61. žtnflU UMiMim^n—ro. L. li. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Mi^^^B^^^^^B^B^^i^^^^^^^BBI^^BBI^^^^^H^^BB^HBBBBBIMHBB^^^^^^^^^iM^^^^^^^^^M^^^^^^^^M^^^^^M^^^Bi^^^Si^l^P^^M^^B^MB^BM^^^* ^^HHHH^^^^^^^BIII^B^^^i^^l^^^^^^^^^^B^a^BH^^H^HI^iH^^^BIIIIIH^^B^M^H^^^^BIH^^^^i^^H^^^HHHHa^H^H »Slovenski Narod" v*lfa »• poitli n Avttro-Ogrsko: Oflft leto tkupaj uprti . K 28- po! leta „ „ . . . 14 — četrt leta . » . • . 7 — na mestc . » • . . 2*50 za Nemajo: ćelo Wo naprej . . . . K 33"— za Amerfko in vie druge dežele : ćelo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor d Usnica aH rnamka. ffpravBlitTO (tpodaj. dvorttče levo). Kaaflora aliea *t. 5, tele lem *L 85. Imfesla vsak 4aa vwkwr l*w*mmU a#«*lj« !■ prmalk«. bistriti te računajo po porabljenem prostoru in gicer: 1 mm vitok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 fin., trtkrat po 6 r Poslano (enak prostor) 16 vin., pa rte in zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru. Na pismena naročite brez istodobne vposlatve naročnlne se ne ozira. „Varoiai tU'iarm- telefon at. 89. Upravništvu ruj se pošiljao imo'nine, rekla nad je, inseratt Lt d, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja w M«bl|snl| do.tavljen na dom ali če se hodi poni : eelo leto nsprej . . . . K 2V40 I pol leta......13-23 | I četrt leta......6-60 I na mesec „ . • • . . 2*20 _______ Potamnila tterUka ralja 10 vlnarle*. _____^ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vrača jo. Uredalitvo: Kn&fJora »lica *L 5 (v prltličja levo,) toltton *t 34. ML flaše uradno poroulo. DunaL 14. marca- (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJI5ČE. Podvzetja čet s šunki, o katerfh smo snoči poročali, da so bili izvršeni v prostoru pri Brzežanih, so imela poix>len uspeh. Po temeijitem razdejanju sovražnlh bojnih naprav smo vjell 2 ruska častnika in 256 mož ter vplenlli več strojnih pušk in metal min. Naši letalci so zavmili napade sovražnfh letal ter obmetavali kolodvor v Radzivilovu z bombami ITALUANSKO BOJIŠĆE. Bojno delovanje je bilo včeraj v splošnem majhno. Na Goriškem so vrgli nas] letalci na sovražna tabo-rtšča pri Ločniku bombe. JUGOVZHODNO BOJISCE. V vzhodnoalbanskem iezerskeni okoliša se boji oadaljujejo. Francuzi so opetovano brezuspešno napadli naše pozicije med Ohridskim in Pre-spanskim jezerom« Namestnik načelnika generalnega Štaba dI. H 6 f e r. £ml »-------------- IMo Dradno porodio. Berolin, 14. marca. (Kor. urad.) Wolfrov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Severno od Armentieresa smo z ognjem prepodili angleške oddelke. V okolišu Ancre so napadli Angleži popoldne brez artiljerijske priprave med Achit le Petitom in Greviller-som ponočf po mečnem artlljerijskem ognju na obeh straneh Buccuova. Z Izgubami smo tfh zavrnlli m so pustili 50 vjetih v naših rok ah. V Champagni so trajali boji južno od Fiponta z menjajočim uspe-bom. Na vzhodnera breicu. Mose so se ponesrečil! sunKf Francozov pri St. MiMelu, Neka naša postofsnka ob reki je bila petisnjena nazaj. VZHODNO BOJiSCE. f Armadr^a fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Đavarskega. Živahno delovanie v predpoljii na več točkah med Vzhodnim mor-jem in Dnjestrom. Ob Narajovki so na skočile čete t sanku deie ruske pozicije, razde-jale obsežne naprave rnin ter se vr-nfle z dvema častnFkoma in 256 mož-mi, več strojnim! puškami in metali min. Kolodvor Radzivflov (severo-vzhodno od Brodov) smo obložili iz-datno z bombami. S fronte nadvojvode Jožefa fn od armađne skupine v. Mackensena te ne poroča nfčesar posebneza. MAKEDONSKO BOJIŠČE, Več francoskHi sunkov med Ohridskim hi Prespanskim Jezerom je ostalo brez uspeha. Tud! močni sovražni napadi severo - zapadno in sevemo od Bltolia so se ponesrečilL Na obeh točkah so utrpeli nasprot-nlkl velike izgube. Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorfi. Rsvoluriis ns Rusk&m wWUlU%IJU liti lcUfcJi%VII.U Petrograd, 14. mar ja. (Kor. ur.) Poročilo Petrogradske brzojavne agenture, V Petrogradu je IzbruhnUa revo-luclia. Iz 12 članov dume šestavljen eksekutivni odbor je v posesti vse moči? Vsi ministri so vrženl v ječo. Garnizija glavnega mesta, 30.000 mož, se je pridružila revoiucllofiar-jem. Čctrtek (sredo?), tretji dan revolucijfe, je bil red v glavnem me-stu zonet nanravljen. Poslanec En-gelhardt Je bil od odseka Imenovan za poveljnika Petrograda. Na Rusketn je izbruhnila revolucija. Ministri so v ječi, državna oMast je v rokah ruske dume, vo-ja^tvo je na strani revolucijonarjev. Dne 27. februvarja se ie sestala ruska duma, katere većina je pod vodstvom poslanca Miljukova z brezobzirno ostrostjo napadaja vlado, češ da je nezmožna, da tira državo v pogubo, da ogroža usođo Rusije v vojni. Neznosne aprovizačne razmere v velikih mestih so rodile v zadnjih dneh nemire in revolte — notranja kriza velike države je do-spela do vrhunca. Tako ie prišlo do katastrofe, katere pomena v se-danjem trenotku ni mogoče oceniti. Tuđi nameni, ki jih zasledujejo revolucijonarji nišo povsem jasni. Na Ruskem obstojajo tri velike stranke. Prvo skupino tvorijo vlada z ministrskim predsednikom Golici-nom in ministrom Protopopovom na čelu ter struje tkzv. desnice in naci-Jonalistov; v tej skupini so zbrani vsi reakcijonarni elementi, za katerih politiko nišo toliko merodajni veliki državtii interesi, kakor boia^en pred demokratizacijo ruske države, pred očišćenjem Rpsije rxl korupcije in notr?nje nemarnosti. Drugo in polit:čno ncjmočre'-.o skupino tvorijo pristaši fn s^nr^je-ntki »bloka« ruske dume pod vodstvom predsednika dume Rodrijan-ka in prof. Miljukova. Te^ru bloku pripa-d?jo nanredn! nacionalisti z grofom Vladimirom Bobrinskim na čelu, konzervativni centrum, okta-bristi in kadeti. V ozki zverf z blokom se nah^;r0o razne rrrKrres'stTČ-re skunine. Ta blok je đanes za^tnp-n'.k ru^ke infet;?reTice. rucke indvstrl- je in trgovine, ruskega srednjega stanu sploh, on je nositelj demokratične ideje, pa tuđi ideje »brezobzirne vojne«, njega politični iđei il je modernizacija Rusije v zapadnoevro-pejskem zrnislu. Za blokom intrigira-ta An^liia in Francija pr&ti konzervativni Rusiji. Tretjo skupii^ tvori radikalno delavstvo, ki je v dumi Ie slabo za-s orano (Tšcidze je njejra voditelj), ki pa tvori v velikih mestih močno in irrponujočo maso. Pristaši te skupine so pacifisti, so socijalni in politični revolt!cijonarci, njihov idejal je republika. Ruski kmet in neoreanTjiran? ruski delavec sta predmet ?ivr>hne kon-knrence blokove in rad'kaHe politike. Ru^ki Vmet se r^cri^n rrrmano-fnbskim ide;am prof. M?1iukova in njegovih, de^avec ie p^istopen pacifizmu rad'kalnih voditeljev. Odločilno za pomen niske revolucije je paČ dejstvo. v rokah katere skupine da se nahaja poT'tičra rroČ. Ako je radikalno delavstvo na krmi hi oziroma ako previ adute v revo-IncHnnarn^m jribaniti oMip in odpor proletarskili mas. notem s^nenio pri-Čakovati ugodnih oosledic zsl splošno voino situvacljo. — Ako je gospodar položaja napredni blok, notem nam ie račir^ati sfeer z nntram"m preobratom v Rnsiii. toda obenem z nadaljevanjem vojne politike. 5°le kadar bo spoznati, kako staMšč? zavzarre revolucija proti car"i fn kako odgovori car na katn-strofr»1ne do^odke v Petro^rradu, §ele t^Vrat bo mn?oče rresoditf, al! je re-voliicHa odločHne^a norrena za vojno, ali pa te le medi^ra. katere vnliv na tra^^Hi^o svetovn** vojne ostane le po^r^diesra pomena. R'T?ka revoincfia v imenu p?c!-fističr»e idele. bi bila najvecjega po-mena za izid svetovne vojne. RevoTHciionarno fffbanfe. Tz Rusije prihajajo vedno nove vesti o velikih nemirih, ki so dokaz na^redujoče revolucije. — Tz Hanfa iavljr'o, da se veča na Rnskem sfla za živila in da mnosro živil sploh ni dobiti. Iz Stock- holma javljajo, da je zletelo v zrak skladišče velike tovarne za patrone v Petrogradu, da ljudstvo juriša trgovine in javna poslopja, da policija na ljudstvo streija in da so na glavnih ulicah postavljene strojne puške. Dalje javljajo iz Stockholma, da je bilo aretiranih sedem članov dume, da je ojačena petrograjska posadka, da se vrši mnogo hišnih preiskav v dijaškfh in đelavskih delih mesta, da je vsako zbiranje ljudi in nastavljanje pred prodajalnami prepovedano in da je vojaški poveljnik policijo na-domestil s kozaškimi patruljami. Iz Kodania zopet javljajo. da so v Samari zaprli nekega Kalksteina, pri katerem so našli proklamacije, izrc-kajoče upanje, da bodo centralne sile zmagale in vrgle carizem. Po vsi Rusiji ie razširjenih na stotisoče takih proklamacij. • Končno poročajo listt, da je hiš-na preiskava v dumi spravila vladi v roke važne dokumente, nakar je bila duma odgođena. Sodi se, da bo Še več poslancev aretiranih. V petek je bilo pri cestnih izgredih mnojro oseb Hstreljenih in več sto ranjenih. Poslantška poslopja straži policija. Strašni dnevi v Petrogradu. Berolln, 14. marca. (Kor uraJ.) »Lokalanzeiger« pi?e: Na Švedsko so dospeli opoldne prvi potniki iz Rusije, ki so bili priče strašnih dni nemirov v Petrogradu. Ti opisujejo, kako je naraščalo razburjenie rras ter piavijo, da je bilo smatrati jn'ba-nie xa odkrito revolucijo. Vzrok ni bila samo dr? Zedinjene države sklenile, oborožiti ameriške trgovske ladje, kl vozijo v zaprtem okolišu, s stražami, da }ih zavarujejo proti napadom. Ženeva, 14. marca. »Newyork Herald« poroča: Bivši berlinski veleposlanik Gerard bo izročil Wilsotitt senzacijonalne informacije o dozdev-nih intrfeah Nemčije v Južni Amerikl proti Zedinjenim državam. Prvi oboroženf amerlSkl pamflet Berolin, 14. marca. OCor. uraJ.> Kakor poroča »TageblatVt pravi washingtonski poročevalec nekega pariškega lista, da ne izdaja noben© državne tajnosti, če zatrjuje» da bodo še pred koncern tega tedna zapustile prve oborožene trgovske ladje pod ameriško zastavo New York. LISTEK. Pozobl-en^c in šumski stan. L u i g i C a 1 c o. (Dalje.) Pač pa je prijazno vprašal Ma-rijano. zakaj se dere. Marijana mu je v naglici povedala o nesreći, ki je za-dela Bogatajevo hišo. Tedaj se je spomnil čuvaj Klobovs, da je bil tudf on nekaj deležen tistega kuhanega vina, ki se je čez dan in zvečer iz-pilo »Pri babjem piskru«. Povedal je Marijani, kako dobro je bilo kuhano vino in kako imenitno so tam bo-trovali. Marijana je takoj vedela, koliko Je bila ura in kaj ji je stpritL Zagrabila je čuva ja Klabovsa'za rokav in ga vlekla do »Babjega piskra«. Tam je začela zbijati in bobnati po vratih in oknih toliko časa, da je zbobnaJa iz spanja Pokrovko. Tako so po domaće rekli ljudje ženi hiine^a go^ spodarja. Marijana je Pokrovki povedala. zakaj je tako zbijala. Pokrovka le nato odprla vrata. Ko so vsi trite pri-iU v hiio. kier s* j# pr^ botrovaia so našli za pečjo tište nozabljene povoje, in kar je bilo v njih. Starmanova Marijana je pograbila tište povoje, jih v spremstvu ču-vaja Klobovsa od nesla k Bogataju in izročila mladi materi. Zadnia je vsa srečna privijala ti-sfe povoje, ki so bili malo mokri, tako na svoje srce, da je kar teklo od njih. Oče Bogataj ie pa še vedno smrčal pri mizi. Se le drugi dan je /vedel. kaj so pri botrinii pozabili. Zato mu je pa potem njegova žena vsak dan po večkrat to povedala in ponovila, da ni tega nikoli več po-zabil. Za to stvar so pa zvedeli kmalu tuđi drugi ljudje. Seveda so takoj uganili, da bo mlaii Blažek gotovo velik pijanec, ker je prvi dan svojega življenja 5el zadnji iz gostilne. More-biti se nišo do ćela zmotili. Tako Je to stvar razvorijal Blaž Bogataj. Njegovi poslu šal ci in tovariš! so mu izkazali svojo hvaležnost s tem, da so posebno debelo pozirali tisto vino, za katero je dajal Blaž. Ko so si tako pošteno namočili svoja grla, omenil je Dagarinov Onstell: »Dvainsedemdeset 1et je prav lepa starost. Boe ti jih pa daj Šezdeset Ti jih prav privoščlim prijatelj Blaž. če boi prilno dajal t* vi- no. Samo to se mi zdi čudno, da si j ostal samec in da se nisi nikoli obđ-bil. Kar verjeti ne morem, da bi te ne bila nobena rrarala. Saj si bil zal fant, ko si bil mlad. Povej nam zaradi tega, kako je to, da si nisi na-prtal takega tovora.* Blaž Bo-gataj se je na ta poziv prav zadovoljno zasmejal. Pri tem je opazil. da je štefan prazen. Poklical je novega, potem pa takole začel: »Veste prijatelji, zakon je. prav lepa reč. V cerkvi pa pravijo ćelo, da je sveta reč. Godci pa stičejo stvar tako, da je zakon kokošh* kumik. To pa zato, ker tište kure, ki %o v kur-niku, tišče ven, one od zunaj pa notri. Tako govori o zakonu vsak drugače. Ko sem bil še mlad in je gospodari! še moj ranjki oče, bog jim daj vse dobro na onem svetu, nisem prav nič mislil, kaj je zakon. Pa ne rečem s tem, da nisem okusil prav nič onega, kar se v zakonu lahko vsak dan postavi na mizo. Zato me pa tište čaše tuđi prav n?č nišo ŽuliH čevlji zavoljo zakona. Tuđi oče In mati ništa prav nič silila v me. da naj dam slovo lepetnu sam-skemu stanu. Sta me Imela preveč rada in mi ništa privo&ila nič sla-bega. Dmgače je bilo pa % m^jim bratom Petrom. Saj ste za vsi poznali, 1 tistega Petra, ki je pozneje postal »Babitonfarjev Pitr«, ko se je oženfl. Meni kot najstarejŠemu je bil odme-njen dom, njemu pa pot od hiše. č« ni hotel spati pod milim nebom, moral se je karn priženiti. Ker ga moja ranjka starla ništa imela tako rada kakor mene, ki setn bil ob rojstvu že tako pozabljen, se mu je res tako pripetilo. da je bil kax-novan z zakonom. Pri tišti hišif ki je pozneje dobila Babitonfarjevo hne, so imeli za možitev godno dekle. Ra\T!o mojemu ranjkemu bratu je bilo pa namenjeno, daje preskrbel W-ši drugo domaće ime. Saj je moral tuđi dosti prestati radi tega, posebno še v domači hiši. Toda o tem bom rrjši molčal. Tebi, dragi brat Peter, pa želim na onem svetu sveta nebesa, saj pekel si imel že na zemlji- Po ženitvi brata Petra smo ostali pri hiši samo mi trije, star« dva Bogataja in jaz kot njun zarod, Živeli smo v božjem strahu in klapa!! vsak dati to, kar so nam maH skuhali in postavili na mizo. Oče i« mati sta mi bila oba trdna. Ker so pri nas umirali vsi gospodarfi v 14-. soki starosti in še le s tmrtjo dajaH gospodarstvo iz rok, sem imel pred moža$eljnimi ženskami tište 6«se le- CKonec prtbođnJHl) Stran 2. »SiAJVtiJMSMj nakuu', ane 15. ramrCB 1^17. 61. štev. IzsetieTanJe Nemcev v Mehtko. Corib« 14. marca. Predsednik (Wilson je sklenil, storiti primerne jikrepe, da prepreci ogromno izselje-vanje američkih Nemcev v Mehiko. Eksplozije y ameriških municijskDi tovarnah. K5In, 14. marca. Glasom new-yorških privatnih poročil, je pro-.vzročila dne 11. januarja eksplozija iv Kingslandu v kanadski municijski tovarni 80 milijonov mark škode. Vsa tovarna je zgorela, vse delavske hile so razdejane. Koliko ljudi je poginilo, se strogo zamolčuje. Pri poznejši eksploziji v neki praharni v Hasknu (New Yersey) je bilo vec krajev opustošenih. Tud! tu ]e bila vsa tovarna razdejana ter je bilo čutiti eksplozijo na sto In sto milj daleč. Ameriško delavstvo. Delavske družbe železnicarjev •o dne 7. marca sporoeile Wilsonu. da so se z zastopniki železniških podjetij dogovorili, da prično dne 15. marca s pogajanjl Obenem so sporo-čili VVilsonu, da bodo v slučaju vojne y vsakem pogledu sodelovali z vla-'do. Zastopniki 3 milijonov delavcev, med njimi tuđi železnicarjev, so za-fctevali, da se delavstvu tuđi v voj-nem času priznajo vse pravice, ka-kor v mirnih časih. Protestirali so proti militarizmu ter izjavili, da je mdustrijaln?. služba enako zaslužna, fcakor vojaška. Položaj na bojišcih. Iz vojaškega razmotrivanja: Na vseh frontah zvlšano Helovanje artiljerij in izvidnih oddel-kov. Zbolj&ano vreme obljubuie. ako 1>o trajalo, bojna dejanja. ki bodo tivod velikim podjetjem. o katerih se stalno govori že tedne in tedne. Kako pomemhnega vpliva more biti vreme na izbero trendtka za ofenzivo, kaže bitka pri Verdunu. ki se je začela kasneje, kakor je bilo name-ravano, in naša iužnotirolska cienzi-va 1916. Nepoučenim je nadalje pri-kritih mnogo drugih momentov, ki imajo za pogoj. da se odnese napa-dalni termin, ali ćelo d^jo povod za opustitev nameravanih večjih pod-Jetij. »Agence Havas« je sporočila pred kratkim, da bo dogodek pri-hodnjih dni prava velika spornladan-ska bitka na zapadu. VI« rnilii. be-!ih in temnopoltih A n g f e ž e v je zbranih za boj od Yperna t,a čez Pe-ronne. Predno pa se začne, treba dobiti ožje stike z novimi nemškimi po-fcicijami ob Ancri, kar se dejansko ivrši od 12. marca dalje. Francozi so izbrali najbrže Studi dele Champasne za pozorišče spomladanskih bojev: danes se more reci, da je dokazano, da je nemški sunek južno Riponta občutno motil tojihov nacrt. Ljuti boji, ki so se raz-fvili v tem odseku in trajajo dalje, se frazširjajo, deloma pač proti volji Ifrancoskesra armadnega vodstva, ki jse ni hotelo utrditi baš na tej točki. tVsekakor je nemško vodstvo do-jseglo to, kar je hotelo dne 14. fe-•bruarja. NotranjepoIitiČne razmere bi ^pravile rusko armadno vod-istvo do tega. da bi napadlo poprc;, bko bi bilo sigurno svoje stvari. Do-fiod čet na glavne napadaine fronte jje bržčas precej napredovah Ob Do-navi in Seretu ni pričakovati za bližnje čaše pač nikakih velikopoteznih ^bojnih dejanj, ker traja tajanje. V vzhodni Galiciji. Voliniji in na prostora severno Pripjeta se nadaljuje ir naše strani uspeŠno izvidno delo-|van}e in prinaša t>rav dobre podatke p poteku dohaianja sovražnih če!. 11 a 1 i j a n i zopet mirujejo pr> streUanju iz strahu dne 12. marca. S jtemnimi domnevami m težko bojaz-flijo zssledujejo v Italiji dogodke v Rusiji in žive v stalnem strahu pred napadom. Male praske, ki so se razvile na primorski in tirolski fronti iz ttalijanske inicijative, daljni Izvidni poleti sovrainih skupin nad naše fctapne prostore, so izraz one strate-Rične histerije, ki daje sovrainiku tako zoprno flziognomijo. DunaL/13. marca. (Kor. urad.) !Wolffov urad poroča: Ob visini 185 južno od Riponta so odnesli Francozi zopet krvave glave. Za malo časa se jim je posrećilo vdreti v neki kos jarka na jugo-zapadnem pobocju visine, V ljutih bližinskih bojih smo jih vrgli zopet nazaj. Samo majhen del jarka je ostal v njihovih rokah. Visina 185 je trdno v nemških rokah. Poročilo z Eifflo-vega stolpa z dne 13. marca ob 1. uri 5 minut zjutra!, ki poroča o za-vzetfu nemškega jarka v širini 1500 metrov in za vojevanje visine 185, ne odgovarja deistvom. Napad Angležev, o katerem se je poročalo, da je bil izvršen južno od Arrasa pri Beaurainsu. se je Izvr-jgf y tjp+h papa4nfh valovfh. Prvi val, kateremu se ie bilo posrećilo vdreti v neki nemski jarek. smo v bližinskem boju pooolnoma uničilL Drugi in tretji val smo Se pred ovi-rami z izgubami zavrnilL Bre« izpub pri prvem navalu so izdubili Angleži 50 mrtvih in ranjenih. Sovražno pod-vzetje severno od Avre* v blizini ceste Amiens • Roye, se je ponesrečilo, predno je dospelo do nemških ovir. NEJKŠKO VECERNO POROClLa Beroiin, 14. marca. (Kor. ura1.) VVolffov urad poroča dne 14. marca z večer: Na zapadu ob deževju m i r e n dan. Na vzhodu živahno artiljerijsko delovanje pri B r z e 2 a n i h. Novi ententni napadi na obeh straneh Prespan-skega jezera so se pone-s r e č i 1 i. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 13. marca. Makedonska fronta. Na zapadnem bregu Pre-spanskega jezera je prodrlo več stot-nij, rni pa smo jih z veliklmi izgubami za nje po^rnali nasaj. Ravno tam smo ronoČi krvavo zavrnili se dva na-dalnja sovražna napada. Naše pozicije na severu od Bitolja so stale pod zelo silnim artiljerijskim ogajem. V loku Crne živahno delovanje artiljerije. Na ostali fronti slabotan topovski egenj in ogenj pušk med naj-srrednejšimi oddelki. Na vsei fronti živahno delovanje letaleev na obeh straneh. Pri Mttetkovu je bilo v boju zbito neko englesko letalo. — Ro-rnunska fronta. Vzhodno od Tuiče na obeh strancli slaboten artiljerijski o?renj. Ob Seretu so za\Tnile naše čete močan sovražni izvidni od-clelek. — C r n o m o r j e, Dve ruski vojni ladji sta tre7 uspeha obstrelje-vali našo obal pri DuranKuli. ITALUAN^KO URADNO POROČTLO. 13. marca- Na trentinski fronti dne 12. marca običajno artiljerijsko delovanje in male praske med izvid-nirri oddelki severno Cimera Udolina Judikarijska), na potočiih hr;ba Sc-lug^ia (dolina Posinska) in pri izviru Bodenbacha (Sekstenska dolina, Drava). — Na iulijski fronti je so-vražna artiljerija včeraj bolj delova-la. — Na Krasu je vdrl oddelek našega infanterijskecra polka št. 117 z nenadnim napadom v sovražne crte jugo - zapadno Lukatičev. Zaž^al je bivališča, uničil obrambne utrdbe in pripeljal 24 vjetnikov in 1 strojno nuško. Sovražnik je peskusil nekoliko ur pozneje protinapad. Bil je zadržan in naš ogenj ga je razpršil. NEMŠKA LETALA NAD CRNIM MORJEM. Berolln, 12. marca. CKor. urad.) VVolfiov urad poroča: Nemski hidro-plani so napadli dne 12. marca z bombami dva ruska rušilca tipa ^Eistrij-, ki sta plula proti KonstancI, ter m prisilili, da ta §e vrnila. Neiz-nodbitno smo opazili, da je bH en ru-šilec zadet od dveh bomb in sicer na sprednjem in na zadnjem delu. Sef ađrr.ir, štaha mornarice. TURSKO URADNO POROČILO. 13. marca. Fronta ob T i g r i s u. Po boju. ki se je 10. t. m. vrsi! južno od Bagdada, so se naše čete umaknile ter zaseđle novo pozicijo med Bagdadom in Samaro. — Kavkaska fronta. Tekam vče-rajŠnjega dneva smo zavrnili posku-šene napade moćnih ruskih izvidnih oddelkov. Z ostalih front ni poročati ničesar pomembne^a. Angleži v Bagdadu« London. 13. marca. (Kor. urad.) (Uradno arrnadro poročilo iz Mezopotamije.) Ostali smo v ozkem stiku s sovražnikom južno od Bagdada. V noći dne 13. marca je zapustil sovražnik vso crto jarkovt mi pa smo mu ostali za petami. Sledilo je splo-šno prodiranje na obeh bregovih Ti-}?risa. Rano zjutraj smo zasedli kolodvor. Nato je pričela konjenica zasle-dovati. Po slabotnem odporu smo zasedli Kadhimein; vjeli smo 100 mož. Naše topničarke so se udele-žile zasledovanja. Od 23. februarja sem so unicili ali odstranili Turki vse dragocenosti iz Bagdada, Kljub temu je bil naš plen velik. Sovražnik je pustil 500 ranjenih na bojišču. Mi smo imeli 200 do 300 mrtvih. Prebi-valstvo nas srčno pozdravlja. Rotterdam, 14. marca. Boiiar Law je v angleški zbornici poslan-cev naznanil. da se Je vršilo prega-njanje sovražnika iz Kut el Amare z veliko naglico. Angle^ke čete so v veliki vročini in navzlic tema. da so morale trikrat čez Tigris, prodrle v 15. dneh 175 kilometrov proti sc-veni. MHan. 14. marca. »Corrtere del-la sera« javlja: Ar.?1eži prođtrajo Iz Bagdada proti severn. i Ntvtnrtfli !■ imdU lifd o osvoltvi Balada. »Miinchner N. Nachrichten« po-ročajo iz Curiha: TaajSnli listi smatraj o. da pomeni izgub* Baffdada težak moraličen poraz za Turčijo. — »Ziiricher Post« piše, da bi bflo mo-goce paralizirati učinke tega udarca le z odločilno zmago na zapadu. Posredno zadene ta udarec tuđi Nem-čijo, vendar pa ni prezreti, da lahko postane najskrajnejše oslabljenje ekscentričnih odsekov potreb-n o, da se omogoči odločilni udarec na glavnih frontah. Pomisliti je torej, ali ni morda nezadostna i obramba Bagdada posledica velike-ga operacijskega nacrta in ali je res zrraga angleškega orožja v Orijentu definitivna. — »Neue Ziiricher Zei-tung« piše: Moralični učinki tega udarca se seda] še niti pregledati ne dajo. Kapitulacija generala Town-shenda je več kot masčevana in a> gleški prestiž v Orijentu je zopet vzpostavlje^. Vojaško je sedaj orno* gočeno sođelovanje z Rusi v smeri na Mosul. — ItalijansKo časopisje piše oduševljeno in »§ecolo« meni, da pomenja osvojitev prestolnicc arabsKih kalifov prvi veliki uspeh revanžnega nacrta entente proti prvotno zmagovitim centralnim dr-žavam. RUSKO URADNO POROČILO. 12. marca. Perzijska fronta. Dne S. marca so vrgle naše čete v okolici Hamadana Turke iz njih pozicij pri Bissutumu ter za-sedle to točko. Od naših čet zasledo-vani so se Turki umaknili na Ladje Nad. Fcastrena podmorska uc'na. ANGLESKI TORPEDNI RUSILEC POTOPLJEN. Lugano. 14. marca. (Kor. urad.) I Kakor izhaja iz pripovedovanja mi- I nistra Scialoje. katero priobčuje »Tribuna«, je bil neki angleški tor-pedni rušilec, ki je spremljal ladjo z delegati na petrogradski ententni konferenci, od podmorskega čolna potopljen. POTOPLJENE LADJE. Beroliih 14. marca. (Kor. ura;!.) VVolfiov urad pqr3ča: Veliki glavni stan. Iznova so naši podmorski čolni potopili 17 parnikov, 2 jadernici in 3 ribiške parnike s skupaj 48.150 tonami. Neki podmorski čoln je poleg tega uničil Še majhno sovražno križar-ko s tremi poševnimi di m-niki in specijalno ladjo, opremljeno kot past za podmorske čolne. Od te ladje smo vjeli enega poročnika, enega la-dijskega častnika in 4 može, med njimi enega težko ranjenega. Sef admiralskega štaba mornarice. Potopljene iadje. London. 13. mares. (Kor. urad.) Reuter: Llovdov »Weeklsr News« poroća iz Corka: Belgijska pomozna Iadja »Storstad« je bila pri belem dr.evu brez svarila od nemškega podmorskega čolna potopljena. Dva čolna. s kak:mi 30 Hndmi, pogrešajo. (Pripamba Wolfovega urada: Najbrže je bila Iadja potopljena v za-prtem okoUšu; pot^m se to ni zgodilo brez svarila, ker se je v principu svarilo voziti po tem okolišu in sto-re to ladje na lastno nevarnost.) Pomorska bitka pred Jtižna-ainerfško obalo? BaseL 14. marca. »Agenzia Ame-ricana^ poroča iz Rio de Janeira. da se je vršila kakih 200 milj od amer. obali petnajsturna bitka med dvema nemškima pornožnima križarkama in več angTeškimi križarkami. Nove italiianske vojne ladje. Rint. 14. marca. (Kor. urad.) Uradni list poroča. da so bili parniki ^Porto Torres^. »Porto Snez«, »Um-berto I.«. »Caprera« fn »Tocra« iz-pre?menjeni v vojne ladje. Spanska in podmor " 1 čolnL Be-. 13. marca. (Kor. urad.) Lvonsk. Isti porocajo iz Madrida, da sta dobila španska pamika »Islonc* in »Formenterra« ukaz, da naj za-stražita pristaniSča otoka Mallorce, da preprečita, da bi tam dobivali nemški in avstro - ogrski podmorski čolni fivila. Španska križarka »Estremadura« in več torpedovk ie bilo poslanih v opazovanje obali proti MallorcL Pomanicanje topov za angieške trgovske lad!e. ffaa& 14. marca. (Kor. u.) Kakor izvc poročevalcc Wolffovega nrarfa, se vrše med ađmiraliteto in zastopniki angleškfh paroplovnih zbornic trajno posvetovanja o oboro-ieoja trgovskih ladii. Anđelka ađ- miraliteta je v zadregi, ker ne more dobiti zadosti topov. da zadosti vsem potrebam. Dala je veliko naročilo v Ameriko, to pa se sedaj še ne more izvršiti, ker potrebuje Amerika vse brzostrelne topove sama za svoje ladje. Ameriške livarne za topove so dobile naročilo, da morajo vse Izgo-tovljeiie topove in one, ki bi jih morali med tem vliti, za enkrat zadržati. Praske poslanja zbornica. V poslanski zbornici so vsi go-vorniki dne 14. marca razpravljaii o nasprotju, ki je nastalo med gospo-sko in poslansko zbornico. Vsi go-vorniki so izrazili svoje obžalovanje, da je bila v gosposki zbornici napa-dena poslanska zbornica in to povodom odklonitve predloga o poslan-skih dijetaji, nekateri govorniki pa so tuđi dokazovali, da je treba go* sposko zbornico času primerno re-iormirati. V razpravo je Dosegel tuđi drž. kaneler Bethmann - Hollwes. Pojas-nil je, da je vlada predlagala uredbo dijet, da bi Uelovanje poslanske zbornice paspešila. Gosposka zbornica je ta predlog odklonila, a storila je to v obiiki, ki jo je obžalovati. Oštri kri-tiki, ki je bila izrečena v gosposki zbornici, je treba ugovarjati. Vsak nemški parlamentarec mora državno misel postavljati nad vse, ker smo v vojni in se borimo za svoje življenje. Doživljaji te vojne bodo preme-nili v mnogih ozirih naše notranje-politično življenje. Na eni strani te zbornice žele premembo pruskega volilnega reda. Da bo vlada to predlagala, je bilo že povedano, a res je tuđi, da se tedaj vnamejo boji, ki bi jih med vojno ne prenesli. Po vojni borno morali premazati najtežje naloge. A tuđi po vojni borno morali de-lati močno zunanjo politiko, ker nas bodo obdajali močni sovražniki. Tako močno notranjo in zunanjo politiko moremo samo delati. Če omogo-čajo politične pravice, da sodeluje I celokupno ljudstvo pri državnem de- I lu. Pred vojno so bili interesi delav-cev v baje nepremostljivem nasprotju z interes! delodajalcev in države. Vojna bo to zmoto odpravila. Če bi tega ne storila. če bi iz vseh političnih vprasanj. glede uredbe delavskih pravic, pruskega volilnega reda itd., ne izvajali posledic. bi nastale notra-nie težave. o katerih noben človek ne v6. kaj bi rodile. A nad vsemi temi vprašanji stoji sedaj mise!: kako pripravimo sedsnji vojni zmagovit konec? Oktroi gotova stvar ? Nemški listi poročajo z Dunaia: Predsednik »Češke Zveze« poslanec Stanek se je včeraj dolgfo razgovar-jal z ministrskim predsednikom grofom Clam-Martinicom o govoricah, da je skoraj pričakovati znanih ok-troajev. Grof Clam-Martinic je iz-javil, da vztraja vlada pri svoji pro-gramatični izjavi in pri svojih" skle-pih glede predpogojev za sklicanle drža\Tiega zbofa ter je poudarjal. da je za državne ura<3e nemški po-sredovalni jezik potreben. za parlament na reforma poslovnika Vlada da bo imela vedno pred*očmi le interese države, ki so vsem narodom skupni. Zađostiti potrebam države, se ne pravi zađostiti nemškim stnmkarskfm zahtevam. Češka Zveza nai mirno pričakuje vladnih dejanj. Poslanec Stanek je vzel izjave minisrrskega predsednika na znanje, da poroča o njih Češkemu Svazu. V svojem programu z dne ?0. decembra 1916, na katerega se skli-cuje mm. predsednik. Je nova vlada označila kot svoj visoki cf!j vspo-stavitev ustavnih razmer, ustvari-tev predpogojev z& to in fzravnanje potov za nariament. V neštetih izjavah so stranke, katerirn je ustavnost države in iisriešno o-zdravlieiie notraniepolitič-r»'h mrmer resnično pri srcu, povezale, katera not je za državo Drava in katere naioee so najnujnef^e. S no\r7dl?n5eTi?m glasom 50 zlasti Čehi m Ju?rns^ov3ni svarlH* ću na! vlada ne prične nove ustavne dobe % usta-vniomstvom, da naj ne podira Časti t li ive temeHe enakonravnosti, na katerih edfno je mogoče aredfti ono mimo in plodonosno sožftje avstril-sVth narodTj^^. ki je za bodoč? usne?5-nf raz\rni dr*?*ve ne^hncfTio notreb-no. Nenetn^nce stranke so nosetino svaHte vlado, da nai z olctrrviTranjprn znanih prednogofev ne ohretneni dr-fevne no^itiVe z MMetn r>r^strnr:ost!. Anelirale so na dr^avniSko modrost odgovornih čftvt^Hev. ki s*» Tnor?»fo xaved2tu da bf nV*ro? nem^Ve^a dr-čav^esra ali r^^^^d^valneea ferika, razVo^anfe Češ'n? rr.nravf! na nn-«ern?Ve nar^dp vffs n^«;fTn^cti# nrotf Vf?ter? «^ v*Jni irredn^i nr^ik. v k?»-terfN žrvfmri. ne mr*r]\ hraniti $ «r~d- J ttvi, ki jih daje ustava vsakemu dr- * I žavljanu na razpolago. Opozarjali smo vlado tuđi na vzglede y drugih državah, kjer velja med vojno kot glavni princip državne notranje politike quieta non movere. Danes lahko citiramo samega nemškega državnega kanelerja, ki je v pruskem državnem zboru pouda-ril, da v vojni niti prepotrebne reforme pruskega volilnega reda ne more izvesti, ker država, na katero nava-ljujejo sovražniki, ne more pre-nesti notranje - političnih bojev ! In to država, katere organizacija je tako trdna. tako enotna kakor Prusija, kjer zahteva reformo volilnega reda ogromna veči-n a, rečemo lahko. devet dese-tin vsega naroda! Ali naj ostanejo vsa ta svarila, vsi ti zgledi brezuspešni? Ali se vlada ne zaveda, da bi moral oktroi spraviti v nevarnost baš glavni njen >visoki cilj« — parlament? Treznej-ši nemški politiki se te posledice za-vedajo in zato so postavili kršćanski socijalci parlament pred predpogoje fn tuđi poslanec Steinwenđer prihaja cio nrenričania, da mora vlaia pred-vsem omogociti zasejanje državnega zbora »s predpogoji ali pa brez njih«. Zdi se nam po informacijah iz čeških in jugoslovanskih političnih krc^ov skoraj da izključeno, da bi mogle slovanske stranke sodelovati v državnem zboru, kateremu je vze-Ia vlada na|glavnejšo pra^co sood-ločevanja o velikih notranjepolitičnih probiemih naše države. Bilo bi povsem logično !n kon-sekrventno, ako bi slovanske stranke se postavile na stališče: ako je vlada le v sporazumu z nekaterimi (ne vsemi!) nemškimi strankami uveliavila najdalekosežnejše politične reforme izven parlamenta, naj tud! tisto delo. ki ga hoče naložiti parlamentu, opravi le s svojimi straiilvarskimi zavez-n'ki. Slovanske stranke bi iz patri-jotičnih ozirov ne mogle poseči po ostrem orožm parlamentarnih bojev, ođklonitt bi morale torej odgovornost za vsa dejanja, storjena državi na Jcvrar, s položitvijomanda-t o v. zavedajoč se, da bi ljudstvo tako postopanje popolnoma odobravalo. In kaj potem? Ustvarjeni bi bili vpredpo^oji mu je ravnotako pri srcu, kakor zav7etje Carigrada. = Posolila ameriških bank če-tvero^veTnim državant so znašala do 1. decembra 1916 okroelo 423 milijonov funtov šterlingov (čez 10 mi-liard mark). Od te vsote pripada na Anglijo 177, na Franciio 145, na Ru-sijo M. na Italijo 5 mnijcnpv^ftmtov šterlingov, ostanek pa na Kanado. Istočasno so narasle zlate rezerve ameriških bank za 2o? milijonov fun-1 tov šterlingov, tako da morejo amt« 61. 5tev. .SLUVtiNšKJ NAKULT, dne 15 marca 1917. Stran 3. riške banke dovoliti še mnogo poso-iil. >Vossische Zeitung« računa, da *mejo, ker niorajo tvoriti bančne zlate rezerve najmanj 15^, posoditi ameriške banke tkupno nad 1400 mi-lijonov funtov šterlingov. Po odštetju -osoji! ententnim državarn, jim ostane torej se 977 milijonov fantov šter-tingov t. i. okroglo 23 miljard kron razpoložfjivega denarja. Ako se Amerika udeleži vojne, bo pač znatni del te vsote sama potrebovala. = Vojyodinja Conausht t. Iz Londona poročajo dne 14. marca: Vojvodinja Conaught je umrla. = Carranza zopet prcdsednik Mehike, Dne 12. marca je bil baje Carranza zopet izvoljen za predsed-n;ka Mehike. Do rabuk baje ni prišlo nikjer. = Revolucija v državi Peru. Razni listi poročajo s pridržkom, da -e prišlo v državi Peru do revolucije n da so se vršili tam silni poulični boji. P9Rk tSa ffie Mm. Pogreb dr. Mile Starčevića se je vršil v torek, dne 13. marca v Zagrebu z velikim sijajem. V hiŠi žalosti se je poslovil od pokojnega voditelja njegov prijatelj in tovariš posl. dr. Matko Laginja v pretresljivem govoru: »Vz^ojen si bil v naukih svojega očetovskega strica Ante Starčevića, ki je vlil v dušo vsegu naroda vero v narodovo moč in pravico ter iz njih izvirajoče prepriča-nje. da bo naša današnia Hrvatska, .______ ^ mirno zbira- joč svoje telesne in duševne sile, doseže čim visio stopinjo samoodločbe in blagostanja. Bil si neizprosen in neomajen v načelih, konciiijanten in Ijubeznjiv v občevanju. Prisegamo Ti, da hoćemo spoštovati Tvoja dela. Ti slediti po Tvoji poti, da hoćemo ljubiti svoj narod, kakor si ga Ijubil Ti, da hoćemo delati z isto pridnostjo kakor Ti, vlivati v srca naše mladine Tvojo ljubav in Tvojo vero v edinstvo in srećo naše In Tvoje domovine, v edinstvo in srečo I našega naroda v tej domovini, naroda, raztrojenega po veri in nazivih, alf edinstvenega po krasnem jeziku, po skupnem našem imenu in po pravu našega hrvatskega kraljestva. Zbogom, naš dobri Mile Starčević!« Pevska društva so nato zapela žalo-stinko in sprevod je krenil po za-srebšklh rlicah, kjer je na tisoče in tisoče ljudstva izkazalo zasliižnem^ narodnemu voditelju zadnjo čast. V sprevodu so korakale deputacije iz mnogih hrvatskih krajev. za krsto so šii pofeg svoicev: zastoprik bana, sekcijski načelniku vsi saborski kln-T>i s saborskim predsednikom dr. Me-d?kovićem in mnogo drue'h odličnih oseb. Pokojnika so nesli na po-konalfŠče v Šestine pri Zaerebu, kjer počiva tuđi njegov brat dr. David Starcević. Tam so se poslovili od svojega voditelja posl. Marko Do-Šen. ter zastornftri voMcev in starčevićanske omladine. Ruskt vjefniki so spustili krsto/v grob in s Miči: ySlava Starčevićti!* ie zapričalo občinstvo idilično šestinsko groblje. teti i! sfisofii!! ftS'. Vojna odlikovanja. Z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje sta odlikovana dr. Ivan Senekovič, policijski komisar v Trstu, in uradnik goriške-ga magistrata Ivan V i d r i g; z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje oficijal policijskega ravnateljstva v Trstu Avgust M a -s e 11 i; s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje občinski tajnik v Tolminu Rudoli Polenčič. Nadalje sta odlikovana z zlatim zaslužnim križem na traku hrabrostne svetinje poštna asistenta Karei Č e h in Josip Kuhače vich v Trstu. Smrt med beguncL Snoči je umri v Dolskem gosp. Josip Mola r, zna-ni ?ostilničar in posestnik iz Stan-dreža pri Gorici, star 61 let. Spošto-vani družini naše sožalje! Zaplemba Imetja. Tržaško de-želm> sodišče, sedaj v Opatiji, je raz-veljavllo s sklepom, izrečenim dne 21. junija 1916, odrejeno zaplembo Premičnega in nepremičnega imetja tržaške^ra knjteotržea Viktoria Mor-Purgo. — Tržaško dežefno sodi-sče, sedaj v Opatiji, Je izreklo za-rlpmbo imetja naslednjih oseb, ker f)^stoji utemeljen sum, da so zakrile zločin ubega k sovražniku, in S1^er: Peter Postogna, roien leta '390. v Miljaft. tjakaj pristojen, pisar, cmovoinik - pešec 97. peSšpolka; ferel Bnffoljjaj. rjofea tefc 1835. J v Trstu, pristojen v Trst, kovač; Mari j Cermel, rojen leta 1895., pristojen v Trst, kočijaž, oba pešca pes-polka št. 97. Dnevne vesti. — Odlikovanja. Višji oskrbnik deželne bolnišnice v Ljubljani Gustav Nebeniiihrer je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne medalje. — Z zlatim zaslužnim križeem na traku hrabrostne medal]> je bil odlikovan tucii okrajni komisar v Postojni Vin-cenc Borštner. — Ljubljansko učiteljsko društvo je prejelo potom c. kr. deželncsra predsedništva to-le Naivišjo zahvalo: »Po Najvišjem naročilu se izreka za izkazani izraz sožalja prilikom smrti N;:egovega c. in kr. Apostolske-?a Veličanstva cesarja Franca Joze-fa I., odnosno za podano :zjavo vda-nosti Njejroveir.u c. in kr. Apostolskomu Veličanstvu cesarju Karlu T. pri nastopu vlade najsrčnejšo Najviš-io zahvalo.« — C. kr. dežclni pred-sednik: Attems. — Za postns nakaznice na c. in kr. vojaške osehe in c. i. kr. formacija, ki se nafcajajo v področju nem-šV;h voinopoštnih zavodov, ve'jajo enake določbe kakor za promet poštnih nakaznic v N e m č i j o, ozi-roma za nemško vojsko. Take pošt-r.c nak?zrnce nioraio torej predvsem imeti navedeno veljavo v mar-k a h in je treba za nje vporabijati obrazee za mednaroden promet. — Dramatični večer. Gospa Zofija Zvonarjeva je priredila dne 14. marca t. 1. v deželnem gledališču dramatični večer. Tako se je spet po dolcem času dvignil zastor in prikazat za en sam večer naš domaći odcr. Zagledali smo znane kulise, na sredi je stala znana miza in sponmili smo se lepsih in naši kulturi milejš:h dni. Kakor sence so šb v naših mi-slih preko odra postave igralk in igraicev, ki so jih raztepli naši na^ rodni poglavarji po širokem svetu, ki so pomrli bedni in zapuščeni, ali žive med nami, pa so se posvetili drugim poklicom. Na odru se je pojavila gospa Zvonarjeva, da deklamira ciklus dvanajstih pesmi Simo- Ina Gregorčiča. In ravno pravočasno je segla v naše misli in čustva njegova pesem »Naša zvezda«, ki je za goro vtonila in zastonj vprašuje pes-ni, ali se vrne se kdaj, ali nikoli več. Sega časa je prikipela nato na dan v »SočU, ki jb je gospa Zvonarjeva zelo živo in plastično predavala. — Druge pesmi: Na sveti večer, Na potujčeni zemlji, Domovini itd. so nas vse zadele v živo in so se prile-gale ravnotako sedanji dobi, kakor tišti, v kateri so nastale. Videli smo spet, da ni čudo, če je Gregorčič med narodom tako priljubljen in domač. Njegova ljubezen do naroda in domovine je vendar tako čista, tako istinita, tako iskrena, tako neambicijoz-na, da mora seči do srca in duše vsakega, ki slovensko misli in čuti. Gospa Zvonarjeva je znala iztisniti iz teh verzov ves sok, zato so učin-kovaii odkrito in globoko. Take be-sede, take misli, taki nauki so nam potrebni. Prav bi bilo, da bi jih poslušala naša mladina, prav je, da jih poslušajo odrasli Ijudje, kajti njih osvežujoči utisk je vreden več kakor sto in sto žurnalistično - narodnih člankov in šolsko - pustih beri!. — Gospa Zvonarjeva je deklamirala v drugem delu večera tri hrvatske pesmi, tri bolgarske in k sklepu v hr-vatskem prevodu Erbenovega »Po-vodnjega rnoža^, h kateremu je spisa! melodramatično godbo Zdenek Fibich. Svojo igralsko moč je pokazala zlasti v Avgusta Senoe »Kusrini kući« in Erbenovem »Povodnjem možu nietnega zavoda pol vagona bele moke z dostavkom, da je to moko — kot nekako zdravilo — deliti med osebe, ki so težko bolne ali pa v visoki starosti. Sedaj pa je radi te moke nastal tak naval da bo pošla v par dreh, ako jo bo hotel imeti vsak, ki predloži kak površen ordinacijski list. Vsled tega je župan odredil, da se razdelitev te moke ustavi za te-den dni, da se v tem času more raz-deliti dosedaj nakazana množina med nebroj oseb. V bodoče pa se moka ne more več oddajati zgolj le na ordinacijske listke, temveč izda-jala se bo le na pravilna zdravniška spričevala, s katerimi se zanesljivo izkaže težka bolezen, ker bi drugače prišla moka v roke takim osebam, katerim ni bila namenjena. Ker se bo drugi teden prodajala crna moka, prosi župan, da naj se ne oblega mestnega fizikata, kakor se je to dosedaj zgodilo, in da naj se moka ne jemlje radi vsakega malenkostnega želodčnega katara resničnim bolni-kom. Izdala se je torej naredba, da mestni fizikat ne da je več nakazil za moko in da se ima vsak. ki je res-nično bolan, obrniti do kakegra druecegra zdravnika. O požar ja se. da so na Dunaju ravnotako postopali in da so 80% vloženih prosenj zavmili. Tuđi v Ljubljani ni drugega izhoda. Gospodje zdravniki se pa prosijo, da izda^io spričevala le resnično težko bolnim osebam! 4- Sleparieoje s kašo. Pišejo nam: Zadnje dni oblegajo ženske ljubljanski magistrat v toliko mno zini kot še nikoli. Izdaiajo se nakaznice na k?šo. Nakaznico dobi vsak, kdor pove svoje ime in stanovanje. Pri tem se gode prav navadne sle-parije. Po nakaznice hodijo okoli-čarske ženike iz Vizmanev in dru-god, pove do izmišljeno ime in stanovanje, dohe nakazilo, kupijo v mestni vojni prodnjalni kašo po 70 v kHosrram, potem jo pa prodaiajo mestnim prebivalcem po 2 K liter. Zonet dru^i prideio po dvakrat, tri-krat po n^kaznico, posijelo še svoje n+roke. tako da so se nekateri založili s kašo prav na debelo, tišti na. ki rnorajo delati cei dan. da morejo družino preziviti in nirmio časa stati no ceTe ure na magistrata, ne dobe rnč. Prosimo, da se v tem cziru napravi korenita remednra. Naf bi se k^ša nrodainla na moćne nakaznice, ko ne dobivamo nobene moke narrie, pa bo stvar čista pravično nrejena, tako ram odiedajo še ta borni preziv'tek Ijudje. ki samo izko-riščajo mestno aprovizaciio. 4- Kava, Urad za ljudsko prehrano nrednfsui'e primes surovega sladkorja h kavi. ki se bo odslej pro-daiala v posebnih zavitkih na izkaz-nice. Kakor hitro bo. na razpolago zadostna množina take kave. se sama ne bo ?mela več prodajati. kar je pričakovatt nekako sredi alf koncem aprila. Do tedaj se nakaznice za sladkor ne hodo izdalafe. + Izdefava In razpeCavanfe oe-cfra, Mestni maeistrat ponovno ono-zarja. da je v zmislu ministeriialne naredbe z dne 20. decembra 1915 št. 379, prepovedano obrtno izdelo-vati in razpečavati malo pecivo, da-!^e slf»^čičar5ko r>cc!vo \z pšenične moke. kakor tuđi oildaiati donnč© iUKičMto pociw m PfrpKM w I kc v kavarnah. — Obrtno izdelovati slaščičarsko blago iz surogatne moke, dovoljeno je v zmislu raz^lasa mestnega magistrata z dne 13. janu-varja 1916 štev. 232, le vsak torek in nedeljo. 4- SladkorčkL Urad za ljudsko prehrano je sedaj uvedel maksimalne cene tuđi za bombone in kandis. 4- Pivo. V Pragi je bilo minoli teden zborovanje pivovamiške centrale, na kateri je bilo povedano, da dobe avstrijske pivovame iz žetve leta 1916. le 017 odstotka, toliko, kakor v drugih letih, in da na kaj več nikakor ni računati. To obvestilo je zborovalce hudo potrlo. Izvolili so poseben odsek, da bi poskušal dobiti kako pomoć, a računati !e s tem, da bo varenje piva v dogfsdnen Času v Avstriji por^olnama iistavtietio. Gospodarstvo. — Pazite pri režntf trt. Huda le-tošnja zima je v mnogih vinogradih, zlasti v nizkih legah na Dolenjskem, uničila dosti trtnili očes. Na videz nepoškodovane trte bodo pokazale, ko odženejo, koliko škode je na njih mraz napravil in marsikateri vino-gradnik bo škodo utrpel, ako se je] ne izogne že zdaj pri režnji. če so nam posamezna ocesa na trti po-zebla, lahko Škodo popravimo pri režnji s tem, da pustimo na trtnih mladikah nekaj več očes kot sicer. Koliko očes je treba več trti narezati, to doženemo najbolj zanesljivo na sledeči način. Od vsake vrste, ki jo imamo v vinogradu, odrežemo pred režnjo trt po kakih 5 do 10 mla-dik. Na teh mladikah prerežemo vsa-ko trtno oko podolgem od špice proti lesu in eno polovico očeša z nožem odluščimo. Sedaj borno tako] videli, ali je oko zdravo ali ne. Će ima na sredi lepo zeleno zrklo (srce) v obliki malega, zelenega stožica. potem je zdravo. Če pa je ta stožic črn ali rjav, je oko pozebljeno. Ako na ta način doženemo, da je na pr. pri kraljevini (ki je prav občutljiva), pozeblo od 100 očes 25. tedaj vidimo, da je povprek ena četrtina očes pri tej vrsti suhih in da moremo narezati za eno četrtino očes več kot sicer, da ni vpadka v pridelku. Če smo tedaj doslej bili vajeni puščati trti n. pr. en reznik dveh očes in en špa-ron 6 očes (skupaj 8 očes). borno v tem slučaju pustili trti za eno četrtino, to je za dve ali še bolj sigurno za tri očeša več, tedaj zna biti enega več na rezniku in dva več na šparo-nu. Narezali borno tedaj trti tri očeša na rezniku in osem na šparonu. Čeprav potem tri pozebljena očeša izostanejo in ne odženejo, ne borno imeli nič manj pridelka, kot če ne bi bilo nič pozebJo in bi rezali krajše. Ako pa znabi!! pozneje uvidimo, da smo pustili trti preveČ očesjih borno lahko že pri prvem podbiranju odstranili, ali pa vsaj v poletnem času primerno skrajšali, da ne oslabe mladike, ki jih rabimo za režnjo v prihodnjem letu. — B. S k a 1 i c k f. Suzne stvari * Ukradeno zlato. V državnem zavodu za kovanje denarja v Mona-kovem sta dva delavca v kratkem času odnesla za 12.000 mark zlatega denarja. * Pogorela tovarna sladkorja. Blizu Šopronja na Ogrskem je vsled eksplozije nastal v tovarni sladkoria velik požar. Tovarna je uničena in znaša škoda nad dva milijona kron. Zgorelo je tuđi jako mnogo sladkorja. * Zapjenjeni čevlj!. V Budimpešti Je policija posvetila tuđi proda-jalcem čevljev primerno pozornost. Pri trgovcu Jungerju je našla čevlje s papirnatimi podplati in mu jih je zaplenila. Po Jungerjevem računu so ti čevlji vredni 100.000 K. Proti Jungerju se je začelo kazensko posto-panje. * V železnfskem vozu zgoreli. V nekem vlaku, ki je dospel 13. t. m. v Kronštat ter je bil močno zaseden, se je peljala neka ženska s posodo petroleja. Neki vojak ie vrgel gorečo vžigalico na to posodo, nakar je pe-t#>lej eksplodiral ter so začele go-reti obleke več ine potnikov. Mnogo ljudi je skočilo iz voza. Le s težavo so pogasili ogenj, več oseb pa je bilo že tako opečenih, da jih sploh ni bilo več spoznati. * Kraljevski grad na prodaj. Na kraljevskem nizozemskem Kradu Je bilo v petek zapisano z velikiml čr-kami »Ta hiša Je na prodaj«. Seve-da se je zbralo polno.ljudi pred gradom in je vse strmelo, kaj naj to po-meni. Srrmcnje je bflo toliko večje, ker stoji pred gradom vojaška straža. Končno se Je izvedelo, da je zapisala te nesede na hišo — mala princezinja Julijana, hči nizozemske kralfice. * Psi na Ane:!eSkein. Na An-glcikom |0 meto glavno Živite Xm j uživa meso, ne samo Ijudje, negfe tuđi psi. Ker je na AngleŠkem nad dva milijona psov, so ti mnogo pripomogli, da se je meso ne le podra-žilo, nego da Je tuđi nastala stiska za meso. Ker je bil v parlamentu spro^ žen predlog, naj vlada kaj stori, da bi se število psov zmanjšalo, je nastala v listih živahna polemika. Za-govorniki psov so dokazali, da je mnogo žena, katerih možje so v voi-ni, kupilo pse, da čuvajo hiše in stanovanja in da imajo Ijudje sploh s psi toliko veselja, da bi jim prUirani-tev pri mesu tega veselja ne nado-mestila. Konec je bil, da je vlada zvi-šala pasji davek od 60 na 80 naših kron na leto. * O te ženske! Iz Kufsteina na Tirolskem poročajo: Na podlagi dej-stva, da se v zadnjem času v kuf-steinskem okraju večkrat dogajajo slučaji, da brezvestne ženske, brez vsakega patrijotičnega in moralnega čustva, ruskim vojnim vjetnikom po-šiljajo težke zavoje živil, dočim pa mora po mestih domače prebivalstvo stradati zaradi pomanjkanja živil, objavlja kufsteinsko okrajno glavar-stvo, da se takim osebam ne bo samo prisojala najvišja dopustna ka-zen, temveč se bodo tuđi njihova imena objavljala v vseh občlnah okraja v svarilo drugim. Zadnji znani slučaj je ta - le: Neka Ana Rass v Ellmau pri Hasenbergu je pq enera svojih otrok oddala na pošti v Ellmau tri kilograme težak zavoj mesa in kruha, naslovljen na ruskega voj-neo K 4l80. OtrOČj« BOga- ▼ICOf đotsjlkl, po ramižrh cenah nm drobno in debelo. --~--~ Razpo=ii am tuđi po pošti —— OSVALD DOBEIC Marttnova ««sta *L 1S Istotam se kupi asalna miza. Navodilo (recept) jg prodd za pripravljanje: nmila vse vrste K 400-— den»r naprej 20 K kakao » 300— m ' „ 10 „ ćaj » 300— „ „ 10 „ erama za čevlje» 200— „ n 6 „ škrob .-St2rkeW 100"— „ „ 5 „ Xm±ni ktmti • 5 9 - „ 4 „ (Laugenste:n) (Vse*skupaj enkrat 40'— K.) Dnevno raipoŠiljanic kave ic s slad-korjem 5 k^ K 60—, napolitanerce, Čckolsda, »Irr.oTiai« sir elegantno adjustiraa po K 6 — due. vse vrste piškoti L t d 881 Vekoslav Asteršen, Gradec, Netzgasse St 11II, vrata IO. Zahvala. I Vsem, ki so nam ub nenadomestljivi izgubi mojega nepo- I rabnega, ?rčooljubljeocga soproga, gospoda ZdrauKo Leshootefl I tesili na ta ali oni način naSo neizmerno boTf rsem ki so i I svojimi tolažc^imi obiski ob dolgotrajni bolezni lajšali blagemu I rajniku mokcpolno trpljenje, darovateljem prekrasnoga cvetia I in vsetn, ki so v ttko neprićakovano mnogobrojnem štrvilu I spremili ljubega pokojnika k prezgodnjemu groba, irrekam ▼ I svojem in v imenu Tseh ostalih sorodmkoT najpnsrČnejio zahvalo I Posebej pa se zahvaljujem p. n. gg. dvornemu sretnika I Viljema viteiu pl. Lmschana, iapana ijabtjanskemu dr. Ivanu I Tavčarm, občinskim svetoikom ljubljanskim, predsedniku trgov- I skega gremija ter trgovskega ia bolntikega društva, vele trica I Ivanu Samcu, trg >vskemu društvu »Merkur« m njega predsed- 1 niku, veietricu AI oj zi ju LiUegu, mnogim prijateljem • trgovcem I ter trgov. sotrudnikom, sploh vsem, ki so se udeležili pri pogreba. Ivanka Leskovic BBF* Stli si dn iwiibm kijiliviiL iNnlki (starej§i in m!aj§i). 878 Kaslov pove upravu. »Slov. Naroda«. Hekaj tisot 4letnih vzgojenih smrekovih ?ad:k ima eddati 849 gra&čina na Igu pri Ljubljani. Preiv C RalSol Preiv Gorici. I« DCltJCl Gorici. Ljubljana, Stari trg St. 28. ložlia io ženska dvokoiesa s staro pnevrnataco. i i šivalni itroiit gramofoni, električne iepoe svetilke že kompVtr e od 2 K« V zalogl vedno par tlsoC HaJbolfSe baterije. Posebno niska čama ca preprodaja!c« Pismena naredila se take1 IzTrže. VABILO k 1 reda. oiei ztioro Savinske poso^ilnice ki se vrsi t soboto, 9ne 31. marca 1917 ob 5. uri popoline f pcsojilniški pisarni. Dnevni red : 1. Potrjenje letnetja računa. 2 Ra^delitcv čisrega dobička. 3. ^rolitev načelstra in nadzorstva. 4. Čitanje revirijskega poročila. 5 Slučajnosti. Č: bi ne bil sklepčen ta obCni zbor, se skliče za 1 uro pozneje z istim dnevnim redom đrucri občni rbor, ki je sktepčen pri vsakem številu udeležencev. 884 Hačelstre. VABILO k XXIII. rednema ebtneniD z&ora Posojilnice za IVr. ^fstrifki okraj v Trnovem registrirane ztđrn^e z neomejeoo zavett ki ?e vrši ▼ rte3e^,o, Jnc 25. marci 1917 ob pol 2. uri pon. v nradntli prostorih w Trnofem, DNEVNI RED: 1. Porobilo načelstva. 2. PoroČilo in nasveti nadzorstva 3. Odobri te v letnega računa za leto 19! 6 4. C;tanie revizijskega poročila in ukrepi v^led istoga. 5 Sklepanje o prcđlogih v smislu § 36 7aHr. praril. 6 Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti Opomba- Ako bi ta ob"ni zbor ne bil 5klepčen, vrSil se hode v smislu § 35 zadr pravtl isti dan, pol urr pozneje v istih prostorih in z Kt'tn dnevnim redom drirgi občni *bor, ki bode sklepal brezoogojno ne glede ni število navzofih č'aiov. 379 * Načelstie. !la]bollie ta oa|ceae|ia se da krojačltl po »ori ta sloviti Isdafl , F A ¥ 0 H1T - modflgga i ii iliiisliegi alhia! i za spomlad in poletje. ; Ceaa S la209 s peita. X 1*90. Dob: se pri tvrdki I M. RANTH | giavrro zastopstvo za Kreniskc, Ljubljana, Marijin trg št 3 I I kakor tuđi I ▼si posamcjeni kroji in favoritne I potrcb5?inc Odpnsilia.ev se iz- I vr^rr e pT«tl |*itseSJm ! pe^seti« *i* pretlplastlu. Nodistinja spretna moć, se spn|aM tilMol. Pooudbc pod 9Jto«stlal|a/U7<< na apravništvo »Slovcnskega Naroda«. Suhe iedilne gobe ▼aaka kakov««« iB kolldts« po ■aiTlillk dsarvth eenah kupnfe in probi oferte 7. vzorci, z naveob » množine X AUSR. Kslđl b. Elam- alatn, limara, Ćeako. 707 Mirni stranka »rat etrok, Uče ^tanouanjc v mestu z 1 eventualno 2 sobama in kuhinjo, za takoj ili majev termin. -7- Kdor mi preskrbi primemo stanovanje dobi 30 kron nagrade. Prijazne ponudbe na upravništvo .Slovenskega Naroda* pod t9K 30.-875". ^^i^^h^^hh^^^^^^^^^b SSS^šVkSaVSalaai Sala^ ^■^■^^^^^■^■^^■^aM^aj ■^^ssas rffVSU mm ^m hiša z vrtom. Kladcšna ul. 3. Krakovsko predmestje. Već se izvc pri g. netarfa 0ALLB ___________v LlnbljaaL_______874 Kopališcnega zdravniKa mpT |S2e termalno kopališČe na Hrvatskem ?5i Ponudbe pod „Kopališ&il zđravnik1* na upravn. »Slov. Naroda«. Bazar na Bledu ped kolodvorom, da z blagom vred v na|em Jarica Žfroraik v Gorjah pri Bleđu. 864 Kostanjeve in bukove hlode kupi vsakomnoiino franko vagon 2» Strojilna tovarna Samsa & Co. v Ljubljani. Vpošteva se lc pismene ponudbe z navedbo cen. , Srbečoco, hraste, izpušiaiej I odpravi kar najhitrejSe ,,rujavo mazilo" Mali lončck K 1 60, veliki K 3—, družinska porcija K 9—. Z do- 532 datkom, kako se uporablja, se naroča pri I Or. E, Fleschs Kronen-Apotheke, Raab (6y6r), Ogrsko. | Orehov les : kostanjev les v debllh v polenlh In debllh 90 kupim vsako vagonsko mnoSiho po najviSji dnevni oeni J. Pogačnlk, Lfnbliana, Mar. Terezlle cesta 13. Prevzetje mizarske obrti. Slavnemu občinstva vljnđno naznanjam/da lem prenel po svojem ranjkem tasta Anton Dnikarjn, mizarskem moj stru v Kranjn, mlzarsko obrt. prodajo mrtvaikUi krit kikor tati pogrtbno podjetje. 6M juki ^^B^ri^i^ris:« miiarski mojster — proi Anton Prnkar — Kranju Pozor trgovci! Pozor trgovci! ■atfoaestllo kOBOplJe za konjske oglavje, plet. z železno rmko (Pferdehalftern gefloch.) popolnoma ođgovarjajo močnoati : Cocns konjske oglavfe : pletene z železno rinko ter stanejo ducat K 28 80 bre« odbitka proti tako šnjerau plačiln. — PoSilja se po poStnem povzetjn. Prva kranjska vrvarna m Ivan N. Adamiž, Ljubljana. 872 P. S9/9 97. Podpisano sodišče naznanja, da se oddajo v zakup za dobo 10 let od 1. svečana 1918, do 1. svečana 1928, hiše štev. 144, 145 in 75 v Kranju z dvorišči in magacinom. V teh hišah se izvTsuje veletrgovina z železnino »Merkur*. Interesentje se pozivljajo, da stavijo svoje ponudbe oskrbnikn premo- ženja nedl. Killerjevih dedičev, gosp. Tomo Pavšlerju v Kranju do 1. maja 1917. - Po preteku tega roka se bodo hiše oddale v zakup najviSjemu ponudniku. C. kr. okrajna sodnija v Kranju, oddelek II., dne 13. sušca 1917. Zaupno blago! V pari prano in brezkalno posteljno perje in puh »*»•*•** Sfeslsje s posteMntai perjem ka muhom C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg Stev. 8 Pst—erUena Itti._______________UstaneTljtaa ISti. *2**fl *£*•}** ***kmr*atm prtaasa na traj sa sJsto se je naaol eflirt« eefMm Mefe. Ts«a setia se trim pecaste estaasl masa tMiuiisjij kl st^s^e ttae^r^strsaa y?l$omoti, da st risfipi*