Izhaja vsako sredo.
Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16 — Četrtletno Din 9 —, inozemstvo Din 64'—. Poštno-čekovni račun štev. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene lnseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000 —, četrt strani Din 500'—, 'h strani Din 250—, «/t» strani Din 125—, Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—,
Hmet hol vprežna živina.
Nikjer danes ne cvetijo rožice na gospodarskem polju in od raja smo se danes bolj oddaljili kot kdaj poprej. Najda-lje od raja pa so pognali ljudi tamkaj in tisti, ki so ljudem obljubljali raj na zemlji. To so boljševiki. Kaj so ti ljudje napravili iz Rusije in njenega gospodarstva, so premnoge priče z dejanskimi dokazi neovrgljivo dokazale. Najgrozovitejši dokaz, podan z življenjem in trpljenjem, pa je ruski kmet. Zanj je komunistična organizacija gospodarstva priredila pravo Golgoto, na katero mora nositi svoje strahovito breme brez nade zboljšanja in brez upanja plačila. Dokler je Lenin živel, se komunistična organizacija poljedelstva še ni izvršila. Presvež je še bil spomin na obljube, ki so jih boljševiki s svojim voditeljem na čelu dali kmetom, ako se pridružijo revolucionarnim delavcem. Venomer in povsod po Rusiji so se takrat dajale kmetom svečane obljube: »Graščinska in državna zemlja bo vaša, davki se vam bodo odpustili.« Čim bolj je bledel spomin na revolucijsko leto 1917, tem bolj so se puščale v nemar kmetom dane obljube. Izdajale so se odredbe, ki so bile kakor temeljni kamni za zgraditev komunističnega gospodarstva na kmetih. Leto 1930 je prineslo končno določitev komunistične organizacije ruskega poljedelstva.
Naš list je v temeljitih člankih, pisanih od velikega prijatelja in dobrega poznavalca Rusije, opisal gospodarski razvoj Rusije do sedanjega stanja. Orisal je stvarno in jasno zlasti trnjevo pot ruskega kmeta. Kulaki (večji posestniki, ki so imeli približno takšna posestva, kot jih imajo pri nas srednje graščine) so popolnoma izginili. Bili so kot protirevolucio-narji ubiti ali poslani na prisilno delo v Sibirijo in drugam. Njih zemlja in imetje je bilo izročeno kolhozom. Srednji in mali kmetje pa so bili s silo natirani ali z zvijačo pridobljeni za kolhoze (kolektivna, skupna gospodarstva). Poleg kolhozov so boljševiki ustanovili sovhoze (sovjetska gospodarstva), ki naj bi bili vzorna oblika boljševiškega gospodarstva, v katero naj bi se tekom časa spremenilo vse kmečko gospodarstvo. Sovhozi se imenujejo ter so gospodarske tovarne za kruh. V njih je 18% vseh poljedelcev, nad 65% jih je r kolhozih, samostojnih kmečkih gospodarstev pa je komaj še 16% in ta so tako obremenjena z dajatvami in obdana s tolikimi težavami, da jim preti pogin ali pa prestop v kolhoze.
Kolhozi so za ruskega kmeta poguba, za sovjetsko državo pa izguba. Boljševiški časniki (drugi v Rusiji niso dovoljeni), med njimi zlasti »Izvestija« in »Pravda«, poročajo, da je bilo letos do marca pose-
jane pšenice za pet milijonov hektarjev manj kot lani; celo sovhozi (vzorna sovjetska gospodarstva) so posejali šestkrat manj kot prejšnje leto. Torej preti letos nevarnost lakote, kakršna je bila v letih 1931 in 1932. Državna oblast odrejuje na osnovi posejane površine, kolik bo žetveni donos in z ozirom na to, kolik bo prinos posameznih kolhozov državi, zlasti za prehrano meščanstva, delavstva in vojaštva. Vsak primanjkljaj v oddani količini se strogo kaznuje. Če lačen kmet vzame v kolhozu kaj zrnja, zapade ostri kazni; ustrelijo ga ali pa ga pošljejo v taborišče na prisilno delo. Da lažje doženejo, kateri kmet je tat kolhoza, so sovjetske oblasti organizirale otroke, ki izdajajo kmete, ki so v kolhozu kaj vzeli. Otroci ovajajo lastne starše ter dobivajo za to pohvalo in odlikovanje. Tako pojema med kmeti zanimanje za skupno gospodarstvo od dneva do dneva. To je moralen vzrok, zakaj sedanje kmečko gospodarstvo v Rusiji vedno bolj propada. Je pa tudi tehničen vzrok.
Na kongresu komunistične stranke leta 1934 je sam diktator Stalin tožil, da ima organizacija ruskega kmečkega gospodarstva ogromne napake. Organi ljudskega komisariata za poljedelstvo ne poznajo najvažnejših vprašanj za dvig žetvenega donosa: vprašanje zrnja in sejanja; slabo se izkoriščajo traktorji, poljedelski stroji in mineralna gnojiva. Traktorjev je bilo, kakor je izjavil Stalin, leta 1933 204.100, toda samo štirje odstotki so bili sposobni
za delo. In Vorošilov, komisar za vojsko, je dostavil: »Traktor in motor ni sposoben za vsako delo, za majhna dela je predrag. Potreben nam je vol, naš delovni vol, a še bolj konj. Oba pa sta postala v Ukrajini redek pojav.« Stalin je tudi podal zanimivo statistiko o padanju števila živine v Rusiji pod sovjetsko vlado. Živine je bilo v milijonih komadov:
1.1916	1.1933	padeo
konjev...... 35,1	16,6	51%
goveda...... 58,9	38,6	48%
ovc, koz .... . 115,2	50,6	66%
svinj . 5 . . . . , 20,3	12,2	42%
Po Stalinovi izpovedi se začenja to katastrofalno padanje leta 1930. Naslednje leto je bilo zaklano ali je poginilo več ko 22% skupnega števila živine. Leta 1932 je crknilo več ko 57% telet, jalovih je ostalo 17%, od oplojene živine je izvrglo čez 20%. Stanje se slabša od leta do leta. Rusija torej trpi občutljivo na pomanjkanju živine. Konje, ki so bili sposobni za gospodarstvo, je rekvirirala vojska. Traktorji so zanič, vprežne živine ni. Kako si pomaga komunist? Vprega kmeta mesto živine. To je storil tajnik komunistične stranke Kopnov. V kolhozu, ki ima naslov »V spomin Hjiču-Leninu«, je zauka-zal, da morajo osem kmetov vpreči pred plug ter da morajo z njimi orati ves dan. To poroča boljševiški list v Moskvi »Pravda« v številki od 17. maja 1937. Taka je torej usoda kmeta pod žezlom komunizma: postal je brezpraven ko suženj in živina, še več: postal je dobesedno vprežna živina.
V NAŠI DRŽAVI Ministrski predsednik dr. Stojadinovič o pravem ozadju gonje proti konkordatu. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič se je vrnil v našo državo s svojega obiska na otoku Krfu, kjer se je sestal s predsednikom grške vlade Metaksasom in je bil sprejet od grškega kralja Jurija. Ob prihodu v Bar je bil navdušeno pozdravljen od ljudstva in raznih zastopnikov oblasti. Poslanec Djura Cejovič je priredil dr. Stojadinoviču slavnostno večerjo, katere se je udeležilo sto povabljenih. Ob tej priliki je imel dr. M. Stojadinovič govor, v katerem je podčrtal dejstvo, da prah, katerega so dvignili v
Vsaka slovenska hiša dopisuje na dopisnicah Sv. Cirila ln Metoda. — Na vsaki pošti samo en dinar
zvezi s konkordatom, dejansko ni bil boj proti konkordatu, ampak proti vladi in JRZ. Pri nas nimamo samo enega, pač pa šest konkordatov, proti katerim se doslej ni nihče postavljal po robu. Tudi ni to boj za zaščito srbstva in pravoslavne cerkve. V tem boju izrabljajo politični nasprotniki vseh barv brezobzirno pravoslavno cerkev in se strahopetno skrivajo za njen hrbet. Vero in cerkev, je dejal dr. Stojadinovič, moramo razlikovati od teh nelojalnih politikov. Pravoslavno cerkev je treba spoštovati, braniti in utrditi. Toda proti našim političnim sovražnikom moramo nastopiti z vso močjo naše velike in močne stranke.
Svarilo notranjega ministrstva pred raz-širjevalci lažnivih vesti. Notranje ministrstvo je izdalo svarilo, v katerem pravi, da so si sovražniki javnega reda In mira in nasprotniki režima v zvezi s sprejetjem konkordata v narodni skupščini izmislili razne neresnične in vznemirjajoče vesti in jih širijo. Prebivalstvo naj na naseda tem lažem in naj se ogiba tistih, ki si jih izmišljajo in razširjajo. Oblasti
Slovenska katoliška obltelj kupuje tn rabi pošt-ie dopisnice Sv. Cirila in Metoda. Na vsaki pošti samo en dinar
so dana navodila, naj proti razširjevalcem eh vesti najstrožje nastopi po zakonu.
V DRUGIH DRŽAVAH
Politične počitnice v Avstriji. Nemški zunanji minister Neurath je prišel na počitnice v avstrijski Vorarlberg, kjer ga je obiskal avstrijski zunanji minister dr. Schmidt. Nemški vojni minister Blom-berg pa je prišel na zdravljenje v Bad Gastein, kjer je imel sestanek s šefom avstrijskega generalnega štaba. Na teh sestankih se je razmotrivalo, kako odpraviti nasprotstva med Avstrijo in Nemčijo.
Kako bi naj zgledal novi parlamentarni režim na Bolgarskem? Res pravo parlamentarno politično življenje v Bolgariji je bilo ukinjeno 19. maja 1934. Vse prejšnje stranke so bile razpuščene in na njih mesto postavljen sedanji Kjuseivanov režim, ki ima baje pripravljen načrt za zopetno uvedbo parlamentarizma čisto posebne vrste. Po novem volilnem zakonu bodo smeli biti izvoljeni samo taki kandidati, ki so bili določeno število let na čelu občinske uprave. S to čisto novo določbo bo onemogočena kandidatura voditeljem bivših in razpuščenih strank. Da bi si ohranila vlada pri bodočih volitvah nad-strankarski značaj, ne bo nobeden od aktivnih ministrov kandidiral. Kako bo pa razmerje med novoizvoljenim parlamentom in sedanjo vlado, še ni znano. Vlada ne namerava spremeniti ustave, ki določa odgovornost vlade napram parlamentu; po drugi strani pa Kjuseivanova vlada prav nič ne prikriva, da bi si rada tudi za bodočnost na kak izreden način osi-gurala čimvečjo neodvisnost od narodne skupščine.
Nemški hitlerizem je zadel z zatiranjem krščanstva na hud odpor pri katoličanih in protestantih. Boj med Cerkvijo in hi-tlerizmom, ki širi z vso silo novodobno poganstvo, se vedno bolj zaostruje in je zadel na hud odpor pri katoličanih in protestantih. Tlačenje katolicizma je dvignilo zavest krščanstva, ki se postavlja po robu z veličastnimi manifestacijami in demonstracijami. V mestu Aachen je manifestiralo neustrašeno kljub šikanam od strani oblasti 800.000 katoliških vernikov za svoje versko prepričanje. — Protestanti so celo priredili proti režimu radi nasilja demonstracije v Berlinu. V berlinskem predmestju Dahlen je zaprt protestantski pastor Niemoller, ki bi naj bil zadnje dni prišel pred sodišče. V očigled obravnavi so se razvile tako mogočne demonstracije proti režimu, da je sodišče preložilo proces na nedoločen čas. V Niemoller jevi cerkvi so prečitali imena 70 protestantskih borcev, ki so bili v zadnjem času aretirani. Zatem je bila popoldanska služba božja z molitvami za zaprtega Niemollerja. Policija je to službo božjo prepovedala, a so se zbrali ljudje v mogočen sprevod in so korakali po berlinskem predmestju ter vzklikali proti režimu. Ta demonstracija Je v Berlinu edinstven primer, da so se upali verniki javno in na res korajžen način nastopiti z glasno izraženo nejevoljo napram vladnim tlačiteljem krščanstva.
Skrajno nasilje nemške vlade napram katoličanom. Nemška vlada je prepovedala vsem katoličanom romanje v Rim, da bi papež ne mogel zvedeti iz ust očividcev, kako se godi katoliški Cerkvi pod vlado poganskega hitlerizma.
Nemčija in Angleška sta se zopet nekoliko zlasali. Nemčija in Anglija sta si sko» čili v zadnjem času nekoliko v lase in to radi izgona vodilnih časnikarjev. Iz Londona so morali oditi izgonskim potom trije nemški časnikarji, katere so obdolžili Angleži vohunstva. Kot odgovor na ta izgon je moral zapustiti Berlin po 12-letnem bivanju dopisnik angleškega največjega lista »Times«. Radi omenjenih izrednih korakov na obeh straneh je zavladala po časopisih precejšnja napetost med Anglijo in Nemčijo, ki se je bila ravno v zadnjem času že nekoliko polegla zaradi zbližanja med Italijani in Angleži.
Pomen velikih italijanskih manevrov. Zadnje dni so se vršili na Siciliji na kopnem in na morju veliki manevri vseh italijanskih bojnih sil. Manevrov se je udeleževal sam Mussolini, ki je govoril ob tej priliki ne samo Sicilijancem, ampak predvsem velesilam. Sicilijanski manevri bi naj dokazali, da je Italija dovolj močna na suhem in na morju, da se obvaruje vsakega napada in prepreči vdor tujim silam v italijanske kolonije v Afriki. Mussolini je tudi naglasil v svojem govoru, da je Sicilija najvažnejše italijansko vojno oporišče tako za Italijo kakor za njene kolonije. Iz sicilijanskih manevrov je ko-nečno lahko vsakdo razbral po mnenju italijanskega časopisja, da je bolje živeti z Italijo na Sredozemskem morju v prijateljstvu kakor pa v sovraštvu.
Stalinova metla je segla tudi med najvišje mornariške častnike. Poročali smo že parkrat, kako se je lotil diktator Rusije Stalin s kroglami, ječami in z izgnanstvi čiščenja na najvišjih mestih rdeče armade. Po tolikih aretacijah generalov, polkovnikov in drugih častnikov je prišla sedaj na vrsto sovjetska mornarica, med katero je s polno paro na delu Stalinova metla. Aretiran je bil poveljnik sovjetskega brodovja na Daljnem vzhodu admiral Viktorov s 50 častniki svojega štaba. V Kronstadtu je tajna policija vtaknila pod ključ tri pomorske častnike z admiralskim činom. Z njimi je moralo v ječo 15 štabnih častnikov. Zadnjič smo že sporočili, da je zaprt tudi vrhovni poveljnik sovjetskega brodovja admiral Orlov. Zgoraj so navedena imena osumljenih in zaprtih najvišjih pomorskih častnikov; pomorski častniki, katere je osumila tajna policija iz nižjih činov, so enostavno zginili. Aretacije poveljnikov sovjetske mornarice so bile izvršene na Stalinovo povelje in to radi tega, ker so ti častniki obdolženi protistalinovega zarot-niškega delovanja in da so mirno gledali, kako so se sovjetski navadni pomorščaki organizirali v Trockijeve celice.
Napad na ruskega vojnega ministra. Iz Moskve so šele sedaj prodrli v svetovno javnost glasovi, da je bil izvršen že dne 14. julija na postaji v Tuli napad na maršala in vojnega ministra Vorošilova, ki je bil lažje ranjen in z letalom prepeljan v Moskvo, kjer je še sedaj radi rane v kolku v bolnišnici. Ruska čeka je uvedla glede atentata strogo preiskavo, vendar napadalcev, ki so najbrž iz vrst prijateljev
ustreljenega maršala Tuhačevskega, ni mogla kljub obširnim aretacijam izslediti.
Silna draginja v Rusiji. Državne prodajalne blaga v Rusiji so izdale seznam cen, po katerem se bo blago prodajalo. Iz teh cen se razvidi neznosna draginja, ki vlada v sovjetskem »raju«. Moška srajca stane 40—45 .rubljev, obleka 600—2400 rub-Ijev, platneni čevlji 180 rubljev, usnjati čevlji 250 rubljev, kilogram svinjine 20 rubljev, limona n. pr. 2 rublja itd. V Rusiji pa zasluži inženjer 600—900 rubljev na mesec, kvalificiran (usposobljen) delavec 300—350 rubljev, navaden delavec 200 rubljev. Torej si ne more delavec privoščiti niti para boljših čevljev s svojim mesečnim zaslužkom, pa čeprav bi tisti mesec nič ne jedel! Razumljivo je potem, da vlada med nižjimi sloji silovita beda, kakršne si pri nas sploh ne moremo predstavljati. •
Obča nezadovoljnost in odpor radi načrta glede razdelitve Palestine. Našim či-tateljem je že znano, da je posebna angleška kraljevska komisija izdelala načrt za razdelitev Palestine v tri dele. Proti temu načrtu je sedaj vse, kar se čuti prizadetega. V novejšem času je Sv. stolica sporočila londonski vladi svoje mišljenje glede razdelitvenega načrta in pravi, da je Palestina zibelka krščanstva in ne gre, da bi po razdelitvi prišle krščanske ustanove pod vrhovno judovsko ali mohame-dansko oblast. Preden bi se razdelila sv. dežela, bi moral krščanski svet dobiti zagotovilo, da bodo ostale krščanske pridobitve in koristi za Palestino neoskrunjene. Angleška vlada bi se morala poprej glede tega vprašanja sporazumeti s Sv. stolico, ker je papež čuvar mnogih verskih zavodov in ustanov v sv. deželi. — Tudi pravoslavni patriarh v Jeruzalemu hoče imeti osigurane pravoslavne ustanove v Palestini. — V Curihu v Švici se je vršil vsejudovski kongres, ki se je predvsem bavil z razdelitvenim vprašanjem. Kongres je sprejel s 300 proti 158 glasovom resolucijo, ki poudarja nesprejemljivost načrta o razdelitvi in se hočejo judje pogajati z angleško vlado, da bi tem potom izvili iz nje ugodnejše in zanje bolj sprejemljive razdelitvene pogoje. — Arabci po izjavah njihovih zastopnikov v Londonu še naprej vztrajajo načelno proti sleherni delitvi palestinske zemlje, zlasti pa taki, po kateri bi judje dobili ves rodovitni del sv. dežele, to je planjavo ob obali, ki je središče pridelovanja oranž, in Galilejo, ki je važna zaradi sadja in oljk. Judje bi dobili po tem načrtu tudi večino novih asfaltiranih cest, kar jih je zgradila Anglija, in skoraj vso palestinsko železnico, dočim bi bili Arabci potisnjeni v gorate in puste kraje. Angleži nikakor niso pričakovali, da bodo zadeli z nameravano razdelitvijo Palestine na tak hud odpor. Angleška vlada hoče to najtežje vprašanje uravnati diplomatskim potom.
Tolmačenje in ozadje posojila in amer. bojnih ladij v Braziliji. Združene ameriške države so posodile ogromni južnoameriški republiki Braziliji 60 milijonov dolarjev za obnovo njene oborožitve. Dalje bo zahteval predsednik Roosevelt od ameriškega kongresa ali parlamenta pooblastilo, da sme posoditi šest ameriških najbolj modernih bojnih ladij Braziliji. Za temi oborožitvenimi posojili tiči strah pred
nemško nevarnostjo. Brazilija hrani neizmerna naravna bogastva, po katerih imajo skomine vse velesile in med temi najbolj Nemčija, kateri tolikanj primanjkuje sirovin. Nemški časopisi pišejo že dalje Časa o neizkoriščanih naravnih zakladih Južne Amerike. Dalje posveča Nemčija vso pozornost nemškim naselbinam v pokrajini Sao Paolo. Obstoja nevarnost, da ne bi Nemci nalašč v omenjeni provinci izzvali kak spor, ki bi jim služil za oborožen nastop proti Braziliji. Vsekako se hočejo tudi Južni Amerikanci zavarovati z oborožitvijo napram »osrečevalcem« in
»kulturonoscem« iz Evrope.
*
Vojne razmere in dogodki na severnem Kitajskem
Vojna moč Japoncev in Kitajcev na spornem ozemlju. Japonska namerava poslati na severno Kitajsko 12 divizij. Zbirališče japonskih čet bo ob progi Tiencin ■—Suijan. Poveljeval bo tej armadi general Terauhi, ki je bil svojčas vojni minister, ali pa general Koiso, poveljnik japonskih čet v Koreji. — Kitajska vlada pripravlja obsežne ukrepe za vpoklic vseh moških v starosti od 18. do 45. leta pod orožje. Na ta način namerava postaviti na noge ogromno armado 40 milijonov mož. S takšno armado bi zamogla Kitajska odbiti vse napade, pa naj pridejo od katerekoli strani. Seveda je še vprašanje, če bi bilo stvarno mogoče izvesti mobilizacijo tako ogromnega števila ljudi. Vsekakor pa je značilno za kitajstvo sovraštvo napram nenasitnim Japoncem, da se narod v masah odziva mobilizacijskemu pozivu vlade. Obenem je začela vlada nakupovati orožje v ogromnih količinah v Zedi-njenih ameriških državah. Nakupila je letal, streliva, strojnic, pušk in topov v vrednosti več desetmilijonov dolarjev.
Kje se bodo razvijali glavni boji med japonsko in kitajsko armado? Kitajske čete so napadle nepričakovano med Kalganom in Pekingom Japonce, ki so nastopili z motoriziranimi oddelki in so jim mogli poslati iz Pekinga še večje število oklop-nih voz, da so zaustavili kitajske napade. Kitajci so zasedli Nankav, katerega bombardirajo japonska letala. Tudi južna kitajska armada, ki je odposlana proti severu, že koraka skozi pokrajino Hopej in je zapletena v stalne boje z Japonci. Japonsko poveljstvo domneva pravilno, da je že zbranih proti Japoncem na severu 12 kitajskih divizij, katere imajo namen: se polastiti od Japoncev zasedenega Pekinga s severa in juga. Dve kitajski diviziji hitita na pomoč proti Kalganu, kjer bo se že bili hudi boji.
Na kateri strani so Rusi? Beležili smo že, da je vrhovni poveljnik sovjetske sibirske armade maršal Bliicher nenadoma V letalu zapustil Moskvo in se je odpeljal aa Daljni vzhod. Mudil se je tudi v Nan-kingu, kjer je sedež kitajske vlade. Sedaj je rdeči maršal v prestolici zunanje Mongolije v Ulan-Bator, kjer so se vršile velike parade sovjetske vojske. Japonci očitajo Rusom, da so poslali 200 sovjetskih častnikov v kitajsko pcJcrajino Čahar, kjer so prevzeli vodstvo kitajskih vojaških oddelkov s namenom, da jih organizirajo in popeljejo v boj proti Japoncem.
čaharsko pokrajino»je prišlo tudi veliko komunističnih agentov, ki so se kar
razlili po vsej pokrajini in dvigajo med ljudstvom upor proti Japonski.
Prvi večji in resni spopadi za posest Šanghaja. Večje borbe med kitajskimi in japonskimi četami so izbruhnile 12. avgusta za posest mesta Šanghaj. Kitajska vlada v Nankingu je poslala v Šanghaj več divizij rednega vojaštva, a Joponci, ki so skraja zmagovali, so računali, da bodo za-
deli samo na kitajsko milico. Dne 13. In 14. avgusta so redne kitajske čete take pritisnile na Japonce ob železniški prog: od Šanghaja do Vusunga in okrog japonske naselbine v Sanghaju, da so se moral: Japonci ponekod umakniti ter so zahtevali ojačenja. Japonce so podpirale v bitkah njihove bojne ladje, katerih je 3i zbranih v vodah krog Šanghaja.
KATOIISKH
Orožje proti komunizmu. Francoski jezuiti so izdali knjigo o dogodkih v Španiji, opremljeno z zelo poučnimi slikami. Knjiga, ki je izdana v šestih jezikih, je zelo zanimiva. Posebne omembe je vredno poročilo španskega jezuita patra Filipa Rodrigueza, ki je 12 mesecev prebival v Madridu ter potem odpotoval v Rim, kamor je prinesel s seboj mnogo stvarnih poročil iz lastnih opažanj. Izjavil je, da še danes v Madridu opravlja 30 jezuitov v vsej tajnosti službo božjo in vrši dušno pastirstvo. Pater Rodriguez izraža to-le sodbo o dogodkih v Španiji: »Vsemogočni Bog je porabil špansko revolucijo, da svetu pokaže, da je mogoče komunizem premagati samo z duhovnim preporodom. Noben materialistični sistem, čeprav pro-poveduje socialno pravico, se ne more držati proti komunistični revoluciji.«
Krasne Uustrirane poštne dopisnice Sv. Cirila in Metoda so najcenejše dopisovanje za vsakogar.
Na vsaki pošti samo en dinar
Brezbožniški bes ne popušča. Boljševiki ne popuščajo v svojem brezbožniškem divjanju, čeprav jih obsoja ves kulturni svet. Kakor je razvidno iz številk, ki jih objavljajo angleški listi, je sovjetska oblast v letu 1936 porušila, odnosno zaprla 4680 cerkva, kapel, džamij (muslimanskih bogoslužnih zgradb). Na smrt je bilo v tem letu obsojenih preko sto duhovnikov. Preko 8000 cerkvenih služabnikov, duhovnikov in drugih cerkvenih nameščencev je bilo obsojenih v ječe. Zadnji čas je bil na novo obsojen tudi katoliški cerkveni
dostojanstvenik monsignor Sovornik. Leta 1932 je bil rešen iz pregnanstva, v katerem je deset let prebil kot prisilni delavec v težkih delih. Zdaj so ga znova obsodili na deset let ječe. Vsi poskusi, da b rešili tega visokega cerkvenega predstavnika, ki je že star nad 70 let, so bili zaman. Sovjetska oblast ga je zopet poslal? na težko delo pri izdelavi cest za rdeče armado.
Zrakoplovec — vzoren katolik. Kdor moliti ne zna, na morje naj se ne poda: tako se je govorilo in priporočalo v starejši dobi. V sodobnosti se je besedilo tega izreka v toliko spremenilo, da se mesto »na morje« postavlja »v zrak«. Ce morejo nastati na morju velike nevarnosti, jih še večje krijejo zračne višave. Zato je povse razumljivo dejstvo, da se človek, ploveč po zraku, priporoča varstvu Vsemogočnega. Med letalci in zrakoplovci je mnogo globokovernih oseb. Med te spada tudi kapetan Lehman, poveljnik zračne ladje »Hindenburg«. Na zadnjem poletu te orjaške zračne ladje ni bil preizkušeni Lehmann več poveljnik ladje, marveč je bil novemu kapetanu prideljen kot svetovalec in pomočnik. »Hindenburg« se je, kakor znano, pri pristanku v Ameriki (v Zedinjenih državah) ponesrečil, zgorel je vsled eksplozije, ki se je v ladji zgodila. Ob nesreči je Lehmann, čeprav ni več nosil odgovornosti, vztrajal na svojem mestu, dokler ga niso zgrabili plameni goreče zračne ladje. Po nesreči so ga odpeljali v bolnišnico. Lehmann je ostal zadnje dni svojega življenja to, kar je vedno bil, globokoveren katoličan. Preko njegovih ustnic ni prišla besedica ne graje ne nejevolje. Takoj ko so ga prinesli v bolnišnico, je prosil duhovnika. Ko je prejel svete zakramente, je z velikim mirom izročil svojo plemenito, pogumno dušo v roke Stvarniku in Sodniku.
Osebne vesli.
Duhovniške spremembe. V zadnji številki smo objavili nekatere duhovniške vesti ter spremembe, katere izpopolnjujemo z naslednjimi še neobjavljenimi: Za vikarja stolne in mestne župnije v Mariboru je postavljen g. Peter Pribožič, do-sedaj I. korni vikar v Mariboru. — Nastavljeni so bili gg.: Mihael Jerič, seme-niški duhovnik, za H. kaplana na Prevar ljah; Alojzij Kožar, sem. duhovnik, za HI. kaplana v Trbovljah,; Justin Oberžan, sem. duhovnik, za kaplana na Pilštanju; Janez Sukič, novomašnik, za kaplana v Črensovcih; Štefan Zver, sem. duhovnik, za II. kaplana v Slov. Konjicah; p. Tar-zicij Toš, frančiškan, za kaplana pri Sv. Mariji v Mariboru; p. Konstanfin Uran-kar, frančiškan, za kaplana v Dobovi. —
Prestavljeni so bili gg.: Pankracij Pote ko, kaplan v Jarenini, za HI. kaplana pi Sv. Magdaleni v Mariboru; Ivan Škafar kaplan v Guštanju z delokrogom v Prc valjah, tč. na dopustu, za kaplana pri Sr Juriju ob Taboru; Jožef Schondorfer, D kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, z n. kornega vikarja pri stolni cerkvi v Mr riboru; Ivan Bombek, H. kaplan v Slov Konjicah, za I. kaplana istotam; Alojzi Jurariovič, H. korni vikar v Mariboru, z. I. kornega vikarja; Franc Kač, HI. ka plan v Trbovljah, za II. kaplana istotam in Franc Lasbaher, provizor v Kamnici, za kaplana istotam.
Nesreče.
Hude posledice povodnji na Murskem polju. Zadnjič smo obširneje opisali povo-denj, ki je hudo prizadela Mursko polje ir. segla daleč v Slov. Krajino. Novejša poročila z Murskega polja so precej vznemirljiva. Pokazale so se posledice preplavlj«-nia v gnitju krompirja, ki je glavni polj-
eki pridelek Muropoljeev. Po Murskem polju ne bo letos krompirja niti za seme. Segnila je tudi že ajda in pese ne bo. Mu-ropoljci se s strahom vprašujejo: Odkod bodo poleg za davke in dolgove vzeli denar za prehrano svinj, katere so pred nesrečo celo izvažali?
Splavar utonil. Nekoliko nad Mariborskim otokom je spodrsnilo na opolzkem splavu, ki je bil namenjen v južne kraje, 19 letnemu splavarju Francu Žafran iz Selnice ob Dravi. Fant je padel v reko in utonil, ker ni znal plavati.
Žrtev neprevidnega ravnanja s puško. V Jelovcu v župniji Kamnica pri Mariboru je pregledovala očetovo puško 19 letna delavka Marija Čepe. Orožje se je radi neprevidnega ravnanja sprožilo in strel je zadel dekleta v ramo. Reševalci so prepeljali resno obstreljeno v mariborsko bolnišnico.
Dvakrat pogašen ogenj v avtobusu. Dne 14. avgusta je odpeljal iz Maribora ob običajni uri avtobus proti Ptuju s 16 potniki. Pri Zlatoličju na Dravskem polju so opazili, da je bil voz v zadnjem delu, kjer je plinski kotel, čisto žareč. Požar so z vodo hitro pogasili in nadaljevali vožnjo. Nedaleč od Zlatoličja so morali potniki ponovno izstopiti, ker se je pojavil ogenj pod sedeži. Avtomobil je šofer ustavil, dvignili so sedeže in ogenj v drugič pogasili.
Ponesrečenca oddana v ptujsko bolnišnico. Julijana Lozinšek, 22 letna služkinja v Ptuju, je padla s kolesa in si je zlomila desno nogo. — Marijanček Erlih, petletni
,V ameriški armadi .ciL.ie granate streljajo iz posebnih pušk.
Slika nam predočuje pripravo, s katero se da z vso naglico postaviti 6 m dolg most. Kakor je bil most položen na naglo, ga je tudi mogoče odstraniti. Folagalnik železnih mo3tov je posebne vrste tank, ki se krcta z avtomobilsko brzino.
Soproga kitajskega maršala čangkajšeka organizira in navdušuje kitajsko ženstvo za obrambo domovine napram Japoncem.
Novi paviljon splošne bolnišnice v Mariboru je bil zadnje dni dograjen. Stavba je dolga 83 m, široka 15 m in visoka 23 m.
viničarjev sinček iz Podgorce, je zašel z desno roko v mlatilnico, ki mu je roko zmečkala. Imenovana sta se zatekla v ptujsko bolnišnico.
Smrtna nesreča elektromonterja. Mohor Hrastnik, 34 letni elektromonter, v službi pri mestnem električnem podjetju v Celju, je hotel 11. avgusta priključiti električni vod nad hišo g. Baldasina na Mariborski cesti. Postavil je prekratko lestev in stopil na zadnji klin. Stoječ na zadnjem klinu, se je sklonil preko žice, lestev se je zamajala, omahnil je nekoliko in je zadel ob žico z visoko napetostjo z brado ter roko in obvisel. Delavec, ki je spodaj videl nesrečo, Hrastniku tudi s kratkim stikom ni mogel priskočiti na pomoč, ker bi bil od toka na žici zajeti padel na tla. Pristavil je lestvo, se približal monterju, povzročil kratek stik z navadno žico in je na ta način odpravil električni tok iz žice, nakar je spravil Hrastnika na tla. Takoj sta prihitela na pomoč dva zdravnika, vendar mlademu elektromon-terju ni bilo več pomoči.
Neprevidno ravnanje z orožjem. Bogomir Pfeifer je ravnal na Polzeli tako neprevidno s samokresom, da se je orožje sprožilo. Krogla je zadela tamošnjega 41 letnega občinskega tajnika Jožefa Kač v pleča. Ranjeni se je zatekel v celjsko bolnišnico.
Dr. Anton Ogrizek ponesrečil. G. dr. A. Ogrizek se je vračal z motornim kolesom
Najdaljši most v Evropi bodo blagoslovili dne 26. septembra na Danskem. Most je dolg 3550 m in spaja otoka Seeland in Falster.
Jean Piccard, dvojček Avguština Piccard, znanega raziskovalca izrednih zračnih višin, se hoče dvigniti v stratosfero (izredno višino) v Združenih ameriških državah z balonom, ki je sestavljen iz 2000 manjših.
s svoje posesti pri Sv. Emi v Celje. Na cesti med Št. Jurjem in Štorami je srečal voznika, ki se mu ni ognil. G. dr. Ogrizek je od strani zadel ob voz in padel z motorjem vred. Padec je bil toliko nesrečen, da si je zlomil levo nogo in so ga poklicani reševalci prepeljali v celjsko bolnišnico. G. doktorju želimo skorajšnjega okrevanja!
Smrtno ponesrečil s kolesom. Ivan Pere, 21 letni dela- ec iz Loke pri Zusmu, se je vračal iz Volčje jame na kolesu navzdol po klancu. Zgubil je ravnotežje, padel in pri padcu mu je počila lobanja ter je dobil tudi sicer tako hude notranje poškodbe, da jim je podlegel drugi dan po nesreči v celjski bolnišnici.
Smrtna avtomobilska nesreča. V noči na 12. avgust je postal znani ljubljanski industrijalec Rudolf Zaloker žrtev avtomobilske nesreče na cesti med Ihanom in Ljubljano. Zaloker je sam šofiral avto proti Ljubljani in je najbrž vzel cestni ovinek prenaglo. Radi prevelike brzine, s katero je vozil, je zgubil oblast nad avtomobilom, ki se je dvakrat prekucnil, Za-lokerja je pognalo v loku iz vozila in je obležal z zlomljeno hrbtenico. Smrtnone-varno poškodovani je dajal pri najdbi še znake življenja in radi tega so ga prepeljali v ljubljansko »Leonišče«, kjer so ga koj operirali. Vkljub operaciji Zalokerju ni bilo več pomoči in-je podlegel poškodbi. Pokojni je bil znan športnik in je bil napram raznim športnim društvom zelo radodaren, zato ga bodo društva težko pogrešala.
Cirkularka mu je odrobila levico. Ja-¿ob Puc, 20 letni delavec iz Martinjhriba pri Logatcu na Notranjskem, je bil zaposlen pri cirkularki, ki mu je odsekala levo roko pri komolcu. Hudo poškodovanega so spravili v ljubljansko bolnišnico.
Smrtna nesreča pri streljanju iz stare puške. V Lužinah pri Gornjem gradu so streljali za poskušnjo iz stare puške. Enaj sti strel je pogodil po nesreči Franca Oblaka, ki je stal v gruči fantov. Smrtnone-varno ranjenega so koj po nesreči prepe-
ljali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu niso mogli več pomagati radi prehudih notranjih poškodb.
Smrtonosna poškodba pri podiranju starega zidu. V Ljubljani v Kotnikovi ulici sta podirala star zid 29 letni delavec Marjan Žagar, doma iz Žage pri Jesenicah, in Jakob Keček, ki je po rodu iz Stare cerkve pri Cezanjevcih v Ljutomeru. Težko staro zidovje se je porušilo na oba in ju pokopalo pod seboj. Keček je dobil samo lažje zunanje poškodbe, Žagar pa tako hude na znotraj, da jim je kmalu po pre-peljavi v bolnišnico podlegel.
Pil vodo v potoku in utonil. Kari Šunko je šel pomagat svojemu sinu drobit gramoz v Laze. Pri mostu, ki veže Planino in Laze blizu jugoslovansko - italijanske meje, se je podal k potoku Unec, da bi se osvežil s hladno vodo. Ko je pil vodo, mu je postalo slabo in je omahnil z obrazom v vodo ter utonil v 7 cm globoki vodi. Šunko je bil doma iz okolice Maribora, kjer je vršil v mladih letih sodarsko obrt.
Inozemski avto smrtno povozil starejšo gospo. Pri Kranju je povozil inozemski avto 64 letno gospo Karlo Luznarjevo, ženo upokojenega nadučitelja in ravnatelja tiskarne Sava v Kranju. Smrtnonevar-no poškodovano so prepeljali koj v ljubljansko bolnišnico, kjer je v noči po nesreči izdahnila.
Večje in manjše požarne nesreče. V Slivni pri Vačah nad Litijo so doživeli pred kratkim kar dva požiga. Posestniku Kotarju je uničil podtaknjen ogenj kozo-lec-samec, v katerem se je sušilo žito. Zgorelo je tudi več gospodarskega orodja. Istotam je pogoreli s krmo napolnjen Čevljev kozolec-dvojnik. Rešiti se ni dalo ničesar in so s kozolcem vred zgoreli vozovi in razno gospodarsko orodje. Čevlju je pred letom pogorel hlev. V Slivni so ljudje preplašeni radi požigalčeve roke, ki je na delu v nočnih urah. — Iskra iz lokomotive je najbrž zanetila ob železniški progi Pragersko—Majšperg 12.000 kg zloženega sena, ki je bilo last posestnice Terezije Trčko iz Stražgojncev. — V Sto-
CROATIA BATERIJE
BO
najcenejše
in
najboljše!
govcih pri Ptuju je nekdo zažgal posestniku Francu Kašpert 15.000 din vreden škedenj.
VELIKA POŽARNA NESREČA NA DRAVSKEM POLJU
Velika požarna nesreča je zadela občino Cirkovce na Dravskem polju. Požar je oškodoval sedem posestnikov za 350.000 dinarjev.
Rdeči petelin se je pojavil najprej v ko-larnici posestnika Jožefa Kmeteo v Cir-kovcah. Otroci so bili sami doma, ker so bili odrasli zaposleni zunaj na polju. Nerazsodna otročjad je nekje iztaknila vžigalice in zanetila ogenj v kolarnici, ki je bila takoj v objemu plamenov, katerim otroci niso bili kos. Hitro je preskočil ogenj še na sosedna gospodarska poslopja Valentina Pernat in Terezije Kajžer, ki sta pogoreli do tal. Zgorelo je precej poljskih pridelkov, krme in orodja. Gasilci so se zamogli z največjim trudom brigati za omejitev požara, ki je povzročil 130.000 din škode.
Komaj so se vrnili gasilci po trudapol-nem gašenju, že so morali odbrzeti proti večeru v sosedne Stražgojnce, kjer so zanetili igrajoči se otroci ogenj v gospodarskem poslopju posetnika Jožefa Klasinc. V nekaj minutah se je razmahnil ogenj na sosedna gospodarska poslopja Antona Pristovnika in Simona Hergo. Gasilci niso mogli prav gasiti, ker je ogenj z bliskavico uničeval lesena in s slamo krita poslopja, pač pa so preprečili, da ni zavzel ogenj večjega obsega. Deloma z zavarovalnino krita škoda znaša 170.000 din.
Nenadoma se mu vrnil spomin po petih letih
V bolnišnici v Št. Ger-mainu pri Parizu se je pripetil izreden dogodek, ki je v zdravniških krogih vzbudil največjo pozornost. V tamošnjo bolnišnico namreč je pred petimi leti prišel neki bolnik, ki je izgubil spomin. Iz svojega prošlega življenja se nI spomnil ničesar več. Vsa prizadevanja največjih živčnih strokovnjakov so bila zaman. V ostalem se je bolnik telesno dobro počutii. Letos, dne 6. julija, pa so se bolniku kar nenadoma in nepričakovano odprla vrata v prošlo3t ln kot v blisku se mu je vrnil spomin na vse prošlo življenje. To se Je zgodilo, ko je bila pri njem neka njegova nekdanja znanka, ki se je pozneje
Oroiov Jagar.
Povest iz domačih hribov.
—32
»Sam zlodej te je nosil. Menda vendar ne boš tajil, da nisi kradel!« je zapretila Špela.
»Svoje priče bom predlagal pa bo ... Toda zdaj ti hočem nekaj drugega povedati,« je dejal z grozno resnobo; »še ta teden zanesem ukradene reči v Kaplo na tak kraj, da jih bodo našli. Zavezane so v tvojo ruto; to poznajo vsi, ki so kdaj koli na Fužini pili. Dólarjeva Maridlja bo prisegla, da je to tista ruta, ki si ji jo utajila. Potem ti ne pomaga nič, pa taji, kolikor hočeš, in vali krivdo, na kogar hočeš; nihče ti ne bo verjel. Sama v svoji zanki se boš ujela. Pa te ne bodo le na sramoto, na vislice te bodo in prav ti je tako.«
Bleda ko stena je stala Špela pred njim in je šklepetala z zobmi.
»Kar sem rekel, to bom storil. Ti me poznaš,« je nadaljeval neusmiljeno. »Mir hočem pred tabo enkrat za vselej. Zdaj pa: amen! — Sultan, pojdiva!«
Hotel je mimo nje. Tedaj se ga je oprijela z obema rokama in zaihtela v smrtnem strahu:
»Anza, Anza, usmiljen bodi, ne pehaj me v nesrečo! — Saj ne bom ničesar povedala, ne besede ne nikomur. Ne bom ti več napoti — tudi pri Veroniki ne — prisegam ti, da ne.c
Obstal je in gledal temno in mrko pred se. Nekoliko časa je okleval, potem je rekel zamolklo:
»Naj bo, zadnjič še se te usmilim! ... Prihodnje dni bom skrivaj vrnil ukradene reči, pa tako, da ne bodo mogli nikogar osumiti. Jaz bom vesel, da se vendar že rešim krivičnega blaga, ti pa si tudi lahko vesela, ko bo temu kraj. Toliko ti pa povem, da si bom tvojo ruto in to ali ono drobnarijo hranil, da te vedno še držim, če bi ti bilo še kdaj treba na jezik stopiti.«
»Si lahko brez skrbi. Še čuti ne maram več za to prekleto kupčijo.«
»Zdaj pa pojdi in glej, da te ne srečam več!« je velel.
Zažvižgal je psu in krenil v hrib. Špela je bežala, ne da bi se še kdaj ozrla.
V Šmarju je vse že davno spalo. Pravkar je odbila ura v zvoniku dvanajst. Dež je lil enakomerno in brez prestanka, po vaških uličicah je bilo temno kakor v rogu in dva, ki bi se bila srečala, bi se ne bila videla, dokler se drug v drugega ne bi bila zaletela.
Le na Tratnikovem domu, ki je bil deset korake v od mežnarije, je bilo okence na kraju hiše svetlo. Tu je čula mati pri bolnem otroku in lučea, ki je
brlela na mizi, je odsevala na mežnarijo.
Drugi dan za že omenjenima požarnima nesrečama, in sicer tekom 24 ur, je zgorelo v Zgornjih Jablanah gospodarsko poslopje posestnika Antona Safošnika, ki ima 50.000 din škode. Pri Safošniku je vzrok požara neznan. Pri gašenju so pomagali pridno Cirkovčani, ki so z domačini rešili iz gorečega poslopja, kolikor je bilo mogoče.
Razne novice.
»Kmetski list« piše (11. avgusta), da »visoko in odkrito spoštuje vero in cerkev«. Katero vero in cerkev? Katoliške že ne, ker se v istem članku izreka zoper konkordat med drugim iz razloga, ker baje dovoljuje cerkvi »absolutno nadzorstvo nad našim šolstvom«. To je kajpada laž, ker v konkordatu ni niti sledu o kakšnem nadzorstvu cerkve nad šolstvom, kamo-li o kakšnem absolutnem nadzorstvu. Če pa »Kmetskemu listu« ni po godu, ako zahteva katoliška Cerkev verski pouk in versko vzgojo mladine, s tem dokazuje, da je in ostane liberalec hinavec, ki samo hlini neko spoštovanje do vere in :erkve.
G. ban po toči najhujše udarjenemu kraju. G. ban dr. Natlačen si je ogledal 12. avgusta Buče in druge kraje od Buč do Sotle, ki so bili najhujše prizadeti od toče in viharja 26. julija. G. ban je videl na lastne oči strašno razdejanje ter je zasi-e^ural prvo in še nadaljno pomoč, katero bo naklonila prizadetim banska uprava.
10.000 dinarjev iz lastnih sredstev je nakazal g. notranji minister dr. Anton Korošec za po toči in viharju prizadetim v banovinski pomožni sklad, ban g. dr. Natlačen pa istotako iz lastnih sredstev 1000 dinarjev.
Nova bolniška zgradba v Mariboru. V Mariboru so dogradili zadnje dni v Mag-dalenskem predmestju novi paviljon mariborske splošne bolnišnice. Nova in moderno zgrajena stavba je dolga 83 m, široka je 15 m in visoka 23 m. Zgradba se bo sušila preko zime in pridejo v njo pri-
Primarij
dr. Franjo Radšel
specialist za pljučne bolezni, je otvoril zdravniško prakso v Mariboru, Majstrova ulica 15 — Rentgen — Telefon 25-16 — Ordinira od 11—12 in od 15—16.
(Ob četrtkih ne ordinira.)
hodnje leto oddelek za očesne bolezni, tra-hom in kožne bolezni.
Po 20 letih dobili električno luč. Falska elektrarna je že 20 let v obratu. Vasica Fala in falski grad sta dobila šele sedaj električno luč, katel-a je zasvetila 14. avgusta prvič. Falski kolodvor je pa niti sedaj še nima...
Po štirih mesecih izpuščen iz preiskave. 23. marca zvečer je bila v Dobu pri Domžalah v hišni veži štirikrat udarjena od neznanca Frančiška Sotlar, poprej omo-žena Jagodic. Sotlarjeva je po dveh dneh umrla radi poškodb. Dne 5. aprila so izročili orožniki v ljubljanski preiskovalni zapor 60 letnega Antona Sotlar, moža rajne. Zaslišanje 15 prič, razna poizvedovanja in opis družinskih razmer pri Sotlar-jevih so bili tolikanj razbremenilni za starega moža, da je državno tožilstvo ustavilo kazensko preiskavo in je bil Sotlar izpuščen.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sa-natorija specialist za kirurgija Dr. černič. 964
Advokat dr. Kloar Franc se je preselil s svojo pisarno iz Kozjega v Celje, Cankarjeva 7, I. n.
Obžalovanja vre» rs rt i sliscafi-
Konjski tatovi na delu. Mariji Veronik, posestnici na Zg. Kapli, so ukradli neznanci iz hleva dve kobili z opremo. Najbrž isti tatovi so odpeljali na Breznem ob Dravi posestniku Ferdinandu Hriberniku 3000 din vreden voz in so se odpeljali proti Mariboru.
Kar dva v prostovoljno smrt. Pri Žug-manovem križu na Vrhovskem hribu pri
Sv. Marjeti ob Pesnici so našli 13. avgusta zvečer s strašnima od strelov razstreljeni-ma glavama Emerika Čuš, 27 letnega brez« poselnega tkalca, in 23 letno tkalko Štefko Deržol. S puško enocevko je Čuš najprej ustrelil svojo izvoljenko, nato pa še sebe na ta način, da je pritrdil na petelina vrvico, ki jo je navezal na nogo in sprožil. Čuš je zapustil poslovilno pismo na mater.
Delavec se zastrupil z lizolom. V Čreti pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so našli na travniku v hudih krčih 25 letnega delavca Rudolfa Kolmanič. Zdravnik je ugotovil zastrupljenje z lizolom in odredil prevoz v mariborsko bolnišnico, kjer je nesrečnež v nepopisnih mukah umrl.
Smrt ga je doletela, ker je preveč pil. Jakoba Budjo, 48 letnega kovača iz Sp, Korene pri Sv. Barbari v Slov. goricah, so našli na cesti mrtvega. Zdravniška preiskava je dognala, da je Budjo zadela srčna kap radi preobilne pijače.
Razočarani vlomilci. Nočni vlomilci so obiskali pisarno župnega urada na Zgor. Polskavi. Pretaknili so vse omare in kote, kjer so iskali zaman denar. G. župniku so odnesli dve britvi in nekaj žganja.
Udarec s kolom. V Dobrovcah na Dravskem polju so našli nezavestnega v krvi 32 letnega Stanka Klešič, katerega je nekdo v noči napadel in pobil s kolom. Poškodovanega so prepeljali v bolnišnico v Maribor.
V tovarno so vlomili. Na Dominikanskem trgu v Ptuju je tekstilna tovarna Ferda Pihlerja in druga. To tovarno so obiskali nočni vlomilci z dvorišča Dominikanske vojašnice. Iz tkalnice so odnesli 117 m platna v vrednosti 1640 din.
Nevaren zabodljaj. 31 letni posestnik Mihael Pukšič iz Formina pod Ptujem je prizadjal v prepiru svojemu sosedu Ludviku Muršičko zabodljaj v prsa. Sunek z nožem bi bil lahko smrtonosen, ker je oddaljen le malenkost od srca.
Nedeljsko delo končalo s smrtjo. Poročali smo, da je udarila strela v Doliču pri Sv. Urbanu pri Ptuju na domačiji posest-nice Marije Male v hišo, ki je zgorela. Pri
Vse je bilo tiho in mirno, edino dež je vztrajno škrabljal in po žlebu curljal, vsake četrt ure pa je udarilo v zvoniku.
Bilo je kakih deset minut po polnoči, ko so se začuli koraki proti cerkvi sem gor. Ali je bil moški ali ženska, tega ni bilo mogoče ločiti. Videti ni bilo kaj. Iz korakov bi sklepal, da je moški. Šele ko je prišel mimo Tratnika, ga je motni svit iz okenca za trenutek rahlo objel. Velika, črna postava v košati obleki je obstala pred mežnarijo, stopila k hiši in se motala po hodniku okoli nje, čez nekaj časa pa se je vrnila in spet obstala pred njo, potem pa naglo zavila po isti poti nazaj.
Dež je škrabljal, enakomerno je curljal po žlebih, korak čudnega ponočnjaka pa se je izgubil v daljavi.
Minulo je četrt ure, pol ure — tedaj se je v zi-dovju nasproti mežnariji nekaj zganilo. Pojavila se je druga postava, ki je bila manjša in urnejša od prve. Po bliskovito je švignila čez ulico k mežnariji, Splazila se na leseni hodnik in tu v kotu nekaj brskala, da se je začulo rožljanje.
Minuli sta morda dve minuti, ko je spet prilezla po stopnicah naz- j in kakor mačka tiho zdrknila čez ulico. Kdor bi bil tenko videl, bi bil spoznal, da je Renska, ki pod pazduho nekaj nosi. Menda je še preudarjala, kod naj se zasuče, potem pa jo je udrla nasprotno smer, kakor ona prva ponočna prikazen, In je odhitela.
Ko sta se drugi dan DODoldno vračali dve kmetici
iz Kaple, sta tam nad Šmarskimi pečmi našli konec zlate verižice s starim cekinom. Malo prej sta srečali mežnarjevo Veroniko, ki je bila na poti dol v Kaplo. Ko sta kmetici prinesli, kar sta našli, župniku, je ta takoj spoznal, da so to koščki onih dragocenosti, ki so jih neznani hudobneži ukradli Mariji. Videl je tudi, da so zlatniki iz verižice na več krajih že izkrhani in pobrani.
Dva dni nato je našel neki pastir zunaj na Klemenovem vrhu, kjer je Veronika rada posedala, če je pletla ali kaj vezla, kos svile, ki je bila z zlatimi nitmi pretkana, na nji pa je bilo nekoliko prišivanih biserov, nekaj pa jih je bilo očitno že potrganih.
Tudi ta košček so spoznali, da je ukraden iz šmarske cerkve.
Obe ti najdbi sta napravili mnogo marnjev in ljudje so si jeli to in ono misliti.
Kar čez noč pa je odnekod prišel glas, ki je bil tak, da si je moral vsak, ki je po pameti preudaril, reči, da ga je mogel le kak hudobnež spraviti v svet. Raznesel se je najprej v Kapli, potem pa naglo po vsem Šmarju — sprva potihoma, le od ust do ust, potem pa že čez cesto, z okna k oknu, od hiše k hiši: da so mežnarjevi vso faro za nos potegnili, ko so ji natvezli tisto zgodbo o božjem ropu, v resnici so oni sami pobrali Marijine dragocenosti.
Prihodnje dni je v CvitrnikoVi krčmi v Kapli že dopoldne neko5 sedelo kakih deset mladih moških.
izpričala, da je njegova sestra. Bolnik jo takoj, ko je zagledal svojo sestro, planil iz postelje ter povedal, da se piše Jean Priifer, da je bil profesor računstva na gimnaziji v Metzu, da je poročen in ima toliko in toliko otrok. Po teh besedah se je mož od živčne preobremenjenosti zgrudil na tla in začel jokati kot otrok. Po peturnem počitku, ko je bil tako rekoč v polni nezavesti, se je zopet zbudil kot popolnoma zdrav in normalen človek. Samo o tistih letih, ki jih je v bolnišnici preživel, mu je spomin odpovedal.
Vojno Izgube avstro-ogrskih narodov
Veli;ke ali majhne ? Nemec baron Werkman Je na to odgovoril: Vsa
požarni nesreči sta dobili hišna gospodinja in njena hčerka take opekline, da se zdravita v ptujski bolnišnici. Na Maleto-vem domu se je podal 23 letni posestniški sin Ivan Murko iz Desternika v nedeljo 8. avgusta v vodnjak, da bi ga očistil. V globočini mu je postalo slabo in so ga potegnili nezavestnega. Poklicani zdravnik jga je skušal rešiti, a je podlegel kapi.
Smrtno poškodovani oče skušal zatajiti sinovo nasilje. V celjski bolnišnici je preminul 62 letni Ivan Bračko, zidarski delavec, ki je že 20 let bil uslužben pri celjski stavbeni tvrdki Nerad in doma iz Za-dobrove pri škofji vasi. Bračko je prišel zjutraj običajno na delo in šele opoldne so opazili drugi delavci, da je ranjen na glavi. Poklicali so zdravnika, ki je Brač-ka obvezal in je v takem stanju delal še dva dni. Tretji dan je moral pustiti delo in na njegov dom poslani zdravnik je odredil prevoz v celjsko bolnišnico. Pri prijavi za bolnišnico je mož izpovedal, da ima rano na glavi od padca opeke. Šele zdravnik, ki ga je operiral, tej izpovedi ni verjel in je starec končno priznal, da sta se sprla s sinom na domačem travniku. Oče je sina svaril radi pijančevanja. Sin se je radi očetovih opominov toliko spozabil, da je udaril roditelja s koso po glavi. Oče je sinovo nasilje tajil, da bi ne spravil lastnega otroka pred sodišče in v zapor. Rana sama na sebi ni bila nevarna, pač pa je nastopilo zastrupljenje in-to je dobrega starega pokopalo.
Prijet in zaprt pod sumom vloma. V Št. Jakobu ob Savi pri Ljubljani je bilo vlomljeno pri Ivanu Gradu in odnešenih 5700 din gotovine in več zlatnine, tako da znaša skupna škoda 8950 din. Pod sumom omenjenega vloma je bil aretiran 30 letni Ivan Ogrin iz Dola pri Zalogu. Ogrin je julija prestal daljšo zaporno kazen in je izdal vlomilske načrte tovarišu v zaporu.
Sejmarji! Vzemite s seboj tudi Slomšeko-ve svetinjice, ki jih ljudje tako želijo imeti! Lahko jih boste odprodali. Svetinjice se dobijo v Cirilovi Maribor-Ptuj.
CERKVENO-GLASBENA ŠOLA V MARIBORU
V Celju je bila dolgo let orglarska šola, ki pa je sedaj prešla v novo cerkveno-glasbeno šolo v Mariboru. Šolsko leto se začne 9. septembra. Celoten pouk traja tri leta. Učenci morajo biti stari vsaj 16 let in ne starejši kot 25 let. Predizobrazba je vsaj dva razreda meščanske ali srednje šole. Podrobnejše pogoje izve lahko vsak v domačem župnijskem uradu. — Šola v Celju je vzgojila veliko vrsto organistov po naši škofiji. Tudi nova šola si bo prizadevala, da bo vzgojila dobre organiste in pevovodje, saj jih naši kraji, posebno naša društva tako zelo potrebujejo. Šoli želimo kar najboljšega razvoja in upamo, da bo uživala razumevanje in podporo javnosti kakor tudi oblasti. Naj služi Bogu v čast in v napredek slovenskega naroda!
Izpred sodišča.
Obsojen vlomilec. Mariborsko sodišče je sodilo 10. avgusta Franca Danko, 23 let-
nega čevljarskega pomočnika iz Maribora. Imenovani je vlomil 24. maja v Puklo-vo starinarno v Vetrinjski ulici v Mariboru, iz katere je pokradel raznih predmetov za 3000 din. Dne 28. maja je vdrl v klet Leopolda Solda v Koroščevi ulici, ia katere je izmaknil več steklenic vina. Razen tega je še odnesel iz sobe v Gledališki ulici dva prta. Danko je bil obsojen na tri leta robije.
Obsodba radi uboja. Radi uboja sta se zagovarjala 10. avgusta pred celjskim sodiščem 26 letni posestnikov sin Martin Kovačič in 20 letni hlapec Franc Pšenic« nik, oba iz Črnca pri Brežicah. Dne 27. ju-nija je pilo v krčmi pri Bahčiču v Črncu več oseb, in sicer pri skupni mizi. Ko so popito vino izpili, se je začel Kovačič razburjati, da je on primeroma z drugimi največ plačal. Radi tega prepira sta Kovačič in Pšeničnik navalila na M. Verstov-šeka in sta mu zunaj na dvorišču priza-djala tako hude in številne poškodbe, da jim je podlegel v bolnišnici v Brežicah. Martin Kovačič je bil obsojen na tri leta robije, Franc Pšeničnik na dve leti in štiri mesece strogega zapora.
Prosvetni tabor v Gornji Radgoni bo v nedeljo 22. avgusta
Spored tabora: ob 9 in 9.30 sprejem gostov, nato obhod po trgu, ob 10.15 sv. maša, katero bo bral preč. g. dekan in kanonik Josip Weixl iz Križevcev, med sv. mašo pridiga, katero bo imel g. Gregor Zafošnik iz Maribora, ob 11 prosvetno zborovanje, na katerem bo govoril g. minister dr. Miha Krek in g. Rudolf Smersu iz Ljubljane; ob 14 pete litanije v cerkvi sv. Petra, ob 15 telovadni nastop naše mladine.
Vse udeležence, ki nameravajo priti peš ali s kolesi, vozovi in avtomobili, prosimo, da so točno ob 9 že v Gornji Radgoni. Kolesarji, pridite z okrašenimi kolesi!
Udeležite se vsi tudi sprevoda, posebno fantje
in dekleta, č.eprav še nimate krojev!
*
Prosvetni tabor v Hočah pri Mariboru. Vršil se bo 5. septembra. Vabimo vse, ki se za katoliško prosveto zanimajo in jim Je mar za duhovno rast slovenske mladine. Vabimo naše fante, da v skupnem zboru, mogočno ln slovesno izpo-vemo, kdo smo in kaj hočemo. Vabimo naše očete in matere, da bodo ta dan eno z nami, ki hočemo v življenju — zasebnem in javnem — povsod Boga! Spored tabora: ob 9.15 po prihodu vlakov sprejem gostov na kolodvoru ter sprevod v nadžupnijsko cerkev. Po sv. maši na telovadi-šču slavnostno zborovanje, na katerem bosta govorila g. dr. Josip Jeraj in Franc Žebot ml. — Po večernicah bo na Novakovem vrtu telovadni nastop Slomšelcovega fantovskega okrožja. Priprave za tabor so v polnem teku ln upamo, da bo dostojna manifestacija katoliške in slovenske misli.
avstro-ogrska monarhija Je Imela 1,200.000 imrtvih do konca vojne, kar je 23.9 od tisoč vsega prebivalstva. Nemcev je padlo v monar Kiji 29.1 od tisoč, Slovanov 27.5, Madjarov 26.7 od tisoč. V ogrski polovici monarhije jih je padlo 28 od tisoč. — Katere narodnosti so Imele manj mrtvecev 7 Pravih Čehov je padlo 22.5 od tisoč, Slovakov 23.7 od tisoč, Rusinov 21.5 od tisoč, Romunov 19.2, Italijanov 18.3, Sr-bohrvatov 17.10, Poljakov 16.2, mešano srbski okraji so izgubili 22.2 ln mešano rusinski kraji 11.9 od tisoč. Na ta način je vsa Hrvatska izgubila 25.7 od tisoč in fcosna 19.1 od tisoč Kje pa so ostali Slovenci ? Ali jih baron ne pozna?
ki so ga nekateri že imeli takole za dobro voljo in še čez; med njimi sta bila tudi krojač Murko in sodnikov Lavrinc. Hrupni razgovor, ki so ga imeli, se je sukal edino okoli onih čudnih marnjev zaradi šmarske tatvine.
»Da bi imela Veronika svoje prste zraven, tega pa ne verjamem,« se je zadri Kolarjev Albin; »taka ta ni.«
»Ti si tudi tak zaljubljen teleban, ki te kar premoti, katera zna oči zavijati,« ga je usekal krojač Murko.
Sodnikov Lavrinc se je porogljivo zasmejal in je menil potem zviška dol:
»Kdor si ni še ničesar izkusil, ta naj kar molči! Saj je stara stvar, da je treba lumpe vedno med tistimi iskati, ki okoli cerkve letajo. Ta Veronika mi je bila že od kraj kraja zoprna.«
»Če po resnici rečemo: zoprna ti je »d tedaj, ko ti je pokazala, koliko te mara,« se je Kolar ponor-čeval.
»Ali misliš, da sem tak osel kakor ti, da se bom v vsako kozo zatelebal?«
»Tiho bodita!« ju je opomnil eden od starejšilL »Saj vidita, da drugi poslušajo.«
Skozi okno so se začuli veseli klici otrok in kaj kmalu je prišvedral mojster'Gašpar pred krčmo in je zahreščal in zapel:
»Sveti Medard in sveti Šentvid prišla sta že ko j spet nas škropit; rada škropita deževn'co iz nebes, včasih za šalo, še večkrat zares.
Lijeta, lijeta iz škafa jo dol, pod streho bežita že krava in vol; kaj, človek, še čakaš, denarje tiščiš, brez strehe boš moker ko zmočena miš!
Če pamet poslušate kaJt brž streho si kupite zdaj, je danes Medard, čez teden bo Vid. brez strehe ni varno nikamor it'!«
Ko je odpel, je z vrečo na hrbtu odkrevsal v gostilno. Malo je pogledal, ko je našel tako zgodaj že tako veselo bratovščino pri vinu, potem pa je pozdravil dobre volje:
»Bog daj dobro jutro, prijatelji! Ali je praznik danes v Kapll?«
»Da, da, tatermanom ln povodnim možem na čast, ki po svetu okoli strašijo,« so jeli Gašparja zbadati.
»Zdaj nam je vode dovolj. Le doma ostani s svojimi škropilnicami!«
»Zapreti bi jih bilo treba te preklicane deževnike, ki se nam vsakokrat v seno pomočijo!«
(Dalje sledi]
Tabor slovenskih fantov pri Sv. Križu nad Dravogradom. Fantje Mežiške, Misllnjske in Dravske doline: nedelja 22. avgusta je naš dan! Proslaviti ga hočemo z mogočno fantovsko manifestacijo pri Sv. Križu nad Dravogradom, da pokažemo trdno In neomajno zaupanje v sv. križ — naš simbol! Zadnje dni pred taborom porabimo za živahno agitacijo od fanta do fanta. Naj prodre naš klic v slednjo gorsko kočo, kakor tudi
v	vse kmetske domove in delavska stanovanja od Olševe, Pece In Uršlje gore do zelenega Pohorja ln Kozjaka! Ne pozabite si pripeti taborni znak: nagelj z rožmarinom — pridite vsi z znakom! Fantje v narodnih nošah dobrodošli! — Spored tabora je bil objavljen v okrožnicah in tudi že v »Slov. gospodarju«. Na svidenje vsi ljubitelji našega fantovskega pokreta! Bog živi!
U1IIIIIIIIIIII1UIIII1IIIIIIII1I1IIIIIIIIIIIM
Fantje in dekleta, žene in možje iz valovitih Slovenskih goric, iz žarkih Haloz —
vi	ponosni Poljanci s širnega Dravskega, Ptujskega polja, pripravite se za prosvetni tabor v Ptuju, ki bo dne
19. septembra 1937! llllllllllllllll!il!llllllllllllllllllllllllllllllll!IIIM
Sv. Andraž pri Velenju. Naša Marijina družba je po dolgem času zopet oživela. Preteklo nedeljo je v prosvetnem domu priredila dve lepo ispeli igri »Prisegam« in »Krompir v uniformi«. Vse igralke so svoje vloge dobro izvedle in za-ilužijo vsestransko priznanje in pohvalo za trud, ki so ga imele z vprizoritvijo. Prireditev io posetile tudi članice naše sosednje Marijine Iružbe na Polzeli, ki so ta dan prišle k nam na izlet. Upamo, da se bodo naše vrle igralke kmalu zopet pokazale na odru in nas razveselile s kakšno poučno ali zabavno igro.
Šmarje pri Jelšah. V nedeljo 22. avgusta bomo imeli v Šmarju ustanovni občni zbor fantovskega odseka. Vsi fantje, ki vam Je do dela, pridite v velikem številu! — Popoldne ponove igralci, ki so na Mestinju v proslavitev Sketovega spominskega dne igrali »Miklovo Zalo«, to narodno Igro tudi v fimarju. Vstopnina: sedeži po 8 ln 5 din, stojišče 2 din, otroci 1 din. — fimarski študentje pripravljajo že novo igro »črnošolec«, ki nam jo bodo prikazali v Katoliškem domu na praznik 8. septembra. — Bog živi!
Sv. Mohor pri Rogaški Slatini. Zopet bodo oživele naše vesele Rodine s tem, da se bo vršil »Dekliški tabor« 22. avgusta. Pozivamo naša dekleta, da pridejo na tabor v največjem številu!
Prosvetni tabor na Dolu pri Hrastniku. Na Dolu bo 22. avgusta praznik verskega navdušenja in prosvetnega idealizma mladine laškega fantovskega okrožja. Tabor je zvezan z blagoslovitvijo prosvetnega prapora prosvetnega društva na Dolu ob priliki 25 letnice prosvetnega društva na Dolu. Zato 22. avgusta vsi na Dol! Naj vidijo vsi, da živimo, da rastemo, da delamo; pokažimo, da nas je veliko, ki hočemo neomajno stati na braniku za sveta nam katoliška načela In slovensko domovino. Pokažimo, da smo ponosni, da smo katoličani ln Slovenci! Spored svečanosti: ob 8 sprejem gostov na postaji Hrastnik, nato sprevod na Dol, ob 9.30 blagoslovitev novega prapora prosvetnega društva na Dolu, nato sv. maša, ki jo bo daroval monsignor dr. F. Kruljc. Po sv. maši pred cerkvijo prosvetni tabor. Govorijo: brat Kolšek, predsednik fantovskega okrožja Laško, prof. Bitenc in dr. Hanže-llč iz Celja. Ob 14.30 slovesne večernlce, nato pa Iportno-gimnastični nastop fantovskih odsekov laškega okrožja. Kroji, zastave, narodne noše, kolesarji ln na vozovih in vsi drugi: v nedeljo tS. avgusta vsi na Dol!
Tabor Šaleške doline v Velenju, šaleška dolina J« imela : adnjo nedeljo svoj prosvetni tabor v
Velenju. Ob 9 dopoldne ke je zbralo pod velenjskim gradom poleg gozda več tisoč ljudi in je prisostvovalo sv. maši na prostem. Službi božji Je sledilo na Istem prostoru zborovanje pod predsedstvom g. fievčnikarja, ki je prečltal po pozdravu pozdravno brzojavko g. bana dr. Natlačena ln pismo, katerega Je poslal g. minister dr. Krek. Nastopilo Je več govornikov ter govornic. Vsi govori so obravnavali prosvetna vprašanja.
V škofovskem gradiču Betnava pri Mariboru se je vršil zadnjo soboto in nedeljo dekliški praznik, katerega se je udeležilo dobrih 3000 mladenk iz vse škofije.
Za obisk prireditve se je prijavilo tisoč deklet, a se jih je zbralo že v soboto še enkrat toliko.
Sobota zvečer je bila nekako predpriprava za glavno nedeljsko prireditev in je bila zaključena s procesijo z Najsvetejšim, katero je nosil g. stolni dekan dr. F. Cukala v spremstvu 2500 deklet z gorečimi svečami. Ves lepi betnavski park, obdan krog in krog od ribnika, je bil mično razsvetljen od tisočerih lučk. Pod mogočno bukvo, na ko je deblu je bila podoba Brezmadežne, je bil oltar. Na oltar je bilo postavljeno Najsvetejše in iz tisočero dekliških grl je vrela slovenska pesem v počastitev Kristusa pod podobo kruha in njegove najčistejše Matere.
Nedeljski in glavni dekliški praznik je pričel s sv. mašo v betnavskem parku, katero je daroval g. škof dr. Ivan Tomažič. Pri najsv. daritvi so odgovarjala dekleta duhovniku prvomolilcu. Pri darovanju, po povzdigovanju in po obhajilu so dekleta pela. Pred skupnim sv. obhajilom je imel škof nagovor na zbrane. Po škofovih besedah je prejelo sv. obhajilo 1200 deklet. Po sv. daritvi je vladika blagoslovil zastavo vodstva Dekliške katoliške akcije.
Ko je bila končana služba božja in po kratkem okrepčilu je pričelo v parku skupno zborovanje. Oltar pod bukvo so zamenjali z odrom, na katerega je stopila gdčna Karmela Kotnik in je pozdravila škofa dr. Tomažiča, vse razne druge od-
Tabor bojevnikov se bo vršil na. Brezjah 28. in 29. avgusta. Bojevniško zborovanje bo združeno s položitvijo in blagoslovitvijo temeljnega kamna za spomenik vsem sloven. žrtvam svetovne vojne. Spored bo naslednji:
V	soboto 28. avgusta zvečer pete lita-nije z blagoslovom, nato zborovanje zastopnikov bojevniških skupin v. samostanski dvorani.
V	nedeljo 29. avgusta bo ob pol 10 spre-emanma* immm
Pri motnjah v prebavi, napihnjenosti, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolicl, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne
FRANZ-JOSEFOVE VODE
grenčlce ln zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava
FRANZ-JOSEFOVA VODA
voda se Je vedno Izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za Iztrebljanje črevesja.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Popoldne Je prisostvovalo nad 8000 ljudi iz šaleške ln Savinjske doline na že omenjenem prostoru telovadbi naših fantov. Med prostimi vajami Je nagovoril na telovadišču zbrane g. prof. Bitenc, predsednik celjske podzveze. Njegov govor Je bil spremljan od navdušenih prltrjevalnih medklicev. Telovadno prireditev Je lepo zaključila velenjska rudarska godba z odigranjem državne ln narodne himne.
ličnike in nad 3000 od vseh krajev na zbor prihitelih deklet.
Za Kotnikovo je govoril o potrebi dekliške izobrazbe v katoliškem duhu g. dr. Josip Hohnjec, predsednik Prosv. zveze.
Sledile so razne govornice, ki so prinesle odpovsod iz Slovenije pozdrave raznih dekliških organizacij in odsekov DKA.
Na betnavski dekliški tabor je poslal g. dr. Anton Korošec sledečo brzojavko:
»Dekliškemu dnevu želi najboljši uspeh in vse zborovanje najlepše pozdravlja dr. Anton Korošec.«
Odgovor za našega voditelja navdušenih zborovalk se je glasil:
»Tri tisoč slovenskih deklet, zbranih na dekliškem dnevu, pozdravlja velikega prijatelja slovenske mladine in mu želi božjega blagoslova.«
Pravkar opisanemu prisrčnemu uvodu v zborovanje so sledili stvarni govori predavateljev in predavateljic, kakor so bili v naprej določeni v programu in so obsegali vsa razna stanovska vprašanja.
Popoldne po kosilu se je zborovanje nadaljevalo.
Po zaključnih stanovskih predavanjih je povzel besedo škof dr. Tomažič, ki je pozval dekleta, naj ponesejo na svoje domove in v družine, kar so na dekliškem prazniku lepega slišale in naj uravnavajo svoje življenje po načelih sv. vere.
Veličastni dekliški dan je bil zaključen z večernicami na prostem v parku. Med večernicami je bil sprejem v apostolstvo »Zveze katoliških deklet«. Ob koncu so zapele množice himno »Povsod Boga« in se začele razhajati.
jem gostov. Ob 10 bo cerkveno opravilo na prostem. Pridigoval bo ljubljanski kne-zoškof dr. Rožman, maševal pa mariborski knezoškof dr. Tomažič. Nato sledijo molitve za umrle vojake in blagoslovitev temeljnega kamna. Oboje opravi ljubljanski knezoškof dr. Rožman.
Po cerkvenem opravilu bo tabor na prostem pred cerkvijo: Otvoritev in pozdrav predsednika Zveze bojevnikov Rateja Mirka; nagovor predsednika častnega odbora dr. Marka Natlačena, bana dravske banovine; spominska govora članov Zveze bojevnikov Resmana Franca, župana mesta Radovljice, in dr. Janka Pihlar, zdravnika iz Maribora; zaključek zborovanja po predsedniku Zveze bojevnikov Rateju Mirku in petje državne himne. — Pri slovesnosti bodo peli bojevniki in bo igrala godba.
Vabimo vse, da pridejo 29. avgusta na Brezje. Odbor Zveze bojevnikov je zaprosil za četrtinsko voznino po železnici.
Ta&or tMitevnlkov na Brczlah.
Veličasten dekliški praznih na Betnafl prt
Mariboru.
Odprta noC in dan so grobo vrata.
Negova. Naša župnija je zopet zgubila vzorno krščansko mater, kakor jih dandanes nujno potrebujemo. Dne 30. julija smo pokopali AloJ-lijo Stic iz Lokavec. Bila je tiha, mirna in skromna, zvesta družica svojemu možu ln blaga mati petim svojim otrokom, ki jih je z besedo in dobrim zgledom vse vzgojila za zveste Marijine sinove in hčere. Ti jo najtežje pogrešajo. Pa se bodo vsi radi in povsodl ravnali po lepih naukih svoje dobre matere. Bog ji bodi mil Sodnik in večen Plačnik!
Šmartno ob Paki. V petek 6. avgusta smo pokopali ob veliki udeležbi 75 letno vdovo Heleno Bouha, po domače Mrakovko. Pod tem imenom
UrUDStBNM
šmiklavž pri Slovenjgradcu. V nedeljo 8. avgusta smo pri nas ob krasnem vremenu in ogromni udeležbi ljudstva lz domače in sosednih župnij obhajali sijajno uspelo cerkveno slavnost. Obhajali smo lepo nedeljo in s to združeno slo-vensost blagoslovitve nove obhajilne mize in novih slik v naši tako krasno nanovo poslikani farni cerkvi. Ker že blizu pol stoletja naša cerkev ni bila poslikana, smo že dalje časa gojili željo, da bi se to čimprej izvršilo. Tukajšnjemu cerkvenemu ključarju Josipu Kladnik, zelo razumnemu in vplivnemu možu, se je posrečilo pridobiti blago dobrotnico Elizabeto Blatnik, p. d. Spodnjo Kotnikovo mater, da je za slikanje cerkve podarila 2200 din in se je tako ustvarila podlaga za pokritje stroškov. Oba cerkvena ključarja sta šla potem na zbirco po domači in deloma tudi po sosednih župnijah m posrečilo se jima je dobiti sredstev za slikanje crkve. Pri tej priliki smo pa izvršili še druga potrebna popravila, zelo tesni kor smo razširili, stransko Marijino kapelico, ki je vsled potresa kazala velike razpoke, smo z močno železno zvezo zvezali In dali obnoviti cerkveni lestenec. Vsa ta popravila bo trajala dva meseca. Slikanje je izvršil v našo največjo zadovoljnost g. Franc Plešnik, slikarski mojster v Smartnu ob Paki. Ker dela g. Plešnik po zmerni ceni, tako da bi tudi manjše župnije zmogle stroške, moremo tega moža vsem cerkvenim predstojništvom priporočati. Mladenič Avguštin Pušnik je dal pobudo in s prijatelji Je tudi nabral potrebno vsoto za obhajilno mizo in še za druge stvari. Mladeničem je stala ob «tranl pri nabiranju vrla mladenka Arnežnikova Mina, ki je tudi krasno izdelala obhajilni prt. Naša patroninja in cerkvena dobrotnica gospa graščakinja Marija Kac lz Šmartna pri Slovenjgradcu nam Je za slavnost podarila krasno Izdelano dragoceno novo nebo bele barve. V naše veliko veselje je slavnost počastil naš č. g. dekan mons. Ksaver Meško in sosedna dušna pastirja gg. nadžupnik Anton Somrek lz šmartna ln šimen Kotnik iz Podgorja. Najprej je bila procesija, potem je Imel g. dekan krasno slavnostno pridigo, v kateri se je spominjal vseh dobrotnikov cerkve. Slavnost je zaključila peta sv. maša z zahvalno pesmijo za vso božjo pomoč. Bog povrni našim faranom, gospe patroninjl M. Kac ln vsem našim dobrotnikom njihovo Izredno požrtvovalnost! Posebno našim otrokom bo ta lepa slavnost ostala vse življenje v neizbrisnem spominu. Bil Je to res dan, katerega Je Bog napravil.
je bila daleč okoli znana kot Šivilja in zlasti kot cerkvena perica, ki Je menda okoli 40 let Imela na skrbi cerkveno perilo. Bila je dobra, vestna in pobožna, obiskovala je vsak dan sveto mašo ln se udeleževala sv. obhajila, krotka ln tiha, kakor tista svetopisemska vdova-preroki-nja Ana, ki je dnevno obiskovala hišo božjo. Zraven svoje lepe pobožnosti je Imela veliko veselje ln ljubezen do cveUic, da je lahko pomagala do okrasja cerkvi in oltarjem. Mirno je bilo njeno življenje, mirna tudi njena smrt. Njeni številni znanci, zlasti bivši tukajšnji duhovniki se prosijo, da se je spomnijo v svojih molitvah.
Selnica ob Dravi. Župnija Selnica ima samo eno podružnico. Cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na malem hribčku, dobrih deset minut oddaljena od Selnice. Nekdaj je stala sredi vinogradov, sedaj jo obdajajo sami borovi gozdi. V zvonik te cerkvice je dvakrat treščilo. Leta 1929 je strela poškodovala samo leseno streho zvonika. Skoro ravno čez leto, 6. Julija 1930, je strela v drugič udarila v zvonik ta vžgala. Zvonik je pogorel popolnoma do zidu, nad cerkvijo pa streha nad prezbiterijem. Ker je po požaru 14 dni neprestano deževalo, je razpadel tudi obok nad prezbiterijem. Se isto leto se je z malo zavarovalnino in s pomočjo selniške posojilnice cerkev nanovo pokrila ta zvonik s pločevino obil in ves nanovo opremil. Vse delo je stalo 59.550 din. In sicer je prejel tesarski mojster Pavel Gerlič za tesarska dela 15.949 din, kleparski mojster Otmar Bruderman za kleparska dela in strelovod 15.023 din, Anton škerbinek za les 15.874 din, za opeko 8450 din, zidarji 1500 din, težaki ta drugo 2754 din. Ker se je cerkev že pri teh delih morala zadolžiti, Je ostala notranjščina cerkve do letos v razvalinah. Letošnje leto sta se žrtvovala posebno g. kaplan Ivan Časi ta župnijski ključar Ga-špar Dreisiebner in sta pobirala od hiše do hiše prispevke za popravo cerkve. Kmalu sta našla dobrotnike, ki so darovali po tisoč dinarjev in več. Lahko jih imenujemo nove ustanovitelje cerkve, ker brez njih se popravilo ne bi moglo začeti. Z zlatimi črkami bodo v zgodovini cerkve sv. Janeza zapisana imena: Marija. Hlade in otroci, Mira Penič, Pankrac Rotner, Ivan in Ema Vollmaier, Anton škerbinek, Franc Gru-šovnik ta druga. Tako se je sedaj s pomočjo samih domačinov prostovoljnih doneskov cerkev popolnoma prenovila in bo slovesno blagoslovlje-nje obnovljene cerkve zadnjo nedeljo v avgustu, 29. avgusta, na god obglavljenja cerkvenega pa-trona Sv. Janeza Krstnika. Blagoslovitev ta slovesna služba božja bo ob 10. Obenem bo tudi darovanje, da se pokrijejo še ostali dolgovi ta pripravijo potrebne cerkvene ta mašne potrebščine. Vsi prijatelji lepe cerkvice ste prijazno vabljeni!
Sv. Ana v Slov. goricah. Shod Marijinih vrtcev lenarške dekanije se je krasno obnesel v ponedeljek 9. avgusta. Prihitelo je lz devetih župnij 616 otrok z desetimi dušnimi pastirji. Molili ta pripeli so večinoma v procesijah. Njih prihod je nudil kaj ljubezniv prizor, zato so naši zvonovi veselo pritrkavali. Pred cerkvijo sta jih pozdravila dva slavoloka. Eden je nosil napis »Marija, rad te imam, majhno srce ti dam«, drugi pa: »Ti, o Marija, ostani pri nas, dobra nam bodi vsak čas!« Tudi so domači otroci pozdravljali prihajajoče. Ob 10 je bila naša župnijska cerkev polna otrok in drugih vernikov, župnik negovski,
g. Ivan Granfola, najprej razloži otrokom, kaj morajo storiti, da bodo res Marijini. Navdušena beseda je segla otrokom v srca. Sv. mašo jO opravil trojiški vikar p. Vladimir. Otroci so kaj lepo skupaj popevall. Kakor zvončki so brneli njihovi glasovi, da jih je bilo veselje poslušati; Po sv. maši je bil na prostoru pri cerkvi veliW tabor otrok, ki ga je vodil g. dekan GomilšekJ Otvorili bo ga otroci s pesmijo ta je nato sledila zborna podzravna deklamacija. Nič manj kot 19 pesmic so dečki ln deklice deklamirali, dva dečka sta nastopila kot govornika, druga dva pa z dvogovorom. Trojiški križarji so spretiio predstavljali igro »Sv. Tarcizij«, lenarški in ruper-ški otroci pa so tudi ljubko nastopili v dveh igricah. Vmes so otroci zapeli več lepih pesmic, oglasil se je tudi s krasno Marijino pesmijo številni mešani zbor od Sv. Trojice v Halozah, ki je bil slučajno tukaj na izletu. Tabor je zaključila zopet zborna deklamacija, nato je še fotograf vse skupaj posnel. Po odmoru smo šli v cerkev, kjer je g. dekan Gomilšek podal otrokom nekaj naukov za slovo ter nato opravil slovesne večer-nice. Kako navdušeno so otroci odpevali! S kolikim veseljem so nato pohiteli v procesijah na svoje domove! Na potu ni bilo ne konca ne kraja veselega petja ta vzklikanja. Ta dan bo ostal še dolgo našim otrokom v najblažjem spominu. Vso pohvalo in zahvalo pa zasluži ljubeznivi naš g. župnik, ki je za tabor vse potrebno pripravil in za odmor otroke najlepše oskrbel ter tudi svojim sobratom slajšal bivanje na našem ljubkem hribčku, odkoder je kaj lep razgled na vse kraje Slov. goric. Tabor naj rodi veliko sadov za dušni blagor naših otrok, Brezmadežna pa naj čuva naš najmlajši rod!
Sv. Anton v Slov. goricah. Na lepo slavnost se pripravlja naša župnija. V nedeljo 22. avgusta bomo po pozni sv. maši nanovo prenovljeni zvonik potegnili novo pozlačeno jabolko ta križ. Vse je prenovil tukajšnji kleparski mojster g. Jože Kramberger. Sodelujejo vsa domača cerkvena ta izvencerkvena društva z znano trojiško godbo.
Sv. Urban pri Ptuju. 2. avgusta opoldne je udarila strela v hišo posestnika Bračič Alojza v Doliču. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem, ker je bilo vse pod eno streho. Zgorelo je tudi seno, zrnje, perilo, konjska oprema ta veliko drugih reči. Mlajša Marija Bračič, omožena Malek, in njena hčerka sta bili močno poškodovani od strele, zato so ju prepeljali v ptujsko bolnišnico. Njuno stanje je precej resno in kaj bo z njima, se še sedaj ne more vedeti, škoda je velika, zavarovalnina pa nizka. Ljubi Bog nas varuj teh strašnih neviht ta strele!
Hajdina. V vsej skromnosti je 11. avgusta obhajal slovesnost srebrne sv. maše naš rojak, g. Anton Zupanič, provizor pri Sv. Jurju ob Pesnici. Cerkveni pevski zbor je pel v cerkvi in pri slavnostnem obedu nešteto lepih pesmi. Družbo Je držal pri dobrem razpoloženju P. Štefan Lesjak, ki je lani pel novo sv. mašo na Hajdini. Pretresljivo Je bilo gledati slovo g. jubilanta od hiše veselja nazaj proti vinogradu Gospodovem ob državni meji. Dobri Bog mu okrepčaj zdravje, da bo mogel tudi zlato mašo obhajati na lepi Hajdini, ki jo kot rojak neizmerno ljubi!
Zagajičl na Spodnjem Ptujskem polju. V naši mali naselbini Zagajiči je bila blagoslovljena' nova motorna brizgalna ta obenem ustanovljena nova gasilska četa. Takšnih dogodkov je bilo' zadnja leta mnogo po naših krajih, toda tako,-kakor tukaj, se Je slavnost vršila malokje. V nedeljo predpoldne so novoorganlzirani člani V uniformah prisostvovali sv. maši v domači farni cerkvi ter šli vsi pod vodstvom načelnika g. F, Preloga, znanega zadrugarja in tajnika Kmetijske zbornice korporativno k sv. obhajilu. Poj poldne je Izvršil pri okrašeni vaški kapelici v Zagajičih ob asistenci domaSina (Jr- Janžekovl*
Oni, ki mnogo jedo ln veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stoUci, naj pijejo
dnevno po eno čašo naravne
FRANZ-JOSEFOVE VODE
jgrenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena
FRANZ-JOSEFOVA VODA
grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi ln se dobiva povsod.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Ca blagoslovitev g. svetnik Sketa ter imel obenem navduSen in bogat govor o nalogah gasilstva. Slavnosti se je udeležilo nad 2000 prebivalcev s Ptujskega polja. Nad 200 uniformiranih tovarišev-gasilcev pa je počastilo novo četo ob blagoslovitvi motorke. Častno za novo četo je tudi, da je poleg domačina, uglednega posestnika Zagoršeka prevzel mesto botra naš g. ban, katerega je zastopal okrajni podnačelnik Prah. Slavnost se je po blagoslovitvi nadaljevala na obsežnem senčnem vrtu g. Preloga, kjer se je ta zahvalil domačemu g. župniku in došlim gostom ter vsem gasilcem ter predlagal izjavo vdanosti Nj. Veličanstvu, Nj. Vis. Tomislavu kot pokrovitelju gasilstva ter kraljevskemu domu. Izraze spoštovanja ln zvestobe je predlagal g. dr. Korošcu in dr. Stojadinoviču ter botru g. dr. Natlačenu. Pozdravne nagovore so nato imeli boter g. Zagoršek, župan g. Muhič, minister v p. g. Vesenjak in g. Brenčič. Po oficielnem delu se je vršila zelo posrečena tombola, kjer so posebej vabila poleg drugih lepih dobitkov štiri dvoko-lesa. Za tombolo se je razvila prav prijateljsko-lskrena gasilska veselica, kjer so se odlikovala dekleta in fantje lz Zagajič ter gospodinje s svojimi kuhinjami. Iskreno častitamo celi vasi Za-gajičem k temu in k drugim uspehom. Zagajičl kažejo, kaj zamore naše krščansko slovensko malokmetijsko ljudstvo pod dobrim vodstvom!
Sv. Avguštin v Halozah, čas beži. Bliža se avguštinsko proščenje. častilcem sv. Avguština se naznanja ta-le spored: v soboto 28. avgusta ob 10 sv. maša, ob 18 hrvaška pridiga, pete lita-nije z blagoslovom. Spovedovanje od 16 naprej. V nedeljo 29. avgusta: ob 6 sv. maša, ob 7 sv. maša in pridiga, po pridigi zopet sv. maša, ob 10 pridiga in zadnja sv. maša. živimo v težkih časih. Boriti se moramo ne samo za telesni, ampak tudi za duhovni kruh! Pridite, sv. Avguštin naj nam izprosi pomoč, da premagamo vse gospodarske ovire, pa da se okrepimo in utrdimo v duhovnem življenju!
Sv. Jernej pri Ločah. V nedeljo 25. Julija ob pol treh zjutraj je udarilo pri Kušter Urši v Zg. Lažah. Strela je nad oknom prebila steno ter Švignila v sobo, kjer so zaradi bliskanja imeli luč. Oplazila je kokoš, ki je ob peči valila, Jo vrgla na tla ln razmetala jajca. Kokoš je ostala vse do Jutra v omedlevlci, ko so jo pa hoteli oskubitl, se Je zavedla, a kmalu poginila. Druge škode strela ni naredila. — 4. avgusta pa je zopet udarilo, In sicer letos že drugič, pri Kuku-riču Alojzu na Vrhu. Prvič je strela zažgala hišo, da je zgorela do zldovja, tokrat pa slamnato streho na svinjaku, ki se drži gospodarskega poslopja, ki je lstotako s slamo krito in polno sena. Toda navzoči delavci in zidarji so z vodo in gnojnico požar premagali in tako ubogo družino obvarovali druge hude nesreče. Ljudje se pri vsaki nevihti sedaj kar tresejo od strahu, ker se bojijo Se tretjega obiska izpod neba. — Zelja letos ne bomo nič imeli. Vsega so nam uničile gosenice, W Jih Je kar živo ne samo po zelju, ampak tudi J>o hrenovem Ustju, ki Je tudi oglodano do reber ln povsod drugod. Celo v stanovanja nam 2e silijo. Ljudje ne pomnijo, da bi se ta golazen prikazala v taki množini, kakor letos.
Nova Stafta pri Gornjemgradu. Naše prosvetno društvo vrlo napreduje. Ima nad sto članov, ki se vsi zavedajo velikega pomena tega društva. čitalnica šteje že precej knjig in tudi že nekaj čisto novih. Fantovski odsek ima dva nastopa za seboj, ld jim delata čast. V svoji novi telovadni obleki so se naši fantje udeležili celjskega in tudi mozirskega tabora. Naš Gasilni dom Je že dograjen in bo kmalu blagoslovljen. Nabavili smo si svojčas starejšo gornjegrajsko brlzgalno, upamo pa Se na nov lahko prenosljiv motor. Bog daj vsem tem društvom velik razmah in napredek!
Laško. Laški dopisnik celjske »Nove dobe« poveličuje omladino JNS kot »sveži ln čisti studenec v naši državi«. Kakšen Je ta JNS »sveži in čisti studenec«, dokazuje dejstvo, da iz vrst te omladine izhajajo taki tipi, ki trgajo državno zastavo ter jo mečejo v vodo.
Laško. Nesrečni dopisnik »Nove dobe« iz Laškega spet laže na vse pretege. V zadnji številki zopet ogreva svojo jezo nad klerikalci, ki bi naj dr. Rošu v Rečici poškodovali sadonosnik. Laže, da se kadi od njega in potvarja uradne ugotovitve. V njegovih skisanih možganih je »dokazano, da so storilci v olupljeno drevo zapičili znan znak klerikalnega tabora v Celju z dne 29. junija«. Dopisnik bi rad samega sebe res prepričal, zato to stvar zopet ogreva. Kaj tako nespretno podtikate, saj vam živ krst tega ne verjame! Seveda, vemo zakaj: radi bi zabrisali zločinstvo, ki ste ga 20. junija zagrešili nad državno zastavo, ki je vsakemu Slovencu in Jugoslovanu najvišja svetinja, kajne, to je grd madež, ki strahovito peče in skeli, zlasti še zato, ker to ni ostalo samo v Laškem, ampak da sedaj tudi v Belgradu vedo, kako so »jugoslavenski nacionalisti« v Sloveniji državotvorni, da niti državna zastava, simbol Jug6slavije, pred njihovo zločinsko roko ni varna. Žato bi radi sedaj ta grdi madež izprali s sebe in si izmišljate senzacije, s katerimi bi sedaj zaposlili množice z gonjo nad klerikalci. Pa preneumno ste začeli, z raznimi lažmi in zlohotnimi podtikanji ne boste nikogar prepričali in nobenega kalina vlo-vili na svoje limance. Sicer pa čakajte na konec preiskave in sodne ugotovitve, da ne boste pozneje blamirani in bodo »vaše« ugotovitve postavljene na glavo, kot so od zadnjih volitev vaši možgani.
Slovenci v Zagrebu. Druga nedelja v avgustu (8. avgust) je prinesla zagrebškim Slovencem mnogo duhovne sreče in veselja. Obiskala sta nas namreč kar dva gg. novomašnika iz naše ljube Slovenije. Dopoldne smo pri Sv. Roku sprejeli č. g. Volaska A. iz Dobja pri Planini. Slovenka Radič Pepca ga je pozdravila z lepim govorom in mu izročila šopek; za oboje se je g. novomašni:: zahvalil in nato opravil sv. daritev, pri kateri nam je podelil novomašniški blagoslov. Cerkvico sv. Roka so naša' vrla dekleta ozaljša-la tako, kot ni bila morda še nikdar. Zato jim vsa čast in priznanje! — Popoldne pa je prišel še č. g. Vošnjak Jože iz Št. Jurja ob juž. žel. On pa je obiskal Marijino družbo slovenskih deklet, ki so tedaj imele svoj sestanek. Vsi se iskreno zahvaljujemo gg. novomašnikoma za obisk in jima želimo blagoslova v božjem vinogradu!
Peter iešefar rešefari.
Vse za jedinstvo naroda! JNS ima v programu »jedinstvo« naroda. Vse svoje delo vrši že ves čas svojega obstoja v tej smeri. Zato je preganjala Slovence in Hrvate, ko je bila na vladi, zato je sedaj shecala pravoslavne, ko je v opoziciji. Poleg narodnega »jedlnstva« je dosegla sedaj še versko »edlnstvo«. Kajti nekaj edinstve-
nega je to, kar uganja JNS — tega ni nlkjei
drugod na svetu. Pa tudi tega ni, da se tak« stranico sploh pusti obstojati!
Sramota za katoUčane! Naš konkordat bo imel zelo zanimivo zgodovino. V imenu države ga J« podpisal dr. Auer, bivši minister JNS, ki pa J« nemškega rodu in protestant Za uveljavljenj« konkordata se borijo pravoslavni. »Katoliški« poslanci JNS — kakor se bodo pač delali katolike, kadar bodo spet lovili glasove katolikov — pa so vprizorill najgršo gonjo zoper konkordat. Jaz sem za to, da se katoliška Cerkev takih katoličanov na kak lep način znebi, ker ji res delajo sramoto!
»Vera je v nevarnosti!« Tako kričijo ljudje od JNS, ki so vedno in povsod napadali vero in cerkev, pa naj bo katoliška aH pravoslavna. Sedaj pa ti nastopajo kot braniteljl vere! Pravoslavni so bili res tako neprevidni, da so postavUl kozla za vrtnarja!
Nadzor nad Sokolom! Počasi le Izblebetajo, zakaj se JNSarji tako bojijo konkordata. Med glavnimi vzroki je tudi ta, da konkordat daje pravico katoliški Cerkvi, da nadzira versko vzgojo mladine, ki je katoliška in ki se je včlanila v Sokola. Sokol nalaga svojim članom — tako pravijo, pa menda samo pravijo — da morajo člani katoličani izpolnjevati svoje verske dolžnosti. Sedaj pa so naenkrat tako razburjeni, ko konkordat določa, da ima katoliški duhovnik dolžnost, da to nadzira.
Državna institucija. Drugače pravi Sokol, da je državen, sedaj pa naenkrat hoče biti — privaten ... Morala bo tudi državna oblast malo bolj nadzirati to državno institucijo!
Laško. V znani trgovini v Laškem se Je pred par dnevi slišalo za laške razmere prav nekaj značilnega: V trgovino g. Josipa H. stopi trgovski potnik iz znane trgovine v Celju. Na vprašanje g. trgovca H., odkod da je, odgovori trgovski -potnik: »Od trgovca F. iz Celja sem.« — »A, potem pa ste klerikalec,« nadaljuje g. H., »od klerikalnih r.. jaz nič ne kupim.« Ko g. H. trgovski potnik možato zavrne: »Od klerikalnih kmetov pa sprejemate denar?« se g. H. odreže: »To je pa poglavje za sebe.« — Mi samo to dodajamo: Res je to poglavje za sebe, da klerikalni kmetje podpirajo liberalne trgovca. Jej, jej, to si bomo pa zapomnili, kako »šikano« sa trgovec g. H. izraža o klerikalcih- Res, kulturno visoko napreden gospod, vreden našega denarja I Kitajski zid. Na Kitajskem imajo velik zid okrog in okrog države. Mislili so, da bo s tem država varna. Pa jim to nič ne pomaga. Pravijo, da ni tako visokega zidu, da ga ne bi preskočil osel, ki je z zlatom obložen. Tudi tukaj so taki osli že skočili preko ...
špijoni v zraku. Zadnjič eo se v zraku razleteli špijoni raznih držav, ki so hoteli enega špl-jona goljufati, kateri pa jim Je ušel. Neki pregovor pravi: človek človeku volk! Kako prijetno bi bilo na svetu, če bi lahko napravili pregovor: človek človeku ovca!
Nov režim. V Rusiji se bliža nov režim. Od starih je samo še Stalin pri življenju, zato je upati, da bodo kmalu sami novinci na vladi. Ali bi ti rad bil v Stalinovi koži? — Jaz ne!
Rusi so odkrili severni tečaj. Gori je večni led. V Evropi pa veliko vročekrvnih ljudi. Ta najnovejša iznajdba se naj zato uporabi na tak način, da bodo dali vse te vročekrvneže na hladno!
V tretje gre rado. Imamo po zaslugi Društva narodov, ki skrbi za mir, že dve vojni istočasno, eno na Španskem in drugo na Kitajskem. V tretje gre rado. Kje neki se bo Društvu narodov sedaj posrečilo napraviti svoj nov tretji delokrog 7
»Ciganka«, povest izredne vsebine, je izšla v Cirilovi knjižici. Dobi se v Cirilov! Maribor-Ptui.
Mile po pomoči!
Iz Bud smo prejeli naslednji dopis:
Potnik se je pripeljal skozi Buče, je Izstopil, se malo ozrl okrog-, zmajal z glavo in rekel: Grozno! Take nesreče bi si človek sploh ne mogel misliti. Svet sicer že ve o tej katastrofi, govori o njej, pa še vse premalo. Pa svet mora tudi pomagati, sicer morajo ti ljudje tukaj od gladu izhirati, saj nimajo sploh nič! S čim bodo tudi krmili živino In svinje? Resnico je govoril ta gospod, ker zares nimamo drugega kakor golo drevje, ki se, posebno mlado, suši in trto brez listja, številni romarji, ki se Vozijo na Svete gore, molijo ln veselo pojejo, naenkrat utihnejo, ko se vozijo mimo upostošenih njiv in travnikov. Pogled na to razdejanje jim pretresa mozek ln kosti in mnogim se solza zasveti v očeh. Pa ti romarji ne vidijo vse groze. Morali bi priti v Buče, ki leži ob cesti Prelasko—Kozje. Kdor je videl spomladi to lepo pisano cvetje v sadonosnikih, ki so skrbno negovani, se je tudi vzradoval in rekel: No, letos si bodo pa ti ljudje vendar nekoliko opomogli, ko bodo sadje prodali, sai so itak potrebni, ker drugih dohodkov nimajo in mora večina živež kupovati.
Dragi čitatelji »Slov. gospodarja«! Ledeni bič nas je dobesedno uničil in nas Izročil vašemu usmiljenju. Ce nam ne pomagate, bo glad naš vsakdanji gost. Kje bomo pa vzeli denar, da bi oblekli sebe in otroke, ko se bliža šola? Kje bomo vzeli spomladi denar za galico, kje za davke itd.? Hudo je, hudo!
Ena žena, dobra, krščanska mati sedmero otrok je v trenutni zmedenosti in preplašenosti med najhujšim divjasjem neurja, ko je toča pobijala opeko, okna, kokoši, zajce in druge živali, ko je vihar ruval m lomil drevje, hotela iz hiše in se na nemilost izpostaviti toči, tako da so jo otroci le s silo obdržali v hiši. že lansko leto, 21. junija, je namreč tisti okoliš toča hudo potolkla in uničila vse zrnje. Možje sprašujsjo, kje bi dobili delo, oče in mati s krvavečim srcem govorita: sin, hčerka, vsi ne morete več ostati doma, morate v svet, da si poiščete kruha! In hčerke in sinovi, ki tako ljubijo svoje starše, svoj preprosti, rojstni dom, to rodno zemljo, ki so jo sicer s krvavimi žulji obdelovali, vmes molili, peli in se smejali, zapuščajo s solznimi očmi svoj dom in gredo. Kam? Bog ve, kje so že danes. Ali se bodo še kdaj vrnili? Kakšni? Pošteni so odšli, ali bodo taki ostali med pokvarjenim, razuzdanim in brezvernim svetom? Ali ne bo satan izrabil stisko teh nedolžnih in čednih deklet in jih brez usmiljenja pahnil v kremplje pohotnežev? Ali ne bodo, fantje v družbi brezvernih tovarišev postali sami taki?
Tak je danes položaj v prej veselih Bučah, Polju, Pilštanju. Dragi prijatelji! Ko vam želimo, da vas Bog obvaruje slične nesreče, vas rotimo: Vaš brat in sestra tu doli ne smeta glado-vati, ne smeta gospodarsko propasti, v sili jima morate priskočiti na pomoč! Zato vam kličemo, darujte, karkoli ta kolikor morete! Tudi mi smo žc neštetokrat pomagali, ko so nas drugi klicali v sili in nesreči. Pozdravljeni tisočkrat vsi dobrotniki in dobrotnicc in že sedaj kličemo: Bog povrni!	M. T.
P9Sl€d!!i€ VCStl.
Politične novice iz naše države
Vrnitev predsednika vlado z dopusta. Predsednik vlade dr. Stojadinovič se je 16. avgusta po krajšem bivanju na. dopustu ob Primorju vrnil v Belgrad. Predsednik je najprej sporočil, da ne želi na belgrajski postaji nikakega slavnostnega ter večjega sprejema. Pričakali so ga
razen gg. ministrov ter višjih zastopnikov oblasti tudi zastopniki belgrajske organizacije JRZ ta številni osebni prijatelji. Ob prihodu je predsednika kratko nagovoril notranji minister g. dr. Korošec. Dr. M. Stojadjnovič se je zahvalil vsem na postaji zbranim za topli sprejem z napovedjo, da bo po vrnitvi nadaljeval delo po zastavljeni poti.
Politične novice iz drugih držav
Nova Francova ofenziva v Španiji. Vrhovni poveljnik nacionalističnih čet general Franco je naperil novo ofenzivo na severu proti zadnjemu večjemu oporišču rdečih na mesto Santander, katerega so že bombardirala nacionalistična letala.
Srdita bitka za šanghaj. Srdita bitka za šanghaj, o kateri poročamo spredaj, se je z vso ljutostjo nadaljevala tudi 16. avgusta. Doslej so bili v premoči Kitajci. Boji so zahtevali že 12 tisoč mrtvih ta ravno toliko ranjenih. Med ranjenimi je precej inozemcev. Nad šanghajem so se vršili tudi vsakodnevni hudi letalski boji, v katerih so se postavili kitajski letalci, dasi so zgubili radi drznega bombardiranja japonskih bojnih ladij ta postojank precej letal.
Domače novice
Tabor bojevnikov na Brinjevi gori. Zadnjo nedeljo se je vršil tabor bojevnikov na Brinjevi gori pri Zrečah na pobudo zrečkega g. župnika Bezjaka, ki se je kot navaden vojak udeležil svetovne vojne. Na zrečkem kolodvoru je pozdravil došle goste domači župan Jurij Orož z ljudsko množico ter s konjiško godbo. Cerkveni govor je imel na gori predsednik Zveze bojevnikov in bivši vojni kurat M. Ratej. Sv. mašo je daroval konjiški arhidijalčbn in prepeval je moški zbor iz Zreč. Radi slabega vremena so se zbrali številni bojevniki po službi božji v prostrani bližnji lopi, kjer je otvoril zbor predsednik Ratej s pozdravom na vse navzoče. Glavni govornik je bil podpredsednik zveze Rudolf Wa-gner, ki je predočil zborovalcem namen Zveze, da postavi na Brezjah spomenik vsem slovenskim žrtvam ta je povabil štajerske bojevnike k blagoslovitvi temeljnega kamna 29. avgusta. Govoril je še bivši oblastni predsednik dr. Le-skovar in Jože Pire iz Ljubljane. G. arhidijakon Tovornik je sprožil misel, naj se postavi na Brinjevi gori spomenik slovenskim žrtvam konjiškega okraja. Po taboru se je ustanovila podružnica Zveze bojevnikov za Zreče.
50 letni jubilej. Pri št. Lenartu v Slov. goricah je obhajal 50.1etnico tamošnji obče priljubljeni ter iskani zdravnik g. dr. Ludvik Kramber-ger, ki že biva in deluje med Šentlenarčani 19 let. K 50. rojstnemu dnevu naše časti tke!
Neprevidnost avtomobilista zakrivila dvojno nesrečo. Cestar Ozebek iz škofje vasi pri Celju je moral popraviti zadnjo nedeljo most v škofji vasi, na katerem se je trhel tram vdrl. Proti večeru je pripeljal proti mostu avtomobl-list in cestar je dal znamenje, naj vozi počasi, ker je bil na mostu že en voz. šofer se ni oziral na svarilo in je peljal naprej. Na mostu je zadel ob voz, s katerega je padel 15 letni delavec Franc Trobiš in so mu kolesa avtomobila polomila par reber in ima poškodbe na glavi in nogi. Prednji del voza je padel na cestarja, ga pobil do nezavesti ta mu zlomil nogo.
Smrt v ognju. Dne 16. avgusta zjutraj je zgorelo v Račah pri Pragerskem gospodarsko poslopje železniškega kretničarja Alojzija Pernat, kojega zoglenelo truplo so našli na pogorišču, žena in sosedje smrtno ponesrečenega so mnenja, da je Pernat najbrž zaspal s cigareto v ustih ter zanetil ogenj, v katerem ga je doletela strašna smrt.
Huda toča na Dolenjskem. Zadnjo nedeljo predpoldne je zabila huda toča nekatere okraje z okoliši, ta sicer Trebelno pri Mokronogu ta okolico Kostanjevice, kjer je popolnoma uničila vinograde in ajdo.
Gosenice na uničevalnem delu. Najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi bilo na Slovenskem toliko gosenic kakor letos. Goseničja nadloga je do najdebelejših reber uničila zelje, ohrovt ta karfijolo. Za kmečkega človeka je najhujši udarec, ker ne bo zelja, ki Je poleg krompirja glavna prehrana za zimo ter spomlad.
Izgubil se je gluhonemi fant, star 25 let, srednje postave, oblečen v sivo obleko, klobuk iste barve, s ponošenimi krajci. Obraza podolgovatega, bledega, lasje rumeni, na vprašanje odgovarja s kretnjami rok ta smejočim se obrazom. Ce se pri kom ustavi, se prosi dotični, da javi na naslov: Antonija Kune j, Gubno, p. Pilštanj, ali na občinski urad Pilštanj.
Na Svete gore bodo tudi letos vozili v nedeljo 5. septembra iz Celja ta drugih krajev v Savinjski dolini udobni avtobusi po zmernih cenah. Prijavite se pravočasno!
Prireditve
Hoče. V nedeljo 22. avgusta se vrSi v Ho&th proslava 40 letnice Prosvetnega društva, člani dramatskega odseka priredijo ob 20 na prostem na župnijskem dvorišču zgodovinsko igro »Črni križ pri Hrastovcu«. Pred igro bo slavnostni govor. Začetek brezpogojno ob 20. V slučaju slabega vremena se vrši vse neizpremenjeno v nedeljo 29. avgusta. Ker je javljenih že več udeležencev iz sosednjih krajev, zato opozarjamo, da si vstopnice pravočasno zasigurate. Dobite jih v nedeljo od rane maše dalje v Slomšekovem domu. Pridite!
Sv. Urban pri Ptuju. Pevsko društvo vprizorl v nedeljo 22. avgusta ob treh popoldne v šoli opereto »Čevljar in vrag« v dveh dejanjih. Zapoje tudi zbor šest lepih narodnih pesmi, ta sicer mešani in moški zbor.
Lopata pri Celju. Igra »Podrti križ« je zadnjo nedeljo dobro uspela, le'nekateri so hudobni in so motili verske prizore četrtega dejanja. — Jadranska straža na Lopati vprizori to igro v Petrovčah 29. avgusta ob štirih popoldne ns vrtu gostilne Jelovšek.
Gornja Ponikva. Ne 21., kakor je bilo pomotoma javljeno v zadnji številki »Slovenskega gospodarja«, ampak v nedeljo 22. avgusta ob treh, po večernicah, zopet ponovimo ves spored naše Marijanske proslave. Na svidenje, sosedje in domačini! Vstopnina ostane kot prvič.
Svetinje. Katoliško prosvetno društvo na Svetinjah priredi v nedeljo 22. avgusta igro »Bele vrtnice«. Pridite v obilnem številu!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Naš tabor pri Sv. Trojici — kakor kažejo priprave — se bo razvil v mogočno manifestacijo slovenjegoriške-ga ljudstva dne 29. avgusta. Pri sv. maši, ki bo na prostem pred cerkvijo, bomo peli ob spremljavi godbe iste pesmi kot so jih peli fantje in možje v Celju. Pred vsako pesmijo bo godba zaigrala prvo vrsto, nato pa prav vsi krepko po-primimo. Prav tako bo tudi zborovanje pred cerkvijo, ker je telovadišče določeno samo za zbirališče za sprevod in za popoldansko telovadbo.^ Ce bo vreme malo slabo kazalo, kljub temu pridite! Kaj bi se ustrašili kakšne majhne rose! Na veselo svidenje v velikem številu!
Odprta noč in dan so groba vrata.. t
Sv. Urban pri Ptuju. Dne 10. avgusta smo o6 lepi udeležbi pokopali Franca Murko, prevžit-karja v Gomilcah. Pokojni je bil vsestransko dober ta zgleden krščanski mož, član apostol-stva mož in fantov, ki je redno vsak mesec pre-
Dr. Simoniti Lojze,
vodja internega oddelka bolnišnice v Slovenjgradcu,
je otvoril privatno prakso v Slovenjgradcu na Slomškovem trgu 5. — Rentgen.
jemal sv. zakramente. — Ravno isti dan smo pokopali tudi njegovega nečaka Janeza Murko, starega 22 let.
Planina pri Sevnici. V soboto 7. avgusta smo pokopali šolskega upravitelja g. Emila Križ-man. Veličasten pogreb je pričal, kako priljubljen je bil med nami. Do tisoč pogrebcev ga je spremljalo na njegovi zadnji potL Zastopana je bila vsa fara in učiteljstvo sosednjih in oddaljenih krajev. Zadnjo čast pri pogrebu mu je izkazal tudi okrajni načelnik iz Šmarja pri Jelšah g. dr. Maraš, šolski nadzornik g. Šprajc ln še drugi. Častna udeležba pri pogrebu ln številni venci so dokazali, kako ljudstvo ljubi dobrega šolnika, ki je deloval na Planini 37 let kot učitelj in 13 let kot upravitelj, 24 let kot organlst ln nekaj let kot občinski tajnik. Poslovilne besede so mu govorili domači g. župnik Sajovic, učitelj g. Rauter, šolski nadzornik g. gprajc ln upokojeni upravitelj g. Bohinc. Dobremu krščanskemu vzgojitelju naj bo Vsemogočni milostljiv Sodnik! — V nedeljo 15. avgusta pa smo pokopali 23 letno mladenko Marijo Tovornik iz Dvora. Sirota je bila vedno bolj rahlega zdravja. Viden dokaz, kako je bila priljubljena, Je bila častna udeležba pri pogrebu.
Dopisi
Planina pri Sevnici. Izgubili smo upravitelja. Za njegovega naslednika je imenovan dosedanji učitelj g. Franc Gruden. S tem imenovanjem je ljudstvo potolaženo in -adovoljno. — V sredo 18. avgusta sta se poročila Poljanec Vid ln ži-bret Antonija. Po poroki se bosta odpeljala v Francijo. — Kakor povsod, tudi pri nas nadležne gosenice povfročajo ogromno škodo. Napadajo tudi že repo.
Razstava plemenske živine v Nedelicl. Kr. ban-ska uprava priredi 23. avgusta ob osmih razstavo in premovanje svetlo-lisaste simodolske govedi pri selekcijskem društvu v Nedelicl, okraj Lendava. Interesenti, posebno ljubitelji lepe živine, se vabijo, da si ogledajo zanimivo prireditev.
Veržej. Selekcijsko društvo za svetlolisasto govedo v Veržeju razstavi v sredo 25. avgusta nad sto glav selekcijske živine na redni razstavi. Društvo deluje že od leta 1929 ter bo postavilo na razstavišče precej dober materijal. Ker bo nekaj dobre mlade plemenske živine tudi na prodaj, je dobrodošel vsak, kdor se zanima za napredek živinoreje.
Ivanjkovci. Tukajšnja prostovoljna gasilska četa ima v načrtu spopolnitev svojega gasilskega orodja z motorko. V ta namen priredi v nedeljo 5. septembra ob treh drugo veliko tombolo z mnogimi lepimi dobitki v Ivanjkovcih pri kolodvoru.
Stoprce pri Rogatcu. V soboto 4. septembra »večna molitev« v čast presv. Rešnjemu Telesu. V nedeljo 5. septembra bomo obhajali »angelsko nedeljo«; rano sv. opravilo bo ob šestih, pozno s teoforično procesijo in slovesno sveto mašo ob desetih.
SLUŽBE:
si že obnovil
naročnino?
Učenca sprejme takoj trgovina z manufaktur-nlm ln špecerijskim blagom na deželi: Joško Bezjak, Podvlnci 3, p. Ptuj. Prednost imajo fantje z boljšo izobrazbo, kmetskega stanu, poštene hiše in z dvema meščanskima razredoma. Hrana ln stanovanje v hiši.	1163
Tri dobre viničarske družine sprejme z novembrom Tvvickeljevo posestvo Grajski marof, Krčevlna pri Mariboru.	1164
Služkinja, ki zna samostojno kuhati, šivati, vsa hišna in vrtna dela opravljati, se sprejme takoj. Vprašati v gostilni Kos, Počehova 35, p. Pesnica.	1167
POSESTVA:
Trgovska hiša blizu trga, a stanovanjem, jako poceni. Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka 28.	1166
RAZNO:
Da pomagamo obleči Vas in otroke, prodajamo obleke, čevlje, perilo, koče itd. cenejše kot povsod. Manufaktura Grajske starinarne, Marl* bor, Vetrinjska 10.	1100
Za jesen si preskrbite »Pri starinarju«, Koroška cesta 6, ostanke barhenta, cvirncajga, fla-nele, žameta, rjavo, belo ln plavo platno, tiskovino, oksford, srajce, hlače, suknjiče, ob-lekce in predpasnike!	1161
Vabilo. Hranilnica in posojilnica na Mutl vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru, kateri 'se vrši dne 5. septembra 1937 ob 8. uri v pisarni zadruge. 1. Poročilo načelstva ln nadzorstva, 2. Citanje revizijskega poročila. 3. Odobritev računskih zaključkov s 25. septembra in 31. decembra 1936. 4. Slučajnosti. 1162
KE
Cirllova hngigarna
v Mariboru
nudi naslednja dek •
Ambrožič, Tiskarstvo, vez. 150 din.
Avtomobilski priročnik za dravsko banovino in obmejne pokrajine, vez. 150 din.
Administrativni adresar dravske banovine, broš. 50 din.
Prof. Vladimir Černe, Poslovno spis-je v srbohrvaščini, vez. 60 din.
Spende Anton, Zemljiška knjiga, pomen in sestava zemljiške knjige. Prošnje, listine, takse, vpisi v zemljiško knjigo, vez. 44 din.
Dr. Murko, Davčne oprostitve in olajšave, vez. 70 din.
Avtomobilska karta Jugoslavije — 22 din.
Kästner, Pikica in Tonček, zbirka mladinskih spisov, vez. 36 din.
Gustav Strniša, Harmonikar Binček, vez. 20 din.
London-Holeček, Klic divjine, mladinska knjiga, broš. 16 din, vez. 24 din.
Cajnkar Stanko, Studenci žive vode, I. zvezek: Luč sveti v temi, broš. 36 din, vez. 48 din.
Dr. Franc Jaklič, Svetla pot, vzgojna knjiga, vez. 48 din.
Franc Grivec, Kristus v cerkvi, vez. 60 din.
Fran Erjavec, Komunizem in komunistična Rusija, broš. 80 din.
Proti komunizmu, Naša pot, zv. 13, bro*š. 10 din.
Fran Samec, Slovenski stavek ali jezikovni pouk v ljudski šoli, 20 din.
Kateremu se voda zapira, nabavi zelišča. Pust Franc, Maribor, Delavska ulica 45. 1165
BBBBEEBBEEBEBE3E
V KONFEKCIJSKEM ODDELKU TRGOVINE
ANTON 11ACUN
v Mariboru
je velika izbira izgotovljenih ženskih plaščev. Radi prevelike zaloge so cene plaščem in vsem oblekam zelo znižane.
V ODDELKU OSTANKOV
dobite vsakovrstno blago v vseh dolžinah po neverjetno nizkih c&r nah. — Pridite in prepričajte se!
BBBBBBBBBBBBBBBB
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE . ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruj« seDe, svojce ln svoje imetje le pri naši zavarovalnici.
MALA OZNANILA	Za večje posestvo v Halozah se Išče 1137 majer s štirimi delovnimi močmi. Zahteva se treznost ln zanesljivost. Samo pismene ponudbe Je nasloviti na: Posojilnico Ptuj.	Prodam posestvo 14 oralov. Ploč ¡Andrej, Selnica ob Muri 83, 6t. Ilj v Slov. goricah. 1147
		RAZNO:
SLUŽBE:	<1 h Graščina išče pridnega	Zeljnate glave kupi po najvišjih cenah Lovrec, Maribor, Koroška cesta 31. 1156
Majer s šestimi delovnimi močmi se sprejme. Franc Spari, posestnik, Vajgen 8, Jarenina. 1131		
		Prodam elegantno vejačo za žito čistit. Zve se: Furman, Mahorska vas 43, Poljčane. 1152
Hlapec h konjem se sprejme. Franc Spari, posestnik, Vajgen 3, Jarenina. 1132	W3cnweizerj a po možnosti neporočenega, z dobrim spričevalom. — Ponudbe na upravo »Slovenskega gospodarja« pod »Schweizer 1151«. ^mmmmmmammHUW	Klobuki iz češkega, angleškega in domačega ma-terijala, izdelani v domači delavnici, od 20 din navzgor. Popravila od 5 din navzgor — samo pri Vladko Babošek, izdelovanje klobukov, Maribor, Vetrinjska 5. 1138
Iščem službo mlinarja, šoderja ali kovača. Jakob Strnad, Slemen 69, Selnica ob Dravi. 1127		
Kmečki fant išče službo. Razume poljska, vino-gradna dela, čebelarstvo in sadjarstvo. Položi eventuelno kavcijo. Naslov v upravi lista. 1134		
		Vabilo na občni zbor živinorejske zadruge za Tolsti vrh in okolico, r. z. z o. z., ki se bo vršil v ponedeljek, dne 29. avgusta 1937 ob 9. uri dopoldne v gostilni Jožefa Della-Mea pri Sv. Križu s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1936. 4. Volitev enega člana v nadzorstvo. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. 1153
Učenca sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Joško Bezjak, Podvinci, Ptuj. Prednost Imajo fantje z dežele z boljšimi spričevali. Hrana in stanovanje v hiši. 1141	POSESTVA:	
	Proda se manjše posestvo blizu državne ceste, farne cerkve in občine Tepanje pri Konjicah. Hiša, hlev, novo zidano, cena 25.000 din. Jernej Golčman, Dobrova 8, p. Prihova. 1155	
Viničarja, 4—5 delovne moči, sprejmem. Ponudbe na upravo. 1140		
	Malo posestvo se proda. Vpraša se: Julijana Kra-ner, Ploderšnica, Sv. Jakob v Slovenskih goricah. 1145	
Bčem viničarja. Lipovšek Anton, Grušova 25, Sv. Marjeta ob Pesnici. 1139		
Sprejme se viničar s 5—6 delovnimi močmi, ev. ofer, zakonski par brez otrok, z najboljšimi pogoji ln dobrega plačila. Vprašati Kresnice 11, 6t. Ilj, Slov. gorice. 1149	Bukov gozd, več parcel, v Nadolah, se poceni proda. Delno plačilo s hranilnimi knjižicami. M. Obran, Maribor, Loška ulica 15. 1142	
		Vabilo na 49. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dravogradu, r. z. z n. z., ki se bo vršil v četrtek, dne 9. septembra 1937 ob pol drugi uri popoldne v posojilniški pisarni v Dravogradu št. 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev dveh računskih zaključkov za leto 1936. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ob navedeni uri ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drug občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. ■ 1154
	Prodam posestvo: gostilna, žaga z domačim mlinom na močni vodi; posestvo meri okrog 12 oralov: njive, travnik, sadonosnik, vinograd in gozd. Poslopje zidano, pripravno za trgovino z mešanim blagom, sadjem in lesom. Naslov v upravi. 1124	
Viničar se sprejme s petimi delovnimi močmi za Sv. Jakob. Vrtna ulica 11, Tičar. 1150		
Ifiče se majer s tremi delovnimi močmi, pošten ln vesten. Vprašati: Maribor, Meljska 64. 1148		
Viničarja, štiri delovne moči, sprejmem v bližini Maribora. 1143	Kupim majhno posestvo blizu Maribora. Naslov v upravi. 1126 a	
Viničarja, 4—5 delovnih moči, za 15. november sprejme posestvo Uršič, Bresternica pri Mariboru. 1146	Posestvo pri Ptuju, na lepem kraju, gospodarsko poslopje, njive, sadonosnik in gozd, se proda. Nizka «ena. Ptuj, Ljutomerska 11. 1128	
Pošten viničar s šestimi delavci išče dobrega gospodarja. 1144	Posestvo: arondiraao, sest®ječe iz enega orala vinograda, dveh oralov sadonosnika in travnika, dveh oralov gozda v Bistrici pri Limbušu, pol ure od kolodvora, je na prodaj. Posestvc razkaže viničar gostilne Rotner. Informacije pri Posojilnice v Rušah. 1068	
		Nalivna peresa od Din 6.— višje, v Cirilovih prodajalnah Maribor in Ptuj.
Ifiče se pošten viničar z večletno prakso. Oglasiti se pri g. Francu Krajnc, Zgornja Voliči-na 76, Sv. Rupert v Slov. goricah. 1157		
Kdor oglašuje, napreduje!
Zahvala.
Vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali ob hudi bolezni in smrti naše ljube mame, stare mame, taSče, sestre ln tete, gospe
Morije Elšnik4 roj. Kren,
posestnice v Slatini pri Svečini izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala naj bo izrečena preč. g. domačemu župniku in duhovnemu svetniku Časlu za večkratne obiske in podelitev sv. zakramentov ter zadnjo popotnico, kakor tudi za vodstvo pogreba. Nadalje se zahvaljujemo čč. gg. ravnatelju prof. Richterju, župniku Tkavcu in p. Kasijanu za spremstvo ob pogrebu, g. p. Kasi-janu Se posebej za daritev sv. maše. Zahvalo izrekamo vsem sosedom, znancem ln sorodnikom za globoko sočustvovanje ob času hude bolezni zlate naše mame, za vso pomoč in za spremstvo na njeni zadnji poti. Prav posebej se zahvaljujemo udeležencem pogreba od blizu in daleč, prijateljem in sorodnikom iz Avstrije, domačim pevcem, čč. ss. usmiljen-kam lz Gomilice, čč. šolskim sestram iz Svečine in Sv. Petra, gasilski četi iz Zg. Sv. Kungote, zastopstvu orožništva, fin. kontrole ln pogranlčne čete za Izkazano zadnjo čast. Prav posebej so zahvaljujemo prijateljem od Sv. Petra, ki so se v Izredno velikem številu udeležili pogreba. Obema govornikoma naj Bog plača njun trud!
Vsem, ki so nam v bridkih urah stali na strani, bodisi s tolažilnimi besedami, bodisi z dejansko pomočjo, ki so molili za dušni blagor naše nepozabne mame, bodi Bog obilen plačnik!
Slatina pri Svečini, dne 8. avgusta 1937.
Žalujoči otroci: Jožef, Marija, Franc, Alojzij, Ivan, Lizika in Julijana; vnuki ln vnukinje; bratje in sestre. 1133

CENIK IN VZORCI ZASTONJ
0101020100020202020202015302018923482353482353485353484848534853000200
juniiniiiinniniinTiiimiuiuiiiiniiiiiiiiiiiiniiminniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiumHi
PIALA OZNANILA
Cenik malim oglasom. Vsaka beseda ▼ malem oglasu «tan* Dia 1—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— aa besedo.) Davek te zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm1 Din 2,50. — Kdor inserirá tako, da na pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prifave, doplača če Din 5.—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se no objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Dio 2.—. sicer so no odgovarja.
iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiira
RAZNO:
Hranilne knjižice' vseh hranilnic ln bank kupimo in izplačamo gotovino takoj. Bančno-kom. zavod, Maribor, Aleksandrova 40. Za odgovor za S din znamk.	1091
Proda se v dobrem stanju četverokoina brizgal-na, obenem dobičkanosen mrtvaški voz. Gasil-ska četa Cvetkovcl, p. Velika Nedelja. 1126
Lampijonl in vse druge potrebščine za veselice v Cirilovi v Mariboru in Ptuju.
»Ratno šteto« nudim na polovico dobitka, kdor mi posodi 7000 din. Natančneje dogovor. Ponudbe poštno ležeče pošta Juršinci 3, Ptuj.
_1129
»MOSTIN« za napravljanje izvrstne domače pijače. Steklenica po 20 Din. Drogerija J. Thilr, Maribor, Gosposka ulica 19.	883
Vrvico (špago) kupujte v Cirilovi v Mariboru in Ptuju!
Cunje, krojaške odpadka, star papir, ovfijo volno, dlako arovce, staro železje, kovine, baker, medenino kupi ln plača naJbolJSet Arbelter, Maribor, Dravska ulica 10.	636
Slovenske trake vseh velikosti, navadne ln svilene, z napisi in brez napisa, naročaj t» v Cirilovi v Mariboru ln Ptuju 1
Vodno turbino poceni proda Tehnična pisarna, LJubljana, Pražakova 8, Navesti padec ln vodno množino.	1106
Krep-paplr en groa v Cirilovi Marlbor-PtuJ
iar OSTANKI
mariborskih tekstilnih tovarn: Paket »Serija H« vsebujoč 16—21 m prima oxfordov, cefirjov ln touringov za posebno močne mošk« srajca v najlepših vzorcih. Paket »Serija M« vsebujoS 16 do 21 m pralnega blaga za žensk« obleke, dečve, kretona, druka, delena, crepa ln polsvlle za bluze in obleke v izbrano lepi sestavi Paket »Serija Z« vsebujoč 3 m dobrega sukna za moško obleko, ženski kostum, oziroma plašč. Vsak paket poštnine prosto samo 186 Din. Serijo H ln M pošiljam tudi mešano, vsakega pol. Neprimerno zamenjam. Pišite takoj: RazpošUjalnlcl »Kos-mos«, Maribor, Kralja Petra trg.
Velika prodajat
moških nogavic od 3—10 Din, moških srajo od 18—28 Din, moških spod. hlač od 10—20 Din ln vse drugo blago po Jako nizkih cenah kupit« pri
Trpinu, laribor, Tetrinjska 15.
Vse vrste štampiljk
za urade, trgovce, obrtnike in privatnike naročajte v Cirilovih knjigarnah Maribor in Ptuj.
Pozor, gostilničarji! 1040
Kozarca, steklenica za vino, posodo Iz porcelana kupit« najceneje t vei»trgovi«l
Ivo Andrašič
Maribor, Vodnikov trg 4. Oblttlti nas, dokazali Vam bomo, da imamo naJnIUi In za gostilničarji Izjemni cenil
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni redi
W Veljaven od 21. maja 1937. Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po poŠti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
^□□□□□□□□□□□nnnnGGnnnnnnnnnnnm
Hranilnico Dravske banovine llarihor
Centrala: Maribor
v lastni novi palači na oglu Gosposhe-Slovenske ulice.
27
Podružnica: Celle
nasproti poste, pref Juznošta-ierska hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice. Sprejem? hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv ln
hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
nafbolje ira najvarneje pri
i€:
um posojilnici
Ulica 10. ohfobra
dosposUa ulica 23
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
fl^lT" Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000
Tiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj?
TIskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.