Leto LXVI
PoBtnfna plačana t gotovinL
V Ljubljani, v Jetrtek, dne 5. maja 1938
Stev. 102
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVET
Telefoni uredništva in oprave: 4041, 40-08, «WJ3, 40 04. 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj
Cena 1.50 Din
Cek. račun: Ljub-Ijunn št. 10.650 in 10.349 zu inserate, Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Uunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Mladina vabi na mednarodni mladinski tabor
Mednarodni mladinski tabor, ki ga priredita Zveza fantovskih odsekov in Vodstvo dekliških krožkov v dneh od 26.-29. junija t. 1. v Ljubljani, bo velik dogodek za vso našo mladinsko organizacijo. Za mednarodno katoliško telovadno in športno zvezo, ki ima svoj sedež v Parizu, pa bo naš tabor važen zato, ker se bo zbralo tiste dni v Ljubljani devet narodov, članic te zveze, ki se bodo v telovadnih in športnih tekmah pomerili med seboj.	.
Prireditev bo imela v glavnem zunanji značaj, to se pravi, pokazali bomo predvsem svoje vrste v sprevodu in telesno sposobnost pri telovadnih in športnih tekmah, na akademijah in nastopih. Prireditev bo prav zanimiva. Pokazati in dokazati hočemo, da goji naša mladina poleg drugega prav resno tudi telovadbo in šport.
Tehnični odbor, ki vodi vse tehnične priprave za ta tabor, ima polne roke dela in se že od jeseni intenzivno bavi skoraj izključno e pripravami za tabor. Treba je namreč pomisliti, da je delo danes za nas neprimerno težje kakor svoje čase, ker je treba organizacijo šele graditi. — V tako kratki dobi, kot smo jo imeli na razpolago, pripraviti vse podrobno za izvedbo tako velike prireditve, ko je treba pokazati kvantiteto in kvaliteto, ni ravno lahka stvar, zlasti če pomislimo, da večina odsekov in krožkov niti eno leto ne deluje. In vendar smo vse težkoče, hvala Bogu, prebrodili in sedaj se vršijo s podvojeno silo zadnje priprave za čim boljši uspeh našega prvega mednarodnega tabora.
Tekme so slovanske in mednarodne. Vršijo se v telovadbi, lahki atletiki in igri odbojka in to za članstvo obojega spola ter mladce in mladenke. Najbolj zanimive, napete in najtežje bodo mednarodne tekme za prvenstvo posameznikov v orodni telovadbi, velika borba bo v mednarodni lahki atletiki ter v igri odbojka, in nič maj ogorčeno se ne bodo borili fantje in dekleta pri slovanskih tekmah. Zanimive bodo dalje tekme inozemskih društev, ki bodo tekmovala po svojem narodnem programu.	.
Glavni dan bo na praznik ev. Petra in 1 avla, ko bo sprevod po ljubljanskih ulicah na Stadion, kjer bo sv. maša in hkrati govori, popoldne pa zelo pester javni nastop, pri katerem sodeluje okro" 8000 domačinov in inozemskih gostov. Nastop "bo trajal najmanj 3 ure. Spored te javne telovadbe je tako sestavljen, da se bo stopnjeval od točke do točke. Nastop v masah najbolj učinkuje in bo brez dvoma tudi na naši stadionslu prireditvi dosegel višek, vendar bodo tudi točke, katere bodo izvajale manjše inozemske skupine, takega značaja, da bodo morale vsakega navdušiti. Tisti, ki radi gledajo orodno telovadbo, bodo pač zadovolljni, kajti na Stadionu bodo nastopili na orodju le najboljši inozemski in domači telovadci.	,
Ob tej priliki bodo tudi tri telovadne akademije in sicer mednarodna, ki bo v veliki dvorani hotela Union v ponedeljek 27. junija zvečer in pri kateri nastopijo vsi sodelujoči narodi, vsak z dvema ali tremi točkami v raznih prostih vajah in na orodju. Naslednji dan, 28. junija zvečer pa bosta dve akademiji istočasno; jugoslovanska v Unionu, češkoslovaški Orli pa bodo imeli svojo v opernem gledališču. Pri obeli akademijah bosta podali obe zvezi najrazličnejše vaje, s katerimi hočeta pokazati sodobno smer telesne kulture in svoj telesno-vzgojni sestav. Ker bosta ti dve prireditvi na predvečer glavnega dne, ko bodo že vsi sodelhijoči v Ljubljani, se jim nudi ugodna prilika, da si jih ogledajo.
Važne na tem mladinskem taboru bodo tekme, katerim smo odmerili 2 in pol dneva, dočim je za glavni nastop določen le zadnji dan na praznik sv. Petra in Pavla. Zakaj tako? Prvič, ker je težko vabiti gledalce za več kakor en dan v Ljubljano; drugič je pa že čas, da tekmam posvetimo ono pozornost, ki jo zaslužijo. V tekmah moramo pokazati, koliko smo se pripravili, tekme morajo biti ona sila, ki ne pusti organizaciji mirovati, v plemeniti tekmi je prava borba, ki pelje k napredku in končni zmagi. Kdor tekmuje, se bo bolje pripravil za stvar, kakor bi se sicer. Telovadne in športne tekme so v vsakem oziru zelo koristne, samo, da niso prepogoste. S tekmami se tellesna vzgoja spopolnjuje in širi med narodom, dvigajo se uspehi; tekme so povzročile, da se jo po vojni telesna vzgoja tako razširila po vselil s volu in zato tudi pri našem prvem mladinskem taboru polagamo izredno veliko važnost nanje. — Medtem ko eo druge organizacije, kakor češki Orel, francoska, švicarska, belgijska in druge nam 6orodne telovadne zveze nemoteno delovale in tekniovalle in so zlasti na športnem in telovadnem polju zelo napredovale zadnja leta, smo morali mi skoraj sedem let neprostovoljno mirovati. Komaj dve leti delamo in še to morda samo ena tretjina današnjih odsekov in krožkov. In vendar ee nismo ustrašili truda, ampak šli smo na detlo na celi črti in pomerili se bomo z drugimi narodi, na slovanskih in mednarodnih tekmah, v vseh oddelkih in vseh panogah. Prepričani smo, da bomo kljub kratki dobi, ki smo jo imeli na razpolago za vaje, uspešno prestali to srečanje. Vsak telovadec in tellovadkinja se namreč dobro zaveda velike naloge, ki ju čaka v Ljubljani. Tiste dni se bodo po ljubljanskih ulicah vile dolge vrste našega in inozemskega uniformiranega članstva, v Stadionski areni pa bodo najboljši polagali štiri dni račun svojega dela.
Vse naše prijatelje prosimo, da pohite zadnji in glavni dan, to je na praznik sv. Petra in Pavla, v središče Slovencev, v našo Ljubljano, da dajo pobudo naši mladini za nadaljnje udejstvovanje in da vidijo sadove njenega dosedanjega dela. Ker bodo to prve mednarodne tekme pri nas v tolikem obsegu, je naša dolžnost, da dostojno ^pozdravimo mile goste iz drugih prijateljskih držav. Že dolgo smo želeli v Ljubljani mednarodno prireditev, in končno ee nam je naša želja izpolnila. Ljubljana bo v dneh od 26. do 29. junija pozori-šče devetih narodov, ki se bodo sestali prvič v naši lepi domovini in kjer se ImkIo prvič pomerili na naših tleli v plemeniti borbi za najvišji naslov v raznih panogah telesne vzgoje.
Mladina vas vabi, zato (»hitite tiste dni vsi v našo belo Ljubljano-	Ivo Kemiavntir.
Posvet zunanjih ministrov
držav Male zveze se je pričel
Slovesen sprejem zun. ministra Jugoslavije in zun. ministra ČSR v Sinaji
Bukarešta, 4. maja. AA. Dr. Stojadinovič in dr. Krolta sta se davi pripeljala z istim posebnim vlakom v Sina,jo Na slavnostno okrašeni postaji ju je pozdravil romunski zunanji minister Pe-trescu s civilnimi in vojaškimi visokimi funkcionarji. Sprejemu so prisostvovali tudi mnogoštevilni domači in tuji časnikarji. Ko je Petrescu končal svoj kratki pozdravni govor, v katerem je želel visokima gostoma dobrodošlico ter vzkliknil »Živela Jugoslavija! »Živela Češkoslovaška!< so vsi prisotni ponovili za njim vzklika in navdušeno pozdravili visoka gosta. Na njegov govor je odgovoril predsednik jugoslovanska vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter vzkliknil »Se-treasca Romania Mare!« kar je povzročilo nove ovaci je.
Dr. Stojadinovič in dr. Krofta sta se pripeljala v spremstvu jugoslovanskega in češkoslovaškega poslanika in sta s postaje krenila v hotel Palače, kjer bosta stanovala. Na vsej poti je velika množica, med njimi posebno mnogo mladinskih organizacij, navdušeno pozdravljala zastopnike obeh prijateljskih narodov.
Ob 10.15 sta se predsednik jugoslov. vlade in češkoslov. zunanji minister vpisala v dvorno knjigo, nato sta pa obiskala Mirona Cristea, ki se je davi pripeljal v Sinajo, kjer bo ostal ves čas obiska visokih gostov.
Ob 10.45 se je začela prva seja stalnega Sveta MZ pod predsedstvom Comnena Petresea.
Danes se je pripeljal v Sinajo francoski poslanik v Bukarešti Thierry. Tu bo ostal ves čas, ko bo zasedal stalni Svet MZ. Sporočil bo prisotnim državnikom najnovejše informacije o londonskih razgovorih, ki so za Malo zvezo največjega pomena.
Druga seja Sveta MZ bo drevi ob 17, tretja v četrtek ob 10.30 in četrta jutri ob 17. Nato bo izšlo uradno poročilo stalnega Sveta MZ.
Bukarešta, 4. maja. AA. (Havas). Vsi listi poudarjajo veliki pomen zasedanja stalnega Sveta MZ v Sinaji. »Curentuk prinaša uvodnik o osebnosti predsednika jugoslovanske vlade dr. Milana Stojadinoviča. »TimpuU pa pravi, da bo rezultat sinajske konference vnovič potrdil prijateljstvo med tremi državami.
Sinaja. 4. maja. AA. Po odhodu iz dvorca Pe-les, kjer se je vpisal v dvorsko knjigo, je danes dopoldne predsednik jugoslovanske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič obiskal Nj. svetost patriarha Mirona, predsednika romunske vlade. 01) 13 je patriarh Miron vrnil predsedniku jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviču obisk v njegovih prostorih v hotelu »Palače«.
Češki list poziva h pogajanjem z Madžarsko
Praga, 4. aprila, b. Vsi jutranji listi brez razlike obširno komentirajo današnji sestanek ministrov držav Male zveze v Sinaji, ki mu pripisujejo velik pomen zaradi zadnjih dogodkov. »Narodni listy« pišejo med drugim, da je za nadaljnji razvoj Srednje Evrope potrebno, da so čimprej končajo pogajanja z Madžarsko, ker imajo vse državo Srednjo in Vzhodne Evropo pred seboj nalogo, da svojo politiko prilagodijo največjemu dogodku zadnjega časa, t. j. priključku Avstrije k Nemčiji. V interesu evropskega miru je, da vodijo posamezne velesile skupno politiko napram Nemčiji. Za to govorijo gospodarski interesi v Srednji Evropi, ki ne morejo napredovati brez so-
Sinaja
grad Peleš, kjer se shajajo zunanji ministri držav MZ
delovanja, ki ga zahteva zemljepisna lega in zgodovinska tradicija. Skupno sodelovanje pa sili tudi na skupen postopek »Narodna politika« pa pravi, da bo konferenca v Sinaji potrdila potrebo skupnega nastopa držav Male zveze do vseli evropskih problemov, zlasti pa še do srednjeevropskih.
Hitlerjev obisk v Rima
poteka točno po napovedanem redu
Danes je Hitler položil venec v grobnici italijanskih kraljev
prisrčneje zahvaljeval in odzdravljal z roko. Pot je držala od Kvirinala po najožjih ulicah starega Rima med nepreglednim špalirjem vojakov. V preddvorju grobnice kraljevske družine so se
Rim, 4. maja. b. Danes eo so poleg uradno določ. lih svečanosti ob priliki Hitlerjevega obiska v Rimu pričela tudi pogajanja med nemškimi in italijanskimi državniki. Davi ob 9.50 je prispel šef italijanske vlade Mussolini v Beneško palačo v spremstvu grofa Ciana, Staracea, Alpieria in državnega tajnika v notranjem ministrstvu Buca-rinia. Mussolini je s spremstvom odšel na Kviri-nal, kjer ga je pričakoval v kraljevskem dvorcu nemški kancler Hitler. Za njim so prišli nemški ministri von Ribbentrop, Hess, Gobbels in Iliiti-niler. Po kratkem pozdravu sta se Mussolini in Hitler umaknila v posebni salon ter itnela tam konferenco. Prav tako sta se umaknila v posebno sobo oba zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop ter razpravljala važne mednarodne probleme. Ostali nemški in italijanski ministri pa so se razgovarjali o vtisih, ki jih je zapustil Hitlerjev obisk na italijanski narod.
Ob 10.30 se je končal ducejev obisk pri fiih-rerju. Duce in fiihrer sta počasi krenila po stopnicah in se pozdravila z nemškimi in italijanskimi ministri, ki so tam čakali. Ko sta Hitler in Mussolini zapuščala kvirinalsko palačo, jc godba zaigrala državno himno tretjega rajha. Hitler in Mussolini sta se odpeljala v odprtem avtomobilu v družbi mnogih avtomobilov. Velika množica, ki se je zbrala pred Kvirinalom in po ulicah, kjer je imel kreniti sprevod, je prirejala fiihrerju in duceju navdušene ovacije. Neprestano so se slišali vzkliki: »Heil Hitler!« Fiihrer se je kar naj-
„Kokšno milo pa imate vendar f Saj ne daje nobenih pen? Kakšno pa bo perilo? Vzemite vendar tisto dobro terpentinovo milo Zlatorog! To milo razvija gosto belo peno ter pere hitro in temeljito. In po pranju bo perilo snežno belo, voljno-mehko in duhteče."
✓Jnv TERPENTINOVO MILO
(jU ^Zlatorct^
zbrali zvesti čuvaji Panteona s svojimi zastavami, posebpo društvo upokojenih častnikov, ki so bili blizu pokojnim kraljem. Na trgu pred grobnico so stali v vrsti grenadirji sardinskega polka, najstarejšega polka v Italiji.
V Panteonu samem so čakali kaplan kraljevskega doma insgr. Peccaria, poveljnik rimskega armadnega zbora grof Siciliani iu trije nemški vojaški atašeji na prihod nemškega državnega poglavarja in predstavnika italijanske vlade, ki sta prispeia ob 10.40. Medtem ko so čete izkazovale vojaško čast, je fiihrer položil na grob obeli kraljev velika venca in se vpisal v častno knjigo. Ob 10.15 sta fiihrer in duce s svojim spremstvom zapustila panteon in krenila proti spomeniku Neznanega junaka in k velikemu Narodnemu spomeniku. Na trgih pred tema spomenikoma na Corsu Umberto in v stranskih ulicah je stalo že od zgodnjega jutra na tisoče ljudi in čakalo na fuhrerja. Na Beneškem trgu samem so stale v vrsti štiri legije fašistične milice, prostor na velikih stopnicah Narodnega spomenika so pa zavzele organizacije nar.-soc. stranke iz Rima in okolice s svojimi zastavami. Pred spomenikom samim so stali častniki in delegacija italijanske oborožene sile ter fašistov v črnili uniformah s srebrnimi prepaskami in srebrnimi bodali.
Po položitvi venca na grob Neznanega junaka sta Hitler in Mussolini odšla v Litorsko pačalo, kjer je sedež fašistične stranke, da izkažeta s|>ošlo-vanje padlim borcem fašistične revolucije. Velikanska množica ju je navdušeno pozdravljala. Državnika sta obhodila častno četo pred palačo, nato sta pa stopila v poslopje. Za njima so prišli ministri Starace, v. Ribbentrop, grof Ciano. Gobbels, Himmler. Alfieri in Bufarini. Hitler je položil velik venec z rdečim trakom v znamenju kljukastega križa in z napisom Adolf Hitler. Potem so visoki gostje odšli s svojim spremstvom po častnih stopnicah v častno dvorano palače, kjer je glavni tajnik fašistične stranke Starace podaril Hitlerju star vrč iz Apulije iz. 4. stol., kjer je vrezana slika mladeniča s plaščem, okrašenim s kljukastim križem. Hitlerja je ta dar očitno prijetno presenetil. Nato sta Hitler in Mussolini odšla iz Litorske palače
Danes opoldne je Hitler vrnil Mussoliniju v beneški palači obisk in bil pri kosilu italijanskih suverenov. Popoldne sta Mussolini in Hitler prisostvovala sprejemu nemške kolonije v zgradbi nemškega poslaništva. Ob 4 popoldne sta se Hitler in Mussolini odpeljala v taborišče fašistične mladine pred letališčem Cento Celle. Prisostvovala sta vajam fašističnih mladinskih organizacij. Nocoj je Hitlerju na čast prirejena slovesna večerja v kraljevskem dvoru.
*
London, 4. maja. b. »Daily Mail« objavlja kratek razgovor, ki ga je imel Wardprice s šefom italijanske vlade Mussolinijem neposredno pred prihodom nemškega kanclerja Hitlerja v Rim. Mussolini je opozoril na Chamberlainov govor v poslanski zbornici ter dodal, da je ta govor javno mnenje v Italiji sprejelo z največjim zadovoljstvom. Chamber-lainove besede so napravile veliko uslugo mednarodnemu sodelovanju. Wardprice je ugotovil, da se je Mussolini naučil odlično govoriti angleščino.
Nadaljevanje na 2- strani
Dr. Korošec se zahvaljuje za častno meščanstvo
in poklanja 10.000 dinarjev v dobrodelne namene
Belgrad, 4. maja. m. Notranji minister in zastopnika predsednika vlade, zunanjega ministra in prometnega ministra gosp. dr. Korošec je dobil od ljubljanskega župana g. dr. Adlcšiča brzojavno obvestilo o sklepu mestnega sveta, da je imenovan za častnega meščana mesta Ljubljane.
Na to obvestilo je gosp. minister dr. Korošec poslal ljubljanskemu županu g. dr. Adlešiču brzojavko naslednje vsebine;
»Iskreno se zahvaljujem Vam in vsemu mestnemu svetu za veliko počastitev, katero ste mi izkazali z izvolitvijo za častnega meščana mesta Ljubljane. Vedno mi je bil pri srcu napredek in razvoj glavnega mesta slovenskega. Tudi v bodoče se bom trudil, da bo bela Ljubljana ponos zadovoljne in srečne Slovenije.«
Istočasno je gosp, minister dr, Korošec poslal mestni občini ljubljanski 10.000 din v dobrodelne namene.
Egiptski kralj obišče Ankaro
Rim, 4. maja. AA. (Štefani) Kakor poročajo, ; bo egiptovski kralj Karu U med svojim obiskom v Ankari prihodnjega meseca pripravil podpis tristranske pogodbe med Turčijo, Grčijo in Egiptom. Ta pogodba l>o uredila položaj v bližnjem 1 vzhodu.
Italija — Turčija
Ankara, 4. maja. AA. (Štefani) Pristop Italije k dogovoru v Monireimi je napravil zelo ugoden vtis v turških krogih. Tukajšnji pristojni krogi so prepričani, da je spontana gesta Italije nov dokaz rimskega prijateljstva in njegovih simpatij do Turčije. Brzojavki, ki sta ju pri tej priložnosti izmenjala italijanski zunanji minister grof Ciano in turški zunanji minister Ruždi Aras, potrjujeta ta vtis.
Novi irski predsednik
Duhlin, 4. maja. AA. (DNB) Novi predsednik svobodne irske države dr. Douglas Hyde prevzame svojo funkcijo od sedanjega predsednika 1. jnn. Novi predsednik je star 78 let in je znan kot organizator galske lige za sodelovanje med katoliškimi in protestantovskimi Irci. Dr, Hyde je protestant in znan zgodovinar književnosti ter je precej sodeloval pri proučevanju galskega irskega jezika.
*
Beri in. 4. maja. c. Danes je umrl nn kliniki v Berlinu Knrl von Ossiet/kv, publicist, ki je lani prejel Nobelovo mirovno nagrado. Žc več let je bolehal zn jetiko.
Dunajska vremenska napoved: Ponoči nevarnost slane, siecr pa zelo oblačno in le malo topleje.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno.
Zeinun.skn vremenska napoved: Prevlado valo bo oblačno vreme v vsej državi, ("'oz dan sc bo nekoliko zjasnilo v vzhodnih in scverno-znhodnih krajih. Nevihte v južni polovici in na Primorju.
(Nadaljevanje s t. strani)
Iz zanesljivega vira je omenjeni angleški časnikar izvedel, da za časa Hitlerjevega obiska v Italiji niso predvidena niti uradna politična, niti vojaška pogajanja, temveč bodo vsi razgovori pol-uradnega značaja. Wardprice dalje trdi, da bo tudi francosko-italijanski sporazum, ki bo neka/k sestavni del angleško-italijanskega pakta, podpisan še v mesecu maju.
Rim, 4. maja. Mussolini je v navzočnosti »u-nanjega ministra Piana sprejel poslanika nacionalne Španije Garcia Conde, ki mu je prinesel osebno sporočilo generala Franca. 0 vsebini tega sporočila se v diplomatskih krogih veliko ugiba.
Angleški list o političnih
vprašanjih ob obisku
London, 4. maja. b. Dopisnik »Daily Tele-grapha« je iz zanesljivega vira izvedel, da se bodo diplomatska pogajanja med Mussolinijem in Hitlerjem nanašala predvsem na sledeče točke: 1) sudet-sko-nemški problem; 2) Španija; 3) Trst; 4) spor na Daljnem vzhodu.
Italijanski politični krogi upajo, da bo Italija prevzela posredovalno vlogo med Nemčijo m Češkoslovaško in dala predlog za trajno rešitev teh vprašanj, ki naj bi zadovoljila obe stranki. Italija je primerna za takšno posredovalno vlogo ker je v dobrih odnosih s Češkoslovaško, z Nemčijo, s Poljsko in z Madžarsko. Italijanski politični krogi bi bili veseli, če bi Italija zopet prevzela svojo funkcijo v Evropi, kakršno je imela pred uvedbo sankcij. Zaradi tega pričakujejo, da bo Nemčna pripravljena dati Italiji kompenzacije za izgube, ki jih je moral utrpeti Trst zaradi priključka Avstrije k Nemčiji. Nadaljnji problem je v tem, da je Italija dobivala iz Avstrije doslej za svojo težko industrijo velike množine rude, ki jih po sklenitvi pogodbe ne bo mogla več dobiti.
Poučeni krogi tudi trdijo, da bosta šef genera -nega štaba Badoglio in pa šef nemškega generalnega štaba Keitel proučila tudi tesno vojno sodelovanje med Italijo in Nemčijo.
Mussolini bo prejel
novo nemško odlikovan!e
Rim, 4. maja. c. V političnih krogih se seveda zelo zanimajo za potek pogovora, ki sta ga imela danes duce in Hitler. Dopoldne je duce najprej obiskal Hitlerja v Kvirinalu in ostal pri njem pol ure, ob pol 12 pa je prišel v Beneško palačo Hitler in imel z Mussolinijem pogovor, ki je trajal poldrugo uro. Ker je to po sporedu edini javno določeni politični razgovor med obema državnikoma, je zelo verjetno, da so bili že danes razčiščeni vsi'tisti politični problemi, ki trenutno najbolj zanimajo takozvano os Rim—Berlin.
Po sestanku je najprej v nemškem spremstvu zavladalo očividno in zelo optimistično razpoloženje. Posebno poudarjajo ti krogi, da je Hitler prišel k Mussoliniju z znaki častnega korporala fašistične milice na sebi. Mussolini še nima slične-ga odlikovanja, zato bodo sedanjo prisrčnost med obema državnikoma ob koncu obiska pokazali na ta način, da bo Hitler izročil osebno Mussoliniju slično izredno nemško odlikovanje. Prav tako poudarjajo ti krogi, da med Nemčijo in Italijo ne bo sklenjena sedaj nikakšna nova pogodba, pač pa je jasno, da smatra Nemčija, da je edini pogoj za splošno ureditev evropskega položaja rešitev vprašanja nemških kolonij. Os Rim—Berlin je tako trdna, da je nikdo več ne more omajati. Ob tej osi bi bila Nemčija pripravljena na vse sporazume, če se urede kolonije. Tako bi Nemčija začela direktna pogajanja s Francijo in ne bi vprašanje pogodbe med sovjeti in Francijo bilo nikakšna ovira za pogajanja. Prav tako bi se pospešilo sporazumevanje z Anglijo. Zaradi tega, ker so na dnevnem redu tako važna vprašanja, izjavljajo nemški krogi, da se v Rimu sploh ni govorilo o ČSR, ker je to vprašanje v tej zvezi drugovrstnega pomena.
V soboto bo bržkone že znano, kakšni so rezultati teh važnih razgovorov, ko bosta imela Hitler in Mussolini značilne govore na večerji, ki jo prireja kot zaključek svečanosti Mussolini na Čast Hitlerju. Hitler bo nato odpotoval v Florenco, od tam pa nazaj v Nemčijo.
Nemški tflos o osi Rim-Berlin
Berlin, 4. maja. AA. (DNB). Šef nemškega tiska dr. Dietrieh je napisal tale predgovor posebnim italijanskim prilogam, ki jih prinašajo nemški listi:
»Os Berlin—Rim jc postala osnova miru v Evropi. Odkar sta se mcseca septembra 1. 1. sestala v Nemčiji Mussolini in Hitler, se Jc začela epohalna nova orientacija v svetovni politiki. Dva državnika orjaškega formata sta pomagala na noge dvema narodoma, ki sta z lastnimi silanu vstala iz bede in gorja. Majski dnevi v Italiji bodo pokazali svotu, da ne more nobena stvar več raztrgati zveze med obema narodoma.«
Odkrita beseda o „ponudeni roki"
Švicarska katoliška mladina
odgovarja komunistični mladini
Švicarska katoliška mladina je objavila odprto pismo katoliški mladini, v katerem ji je predložila prijateljsko sodelovanje »za brambo svobode in neodvisnosti Švice«. Švicarski komunisti so torej kopirali ponujeno roko francoskih komunistov.
Katoliška mladina pa je komunistom odgovorila s sledečim odprtim pismom:
»Vaše pismo smo sprejeli sredi svečanosti velikega tedna, ko se mi mladi katoličani spominjamo trpljenja, vstajenja in zmage našega Gospoda. Vaše pismo nam razodeva, da nam ponujate roko za skupno brambo svobodne, demokratične in miroljubne Švice.
Vaše pismo so povzročili dogodki v Avstriji in drugič vaša vednost o našem načelnem nasprotju proti narodno-socialističnemu terorizmu. Kakor vi, tudi mi vidimo v novo paganski diktaturi veliko nevarnost za neodvisnost Švice. Odločeni smo, da našo državo in naše ljudstvo obvarujemo pred podobno nesrečo. Zato hočemo oblikovati trdno katoliško in krščansko fronto t vsemi dobro mislečimi državljani proti vsakim poskusom, ki bi hoteli utesniti našo svobodo in neodvisnost.
Toda ravno tako odločno Vam moramo izjaviti, da med katoliško švicarsko mladino in komunistično mladino ne more biti nobenega sodelovanja.
Naša domovina namreč ne more obstati drugače kakor na temelju krščanske vere. Naše ljudstvo bo ohranilo svojo svobodo in svojo neodvisnost toliko Časa, dokler bo krščansko, izgubilo pa jo bo tisti dan, ko se ne bo več hotelo nazivati krščanski narod. Svoboda in neodvisnost Švice temeljita na dostojanstvu in na svobodi človeške osebe, ki jo ščiti naravno pravo in krščanska vera. Kdor napada krščanska načela, ruši tudi temelje, na katerih stoji stavba naše domovine.
Dobro vemo, da je krščanska morala, žal, premalo upoštevana, če ni naravnost nepoznana v široki sferi socialnega življenja. Od tod toliko socialnih krivic. Ako bi vsi Švicarji bili dobri kristjani, bi se Švici bilo treba mnogo manj bati za njeno neodvisnost in mir.
Zato se v našem katoliškem mladinskem po-kretu trudimo, da oblikujemo mlade kristjane, ki resno vzamejo svojo vero v vseh dejanjih svojega življenja. Prepričani smo, da bomo s tem mnogo prispevali k moralni obrambi in notranji čvrstosti našega naroda. Na tem temelju smo pripravljeni z veseljem sodelovati z vsemi poštenimi državljani in smo vselej srečni, kadar vidimo, da se nam pridružujejo novi pristaši, ki so istega duha in istega srca in enako trdno odločeni ozdraviti našo narodno bolezen pri korenini. Kakor je križ v središču švicarske zastave, tako je tudi Kristusov križ osrednja točka našega programa in našega dela za domovino.
Nasprotno pa komunizem izhaja iz diktatorske rnsko-sovjetske države. Za svojega voditelja proglaša Stalina. Zato je v naših očeh komunizem največji in nepomirljiv sovražnik švicarske svobo-
de in neodvisnosti. Prav tako je tudi komunizem nezdružljiv z bistvom in značajem našega svobodnega naroda, prav tako nezdružljiv, kakor narodni socializem. Oba temeljita na nekrščanskem temelju in na inaterializmu ter sta v nepremostljivem nasprotju s krščanskim duhom švicarskega naroda. Kdor hoče našo domovino obvarovati zunanje in notranje katastrofe in pred režimom, ki je ne-kršfansko terorističen, mora graditi obrambne nasipe tako proti rdeči kakor rjavi močvari. Kdor hoče srečo Švici, sc ne bo zbiral ne pod zastavo kljukastega križa ln ne pod zastavo, ki je okrašena s kladivom in srpom — krvavim znakom brezbožnega boljševizma.
Papež Pij XI. je lansko leto po presledku le malo dni enako odločno povzdignil svoj glas tako proti rasistični zablodi kakor proti nevarnosti mednarodnega brezbožnega komunizma.
Kot kristjani in katoličani smo po besedi Zveličarja dolžni, da vas ljubimo kot ljudi in da celo molimo za vas, dasi vemo, da so vaši somišljeniki našim bratom po veri pripravili strahotno krvavo preganjanje in umorili na milijone kristjanov. Mi verujemo v končno zmago krščanstva in križa, kajti križani Kristus je vstal od mrtvih in neštetim preganjanjem, ki jih je Cerkev Kristusova trpela v dvatisočletju, je še vedno sledila
nova pomlad krščanskega življenja in nov blagoslov za narode.
Kot katoličani ln kot državljani ne moremo sprejeti vaše ponujene roke, prav tako se ne moremo udeležiti vašega kongresa mladine za mir. Prav pri nobeni vaši akciji za »obrambo svobode in neodvisnosti Švice« ne bo nas katoliške švicarske mladine.
Med krščanskim patriotizmom in med komunistično idejo, med švicarsko svobodo in komunistično propagando, med krščanstvom in boljševizmom je prav isto nasprotje kakor med vodo in ognjem. Komunizem je v svojem bistvu nekaj slabega, je rekel Papež Pij XI. Zato za nas katoličane ni z njim mogoč kompromis na nobenem področju, ako hočemo ohraniti krščansko civilizacijo.
Krščanska švicarska mladina bo še naprej gradila obrambne nasipe tako proti rjavi kakor proti rdeči kugi in bo skrbno čuvala nad krščanskim značajem Švice. Katoliška švicarska mladina se je že davno pridružila akciji za uspešnejšo vojaško obrambo domovine. Ona se bori za mir med narodi, za tisti mir, ki spoštuje človeško dostojanstvo in svobodo, ki pa ga enako ogroža rdeči kolektivizem kakor rjava diktatura. Dragi državljani komunisti! Če ste res vneti za svobodo in neodvisnost Švice, potem prelomite z mednarodnim boljševizmom, zapustite rdeči prapor, ki pomenja svetovno revolucijo in se postavite pod katoliško zastavo, na kateri blesti križ, ki je tudi znak naše države in znamenje odrešenja vsega človeštva. Šele tedaj nam bo mogoče sprejeti za vašo ponujeno roko in z vami sodelovati. S temi čustvi vam pošiljamo pozdrave velikonočnega miru in vstajenja!«
Trgovinska pogajanja
med Nemčijo in CSR
imajo tudi velik političen pomen
Pariz, 4, maja. TG. Tukajšnji »Jout Echo de Pariš« piše o odnosih med Češkoslovaško in Nemčijo ter pravi, da se bodo dne 9. maja začela trgovinska pogajanja med obema državama z ozirom na to, da je trgovinska pogodba med Češkoslovaško in nekdanjo Avstrijo s priključitvijo razveljavljena in da je treba trgovinske odnose znova urediti. Češkoslovaška je danes takorekoč okrog in okrog obdana od nemškega ozemlja in ima Nemčija večjo možnost, da izvaja trgovinski pritisk na svojo sosedo. Trgovinska pogajanja bodo zaradi tega zelo pomembna. Toda njihov pomen leži še drugod. Pokazalo ee bo, če je upanje na politično pomiritev med obema državama, med katerima je vprašanje sudetskih Nemcev sprožilo nemalo napetost. Verjetno bodo pri tej priložnosti Nemci pokazali svoje karte. »Jout« je dobil od merodajne strani informacije, da vodijo nemško vlado pri urejevanju svojih odnosov do Češkoslovaške še drugi oziri, nc samo podpiranje teženj sudetskih Nemcev. Nemška vlada bi na vsak način rada dosegla, da se Češkoslovaška odpove sovjetskemu zavezništvu, kajti Nemčija smatra, da je to zavezništvo neke vrste
stalno ogrožanje nemške države in njenih interesov. Če bi se posrečilo s kakšnim diplomatskim aktom potisniti sovjetsko Rusijo proč od češkoslovaških meja, tako piše »Jour«, bi bila nemška vlada mnogo bolj pripravljena pokazati miroljuben obraz v vprašanju sudetskih Nemcev. Da je to naziranj« resnično, tako nadaljuje »Jour« svoje pisanje, izhaja iz tega. da se angleška vlada glede Češkoslovaške tako previdno izraža, kakor tudi iz dejstva, da sta Anglija in Francija nasvetovali praški vladi, naj Henleinove želje v polnem obsegu, razen onih, ki se ne dajo spraviti v 6klad s celoto češkoslovaške države, sprejme. Gospodarska pogajanja med Berlinom in Prago bodo prvič pokazala, v katero smer se obrača medsebojna politika. Če bodo potekala gladko in v dobri volji, je znamenje, da se bo Češkoslovaška dala prepričati, da vojaška zveza s sovjeti ni neobhodno potrebna, Se pa bodo zateg-njena, bo to znamenje, da hoče nemška vlada izvajati pritisk z vsemi razpoložljivimi sredstvi, da pride glede Češkoslovaške do svojega cilja, to je, da pretrga med njo in sovjetsko Rusijo vojno zavezništvo.
Sadovi francoske „ljudske fronte"
Daladier o težkem položaja Francije
„Ura je prišla, da se združimo v redu in delu"
Pariz, 4. maja. c. Nocoj ob 20 je po radiu govoril francoski ministrski predsednik Daladier, ki je v svojem govoru napovedal presenetljivo novico: jutri bo določen nov uradni tečaj francoskega franka, ki ga bo poslej francoska vlada tudi branila pred vsemi napadi.
Daladier je začel svoj govor z ugotovitvijo, da
S moral prevzeti vlado v zelo težavnih okoliščinsh. ajprej je moral v Franciji upostaviti socialni mir, nato pa odstraniti zunanjepolitične težave, ki so tako nevarno delile vso Evropo. Ko se je vrnil iz Londona, kjer je dosegel, da sta poslej Francija in Anglija sklenili jamstvo za mir v Evropi, je našel obupen gospodarski položaj.
Hoče in mora pa francoskemu narodu povedati vso resnico ln to resnica je, daje francosko gospodarstvo v osnovah razdejano. Brezposelnost narašča in trgovinske bilance so za Francijo zmeraj bolj pogubne. Proračuni tonejo v pomanjkanje.
»Zato moro vlada storiti nekaj, da padanje ustavi. Vrniti pa moramo domovini najprej zaupanje. Zato je vlada sklenila, da je treba frank rešiti
Drobne domače in tuje
Vatikan je priznal
generala Franca
Burgos, 4. maja. AA. (Havas.) Na včorajšnji seji ministrskega sveta je zunanji minister general Jorgana objavil uradno, da je Vatikan svoje diplomatsko zastopstvo v Burgosu povišal v položaj nunciature. General Jorgana je dodal, da je Vatikan na ta način do jure priznal nacionalno vlado t Burgosu.
Ministrski svet je včeraj ukinil dekret, ki je odrejal razpust jezuitskega reda in zaplembo njegovega premoženja v Španiji. Na ta način jo zopet dovoljeno delovanje jezuitom v nacionalni Španiji.
Salamanca, 4. maja. AA. (Havas.) Iz glavnega poveljstva generala Franca objavljajo:
Kljub slabemu vremenu so nacionalistične čete v odseku Alfambri popravile svojo postojanke in zavzele nekaj važnih strateških točk. Sovražnik, ki nas je dosedaj odbijal na postojankah pri Elpobo, je bil močno potisnjen nazaj in je izgubil mnogo svojih vojakov.
Angleško-japonski dogovor o iaponskih carinah
London, i. maja. AA (Reuter) Danes je predsednik vlade Chamberlain izjavil v spodnji zbornici, mereč na britansko - japonske razgovore o kitajskih carinah, da je britanska vlada dobila od japonske vlade sporočilo, ki navaja začasne ukrepe, ki jih misli Japonska izdati za dobo sovražnosti. Britanska vlada - je delal Chamberlain - ne bo imela nobenih pomislekov zaradi izvajanja teh ukrepov, ker se zdi, da dajejo ti ukrepi najboljše poroštvo za^za-varovanje koristi lastnikov oD\e,.nic, nih z dohodki kitajskih carin. Chamberlain je
pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je treba razumeti, da ta dogovor ne prizna z ničimer legitimnosti japonske akcije nasproti kitajskim carinam.
Šangliaj, 4. maja. b. Sporazum o kitajskih carinah med Japonsko in Veliko Britanijo je napravil v kitajskih vladnih krogih zelo neugoden vtis. Kitajska vlada pripravlja zaradi tega sporazuma obširno noto, v kateri bo zavzela svoje stališče
Vsebina predhodnih trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo
• tr * • •
in Nemci»o
Belgrad, 4. maja m. Na dnevnem redu jugoslovansko - nemških predhodnih trgovinskih pogajanj v Berlinu so predvsem sledeče točke: ureditev obmejnega prometa, določitev novih carinskih tarif, določitev novih prevoznih tarif, določitev uvoznih kontingentov in razna druga vprašanja, ki zanimajo Jugoslavijo in Nemčijo. Vsa ta vprašanja sc bodo obravnavala v zvezi s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, ki jc za nas v trgovinskem oziru posebno važna zaradi obmejnega prometa in bivših avstrijskih trgovcev v Jugoslaviji, ki so zdaj postali nemški državljani. Pogajanja v Berlinu bodo trajala najbrž do srede maja', na kar odpotuje naša delegacija v Švico, kjer bo vodila trgovinska pogajanja s švicarsko vlado.
Belgrad, 4. maja. m. V Belgrad sta dopo-tovala predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Stanislav Žilko in predsednik pripravljalnega odbora za mednarodni mladinski tabor v Ljubljani Posredovala «tn zaradi mladinske manifestacije pri raznih ministrstvih.
in ga zavarovati pred novimi napadi. Sklenil sem rešiti vprašanje naše valute. Zato sem za jutri določil tečaj franka, ki ga bo poslej vlada branila. Tudi tokrat bo vlada postopala v sporazumu z Anglijo in USA, to je v okviru trojnega valutnega sporazuma.
Takoj nato pa bo vlada, ko bo tako upostavila zaupanje v denar, razpisala notranje posojilo za narodno obrambo, ki naj bo podpisano tako, da bo tO posojilo plebiscit francoskega patriotizma.
Ura je prišla, da se združimo v redu 1 n d e 1 u I« je zaključil Daladier svoj govor.
V boju proti vohunstvu
Pariz, 4. maja. b. »Epoque« poroča, da pripravlja pravosodni minister Paul Reyuaud zakon, ki določa povišanje kazni za vohune, v težjih primerih pa določa tudi smrtno kazen. V obrazložitvi trdi, da je bilo to potrebno, ker se je v zadnjem času vohunstvo zelo razširilo. Vohuni se zlasti opažajo na francoskem obmejnem področju, posebej pa še vzdolž Maginoto-ve obrambne črte.
Pariz, 4, maja. TG. Franooska vlada je izdala nove uredbe o pravicah inozemcev v Franciji. Nove uredbe zelo poostrujejo nadzorstvo nad tujci in znatno zvišujejo kazni proti njim, ako ce novih predpisov ne drže. Tujec, ki se po dveh mesecih bivanja v Franciji ni javil policiji in dobil dovoljenje za nadaljnje bivanje, odnosno, ki po odklonilni rešitvi prošnje ni takoj odpotoval, bo sedel od enega mcseca do enega leta in plačal od 100 do 1000 frankov globe. Vsaka preselitev Lz enega stanovanja v drugo se mora takoj prijaviti, sicer slede občutne kazni. Ako se inozemci, ki jih Francija izžene, nikamor ne morejo izseliti, ker jih nobena država ne sprejme, potem jih pravosodno ministrstvo naseli na 6vojo roko na določenem kTaju, ki ga ne smejo zapustiti. O političnih beguncih odloča notranji minister osebno Vsak, kdor prenočuje inozemca, ga mora takoj prijaviti policiji. Ob priliki svetovne razstave se je naselilo v samem Parizu nad 30.000 inozemcev, ki so prišli za nekaj dni na razstavo, a so tamkaj ostali do danes. Te hoče vlada sedaj prestreči in prerešetati.
Priprave na obisk
angleškega hratia
Pariz, 4. maja. AA. Havas: Med Parizom in Londonom se je začela izmena misli o bivanju angleške vladarske dvojice v Parizu. Podrobnosti bodo kmalu določene, nakar bo lahko dnevni red objavljen v listih.
Vendar pa bo spored v marsičem različen od sprejema, ki je bil prirejen Juriju V. in kraljici Mary v letu 1914. Angleška kraljevska dvojica se bo v Pnriz pripeljala na postajo Bois de Boulogne, ki jo že preurejajo. Predsednik republike bo priredil kosilo v Elizejski palači, zunanji minister pa \ palači zunanjega ministrstva, kjer bodo tudi rezervirani prostori zn kralja in krnljico. Kralj in kraljica bosta položila venec na grob Neznanega vojaka. Takoj prvi dan bo velik diplomatski sprejem v zunanjem ministrstvu. Na sporedu je tudi mimo-
Posvet jugoslovanskih škofov
Zagreb, 4. aprila, b. Danes na drugi dan škofovskih konferenc so se pričele razprave ob 9 dopoldne in so trajale do opoldne. Popoldne so 6e nadaljevale ob 4. Škofje razpravljajo po vrsti vsa aktualna vprašanja, ki eo na dnevnem redu in bodo sprejeli sklepe, ki bodo v interesu katoliške cerkve in vernikov.
Ustanovni občni zbor hluba
„Goll na Bledu"
Na podlagi § 12 pravil sklicujem ustanovni občni zbor kluba »Golf na Bledu« na dan 21. maja t. 1. ob 11 dopoldne v knjižnični dvorani banske palače na Bleiweisovi cesti s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora; 2. ugotovitev Članstva; 3. odobritev pravil (določitev sedeža kluba § 1. pravili); 4. volitev članov upravnega odbora (§ 11 in točka 3), nadzornega odbora in razsodišča; 5. slučajnosti. — Ban dr. Natlačen, 1. r.
Znižane voznine
Belgrad, 4. maja. Z odllokom prometnega ministra se dovoli polovična voznina na državnih železnicah vsem osebam, ki se odpeljejo v Borovo na delovni praznik na Djurdjev dan (6. maja). Pri vrnitvi iz Borova morajo udeleženci dati evoje vozne listke potrditi načelniku železniške postaje v Borovu, da jim bodo vozni listki veljali za brezplačno vrnitev.
Os«bn« vesli
Belgrad, 4. maja. AA. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: za davkaria v 8. skupini na davčno upravo v LJubljana-okolica Jakob Ko-selj; v Slov. Konjice Viljem HreSčak, doslej v Prevalju; v Črnomelj Viktor Martinac, doslej v Ljutomeru; v Ljutomer Anton Baskovac, doslej v Novem mestu; v Kozje Viktor Mlakar, doslej v Šoštanju; v Šoštanj Drago Černe, doslej v Kozjem; v Ptuj Henrik Bartl, doslej v Dolnji Lendavi; v Novo mesto Franjo Kune. doslej v Črnomlju; v Kranj Milan Drinovec, doslej v Mariboru-mesto; v Maribor-okolico Boris Jurac, doslej v Kranju; v Dolnio Lendavo Stanislav Jarh, doslej v Ribnici.
Belgrad, 4. maja. m. Za nastavnika mešč. šole v Sv. Lenartu v Slov. goricah je postavljena
Vera Stres, diplomir. filozofka.
*
Agencija Avala, d. d., dopisništvo v Ljubljani, se je preselilo na Aleksandrovo cesto 16-1.
Prvi hrvatski katoliški film t ,.Hrvati v sveti deželi"
»Hrvatska straža« poroča, da so v sredo, dne 4. t m. začeli v Zagrebu predvajati prvi hrvatski katoliški film »Hrvati v Sveti deželi«, ki ob romanju Hrvatov kaže pokrajinske in verske znamenitosti Palestine. List pravi, da film sicer ni izdelan po ameriškem ali angleškem načinu, tudi ne s takimi sredstvi, anjnnk v domačem duhu, kar ga dela še bolj privlačnega. Poziva bralce, naj si film ogledajo, ker se ne bo dolgo zadrževal v Zagrebu, in pravi o teh predstavah: »Zadovoljni pojomo: »Kriste Bože, daj da dodje Hrvat-skoine narodu Kraljestvo Tvoje!« Ta pesem, ki je nastala iz besedi voditelja hrvatskega naroda, dr.
hod čet. slovesna predstava v operi in kosilo v j Vlatka Mačka, Je glavna ideja filma, z njo se film
Versaillcsu.
i začenja, z njo se končava.«
Med oblogami zob delujejo škodljivi bacili in kisline, ki zobno sklenino razkroje ter povrzročajo neozdravljivo gnitje (Karies). Zaradi tega je dolžnost vsakega kultiviranega človeka da dnevno večkrat očisti zobe. — Uporabljajte penečo in preizkušeno ODO Lovo zobno pasto!
Minister Stošovič na naših cestah
6. gradbeni minister Dobrivoje Stošovič (X) si v spremstvu strokovne komisije ogleduje velika gradbena dela za modernizacijo državne ceste na Gaštejskem klancu pri Kranju.
Ljubljana, 4. maja.
V torek zvečer je prispel na BUed gradbeni minister Dobrivoje Stošovič, ki je več dni potoval s svojim spremstvom po Italiji, Švici in Nemčiji, kjer 6i je ogledal moderne cestne zgradbe in najnovejše načine modernizacije cestnih zvez. Prispel je iz Solnograda in je davi v spremstvu inž. Stanislava Josipoviča, svojega pomočnika inž. V. Boučeka, načelnika oddelka za ceste, inž. M. Petroviča, šefa odseka za državne ceste, g. L. Tu-fegdžiča, šefa svojega kabineta in načelnika tehničnega oddellka banske uiprave v Ljubljani g inz. V. Skaberneta pregledal naše ceste in gradbena dela na njih. Zanimal se je zlasti za državno cesto od Podkorenskega sedla do Ljubljane, ki je deloma že v gradnji in ki je nujno potrebna čim-prejšne ureditve že glede na naš tujski promet. Izjavil je, da se bo zdaj v bližnji bodočnosti tudi pri nas začela tako živahna gradbena delavnost, kakor jo poznamo že drugod in da bo izdal nalog, da se čimprej začne z graditvijo ceste od Podkorena do Kranja.
Ko se je pripeljal v Kranj, so ga pozdravili predsednik Inženerske zbornice v Ljubljani g. inz. Pirkmayer, predsednik Društva za ceste v Ljubljani dr. V. Vrhunc, univ. prof. inž. Feliks Lobe, šef XII. sekcije za graditev in modernizacijo državnih cest v dravski banovini inž. P. Miklauc in podjetnika g. inž. Josip Dedek in g. Slavec Alojzij, ki eta oba že izvršila precejšna dela na odseku državne ceste od Ljubljane do Kranja. Na okrajnem načelstvu v Kranju je bila nato konferenca, na kateri se je pod predsedstvom g. ministra razpravljalo tudi o najnujnejših cestnih delih pri nas. G. minister je pokazal polno razumevanje za naše potrebe in zagotovil tudi svojo pomoč in besedo, ko bo treba iskati za najnujnejša dela potrebnih denarnih sredstev.
Zatem si je gospod minister ogledal veliko preložitev gaštejskega klanca, kjer se je podrobno zanimal za vse težave, ki ovirajo delo na tem ccst-
ki vodi vse moderne cestne gradbe v Nemčiji, prišel do prepričanja, da so naše sedanje najnovejše modernizacije za nas najprimernejše. Oba ta dva strokovnjaka sta si ogledala načrte in principielne osnove, po katerih bo gradbeno ministrstvo vodilo v bodoče gradbeni program naših cest, Ln sta priznala, da je ministrstvo našlo za naše razmere najugodnejšo rešitev. Izredno zadovoljen nad prijetno vožnjo po modernizirani cesti do Ljubljane je obiskal gospod minister v Ljubljani bana dr. Marka Natlačena, kjer je bila daljša konferenca.
G. ban dr. Marko Natlačen je povabil gosp. ministra in njegovo spremstvo na kosilo, popoldne ob 3 pa se je konferenca na banski upravi nadaljevala. Trajala je do večera in so bila na njej obdelana do podrobnosti vsa gradbena vprašanja, ki se tičejo naše banovine. V prvi vrsti so obravnavali naše cestne probleme, tako zvezo Štajerske z Ljubljano, nadalje zvezo Gorenjske z Ljubljano in možnosti najprimernejšega začetka graditve jadranske ceste. Po konferenci se je g. minister s spremstvom odpeljal na kolodvor ter je ob 8 zvečer odpotoval z brzovlakom v Belgrad.
Slovenci v Italiji, pozor!
Kdor želi v Italiji prejemati >Slovenca< po pošti na svoj dom, naj sporoči tvrdki Gio-vanni ParovcI, Trieste, Via Fr. Denza 3. Mesečna naročnina za Italijo znaša lit 16.50. Kdor naroči list pri Parovelu, bo prejel z listom poštno nakaznico, po kateri bo poravnal naročnino.
Gradbeni minister g. Dobrivoje Stošovič (X) si na Gaštejskem klancu pri Kranju ogleduje kamen iz škofjeloškega Kamnitnika, s katerim oblagajo velike in strme nasipe na Gaštejskem klancu.
nem odseku. Želel je, da se dela kar najbolj pospešijo in da se modernizirana cesta čimprej dokonča. Glede sredstev, ki so potrebna za dokončanje gradbenih del na gaštejskem klancu, pa je obljubil, da bo takoj dal potrebna navodila, tako da graditev z njegove strani ne bo trpela nikakršnih zamud. Po ogledu gaštejskega klanca 6e je odpeljal do Jeperce, kjer se je podrobno zanimal za prvo našo betonirano cesto. Ugotovil je, da kljub temu, da je prepotoval pred kratkim tisoče kilometrov najmodernejših cest v Italiji in Nemčiji, ta naša cesta popolnoma ustreza našim prometnim razmeram. Glede tehnične izvedbe pa je dal lepo priznanje podjetniku, češ da je lep dokaz lastne sposobnosti in delavnosti. Glede bodočih začetkov novih cestnih graditev pa je poudaril zanimivo dejstvo, da je tako v razgovoru 6 senatorjem Puricellijem, po čigar zamisli se modernizirajo italijanske ceste, kakoT tudi v razgovoru z generalnim inšpektorjem dr. Totom,
Zavod za državno obrambo
»Službeni vojni list« priobčuic uredbo o ustanovitvi »Zavoda za državno obrambo«. Sedež zavoda je v Belgradu. Zavod bo dajal svoje mnenje o vseh znanstvenih vprašanjih, ki so v zvezi z vojaško pripravljenostjo Na zahtevo državnih oblasti bo zavod stavil predloge za izpopolnjevanje sredstev za državno obrambo in sploh zbiral in proučeval znanstvene iznajdbe in načine, ki zanimajo državno obram-bo. Prav tako se bo zavod posvetoval s strokovnjaki in organizacijami, ki bi mogle biti v korist državni obrambi. Končno sc bo zavod bavil tudi s prosvetno in narodno izobrazbo celotnega naroda.
Zavod za državno obrambo bo sestavljen iz rednih in dopisujočih članov. Člani bodo izbrani i/, vrst zastopnikov prosvete in gospodarstva. Generalni tajnik bo eden izmed rednih članov s fakultetno izobrazbo. Redni in dopisujoči člani bodo imenovani o/.iromn razrešeni s kraljevim ukazom. Člani zavoda bodo v miru in vojni oproščeni vojaških obveznosti. Nadzorstvo nad zavodom bo opravljal inšpektor državne obrambo, ki bo predsednik te ustanove.
Litijski vlomilci so že v zaporu
pri kateri so pokradli čokolade, slaščice, enkrat pa tudi izkupiček 300 din. Železen drog, s katerim so vlomili, so orožniki našli skritega v drvarnici za Savo, revolverja pa niso mogli dobiti, ker ga ima skritega oče. od R., ki se skriva nekje v Gradcu. Vitrihe so mladi vlomilci kar sami izdelovali.
Litija, 4. maja. Pretekli teden je »Slovenec« poročal o posku-šenem vlomu v Pregljevo trgovino na Glavnem trgu, pri katerem je neznan vlomilec naperil revolver na sodnega svetnika g. Huterja, ki ga je pri vlomilskem poslu zasačil. Takrat se je vlomilcu posrečilo pobegniti. Litijski orožniki pa so to vlomilsko zadevo vzeli prav resno v roke in se jim je posrečilo, da 60 v kratkem času vso vlomilsko bando spravili za zapahe. Mladoletni R. A., 17 letni sin predilskega delavca, je namreč kmalu po tem dogodku pravil svojemu prijatelju, kleparju P. A., kako je bil pri vlomu zasačen in kako je strahoval gosp. Huterja z naperjenim revolverjem. Kleparski pomočnik P. A. pa je stvar takoj naznanil litijskim orožnikom, ki so prijeli tega fanta in njegovega pajdaša, 20 letnega J. S. Oba fanta 6ta v začetku vlom trdovratno tajila ter sta končno pred preiskovalnim sodnikom na podlagi dokazov le priznala vlom. R. A. sicer pravi, da revolver ni bil nabit, ampak prazen. Orožniki so prijeli še dva pajdaša, 16 letnega M. M. in 18 letnega T. F„ ki 60 se skupno domenili, da bodo po Litiji vlamljali. Vsem tem je šlo v glavnem za to, da bi prišli do denarja. Priznali 60 tatvino pri Groz-nikovih, ki stanujejo v predilniških stavbah, ter pri Uršičevih, kjer so izmaknili 700 din. Vlomili so tudi večkrat v barako kramarice Humarjeve pri mostu,
Nevaren vlomilec prijet
V [>onedeljek dopoldne sta dva neznanca vlomila v vasi Vrhe nad Kandršami v hišo neke vdove, ki pa je pričela vpiti, na kar so prihiteli sosedje, ki so prijeli 25-letnega Jekoša Karla, doma iz Lok pri Zidanem mostu, dočim se je drugemu vlomilcu posrečilo pobegniti. Takoj obveščeni orožniki z Vač so prijel i Jekoša ter v njem odkrili zelo nevaren kriminalni tip, katerega naše varnostne oblasti že dolgo iščejo. Jekoš jo izdal ime svojega pajdaša, ki se piše baje Sa-jevic, Domenjena sta bila, da se bosta še isti večer pri cerkvi v Zagorju sestala, loda Sajevic ni prišel, ker je menda zvedel, da ga tam čakajo zagorski orožniki. Jekoš je priznal več vlomov. Tako je 1. maja vlomil v vasi Trnjavi pri Luko-vici v neko hišo, kjer je ukradel obleko. Orožniki so Jekoša odpravili v Zagreb, kjer ima njegova vlomilska družba celo skladišče ukradenih stvari.
Smrtna nesreča na Bistrici pri Tržiču
Iz Julijske krajine
Duhovniške vesti. G. Ivan Kodrič, župnik v Gradnem v Brdih, je zaradi slabega zdravja re-6igniral na svoje dosedanje precej težko duhovnijo in gre. na Slap pri Vipavi. — G. Ivan Kretič, kaplan v Cerknem, pride za župnika v Kojsko v Brdih. — G. Vinko Aljančič, župnik v Kredu pri Kobaridu, je hudo obolel. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Vreme, pozebn in njene posledice. Zadnji dni smo imeli na Goriškem in tudi drugod v naši krajini spremenljivo vreme Nebo je večinoma oblačno, od časa do časa je pa krepko deževalo in blagodejno razmočilo osušeno zemljo. Čeprav gremo že h koncu aprila, se pa ozračje ni še nič ogrelo. V hribih je med dežjem snežilo. Naj navedemo kot zanimivost, da je goriška prefektura izdala opozorilo, v katerem pravi, da je zaradi obilnega snega, ki je padel v zadnjih dneh, promet preko Predila ukinjen. Naravno, da je v Bovcu ljudem zmrznila v vrčih voda in je bilo po drevju ledeno cvetje. Gospodarske posledice te čudne, vsem običajem nasprotujoče spomladi so občutne, za mnoge porazne. V Brdih in Vipavski dolini je pozeba v nižavah zamorila sadno drevje: breskve, češnje in razni drugi sadeži so mnogokje uničeni. Tudi vinogradi so že mnogo pretrpeli in se zlasti v nekaterih predelih Vipavske doline obeta slaba vinska letina Krompir, fižol, grah so po mnogih krajih nepopravljivo osmojeni. Ozimina je v Brdih že zametla, toda je povsem pritlikava. Rast trave je zaradi suše silno zakasnela in se živinorejci naravnost bore, da bi prehranili svojo govejo živino. Cene sena so zaradi tega zrastle v bajne višine: 30— 50 lir za stot, tudi v hribih. Da je pri takih cenah sena nastala potreba čiščenja hlevov, je razumljivo; seveda so pa cene goveje živine grozovito padle Ljudi plašijo povrh vsega še vesti da je v Zgor. Italiji suša gospodarila še bolj uničujoče kakor pri nas V nižavah reke Pad so ponekod že preorali ozimine in posadili koruzo. Kaj pa pomeni vse to za kmečko gospodarstvo, ni težko izračunati. Bog pomagaj! prosijo ljudje in garajo naprej.
Podbrdo. Pri nas pridno delamo na zgradbi nove, 6 m široke ceste, ki gre skozi vas nekoliko pod župno cerkvijo na Petrovo brdo Sedaj so v delu predeli ob pobočju petrovobrdskega prelaza. Z izgotovitvijo te ceste bomo imeli dve lepi cesti do državne meje in se bo promet mimo nas skozi Soro proti Škofji Loki gotovo močno dvignil.
Dela pri elektrarnah ob Srednji Soči so v polnem razmahu. Elektrarna pod Doblarjem se že končuje. Večina delavcev je že odpuščena in imajo sedaj glavno besedo strokovni Specialisti. Za elektrarno v Plavali so v delu dva jeza in se veliko-poteznost naprave vsak dan bolj izoblikuje. Delo prinaša zaslužek, zato je zdaj na Kanalskem izredno živahno.
Velenie
Umrl je, kakor poročajo z Golnika, naš bivši priljubljeni banovinski zdravnik g. dr. I. Turin. S poročnega potovanja je šel iskat zdravja na Golnik, kjer pa je podlegel pljučnici. Blag mu spomin!
Nesreča se je pripetila te dni poleg elektrarne nekemu posestniku iz Belih vod. Vračal se je z vozom z velenjskega sejma. Konji so se splašili in se zaleteli v obcestni drog, pri čemer je dobila posestnikova žena hude poškodbe na obeh nogah.
Tržič, 4, maja.
Tržiška župnija obhaja danes na slovesen način svoj obljubljeni praznik 6v. Florijana. Vsi obrati so zaprti in vse delo počiva. Vsak tujec je začuden, odkod tako spoštovanje temu dnevu. Lepa Layer-jeva slika sv. Florijana v župnijski cerkvi pa pove začetek tega praznovanja in obljube, ko ima poleg gorečega Tržiča napis: »Leta 1811, dne 30. marca ponoči ob pol 2, je trg pogorel s 151 hišami, 100 delavnicami in hlevi; močan severni veter je ogenj tako razpihal, da je 75 ljudi izgubilo svoje življenje; njihova imena so zabeležena v mrliški knjigi.« Od tedaj naprej torej Tržič praznuje dan sv. Florijana in se na ta dan vrši velikanska procesija med petjem starodavnih litanij in s še drugimi cerkvenimi slovesnostmi.
Že lani so splošno sklepali vsi Tržičani, da je bil ogenj na prav ta dan v neki čevljarski delav-
nici, kjer so se pripravljali nekateri k delu, opomin za vestno izvrševanje obljube. Letos pa je dobila župnija nov opomin, ki naj pouči tudi okolico, da je v mejah tržiške župnije na dan 6v. Florijana velik praznik.
Znano je, da je na Bistrici pri Tržiču mnogo peska, Kopljejo ga tam tudi Kovorjani. In prav danes ga je prišel kopat tudi v širni okolici poznani Janez Keršič iz Kovorja Pravijo, da dva dni ni v tem tednu še nič delal, prav danes 6e je pa podal s sinom kopat pesek. Zavrtal je v peščeni sklad, ki se je pa odtrgal in v njegovem objemu jc bil takoj mrtev. Vsega razmaličenega so pripeljali v tržiško mrtvašnico, sin pa je komaj ušel nesreči. Pokojni jc bil oče enajstih mladoletnih otrok in je presedel mnogo v zaporih, ker sc je javno večkrat prišteval h komunistom. Vendar je nenadna nesreča vzbudila sočutje. Je pa tudi opomin, da je treba v mejah tržiške župnije praznik sv. Florijana spoštovati!
Ministrantshi kongres na Rakovniku
Preteklo nedeljo je bil na Rakovniku svojevrsten kongres. Zbralo se je 336 ministrantov iz slovenskih in hrvatskih salezijanskih zavodov, da ee s skupnim nastopom in zborovanjem navdušeno in še bolj usposobijo za službo pri oltarju.
Kongres se je pričel ob 8.45 pred cerkvijo Marije Pomočnice. Urejena množica ministrantov v slikovitih ministrantskih oblekah je v zboru izpovedala svoj program, pozdravila g. kanonika Voljča in se predstavila zbranemu občinstvu. Nato se je v dolgi vrsti napotila v cerkev, kjer je napolnila domala vse klopi in ves prezbitenj Tu jo imel salezijanec dr. Jerko Gržinčič jzpodbudno pridigo; sledila je recitirana sv. maša, ki jo je daroval g. kanonik. Vmes so zbrani ministranti navdušeno prepevali slovenske in hrvatske ljudske pesmi; med sv. mašo so tudi korporativno pristopili k sv. obhajilu
Po maši je bil najprej skupen zajtrk, ki so ga poskrbeli kongreganistom okoliški dobrotniki; zatem pa je bilo v gdedališki dvorani slavnostno zliorovanje, ki ga je uspešno vodil osmošolec Breznik. Na sporedu so bili skrbno izdelani govori in dobro pripravljeni prizori — slovenski in hrvat-
ski. Kongreganisti so prejeli več jiozdravnih pisem, predvsem od prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rozmana in generala salezijanske družbe g. Petra Rikaldone-ja; brzojavno pa jim je čestital p. Kle-ment, znani voditelj češkoslovaških ministrantov in urednik njihovega glasila »Legio Angelica«.
Popoldne so imeli ministranti prve šmarnice in slovesen blagoslov z Najsvetejšim, ki jim ga je jiodeilil provincialni predstojnik jugoslovanskih salezijancev g. Ivan Špan. Nato so so napotili v deško vzgajališče na Selu. V prostorni zavodski dvorani so najprej prisostvovali akcijski igri v dveh dejanjih »Svetnik mladine«; zatem pa je bila tekma iz katekizma in ministriranja. Prvo mesto je dosegel dijak Djurič iz Zagreba, drugo dijak Borštnik iz Ljubljane, tretje učenec osnovno šole Žagar iz Boštanja.
Uspeli kongres so omogočili predvsem številni salezijanski sotrtidniki. Poleg tega so razni salezijanski zavodi, oo. jezuiti in oo. lazaristi prispevali lepe nagrade miadim tekmovailcem. Uredništvo »Glasnika Srca Jezusovega« pa je poklonilo nad 300 slik sv. očeta, ki so jih dobili ministranti v spomin na svoj prvi kongres.
Drobne novice
Kol edar
Četrtek: 5. maju: Pij V., papež; Irenej, škof.
Petek, 6. maja: Janez pred Later. vrati; judita — Prvi krajec ob 22.24. Herscliel napoveduje lepo vreme.
Novi grobovi
-J- V celjski bolnišnici je po daljšem hudem
trpljenju, vdana v božjo voljo, v Gospodu zaspala dobra gospa in žena celjskega posestnika Marija Rajer. Pokojn^ca je posebno znana na Primorskem, k|er jc imela veleposestvo. Poznali so jo posebno reveži, ki so pri njej našli vedno zavetje, tolažbo in pomoč. Razmere so jo prisilile, da je zapustila svojo ožjo domovino in se naselila v Celju. Tu si je želela ustvariti mirno življenje, pa jo je nenadoma poklical k Sebi Bog 62 let usmiljenja za siromake, 62 let trpljenja je za njo, ostali bodo le spomini na dobro mater Rajerjevo, ki so jo povsod tako ljubili. Pogreb drage pokojnice bo v petek ob 4 popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju, kjer jo bodo položili poleg trupla njene sestre. Na] ji Večni poplača vse, kar je storila za reveže! Žalujočim iskreno sožalje!
—	Iz Nemčije (Diisseldorfa) je prišel v svoj domači kraj v Št. Vid nad Ljubljano slikar Slovenee g. Josip Slovnik. Š seboj je prinesel tudi nekaj slik, da jih po možnosti razstavi na razstavi slovenskih umetnikov v Mariboru. V domovini mu želimo najlepše počitnice.
—	Izseljenski duhovnik g. Janez Hladnik je postal kaplan v župniji sv. Jožefa v Buenos Airesu. Njegov naslov je zdaj: Hladnik Janez, capellan, San Jose de Flores, Salala 60, Buenos Aires, Argentina.
—	Privatni izpiti. Po novili pravilih o privatnih izpitih se je treba za privatni izpit prijaviti do 15. maja pri ravnateljstvu zavoda, v čigar okolišu bivajo starši kandidata ali je kandidat stalno uslužben. Na drugih zavodih izpit ni dopusten Ako gre za privatni izpit z dopolnilnimi izpiti, naj sc prošnja že prej vloži. Privatni izpit se srne opraviti v enem letu le za dva razreda. Poleg kolkovine, enakega zneska za šolski fond in šolnine, je predpisan poseben honorar za člane izpitnega odbora (na primer za privatni izpit četrtega razreda realne gimnazije 680 din honorarja). Prošnje za izpite morajo biti predpisano sestavljene in pravilno opremljene s prilogami. Kandidati naj se informirajo pri ravnateljstvih.
ronov in razne druge predmete. Na ovinku na Za-vrču pa je zaradi spolzke ceste avtomobil zdrknil v jarek proti Dravi. Ves lovor je padel z avtomobila. Šoferju je prišel na pomoč brodar in pa neki sosed. Vsi trije so se več ur trudili, da so spravili avto spet na cesto in naložili tovor.
DOLENJSKE TOPLICE 38 C
Tisoči zahvalnih pisem ! — Zdravljenje s kopelmi direktno na vrelih, kt dajo 3 mlltj. lltrovi Izredno zdravilno visoko radioaktivno vode dnevno. Lepi tzprehodt krasna okolica^ polna Iglastih gozdov, Penston s lcopeljo že od 4D din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopallšni avto!
— Žlice je pojedel i 11 napisal poslovilno pismo. Jeseniška policija jc odkrila izredno agilnega tatu, ki je tembolj nevaren, ker izvršuje tatinsko obrt poleg svoje zaposlitve kot mesarski pomočnik. Sole pred kratkim je prišel na Jesenice nov mesarski pomočnik A. T. in takoj drugi dan so bile izvršene tatvine. Policija je takoj zagrabila in odkrivala korak za korakom tega podjetnega tatu. Sevedga je bilo treba vse dokazati in začela se je romarska pot j)0 Sloveniji, preden je bilo dokazano, odkod temu človeku kolesa, denar itd. Priznal je vedno šele na licu mesta, kjer mu jc bila dokazana laž. Kradel je v Ljubljani, v Medvodah celo gostilničar,jevo mizo, ker ni mogel predala odpreti. Seveda je zatrjeval, da je nedolžen in je v policijskem zaporu na Jesenicah napisal g. komisarju poslovilno pismo ter požrl kar dve žlici, da se reši zapora. Prepeljati so ga morali takoj v bolnišnico. Po par dneh je bil na svobodi, ker 111 hotel uporabiti prisilnega potnega lista nazaj na policijo Le slučajno ga je zopet dobil jeseniški uradnik policije nekje v PocI-nartu in ga aretiral. Izročen jc sodišču. S tem je spravljen na varno nevaren tat, kar priča najbolj primer, da je že vnaprej prodal obleko nekega gospoda, ko jo je ta še nosil. Pokazal jc obleko interesentu kar na njem in jo potem seveda ukradel in dobavil »kupcu«.
Kdor mnogo sedi, trpi pogostokrat na neurejeni stolici. Dobro sredstvo za odvajanje je Darmol. Je dobrega okusa in deluje blago. Vzemite zato tudi Vi Darmol. (Ogl. reg. S. Br. 7008-15243/1937.)
Ljubljana
V četrtek, dne 5. niaja 1938.
Gledališče
Drama: Četrtek, 5. maja »Nočna služba«. Red Četrtek — Petek, 6. maja »Na ledeui plošči«. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 7. maja »izpit za življenje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera: Četrtek, 5. maja »D011 Juan«. Red B — Petek, 6 maja, zaprto. — Sobota, 7. maju »Trubadur«. Premierski abonma.
Slager šlagerjev
Danes ob 16., 19. In 21.13 url!
BELI JORGOVAN
Kino Matica 21-24
WILLY FORST
I
V nekaj dneh
VAS BO PRESENETIL
KINO UNION
z njegovo najnovejšo in
najlepšo filmsko umetnino:
je izdelal v zadnjih treh letih filme, ki jih še danes ne morete pozabiti in to so bili filmi:
,,Hrepenenje" (Leise flehen meine Lieder), „Maskarada", „Mazurka", „Burgtheater", „Alotria"
SERENADA
—	Novi telefonski imenik. Poštna direkcija obvešča, da je izšel novi telefonski imenik in se dobi na vseh poštah po 10 din.
—	Mesto univerzitetnega docenta za občo zgodovino novega veka razpisuje rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Prošnje je vložiti na rektoratu najkasneje do 11. junija t. 1.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 4. t. m. je objavljen »Finančni zakon za leto 1938-1939«._
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
—	Potresni sunek v okolici Domžal. V Domžalah so ob en četrt na štiri čutili v sredo zjutraj hud potresni sunek, ki je trajal dobro sekundo. Potresni sunek je imel smer od vzhoda proti zahodu. Potres je bil izrazito tektonskega, oziroma dislokacijskega značaja, to se pravi, da je bil omejen le na premikanje zemeljske plasti v tem gorenjskem kraju. V Ljubljani potresa nismo čutili.
—	Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu razpisuje službo pomožnega pogodbenega zdravnika za zdravilišče Brestovac na Sljemenu pri Zagrebu z mesečno nagrado 1500 din ter brezplačnim stanovanjem, kurjavo, razsvetljavo in postrežbo. Po enoletnem službovanju se nagrada zviša na 2000 din mesečno. Prošnje 6e morajo poslati Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev najpozneje do 31. maja. Podrobne podatke dobe interesenti pri Osrednjem uradu v Zagrebu, Mihanovičeva 3, III. nadstropje, 6oba 324.
—	Kdor hoče biti poceni oblečen, naj kupuje ostanke pri S t e r m e c k i — Celje. Pišite takoj po cenik!
—	Srednješolcem za malo in veliko maturo priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani knjižico prof. Silva Kranjca: Pregled zgodovine Jugoslovanov, II. izd. 1932, cena nevezani din 18. Ta kronološki pregled skuša podati vso jugoslovansko zgodovino v čim enostavnejši in preglednejši razvrstitvi, pri čemer so upoštevana poleg političnega razvoja tudi najvažnejša kulturno-zgodovinska dejstva. Knjižica je namenjena predvsem srednješolcu, ki se pripravlja na malo ali veliko maturo, zaradi pregledne razvrstitve pa jo bo lahko rabil tudi visokošolec, učitelj, novinar in vsak, ki se pripravlja na katerikoli sprejemni izpit iz domače zgodovine. Knjižica bo izborno služila dalje vsem, ki ne utegnejo prebirati obširne zgodovine ali ponavljati že enkrat predelane snovi iz šolske dobe.
—	Avtomobilska nesreča na Zavrču pod Ptujem. Pretekli ponedeljek zvečer okrog !) se je vrača! čez Zavrč neki varaždinski tovorni avto, ki je vozil 100 zabojev mila >Zlatorog«, vrečo maka-
Prireditve in zabave
V ponedeljek, dne 9. t. m. bo koncert basista Franca Schiffrerja v veliki filharmonični dvorani Na to opozarjamo vse prijatelje lepega petja, umetniška kvaliteta koncerta pa je itak splošno priznana Začetek koncerta bo točno ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
I Bližamo se koncu šolskega leta in na programu bodo produkcije gojencev šole Glasbene Matice in ljubljanskega držav, konservatorija. Vse se vrši tekom meseca maja in junija. Prva pride na vrsto produkcija šole Glasbene Matice, in sicer v ponedeljek, 9. t. m. ob četrt na sedem zvečer v veliki filharmonični dvorani.
Predavanja
Fantovski odsek sv. Peter ima drevi ob pol 9 po šmarnicah redni sestanek s predavanjem p. Ka-zimirja Zakrajška »O naših onstran meje«. Vabi,jena celokupna prosveta, posebno pa so vabljene članice dekliškega odseka. Tajnik.
Sestanki
XXXVIII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v četrtek, dne 19. maja 1938 ob 7 zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ul. 27., pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo preglednikov računov. 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov. 6. Določitev ustanovnine, članarine in pristopnine za leto 1938. 7. Samostojni predlogi. Samostojne predloge je naznaniti pet dni p,red občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6, mr. Hočevar, Celovšku c. 62, in mr. Gartus, Moste.
Naše nizke cene
Vas bodo presenetile! Odlična izbira vsakovrstne manutakture v dobri kvaliteti pri
BRATA VLAJ, Wolffova ulica s
1 Župun dr. Juro Adlešič odpotuje v Ameriko danes z brzim vlakom, ki odhaja z Glavnega kolodvora ob 5 popoldne.
I Nočne časlivce najsvet. Zakramentu opozarjamo, da se drevi ob devetih prične v stolnici celnnočno češčenje. Udeleženci opravijo v vsaki nočni uri molitve 8. ure. Vljudno vabljeni!
1 Gg. katehetje se obveščajo, da je v društveni sobi Kateh. društva na razpolago pola za vpis tretje šolske sv. spovedi v tem šolskem letu. Odposlala se bo kmalu'.
I Sijajna mladinska akademija. Nocoj bo v frančiškanski dvorani večer otroške ljubeznivosti m prisrčnosti. Na mestni dobrodelni akademiji nastopijo otroci dvanajstih ljudskih šol in otroških vrtcev. Nujra/.novrsnejšc točke
se vrste v pestrem redu. Pevci solisti se menjavajo z odličnimi pevskimi zbori, prizori slede gledališkim scenam, ljubka rajunja kažejo ljubeznivo in prikupno spretnost naših malih. Vse to je dostopno nocoj za malo vstopnino v frančiškanski dvorani. Vsvopnice se dobe ves dan v pisarni »Pax ct bonum« v pasaži Frančiškanske uiice in zvečer pri blagajni. Ker je ta mladinska prireditev tudi dobrodelna, do gotovo moralni in gmotni uspeh velik. Ves dohodek gre v prid revnim ljubljanskim otrokom. Akademija se prične ob 148 zvečer. Pokazala bo, na kako visoki kulturni stopnji so naše ljudske šole in otroški vrtci ter njih učenci.
1 Srednješolski telovadni nastop v soboto, dne 7 t. m., bo na Stadionu zbral vso srednješolsko mladino, t. j. 6230 učencev in učenk. Ženske proste vaje bo izvajalo 800 učenk, moške pro6te vaje pa 1200 učencev višjih razredov. V petek bo glavna skušnja ob isti uri in po istem sporedu kakor drugi dan nastop. Cesta na Stadion bo torej v petek in soboto med drugo in tretjo popoldansko uro polna šolske mladine.
1 Prosvetno društvo Trnovo priredi v nedeljo, 29 maja, enodnevni avtobusni izlet v Gorico, na Sv. Goro, Doberdob, Trst. Prijave se sprejemajo do 10. maja v društvenem domu in trnovskem župnišču, kjer se dobijo podrobne informacije.
1 »Gora in gorska pokrajina«. Po treh letih razstavlja v Jakopičevem paviljonu Edo Der-žaj. Kakor nam naslov pove, bo tokrat razstavil le slike z naših gora. Razstava obsega okrog 100 del: olj, akvarelov in grafik. Odprta bo od 8. do 22. maja, dnevno od 9 do 19. Na to razstavo posebno opozarjamo planince, ljubitelje slik z gora
KINO UNION tei.22.ii"
Irene Dunne v sijajni in duhoviti družabni komediji
lavni škandal
Ob 16., 19.15 in 21.15 uri.
1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je daroval g. inž. Slavko Viher znesek 100 din v počastitev spomina blagopokojnega gosp. Jožefa Černeta, podravnatelja Hranilnice dravske banovine. Prisrčna hvala!
1 K poročilu o občinski seji. K našemu včerajšnjemu poročilu o ljubljanski občinski seji pripominjamo, da se nam je pripetila neljuba pomota. Pri korekturi sta bili namreč postavljeni dve enaki vrstici, zaradi česar je izpadla vrstica z imenom pokojne gospe Franje Tavčarjeve, ki
se je je g. župan dr. Adlešič toplo spominjal. Poučeni čitateiji pa so tako in tako mogli sklepati, da tople besede dr. Adlešiča veljajo za pokojno ljubljansko častno meščanko go. Tavčarjevo.
1 Ogenj v Kolizeju. Včeraj, malo po 5 zjutraj, je nastal v kolizejskem poslopju nevaren požar. Vnela se je namreč streha. Požar so zakrivile stranke (v Kolizeju stanuje okoli 250 družin), ki nosijo pepel pod streho. Stražnik je poklical poklicne gasilce, ki so prihiteli z motorno brizgalno in magirus-lestvo. Poklicne gasilce je vodil poveljnik g. Janez Furlan. Za poklicnimi gasilci pa so prihiteli še prostovoljni gasilci pod vodstvom g. Stanka Pristovška. Gasilci so po daljšem naporu zadušili požar, vendar je na tramovju veo deset tisoč dinarjev škode.
1 Karlovški most prepleskan. Razširjeni kar-lovški most je obdržal svojo staro železno ograjo, te dni so ga prepleskali. Ograja je dobila tenino-zeleno barvo.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
1 Izsiljevalci in tatovi. Pred mali senat so včeraj prišli mladi ljubljanski tipi, ki že dalj časa niso prijeli za pošteno delo. 28-letni Karol, ključavničar, je napravil odlitek ključa za stanovanje nekega ljubitelja in zbiratelja starin in umetnin. S tem ključem so Karol, 23-letiii Ldi in 24-letni Franci, ki je bil nekak glavar izsiljevalne in tatinske družbe, trikrat vlomili v stanovanje starinarja in mu odnesli za 3000 dinarjev vrednosti. Pozneje, ko so zvedeli, da iih je starinar ovadil, so si izmislili grdo zgodbo o njem. Tretji obtoženec je več mesecev živel prav veselo in je imel vedno mnogo denarja, ker je iskal svoje žrtve med homoseksualci. Ti so mu plačevali čedne vsote, naposled pa je naletel na nekega inženirja, ki je zadevo ovadil. Tri žrtve, ki so fantu plačale do 5000 dinarjev, so zadevo prijavile policiji. Druge žrtvo raje molče. Pred malim kazenskim senatom jo bil zaradi zločina vlornne tatvine Karol obsojen na 7 mesecev strogega zapora, Edi zaradi istega zločina na 10 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, Franci L. pa zaradi zločina tatvine in obrtnega izsiljevanja na 1 leto in 2 meseca robije, kakor tudi v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Razprava je pokazala vso pokvarjenost tako imenovane ljubljanske »zlate mlar dine«.
Jesenice
Odlikovanja. Gasilska zveza v Belgradu jo odlikovala z zveznim križcem III. stopnje generalnega ravnatelja KID gospoda C. Noota za gasilske zasluge. Kakor znano, je industrijska gasilska četa KID ena prvih čet v Sloveniji. Istočasno je prejel enako odlikovanje tudi poveljnik gasilske čete g. K. Luckmann.
Petrescu Comnen
in dr. Stojadinovič
nazdravljala državam Male zveze
Sinaja, 4. maja AA Na slavnostni večerji, ki je bila nocoj prirejena v hotelu »Palače« na čast zastopnikom stalnega sveta Male zveze, je romunski zunanji minister Petrescu Commcn imel zdravico, v kateri je med drugim tudi dejal:
»Gospod predsednik! Gospodje ministri, ekcelence, gospodje in gospel Vitalnosti in moči Male zveze se poslužujemo soglasno v želji in z nezlomljivo voljo, da ohranimo mir s pametnim mednarodnim sodelovanjem. Mala zveza je stalno v tem smislu dajala pobudo in pomagaia pri vsaki akciji, ki je imela za cilj preprečiti vojno. Mala zveza je od vsega početka dajala podporo vsem državam, članicam Zveze narodov, z namenom, da se ohrani trajni mir, kakor so si ga zamislili ustanovitelji Zveze narodov. Še danes je Mala zveza pripravljena podpisati vsak predlog, ki teži za tem, da se dosežejo miroljubni cilji, ki so ji dragi, v okviru suverenosti vsake od držav članic Male zveze. Z optimizmom moremo gledati v bodočnost, v svesti si svoje politične moči. Od časa do časa se slišijo glasovi, ki napovedujejo skorajšnji prepad naše ustanove, glasovi, ki govore o njeni zastarelosti, celo glasovi, ki vidijo_ v njej nevarnost za mir na svetu. Dobro, naj mi bo dovoljeno v tem trenutku svečano izjaviti v imenu naših treh vlad, da želimo dati svoj delež za ohranitev miru v Podonavju in da ustvarimo ozračje zaupanja, ki bo omogočalo boljše sodelovanje držav, ki imajo svoje interese v Podonavju, in da te države pozovemo, da združijo vse napore z našimi lastnimi napori za «* go in bratstvo. Dvigujem svojo čašo na zdravje Nj Vel. kralja Petru II.! Nj. ckscelence dr. Edvarda Beneša, predsednika češkoslovaške republike, Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in članov
visokega kraljevskega liamestništva, na zdravje mojih odličnih tovarišev dr. M. Stojadinoviča in dr. Kamila Krofta in blagostanje naših prijateljskih in zavezniških držav!«
Na to zdravico je odgovoril predsednik ju-
Šoslovanske vlade in zunanji minister dr. M. tojadinovič takole:
»Ekscelence! Dovolite mi, da tudi jaz izrazim svoje globoko zadovoljstvo o priliki tega sestanka, ki nam daje možnost razmotriti vsa vprašanja, ki v današnjem trenutku zanimajo naše tri države in da ta posel opravimo v duhu tradicionalnega prijateljstva, iskreno in s čutom odgovornosti, ki bi odgovarjal časom, v katerih živimo, pa tudi vlogi, ki jo v mednarodnem življenju igra Mala zveza. Srečen sem, da moremo to naše delo opraviti v lepi Sinaji, na katero nas vežejo številni zgodovinski dogodki. Vesel sem, da sem imel priliko priti sam v to vašo lepo deželo in da si ogledam diven red in napredek na vsakem koraku. Pod modrim vodstvom svojega vzvišenega vladarja in pod rodoljubno upravo svojih državnikov gre Romunija po poti naprej in njeni zavezniki so srečni, da tudi tokrat morejo biti priča, kako Romunija napreduje.
Na koncu mi še dovolite, da izrazim upanje, da bo Mala zveza po tem sestanku njenega sveta vzporedno z Balkanskim sporazumom srečno in uspešno nadaljevala svojo delavnost po jasno začrtani poti za dosego svojih lieizpremenfjivih ciljev, za okrepitev miru in napredka naših držav in tega dela Evrope. Dvigujem čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Romunije Karla II., Nj. ekscelcnce dr. Edvarda Beneša, predsednika češkoslovaške republike, na zdravje našega emi-nentnega tovariša ministra dr. Kamila Krofta!«
Velika vojaška predstava pred Hitlerjem
Sodefuie 52.000 vojakov, 120 godb, 4.000 lanlaristov, itd.
Rim. 4. maja. AA. (Štefani.) Ob 16.30 se je začela ogromna vojaška manifestacija na čast nemškemu kanclerju Hitlerju, katero se je udeležilo 52.000 vojakov. Letališče Centocele je vse v zastavah oboli držav. Več deset tisoč ljudi se je zbralo na tribunah, pred katerimi je razvrščenih 120 godb s skupno okoli 4000 inštrumenti. Tu sloji tudi tribuna, 6 katere bosta visoki gost in italijanski predsednik vlade Mussolini gledala veflike vojaške^ vaje. Nebo je oblačno, a je kljub temu vreme še dosti naklonjeno. Velike množice mladih fašistov so razvrščene ob robu velikega letališča.
Ob 16 je prispel na letališče Centocele velik avtomobil, s katerim sla se pripeljala Hitler in Mussolini. Za tem odprtini avtomobilom so prišli avtomobili, s katerimi so se vozili italijanski in nemški ministri in druge odlične osebnosti Hitlerjevega spremstva. Prod prihodom na letališče je Ilitlor v spremstvu Mussolini,ja Obiskal rimske poljane, kjer tabori mala armada* mladih fašistov. Posebno Hitlerjevo pozornost je vzbudila "divna ureditev šotorov. Oh 1630 je prispel avtomobil z Mussolinljem in Hitlerjem do letališča. Od tam sla Filhrer in dure sijajno razpoložena vkorakala skozi častno alejo, ki vodi od tribune. Hitler je na svoji temni uniformi imel pripet znak častnega kaplarja fašistične milice. 4000 tromh je pozdravilo fiihrerja in duceja. Hitler se ie prisrčno rokoval z visokimi dostojanstveniki, ki so ga ča-
kali blizu tribune, prav posebno pa še z maršalom Grazianijem. Velika množica ljudstva je navdušeno pozdravljala predstavnika' obeh revolucij. 4000 tromb je odigralo najprej narodno socialistično himno, nato pa fašistično himno. Tajnik fašistične stranke, ki s pomočjo zvočnikov vodi vaje, predstavlja navzoče številne množice črnih srajc nemškemu vodji Adolfu Hitlerju.
Vaje so se začele s sijajnimi manevri deset tisočev avangvardistov, s strojnicami in malimi topiči ter neltoliko tisoči mladih fašistov na konjih. Zatem so bile izvedene sijajne vaje centuri-jev na motornih kolesih, tankih in hitrih bojnih avtomobilih. Štiri tisoč tronih je igralo koračnice ter fašistične in narodno socialistične pesmi. Hitler je večkrat izrazil Mussoliniju svoje začudenje nad temi divnimi prizori. Posebno veliko pozornost so zbudile akrobacije brezmotornih letal, ▼ katerih so sedeli mladi fašistični piloti. Najveličastnejši je bil trenutek, ko sta fiihrer in duce zapuščala tribuno in letališče Centoeeli. Svečanosti so prenašale vso italijanske in nemške radio-postnje, tudi nova radioposlaja v Adis Abebi.
točno ob 18 sta prispela Adolf Hitler in Be-nito Mussolini s svojim spremstvom pred baziliko Konstantin, kjer bo Fiihrer imel govor Nemcem, ki živo v Italiji. V imenu Nemcev je Hitlerja pozdravni? državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Bolo.