ist 33. LI. « r- I N/ I pač vidno, da se se ta vladni argument ne more zrna- državi. Vsi nosimo jednaka bremena, zatorej pa tudi nam trati niti resnim, ker se ga vlada sama ne drži. Jako osoden je pa drugi argument, ki govori o pri-posedovanih pravicah. Ta argument nam dokazuje, da je vlada že popolnoma se postavila na stališče nemške stranke. Tudi ta argument ni utemeljen v 19. členu osnovnih zakonov, ki glede na jezikovne pravice ne pozna nobenih že pridobljenih pravic. V nasprotji je pa tudi že z razsodbami državnega sodišča, katero je v nekaterih slučajih že razsodilo, da se ima v šolah rabiti drugi učni jezik. vsem gredo jednake pravice. Sicer se pa Slovenci v Ljubljani dvojezičnih napisov ne bodemo branili, ako jih bo- demo videli v Celovci, Gorici in Trstu; ako pa vlada ne bode gledala, da se nam v teh mestih prizna jednako-pravnost, pa tudi od nas ne more zahtevati, da bi morali našim Nemcem na ljubo gledati nemške ulične napise. Politični pregled. kakor se je poprej rabil dolgo vrsto let. Sploh bi bila Štirinajstletnica vlade grofa Taaffeja. Te dni vsa ustava nezmisel, ko bi gledali na take priposedovane je minolo 14 let, kar je grof Taaffe prevzel ministersko pred- pravice, vsaj bi se niti izvajati ne dala. V navadnem življenji se pač govori o priposedovanih pravicah, ali to se sedništvo. Od ministrov, so bili v prvem njegovem mini- sterstvu, ministruje sedaj še jedino poljedelski minister grof , 1 v 1. 1 . 1 . . Falkenhayn, vsi drud ministri so se že zamenjali. To menjanje opira na to, da jih državljanski zakonik priznava, ustava ^^^^^ ^^ ^^^ ^ ^ menjanjem vladne politike. Ko- pa tacih pravic ne pozna in se zatorej nanje ni sklicevati üko se je vlada oddaljila že od tiste svoje politike, katere se v stvareh, ki se imajo vrejati v zmislu ustave. Mi Slovani se moramo z vso odločnostjo upirati takemu tolmačenju. To je jeden najnevarnejših argumentov, ki se uporablja proti nam. To je tista narodna posest, na katero se sklicujejo tako radi koroški ali pa šta- držala, ko je finančni minister zatrjeval, da se vlada hoče opirati na desnico. Sprva je vlada bila narodno jednakopravnost in deželno avtonomijo zapisala na svoj program. Koliko je še dandanes ostalo od tega programa. Kako je z narodno jedna- kopravnostjo, pouči nas hitro pogled na Koroško, v Trst ali Istro. Vlada se pa ravno tako centralistično, kakor se je pod vladnih glasil posnemamo, da grof Tudi se ne bode tru- 1 jarski Nemci proti nam. če bodemo pustili, da se bode Auerspergovo vlado, v jezikovnih stvareh govorilo o priposedovanih pravicah potem bodo vedno Nemci nam s tem argumentom delali vse mogoče ovire. Kjer bodemo zahtevali jednakopravnosti • 4 v šoli ali uradu, reklo se nam bode, da so Nemci pripo- sedovali pravico do nemškega uradovanja, do nemške šole. nijo, da bi ne bilo v Brnu treba napraviti dvojezičnih napisov Takih priposedovanih pravic pa imajo Nemci brez šte- po ulicah. Izgovarjajo se s tem, da v Brnu sploh ni nobenih napisov od občine. Tablice na hišah, ki^so seveda jedino nemške in je na njih naznačeno ime ulice in hišna številka, so lastnina dotičnih gospodarjev. Nekatere ulice imajo pač na- Taaffe nikakor še ne misli odstopiti, dil s sestavo nove trdne večine. Vladal bode z večino od dne do. dne. Sedaj bode skušal pritegniti to stranko, sedaj ono na svojo stran. Nemci se z vso silo bra- Ulični napisi v Brnu. vila, ker so stoletja imeli neke predpravice v naši državi. Ker se pa avstrijski Slovenci ne mislimo in tudi ne moremo zadovoljiti s tem," kar že imamo, temveč se pise, katere je pa napravilo strelsko društvo, ko je bil prišel hočemo poganjati za popolno narodno jednakopravnost v cesar v Brno. Ti napisi so napravljeni z občinsko pomočjo, kajti občina je strelskemu društvu dala primerno podporo, da jih je napravilo. Nemci pa vendar trdijo, da so ti napisi zasebna last strelskega društva. Ravno tako, kakor je to društvo, tudi lahko kako češko društvo napravi češke napise. Mestna šoli, uradih in javnem življenji, tudi ne moremo v tem oziru priznati nobenih priposedovanih pravic. Po našem mnenji je krivica krivica naj se je trpela še toliko sto- letij Taka krivica so vse tiste nemške predpravice, ka- oblast se ne bode branila, če bodo pustili nemški hišni po- terih se še dandanes tako drže. Taaffejeva vlada nikdar sestniki, ki seveda lahko zasebniku zabranijo na njih hišah 1 ni bila posebno prijazna Slovanom. Če tudi ne tako očitno kakor prejšnja, vendar je povsod skrbno varovala predpravice nemštva. Lani se je bila z levičarji sporazumela o nekakem programu, v katerem se tudi govori o varstvu narodne posesti in sedaj se pa govori v odločbi praškega namestništva o priposedovanih nemških pravicah. Tukaj je stvar, proti kateri se moramo mi Slovani vzajemno delati kakeršne koli napise. Vlada po mnenji brnskih Nemcev tudi ne more siliti mesta, da napravi napise ulic. tega se vidi, da je do tega še precej dolga pot, predno glavno mesto Brno dobi dvojezične napise ulic, po veČini češke dežele. Bosna in Hercegovina Grof Kailay potuj da ga ä po pa to, premljita ogerski poljedelski minister in pa hrvaški Bosni in Hercegovini in ogleduje deželo. Pomenljivo je Posebno lepo so jih vsprejeli v Sarajevu, kjer jim na- hraniti. Poprej ne smemo jenjati, da vlada popusti tisto domišljeno narodno posest, tisto domišljeno priposedanje Bosenski vladni ban. čelnik deželne vlade general baron Appel priredil lep banket pri katerem je bilo več napitnic. Ogledali so si tudi že Mostar list n pravic narodnem oziru ne smemo pripustiti veljati Bosnische Post*' posebno prisrčno zdravlja došle goste iz pokraj po ki nobenim drugim načelom, kakor načelom ustave. Zastran uličnih napisov se pa hočemo tudi trdno tega držati, da se imajo povsod uravnati v zmislu narodne jednakopravnosti, ali naj se pa stvar prepusti občinam, da jo urede so po naravi in zgodovini tesno zvezane z Bosno. Oger je pripravil okupacijo Bosne m vsega tega skle- zopet Oger je to deželo tako lepo uredil. Iz a pamo, da je to potovanje v nekaki zvezi z bodočim urejenjem razmer v Bosni in Hercegovini, priklopiti Hrvaški ali pa Ogerski Morda mislijo ti dve deželi Prvo po svoji volji. Jednako ravnilo pa mora veljati povsod, se hrvaška deželna avtonomij se ne bilo želeti, če tudi Močnejša Hrvaška Mi ne zahtevamo nobene prednosti, pa tudi nemščini ne-čemo prepustiti nobene prednosti, ker to bi se reklo priznavati jo nekako za državni jezik in nekako priznavati ze sama na sebi bila močno protivesje proti madjarskemu ž in Srbi mej seboj preveč ne ravsali nemško prvenstvo J ki vplivu, če bi se Hrvatj in kavsali. Zagrebški mestni zbor. V Zagrebu se opozicija pa ni nikakor opravičeno v naši ne udeležuje sej mestnega zastopa, ker župan neče dopustiti da bi se prečitala interpelacija, ki se tiße policije. Opozicija ob začetku šolskega leta 104, koncem šolskega leta pa misli, da je s tem prikrajsaoa v svojih pravicah. Sedaj mestni io2 frekventanta. zbor ne more rešiti stvarij, za katere je treba dvetretjinske ve- Vršila so se mej vladno stranko in opozicijo pogajanja, poslednja vstopila v zbor, ali niso imela nobenega vspeha. čine. Za ustanovitve šole so različni lokalni faktorji kar najradodarneje obljubili in odmenili doneskov za podporo Sedaj se mislijo nekatera dela izvršiti brez dovoljenja mestnega ubožnih Učencev. Slavni deželni odbor in slavna kranjska da zbora, mestni zbor jih pa potrdi, ko deželni zbor premeni mestni statut tako, da se bodo vse stvari smele rešiti z na-vadno veČino. Ogerski ministerski predsednik potoval je te dni v trgovinska in obrtna zbornica določujeta v ta namen leto za letom izdatne vsote, slavna mestna občina ljubljanska je ustanovila za obe strokovni šoli (za lesni obrt in za Išl cesarju 5 da dobi dovoljenje, da deželnemu zboru predloži umetno vezenje) pet ^Frančišek Josipovih ustanov" vladno predlogo o uvedenji civilnega zakona na Ogerskem. 50 gld. na leto, in slavna kranjska hranilnica Srbija Preiskovalni odsek glede ministerske zatožbe po v svoji veliki skupščini dne 22. maja 1890. leta napravila za oba zavoda 16 ustanov po 50 gld. ria leto, ki se v spomin poroke presvetle gospe nadvojvodinje Marije Valerije za bilo več radikalcev zato, da se zatožba opusti, a večina je skle- vse čase imenujejo „Marije Valerije ustanove", nila, da se tožijo. Posebno večina je odločno zahtevala, da se toži so rečeni faktorji izplačali je s svojim delom gotov. Poročilo predložil je že skupščini. Te dni je prišla v skupščini vsa zatožba na vrsto. Odsek je predlagal, da je vse bivše ministre postaviti pred sodišče. Sicer Kibarac, bivši minister notranjih rečij, ki je kot tak postopal jako oblastno in krivično. Da skupščina potrdi zatožbo pred sodiščem, je bilo nedvomno. Nemčija Dne t m. bil je v Frankobrodu shod 1000 gld vseh nemških finančnih ministrov. Nemška vlada je ta shod sklicala, da bi se ministri dogovorili, kako bi bilo moč zopet urediti slabe finančne razmere nemških držav. Piuski finančni minister Miqutl je izdelal načrt, po katerem bi .se razmere zboljšale. Načrtu je podlaga kakor ob sebi umevno povišanje davkov. V vsem so sklepi posvetovanj ostali tajni. ustanove tako-le: Kranjski deželni odbor...... Kranjska trgovinska in obrtniška zbornica Ljubljansko mesto ........ 150 ....... 400 630 TJ n Kranjska hranilnica skupaj . 2180 gld. Podpore so znašale od 20 do 80 gld. na leto. Usta Rusija in Italija. Kazni listi zadnji se na] mnogo ugibajo in pišejo o gospodarski zvezi, bila sklenila mej Eusijo in Italijo Ta zveza je iz političnih cas prav jjove so bile učencem podeljene za vso učno dobo. ozirov neverojetna, iz gospodarskih pa verojetna in mogoča. Poleg teh zneskov je dovolilo c. kr. ministerstvo za uk bogočastje za minulo šolsko leto vsoto 100 gld., Da bi bila namreč Italija brez vednosti svojih zaveznic Nem- katero je ravnateljstvo porabilo za hipne podpore pridnim Čije in Avstrije storila ta korak ni lahko verjeti in da bi bila jj^ vrednim učencem. Eusija kot prijateljica Francije sklenila z Italijo z neprijateljico Francije zvezo to istotako ne, pač pa je zveza iz zgolj go- A Navzlic tem izdatnim pomočkom so mnogi učenci spodarskih interesov prav mogoča. Italija ima namreč vec zaradi slabega gmotnega razmerja le iz težka ustrezali izdelkov in pridelkov, katerih Eusija potrobuje in nasprotno svoji nalogi. Učenci prihajajo malone brez izjem iz naj in z gospodarsko zvezo mej obema državama. se pa pričela žvahna trgovina Anglija. Premogarji še vedno štrajkajo. Mir se ni v Si kalil. kajti premogarji so izjavili, da ne bo neredov, ako ubožnejših slojev prebivalstva, tako da roditelji po navadi nikakor ne morejo podpirati svojega sinu. Oziraje se na te okolnosti, sklenil je strokovno-šolski odbor oživotvoriti 1 se vlada ne bo postavila popolnoma na stran lastnikov pre- podporno društvo, čegar naloga bi bila, podpirati ubožne mogokopov. Pogajanja mej delavci in gospodarji bila so dosedaj nravne in vredne učence, kupuje jim šolske potrebščine, brezuspešna. Premog se je zadnji čas zelo podražil, pri čemer gotovo močno trpi industrija. Ce delavci vstrajajo, morali bodo gospodarji odjenjati, kajti pol milijona delavcev, kolikor jih sedaj štrajka, paČ Egipet. — ni mogoče nadomestiti z drugimi. Podkralj se je vrnil iz Carigrada toda ne z uspehom, katerega je želel. Glede samostojnosti kot egiptovski kedive ostalo je namreč vse pri starem. Vsled tega neuspeha je kedive nevoljen zdaj nad ministri, češ ti so ga pregovorili, da je naredil to zastonj pot v Carigrad. Kakor poročajo listi, dalo bode vsled tega nesporazumljenja ministerstvo ostavko. O kediveju se pa poroča, da se je odločil za vsako ceno otresti se nadgospodarstva Anglije in sultana, kar seveda ne bo mirnim potom Šlo. odkazuje jim prosto hrano in podpiraje jih v bolezni Dotični načrt pravil je odobrila deželna vlada dne julija 1892. leta, štev. 7149; občni zbor pa je dne 19 decembra 1892. leta izvolil odbor. V tem so ti-le člani Ces. svetnik Ivan Murnik, načelnik ravnatelj strokovnih šol Ivan Šubic, načelnikov namestnik ..........'"""'"V""::...............^^ revizorja sta bila izvoljena p. n. gosp i UDrinija. vikanj Andrej Kalan in tapetnik Anton Obreza strokovna učiteljica Marija Hlavka, tajnica, strokovni učitelj Julij Springer, blagajnik, realčni profesor Ivan Gnjezda in C. in kr. dvorni založnik Ivan Mathian, odbornika. Za revizorja sta bila izvoljena p. n. gospoda stolni Čeravno hoče društvo šele s početkom prihodnjega kr. obrtna strokovna šola za lesno indu- šolskega leta razviti pravo svojo delavnost, zglasilo se stri j O v Ljubljani (Konec.) Javno šolo je obiskovalo začetkom šolskega leta 33 je vender že znamenito število članov. Slavna kranjska hranilnica, vedno pripravljena, kjer treba lajšati gorje in potrebo, podarila je društvu 45 gld., kot ustanovniki pa in koncem šolskega leta pa 47 učencev, risarsko šolo pa so mu pristopili z zneski po 15 gld * Slavna plinovska družba, ospod Ivan Oblak, kapelan mestne župnije dajati živini. Pomladi g dr hitro M Ivan Murnik onobili dobili le malo listja, in ko ski svetnik J) » JI » J) Viktor Ptohrman, trgovec, Albert Samassa, c. kr. dvor Fr. Ks. Souvan,. veletržec, Viljem Treo, arhitekt, Gvidon Pomladi je namr vanje visocih dr zvonar. zato so najbolj grmi hama". Zesehko, glavni zastopnik n Gres- parobkov Listje, tudi je tedaj oplenili zelenja, drevju najbolj potrebno listje za uspe- is je seveda listje težko nabirati, potem prisekan les in pa poganjki ki slana jeseni pada z drevja, ko je padla prva ? pa ni za krmo. Dobr Potem je več gospodov darovalo listjem, katerega posušimo Več učencev je dobivalo tudi hrano v ljudski in dijaški kuhinji .in pri zasebnikih. manjše zneske, ali detelje Naj v o so se pa obnesli poskusi z Tako listje ni slabše od sena edilnih snovij ima akacije Ravnateljstvo v izvestju izreka najtoplejšo zahvalo. je živina rada in je bolje listj kakor To listj vsem podpornikom ima jako veliko listja in je Zaradi tega se priporoča neobdelana £j emlja zasade z akacijami Obrtnijske raznoterosti. mnogo krme za živino sveža detelja. Akacija vsakovrstna živina rada je. da se suha mesta, obronki in tem pridobimo Stare barve ali lak vrat in podobnih stv praviš s hišne oprave oken Ko si stvari z milom namazal ako jih namažeš s kotranovim milom Samo to je neprijetno, da je to drevo trnjevo in je torej težavno listje obirati. Neka vrsta akacij pa nima trnja in bi torej bilo počakaj jeden dan, potem se poskusiti ko barva ali lak da rad odpraviti z gorko vodo. Tudi nati Dobr lug se lahko rabi v ta namen Če pa vse to ne pomaga se je pa priporoča 2 dela amonijaka in 1 del terpentinovega olja. v vinograde To se dobro zmeša in s tem 'namažejo' doticne st\ se pri nas obnesla. krma je tudi listje vinske trte, ali dosedaj po trgatvi spustili ovce še malo kmetovalcev ki Cez nekoliko časa pa barvo lahko odrgneš s tuljami ali hodničnim Müntz misli predivom, ne da bi se kaj les poškodoval t Kako se pere volneno blago? Vzemi 3 funte listja kakor da pojedo listje, če tudi to trtam ne škoduje, da se na hektarju vinograda da dobiti toliko na jednakem prostoru jedenkrat trave 25 funtov vode Ne rabi j belo in 2 funta salmijakov mila to dobro zmešaj se nakosil. Na Francoskem lepo spravilo, toliko odleglo kakor 40 milijonov centov perje vinskih trt, ko volneno blago se v tem lepo opere, postane lepo sena. Tudi pri nas bi bilo dobro, da se v letih v katerih tudi zgubi veplo ako bilo se rado na modro barva * * I barvanji ovire. v Čiščenje krtač. temveč vzemi mrzlo vodo veplano. Tako blago je malo krme, porabilo za krmo perje vinske trte sieer se pa ^zveplo dela pri takem • • Sicer s suhimi otrobi. Ako -- " Krtače naj se ne snažijo z vodo ceniti redilnost v nekaterih krajih po Slovenskem že znajo drevesnega listja. Tako po nekod na že moraš krtačo očistiti z vodo,' Goi'^^^jskem obsekujejo drevje in zbirajo zelene veje v kajti gorkaj omečij ščetine. Krtača se nikdar ne poklada drugače, kakor na ščetine da naj butar kater lepo manj prahu. Posebno naber rabil krtačo za mokro čiščenje, jo ovcam in kozam posuše in jih po zimi pokladajo položi na ščetine, ker sicer se spridi vsled vlažnosti krtačile Najboljši je jesenovje, slabši pa hrast gaber ali javor. Tudi necepljene češnje so za to dobre J bode že leseno ali koščeno ali teh bode dandanes že malo čista Cistenje steklenih če stvarij Okna bodo se popolnoma Steklene posode umivajo s koprivami, katere pomakamo v dežnico. P^^^šičem sekajo brstove veje in jih radi jedo. nekaterih krajih pa ki osmučejo, ter listje kuhajo je bolj v katerih je bilo kako olje ali tolšča naj- umijes z lugom iz bukovega pepela. Steklenice, v katerih pomiješ s premogovim pe- posode za zlate ribice, na katerih umiješ z razredčeno je bilo vino, pivo ali kis najbolj pelom. Steklenice za vodo Kmetijske raznoterosti. so se naredili robovi od apna, najbolj solno kislino ali pa z močnim jesihom. Prevažanje krme. Trgovinsko ministerstv pozvalo železniške uprav 1 da je bilo \ I dovolijo ugodnejše tarife za prevažanje krme. Zeleznične uprave so temu ustregle ^^LKmetüstvo. {«^Sjl dotične olajšave že priobčile so se kr državnih južnoželezniške družbe ravnateljstvo avstrijskih Listje 10 kr. za vagon in kilometer, poslednj dunajsko-pottendorfski železnici. m ß dovolilo postavko avstrijskih progah Češka severna železnica. Živinska krma. dokazal se tiče p rastline J obširnimi preiskavami je Francoz da je drevesno listje dobra krma Ch Girard in avstroogersko državnoželezniška so pa dovolili postavko 13 kr. za voz in kilometer progi in 15 kr. na lokalnih železnicah za živino. Kar družba glavni topliški, bušteradski na v v I • ceski zapadni, avstrij edilnih snovij listje presega skoro vse krmske 13 kr železnici in na sevevernonemških železnicah ) katere pridelujemo ^----voc Äiiuöne ill. na čeških komercijalnih železnicah in na železnici Ce pokladamo listje, to ni- košičkaboguminski 15 kr. Kar se tiče predmetov, za katere se Na utjiško- severnozapadni računa postavka železnici kakor ne škoduje živini ) tudi mleka krave nimajo zaradi je dovolilo polajšanje je omeniti da tega dosti manj in ni slabše. Le prav mlado listje je vini nekoliko škodljivo, ali tega pa tudi zares ne državne železnice dovolile ponižanje le za krmo se C. kr. avstrijske kaže vane železnice pa tudi za steljo, gnojila pod klasifikaeij druge imeno 5, blasrni tarifnega dela za krmska semena. Tudi" je se omeniti, da so češke komercijalnc železriice bušteradska, apadna in c. kr. državne železnice- določile najnižjo e južna železnica dovolila postavko O'l kr. v VI ceska Da je z pelj splošne vojaške dolžnosti v Av tarifo 4 gld. in da striji postala Granica po eni strani res nekako odveč od 100 kilogramov kilometra za tako petdesetodstotni dovoljeval bode l(znic< do konca t. m konca oktobra dopust od normalne tarife dolgo da • v • visji, potem ni se človek mislil hoteli pi vsem tem višja vojaška upi bi pa vendar dvakrat reči, da bi i ' * tega še z časom ne petdesetodstotni popust; Tudi niso vse že- obžalovala. Avstrija ima pač res svoj stalni utrjevalni jednako dolgo znižale, tarifov; Nekatere so jo znižale jaški tabor v Bruku ob druge do konca septembra, nekatere pa do Da se pa dovoli to ponižanje, mora se prinesti kumulativni naročni list, katerega- mora izpolniti občina lem Litavi. a to je naprava ma Vojaška granica pa se je smela nazivati ogromni vtrjeni tabor, in koliko ona dala za ^asa sile iz vež To kraj katero se krmo naroča in potrditi dotično okrajno glavarstvo, banega moštva, vemo oni, ki pomnimo leto 1848 in 1849 ponižanje ima namreč namreč le namen pomoči, da v katerih je pomanjkanj morejo Eno pa se temu nasproti mor krme katerih ni tacega pomanjkanja. Ponižanj dobiti jo iz kraj v namreč: Kulturnemu vrši potom povra vendar razv.oju vojaška vzeti v poštev «ila in se torej mora voznemu listu pridejati naročni list upr da s Gr 1 vsa domača (kakor sem že enkrat posredno omenil, in gospodarstvena opravila morale zvrševati le ženske in Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičnik. (Dalje.) « Sledimo še dalje propadu Karlovca! — _ « Leta 1873. prenehala ali razdrta je bila vojaška otroci), nikakor ni ugajala, in to je bil gotovo tudi eden glavnih nagibo\^, da se je odpravila. » Leta 1874. je pa Karlovec prenehal biti še trdnjava Trd ki je J kar mu tudi nikakor ni bilo v materijalno korist, njavski poveljnik mu je bil navadno kak general, kakor se samo po sebi ume, imel pod svojim povelj- več podrejenega častništva, in tudi moštva za utrdbe stvom bila primeroma Granica, ne vem dobro, ali vsi regimenti hkrati 1 ali posamezni. Toliko mi je znano, da je slunjski regiment bil razdrt imenovanega leta; Karlovec je tedaj prenehal biti njegov glavni stan (Stabsort), kar mu je bilo pač regimentu pripadalo era- (Fortifikationsmannschaft). Posadka je zelo velika, ker je imela poleg- slurijskega polkovega po-veljništva še najmanj po en celi regiment pehote, zraven pa tu in v bližnji okolici po tri baterije topništva kot J garnizijo. Baterije so baje še vedno tu in v okolici na- / po moci na več strani v škodo. Kar 9 ričnih poslopij v Karlovci, porabila so se v druge vojaške namene; kar pa jih je bilo po Granici, (in teh ni bilo malo), prepustila jih je uprava nekoliko občinam v last deloma zastonj, deloma pa proti zmerni odškodnini; nekaj pa jih je prodala tudi v privatne roke. Da ni stržila za stanjene; tudi pehote je še vedno precej, kar zravnava materijalne zgube Karlovca. Nekoliko je odško-dovano mesto tudi s tem, da se nahaja (menda od leta 1880.) tu tudi kadetska šola, ki ima za poveljnika ma- jorja. 11 častnikov kot učitelje, kakih 20 mož za postrežbo in okoli 135 gojencev. Vendar pa pri vsem tem vlada po mestu nekaka otožna, dolgočasna praznota in to velikanskih svot, navedem v dokaz da je bila histo- rično znamenita graščina Cetin (nekdanja tvdnjava) prodana za nekako 1500 gld. Kar zadeva odpravo Granice, naj navedem, ker sem tihota, po ulicah je videti o navadnih dneh le malo ljudij, kakor bi bila večina prebivalstva izmrla. Mnogo škoduje Karlovcu tudi to, ker je sosedni Ogulin postal sedež deželnega sodišča (Gerichtshof) in zraven še mnogih drugih oblastnij, (o čimur hočem nekoliko več govoriti, ko me moj pot pripelje mimo imenovanega kraja.) Svet se pa ravno pri reči, še to, da so pogajanja za to trajala dolga klanja še dandanes navadi, kakor jo je nekdaj imel leta. Zlasti veliko si je za to prizadeval neki dr. Ignacij in Brlič 1892.) ki je bil (kakor je pisal « Slovenec a 1892. št. 87.) za časa njegovega življenja eden najbolj Karlovec pa propada. ta je: kjer se nastani več odličnega prebivalstva tudi še drugi za njim. In tako Ogulin narašča. tišče ubogi zaslužnih mož hrvaškega naroda in je deloval skoi (Dalje sledi.) od i * preroda hrvaškega političnega življenja neumorno, pa tudi t » neustrašeno "za svoj rod. več pa se je za to trudil « fijegov brat Andr. Torkvat, ki je bil posebno leta 1848. kot eden najvernejših privržencev bana Jelačiča. On bil Poučni in zabavni drobiž. E. E. Barnard v • 1 • zivlj E. E. Baroarda, kateri je je že leta 1861. odpeljal v tej zadevi veliko deputacijo zasledil peto Jupitrovo luno in katerega je vsled tega Yander krajišnikov pred samega cesarja na Dunaj. Dr. Ign. Brlič pa je bil (menda 1. 1870.) z velikim domoljubom Matijo Ivičem peljal zopet iz enacega namena veliko deputacijo « , f __ pred presvitlega cesarja v Eeko, kjer se je vladar ravno daljegledom takrat nahajal. biltovo vseučilišče v Nashvillu . imenovalo častaim doktorjem, poročajo časopisi nekatere zanimive podrobnosti. Kot neučen bil deček je našel posla v fotografični galeriji. Po dnevu pri delu, po noči je pa po navadi splezal na streho z opazoval nebo Kmalu potem Vanderbiltovem vseučilišči bil dijak na se je bavil z zvezdoznanstvom (Mislim, da se prav spominjam da je za odpravo praktično in teoretično, kajti dovolili so mu zahajati na zvezdarno Granice govoril o nekej priliki toplo besedo tudi celo naš rajni dr. Lovro Toman.) Tukaj je zasledil več kometov vsled tega njegovo ime znano postalo. Poklicali so ga v Lickovo zvezdarno, kjer je izvršil mnogo jako važnih zvezdoznanskih preiskovanj in mej Dašel peto Jupiterjevo luno in se bode tako ime nje- Za javno življenje se je manj brigal kakor Zwerger, ali v nje drugim govo imenovalo poleg Galilejevega. 500letnica prve javne šole na Angleškem dni se je slavila petstoletnica minchesterskega kolegija najstaršo angleško šolo je ustanovil državni kancelar in chesterski škof Viljem of Wikeham. Te To min- govi škofiji je bilo njegovo delovanje tem vspešneje. Posebno je skrbel za dobro odgojo duhovniške mladeži. Znan je bil tudi kot dober bogoslovski pisatelj. Dr. Zwerger je škofoval od 1867 dr. Binder pa od 1873 leta Umrli. Dne 29. julija je umrl angleški zvezdoznanec je znan posebno po svojem zanimivem popisu zna- Smarna, ondotni V Železnikih je pretekli torek, praznik Velikega učitelj Levičnik Jos. obhajal natihoma Bro^ menitih solnčnih mrakov s v o j o petdesetletnico kot farni organist Mi imenovanemu 17 in 18. stoletja V Valen gospodu na tem redkem dogodku čestitamo tem bolj od srca, siennesu je umrl inženir Peslin v 50 letu izveden v grajenju kanalov Bil je posebno ker je letos v ze enoinštirideseto leto, odkar on z res hvale- Dne Popo reg rek za plovbo vrednim trudom in nesebično obdeluje v našem listu avgusta je umrl v Peterburgu admiral Vasilij Ivanovič v 65 letu Bil načelnik ruske vojne ladijodelni naših ko polje tako lepo m Petdesetletnica Rosegerjeva. Koncem julija je slavi^ irljivo, da ga smemo šteti v prve vrste sotrudnikov. Kedor tega ne veruje, naj pogleda naše letnike od 11. 1852 — 1893. Zahvalno mu to raj zakličemo: SVOJO petdesetletnico Njegovi častitelji da si lani štajarski pesnik in pisatelj Eoseger mu poklonili pri tej priliki 15.000 gld Na mnoga leta Družba kupi hišo v Gradci, v kateri bode preživel stara leta darove Slavno Cirila in Metoda je prejela nastopne uredništvo „Slovenskega Naroda je izročilo 868 kron, nabranih od dne 29 zanih v 121 28 Trst Št. Jernej 21, Ljublj 100, Ljublj 51 Kostanje prv % -"^S^^^Iiä^l^'tf ............i""TMVM7/,......„„M....................ä posamezne I j............\ ^^^^^ 1 i bO, Zagorje Rojstni dan Nj. Veličanstva presv. cesarja praz-noval se je danes kakor po celi širni Avstriji tudi v Ljubljani najslovesneje. V predvečer bil je po mestu veliki mirozov vo- Posamezniki jaške godbe, deželni predsednik gospod baron Hein pa je dal « p slavnostni souper h kateremu je povabil civilne, duhovske in . vojaške dostojanstvenike. Danes v jutro ob peti uri bila je po ij d^iJorovnica mestu budnica, prirejena od vojaške godbe, ob 8. uri bila je ^ v Zvezdi običajna vojaška parada s sv. mašo, ob 10. uri je pa služil v stolni cerkvi premilostni g. knezoškof pontifikalno . oo sv. mašo, katere so se udeležili vsi civilni dostojanstveniki ter a . - ia mnogo pobožnega občinstva. Po sv. maši poklonili so se za- ^ stopi raznih korporacij g. deželnemu predsedniku proseč ga da , izroči najskreneje in najudaneje čestitke Nj. Veličanstvu pre- ^^^^ ^f) ^^ svetlemu cesarju ob njegovem 63. rojstnem dnevu. I Jt , ^ ^ku • 1 • TT L, . ^ bentjakobsko-Trnovska - Zlato maso obhajal je na Vehki Šmaren v tukaj- poslala S^O crU snji stolnici prav slovesno preč. g. prošt dr. L Klofutar. ^^ darovane - t Fran Gestrin. Na slovstvenem obzorji slovenskem viteljica. Lep vtrnila se je zopet prav dična zvezda. Umrl je dne 15. t. m. odlikujejo tudi v Ljubljani po daljšem bolehanji gimnazijski suplent, c. in kr. Slovenke rez. častnik in hišni posestnik g. Fr Gestrin, odlični pesnik gospa Josipina m pisatelj slovenski v mladeniški dobi, star še-le 27 let. Po- viteljine in 114 gld kojnik je vzbujal v slovenskem narodu najlepše nade in to nam je izročila prav opravičeno, kajti obogatil je že dosedaj slov. slovstvo s 100 gld. pokrovitelj prav lepimi proizvodi in to v vezani in nevezani besedi. Svoje viteljino so pesni raztresene po raznih listih zbral je pred nedavnim časom stopa kot četrta v lepo zbirko, ki je izšla v Hribarjevi tiskarni v Celji. Nje- peterske domoljubkinj govi pripovedni spisi, prijavljeni kakor večina njegovih pesnij, skimi: poslale v „Ljublj. Zvonu", čitajo se lepo. Pa ne samo kot pesnik in pokroviteljico, pripovedovalec bil je dični Gestrin delaven, ampak tudi kot Čč. gg. goriški prestavljavec bil je jako marljiv. Vešč ruskega in češkega je- tržeč v Postojii zika preložil je obilo povestij, posebno pa dramatičnih del na nice Zatičina-Višnja slovenski jezik Sicer bil je Gestrin blag značaj, preprijeten slal kot podružničen družabnik, dober prijatelj ter vnet rodoljub. Svoje imetje okrog družnico nam 2O.000 gld. je blagi pokojnik z neko majhno izjemo volil slov. krone so pa podpornemu pisateljskemu društvu, s čimer je še posebno po- Nežika Pitanic kazal Ij^ubezen do svojega naroda, ki mu v prerani grob hva- Eajmund, Mahorčič lezno khce: Bodi Ti lahka zemlja domača! Gerbec, Batistig - Dva škofa umrla na jeden dan. V ponedeljek je 1 Kr. Marij zatisnil oči v Gradci knezoškof dr. Janez Zwerger v 70. letu. po 2 Kr Pokojnik je bil rodom južni Tirolec in jako goreč za sv. cer- kavarni Dolenčevi kev m sicer jako prijazen, pa tudi odločen mož Mnogo je 17 kr., vesela deloval v javnem življenju neustrašen braneč pravico katoliške žani 12 Kr T ^W^tn je pa ta dan umrl v 71. letu Zupančič, nam s^ol dr. Binder. Pokojnik je bil tudi vnet za svojo cerkev, niškem okraji, maja do 12. julija in izka-a posamezne kraje, odnosno darovalce se imenovane prve krone razdele tako-le : 157 številki Ljublj Mally 20 Zagf rjan 10 9 Trst 1 i. t. d. Vrhnika 31 Zagorjan-Auer, desetorica Krško 24 i. t. d. gostilna Lloyd, Žužemperk 1 dr 44 Brežice 46 11, Črnomelj 36, Zatičina 35, Iv. Božič 10, Urek 12, gospa Vršeč v Sevnici 40, Št. Jurij 24*30, Sava Kamnik 25 30 posamezniki 6 30, Ptuj 43, Eibnica 40 101 Litija 68 35, Cerklje 18, posamezniki 8, Kranj 101 Dunaj 20, Selce 10, Vrhnika 50, Kranj 10 Železniki 26, Lož 15 Šmartno Novo Mesto 109 10, Ljublj Kranjska ana 10, Forte (Nordpol) 55, drugoletniki 10, i. t. d , i. t, d. Celje 20, Ploj 16, i. t Celje 100, Metlika 30, Krisper 20, Li-. I Kar Brežice, 8 Slovenija 20.36, Narodna go Loka 207, Kamnik 27, St. Pavel 40 i. t ženska podružnica v Ljubljani nam je 89 kr. t znesek veselice dne 18. rožnika e krone^ z željo, da se vpiše trikrat kot pokro-^zgled požrtvovalnega domoljubja, v katerem se postojinske, tržaške in vedno delavne litijske poslala pokro- udnine, za tržaško žensko podružnica gospa Ljudmila Mankoč 170 gld., in sicer in 70 gld. udnine in uže četrto pokro-poslale litijske in šmartinske Slovenke, katere za- Za postojinsko žensko podružnico nam Kraigher 214 gld., in cicer 100 gld pokrovitelj g. Ivana Knaflič. In tudi sent v Ljubljani ne zaostajajo za Šentjakob so 100 gld., da se vpiše njih podružni za Pokrovitelji z zneskom 200 kron so poslali bogoslo 1892/93 Jurca vele- in Novomeški samci i« Gora-Št Predsednik podru Vid, g. notar Pirnat nam donesek 100 gld po Za tžansko po je poslala g. Mici Mahorčičeva 97 gld darovali v Sežani Franj ; prve Gulič, Nežika Štolfa, Zinka Sirca, Mici Mahorčičeva, Kosovel Kante, Kanobl, Dettoni, Hren, Mankoc, dr. Eibaf, Leban, rodoljub, idealist, narodna žena, po- tertag. Prcgl, Pavlina, Eesman, Hrašovec: de d puščica v gostilni Jožefa Štolfa gld 40 kr v gld. 65 kr., pri družini Mahorčičevi 6 gld družba v Divači 14 Kr., vesela dražba v Se Prvomestnik litijske podružnice Jernej je poslal 90 gld Društvo učiteljev v kam je pristopilo družbi kot pokrovitelj, doplačalo je f I ^ F namreč 66 gld. k lani v ta namen poslanim 34 gld. "V Si- žrtvovalnosti domoljubkinje z rodoljubci, stan s stanom, kraj s šenska podružnica nam je izročila kronin dar 130 Kr. kot krajem. Bog daj svojega blagoslova! Uredništvo „Mira" Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. «Radogoju», dijaškemu podpornemu društvu pri-Uredništvo „Primor- stopili so povodom 301etnice kranjske čitalnice kot ustanovniki skega lista", nam je poslalo 33 gld., nabranih za našo družbo in darovali nastopai gg. Vinko Majdič, veleposestnik v Kranji, dohodek veselice na Koslerjevem vrtu. nam je izročilo 115 Kr izkazanih v 15. —19. št. (Vsega vkup je dosedaj nabral „Mir" 365 Kr.!) in v listu izkazanih, rovali prve krone: V Trnovem in Ilirski Bistrici so da- 100 kron; Ivan Grogola kr. notar v Ljubljani, 100 kron ve. dekan Vesel, čč. gg. Možina, Ivan Sabec, veleposestnik v Trstu, 200 kron; dr. Ivan Tavčai; Ferjančič, Rudolf, Bile, gospa Ivana Valenčič, R. Kovač, Tom- odvetnik v Ljubljani, 200 kron; Ivan Hribar, generalni za- šič, M. Hodnik, Josipina Kranjec, Josip Tomšič, Ličan, Samsa, stopnik banke „Slavije" v Ljubljani, 100 kron; Anton Božič, Barbier, nadučitelj Zamik, učiteljica Bizjak, Terezija Benigar, veleposestnik v Podragi, 100 kron ; Fran Hmelak, veleposestnik Fr. Valenčič, Fr. Benigar, Stibil, Trnovski, H. Perkan, Za- v Lokavcu pri Ajdovščini 100, kron Ivan Murnik, cesarski gorje, Fischer po 1 krono, g. Marija Souvan, učiteljica, Prosen, svetnik v Ljubljani, 100 kron; Filip Zupančič, stavbinski in drugi neimenovani po 2 kroni, Brinšekova hiša 2 kroni in mojster v Ljubljani, 100 kron; Ferdinand veletržec v 20 vin., gospa Bachmann 4 Kr.; vsega vkup 45 kron, katere Ljubljani, 200 kron; Viktor Globočnik ki notar v je nabrala in družbi poslala g. Franjica Brinšek. (j. Fr. 100 kron; Peter Mayr, posestnik v Kranji, 100 kron Šetina v Črnomlji je poslal 33 kron; poleg zadnjič imenovanih so darovali po 1 krono; Fr. Sušteršič, Aug. Kune, M. Pavlin, Pire, Šavnik trgovec posestnik v Kranji Ciril 100 kron; dr. Edvard kr. okrajni edravnik v Kranji, 100 kron vkup Vč. g. Šervicelj, komendator na Reberci, je daroval 20 kron, torej 1700 kron Kot ustanovnika sta nadalje pristopila Simen Muden, žup. v Železni Kaplji, 11 Kr., skupaj društvu in darovala po 100 kr vč. 31 Kr. G. Fr. Hrašovec, blagajnik graške izvanakademiške posojilniški tajnik v Ptuji A. Gregorič, posestnik dr. Jarnej Glančnik odvetnik v podružnice, nam je poslal 24 kron; darovali so dr. Kla- Mariboru. Živeli požrtovalni rodoljubje in njih posnemalci ßime, B. Kozbek iz Lipnice, Jerovšek po Kr., gospa Gale, „Radogoj" ima svoj ustanovni občni zbor dne 31 avgusta g. Dolžan, gspdč. S. Prus, gspdč. R Prus, Groznik, Razlag, 1893 ob šestih zvečer v čitalničnih prostorih v Ljubljani neimenovana, gg. Ljubeč, Hauptmann, Železniger, Lupša, Vol' kovič, Žohar, Resman, F. H., neimenovan, drd. Majer, Rojnik nedeljo Slavnost 3oletnice čitalnice v Kranju Minolo slavil se je v prvostolici gorenjski v starodavnem po Kr. V Mariboru so darovali prve krone: dr. Medved Kranji pomembni narodni praznik ondotna narodna čitalnica obhajala 301etnico svojega obstanka. Narodni Kranj se je privnik, nadučitelj Nerat, ravnatelj Schreiner po 1 krono, č. tam povodom ves ogrnil v prazničnično obleko. Slavolok po 10 kr., gg. M. Cizel, prof. Jerovšek, prof. Matek, prof. Ko- g. .Jožef Sigi, kapelan v Kamnici 1 gld., vesela družba 70 stavljen pri vhodu v mesto in zastave plapolajoče raz vseh kr , druga vesela družba 30 kr.: vsega vkup 10 gld.. hiš pričale so jasno slavite v pomembnega dne pa tudi dajale nam jih je poslal g. nadučitelj Nerat. O^brtno pomočno dokaz o narodni zavednosti vrlih kranjskih meščanov Slavnost Dalje so še darovali: Mlade ljubljanske rodoljubkinje 15 kron; vsporedu društvo nam je dovolilo pri občnem zboru 10 gld. darila. sama Ob 1412 završila se je prav lepo po naznanjenem. štajarski domoljubi iz slivniške okolice: bil je na stari pošti vsprejem tekom M. Kušar 2 Kr., dopoldneva došlih društev, ki so potem z godbo na čelu in v R. Grasselli, župnik Vidmajer, župnik Kozinc, kapelan Kapler, spremstvu nebrojne množice Kranjčanov odkorakala na kolodvor Volovšek, Josip Lesjak, Jurij Lesjak, B. Sirk, Rataj, vsprejemu gostov došlih z ljubljanskim vlakom kateremu v Bevc, Fr. Lesnikar in pošiljatelj Fr. Kranjc po 1 Kr. skupaj pozdrav že daleka gromeli topiči. Došla društva goste 14 kron; v Grabštanji na Koroškem je daroval vč. dekan iskreno pozdravil predsednik kranjske čitalnice, gosp. notar jedenkrat 6 gld. 50 kr., drugikrat gld, cerkveni ključar Globočnik, gospodična Sajevičeva pa je po lepem nagovoru Jožef Tavšic 1 Kr., neimenovan Kr.; v Žalci so nadalje odičila zastavo „Ljubljan. Sokola" s krasnim trakom darilo darovali prve krone: gspdč Mici Hifler, gspdč. Fani Grabnar, kranjskih Slovenk. Druge zastave odičile so se z venci. dr. Fr. Mayer, župnik Grušovnik, župan Šuler, Mikek, V. imenu došlih društev zahvalil se je starosta „Ljublj. Sokola" v slavnostnem slikovit. Na čelu Janič, Wesselly, Jakob Janic, Jug, Švajcar, Pričišek, skupaj g. Iv. Hribar, na kar so se podala vsa društva 12 kron, ki jih je poslal g. Sirca. Slovenci v Kočevji so sprevodu v mesto. Sprevod bil je kaj lep poslali 11 Kr., g. Vojteh CanJolini v Kostanjevici daroval je sprevoda korakala je domžalska, godba to pa društva 10 Kr.; v Materiji so darovali prve krone: K. Kastelic, katerih je bilo vseh zastopanih ali po deputaciji ali pa korpo Kastelic, dr. Rybaž, Počivalnik, Renko, Rapotec, Stanič, Bra rativno 25 z 10 zastavami in sicer: „Ljublj. Sokol", akade- mična društva „Sava", „Slovenija", „Triglav", bralna društva na Bledu, v Gorjah, Šenčurji, Tržiči in Kranji. čitalnice v Idriji, Vdovskega 5 Kr., Zofija iz Opatije, Ančka iz Brucka in po- Kamniku, Ljubljani, Podragi. Ptuji, Škofji Loki, Trstu. Šiški. tina in pošiljavka gspdč. Zinka Kastelic, po 1 Kr., skupaj Kr.; v Opatiji so darovali prve krone: družina Tomičic iz šiljavka gspdč. Lina po 1 Kr., skupaj 8 kron; v Policah pri na Vrhniki in v Kranji, pevski društvi „Ljubljana" in „Tri ev. Petru pri Radgoni so darovali prve kione: Fr. Pranjidel, glav v Radoljici, slov. planinsko društvo ter gasilna društva A. Tridav, L. Zemlič, Lančič in pošiljatelj Stražiški daruje prvih Zemlič, Lančič in pošiljatelj na Bledu, v Radoljici in v Kranji. Kranjske dame so raz oken Pelel kron. po Kr., skupaj 6 Kr.; Ivan sipale na došlece šopke, občinstvo pa jih je burno pozdrav prvo potrebni družbi, g. Miha Ijalo Pred mestno hišo je sprevod pozdravil v spremstvu Pesjak v Kamni Gorici prvih 5 kron; dobitek stave pri So- mestnih odbornikov mestni župan g. K. Savnik, njegova go kolski slavnosti in prva krona neimenovanca pa iznaša Kr. spodičina hčerka pa je po primernem nagovoru pripela na za- V korist družbi. Prve krone so še darovali: g. A. Sturin, c. stavo kranjske čitalnice srebrni lavorov kr. poštar v Jeranjicah 7 Kr., yč. g. dr. Fr. Lampe Kr., t. Kr., staro gspdč. A. Divjak, učiteljica in g. Rajko Justin, nadučitelj na Štrekljevci, g. J. Malnarič, šolski voditelj v črešnjevci, g. Fr. Jug posestnik v Šmariji pri Jelšah, in g čitalničank darilo kranjskih (Konec sledi.) Dne 26. in 27. mestnega % Blagoslovljenje društvene zastave. vršilo se bode v Idriji slovesno blagoslovljenje ondotnega or O asilnega društva. Zastavo, ki je prav dragocena Fr. Peterlin, učitelj v Kolovratu, po 1 krono. Prav vesel dela je gospa Hlavka iz Ljubljane Slavnost kateri so se pojav za našo družbo je doba „kroninih darov" in zajedno povabila vsa gasilna in druga društva, obeta biti prav sijajna. Pogoščenje vojakov domačega pešpolka bar prelep odsev nesebične požrtvovalnosti slovenskega občinstva. Toraj Bog povrni! Mi le želimo, da bi doba „kroninih darov" še dolgo trajala in da bi še dalje tekmovali v rodoljubni po- Kuhn št Povodom odhoda vojakov domačega pešpolka iz Ljubljane se je vsled sklepa mestne občine ljubljanske na 17 2H2 \ te stroške vse moštvo tega polka danes kot v dan rojstnega dne kruhoni ter edno smodko Veličanstva presv. cesarja pogosti za vsakega moža s pivom, mesom - Ljudsko veselico v korist družbe sv. Cirila Metoda priredita moška in ženska družbena podružnica in ri]i v nedeljo dne 20 g- Jan Gfriidnu avgusta t ob 4 v Id- uri popoludne pri te dni v Mariboru. županu m posestniku v Jelicinem vrhu slovenskih učiteljskih društev zboruje vršil 1 j an i dež se VI. shod minolo nedeljo dopoludne v mestni dvorani Shodu je predsedoval načelnik zaveze odbor pa je zastopal gosp. ces. svetnik Murnik gasilnih društev kranjskih v Ljub-Fr. Dobrlet. čila zaveznega je posneti društvi jih doslej v zavezi 48 vežbovnik za društva s slovenskim v minolem društvenem letu pa 566 gld. 72 kr. stroškov poro je__mej 69 kranjskimi gasilnimi kratkem izide službovnik in velevanjem. Zaveza je imela 1334 gld. 32 kr. dohodkov in Rom. Linhart Novo lekarno otvoril je te dni v Eibnici gospod Umrl je v Gradci odvetniški kandidat prava gosp. Anton Bile, doma iz Zagorja na Pivki svoje starosti in doktorand ivri ^ - ' - ^ J . Mlademu, nadobudnemu rojaku bodi lahka zemlja * Umrl je minolo nedeljo popoludne v Borovnici ondoti posestnik m trgovec g. Josip Kržič v starosti 31 let. Pokojnik bil občeci in svetovalcem kar je kot takega volila občiua svojim drugim Keržic bil je pa tudi vnet potrdil tudi s svojo oporoko, ko rila in Metoda 200 kron 100 kron Slava Narodnemu domu njegovemu spominu I m pozrtovalen rodoljub, volil družbi sv. Ci- V Ljubljani pa Utonil je v nedeljo dne 13. t Hubert Leidig poslovodj Kopal se je v jezeru, kjer^ga je zadela kap gosp. Wenclove trgovine na Bledu gosp skočil je .dne 11 Križaj in utonil t. m v Ljubljani. V Ljubljanico pozno zvečer 631etni mizar Grašpa Uzrok samomoru ni prav znan. • . Velike povodnji bile so koncem minolega četkom tega tedna v Galiciji in na Ogerskem m za- bilo poplavljenih Več vasij razdrlo Nekaj hiš in mostov je voda odnesla. Ceste kopala Ceste Celo brzojavne štange je v nekaterih krajih izpod tako da raztrgalo celo občevanje po brzojavu tako da je ustavilo vsak promet 150.000 gld. je škode pri železnicah Da tudi več ljudij utonilo so v se prenehalo. Nad v delu. se razume samo po sebi Vero premenili. V Severnem Šlezviku imeli dansko propoved v cerkvi so dotedaj se je nemški propovedovati. To je dalo povod, da je več tisoc Ijudij izstopilo iz deželne .protestantske cerkve, ker mislijo propovedovati Na migljej iz Berolina začelo dalo povod da je več da so se jim s tem prikrajšale njih verske pravice da so se vpeljale nemške pridige jako Nesreče smodnik v Pont 1500 kilogramov de Dne Bursu na Francoskem t. m. razletela se je tovarna za ranjenih Dne smodnika. Tri osebe so mrtve Užgalo t. m več se je je pa v Kijevu, 14 osob je mrtvih se je vnela velika zaloga bencina v antracitnih uničeni. jamah zelo gorelo Pri Eatovcu ob Donu Vsa poslopja in stroji Rešilo se je 600 delavcev skozi neki stranski — Na Volgi se je dne so se rešili samo trije t. m. prevrnil brod je so predor. Od 21 oseb i Tržne cene. rž to ajda gld leča gld. V Ljubljani dne 12. avgusta 1893. Pšenica gld. 8-50 kr., 7 50 kr. Id. 7- kr.,; ječmen gld. 6*50 kr., oves gld kr 12 proso gld. 6-50 kr., turšica gld. 6*25 kr.. kr., grah gld 12 kr fižol gld. 10. kr. cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. v Brnu dne 16 avgusta t. 1. Na Dunaji dne 12. avgusta t. 1. V Gradci dne 12. avgusta t. 1. , 58, 15, 10, 22 61, 50, 46, 36, 75 80, 54, 37, 78 ■ Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreiner-jeva sladna z okusom prave kave Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača datek k pravi kavi Visoko priporočana za ženske, otroke Nedosegljiva je kot do (U in bolnike. 89) Ponaredeb Dobo se povsod se naj varuje v 2 kile 25 kr. i i M 4 •k. kaplj ice želodec i izgotovljene v lekarni BRADY-a angelu varhu Kromerižu (Moravsko) i staro, zanesljivo i budilno sredstvo želodec dela. ano zdra-krepilno prebavilna Samo prave varstveno znamko Cena zraven stoječo podpisom. i steklenice 40 kr i eliotamar^^ dvojne steklenice Vsebina naznanjena Piccoli želodec prodajajo Maryaeeljske kapljice Svoboda prave Ljubljani carich; v Skofji Loki v Postojni: lek. Fr. Bec dovljici Dom Rizzoli Alex. Roblek Močnik Kari Fabiani; Novemmestu; Bergmann; v Kamniku: Črnomlju: lek. J. Blažek \ M H H ti L. ^ M t: M Odgovorni urednik: Gustav Pire, Tisk in založba: Blasnikovi nasledniki