ali drugo vojaško službo.
Iz Trebnjega
— Odlaganja smeti, županstvo je izdalo odlok, s katerim zabranjuje najstrožje vsem odlaganje smeti v >ulico« ob stari občinski hiši proti Temenici, kakor tudi ob cerkvenem zidu pri župnišču. Oba prostora sta očiščena in bo, kdor bi prepoved kršil, najstrožje kaznovan.
— Knjižnica. Knjižnica sokolskega društva v Trebnjem je odprta vsako soboto od 19. ure. Priporočamo knjižnico občinstvu, saj zadovoljuje s svojo bogato zbirko knjig vsakogar, ki si želi res lepega, zabavnega, znanstvenega ali pa poučnega čtiva. Knjižnica je v stari občinski pisarni.
^Besede imn$o
vo   va_ _
Iz Celfa
—c Število učencev na celjskih frolafa. Celjske osnovne sole obiskuje 1752 učen-cev in učenk, gimnazijo 761, meščanske šole 617, drž. dvorazredno trgovsko šok) 74 dijakov in dijakinj, rudarsko šolo pa 44 gojencev, skupno 3248. Všteti pa niso učenci trgovske, obrtne in gostilnicarske nadaljevalne šole, gojenci Glasbene Matice in orglarske šole. Vseh učencev m učenk je vsekakor nad 3500.
—c Na obrtni nadaljevalni «ou prične pouk v nedeljo 2. oktobra ob 8. zjutraj. Pouk se bo vršil v mestni osnovni šoli.
—c SK Otfanp : SK ftottSnj. V nedeljo 2. oktobra se bo vršila na športnem igrišču pri »Skalni kleti« prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom iz Gaber-ja to SK Šoštanjem.
—c Tatvina. V sredo 28. t. m. je neznan tat odnesel neki zasebni uradnici s kolesa, ki ga je bila prislonila k neki hiši, aktovko, v kateri je bila obleka in manjša vsota denarja.
Mlada zakonca.
— Moziček, v tej kuharski fcmigi je vse polno napak.
— To som spoznal že pri obeda. -
Kolke v sodno poslopje
K članku, priobeenem v >Slov. Narodu« dne 27. t m. v rubriki »Besedo imajo naši čitatelji* si dovoljuje odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Ljubljani v pojasnilo občinstvu pripomniti naslednje:
Pri prodaji kolkov za sodišče ne prihajata v poštev samo dve trafiki kakor omenja anonimni pisec, temveč vse trafike, ker stranke, ki imajo opraviti na sodišču, si navadno že poprej nabavijo potrebne kohke v oni trafiki, kjer običajno kupujejo.
Koliko se kolekuje navadno vloge in priloge, pa bo že skoraj vsakemu znano. Če pa vendar še kdo ne ve, lahko kar pogleda v koledar in našel bo vse potrebne podatke.
Odvetniki In denarni zavodi pa seveda izračunajo sami in pošljejo po koleke v trafiko.
Iz omenjenega članka bi človek sklepal, da gre bolj za pobožno željo, kakor za občinstvo, da bi si na ta način kdo pridobil prodajo kolkov in s tem brez stroškov postranski zaslužek.
Ko so se pred leti pojavili v prometu ponarejeni kolki, ki so jih prodajali samo netrafikanti, je uprava monopolov dovolila prodajo kolekov edino trafikantom ter se te svoje odredbe brez izjeme drži tudi sedaj, upoštevajoč beden položaj trafikantov, ki zaradi dragih lokalov in drugih stroškov že itak komaj žive.
Pomisliti in upoštevati moramo tudi, da so trafikanti predvsem vojne vdove in sirote, ter invalidi, ki jim država na ta način pač le skromno vrača njih velike žrtve za njo. Tako je uprava monopolov že pred leti prepovedala prodajo kolekov tudi v ljubljanski justični palači in odvzela vratarju dovoljenje za prodajo, ker ima vratar kot državni uslužbenec že itak osigurano svojo eksistenco s plačo in tudi s pokojnino. Razen vseh teh povodov popolnoma zadostuje, da je vsa prodaja kolekov po pravici izročena edino trafikantom, pa tudi ni priporočljivo, da bi koleke prodajali vratarji uradnih poslopij, ker bi kupovanje kolekov končno tudi moglo vplivali na uslužnost vratarjev, ki so jo dolžni napram onim, ki prihajajo v poslopje, da bi bile stranke takorekoč odvisne od vratar-iev ter prisiljene pri njih kupovati koleke če bi hotele dobiti tudi točne informacije.
Naše dobrosrčno občinstvo se samo zaveda, da s kupovanjem kolekov pri trafikantih pomaga vojnim žrtvam v teh težkih časih, zato smo pa preverjeni, da bo tudi ostalo pri dosedanji svoji hvalevredni navadi in še nadalje kupovalo koleke le pri podpore splošno potrebnih trafikantih. Odbor Udruženja tobačnih trafikantov
Ponižno prosimo
Poštno upravo:
Ureditev javnih telefonov je vsekakor velika blagodat za poslovne ljudi. V teh telefonskih kajžicah so še celo telefonski imeniki, česar ni niti v Beogradu, niti v Zagrebu. To je enako lepo. Pa se zgodi takole človeku, kakor se je meni oni dan, da sem hotel z naše glavne pošte telefonirati. Kaj-žica pa je bila zasedena in je v njej neka jako fina gospodična temeljito preiskovala imenik ki si nekatere številke notirala. Trajalo je to precej časa in smo se telefonski kandidati izven kaj-žice že upravičeno razburjali. Stopil sem k tej fini dami in jo pobaral, kako dolgo da bo še trajalo to njeno iskanje. Pa so se odprle vse njene jezične za tvornice in je ročno in ošabno hitela, da je plačala za telefon dinar in ima pravico tudi po mili volji uporabljati tisti stenski telefonski imenik, sploh pa da so ti telefoni namenjeni vsej javnosti, torej tudi njej itd. Pravi bognasvaruj v ženski podobi. Bog pa nas varuj take javnosti, med katero se ta gospodična šteje. Mislim, da je .poštna uprava postavila te kajžice predvsem za poslovne ljudi, ne pa za muzi ljubavnih pesnitev Erato vdanim narašča j cem. V imenu vs eh takratnih telefonskih kandidatov izven kajžice naprošam poštno upravo, da tiste telefonske stenske imenike preseli iz notranje na zunanjo steno kajžic, da bodo ljudje lahko Že vnaprej poiskali potrebno številko, ne pa šele pri telefonu, ker to iskanje zadržuje vsakega, pa četudi bi rad opravil svoj posel čim prej. Tako izven kajžice pa bo vsakdo lahko temeljito študiral imenik m ne bo nikomur na poti.
Mestno občino:
Enaka blagodat, kot te telefonske kajžice so hišne številke m ulične table. Ne spadajo v področje poštne uprave, pač pa menda v področje mestnega magistrata m bi isti storil veliko dobroto svojim mc-ščanotm, če bi priporočil vsem hlšrrm lastnikom, da te tabvice vsaj enkrat mesečno očedijo prahu in blata. Zadnjič sem namreč v neki ulici iskal določeno hišno številko, ps sem že ulično tablo komaj preči tal, ker je bila pokrita z debelo naslago prahu, položaj tablic s hišnimi številkami pa sem mogel določiti le po izboklinah na zidu. Ker so te tablice namen j ene ljudem za orijentacijo, res nimajo razloga sramežljivo se zakrivati s kopreno, nego naj bi radi našega Ugleda in reda bile čiste, da človek iskano številko lahko zasledi.
Matoželezniško družbo:
V Zagrebu se policija že ves mesec peča s problemom nočnega signaliziranja vozil s svetlobnimi žarki. V Ljubljani ponoči, hvala bogu, še ni tako ogromen promet, da bi to bilo najnujnejše, niti ne spada to v delokrog Maloželezniške družbe. Pač pa ji pripadajo tramvaji in ti tramvaji prirejajo skozi Ljubljano vsako noč pravo tekmovanje, kateri bo močneje in več zvonil.   Že tako 1
delajo precejšen rompompom, pa je zvone-nje skoro odveč. Oa pa bi ti kondukterji postopali po cestno policijskih predpisih, je nemogoče zahtevati ukinitev zvonenja. Da pa bi ti kondukterji postopali po cestno policijskih predpisih, je nemogoče zahtevati ukinitev zvonenja. Lahko pa prosimo, da se isto omeji na minimum. Ropot tramvajskih voz je itak precejšen in se daleč sliši, zlasti ponoči, pa je vsako pretirano zvonenje odveč. Če že pijanci ne smejo razgrajati, ker kršijo s tem nočni mir, bi ne smeli niti tramvaji s takim huronsklm zvo-nenjem motiti ljudi v spanju. Vse naj bo v neki meri, kakor je lepo, prav m potrebno.
Ljubljanske režiserje:
»Svetloton« je filmal Ljubljano in je to zelo lepo. Naša narodna himna pa je v teh filmih naravnost zlorablj-ana. Recimo, ko film prikazuje restavracijo »Zvezdo«, igra godba »Naprej zastave Slave . . .<t, ljudje pri mizah pa sede. Prvič se ne sedi pri Igranju narodne himne m drugič se narodna himna v restavracijah sploh ne igra. Ta film bo gotovo šel tudi v Zagreb (pravijo, da ne poj de nikamor \x Ljubljane — nam Je to tudi prav) in bodo tamošnji naši bratje nedvomno začudeni, kakšna da smo ml vrsta ljudi, ko hladnokrvno sedimo za mizami, godba pa intonira himno. Morda bi v bodoče ljubljanski režiserji i7imed tisoč io Še toliko slovenskih pesmi, izbrali za tak primer katerokoli drugo, a ne ravno »Naprej«. Pravica javnosti je namreč prepovedati zlorabljanje in omalovaževanje narodne himne, pravica in okus režiserjev pa izbirati med vsemi ostalimi melodijami poljubno.
Javne knjižnice:
Seznami knjig naših javnih knjižnic nam pokazujejo, da še vedno prevladujejo po številu nemške knjige. Morda bi se le dal ta Drang vom \Vesten obrniti naoh Osten, ker je res že skrajni čas za to. V Ljubljani je veliko Srbov in Hrvatov, pa tudi Slovencev, ki žele spoznati srbohrvaški jezik, pa so vsi vedno nemilo razočarani, ko vidijo v javnih knjižnicah, kako malo pozornosti posvečamo njihovi književnosti. Svet knjižničarja, kaj naj čitalec oita, mnogo zaleže, pa bi se nedvomno dalo vzbuditi pri naših ljudeh zanimanje za srbohrvaško literaturo. Samo volje je treba in malo narodne zavesti. Menda so nam vendar Srbi m Hrvati še vseeno vsaj malo bližji od Nemcev. Ali pa ne?
In še policijsko upravo:
Če že pijanci ne sinejo razgrajati . . . smo zapisali v prošnji, namenjeni Maloče-lezniški družbi, pa se moramo hitro ugrizniti v jezik. Nekateri pijanci namreč smejo razgrajati, pa še kako m koliko! Kdor ne verjame, naj gre takole okrog polnoči ali pa še pozneje tja v okolico Kralja Petra trga, pa se bo koj prepričal, da v našem belem mestu nikakor niso vsi pijanci prikrajšani na razgrajanju in kričanju. Posebno takole ob sobotah in okrog prvega se kaj neumorno produoirajo. Morda so take produkcije na nočnem redu tudi po drugih delih mesta. Našo uvidevno policijsko upravo še posebno ponižno prosimo, naj gospode nočne stražnike pouči, da spadajo brezplačni koncerti pijancev izven mestnega pomerija. Zo-pe^ plačane se itak ne da nič ukTerrltJ. te moramo hočeš -nočeš posluSati.
Speci ator.
Iz Novega mesta
— Osebna vest. Premeščen je g. Karel Vrisk iz Virpazara v zetski banovini, kjer je služboval dolgo vrsto let, v Novo mesto kot vršilec dolžnosti sreskega kmetijskega referenta za novomeški srez. Pred kratkim na to mesto imenovani g. Franc šuštarsič odide v Višnjo goro.
— Vodnikova družba izda v letošnjem koledarju serijo krasnih slik Iz novomeške okolice, zato bi moral biti naročnik njenih publikacij pač vsakdo, ki zmore borih 20 Din. še je čas, pa že skrajni čas, prijavite se nujno družbinima poverjenikoma, da vam kasneje ne bo žal!
— Monografija Božidarja Jakoa je pričela prihajati v Novo mesto. Ne vemo, koliko je naročnikov Umetniške Matice, radi pa bi opozorili rojake na to svojevrstno delo, ki se v njem zrcali naš umetnik-rojak. Saj prinaša med številnimi reprodukcijami vsakovrstnih in vsevrstruh slik iz treh delov sveta kar pet posnetkov Novega mesta in še šestega ter edinega v barvali, in semenj v Novem mestu in san javo >Dclenjsko pokrajinoc in svoje starše in samega sebe, torej vse, kar Novomeščani poznamo. Tudi Načeta Hladnika najdemo v knjigi in pisatelja Mirana Jarca in pesnika Otcna Župančiča. In še marsikaj lepega.
— Trgovska vest. Vpisovanje v gre-mijalno trgovsko nadaljevalno Šolo je t nedeljo 2. oktobra od 9. do 12. v pisarni tukajšnje meščanske šole. K vpisu morajo priti vsi trgovski vajenci iz Novega mesta in okolice. Vpisnina je 50 Din. Pouk prične prinodnji teden. Na šoli se poučuje neobvezno tudi nemščina. Letos bo otvor-jen I. razred.
— Pogreb pokojnega sodnega nadsvet-nika g. Ivana škerlja je bil včeraj popoldne na šmihelsko pokopališče. Poleg treh sinov in številnega sorodstva je bilo zadnje spremstvo splošno spoštovanega starega gospoda nepričakovano veliko 'n Častno. Bilo je med pogrebci tudi mnogo tujih obrazov, znak, da je bil blagi pokojnik znan daleč po domovini.
Postani In ostani
Slan Vodnikove dražbe!
Otoo&rrii je in pogled se mu je «fcarvil v k oba časnika, zek> resno in xek> pazljivo, (ločim ga je Zefvrroa začudeno gledaia.
— Kaj praviš? — se je zasmejal Panoufte. — da rri v novimah nič v^č zaužnifvega?
— Kaj pa naj bi še bilo v trnfa? =» Naša sreča.
— He razumem, kaj hočeš reči. ^ Ce ne razumeš, pa poslušaj.
»Gospod d"AJDoize, častnik, je prispel včeraj z rodbino iz Cav-eone v Marseffle. Znano je, da je btl cf AJbošze za svoje zasluge v naših kolonijah nedavno pomaknjen v čm majorja in da je po-kfican v korrrisrjo pri vojnem ministrstvu, ki bo proučevala vprašanje narodne obrambe.
— No in?
*— No in... Kaj pa torbica? <— Torbica?
— Da, torbica, ki si jo uicrariel v boknci umirajočemu vojaku. Kaj ti nisem zabačeval. da jo skrbno shrani? ..
sem ti, da pride čas,- ko jo boš latiko s pridom porabil. In ta čas je že prišel. Sicer si pa tudi pošteno zaslužil, kar ti gTe. Mar nisi dovolj dolgo klečal in mofrl ob vznožju umirajočega vojaka? Zdi se mi pa, da te priložnosti nisi nič kaj vesel. Pa vendar ne misliš sam poskusiti svoje sreče?
Kdor bi bil videl tisti hip Panouflu namenjen Slimakov pogled, bi ne bH prav nič dvomil, da ima res take namene; čim je pa začutil, da se njegovi načrti krhajo, je menda spoznal, da bo treba to misel opustiti. In nekam ogorčeno je vzkKknil:
— Ja-z ... da bi mislil na kaj takšnega! ... Beži no, kaj se ti meša! Saj sam dobro veš. da se svojim prijateljem se nikoli niisem raneveril... Res, ko sem zvedel da se je vrni I v Francijo Usti Robert <fAlboi<ze, ki sem ga tudi iskal, se mi je takoj zazdelo, da bi se dalo tu nekaj zashižfti. Toda poprej sem hotel vse dobro premisliti in pomeniti se stteboj.
— Kaj premišljati... Zadeva je jasna ko beli dan ... Zažvižgamo gospodu lepo pesem k plesu ... Samo če ga bo vo#a plesati po notah, to je vprašanje. Nevarnosti se tako ali tako ne moremo rzogniti. Ce se nam ne posreči, nas čaka 1 do 5 let ječe, 50—3000 frankov globe. Ce se nam pa posreči, spravimo petdeset tisoč frankov. Je pa tu sto proti eni, da se vam bo posrečilo.
— Petdeset tisoč frankov!   — je vzfcfekuila Zefvrina.
— Ali naTmami trideset tisoč.
— Da, to je zapefcjrvo, priznam... Toda...
— Kaj toda?... Torbica ima v sebi več podpisanih pisem... da ali ne? Ne spominijam se več, kdo je podpisan ... čakaj___neko tuje ime ... Pa-
roeJa ... ne. Aha, sem se že spomnil. Podpisana je na vseh pismih Carmen, kajne?
— Da. Carmen.
— Toda pisana so rrhmojBtru Robertu <f AUboize, kakor priča napis in oboževano Robertovo ime na vsaki strani. Ce se prav spominijam, je v teh pismih često omenjen otrok kot sad ljubezni ... reči sem hotel prepovedane, pa recimo samo nezakonite, med omenjeno Carmen in tem Robertom d'AJ-borze. Zato dajo ta pisma tudi shrrfci, da je dama v moževi oblasti.
— Tako je.
— Torej, zdaj pa pazi na moje za-kftncike, STimak, in ti tudi Zeiyrkia. Ta oTAJboize je zdaj oženjen, ker se v no-vjoah govori o njegovi rodbini najbrž ima tudi otroke in ker zavzema visok položaj, bo gotovo rad odštel trideset tisočakov vrlemu famtu, ki mu poreče: »Ce mi ne daste te malenkosti, pošljem tale zavojček pisem vaši zakonski po-
lovici, ki bo tako zvedela, da imate z drugo otroka.
— Prav praviš.
— Bogme, kako bistroumen je ta naš vražji Panoufle! — je vzkliknila očarana Zefvrina.
— To je, kot da bi imeli denar že v rokah.
— Tudi meni se zdi tako.
— O tem sem trdno prepričan. Častnik prispe z rodbmo v Pariz danes ali jutri, če ni že prispel... Gre samo za to, kako dobiti njegov naslov; to menda ne bo težko. Preskrbimo si ga v vojnem ministrstvu. Napišemo mu pod tujim imenom pismo m izmislimo si nedolžno intrigo, da mu ne pride na misel vtikati policijskega nosu v naše zadeve; in Čez teden dni bomo bogati... Toda razume se. Slimak, enaki deleži___
— Kaj si mogel le za hip pomisliti, da bi storil kdaj karkoli brez tebe?
Dočim so lopovi kovan" svoje podle nakane, sta si Milček in CIaudinet v kotu šepetala o svojih nadah in pripovedovala o dogodkih po ločitvi. CIaudinet je pravil o srečnih dneh v bolnici in tudi o svoji žalosti, ko se je vrnil v komedijantski voz, pa ni našel Milč-ka.
Pripovedoval je svojemu prijatelju, kako je zločinska družba živela v njegovi odsotnosti in kako je moral stradati.
Kar mu je MiJček namignil, naj umolkne. Tiho je vstal. Dve imeni sta mu zazvenedi v ušesih, Robert d'Al-boize in Carmen.
Ti imend!... znani sta mu bili... Slišal ju je nekoč... tam doli v Mois-sellesu... pri dobri gospej.
Cesto ju je dobra gospa izgovarjala v pogovoru s Paulom Vernierom. Dobro se je spominjal. Vpričo njega sta govorila o Robertu d'Alboize in o Carmen. Ni pa točno vedel, v kakšni zvezd sta ti imeni z živijendem gospe Helene. Gospa Helena mu tega nikoli ni omenila.
Samo slučajno sta mu ostali ti dve imeni v spomdnju. Zdaj, ko ju je zopet sfišal m sicer iz Panouflovih ust, sta pa vzbudili v njem glasnejši odmev in jasnejše spomine.
Gospa Helena je izgovarjala ime Carmen vedno z nekim posebnim spoštovanjem, ime Roberta d'Alboize pa s prijateljsko žalostjo.
Zakaj sta govorila Slimak in Panoufle o gospodu d"Alboize in Carmen, ki sta bila prijatelja gospe Helene?
Prisluškoval je ves prestrašen. Ni dobro razumel pomena njunih besed, toda kmalu je uganil, da snujeta nov zločm. m prebledel je.
— Zaspiva, — je zašepetal Claudi-ne+u.
— Zakaj? ... Saj nisem zaspan.
— Da bodo nama zaupali. In položil je prst na usta v znak,
naj CIaudinet molči. CIaudinet ni razumel, zakaj mu Milček prigovarja, naj zaspi; toda brez ugovora je položil glavo na otep slame, ki mu je nadome-stoval mehko vzglavje, zamižal je in obležal nepremično.
Mfilček je položS glavo na isto vztglavje in potuhnil se je, kakor da spi. V tistem hipu je Zefyrina vzkliknila : ^
— Trideset tisočakov!... fanta, to moramo proslaviti!... Kar takole na lepem zaslužiti trideset tisoč frankov!... V predaleku imamo še pet frankov. Tem slabše, jutri se bo že kaj našlo. Ta bankovec pa hočem takoj menjal.
— Pojdimo raje v krčmo, — je predlagal Panoufle, — da vržemo karte. Tam si lahko privoščimo absrrrta.
— Vehja!
— Da, toda kaj bo z otrokoma? — e vprašal Slimak v skrbeh.
Pogledal je v kot. Otroka sta ležala objeta nepremično oa tleh.
—Splita kakor dva angelSka, — je dejala Zefvrina.
— Sicer pa zapremo vrata na verigo tako. da ne bo nobene nevarnosti, da bi jo popihala, — je pripomni Panoufle.
— A voz se Ttak vidi iz krčme; bom že pazil nanj.
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, skrbni oče, sin, brat, stric, svak, zet in ne^ak, gospod
ing. Janez Jezeršek
dne 28. t. m. po daljšem, nrukapoinem trpljenju, previden s tolažili svete vere, v starosti 30 let, mirno preminul.
Truplo blagopok ojnega prepeljemo v soboto, 1. oktobra 1932 z Golnika v Ljubljano, kjer se vrsi pogreb istega dne ob 2. uri ■Bpfliđoa izpred hiše žalosti, Knezova ufica 11, na pokopaKSče k Se Krftn.
dne 29. asjiietuln a 1992.
F A VTA JKZEHEK, roj. SKUBfC,
£ _
Ljubezen je ženski življenje
Ljubeča ženska je neprestano napol hipnotizirana
Moškemu je ljubezen prijetno dopolnilo njegovega živJ&enja, ženski pa vse njeno bitje. Te besede lorda By-rona, zelo izkušenega moža na tem polju, so dale zopet pobudo za psihološka proučevanja v naši dobi. In res so se Bvronove besede znova potrdile. Pojem ljubezni se razlikuje pri obeh spoRh. in sicer že odkar biva človeški rod na zemlji. Čeprav imajo dekleta našega časa možnost prebiti se samostojno in neodvisno skozi ž i varuje in torej ne potrebujejo moža, kakor v starih časih, se vendar rade zateka/jo pod njegovo zaščito. So seveda tudi izjeme, toda to so ženske bolj moške narave, kakor nafethno tudi med moškimi na izjeme ženske narave. Izjeme pa samo potrjujejo pravilo, tako da lahko trdimo, da normalna ženska hrepeni po ljubezni, ki ji izpomi vse njeno življenje.
Če si ogledamo preteklost žensk moške narave, vidimo zek> pogosta, da gre za razočarane ženske. V pradavnih časih je bilo to seveda drugače. Dokler so prebivali ljudje v jamah, ženska sploh ni mogla biti sama. ker bi bila postala žrtev divje zveri, ali pa zapadla kateri drugi nevarnosti. Zato sta bili ženski v pradavnih časih ljubezen in zaščita moškega neobhodno potrebni. Moški je bil pa v onih časih mnogo manj odvisen od ženske, nego je danes. Zato je bito tudi mišljenje in čuvstvovanje žensk starega veka povsem osredotočeno na moškega in ljubezen je bila činitelj ženskega bitja. Dočim se moški roso mnogo odtujili svojemu prvotnemu poslanstvu, so nastale v življenju žensk tako velike rz-premembe, da se zde človeku skoraj neverjetne. Ce primerjamo žensko starega veka z moderno in če zasledujemo ves razvoj, moramo strmeti nad ogromnim napredkom. Navzlic vsemu napredku in samostojnosti žensk je pa ostala ljubezen do moškega vendarle neobhoden sestavni del njihovega življenja. Morda je to zapuščina prednikov, morda dedna obremendenost, to je težko povedati.
Ameriški učenjak, profesor stin-fordske univerze dr. Lewis Te rman potrjuoe s svojimi najnovejšimi raziskavami dejstvo, da ženska potrebuje ljubezen moškega. Preizkusil je skupino ameriški« študentov in študentk na ta način, da je moral vsak kandidat neposredno odgovoriti na izgovorjeno besedo in točno povedati, kakšen občutek je vzbudila v njem. In izkazalo se je, da je pri besedi »družba« večina deklet mislila na farna a4i pa na novo obleko, ki je bila v zvezi z željo ugajati moškemu. Nasprotno so pa reagirali študentje na besedo »družba« čisto drugače. Večina je takoj pomislila na dobro jedačo, nekateri so mislila na družabne igre in zelo redki na ženske.
Tudi na besedo »pritisk« v splošnem pomenu so reagirali študentje in študentke različno. Dekleta so mislila na žrtev, fantje pa večinoma na limono, ki jo čtovek stisne, da dobi po njenem soku čaj prijeten okus. .
Zanimivi so bili tudi rezultati s poskusi glede halucinacije   obeh spolov. Ameriški učenjak je napravil več poskusov na podlagi čuvstvenih pojavov, ki so v zvezi z možganskim središčem, in sicer na spečih in bedečih ljudfeh. Izkazalo se je, da so moški mislili na različne stvari, dočim je bila ženskam ljubezen predmet vseh njihovih misli, čim so jo spoznale. Rahlo premikanje posteče je vzbudrlo pri večini deklet dojem božanja ali celo objemanja. Pri posebno obcutljivh dekletih je učenjak opazil, da so videle   v  zrcalu obraz svojega izvoljenca celo v bedečem starini. Tudi dejstvo, da ženske hitreje podležejo hipnozi, kakor moški, zlasti če jih hipnotizira moški in še bolj, če jih hipnotizira njihov Bjubček, ima svoj izvor v ženskem pojmovanju problema ljubezni. Hipnoza je tem uspešnejša, čim bolj se posreči osredotočiti zanimanje medija v eno smer z izločitvijo vseh drugih predstav. Ljubeča ženska je prav za prav neprestano napol hipnotizirana. Verjame vse. kar ji ljubček pove. čeprav gre za debelo laž. V duhu vidi svojega ljubaka vedno v vseh mogočih in nemogočih položajih prav tako. kakor vidi hipnotizirana ženska vse. kar ji hipnotizer sugerira.
Kočljiva zadeva
Sodišče nekega dunajskega okraja se peča s kočrjrivo zadevo bivšega pacijenta graškega profesorja Schmerza, ki je bil obsojen v plačevanje aMmen-tov za nezakonskega sina. Državni tožilec dr. Fenzl pa dokazuje zdaj, da dotični sploh ne more biti oče. Ze na prvi obravnavi se je govorilo, da obtoženca ni mogoče prileti za alimenite. Sodišče je poklicalo tri izvedence, prvi je izjavil, da ni nobenega dvoma, da je obtoženec lahko postal oče, drugi je kategorično izjavil, da je to nemogoče, tretji je pa zatrjeval* da je očetovstvo v tem primeru zelo verjetno.
Zdaj se je pa izkazalo, da je bil obtoženi v juliju 1926 steriliziran, operacijo je na<pravil prof. dr. Schmerz v Gradcu. Oblasti so prijele profesorja Schmerza, njegov pacijent pa ni mogel pričati proti njemu, ker mu je bil pred operacijo pod čaistno besedo obljubil, da bo molčal. Obtožnica pravi, da bi bili vsi izvedenci zavrnili možnost očetovstva, če bi bili vedelii za operaerjo. Letos v avgustu je pa obtoženec posetil prof. Schmerza in dobil je od njega potrdilo, da je bil steriliziran, obenem je pa profesor dovolil, da predloži potrdilo sodišču.
DNEVI NAKUPA SREČK
so tu!
I   milijonov  dinarjev bo razdeljenih  v  novem  kolu med igralce v državni razredni loteriji. Tudi Vam bi bil večji dobitek dobrodošel, zato ne ostanite brez srečke! I. žrebanje se bo vrftilo Se 11. in 12. p. m. Kopiti jo morete v vseh podružnicah »Jutra« v Mariboru, v Celja, v Trbovljah, v Novem mesta in na Jesenicah. V Ljubljani jih dobite v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Čuden protest
Parižani so videli te dni kaj čuden prizor. V latinskem okraju v znani kitajski restavraciji so v Parizu bivajoči Kitajci protestirali proti japonski invaziji v Mandžurijo, in sicer na ta način, da so pet minut nepremično stali in mižaM. Kitajska nacijonalna vlada je odredila. na<j bi vsi Kitajci 20. t. m. ob 11. dopoldne protestirali proti japonskemu prodiranju na kitajsko ozemlje. V kitajski restavraciji v Parizu se je ta čas baš pojavil kuhar z veliko skledo dobre narodne juhe in komaj io je postavil na mizo, se je obrnil Drori vzhodu in zamižal. V restavraciji je bilo 20 kitajskih študentov, ki so sledili njegovemu vzgledu.
V kuhinji so točno ob 11. vsi kuharji nehali delati, obrnili so se proti vzhodu, zatisnili oči in stali nepremično pet minut. Dva starejša, elegantno oblečena Kitajca, sta povesila glave in si zakrila oči z rokami. Čez pet minut je pogledal starejši Kitajec na uro in videč, da je pet minut že minilo, se je obrnil na svoje rojake s krratfšiim nagovorom, ki je v njem ožigosal japonsko politiko.
Brezverstvo v Rusiji
V sovjetski Rusiji so posvetih" takoj po revoluciji veliko pozornost popolni ločitvi cerkve od države. V nasprotju s prejšnjim naglašanjem verskega prepričanja je bilo izdano geslo proti vsaki veri. To se je zgodilo takoj v januarju 1918 s posebnim zakonom o ločitvi cerkve od države in šole od cerkve. To samo pa še nt zad-ostovalo, da bi postali Široki sloji ruskega liud-stva brezverski. Saj so še vedno stale cerkve, obstojale so verske občine, največja pravoslavna občina, ostali so bih" milijoni vernikov, ki so še vedno zahtevali redno versko življenje m se krčevito držali svoje pravoslavne cerkve. Da se pospeši širjenje brezver-stva v Rusiji, je vseruski centralni izvršilni odbor izdelal poseben zakon o verskih družbah, ki je bil objavljen v zbirki sovjetskih zakonov za leto 1909.
Novi zakon omejuje vse dotedanje ugodnosti verske družbe, jemlje ji vso gmotno podporo, zahteva celo izredne davke in dajatve od družbe, ki mora itak vzdrževati iz lastnih sredstev cerkev in duhovnika. Z novim zakonom so izgubili vsi duhovniki in spkvh vsi cerkveni služabniki volilno pravico. To vetja za redovnike, samostanske brate, svečenike vobče. dljakone, cerkvene pevce in vse, ki imajo z vero m cerkvijo kaj opraviti. Na drugi strani pa država vsestransko podpira protiversko propagando, ki spada tudi v šolsko vzgojo.
Ta zakon je seveda nalete? na hud odpor pobožnih Rusov tem bo&, ker ljudje za svoje versko prepričanje zaenkrat še nimajo nobenega nadomestila. Javno je nastopil proti temu ruski emigrant Metod*] Kuhnan, doktor Karlove univerze v Pragi, mudeč se zdaj v francoskem samostanu, z ostrim člankom v liipski reviji »Ori en t und Occideut«. Jezi se na sovjetske proti-verske zakone in se bridko pritožuje, da so sovjeti pod geslom novega soci-jalističnega življenja z odstranitvijo vere izpodkopali vse rusko življenje. Sovjetski zakoni so naperjeni tudi proti verskim vražam in njihov namen je pravilno poučiti otroke in odrasle, da praznoverje ne bo več zahtevalo toliko žrtev, kakor dostej. S tem mora seveda vsak pameten človek soglašati. AR je pa prav tudi vse drugo, bo pokazala šele bodočnost.
Niso mnogo Izgubile. Ona: Ali sem res prva, ki jo po-
On: Seveda, dušica. Ona: No, zdi se mi, da one dnrge niso mnogo izgubile.
Zavist.
Prijateljica  prijateljici:   Kaj storiš, če te moški poljubi?
— Takoj povem to vsem svojim
prijateljicam.
STANOVASJ\
STANOVANJU 2 sob, kuhinje, shrambe, predsobe oddam takoj aH z novembrom. Elektrika in vodovod. — Rožna doima, Cesta XII, št. 5.
3650
SOSTANOVALCA sprejmem takoj. Rožna dolina cesta X, št. 25. 3642
ŽELEZNO POSTELJO (nezložljivo) kompletno. zelo dobro obranjeno, zaradi pomanjkanja prostora poceni prodam. Ogleda se Rožna dolina, cesta 9EEH, st. 3 (nova htta Jesenšek) 3638
TRAKTOR S PLUGOM v dobrem stanju, proda uprava Hahbaeh, posta Trzin. 3639
MFHMfcJSI
VEČJO GOSTILNO
dobro kioco, v Mariboru — proda Zagorski, Maribor, Frančiškanska uhca 21. 3647
POUK
VEČERNI TEČAJ
na Christofovem učnem zavodu se prične 1. oktobra. Vpisovanje 29. in 30. septembra, r^omobranska cesta st. 15 (nova vila) od 6. do 8. ure zvečer. — Istočasno vpisovanje tudi za strojepsini pouk. 3204
SLUŽBE
PRI MIZARSKEM PODJETJU
iščem delo. Vajen sem mizarskih strojev. — Valentin šubic, Tacen 31, posta St. Vid nad Ljubljano. 3648
NATAKARICA
dobro izvežbana, išče zaposlenje v Celju ah' kje v bližini. — Nastopi lahko takoj ali s 15. oktobrom. — Gre tudi v pekarno ali trafiko. Naslov: Štefka Zupan, Celje, Kocenova uhca 9. 3646
ZA VSAKO DELO isce  službo   gospod, gmoten več jezikov. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo Usta pod >Vesten/3633«. 3633
PAZMO
Fotoamater jem izdela v
3 URAH vse. Foto Josip Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 5,1. 97/T
BRZOPOPRAVLJALNICA
popravlja čevlje hitro in poceni. — Ljubljana, selenburgova ui. st. 4, dvorišče. 9l/T
MALINOVEC
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhaa, se dobi na malo in veliko v lekarni dr. 6. PICCOLL LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 6
Najcenejši nakup!
KONFEKCIJA — MODA
ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14.
72/T
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje točno,  solidno   in po konkurenčnih cenah pod garancijo
družba z o. z.
J. HLEBŠ
pleskarstvo in soboslikarstvo
LJUBLJANA, Mestni trg 19
ali Cankarjevo nabrežje 21.
Telefon °070.
,EXPRESS"
brzo popravljalnica čevljev in ga-loš — LJUBLJANA, Sv. Petra c 6
sprejema vsa popravila čevljev, ter se ista izvršujejo pod strokovnim vodstvom, hitro, dobro in poceni.
Se priporoča M. TREBAR.
— ga upjavo. in mseratni M Usta; Oton CfcristoC, — Kal s i4|uhgant