Poštnina plačana v gotovini. * Posameana Šumika Din 1-. ŠTEV 126 V LJUBLJANI, sreda, 9. junija 1020. LETO Sli Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši ned.elj in » praznikov. Mesečua naročnina: V Ljubljani in po po?ti. Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Nove volitve. Vsled nedelavnosti skupščine in zapletenih cdnoša-jev v vladi se v javnosti vedno bolj poivdarja potreba novih volitev. in tuje, da. se Ido samo zatrjevalo, da bodo volitve svobodne, temveč treba je < . garancijo, da bodo volitve res svobodne. Dcifeler pa se ne ve, kdo bo imel volilni 'mandat ki kdo ,bo vse v volilni vladi, tako dolgo tudi ni nobene podlage tza jams-Dvo svobodnih voliitev. Prav silno dvomimo, ec bi (bil danes položaj Ze tako ugoden, da bi smeli upati, da bo l^ivni mandat v resnici 'v pravih rokah. "akai danes je gotovo, da se za volivnl ° drugem receptu kot prejšnje, temveč se ni';ra,mo nasprotno 'bati, da bi tudi no-volitve veljale preko milijarde dinar-dati^k k°r 80 velJale vse dosedanje. Do-ej,,! Proračun,skim milijardam še ki n * I^rc*0 za valitve, pa je izdatek, ™ P° našem skromnem mnenju ne ni('re nihče zahtevati. Ij, >Ja^° ®matramo nove skupščinske vo-£ve ne samo za nepotrebne, temveč tu-! za škodljive. litv e'K”J ,druge3a Pa je z oblastnimi vo-vaim. Mnei)tje ljudstva bi oblastne vo-,(/lravno tako jasno povedale, a bi bi- vr 1 ivt> 61 v na^°yše vz.go(jno sredstvo za ; ivea. Vsako reč treba zidati od ispo- nhi vzg°,jO' volivca. Iz občine v J? 'skupščino in od tu iv narodno je prava ivagojna pot ;za volivca. In kar ie važnejše: z oblastnimi valitvami ibi Pašiče^ odhod olajšal stališče vlade g. Uzunoviča. Beograd, 9. junija. Včeraj so govorili in zatrjevali, da se je Uzunoviču ozir. centrumu radikalne stranke posrečilo, spraviti Pašiča za daljši čas iz države. Pašiča je namreč njegova okolica nagovarjala, naj ostane še doma. S tem je RR vlada dosegla več izgleda, da izvede važne in nujne zakonske podloge. Posebno poudarjajo, da je Uzunovič dosegel uspeh s tem, ker se ne ozira na podtikanja in spletke, ki se mu od vseh strani delajo, temveč se s svojimi tovariši v vladi trudi, da ta vlada da čim večje in čim ugodnejše rezultate za državo, za narod in za sporazum Srbov in Hrvatov. Včeraj je Uzunovič izjavil novinarjem: »Za sedaj še ne morem točno povedati | dneva, kdaj se odgodi skupščina, ker se še ne ve, kdaj bo mogel biti kak zakonski predlog izglasovan v plenumu skupščine. Tendenca je, da se dela. Se-veda, vi si tega ne beležite. Toda, če se napravi statistika o delu, ki se je izvršilo zadnjih šest let, boste videli, da je naša aktivnost večja, kakor izgleda in gotovo se ne bo moglo reči, da ta vlada ne bi bila ekspeditivna. Dela se z vsemi silami. Toda vedno naletimo na mnogo težav, ki pa jih potrpežljivo prenašamo in premagujemo.« Ta Uzuncvičeva izjava je poslance Pašičeve skupine jako neprijetno dir-' nila, ker se v njej namigava na delo Pašičevega kabineta. Pašič samo še nominelni predsednik stranke. Beograd, 9. junija. Kakor smo izvedeli, se Pašič sploh ne povrne več k aktivni politiki, temveč bo le še spremljal razvoj dogodkov in bo za arbitra v stranki. Eventuelno ostane še njen naslovni predsednik. Pašič.u je potrebno mnogo počitka in resno zdravljenje. Njegova leta mu ne dovoljujejo nobenega vznemirjanja in razburjanja. DELOVANJE SKUPŠČINSKIH ODBOROV. Beograd, 9. junija. Včeraj popoldne so delali skupščinski odbori, in sicer odbor za valorizacijo bilančne imovine, odbor za izenačenje davčnih zakonov in odbor za spremembo čl. 393 versaillske pogpdbe, ki se tiče organizacije mednarodnega urada dela in njega upravnega odbora v Ženevi. — O tem zadnjem projektu je poročal minister za socialno politiko dr. Simonovič. Izjavil je med drugim, da še ni sklenjeno, kdaj se ukine ministrstvo za socialno politiko. — Zakonski načrt je bil načelno in v podrobnostih sprejet soglasno. VPRAŠANJE IZENAČENJA DAVKOV. Beograd, 9. junija. V odboru za izenačenje davkov sta govorila Svetislav Popovič in dr. Moser. Oba sta govorila proti zakonskemu načrtu. Na njune prigovore je odgovarjal finančni minister. Odbor je prešel nato k glasovanju ter je bil zakonski predlog sprejet z 12 proti 8 glasovom. VALORIZACIJA BILANČNIH IMOV-NIC. V odboru za zakonski načrt o valorizaciji bilančne iinovnice je govoril ti*go-vinski minister dr. Krajač in prosil, uaj se načrt sprejeme, ker je potreben za naše gospodarstvo. V splošni debati je govoril samo poslanec Pušenjak, ki je uaglasal, da je vlada ta zakon predložila indu^r !?reltasno- ker so med tem mnoga P(>d.ie*ja zaradi previsokega Ivrajač je obetal, d a "se b^Slfa tega zakona razsmla tudi n* dru£ £^fa. Prešlo se je nato k glasovanju ter je bil zakon v načelu sprejet s 7 proti 1 glasu. prišel narod do ‘svoje samopravne pravice, ki mu je s k’er po ustavi zasigura-na, za kaltero pa je že leta dolgo opeharjen. Zahtevati oblastne 'volitve, zahtevati iizvedbo ustave, to je -prava ljudska politika — ne pa zahtevanje skupščinskih volitev, ki bi morale priti 'šele ipo oblačnih! V centrumu stranke so včeraj nekateri govorili, da so stranki potrebni mlajši ljudje, ne pa Pasic, Ljuba Jovanovič, Zivkovič, Trifkovič, Gjuričič itd., ker stranka ne sme biti mrtva v sedanjih težkih in usodnih trenutkih. Stranko je treba voditi z energijo in močjo. Težko verjetno pa je, da bi to govorjenje rodilo pozitivnih uspehov. GRDA KRŠITEV poslanske imunitete. ^c®Srad, 9. junija. Poslane« Dimitrije ,.UP.C‘, ie bil aretiran od policije, je ■s a.\i na /predsednika skupščine vpraša- • ,n's^ ukreniti, da se zaščitijo na- rodni poslanci iproti brutalnemu gaženju določil čl. 88. ustave in čl. 108. skupščinskega poslovnika. PRERADIKALNI LJ. ŽIVKOVIČ MORA ODSTOPITI. Beograd, 9. junija. S svojim zadnjim govorom v krajevni radikalski organizaciji v Beogradu se je Ljuba Živkovič popolnoma onemogočil ne samo pri radikalih Pašičeve skupine, temveč tudi pri onih v centrumu in pri onih, ki stoje ob strani. Zato so mu nasvetovali, naj sc v bodoče omejuje v svojih govorih. Doznali smo, da se bo Ljuba Živkovič v najkrajšem času definitivno umaknil iz političnega življenja. Na njegovo mesto pride Aca Stanojevič, ki ga bo v vsem nadomeščal. OBČINSKE VOLITVE V BOSNI IN VOJVODINI BODO V KRATKEM RAZPISANE. Beograd, 9. junija. Notranji minister je včeraj sporočil, da je že vse pripravljeno za izvedbo volitev v Bosni, Hercegovini in Vojvodini. Ministrski svet bo še ta teden določil dan, kdaj naj se volitve vrše. — Prav tako je že vse pripravljeno za izvedbo oblastnih volitev v posameznih delih države. FALZlPlKATORJI HOČEJO IMETI SVOJEGA KRALJA. Beograd, 9. junija. Včeraj je imel dr. Ninčič daljši sestanek z italijanskim po. lanikom Bodrercm. Šlo je za nettun-ske konvencije. Bodrero je baje pritiskal na to, da naš parlament konvencije čini prej sprejme. — Včeraj je dr. Ninčič konferiral z Uzunovicem o vprašanju odnošajev naše vlade napram najnovejšemu pokretu 'v 'Madjarski, kjer hočejo vzpostaviti monarhijo. To vprašanje bo tudi predmet razprave na sestanku Male antante na Bledu. Naša vlada bo za svoj del vse storila, da na Madjarskem ne pride do restavracije monarhije. Boj za nettunske konvencije. IZJAVA DR. RVBARA. Beograd, 9. jjunija. Dr. Otokar Rybar je glede ratifikacije konvencij z Italijo izjavil: Nettunske konvencije pridejo pred narodno skupščino 2 ali 3 dni po tem, ko bo o njih razpravljal min. svet. 1 redsinočnjim je dr. Krajač podpisal beograjske konvencije, ki so po svojem bistvu za nas važnejše od netlimskih. Nettunske konvencije so čisto administrativne narave, beograjske konvencije pa urejajo vprašanje plovbe, prometa, nastanitve in drugih trgovsko-gospodarskih odnošajev. Beograjske konvencije morajo priti sedaj pred poseben skupščinski odbor; ko jih ta prouči, pa pridejo pred plenum skupščine. DEMOKRATI ZA SPREJEM NETTUN-SKI1I KONVENCIJ. Beograd, 9. junija. Danes dopoldne ob 9. bo imel demokratski klub svojo sejo. Na seji bo govoril dr. Voja Marinkovič o nettiunskih konvencijah. Marinkovič bo, kakor se doznava, v klubu zastopal tezo dr. Ninčiča in priporočal, da se pri sprejemu konvencij ne delajo ovire vladi, in to tem manj, ker je prav te konvencije pt ipi avljal svoj čas dr. Voja Marinkovič ] kot zunanji minister v Davidovičevi vla-■ di. Dr. Marinkovič je mnenja, da te ken-j vencije niso škodljive za interese naše j države. NEZADOVOLJSTVO DEMOKRATSKIH POSLANCEV PROTI VODSTVU STRANKE. Beograd, 9. junija. Poslanci iz demokratske stranke so včeraj govorili, da so malo zadovoljni z delom Ljube Davido-viča in Voje Veljkoviča. Na krmilu stranke bi radi videli dr. Vojo Marinkoviča in njegove ljudi. Marinkovič da je človek zdravih in globljih koncepcij. On ve, kaj hoče in kaj dela. Taka politika, kakor se je nudila dosedaj, ni dobra in samo slabi položaj demokratske stranke, ki bi mogla imeti prav ugodne šause, če ne bi se držala dosedanje slabotne politike brez energije. Marinkovič s svoje strani seveda noče, da bi se od njegove strani započela akcija v tem smislu, in se zato drži popolnoma rešeni rano. ENERGIČNE ODREDBE FINANČNEGA MINISTRA PROTI TIHOTAPSTVU. Beograd, 9. junija. Finančni minister dr. Ninko Perič bo s pooblastilom ministrskega sveta razširil nadzorstvo nad carinskimi osebami v naših obmejnih centrih. Opazilo se je namreč, da se vrše ogromna tihotapstva, ki oškodujejo državne dohodke. Zato bo posebna komisija izdelala strog pravilnik. Na podlagi tega se bo v bodoče carinilo blago in opravljala kontrola nad potniki, ki hodijo čez mejo. Ugotovilo se je tudi, da se zdrava valuta v velikih množinah tihotapi iz naše države. SEJA SKUPŠČINE. Beograd, 9. junija. Včerajšnja seja narodne skupščine je potekla brez kakega posebnega zanimanja. Najprej je finančni minister dr. Perič odgovoril na interpelacijo dr. Spaha Jglede prodaje tobaka. Nato je skupščina prešla na razpravo o poročilu finančnega odbora glede zakonskega načrta o spremembi člena 289 finančnega zakona za 1926/27. Gre ►a določitev višine neposrednega davka, ki opravičuje uživanje invalidske podpore. Zakonski načrt je bil sprejet s 132 proti 23 glasovom. Seja je bila nato zaključena. Nettunske pogodbe. Na dnevni red ene prihodnjih sej narodne skupščine bodo postavljene takozvane nettunske. konvencije. To je cela vrsta pogodb, in najvažnejša .med njimi je trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Italijo, o .kateri so mnenja zelo različna: Eni trdijo, da. je za na> ugodna vsaj toliko, ker ne daje Italiji nika-kih .predpravic in ugodnosti, ki bi jih mi ne imeli (to mnenje zastopa pomočnik ministra za zunanje zadeve g. Markovič), drugi pa (n. ipr. sedanji trgovinski minister dr. Kra-jač) so mnenja, da je pogodba za nas neugodna in zato se tudi dr. Krajač brani pogodbo zastopati pred parlamentom ter bi raje videl, da bi jo zastopal minister za vnanje zadeve dr. Ninčič. Ker so nettunske pogodbe deloma že dale povod za ostre napade na sedanjo vlado, češ, da ne varuje dovolj koristi naše trgovine, in ga bodo še daijale, ne ‘bo škodovalo poznali zgodovino teh pogodb. Pogajanja za te pogodbe se niso zax*ela šeie "pod sedanjo vlado, ampak so se pri-teela že 1. 1922., ko je bil ministrski predsednik dr. Ninčič. Pogajanja je vodil 'tedaj načelnik v ministrstvu '/.a trgovino g. Milati Todorovič. Pogajanja pa se zaradi večne'vladne krize niso mogla zaključiti. 'Na pritisk Italije so se pogajanja obnovila pod Pasič-iPri-b':če-viečvo -vlado in sicer v Beogradu. Naši delegaciji je takrat presedoval -apokogeni generalni ravnatelj carin g. Sava Kukič, delegata pa sta bila -še gg. M. Todorovič tu Milan Savič, oba načelnika v ministrstvu za irgoviuo in industrijo. Ministrstvo za vnanje zadeve je zastopal dr. Rvfoar. Kot strokovnjaki so bili naši delegaciji prideljeni Je rassoi gospodje iz ministrstev za trgovino, za promet, za poljedelstvo, potem sedanji generalni ravnatelj carin dr. Šmid in kontno zastopnik s -trgovskih zib or n ir in gospodarskih organizacij iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. To je bilo po mnenju vlade dovoljno jamstvo, da ne pride v pogodbo-nobena za naše gospodar i\o kvarna to-Oka. Trgovinska pogodba je bila -ped-pfer ia poti Pašič-Priibičevicevo 'vlado, ptfd: pisali pa -so jo štirje delegati in samostojni demokrat dr. Križman, ki je bil tedaj 'minister za trgovino in jndiuStrijo. Dve železniški »kcnveaci ji je podpisal minister z-a promet -m. Svetislav Popovič, tudi samostojen demokrat, in e Sava Kukič. To »e 'je zgodilo -meseca julija 1. 1924. Meseca avgusta astega leta je prišla na »Tonmilo Da-vidovičeva vlada m -takrat je podpisal dve drugi železniški konvenciji tedanji min-irier za promei g. Sušnik, član SLS in pa g. Sava Kukič. Sporazum o brzojavnih vprašanjih sta podpisala g. Sava Kukič in demokratski minister za pošto ; i brzojav g. Markovič. Konzularno konvencijo sla podpisala (tudi pod Davidovičevo vlado i gg. dr. Rvbar in g. Sava Kukič. Ista dva gospoda sta podpisala še šest razuiih pravnih konvencij. Diplomatske note glede pravic naših in italijanskih odvetnikov je podpisal tedanji minister za vnanje zadeve demokrat dr. Voja Marinkovič. L. 1924. se je Da-vidovičeva vlada tudi odločila, da ,se bo začela pogajati v Benetkah tudi o reškem vprašanju in o nekaterih drugih še nerešenih vprašanjih. Kot sv-oje zastopnike za ta pogajanja je določila gg. dr. Rybara in dr. Šiloviča, kot strokovnjake pa je določila dr. Stražnickega, dr. Hacina, dr. Kuželja in .pristaniškega poveljnika Čeligoja. Program za pogajanja je bil sestavljen sporazumno in je obsegal vsa vprašanja, o- katerih se je pozneje razpravljalo v Nettunu. Komaj pa se je naša delegacija začela pogajali, je dobila brzojavno povelje, da prione s pogajanji za železniške tarife, v prvi vrsti pa^ o direktnih ta-rifah za. jadranska pristanišča. Zara
  • n strank z edino izjemo HSS, ki še ni podpisala nobene konvencije. Na čast raznim slovenskim ekspertom pa je treba povedati, da so ii -z vnemo branili naše .nacionalne interese, da pa je bito vedno merodajno le povelje centralne vlade, oziroma naše diplomacije, ki je najbolj pritiskala, da je prišlo do nettamsfcih konvencij. (Smatramo za potrebno, da se javnost 'seznani s historiatom nettunških konvencij, da ne bodo-tildi nettunske konvencije predmet demagogije. _ Vsebina rettunskih konvencij. Vseh nettunskih konvencij je 27. V glavnem pomenijo izpopolnitev rimskega sporazuma o Reki. V njih se obravnavajo vpraša-nja proinvetne službe in tariifov. Nato ,pride konvencija za izvršitev 9. člena rimiakega «po-razjuma o -Reki in o vprašanjih, ki zadevajo na&e -državljane -na ;Reiki, Italijanske v Dalmaciji Nadaljnje konvencije obra-vnaivajo ®po-Tazum o reški občinski imovim im o javnm dolgovih. Nato sporazum o davanju vode m električne sile okoliškim občina m; Na i o pridejo dogovori o uporabi pokopališča v Drenovi, o reški bolnici, v kaie-ri se rezervira za naše občine v okrajih Susak, Cirkvenica, N cm Senj. Kasta v in Krk gotovo število posi-el] m sicer pod istimi pogoji, kakor veljajo -ti za italijanske državljane. Nato sledi sporazum o arhivih in o državljanstvu. Načelom i je poslednje bivališče merodajno m državljanstvo. Izjema velja le za one, ki so sete po 1. januarju 1920 dobili domovinsko pravico. v teh kraiih Po sporazumu o pokojninah plača vsaka država načelno sama svojim upokojencem .pokojnino. Italijanska vlada pa bo plača a en milijon lir za one državne nameseence, ki so bili zaposleni v reški tobačni tovarni in iki „ X sedanjega dogovora postanejo jugoslovanski državljani. Nato pridejo dogovori o davkih, o. vzdrževanju in regulaciji Rije-čine, o mostovih, o carinski kontroli, o ribolovu v reških in suišaških vodah ter o v pi i-šanijih, ki se nanašajo na izvedbo dogovora o mira. , - Pod to poglavje spadajo dogovori o: dolgovih in zahtevati posameznikov, pn-vainoprav-niti dogovoriU, rdkvi-z.ic.ijah, i»p-la5iliu_ bolniških stroškov, delavcih, likvidaciji socialnega zavarovanja, kooperativi Garibaldi, reeiproei-teli delavskega zavarovanja, ka.znovanju gozdarskih deliktov v obmejni coni, pravoslavnih občinah v Trstu, Peroju pri Pulju, Zadru in m a Reki, obmejnem turistovskem prometu, dopolnilni -beograjske konvencije o obmejnem prometu in končno dogovor o razdelitvi avstrijskega podmorskega kabla. > Nettunske konvencije so torej v prvi \r»i , likvidacijske konvencije, dočim urejujejo na- , še -odnošaje z Italijo v prvi vrsti -,akoEva.ne beograjske konvencije, ki so bde .Hilenjene leta 1924. v Beogradu. Te konvencije vsebu jejo trgovinski dogovor z Italijo, veterinarsko konvencijo, konzularni dogovor in -;>roiiue'ini sporazum ter ostale dogovore. .... Te beograjske konvencije je sedaj minister dr. Krajač podpisal, dočim za nettunske se ni dosežen ipojvolen ^])ora/uim \ vladi. Sestava poljskega psrlamanta. v »kk.M.1 i** '■'»>'» m ; *• -i;'"1; ,eh ie ’ '“,ru ie “0“4k" strankarska razcepljenost ko v poljskem par- i narodna stranka. lamentu^ni lobgtoji na Poljskem 94 političnih strank in organizacij, od katerih 1^ 48 p j «kih ostalih 41 pa ukrajinskih, belorusiun, židovskih ia nemških, l^a.ici «o združeni v 20 parlamentarnih klubih. Od »l strank, ki imajo svoje zastopnike \ paita mentu je 14 poljskih. —,»♦’«<» 111 se- Sejm šteje 444 poslancev, »ena-t pa 111 »e n nosnii-a ima 104 poslancev in 47 senatorjev Ti se dele v tri skupine: ljudsko-nacio-nalni blok ima 99 podkev in 80^a or jev krščanski socialistični klub 22 poslancev fn 9 senatorjev, ostali poslane pripadajo ka t0lCeknterršatefe 57 poslancev -in 12 senatorj^. Jedro njegovo *vori Vitoševa setjačka s ra Levita -ima 130 -poslancev in 18 senatorjev. Od teh je 71 poslancev kmečkih, oo delav-hkih. Kmetski poslanci so razdeljeni na pet -klubov: Klub dela, Seljački savez, radikalna kmetska stranka, neodvisna delavska stranka »Wyzvoljenje« in Enota ljudsiva. — Delavski poslanci se dele na tri kiluba: poljsko socialno demokracijo, narodno delavsko stranko in komuniste. Komunisti imajo 0 poslancev, toda na komunističnem programu sta bila izvoljena samo dva, dočim so ostali štirje (radikalni seljački -poslanci iz. Ukrajine) prestopili v komunističen 'klub šele po volitvah. Narodne manjšine imajo 112 poslancev in sicer: Židje 85 poslancev, Ukrajinci 21, Nem-oi 17 in Rusi 12 poslancev. poslanci udeležujejo sej skupščine, če jih pa vlada ne sklicuje. To vprašanje »Slovenca* pa samo navadna retorična fraza, ker opo-zicionakiii poslanci se sej skupščine redno ne udeležujejo niti tedaj, kadar so seje sklicane. Vsako glasovanje v skupščini dokazuje, da .manjka po 20 in še več opozicionalnih poslancev v .skupščini, kadar pa ni glasovanja je v skupščini dostikrat vladnih in opozicio-naln-ih poslancev komaj 40 ali tudi manj. Ves rešpekt pred poštenimi namerami bivše Da-vidovičeve vlade, toda trditev, da bi imela ta vlada konkreten programatičen program, je silno pretirana. Vsaj še to ni bilo dognano, al-i je ta vlada načelno za revizijo ustave ali ne, vsaj od štirih ministrov SLS, ki so bili na vsak način laskavo. — Seja skupščine. Napeto pričakovanje, ki je vladalo za včerajšnjo sejo skupščine, ni bilo upravičeno, ker je bil potek seje nad vse miren in brez vsake senzacije. Seja se je seveda začela z običajno zamudo in po 'končanih formalnostih je javil predsednik skupščine, da bodo ministri odgovorili na interpelacijo glede nabav v Ameriki (Koroščeve alere) in glede postopanja drž. podtajnika Pernarja na shodu v So-mbot-.u, ko bodo zfoi-a-ui vsi uradni podatki. Nato je -odgovarjal finančni minister dr. Perič na podlagi uradnih podatkov na vprašanje dr. Spaha o neredno-stili, ki da so se vršile pri nakupu tobaka v Bosni in Hercegovini. Dr. Spaho se z odgovorom finančnega ministra ni zadovoljil. — I .Minister Marko Gjuričič je nato odgovarjal na vprašanje posl. Stevana Kadeniberja glede sodnih 'razmer v Liki. Tudi ta ministrov odgovor ni zadovoljil vprašalca in je ia ostro napadal vlado, ki da trpi radieevSko diktaturo v Liki. Nato je prešla narodna skupščina na dnevni red in pričelo se je čitanje zakonskega načrta za spremembo čl. 289. finančnega zakona, po katerem -se zviša davčni cenzus za invalide, oziroma se odpravi pri dohodnini, kar bo zlasti -v prid prečanskim invalidom. Pogajanja z Albanijo zaradi sklenitve I trgovinske pogodbe — prekinjena, lik pred | podpisom že popolnoma dogovorjene trgovin-j ske pogodbe .med Albanijo -in Jugoslavijo so . 1 albanski delegati nenadoma odklonili podpis i pogodbe, -ne da bi navedli vzroke za -svoje j j postopanje. Predsednik aJDaM'delegacije t j Tutokuui je -odpotoval v Tirana po- nove in- j istrukci.je. — Ta nenaden precibri i alban-Jke j 1 vlade je čislo goto?vo ilalija-iisk,o maslo. Lali- j ja menda hoče s tem dokazati, kako nam mio- . re vsepovsod škodovati, če ji na vseh poljih J ne usiirežeinio. iver se vlada obotavlja sprejeii . nettunske konvencije, .pa je pritisnila iiali- i jamska vlada na Ahmed Zogu, da ne pri.de j tudi do pogodbe z Albanijo. To je po našem j mišljenju zadnji vzrok nepričakovanega na- j stopa albanske delegiicije. Ahmed Zo&u -je , a lem osnova (lokn/.a 1. .1.1 je a duSo itn (oU ^o-ii! | pro>dan Italijanom, beograjska diiplomaciia pa je za eno razočaranje bogatejša, ker je svoje ] dni stavila tako velike nade v Ahmed Žogo ; in. mn pomagala, da je prišel na vlado; — Sporazam med Albanija in Grško. V Santi Quaranti sta se sestala iP-angalo-s i.n Ahmed Zogu ter .po dolgem pos-veiovamu sklenila popoten sporazum v cerkveno-poli-•tičnih vprašanjih. Po tem sporazumu je Albanija pristala na to, da pripadejo ipTa-voslsv- . ni verniki Albanije grški cerkvi. \ vsani bo ■ . ustanovila grška cerkev v Albaniji pei sko- j e i lij v vseh pravoslavnih šolah a je sklenila isporaziuini. Dobro dela italijanska diplomacija, vzorno slabo pa naša. = Bt lgari zahtevajo izhod na Egejsko niM-je. Na letnem kongresu ameriške akademije za politično vedo je imel bolgarski poslanik v vVaishingtonu Kad e v velik političen gevor o novih gospodarskih mejah v ceni tratni Evropi in -lili bližnjem vzhodu. Med drugimi je oovoril Radev ludi o bolgarskem .iziiodu na Egejsko morje. Rad e v je dejal, da bi bila 'najboljša rešitev, če bi se dal Hogarski ’ v katerega bi bil vlkljufen Dedega*. te(Ne_ uiilskega dogovora se vidi, J M'ti obljubljen izlliod na morje in suer SkOR Trakiio ki bi priliki ottnice trianonske pogodbe so bile Riui n nesti prirejene velike demonstracije ■ t' Franciji in državam Male antante. Na nrotUtnih shodih proti trianonski pogodbi so !’ dariali govorniki, da je ta ipogodba samo krpa papirja, ki bo poteptana, kakor hitro bodo to Madjari hoteli. Obenem so bile npr*' zorjeue t-i.nli velike prot-ižidovske demon® ‘ cije, ker da so Židje Madjarako proda ^^o monstraniti so hoteli vdreti tudi v poslaništvo, kar pa -je policija l*l"*?J.0(|ue ma-- Francozi proti sklicanju metf nasto- roške konference Francosk-i ^ s1{1^e ,me^. pajo proti želji Angležev, MaK>ka Splah da narodna konferenca težave Francozom delajo Angleži ''*Abde-lkrim kapituliral, so pi-v Marokn. Ko 1® . (>j v Maroku in %atK) tudi nimajo nobe-Suje »Slovenec*, kako naj se opoa.oionalnivati lx>j /Ifuliali t zveni —“ «sr rss z&ff '*s T® ženski !/tbor »V «(»*» ; V ^l.teva občutljivih ušes jako «I izvajalk ikot od poslušalcev, saj je poln hz,.o;h prehodov in prelivajočih se harmonij -Daši sej« zibor oči v id u o potrudil, ni dosegel ?«azeljene^ cilja, vedno je bil premasiven. — Gla materi,jal pevskega zbora je l/'reF” r,1e°ievem -,Sp?- 'tl nSSit »»- zbor v kratkem času svojega delovan)^.^1,. nii^no in dinaimično že izvrstno ^ ne preštevilno, a izvrstno razj^^eM ^o ie njemu in Matičnemu zbom gorW V trjevalo. Dnevne vesti- KAKO NAJ SE KAZNUJEJO KORUPCiO-NISTI. Da je treba korupcioniste strogo kaznovati, o tetro pač ni v javnosti nobenega dvoma. Pač pa so različna 'mnenja glede, načina kazni. V tem oziru mislimo, da je vsega luvaževanja vreden predlog Narodne Odbrane«, ki preid-Oaga: »Da bo imel zakon proti korupciji popoten uspeh, se je treba otresti vsakega platoniz-•na, pa z zakonom določiti, da se korupcio-nisti kaznujejo na ta način, da se jim odšteje ua javnem mestu petindvajset batin in zapleni vse njihovo premoženje v korist -vojnih ^rtev in njih rodbin. , s&nno na ta način, ko bo udarjen na korup-ciomste večen ži<' sramote, bo korupcija za 'edno uduSena. Oči vseh rodoljubov so danes uperjene v današnji parlament in vlado. domov! °dS°Variata SVOji ni,l0gi’ mii g • Vplivna je »Narodna Odbrana«, toda misli-10- ‘la vseeno še mnogo premalo, da bi njen predlog postal zakon. — Prilikom danes v Ljubljani se vršeče seje upravnega sveta Trboveljske premogokop- ne družbe je odložil g. Markuš R o 11 e r iz zdravstvenih razlogov svoj mandat kol pod-Predsednik in upravni svetnik. Odložila sia ’.'°1 ®a«dat kot upravna svetnika tudi gospo-<‘ude de Seze in dr. Viktor VVutte. . Minister Pucelj v Zagrebu. Na povratno,Z .J ®^*wskega kongresa v Splitu se je p,|ui m’nister poljoprivrede in voda Pu-šef L ?rebu- Na kolodvoru .so ga sprejeli Kržič ,.er!narskega oddelka vladni svetnik vcdne ,.o'l,ateli mestne električne in vodo-Novič K a^e Vrbanič in mestni veterinar bodnjeo-nv,imel minister Puceli do J!ri’ da b si , a dve uri časa, je izrazil zeljo, in rn,t;i(?g dal nekatere mestne institucije na nov o' • Odpeljal se je z avtomobilom in v , ,'^i‘niSte, odtam v staro klavnico si ie vJi i'1,™0, iu vodovodno centralo. Dal nili nar)ravahn^nu lazka7'ati ter se je o mest-on Trn,, pohvalno izrazil. V raz- • , ' , .. nateljem električne centrale se je dotaknil tudi vprašanja zgradbe nove električne centrale v Krškem. Izjavil je da se b° kiikor mogoče zavzel za to. da se »stvar, ki je za'nadaljnji gospodarski in kulturni razvoj mesta Zagreba ogromnega pomena. cimpieje ugodno reši, kar upa, da se zgodi v najkrajšem času. Pred nadaljevanjem vožnje v Beograd je dejal, da odnaša s seboj kar najboljše vtise ter da si ogleda, kadar pride zopet v Zagreb, vse moderne naprave, ki dvigajo Zagreb v vrsto najnaprednejših mest ne samo v naši državi, tem-2®15 tudi v inozemstvu, pobližje in v detajlih. cea,f*5ki nsti naglašajo, da je minister Pu-n * Prvi minister, ki se je zainteresiral za prave in potrebe mesta Zagreba. ■št.-- i. /Ivua varnost na železnicah. Zagreb-vuntp‘ *i>epS,'uu policija je razširila radi štele r o »■ na i>ro„; lViu na “teznicah svoj delo--knš.,k kT Zagreb-Vinkovci in Zagreb krim i r , ■ vršlli ,orei v bodoče kriminalni jiolici.isk, organi tudi na teh «veh progah stalno kontrolo, se bo javna '»most na hrvatskih- železnicah zelo pvišala. v.'' Potvarjanje živil v Zagrebu. Po poroto' zagrebškega mestnega tržnega komisa-v™ Je bilo izvršenih meseca maja l. 1. mur Jžnjeni ?ržnem laboratoriju 491 analiz Vea a> 71 analiz smetane in 9 analiz suro-nih”1 masla- Glede mleka je bilo ugotovlje-11 41, glede smetane 25, glede surovega Jlas'a pa 9 slučajev potvarjanja. V istem fasu je bilo vloženih pri mestnem tržnem komisarijatu 554 ovadb radi potvarjanja živil, prestopkov tržnega reda, nečistosti, na-vAruc;-: na hrvatskih železnicah zelo povišala. st>re N*1 državni gimnaziji v Kranju se bodo šolske!!'*',':, Pijave z« 1- razred bodočega Pri or!i-,, dne 24- Juniia od 9. do 12. ure. valilo D !--e Predlozit* krstni list in obisko-Prii-n ;r 1)*ilceval°' Zunanji učenci se morejo ii-niio S tega dne tudi Pismeno. Dne 25. "P se bodo vršili od 8. ure dalie sore-jenini izpiti, najprej pismeni, nato pa ustni. — \ drž. gluhonemnico v Ljubljani hnHn sprejeli za šolsko leto 1920/27 nove gojence in gojenke na prošnjo staršev ali njih namestnikov. Prošnje za sprejem je vložiti do 15. julija pri zavodnem ravnateljstvu. Pogoji sprejema so razvidni v Uradnem listu *l. 51 od 1. junija 1926. — Za nagrade orožnikom iu policijskim ^mim za vestno izvrševanje varnostne (jrifbe Je določilo notranje ministrstvo kredit ^"•900 Din. Iz tega kredita se bodo iznln- '“.»»»č ‘it — Promocija. Na zagrebški univerzi i v-, te dni promoviran za doktorja vsega yilstva g. Ante Logar iz Ljubljane. ra" I Mariborčan — d«,.,>nt na univerzi v San ™»ku. Na univerzi v San Frančišku je dobil mesto docenta za otroške bolezni dr. tiran Pelikan, sin slaščičarja v Mariboru, ne' I, ,1 !cau Je prišel v Ameriko za časa voj-Rosicnu lat si 'c l>ridobil na univerzi v Kot rl*! 'jlni g,e sla,,° — Hohenzollcrncem? stvn nr0ca *Arbeitoraeitung<, obsega pose-vilfi Oorn okrog 280 juter, obstoji pa iz in A ",osI>odai'skili poslopij, vrtov, travnikov (mii;''1 ' KuPna cena je znašala 1,350.000 tovinna,^V ‘!r.ie bila plačana takoj v gone Ju k tedaj ta gosposki sedež nepresta-slnmi v J?i' 'epšujejo ga v viljeminskem bilnnmi S° ° St> natrPab 2 dragocenimi mo-Ra nosc < i 11!J! v?iga m' in slikamk Uazven letih mark gotovine!" kak'h 20 mili’onov l]a' oohib,nape*Ž p?)hvftliI škofa Gliillnerjn radi k ^ X l,lodc Linški škt>f Gfdllner miloka LmP iZVod s*vojega ta možnega izvod u11 »nesramno žensko modo« ter lepiti A. k iih Je d«l svoječasno na- v tej zadevi po Linzu. Sedaj mu je po- slal papež dopis, v katerem mu čestita k boju zoper nesramno žensko modo (»invere-cuiidum illum niulierum vestiendi morem«) ter izraža obenem svoje obžalovanje nad dejstvom, da store moderne žene, posebno 'pa' mlada dekleta toliko za telo, toda tako male za dušo (»cultum omatunujue corporis nimium rectantes, ea quae sunt animi ornamenta minima faciunt«). — Kuga v Carigradu. Iz Carigrada poročajo, da sta bila ugotovljena tam te dni dva slučaja kuge. Sibiu neurje v Banatu. Iz Pančeva poročajo: Te dni je opustešilo tukajšnjo okolico silno neurje. V neki opekarni so bile uničene vse delavnice. Škoda je jako velika. Neki motorni čoln je vrgel silni vihar na breg reke Temci nato pa zopet nazaj v reko. Potniki so se rešili, ladja pa se je potopila, — Železniška nesreča pri Varšavi. Pri Karolini, 11 km pred Varšavo, se je zgodila 4. t. m. železniška nesreča. Neznani zločinci so tračnice v daljavi 80 metrov razdejali in razmetali. Osebni vlak je zapeljal v polnem diru na porušeno progo. Lokomotiva in 4 vagoni so skočili s tera. K sreči je bilo v celem vlaku le 10 do 20 oseb, ki so bile sicer vsi ranjene, vendar pa smrtnega slučaja ni bilo. — Med procesijo zblaznela. V Novi vasi pri Zagrebu je napadla med procesijo na Telovo neko žensko nenadoma verska blaznost. Ženska je skočila proti duhovnikom ter jela kričati, da >je Kristus vstal«. To je povzročilo med udeleženci procesije veliko paniko, bolj boječi ljudje so bežali na vse strani. Končno je priskočilo par bolj pogumnih, ki so umobolno prijeli in odpravili \ bolnico, kjer se je pa kmalu zopet zavedla, nakar so jo zopet odpustili. — Slaba letina se obeta letos v Rusiji, posebno v okrajih okrog Nižnjega Novgoroda, ki jih je poplavila Wolga in ki so jih opustošili vrhu tega številni veliki gozdni požari, — Pogrešan francoski poštni aeroplan. Od pondeljka pogrešajo eno od poštnih letal proge Pariš—London. Letalo je vodil mlad pilot, ki je napravil to pot prvič v življenju. — Panter ušel. Pred par dnevi je ušel iz nekega zverinjaka v Marseju panter. Zver, ki je še do danes niso mgli vjeti, je povzročila v okolici že veliko škodo. — Epidemija samomorov v Budimpešti. — Meseca maja je izvršilo v Budimpešti 104 oseb samomor; število samomorov od januarja do maja pa znaša 1360 proti 762 tekom iste periode leta 1925. Minuli teden je odpadlo na dan povprečno 8 samomorov. Vzrok je v pretežni večini slučajev neznosna beda. Kot sredstvo služi večinoma lug in aspirin, dražji strupi, kot veronal in drugi, se uporabljajo primeroma redko, tudi za revolver večina ljudi, ki so se naveličali živeti, nima denarja. Te dni je vzbudil splošno pozornost samomor znanega novinarja Evgena Balle, ki je skočil v Donavo, kot se zatrjuje, ker ni mogel plačati šolnine za svojega sina. — Poizkusen samomor radi nesrečne ljubezni. Te dni se je zastrupila v Zagrebu v napadu globoke melanholije 25 letna živilja Terezija Škrinjarič. O obupnemu koraku jo je gnalo dejstva, da ji je odpovedal njen ljubimec, ki služi trenutno pri vojakih, liube-zen Nesrečno deklico so prepeljali v bolnico in je danes izven nevarnosti._____ Velika Jnternac onaiaa4 nagemetaa tekma DRANA-OPERA — Rodbinska drama v Laščinščaku. — Strojnik državnih železnic Dragutin Papež je živel že dalje čana ločen od svoje žene. Te dni je prišel v njeno stanovanje ter ji zadal v prsi. hrbet in glavo več sunkov z nožem. Zena je umrla. Morilec se je obnašal pri zaslišanju popolnoma hladnokrvno. Izjavil je, da je živela njegova žena v konkubi-natu ter zanemarjala vzgojo njegove sedemletne hčerke. Grofica in komorni sluge — tatinski tovariši. V San Remu (Italija) so bili te dni aretiram radi suma tatvine grofica Belbiano h njem dve komorni slugi. Aretovanci so stanovali v vili, v kateri je bival tik pred svojo smrtjo cesar Friderik III. S strehe j® izginilo tekom časa več stotov svinca. Aretirani sluge so priznali, da so ukradli svinec oni, trdijo pa, da so delali po naročilu grofice. — Izdelovalec kovčegov v kovčegu. Ko so nakladali te dni v Sherbourgu na trans-hJJJJ Parnik -Arabci potniško prtljago, kovčoi, v.®l*d ueprevidnsti nosačev težak ruševin 'J . Kovčeg se je razbil in izpod prisotnihJJi6 Jkobacul na veliko začudenje donjkarju so gJ?pa v °!>lekl ‘“J; Z?‘ se ie i7kuz.iin a prijeli. Pri zaslišanju s&rSL&s »jg. v-gj** silo ga je gnalo v rteželo neverjetnosti Ker n. imel potrebnih sredstev, si le jmnravil primeren kovčeg ter se hotel ta način j vtihotapiti v Ameriko. a ta naun — Profesor tehnike ponarejevalec denarja. Pred okrajnim sodiščem v Varšavi se vrši te dni obravnava zoper bivšega profesorja lvovske politehnike dr. Paykarta, ki je obtožen, da je ponarejal in izdajal ponarejen denar. Paykarta so zasačili pred nekolikimi meseci, ko je izdal ponarejeno dolarsko novčanico. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju številne priprave za ponarejanje novčanic. Profesor se je izgovarjal, da je dobil potvorjeno novčani-nico od neznane osebe, priprave pa da je vabil za znanstvene eksperimente. -- Ponesrečena goljufija. Te dni je prišel v neko zagrebško velebanko dobro oblečen gospod, ki je ponudil v zameno dolarje. Ko mu je hotel izplačati blagajnik protivrednost, se je tujec nenadoma premislil ter dejal, da mora vprašati preje za svet svojega prijatelja, ki ga čaka na ulici, nakar je odšel ter se črez par trenutkov vrnil in izjavil, da dolarjev po navedejiem kurzu ne more prodati. Nato je zopet odšel ter se kmalu nato v tretje vrnil in izjavil, da proda dolarje za pogojeno ceno 21.000 Din. Uradnik je dolarje še enkrat preštel ter ugotovil, da manjka 10 komadov. Šel je. k telefonu ter obvestil policijo. V tem trenutku je tujec pograbil svoje dolarje ter izginil brez sledu. — Duhovnik umorjen na prižnici. Trgovec Karl Schmidt je hotel v Jakabszallais-u pri Kecskemetu otvoriti trgovino. Ker pa je bil na slaben glasu, mu občina ni hotela dati dovoljenja. Krivdo je pripisoval vaškemu mu župniku Georgu Magvari, ki ga je radi tega silno črtil. Pred večimi meseci je streljal nanj z- revolverjem , ne da bi ga bit pogodil. Zato je bil obsojen na šest mesecev j ječe. Ko je kazen odsedel, se je vrnil v Ja- j kabszallas ter koval zopet maščevalne načrte. Te dni je prišel v cerkev, kjer je navidezno prav pobožno molil. Ko pa je -topih župnik na prižnico, je potegnil Schmidt revolver .ier ga ustrelil. Med nastalo paniko se mu je posrečilo odkuriti jo iz cerkve, toda ljudje šo se kmalu zavedli in stekli za njim. Ko je morilec videl, da mu ni rešitve, si je pognal krogljc v prsi, nakar so ga težko ranjenega prijeli. Ljubljana. 1_ Redni občni zbor Pevskega zbora Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 21. junija t. 1. ob 20. uri v pevski dvorani Glasb. Matice, Vegova ulica 7. — Odbor. j_ Operni in dramski solisti prirede po pokroviteljstvom športnega kluba Ilirije veliko nogometno tekmo v nedeljo 13. junija 'Ob ill. uri dopoldne, m. so se pričele pri sodišču v Mariboriu ipoletne porotne obravnave. Za prvi dan sita bila določena dva slučaja. Prvi radi uanora lastnega otroka, drugi pa radi detomora. Sodni dvor je bil sestavljen tako: Predsednik dr. Žiher, predsednik okr. sodišča; vo-tanta V. sod. svetnik dr. Lenart in dr. Juhart, drž. pravdniik dr. Grasseli. UMOR LASTNEGA OTROKA. Na zatožni klopi sedi Marija Notersberg, rojena 9. aprila 1902 v Preslani, samskega stanu, po poklicu dekla — kmetska delavka. — Ko je bite stara 4 leta je zgubite očela in ker je bila mati reva, jeibila tudi hčerka prepuščena sami sebi. Izročena je bila tujem ljudem na milost in nemilost. Tako je doraistla in z 19 leti je porodite prvega nezakonskega otroka. — Ker ji je bilo nemogoče imeti otroka v službah pri sebi, je potom sodišča dosegla, da ga je vzel k sebi njegov oče. Tako je bila rešena vseh nadlog in dela. — Dana ji je bila zopet priložnost veseljačenja. Tako je kmalu navezala ljubezensko razmer- je z Ivanom Kukovcem, hlapcem v Gajevcih. Razmerje pa ni ostalo brez posledic. Sreča ji ni bila mila. V noči od 19. na 20. februarja t. 1. je Marija Notersberg, povite krepkega otroka ženskega spote. Po porodnem procesu se je počutila popolnoma zdravo in je tudi sladko zaspala. Naslednji dan, jo obišče njen ljubimec, oče nezakonskega otroka, Kukovec. Izjavil ji je, da jo ne namerava poročiti in da pravzaprav k temu itak ni prisiljen. — Da je vplivala ita izjava zelo mučno nanjo, je razumljivo. — Pa usoda ji je isti dan namenite še nekaj grenkih ur. Prejela je tudi od svoje prijateljice iz Ptuja .neko pismo, v katerem je ista nagovarja, naj pride k njej in da ima zanjo prav lepo službo. Sestanek bi se imel vršiti dne 28. februarja 1926. Ker obtoženka niti doslej .ni mogla dobiti prave službe, ko je bila brez otroka, je minljivo, da bi ji bilo to odslej še težje. Radi tega je bila popolnoma okupana. Izjava njenega fanta in pismo je imelo tak učinek, da ji je prišlo na misel nesrečno dejanje, ki jo je privedlo na obtožno klop. — Kar se je namenila, to je tudi storite. V nedeljo dne 21. februarja olkoli 9.—10. ure je .otroka v postelji z roko zadušila. Izjavila je hladnokrvno, da ga je prijela za vraU in Stiskala do 5 minut; ko je videla, da ne diha več, ga je irz-puistila. — Mrtvo dete so domačini zagrdbli in, ker se je župniku zdelo sumljivo, se je podala komisija na licu mesta im otroka izkopala. — Šele sedaj so doznali, kaj je storite nečloveška mati. — Obtoženka je priznala pred poroto svoje dejanje, obljubila se poboljšati. Porotniki so na vprašanje: ali je kriva, da je dne 21. februarja svojega nezakonskega otroka umorila potrdili, nakar je bila Marija Notersberg obsojena na 3 leta težke ječe, s postom in temnico vsako leto dne 21. februarja. DETOMOR. Na popoldanski razpravi se je zagovarjala Marija Vošinek, rojena dne 10. avgusta 1904 leta v Medvedcih, občina Majsperg, zakonskega stanu posestnica v Hošnici št. 14, da je dne 16. aprila t. 1. rojenega otroka moškega spola spravila iz.sveta. Obtoženka se je poročite s posestnikom Antonom VoSinekom iz Ilošnice že v visoki nosečnosti. Koj tri mesece po poroki pa je porodite dečka, zdravega, izredno močne konstitucije, ki je Ob porodu tehtal 340 dkg. Akoravno sta oba zakonca do zadnjega trdila, da o kaki nosečnosti nista nič vedela. Usodnega dne je svojemu možu rekla, da je ni prav dobro in da ji naj prinese lonec, da ga znala rabiti ponoči. Mož je to storil in to noč je ostala sama v svoji sobici. Ko je porodila pravi, da je videla, da je otrok »migal«, a v tem hipu ji je postalo slabo in je zaspala. Ko se je prebudila je vzete otroka v roke in ugotovila, da ne diha več in da srce ne bije več. Ali je mati otroka umorila bodisi na en ali drogi način se ni moglo konšta tirati. Že mrtvega otroka je pograbila in ga dala v ipod posteljo spravljeni lonec. Ta lonec z otrokom vred je drugi dan na večer mož zakopal nedaleč proč od svoje hiše. Čez teden dni pa dobi tamošnja babica Frančiška Ivič poročilo, da je porodite Marija Vošinek otroka. Javila je takoj orožni šivu in izvedenci so dognali, da je otrok iznošen, celo izredno krepko razvit in sposoben za samostojno življenje in da je živel izven materinega telesa. Otrokova smrt je nastala vsled zad/ušenja, ki ga je morate mati povzročiti na ta način, da je zaprte otroku vdihanje zraka, kar pa obtoženka odločno in trdovratno tji. Zelo čudno je tudi to, da, ko so jo prijemali krči in ko ji je mož svetoval, da pokliče zdravnika, tega ni hotela in da je to odločno odklonite. Vsled tega pri porodu ni bilo nobenega človeka navzočega, akoravno jih je v hiši več. Tako je bite izbrisana vsaka 'sled. Zagovornik dr. Hojnik pobija obtožilna ■izvajanja drž. pravnika ter opravičuje obtoženko. .Sodni dvor je stavil porotnikom štiri vprašanja: 1. Ali je obtoženka kriva, da je v noči 16. aprila t. 1. umorila svojega otroka 's tem, da ga je zadušila. j 2. Ali je namenoma izvršila to dejanje. j 3. Ali je izvršila ta zločin v zmedenem sta- j n ju. 4. Ali je kriva, da je vsled malomarnosti j opustila poklicati pomoč, ki so jo v takih • slučajih potrebne porodnice. Porotniki so po daljšem posvetovanju prvo ; in drugo vprašanje enoglasno odklonili, p i- j trdili pa četrto vprašanje. Sodba je zelo mila in se glasi na 5 mese- j cev ječe z 1 postom, 1 trdim ležiščem. — Ob- j toženka se je zahvalite za milo sodbo ter z j ozirom na poletna nujna kmetska dela pro- j sila za odložitev kazni za 3 mesece, kar ji je j sodišče dovolilo. i mm Gospodarstvo. POZOR POSETNIKI LETOŠNJEGA VELESEJMA. Letos razstavi na ljubljanskem velesejmu večje število poljskih in francoskih trgovcev, ki bodo s isvoijiimii raznolistnimi proizvodi k celotni toipozantniosti letošnje razstave obilo pripomogli. Visekakor -lahko rečemo, da bo letošnji velesejem po svoji razmobarvnosti in P-o številnih linoizeim/skilh trgovcih najbolj pe-štnobojen in 'dolžnost je nas vseh, da S'i ogledamo prireditev od dne 26. junija do 5. julija. X Označevanje bivališča v carinskih dokumentih. Posamezni uvozniki in izvozniki navajajo v carinskih dokumentih pomanjkljive podatke. To se dogaja tudi v primerih, v katerih so točni podatki v lastnem interesu plačnikov to je kadar gre za pobrano 4% davčno varščino, katero je odprem iti financ-... ni upravi, da jo zaračuni v dobro iplačniku-Vsled netočnih podatkov zadržujejo carinarnice odpremo pobranih davčnih varščin do-kler nesporno ne ugolove identitete plačnikov vseh davčnih varščin. Finančna uprava prejema zaradi tega pobrane varščine precej pozno. Posledica tega je, da morajo davkoplačevalci med tem zapadle davke znova plačevati pri davčnem uradu, d asi bi bili poravnani z davčnimi varščinami, pobrani na carinarnicah. I.nt.eresejvti, ki plačujejo davčne varščine na carinarnicah, naj bi torej na carinskih dokumentih vedno točno navedli svoje bivališče. Pripominja -se, da se carinski podatki ne smejo nikdar uporabljati in uko-riščati za davčne namene, to je pri odmeri davkov. LJUBLJANSKA BORZA, v torek, 8. junija 1926. Vrednote: Merkantilina banka, Kočevje deb-100, bi. 102, zaklj. 102. Blago: Trami sortirani, fco na‘kl. .postaja 1 vag., den. 262.50, bi. 262.50, zaklj. 262.50; de-, ske po naročilu, fco nakl. post. 1 vag., den. 452.50, bi. 452.50, zaklj. 452.50; smrekovi, jelovi hlodi od 25 cm napr., feo nakl.'post- - vag., den. 180, bi. 180, zaklj. 180; koruza, teo vag. sremska postaja 1 vag., den. 143, bi. |4o. zaklj. 143;ajda domača, fco vag. slov. postaja 'A vag., den. 255, bi. 255, zaklj. 255. BORZE. Zagreb, 8. junija. Devize: Nevvvork izplačilo 56.425—56.725, London izplačilo 275.42o do 276.625, Pariz izplačilo 174.49—166.49, Praga izplačilo 167.75—168.75, ček 167.il do 168.71, Curih ček 1096.098-1100.048, Milan izplačilo 209.16—Sl0.36, Dunaj ček 800.3 eto 804.3, -Berlin izplačilo 1350—1354. Curih, 8. junija. Beograd 9.11, Ne\vyork 516.625, London 25.14, Pariz 15.25. Praga 15.31, Milan 19.16, Berlin 123, Bukarešta 2.10. Sofija 3.7425, Budapešta 0.007220. Dunaj 73. Jack London: 95 i.vio*s»R£ vrag. Ko pa sem ga spravil v posteljo, je iznova položil roke na obraz in zakril oči. Ko pa sem se obrnil, da bi odšel, sem slišal, kako je zamrmral: »Bolan sem, silno bolan.« Ko sem odšel iz kabine, me je Maud vprašujoče pogledala. Zmajal sem z glavo in rekel: »Nekaj se mu je prigodilo. Ne vem pa, kaj. Brez pomoči je in prestrašen, mislim, prvikrat v svojem življenju. Zgoditi pa se je moralo prej, preduo sem ga sunil z nožem. Ranil sem ga samo po vrhu. Vi ste morali videti, kaj se mu je prigodilo.« Ona pa je odmajala z glavo. »Ničesar nisem videla. Meni je ravno tako skrivnostno. Nenadoma me je izpustil in se opotekal od mene. Ampak kaj naj storimo? Kaj naj storimo?« »Počakajte me, prosim, da se vrnem,« sem odgovoril. Odšel sem na palubo. Louis je bil pri krmilnem kolesu. . . , »Pojdi v p red ladje, pa spat!« sem dejal in prevzel kolo. Hitro je ubogal in ostal sem sam na palubi. Kolikor mogoče tiho sem razmetal vrhna jadra, spustil zunanje sprednje jadro in glavno jadro nizdol. Nato sem se vrnil k Maudi. Položil sem prst na usta v znamenje, da naj bo tiho, in stopit v Larsenovo sobo. Bil je še vedno v isti legi, v kateri sem ga bil zapustil. Glava se mu je zibala, skoraj zvijala sempatja. »Ali morem za vas kaj storiti?« sem vprašal. lzprva mi m odgovoril, ko sem pa vprašanje ponovil, je dejal: »Ne, ne, mi je že dobro. Pusti me samega do jutri zjutraj.« Ko sem se pa okrenil, da bi odšel, sem opazil, da se mu je glava začela iznova zibati. Maiul je potrpežljivo čakala name in razveselil sem se, ko sem videl, kako kraljevsko je držala glavo in kako mirne so bile njene sijajne oči. Res mirne in gotove so bile kot njen duh. »Ali se mi zaupate za kakih šeststo milj dolgo vožnjo?« sem vprašal. »Vi mislite « je vprašala in spoznal sem, da me je prav razumela. »Da, baš to mislim,« sem odvrnil. Ne preostaja nam nič drugega kot odprt čoln.« »Zaradi mene, seveda,« je rekla. »Vi ste tukaj gotovo tako varni kot ste bili.« »Ne, nič drugega nam ne preostaja kot odprt čoln,« sem ponovil trdovratno. »Prosim, oblecite se kolikor se morete toplo in spravite v sveženj vse, karkoli želite vzeti seboj.« »In z največjo naglico,« sem še dejal, ko se je obrnila proti svoji sobi. Ladijska zalega je bila tik pod kabino; odprl sem vrata v tleh, vzel svečo, se spustil v odprtino in začel prebrskavati ladijsko zalogo. Največ sem vzel konzerv (Dalje prih.) tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, najtlnejSl In najokusnejš1 namizni kis las vlnikego kisa. Najboljša, najcenejša kolesu in šivalni stroj so edino Petelinčevi znamke O zjlErravAjTH ponudbo i TehnlCno ln higUenlCno najmoder« neje urejena ktoama -v Jugoslaviji. tasta at. la. «1- nadflropj«, Blizu Prešernovega spomenika za vodo. Gritzner, Adler, Phonix za dom, obrt ln industrijo. Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji - Tudi na obroke. * Večletna garancija. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj . PUB1EP* -r----------- na ---- a ..-.j— Josip Peteline, Ljubljana S VRTNARSKE ZADEVE * posreduje ■ | Goikovo »Vrtnarsko podjetje J m v Kranju. „ ■ Iadajstelj in odgovorni uMdnft ALEKSANDER MALI oglasi Vsaka beseda 50 para, debelo tiskano Din i —. NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor a kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Tri lepe v poslovne sobe V I nadstropju odda z novembrom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Gledališka hi. 8. Otomane najfin«$e izdelave v da-mastu 700 Din, v blagu 800—1000 Din, modroci iz najfinejše trave 250 Bin in vsa tapetniška dela najceneje Rud. Sever, Gosposvetska cesta 6. Celulozni les Mehka drva, plača najbolje Fnictus, Ljubljana. Krekov trg 10. PREMOG - CEHIH Wolfova 1 /II. - Telet. 56 : I in. ko sem končal, so se zgoraj prikazale postrežljive roke, ki so sprejele, kar sem podal kviško. Ravnala sva kolikor mogoče tiho. Vzel sem tudi nekaj odej, rokavic, oblek iz povoščenega platna, čepic in drugih takih reči. Ni bila lahka stvar, zaupati se v majhnem čolnu tako nemirnemu, viharnemu morju-, in neobhodno je bilo potrebno, da se dobro zavaruje'A zoper mraz ln močo. Mrzlično sva delala in nosila najino robo na palubo, kjer sva jo zložila sredi ladje; tako mrzlično, da je morala Maud, ki ni imela dosti moči, izmučena odnehati in sesti na stopnice. Ker pa ji to še ni dalo moči, je legla vznak na trdo palubo in iztegnila roke. Na ta način si je bila tudi moja sestra večkrat pjo-magala in tako sem vedel, da bo kmalu zopet pri moči. Vedel sem tudi, da orožje ne bi bilo napačno; stopil sem zopet v \Volf Larsenovo sobo in vzel njegovo lovsko in vojaško puško. Ogovoril sem ga, on pa ni dal odgovora, dasi se mu je glava še vedno zibala sempatja in ni spal. »Z Begom, Lucifer,« sem šepnil sam pri setu, ho sem narahlo zaprl vrata. Tudi streliva sem si moral dobiti; to je bilo M lahko, dasi sem moral zavoljo tega stopiti na med-krovne stopnice. Tam so bili lovci zložili zaboje s strelivom katere so jemali seboj v čelne; komaj dva koraka oddaljen od šumnih gostovalcev sem \/.ei < \