o-YEAR IX A, 1. JULIJA (JULY) ltl6 CHICAGO, ILL Ameriške vesli Vabilo *REN PTIČEK PRIŽEL POLICIJI V CHICAOU V PEST — 1EVARN08T ELEKTRIČNEGA TOKA. — ODLOČNA ŽE [A - DOBROSRČNOST NAPRAM ŽIVALIM NI VSELEJ [A MESTU. — ODRA&ČENIM OTROKOM NI DAJATI SA-I0KRE8A V ROKE. — BODITE OPREZNI, ČE IMATE PRAVITI 8 POSREDOVALNICAMI ZA DELO. — • PAR-flK SE JE POOREZNIL ko Medina v Macdoui, kakih 'JO milj jtižnoaa|>adno m! tukaj. Kro-Kije ao ranile dva Amerikauoa, toda bili ko. Kuega bamlita ao vje-li, drugi ao pa shcžali. Amsrttki vjetniki ao ee vrnili. KI Paao, Te*., 30. Jun. — Včs-raj je mehiški vlak pripeljal KI ts morskih vojakov — med temi dva ranjena, - • oatauke čete C in K, desete a vrtna ktvalerije, ki so bili vjeti v bitki pri Cerrisalu iu kstere je Carranss iapuatU ns sa-"htevo v Wilaonovem ultimatumu. Na mednarodnem mostu jih je pričakala veliks uinošioa ljudstva. Nikdar ie ul bil kek seuiorcc v Ameriki tako počaščen — tako pravi poročilo — iu aprejet s takim alavljem, kakor je bilo teh triiudvajset temnopolt uih voje* kov, ki ao prišli ismučenl in ne-rsvnoat v capah is mehiiksfa vjetništvs. Ljudstvo jih je po-zdravljslo s hure-kliei in jih sko-rsj nosilo ua roksh. Poslali ao jih v Port Bliss. Oproščeni vjetniki so pripovodovsli o grosovltostlh« ki so jih prestsli v vjetnlštvu. Ne-kaj njihovih lahko ranjenih tovarišev so Mshihanoi ustrelili. K-de u Je pravil, da so mu vseli is le-ps $400, prstan i dijauiantom ia slsto uro. Ranjeno! ao čakali poldrugi dan, preden se je kdo sms-nil sa njlhovs rans. Ko so jih Iz delavs a sveta Zmaga žtrajkajočih strojnikov r Newark. Oseinintridcsct tovarn sa stro-je ugodile j« sahtevi strajksrjew sa osemurno delo. Okoli 3500 delavcev, med njimi mnogo žensk, deležno bo valed tega, krajšega delavnega česa. Sledeče družbe prišle ao s atraj-karji do aporazuma včeraj: Ferris Hat Company, ki ima vpoaljene mehanike, kteri popravljajo atro-je; Kmpire Cream Separator Co., z. 150 valužbcnci in American Piston Ring Co., s približno 75 valu-'žbenci. Zadnje imenovana družba sc je pogodila z uslužbenci za 49 urno tedensko delo, ktera pogodba stopi v veljavo s 1. julijem. K-no uro delavskega časa ac odbije v kratkem. spraviti v kaznilnice. Sedaj ni v joči nobenega premogarja več iu gotovo tudi nobenega državnega ursdniks v JuuJwadu, ki bi verjel, da hi sc dsl izpeljati načrt o-peraterjev, po katerem bi moralo nad 700 premogerjev v ječo. demonstreoijemi. Metali so vanje ksmenje in blsto, kszsll jim jesi-ke in jih grdo paovali. Ob prihodu v Chihuahua City ao bili tudi napadeni a kamenjem, sli Csrrsnzi-no vojsštvo je tskoj zapodilo de monstrsntet V zaporih ao ps lepo postopali z njimi. ni, tods v tukajšnjih vladnih krogih le izražajo bojazen, da je Por-shiugova komunikacijska črta v vedno večji nevarnosti, odksr se v bližini koncentrirajo Carrauzi-nc čete v veliki množini. Mehikanci ac približujejo od več strani in po govoricah, ki prihajajo od meje —-brez vladnega potrdila — je sklepati, da jc Pershiugova armada "obkoljena", Časopisje v Mežico City jc včeraj pisalo, ds to umikanje pomeni odhod Amcri-kancev iz mehiškega ozemlja. Iz Perahingovih poročil vojnemu oddelku iz zadnjih dni je raz vidno, da on v resnici namerava skrčiti črto avoje ckspedicijc, ker pričakuje aovražnih napadov. To umikanje ameriškega vojaštva Je vsekakor v soglasju z ukazi Car-rsnze, ki Je zshtcvsl, da se ame jo Američani gibati edino proti sevc-ru; po apopadu v Carrizalu se ni Pershing vsč pomikal na nobeno stran iztoka sli zspsda. Stara taktika kapitalističnih najemnikov. V zadnji izdaji "Glasila" smo potovali, da je v tovarni (j. A. (jermen Bsll Hearing Co. stavka. Najeli so seveda privatne stražnike, da stražijo tovarniško poslopje, da ne dobi nog in se preseli kam drugam. Te dni se je tovarni približal delavec Kumiff. Komaj so ga vzr-li privatni atražarji, ao jo vdrli za njim. Po kratki gonji so gs seveda prijeli in na to olslolžili, da je na okno tovarne položil di-namit z namenom, da jo požene v zrak. Kumiff odločno odklanja, da *je položil diuamit na okno, in pravi, da je to storil nekdo drugi, ki ims interes, ds sc Atrajkar-je ogrdi kot diuamitarde. Htrajkajoči strojniki sc smejejo in prsvijo, da čelu komedija nima drugega namena kot ogrdi-ti atrojnikc, da družba dobi sodniško prepoved proti štrsjkar-jern. Intervencija ali obmejna atfašaf Washington, D. C., M. jun. — Nevarnost vojne z Mehiko Jc zdaj malo olajšana, ko je Carrsuzs u-godil VVilsonovi zahtevi f ss izpustil vjetc vojake, ki ao bili zajeti v »popadli pri Csrrizalu. Razmer-je je pa kljub temu Še vedno uspelo in spričo dogodkov v zadnjih štiriindvajsetih urah prevladuje mnenje v vladnih krogih, ds ats odprti dve poti in predsednik Wilaou sc mora hitro odločiti zs eno ali drugo. Ti dve poli stat splošna intervencija ali "počlšče-nje" vse Mehike s ustanovitvijo trdne vlade, ki ima zajamčitl mir in red na ameriško-mehlškl mejl| druga (hit pa je močne obmejna atrsža s pomočjo regularne, svežim srmsde, cele nsrodiie gsrde In mords tudi s pomočjo prostovoljcev. Armada bi kontrolirala msjo zs nedoločeno dobo. Wilson je očividno v zadregi, kaj hi zdaj počel, ko Je izposlovsl oprostitev vjetnikov. Nsjbrž bo čakal razvoja dogodkov, preden ac odloči za nadaljuo skeljo proti Csrrsnsi. Ko se je včeraj povr-nil iz Philsdelphije, ga je Čsksln poročilo iz Fort Mlisss, ds so v jet-stiki že prišli, sli odgovore is Me. žico City us njegov nedeljski ul-timstum ps šc ui. Vlsdui uradniki še mislijo, ds bo Csrrsnss sploh ignoriral ultimatum i zahtevi glede vjetnikov jc ugodil bres odle ga, s ksr ae tiče pojsaoils tared i boja pri Csrrsaalu, ps menda no-Č«. izjaviti, dali Je on odgovoren /a tisti neped sli ne, in kakšoo js sploh njegovo stališče nsprsm Ze-dinjenim držsvsm. Oleeom vesli I/ Metieo City priprsvljs Csrren zs odgovor ns zsdnjo l*nsingovo noto, v ksteri bo objsanil svoje at a I išče glede tadržsvanje smeri škega vojaštva v Mehiki. V lieli hiši so izjavili sinoči, de i,e Iki storil predsednik nobenega t Nadalje« an je na 9. štreni, 1. »topeč.) Zadnjih osem žrtev colorsdskogs strajka na prostem. Osem unijakih premogarjev, ki so bili prizsdeti pri znsni Ls Vets aferi, bilo je spuščenih iz ječe v Walaenburgu due 2H. junija, valed določbe aodnika J. C. Wiley. Ti so zad^i od mnogoštevilnih premogarjev, kteri ao bili vrženi v j ukaz kaj isdal, osta ne odpeto vprašanje, ker duhov ui so tudi krvavi pod kožo. Ali izbruhne stavka? Uslužbenci cestne železnice Au. ro ra, Klgin iu Chicago so skoraj soglasno sklenili, da zaštrajkajo, čc družba ne prizna njih zahtev. Zadnja konferenca z zastopniki družlie ae vrši v sredo iu stavka prične takoj, če sc razbijrjo pogajanja. Pogajanja trajajo že dsl j ča-ss. Uslužbenci zahtevajo od 2 do 4 centov zvišanja plače na uro. lu redi take malenkosti ac boga Is družba preprira s svojimi u-»lužbenei. Billing, Mont. 29. junija. — Preko me,ta Wilbeui, Mont, je divjal \elik vihsr, ki je odkrival hiše, lomil drevje in brzojavne <1 roge. Kun osebe je vbita, dvaj-aet ps ranjenih. V glavnem taboru so bres skrbi Sail Antonio, Tez,, 30. jun. ~ Vodilne gTave v tukajšnjem glav-| nem, vojaškem stanu izjavljajo napram gornjemu poročilu, ds Je gen Pershing dobro pripravljen xa vssk slučaj sovražnosti. To atrsu meje ao atorjeni vsi |»olrebul korski, da se tsvaruje komuni kaeijaka črta ameriška ekspediei- { je v Mehiki, dočisi ne pripisujejo ameriški poveljniki nobene resno-at i poročilu o gibsnju Csrrsnzlne armade na obeh atraneh !'ersh| iugovih čet. Tuksj j« vsakdo pre pričsn, ds je za vsrnost Američs nov dobro preskrbljeno v »lučaju na pads. Včeraj ao mehiški bsnditjr na psdli ameriško vojsško strsžo na železniškem mostu, ki drži čez re Kansas City, Kan., 30. junija.— Zeiu John A. Rosna jc povoeila z električnim avtomobilom Baletnega arhitekta L. B. Upmurja. U-mour je obležal na nicalu mrtev. Nevaren stavkokas. V Chieagu ao »sprli šelezniške-ga delavca Harry lloldena, ki je uatrelil H Talmonta, nekega drugega želer.niškega delavca, Hol-dan se ni hotel pridružiti atavki in beaeda je dsla l»eaedo Tekom prepira je pričel Holden bežati proti nekemu 'salonu, obenem Je pa oddal dva atreia na Taluionta. PA B N. P. J- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE 4mtm IMM MM i« LASTNINA ILOVCNIKK NASODNh rODFOSMS JBDNtrTE m4mjm Mmntmš—: Z»4imi— 4rU«. <•«.> I« CMit IS M M*. IUI M M M« I« 7». u irt —; Cfcliafi ia ImmKw |(it M UU. li ti M M W II II m In ie danes ie kdo sanj*, ako Je zdrav in čvrst in star nad 21 let in ie ni prekoračil 45. leta, da bo v vojnem čssu lepo doma aedel za pečjo, ae moti. Vojeiks alužba ob čssu vojne je v Združenih državah obvezna iot v Evropi, in loči ae le toliko od nje, da ima drufo formo. Težke posledice vojne. Muk« M >m, ku Im »ttk i "PROSVETA" »OlCOa. Craarford Aw., CM—s*. UI. 'THE lENUGHTENMCfrr dftfo alwOWe »u« m SekwwUOwii UaH*4 luu. (mifl Cfcl- r«««* mJ fmo aa a«r rwi CkUmt* mU (•rtifi M«i(rtM, 14.11 H» r«w "PROSVETA" SOtS S«. Crawford Aw«., Cbicaf*. IU. Voizškz služba v vo|oi obvezna. niti me ni oar, koleri tek progro-mov ae vraaoiči. fc.no stvar ps vem in U je: Kdorkoli zmaga in naj ae predrugotfijo državne meje teko zli tako, ei* ztvar je gotov* in sieer: grozno /»puztoiena Kv- ropa. \ tvfrM Pomislimo na člioveike izgube. Natančnih itevilk pieer ni pri ro-lah, ali brez dvorno je bilo pokli ranih od začetka )vojne okroclpa, ki stavkajo z nami, kličem: 28 miljonov mož pod orožje. Od Nzprej, od boja do zmage! Zrna- bi rekli, da ljudje veči noma ne vedo, da je v Ameriki bi la že od nekdaj vojaika zlužba v vojni obvezna. Sedanja zakonska predloga v kongresu pa vojaiko obveznost ob času vojne le ie boli podrobno preeisirs in določa Ce ae prostovoljci oglaiajo po-časi, sli ao sploh prenehali ogla-iati se, ima predsednik pravico ukaaati, da vsak državljan, ki je spceoben za vojaiko zlužbo, zade ne puiko na ramo. V smislu nogega zakona je vzak za vojaiko alužbo zpoeoben državljan čbut neorganisirane milice. Zakon ae glasi: Milica Združenih držav obetoji iz vzeh telesno sposobnih držsvljsnov Združenih držov in is vseh dru gib telesno sposobnih moikih, ki so izjavili, da hočejo posuti državljani Združenih držav. Ste-rastna meja je od 28. do 46. leto." Nov zakon deli milico v tri ra* rade: miUeo, mornarižko milico in neorganizirano milico. Zednji razred obsega vae telesno apoeob-no molki od 28. do 46. leta, ki _______ _ Mani prejiniih d o v. Hekeljs 67. novega te glasi: "Če is ksterikoli vzroka ni dovolj prostovoljcev v rezervnih bataljonih, da bi imeli predpiza-no Itevilo mož, naj ao pokliče zadostno itevilo neorganiziranih miličarjev v alužbo Združenih drŽav, da bodo bataljoni imeli pred-pizano itevilo mož. In če naatane , pomanjkanje mož valed zmrti zli drugih vzrokov v taki orgznlzacl-ji v zlužbi Združenih držzv In sestavljeni iz mož, ki ao bili vzeti iz narodue atrsžo, nsj ae tranafe-rira ljudi od rezervnih bztsljonov v take organizacije nz bojnem polju, tako, da bodo tsko organizacije imele vojno moč.M V novem zakonu rabijo beaedo "milica" in "narodna atraža," kar oboje pomeni enolniato in je v aem razumljivo. Vojaika alužba ob čaau vojne v neorganizirani milici nl obvezna le za državljane, ampak tudi za tiate, ki ao vzeli želo prvi dr-žavljanaki papir in izjavili, da hočejo poatati državljani Združe nih držav. Kaj jo neorganizirana milica T Neorganiairana milica tvorijo vai tcleano apoaobni nt«»«ki med 28. in 45. letom, ki ie niao dodeljeni or-uaniziranim vojaškim bataljonu itorn iu polkom. Iz te neorganlzi rane mil ire ao apopolnujejo že organizirani vojaiki polki in ba taljoiii. Stvar izgleda, a le izgle.. Kdor ze ne ztrinja i k gorioznačenih kandidatov njegovo ime prečrta in zapiše i* candidate, kUrega želi. — C ido želel ic kaka tozadevna jaanila, obrne naj se name. John Zakrajšek, R. R- 3, B. 57, I Columbui, Ki* Lincoln, 111. Ker imamo doati proatega čaaa, namenil aem se napissti par vratic iz tegs nsšegs mokrega meaU. Kar ae dela tiče, gre v tukajanih premogovih rovih prav alabo, dva dolaU po en ali dva dneva v te dnu, tretji, pod imenom Latham Coal Co. pa počiva. V Lincoln Star ae je čiulo, da bodo a 1.* juli jem sopet začeli z ofenzivo na ta črni domant, s gotovi še niamo. Tuksjšni Slovenci in Hrvati ae zelo zanimajo za pridobitev dr žavljanakih papirjev, kar je vae hvale vredno, ker ns ts način lsh ko ua dan volitve pripomorejo do amsge delavskim kandidatom KapiUlistični kandidati eo v mir nem čaau ailno pstrljotlčni, v slu čsju vojne si pa dele veliksnske divldende med aeboj. Delavec Jim je dober, da glaauje sanje, da jim apravlja vkup bogaatvo, nazadnje naj pa gre to njihovo bogaatvo ie branit a puiko v roki! Da, tudi iz avobodno Amerike hočejo na-peviti miliUriatično držsvo. De lavei državljani, na vas Je ležeče, da jim ob času volitev u dovolite ali pa sabranite. Tu ae prav pridno pripravljajo na 4. julij in če bo lepo vreme, zna tudi mene prijeti bojno razpoloženje. Puike že imzmo U bezga in aabljice ia leee in naakočfti name ravamo salunake trdnjava ali forte. (Imate 11 dovolj srebrne in ala-te miwieijef Op. urad ) Mesto Lincoln je namreč ie ostalo mokra ie bo ie eoie* pe ie oe tosuhi devetkrat ns glavo postevijo. 8u-hsčem .ki so uko vneti sa vodo, avetujem naj popijejo vso dežev. Chester, Minn. Cenjeno uredniitvo: — Malo kedaj vaa nadlegujem dopiai, ali pride le čas, da aem primoran vam narediti malo več dela, kakor ga že Uko imate. Na Znanjem vam in aobratom, da se nahajam aedaj v CheaUr, Mont Slovence aem doaedaj ie aam tu kaj, delo je tuka po farmah, dru gega ni doati razen na železnicah, govori ae pa doati razen na železnicah, govori ae pa dosti o petro leju in plinu, da zo ga našli. Kedaj da začnejo z delom o Um ae ic nc ve. Imam pa poročati radi farm, da bode N. W. kompanija v Flathead countiju odprla več ti-aoč akerjev zemlje za prodajo, a ko eden ali drugi ima mnenje za kupiti nekaj zemlje, zdaj bodo le pa prilika. Zemlja je v imenovani county ena najboljiih v Montani raate vze, kar ae posadi. Trava zraste po štiri čevlje visoka, ovsa ae pridela do 150 builjev in na a ker, pienica jc jako lepa, krom pirja ae pridela do 300 builjev na sker češnje, hruške, breskve, je bolka, rasUjo lepa, kakorinih jaz nisem videl nikoli poprej Flathead-County ima najdalje po letje v Montani in ae nahaja med jako viaokimi gorami. Na vzhodu ae imenujejo Rocky Mountains in BitUr Root Mountaina, zahodno. V aredi couatija ae nahaja, Flathead Lake, v njega ae stekajo mnogovrstni potoki in studenci, voda Jc čista in sveža, kakoršna ni povsod. Okoli se nahajajo vsakovrstna farme in planjave, nektere že krasno obdelane, nektere pa ie prazne. Zemlja je lazt bogatinov, ki je bodo začeli v juliju prodajati, dume je v Flathead Co. doati, kompanija bo zemljo raz-prodajala tako, da bode vsak kupec dobil nekaj iume, ako bo ho tel. Torej to je najlepša prilika, kar se jih more dobiti za človeka, ki ima inncpje si urediti svoj dom. Jaz mislim da je za nas Slovence boljše si urediti dom v Ameriki, kakor pa iti nazaj v stari kraj. GoUvo naa ne čaka tam druziga kakor preganjanje in dolgovi. Jaz že niaem voljen Francjožefu po vojaki zidat sedaj razbite trdnjave, naj mu jih postavijo zavezniki Nemei. Toraj aobratje, ako jc kteri namenjen kupiti farmo, naj se oglasi pismeno, jaz mu bodem zadovoljno vso na Unko opisal, precej ko bo zemlja na prodaj. Skoda hi bilo pustiti tako priliko, kakor je U. Jaz som prepričan da takega prijaznega kraja ne bo slepa na prodaj, kakor je ta. Pozdrav vsem aobratom! Joe Cerovshek, (član dr. it. 114 S. N. P. J.) Chester, Mont. Sta* Aurora, Min, Cenjeno uredništvo: — Pr* da priobčite, teh par vrstie t Sem dnevniku "Prosveta": ka, ki je izbruhnila na Aurori, m. širila ae jc po vsem železno«, krožju od Aurore gori do weuk. Prizadete eo sledeča Aurora, Biwabik, McKinley, bert,, Evcleth, Virginia, Chi Hibbing, in sc več drugih meat. Torej delavci iz ( krajev ne hodiU v Minneaotai Iron Renge za delom, ker bi morali skebati. Večina nip nih delavcev se Je organizing atrokovno organizacijo I. W. kateri ie niao, priporočam jim, < prej ko mogoče U store, čim | tem bolje, prej bo zmaga ns poslušajte delavskih naip kov in kompanijskih boiov. slušajmo pregovor. "Slog* nesloga tlači". Stojmo trdni delavzkih vrstah. Glejte, da zmo začeli končano v naso Ako sedaj izgubimo par d potem pridobimo, ako sto trdno, in ateremo kapital* voljo. Doaedaj ae vidi ae aolidarnoati med delavei, ae jih dobi nekaj, kateri pr jo avoje žulje za Judeževe Imamo jih nekaj tudi med Slovenoi in Hrvati. Kar znamo, so večine anal/aboti kaj vredni. Ko je bilo še itrajka, ao delali komaj dva« dni v tednu, lenuhi prve aedaj ao šli po zavlačevati in p alabčevati naše započeto d& (Sramote.) Naia dolžnost ji h jih podučimo in razjasnimo * hov položaj, da ne bodo km kruha nam in aamo in u sebi. Dol daj ae nič ie ne ve, kako in kij, ic vze prijeti. Kadar bode kaj' novega, ae zopet oglasim. Aurorftt Trimountain, Poživljam člane društva niea", itev. 2. S. N. P. J, polnoštevilno udeleže pohodi Ji 4. julija t. L Člani naj pridojal kapami in regalijami in dr* paradno opravo. Zberemo nj traj ob pol devetih v nav* dvorani. V zmialu zadnjega droit** ga sklepa ee morajo udeležiti £ hoda vsi člsni. Za oprs*i«Pl vzrok vcljaU bolezen in delo. M. D. Likovick, taj* fkidmore Vrnil sera se ravnokar s potovanja po državi Mississippi. V družbi Geo. PavUča is Scamon, Kans. iel aem progledat stanje The Mississippi Oil snd Oss Co-operative Joint Stock Co., ksr bo gotovo sanimalo posebno tiste, hteri imajo delnice U družbe. Ne oedsj delajo le oe mslo, samo glavne rove ženo nsprej, stran-•kih, tskozvsnih "ramov" ie ne. Zečeli bi pa takoj tudi s stranski-mi, če bi le imeli dovolj tračnic ss tire rsspeljsti. Ako bi se delničarji polurili plačati, kar ksteri ie dolguje, bi se takoj nastsvilo še neksj delsvcev. Plače so imeti do- adaj $1.50 dnevno, ali Jaz sem o-pozoril Mr. Smitha, da to ni no- bona plsčs in da Je treba isto zvi- ----- n» nsjmsnj $2.75. — Opozar- vzgojiti dobri organiastortO jsm tizte, kteri ie niso vsega pla- delavstvo.! Vojaštvo proti itavfcarj«- El Pazo, Tex., 29. junijtj Stevkokazi in drugi kapitaW* ni najemniki ao povzročili izgrede, ko je ljudstvo i«" avojo aimpatije itrajkajočim noželezniikim uzlužbencem. m ljudatvom in kapitalietični® * vači Je priilo do rebuke, tak. J so bili vozovi kmalu obdani o ljudztva, ki Je izreklo av^P gorčenje nad početjem stav»T zev in kapitaliztičnih - m kov. General Bell je odrfdjir atotniji vojaitva, da napr«« mir. Zupan je odredil, da»»| luni zaprti. Postopanje oblasti ljudstvu in itrajkajočiiz eem je isvalo eploino — - — med organiairanimi delav^J irroze, dt proglase epi«*10 ko, če oblesti nc bodo doatap* še ravnale z ljudatvom. Delavske ergoalsetoriee National Trade Wo«"" -on Ijcague je poelela dve te« ški delavki na Northwester«^! verso, dt poslultte profesorja Deibherja o problemih. No to nečin v MeMkL — frropsk* vs|m. — Inozemstvo. akt proti Carranzi, dokler sane odgovori na Lanaingovo io, izvzemsi če se medtem zgo-I ksj izredoegs na meji Španski poslanik Biano v druž-poslanikom is Bolicije je vče-j konferiral z Lansingom glede »sredovsnjs, toda drlsvni taj-k je no krstko pojasnil, da Ze-njene države ne sprejmemo no-,ncga posredovanja, dokler ni govora is Mexico City. risk s strelivom t nevarnosti Dallas, Tex., 30. jun. — Obla-i SO danes aretirale dva Mehi-inca v Muskogee, Okla., ki ata k sumu, da sta hotela s dinami-L pognati v srak poaebni vlak [400 vojaki, ki je sil na potu v Ustonov vojaški tabor. Dobili [ju v bližini municijekoga vago-[t v katerem je bilo 84,600 na->jev in smodnik sa vojake. Ko ) ljudje izvedeli o nameravanem iuamitiranju vlaka, ae je sbralo škili pettisoč ljudi z grožnjami, I linčsjo oba Mehikanca. Polici-se je posrečilo skriti aretiran-Na železniški postaji so posojili stražo. gahikand odrezali Američane? £1 Paso, Tex., 80. jun. — Dva-loč Mehikancev je pretrgalo ko-unikacijsko črto ameriško eks-ricije v bližni Columbusa in e im odrezali Pershingove čete od »staje za potrebščine tostran eje. Ta mehiški oddelek je iz-»polnil kordon Carranzine arraa-> naokrog ameriških čet v Me-ki. Vozovi a potrebščinami, ki i bili na poti k Perehingu, ao se orali vrniti nazaj v Columbus, rzojavna zveza med Columbu-m in jugom je tudi pretrgana i več krajih. General Bell ▼ j rt Blitisu še ni potrdil tega počila. Cenzura v Columbusu je itavila vse militarietične veeti. Vojnim oblastem je snano, da ia general Trevino 24.000 mož, stresenih ob ameriških poato-nkah. Med temi jc 4500 kavale-jskih veteranov. Dalje ima Tre-no okrog 75 topov rasnega k*» >ra, 200 strojnih pušk in sto iljonov strelnih nabojev v žari. ^mmmm^mm Gibanje lllinoiški pehotni polki eo val i poti k mehiški meji. Prvi in-nterijski polk je ie dospel v in Antonio. Ksvslerija in topni-vo je še v Springfieldu in ča-i na povelja. EVROPSKA VOJNA. Splošni pološaj. Na podlagi poročil je opažati izprememb na bojiščih v sedlih štiriindvajsetih urah. Rusi i obnovili ofenzivo na petindvaj-t do trideset milj dolgi fronti v iliciji in pravijo, da so vzeli Ko-mejo, večje želešniško križišče istočni Oslici ji. Ns Dunaju pri-"»vajo napredovanje sovražnika i enem mestu, a obenem trdijo, » so Avstrijci zopet zasedli del giiNjenega ozemlja blizo Kolo-cje proti jugu. Nemci poročajo yspesnih naskokih na ruske posi je na severu ob reki Niemen. Na »padu so Nemci pridobili nekaj rkov na levem bregu reke Heu-i, severnozapadno od Verduna; * priznavajo v Pariso. Britiška fenziva proti Nemcem v Belgiji nsdaljuje z naraščajočo silo, v mur se strinjata London in Bcr-n- Hi m poroča o nsdsljnem umi-mju avstrijskih čet, medtem ko ravijo na Dunaju, ds se Avstrij-nič več ne umikajo in da so vsa alijanuks poročils neresnična. Tukaj slede včerajšnja uradna Močila vojskujočih se držsv: Francosko poročilo. 1'ariz, :iO. junija. — Med Soin-»Mtin in Khcmsoin smo nenado->a napadli nemiki za kop. uniči krov v jarku iu odvedli nekaj jetnikov. Naie topništvo v Champagne je iforilo nemške postojsnke v lonte Tetu in v Butte Mesnil, črno od Tshure. N'a levem bregu Meuse so Nem-» *'*rsj popoldne po silnem ••ba rdi ran ju, ki se je rastesalo d hn,'» *t. m do avoeonrtskih naskočili naše poslcijc sa-Mm. o«l omenjenega hriba, a šes P"J ,;asa «o jih odbile naše bate-Py. Veliki hoji t granstsmi ao se f4'1' v gozdu Avoeourt. Na dca-reke ni bUo napadov. Artderija je bila v hudem ognju v oddelkih Fleury, Chapitre, Che-nois in v okolioi Vauxa ingtaikn poročilo. London, 30. jun. — Naši napadajoči oddelki na celi fronti ao zavzeli aovražnikove zskope na mnogih krajih. Vsi nspadi eo se dobro obnesli; nsredili smo Nem-oem veliko škode in zajeli vjetni-ke. Na več krajih smo ostali dalj časa v nemških linijah in odprto odbijali protinaskoke. Na enem mestu smo operirali s plinom. V nemških zakopih smo našli veliko mrtvih. Naše isgube so neznstne. Artilcrija jc bila selo aktivna na obeh straneh vse fronte. Naš plin je podžgal aktivnost sovražnih topov, vsledčesar ao nam bile odkrite pozicije nemških baterij. Meniško poročilo. Berlin, 30. jun. — Položaj na britiški fronti in na severnem koncu francoske črte je v splošnem neispremenjen. Na angleškem koncu se mnošijo napadi moč nih pehotnih oddelkov, kakor tudi napadi s plinom. Ali povsod smo jih odbili. Kanonada agleških topov je bila na mnogih krajih zelo huda. Velika kanonada se vrši severno od Aisne, v Champagne in v argonnskem gozdovju. Vsi fran-coski napadi v teh krajih so bili odbiti. Na desnem bregu Meuse, severnozapadno od Thiaumonta, jc bilo nekaj spopadov manjše važnosti. (Iztočno bojišče). Ruski napadi med Dubatovko in Smorgonom so se izjalovili pod zagrinjalom našega topovskega ognja. Pri Gu-sičih, južnoiztočno od Ljubče, je naskočila naša divisija sovražne postojsnke iztočno od Niemena in vjela 58 Rusov; osvojili smo tudi dve strojni puški in dva bombo-metalca. Enako poročilo. Petrograd, 30. jun. — Gen. Le-čitzki je v sredo prisadjal velike isgube Avstrijcem, kljub trdemu odporu, v ozemlju med Dnjestrom in Prutom. Poraženi Avstrijci so ostavili tri črts zakopov, katere smo mi sasedli. Na ostalih krajih ▼ Bukovini in Galiciji divjajo ar-tilerijeki boji. YTol|hniji, pri Linevki in na Stokhodu se nadaljujejo boji. Te-ški boji ae vrše tudi ob reki To-hartovic, ki se izteka v Prut, kakor v bližini Kutija. V vseh teh krajih imajo Avstrijci velike izgube. Do črede večera smo zajeli na-daljnih 10.285 Avstrijcev z 221 lastniki. Razentega smo osvojili yečje število strojnih pušk; en ruski polk je ugrabil vso težko baterijo. Na dvinski fronti je sovražnik bombardiral Sakoviče, Selvce in bogouščinaki gosd severnozapadno od Krevoja. Ko so pa začeli na-Ipadati pešci, smo jih zapodili nazaj s strojnimi pušksmi. Avstrijsko poročilo. Dunaj, 30. jun. — Blizo Izvara v Bukovini smo razpršili nekaj ruske konjiče. Iztočno od Kolome-jc nadaljujejo Rusi nspsde v mssi petindsjset kilometrov široko. Boji so hudi. Na več krajih se je posrečilo sovražniku priti s velikimi žrtvami v naše linije, toda proti večeru smo ga prisilili, da je o-stavil nekaj ozemlja južno od Ko-lomejc. Ob reki Dnjestcr smo odbili močnejšo rusko silo severno od Ro-gertigna. Rusom so se izjalovila Vaa prizadevanja, da bi nas potisnili is postojank zapadno od Novo PoČajeva. Pološaj v Volibniji jc neizpre-menjen. (Italijansko bojišče). — Berlin, 30. jun. (Brezžični brzojsv). Iz Dunsjs poročajo: Včeraj smo u-rsvnsli nsšo fronto med Hrcnto in Adige. Vsa italijansks poročils o zsvzetju novih krajev In o drugih vspehih so absolutno neresni-čns. Is mllitarističnih oslrov nismo mogli prej poročsti, ds smo se šc 35. jun. odločili ostsviti neks-tere pridobljene postojsnke v prvi liniji, ki so -nsita bile le nepo trebno breme. To umiksnje se je imdo vršiti en teden. 26. juns jc sovražnik pričel bombsrdirstl po sieije, ki smo jih ostavili, n bom-bsrdrsli so do poldne, preden so sc začeli previdno pomikati za nami med Aatieo in dolino Hugana. Mi nismo iagublli nobenega mošs. ksnons. strojne pnške niti vojne gs msterijala. Včeraj so Itslijeni napadli M on te TeŠso m so bili od biti s velikimi isgubsmi. Neše top ni-1 vo v pozinski dolini je pognalo v beg več aovrainih bataljonov. PKSVKtA«. S. P. J. Na fronti ob Soči je sovražnik sa-atonj napadel Krn in Mralivrh. Italijansko poročilo. Rim, (čez London), 30. jun. — Nase napredovanje med Adišo ln Breuto se nadaljuje. Ob pozinski črti smo bili nekoliko zadržani vsled prirodnih teškoč in viled ognja težkih baterij na Borooli. Pregnali smo sovražnika is eka-lovjs in dosegli Griso; obenem smo zavzeli močne postojanke' v Betti na gori Majo. V dolini Asti-co smo okupirali Podeaealo. Na plsninsh Setti jc sovražnik utrdil severno strano višin Asea od levega brega reke Galmsrara do prelaza Angnello. V tem okrožju, ki je precej divji in gosdovit, je sovražnik obdržal pozicije strojnih pušk in težke srtilerije, Is katere je neprenehoma sipsl ogenj ns nsšo napredujočo črto. Mi smo se utrdili na južni strani doline Assa ln osvojili zakope blizo bio in Seingarelle. Na bojišču ob Soči ni memb. Na kraških planjavah ae je posrečilo naši pehoti prodreti in okupirati nekaj sovražnih sako-pov. Včeraj smo vjeli 656 sovražnih vojakov, vštevši 28 častnikov in osvojili štiri strojne puške, streliva in drugega vojnega mate-rijala. Is Bceenerja, Pa., poročajo is sanesljivegs vira, da ee po okolici klatijo tajni nasprotniki "Pro-svete" in rojakom lašejo, da je "Prosveta" list znanega hrvatskega šifkartaša Zottija. Vaakdo, ki kaj takega govori, je nesraman in škodošeljen laž njivcc Če ne bo konea teh laši, bomo imena laftajivlh gontlema-nov priobčili v listu, da jih pozha slovenaka javnost. roeveta" jo lastnina "Slo-venske narodne podporne jedno-le" ia ne Ufkartašov. Springfield, Ht, dna 97. Jun. Tukaj ee je dne 23. junija ustrelil rojak Martin Zupan. Bolehal je na jetiki Šc eno leto dni, in ko je eposnsl, da ni sanj rešitve, se je rešH trpljenja s tem, da ai je na-tavil puško proti glavi in jo prožil s nogo. Pokopali smo gs ispra; to* 26. junija bres popovskih ceremonij. Naj mirno spi v tuji grudi.Frank Breaar. ms * Ee - • Casement obsojan na smrt. London, 30. jun. — Sir Roger Caaemcnt, irski vodja, je bil včeraj obsojen na smrt- na vešalih vsled veleizdaje. Casement je bil v jet na nemški ladji, ki je nekaj dni pred isbruhom irske revolucije peljala večjo zalogo orožja in streliva za irske ustaŠe. Casement je v svojem zagovoru pred sodiščem ostro napadel stari sngleški sakon, po čigar paragrafih so tožili njega. Dejal je, da on je irski državljan in kot tak bi moral biti zaslišan pred irskim sodiščem in porota bi morala obeta-jati is Ircev. On lahko zastopa, je naglašal — načelo irske neodvisnosti, nc da bi kršil kak angleški sakon iz novejše dobe. Toda vlada je sanj izvlekla star, saprašen sakon, ki je bil sprejet še leta 1351, po katerem so sodili krivoveroe tedanje dobe. Edino a pomočjo te» ga zakona je mogla porota spo» noti, da je on kriv veleisdaje proti Angliji. . Casement ee je zahvalil porotni kom sa pravorek krivde, in ko mu je predsedujoči sodnik nszno-nil, da mora umreti na vešalih, se je nasmehnil in odšel v ječo. Njegov zagovornik je izjavil, da bo vlože« priziv na višje sodišče. Liebkneoht mora v jo*o. Berlin, 30. jun. Dr. Kari Lieb-knccht, socialistični poslanec In vodja scoialistične manjšino v parlamentu, je bil obaojen na tri-deset mesecev zapora zsradi "veleizdaje", ker se je bil vdeležil delavskih demonstracij 1. maja. Obenem je bil izobčen iz armade. Sodišče jc izreklo, ds je Liebkne-chta "zapeljal bolj politični fanatizem, kakor pa nepatrijotični čut", zato je dobil najnižjo kazen. Maksimalna kazen je 15 let. Obravnava se je vršila za zaprti-rai vrati "iz interesov do javne varnosti", kakor je izje vil vojni prosekutor. Tudi časopisje je bilo izključeno od obrevnsve. Lieb-kneeht bo brez dvoma vložil priziv. Bitka med ameriškimi pomorščaki in rebelL Washington, 30. junija. — Bitka med ameriškimi pomorščaki in rebeli Aa Hanto Domingo je trajala štiri ure. Boj so jc vršil pri Montc Cristu. Na ameriški strani jc padel prostak John Acri-ment. Dva strelska jarka eo vzeli ameriški pomorščaki s naskokom, ko je topništvo dokončalo svoje delo. Trije mrtvi prt volitvah. Is Paname poročajo, da eo bili prt predsedniških volitvah panamska republiko veliki izgredi Posledica teh izgredov eo trije mrtvi. Isvolitev dr. Ramona Val-deza, bivšega podpredsednika republike in bivšega poslanika v Združenih državah predsednikom je zagotovljena. Juaašikaj pokopan. Peking, 26. junija. — Danes so pokopsli JuanŠikaja, predsednike kitajoke republike. Pogreba se je udeležil sedanji predeednik Ju snghung In dlploaiatišnl zbor. Listnica upravništva. Ns vprašanje mnogih zaatopni ! kov, odnosno tajnikov, glade pre j vizije prt nsročnini, pojasnujemo da jc vsak opravičen do 20 odet. provizije. b slovenskih naselbin Hibbing, Minn. — Joseph Sko-£ič je pred sodiščem pod obtožbo umora prve vrste. 28. m. m. je Sla porota v avojo eobo, kjer je šctala ves popoldsn, vso noč in drugi dan do poldne, ne da bi se gadinila. Hibbing, Minn. — Miloš Petro-vič je prišel v družbi s Johnom lisrkovičem in Ivanom Markovi-•ičem prek nekaj dnevi v rudnik, brez da bi imeli delo. Vsi trije so bili sretirani, In ko je bil Petrovič poklicen prod sodišče, ga je aod nik oproatil. Tožiteljstvo je namreč imelo v zapisniku, da jo hil "zločin" isvršen 24. junija 1915 nameeto 1016. — flhlffhftTm. Minn., 28. jnnija. (Izvirno poročilo). V bolnišnici Webber je umrl Jožo Jskše, star aaaclnik, ki je bil pred par leti gfcčinski svetovalec. Bolan je bil fe šest dni. Moš se ja prehladil, sledila jc pljučnica in potem smrt. jgkše je bil preje grocerist, pred Utr leti ee je pa proeelil na avojo |armo, kakšne štiri milje severno 4|i Chisholma. Zapustil je šeno, pet otrok brata Rdvarda Jakšeta jp sestro, omošeno Klobučar. Stare laži. Med prebrisanimi nasprotniki socializma jc v navadi, da socis-lizmu podtikajo laatnotfti, ki jih nima. in so najbolj razširjene med goepodujočim razredom. V tem podtikanju je metoda. Tako laži najrajše rasobešajo v listih, ki jih čitajo ljude, ki dostikrat socializma Sc po Imenu ne poznajo, ali so ps o njem slišali le slabo. Med Uke laži spada tudi neres-nics, da v socialistični družbi ljudje nc bodo imeli veselja do dela. Vse bo vseh, vaški dsn se bo delilo in čemu bi ljudje potem še delali. "Človek dela," pravijo nasprotniki socislizms," dokler ga razmere nc prisilijo delati ali čc ga revščina ne podi v delavnico." Ta laš jc bila žc stokrat ovršena, vendar se pa vedno trdovratno ponavlja sdaj med e-oim narodom, pa zopet med dru-fim. Poglejmo, koliko je reenico na tem podtikanju f I Prod vsem ni ree, da aociall-sem uči, da bodo vsi imeli enake dohodke, če delajo ali leže v senci. V nobeni gnanstveni socialistični knjigi, brošuriei, spisa ali rvramu ne najdsmo tc trditve, prečitsmo program sociallstič Ue stranke, najdemo v njem, da bo v socialistični družbi dobil k "polne vrednost njegovega produkta." Is tega sledi, da bodo tisti, ki eo sdravi in bodo lhnartli v senci in nc bodo opravljali nobenega koristnega ročnega ali duševnega dela za človeško družbo, tudi dobili svoj produkt. Z drugimi besedami bi rekli, ds ne dobe nič, dokler nc opravljajo duševnega ali ročnega del* ss človeško družbo. Social leti sc nikakor nc stri njamo, da dobi n. pr. železniški ravnatelj, kl pride mogoče enkrat na dan pogledat malo v pisarno, 100,000 dolarjev pleče na leto, mejtem ko delavec na progi zasluti sa svojo trdo delo komsj 600 dolarjev ne leto. K manj se pa aoelalUtl strinjajo e tem, de delnišarji železniške družbe ali ktarsga drugega tadustrijalnega podjetja, potegnejo po 100 tisoč ali še vol dolarjev na leto, dasi ne isvrfts drugegs dela, kakor da enkrat v letu odreže jo kupone In jih zamenjajo v denar, mejtem ko delavci, ki ao vatvarili to bogai stvo a delom v teku leta, ns pre« jemajo tako viaokih plač, da bi pošteno preživeli sebe in d rutino. Čc ai ogledamo dobro današnjo družbo, vidimo, da imajo najmanj veselja do dela bogati le-uuhi, ki žive o sadovih delavatva. Bogati lenuhi imajo tako ogromne dohodke, da lahko v brezdelju žive v letoviščih in se vdajajo najbolj razkošnim aabavam, da vbijajo Čaa, mejtem ko delavci, ki najbolj trdo delajo, ne aaaluti-jo za ti vi junake potrebe. V današnji kapitalistični dru!-bi izgine velik del delavčevega produkta v obliki rente, obreati in profita v tepu gospodujočega rszreds. Ta razred, isvsamši nek-terih izjem, nc produclra in ne zaaluti nič. Mogoče si nasprotniki socializma domišljajo, da imajo delavei mogoče radi tega veae-Ijc do dela, ker vidijo, kako bogati lenuhi zapravljajo in všiva-jo sadove njih delaf No, pa si oglejmo, ksj v današnji družbi podžiga delavec, da bolj trdo delajo f Henry Fordu, snanemu tovarnarju zs avtomobile, ne more nihče očitati, da jo sooisllst In ta Ford pravi, "čira boljše plačaš delavca, tem rajše bo delal." Ford ni anel teh beaed a kljuke, ampak iagovoril jih je šole poteui, ko se jc prepričal, da ao reenič-nc. V avoji tovarni jo aboljšal plače in uvedel aoudeležbo pri profitu. S tem jc Ford doaegel, kar jc želel: Podvojil je akoraj produkcijo in seveda sebi tudi pomnožil dobiček. * Ne rečemo ps, da no bo končni cilj v socialistični družbi tudi o-nakost pri dohodkih za tlsts, kl, delsjo, in da se ta cilj ne da db-seči. Človeški žonij ne miruje in vsaki dan presenečuje svet a novimi iznajdbami, ki olajšajo delo in množe produkcijo. Za nas, ki živimo v kapitalistični družbi, je glavna naloga, da človeško družbo očistimo človeških trotov, kl šive o produktih delavstva, za nadaljno uravnavanje razmer v socialistični drulbl, bodo pa akrbell ljudje, kl bodo takrat tlvell. če ao ljudje mali pred kapitalizmom in v dobi kapitalizma u-ravnati razmere po prevladajočih načelih v človeški družbi, jih bo-do uredili tudi v socislistični družbi. Nasprotuiki socializma pa morajo priti Še a boljšimi argumenti, Če hočejo vstaviti naraščanje sooisllst ične armade. Taki argumenti sodijo v muzej. Poročile* valil la de-Isvskas tfbss|ti. Teško je danea lavedeti resnico o dogodkih na bojišču. Vsaka vlada ima avoje cenzorje, ksterih nsloga je, da Črtajo vse, ksr jo aa vlado neugodno ali bi mogoče koristilo sovrstniku. Vrhutogu gredo vse brsojavke prek Londona, kjer jih prarešeta So enkrat angleški censor, da Črta zadnjo v poročilih, proden gredo v j«v nost. Nemčija in Avstrija ae vČa-ai poslutita brezžičnega brsojava prek Sayvilla, a te vesti so navadno kratke. Uredništvo "Proevete" je glede vojne v Evropi nevtralno. To sc pravi, da ne sagovarja centralnih all in ne entente. Vojne veati' v "Proaveti" bomo prinašali, kot prihajajo, aodbo naj si pa napravi Vaak čitatelj sam. Citatu I jo o-posarjsmo na dejetvo, da lašejo vse vlade ln vsaka prikriva, kar noče, da lave javnoat. Z dnevnimi poročili o delavskem gibanju je tudi teško reč. liste oskrbujejo a poročili kapitalistične koreepondenčne družbo. Znano pa je, da vrana vrani ne i* kljuje oči ln aatogadelj ae dogodi, da prihajajo vČaal listi neresnično vesti in da vaame včaal dva do tri dni, da ae lave reanieo. Čc uači čitatelji opazijo, da poročilo o stavki, nemirih Itd. no odgovarja reanioi, jih proalmo, da nam a dopisnico ali pa s pismom sporoča resnico. Za vsako tako obvestilo jim bodo hvalešnl uredništvo ln Čitatelji. ' , Prosimo lltatelje, če se agodl važen dogodek v naselbini, da ob-veatijo uredništvo i doplanloo. Par vrstte aadoatuje, drago j« naloga uredništva. Naročite se sa dnevnik V "Prosveta" S. g. P. J. Najboljši slovenski dnevnik v Zd. državah. List prinaša dnevno dobre, podučljive članke, novice is atarog* kraja in Amerike, sploh celega sveta, sanlmiva romana io aatmvno fitlvo. Naročnina etane sa celo leto $8.00, pol let* $1.00 aa Ed. države. Zs naročnike laven Zd. dršav, isvamnši Canada, stane sa celo leto $4 50, ss pol leta 12.85. Ravnotako etane ss celo leto $4.60 in pol leta $2.25 v maetu Chicago in Bo, Chicago. Imena, naslove Ig naročnino pošiljajte u Hodeči naslov: UPEAVMllTVO Chicago, 111. 'PROSVETA' 8019 So. Crawford Avo,, i , / Vso poštne denarne aakasnloo — Mooey Order, draft čeke ao naj naslovi na "Prosveta" S. M. 1.1. Vo rabite oeebnih Imeni . . . f . Vaši sastopnikl so 4r«štreni tajati*. V f S Vsa nadaJJSa pojasnila iajo drago vH)o apraralftvo "Proevete". _ ..........................———mm—m PLETERSKIh SON La Salle, I1L Trgovina z oblekami molke, dečke in i male otroke, tudi ter vsakovrstne druge potrebščine spadajoče v to stroko. Postraftba točna* Za mnogoštevilni obigk ne Uljudno priporoča, fgg/ 90rg*r. PB08VBTA g. N. P. J. EMILE ZOLA: SMRT Z« "PtoOTto" prevel M—k. Orof Verteuil je petinpetdeset let eter, pripa-«Im eni izmed najuglednejših rodbin ti« Kraneo-skem in ima veliko premoženje. Ker ni imel sim-patij do vlade, ae je pečal z drugimi rečmi kakor je pat- naneslo; piaal je članke v odlične revije in to uiu je naklonilo vatop v akademijo moralne in politične znanosti. Vrgel ae je tudi v trgovino in se zelo navduševal za umetno poljedelstvo ter ze fino umetnost. Nekoč je bil celo poslanec v par-I a men tu in takrat se je proelavil s »v o ji in odločnim nastopanjem napram opoziciji. Matilda Verteuil, njegova soproga, je šestin-štirideset, a kljub temu je še imajo za najbolj pri-kupljivo blondino v Parizu. Z leti je belela njena koža. Poprej jc bila nekoliko suhs, a zdaj so pa njene rame zavzemale okroglost zrelega sadja. Nikdar že ni bila tako krasna! Kadar jc stopila v atelje s svojimi zlatimi lasmi in sstinoin avojega vratu, je bila kakor zvezde, ki izhaja na obzorju; dvajsetletna dekleta so jo zavidala. Pohištvo v grofovem stanovanju je tiste vrste, o ksterem ljudje ne govorijo, Vzela sta sc, kakor se navadno ženijo ljudje njihovih krogov. Neketeri ves bodo celo zagotavljali, da sta živela zelo zadovoljno šest let. Potem sta dobila sina Rogerje, ki je zdej lejtnent, in hčer Hlanche, ki se je poročila zadnje leto z M. Huseacoin, kateri je v javni službi. Olavno, kar ju še veže skupaj, sta njuna otroka. Tekom le(, odkar sta ločena, sta ostale prijetelje s veliko mero egoizms. Pred svetom se pogovsrjata in neatopata s popolno naklonjenostjo drug proti drugemu, ali doma se zaprete vsak v svoje sobe, kjer aprejemsta svoje intimne prijatelje, kolikor sc kateremu zljtibi. Neke noči'je pa prišla grofiea Matilda is plesa ob dveh zjutraj. Služkinja jo je razohlckla in v hipu, ko je mielila oditi, je rekla i — Oospod grof sc ne počuti dobro nocoj.. — Ah! zararmra Matilda. Nato se zravna in pravi i — Vzbudi me ob deeetib; pričakujem šiviljo. Drugi dan ni bilo grofa pri zsjutreku in Ms- . lilds jc bila radovedna. V trenutku se pa odloči, da gre sama k njemu. Našla ga je v postelji zelo bledega in v sobi jc bilo zelo ceremonijalno. Trije zdravniki ao bili Um, pogovarjali se polglasno med seboj, nspissll recepte in odšli; zvečer ae povrnejo. Bolniku sts stregls dvs služabnika, ki sta hodila po sobi resno, molčeče in skrbno, da ne napravita najmenjšega šuma. V veliki sobi je vladala tišina in mrzla natančnost. Vsak kos pohištva je bil ne svojem mestu iu niti ene brisače ni bile, kjer ne sme biti. Hila je pravilna in poveli-čana bolezen, redna bolezen, ki pričekuje oblakov. — AH si bolan, moj dragi f vpraša grofica, ko pride v sobo. . , , . flrof ss ie skušal nasmejsti.,. — Oh I malo utrujeu — pravi. — Počitka mi je treba, to je vse . . . Hvala, da si prišla! Dva dni je preteklo. V bolniški sold je bilo vse v redu i niti kapljice medicine ni bilo opaziti na pohištvu. Strsžsji so skrbeli, da ne pokažejo niti trohice dolgočasnosti. Grof je pa znal, da jc v smrtni nevarnoeti. Zdravnikom je ukazal, da morajo govoriti resnico o njegovem položaju, ln bres protests se je udsl njihovi volji. Večidel je ležsl s zaprtimi očmi ln včasih jc. gledal nepremično predse, kakor da bi premišljal o svoji samoti. Grofica je obvestila svoje prijetelje, ds je njen soprog zelo bolsn. Vzlie temu se je obnašala kakor po navedi, jedla, spsla ln hodila okrog. Vssko jutro in večer je žls k bolniku in ga vprašala, kako mu je. — Ali je boljše, moj dragi f — Da, veliko boljše, hvala, moja draga Matilda! — Ako želiš, ostsnem pri tebi. — Ne, ni treba. Htrežaja sta zelo pridna . . . Zsksj bi ae tukaj dolgočaailat Itaxumela sts se dobro; ločeno sta živela iu upala sta, da umreta ločeno. Grof jc bil grozno sebičen in zato je hotel umreti sam brez kakih komedij. Zsto je hitro in kolikor mogoče na kratko končal svoj zadnji pogovor s ženo. Njegovs zadnja želja je hila, da odide iz tega sveta natančno kot se spodobi, kskor človek, ki ue mara nikogar nadlegovati. Kljub temu se je premislil. Nekega večera mu je bilo zelo alaho in sdelo sc mu je, ds ne dočaka jutra. In ko je prišla grofica ob navadnem času, je izsilil zadnji nasmeh rekoči Ostani ... Slabo mi je. fcelel je, da ne hi potem mučili Matildo a raznimi govoricami — ln ona jc pričakovala, da bo to rekel. Ostala je v gobi. Zdravniki niao zapuati-li umirajočega človeka iu Mtrežaja sta izvršila svoje dolžnosti i nespremenjeno resnostjo. Tudi Hoger in Hlanche ata bila obveščena in pridružila ••ta ae materi pri |>oetelji. Drugi eorodniki so ea-ksli v bližnji solil. In tako je minula noč oh zvečanem i skanju Drugo jutro je prišel duhoven z ra du jim zakramentom; grof je prejel hostijo vpričo vseh kakor v dokaz, da je zvest veri. H tem je b|. la ceremonije končana — in zdaj lahko umre. Ali njemu se nI mudilo. Zerjanico mrtvaškega voza, ki ae je isgubljal v daljavi, sil prostor pred cerkvijo je bil še zmiraj natlačen s kočijami. Slišati je bilo neprestano zapiranje knčijinih vrat in peketanje konjskih pod« kcv na kamnitem tlaku. Kočijaži so zavijali drug za drugim v vrsto iu sprevod se je vil proti pokopališču. Pogrebci v kočijah so komodno ležali na mehkih sedežih; lahko ai jih predatavljate, da gredo v Hoia, v zabavišče, oh kraancm spomladanskem vremenu. Ko je mrtavškl voz daleč na čelu izginil izpred oči, ao ljudje posabili na pogreb. Pogovor sc je sukal o marsičem; dame ao govorile o letni sezoni in moški o vsakdanjih poalih. — Ali pojdote letos v Dieppe, milostlva? — Mogoče, da. Ampak ne pred avgustom..„. V soboto gremo v l«oire. —- Alt, moj dragi!., on je zalotil njeno pismo in potem sta so sprijels, ue ravno hudo, inalo sta ae opraskala... Snoči aem s njim večerjala v partiji Ts alomek me je celo ohral aa petindvajaet loulsov... — Ksj prsviš. da bo pojutrašnjem seja del-ničarjevf... Mene hočejo v odbor. Iiasui pa toliko posla, da ne vem, če bi mogel... Čea per minut je aprevod zavil v avenijo, v senco košatih dreves, in le tupetain je šinil trak solčoega žarka itmed vej. Neka dama. je nsglo odrpla vrata kočije in zavpita t — Zarea, tukaj je pa draaestno. (Dalje sledi.) Niš napredek in slovenska javnost v Ameriki - F. S. T. - - Kapitalizem jo sakrivll svetovno vojno. "Pat riot laem", "protiprusjaštvo" in "pravies malih narodov" po krinka, z katero prikrivsjo dejstva, T ' , Danes stopa pred vaa — cenjeno članstvo in drugi naročniki — naš dnevnik "Prosveta." Možje avobodomisclnega in socialističnega mišljenja širom Amerike so že dolgo čaaa ugibali, kako organizirati skupaj ves napreden ele-inen in ustanoviti dnevnik, ki bo zagovarjal delavske interese vse-straneko; kateri bo stal energično na strani delavskih kandidatov ob čaku volilne borbe, razjas-njeval namen in cilj delavske stranke. S. N. P. J. je pridobila s tem korakom veliko na ugledu in vplivu na polju slovenske javnosti v Ameriki, ker je to prva slovenska podporna organizacija v Zed. državah, ki je ustanovila svoj dnevnik. Članstvo S. N. P. J. je s tem jasno dokazalo, da je zrelo za republikansko in demokratično upravo jednote. — (Ds pa ne bo kdo s tem primerjal naših dveh defaeto politično vladajočih strank v naši republiki, rečem lo to, da imata demokracija in republikanizem v sebi vse globje ideje, kot se jih poslužujejo odločilni faktorji v teh dveh skupinah . . .) Člani in članice pod okriljem naše vrlo razvijajoče se organizacije smo že večkrat javno dokazali, da znamo velika dela za jednoto izvršiti v najlepši harmoniji v svojo lastno korist. Zavedamo sc, da ako posamezni časnikar lahko izdaja časopis za ljudstvo, ga ljudstvo samo zase še laž(je. Na ta način preizkusimo saj nekaj nameravane socialistič ne uprave; bomo videli, če sc bo obnesla preskušnja dobro. Jaz u-pum, da najbolje 1 V teku časa se morda še marsikaj letimo; seveda premišljeno in ne prej, da bo slehernemu članu in Članici natančno pojaaneno, kaj sc nsmera va in kaj so nameravanega dobre in alabe strani, da bo vsak lahko povedal do časa, <6e bo v kakšni stvari videl — nevarnost za splo šno korist jednote. S to akcijo smo obrnili nase slovensko javnost v Ameriki v splošnem. Slovenci in Slovenke, ki še niso organizirani v S. N. P. J., se bodo z večjo pozornostjo obrnili napram njej in zasledova 11 njeno delovanje z večjim zani manjem, kot do sedaj. In smelo rečem, da jih bo Se veliko prišlo pod zastavo največje in najpopu lsrnejše slovenske podporne organizacije v Zed. Drž., 8. N. P. J. 1 Danes so minuli časi, ko smo gledali pri vstopu v podporno or ganizacijo na najmanjši asesment iu veliko bolniško podporo. Pre-pričsli smo se, da nobena jedno ta nima rudnika, v katerem se cekini ksr ns debelo kopljejo; in če ni tega, da je blagajna jednote hitro prazna, v katero se plačuje mali asesment in velika raznovrstna podpora in smrtnina iz nje vleče. Danes že vsak gleda nato, da je tudi zavarovan, Če plačuje, in to ni več kot prav. S. N. P. J. jo aolventna v zmialu zavarovalne poatave; torej absolutno vama zavarovalna bratska orga-nizacija. Ima sicer 14,000 članov; prekaša v tem oziru vaako drugo slovensko pod. orgsnizscijo v A-merikl. Toda ee pomislimo, da se ceni Slovence v Ameriki, na 200,-000. j«? Ps vendar-le premalo organiziranih — ne le pri naši jednoti, ampak pri — vseh. Polja za organiziranje je torej še doatj, aa mo — organizatorja nimamo, da bi ga poalali med ljudatvo! E. pa ta bi sc že še dobil, toda "košta-lo" bi nss preveč, ai mislimo. Ksj pa ko bi ae malo pomenili o tej aedcvif Meni ae ne zdi pretežka za izvcati, prepričati pa aem, da bi zelo veliko koriatila S. N. P. J. . .! To ai jaz predata v I jam tako-le: Zdaj ko je izšel dnevnik "Pro-sveta," rabi S. N. P. J. enega gl. potovslnegs zastopnika, ki bi obi-skal vse slovenske nsiylhino širom našega delokroga. Ko bi ta ko nabiral naročnino in oglase za naš liat, bi objednem prirejal shode in predavanja po vseh nesel blnah. kjer je že društvo naše jednote in ker še ni. Kjer še ni društvo vstanovljeno bi je vstano-vil, kjer je pa že, bi istotako skli eal javen shod za vae Slovence, ter skušal pridobiti društvu no vih članov. — Mi imamo veliko društev, — mala in velika društva, kajne. Vsako tako društvo ima tednika, — morda več kot enega skozi eelo leto. — Tajniški posel ni baš lahek. Nameri ae, da ni pri celem društvu enega, ki bi dobro razumel tajništvo. — Dolžnoet gl zastopnika in organizatorja bi naj bila, v vsakem takem slučaju pomagati društvom, poučiti tajnika o knjigovodstvu in meeečnih poročilih itd. Na ta način bi prišli do veliko lepšega poslovanja pri društvih in poslovanja med društvi in gl. odborom, in to bi se doseglo.s primeroma malimi stroški za jednoto, za posameznega člana pa tako neznatni, da bi oe gotovo radi tega nihče ne jezil. Ako bi plačal vsak član meeečno en cent v to svrho, bi bilo dohodkov okroglo $140.00 vsak mesec. Toliko bi organizator ne rabil, ker bi nekaj zaslužil pri naročnini in oglasih za dnevnik. Znano je vam vsem, da so drugi listi že tudi pošiljali svoje zastopnike po slovenskih naselbinah, ki so pa morali plačati vožnjo in vse etroške iz svoje provizije. Naš ^istopnik in orga niza tor bi seveda ne mogel ti z samo provizijo, ker bi oprav ljal tudi agitatorično in organiza-torično delo. Če bi ae članatvo resnici odločilo za ta korak, bi morda prišlo na člana letno 5— 10c., jednote bi pa pridobila veliko na članstvu in list ."Prosveta" bi se razširil po vsem kontinentu severne Amerike. Morda bi se pa tudi pokrili ti stroški iz u pravnega sklada in bi ne bilo treba nobene izredne naklade v to svrho. Naj bo že kakor hoče, fakt pa je, da bi lahko z malimi stroš ki dosegli velike uspehe! Truditi se bo treba, zelo truditi, da na pravimo veliko cirkulacijo našega dnevnika. Ali se bomo vsi in vedno trudili zastonj f . . . Vsak naj začne «s tem preiskovanjem pri — sebi, pa bo kmalu imel to le sliko: "Nekaj Časa bi že; no, tudi precej dolgo, ko bi tudi drugi, — sam pe nisem dolžan. Mislim, da je S. N. P. J. mati vseh . . ." In tako zastane ži va agitacija. Mi želimo biti aktivni, napred ni, povsod prvi. Dosegli bi radi velike uspehe, pa se ne posluži-mo pravega sredstVa. Omenil sem že na konvenciji v Pittsburgh u za takega organizatorja, pa ga takrat menda še nismo rabili; zdaj ko imamo dnevnik, je pa narair noat priporočljivo, da S. N. P. J nastavi potovalnega zastopnika in organizatorja v eni osebi, ka teri naj sc poda na delo! Članatvu S. N. P. J. priporo čam, da naj razpravlja glede teh dveh točk: Ali naj se nastavi organizator kot je zgorag omenjc no T Ali naj S. N. P. J. plača "zunanjim sodelovatel jem" zo Članke in druge boljše spise, h vzemši dopise, od kolone in koliko naj plačuje od kolone f-- V tem ni nobenega koristolov stva, bratje in sestre, jaz bi le rad videl, da bi se udeležili te razprave in povedali svoje mnenje. Kdor jc za to stvar, naj razprav Ija v listu; kdor pa jc proti temu, naj pa istotako navede dej stva, zakaj je proti. — Dnevnik imamo; prostora je dovolj, zato pa pero v roke in na dan z ide jami in nazori . . .! Ideja združitve naprednih slo venskih podpornih organizacij je tudi na trdnejšem temelju, kot se je zadnje čase nsinigavalo, ali ta korekoč prerokovalo. Če se ta lepa misel uresniči, (kar ne dvn nyiu) bo postala naša jed nota še večja in bolj razširjen bo liat "Proaveta." Veliko bodočnost i-, ma S. N. p. J., če sc trdno opri-memo dela in ne zamudimo nobene prilike, ki pomeni splošen razvoj S. N. P. J. in novih moči j, ki jih lahko pridobimo za našo armado. Ti "Prosveta" pa uči, budi, vhlažuj in zabavaj . . .! Štrajk v Minnesota Iz Chisholm, Minn, poročajo angleški liati, da so bili aretirani trije štrajkarji Izmed množice, ktera ae je zbrala na Oak St. in Central Ave. tn ki je baje a ka- "u-nj..,,, in streli napadla avtomo-1; .T""™ TTXm^ bil, v kterem so se vozili trije I™,1' d" Jf -'llL^Urkv^ * stavkolomilei. (Mati ne pov.-do. t'"T i't "in indX> * kdo je začel prvi. « bržkone to ni-1 W na v J« " so bili štrajku joči delavci) kov' Sp,0ŠIU »VIT'; M:nnw -iM^podatkov lahko «4 i le malo stavkokazov, a še tisti s!(]rpH „.Lli,,čke no svoji Otaiim^Portue^^ Portugalska je tudi r^i Svetovno vojno. ZsraditeT^ nejo veakogar zanimati i podatki o vojaški moči t« vice. Portugalska ima od miramm su 25.000 ,do 30.000 n,ož J* vojsko vseh vrst. Poleg 5000 mornarjev, okolo 50Q0~ bliske garde, ki opravlja 2 žandarmerije, ter j, ministerstvu za notranje itw potem okolo 3000 mož cariu2 stražnikov, ki so podrejeni fZ čncniu ministerstvu. Uepub3 ska garda je izborilo izvcžl^ oborožena četa, ki se pa rabi m doma. Šeie zadnja leta ko začeli Portugalskem sami izdelo* strelivo za puške. Strelivo u, pove (Schneider-Canel 7.5 dobivajo in inozemstva. Lani«, mladi je izjavil vojni minin^ parlaiuetu, da mu vsi^a q^J ja, da bi napravil vojsko no. Nima uniform, ne čevljd pešce, ne konjey za k011 jeni« topničarstvo in ne streliva. Ti je pa potrebščina, o kateri* smo mislili. Sicer pa Portugalcev ne podcenjevati kot vojake. N» vojaške lastnosti ljudstva, ki jih je pridobilo v stoletjih, ko z vojsko gospodovalo nad svet« nahajamo še dandanes med p« gnlskim vojaštvom. Vojak j« men v svojih zahtevali, jeklea vztrajen, srčen in vobče strelec. Disciplini je pač kur portugalski vojak pozna! maj po imenu Pravi vzrok, zakaj je nahajfe la Anglija ubogo Portugalski f vojno, je najbrže to, ker nai va s tem Škodovati Nemčiji darsko. Nemški izvoz na Porti| sko znaša okolo dvainšesldeiet lijonov mark, v luki v li je sedemintrideset nemških in set avstrijskih trgovskih kov. Tc so seveda takoj zaple ko se je Portugalska udelc vojne ob strani tripelentente. Portugiško vojno* brodovj« vnja lani spomladi i/.išli "Nu4 cus" takole: obrežna oklopni leta 1876., ki se rabi kot s ladja, ni pa porabna za boj; varovane križarice,, naj 1660, največja 4250 ton, šestnajst do osemnajst let 14 bojnih čolnov, med nji sem iz prejšnjega stoletja; vsemi ima le eden večjo (16.5 morskih milj), Štiri maki čne bojne čolne od 20 do 70 U tri torpedne čolne po 25 do27i skh milj hitrosti, en podim* čoln, eno ladjo za polaganje d Angliji diše v prvi vrsti le H giški pristani, ki bi jim služili h izborna opirališča, glede fn jim pa Portugalska itak ni la ovir še pred napovedjo vojl Japonski In Združene drži* V Japonskem živi 60,000,001» Združenih državah pa nad l^j 000,000. . Japonska je na okroglo M^ velika kot Kalifornija, njeno P Ije je tako obsežno kot dfl^ Maryland. . .Japonska se je šc vedno P^ delska država. Njeni ni izdelki zaostajajo v mnoflS daleč za produkti v ZdruJi* državah. ^ Vrednost poljskega Pridf" Japonske je dvajnastkrst M« kot Združenih držav; njeni rt« ninski produkti znašajo le štirideset.inko od ameriških, J ni produkti le eno dvajset« izvoz sirovin pa eno osmink^ Poljaka zemljišča •I»P"n* imajo le dvajaetinko vredno** ameriških, vrednost bančnik pa le eno stoinštiridcsctink« Japonska armada j« ameriške, naobrstno je ps •• šks mornarice aa eno tretji""T ja ml japonske. . ± Pred vorjno so bili .Tsponei * težje obdavčen narod ns • Poaledioa ruskojsponskr roj*! Ijo se ne upajo pokssati na beli dsn, • Hrfiepa ZS*IJU«:»r po a m rta k aru, ; i • . , .----? Kdor pajtrezno presodi S Z Ji5 L" ,,H*JO pml .......U Japonske in rmljo Hsje jim kompan.j« ra- r|r?Jlv ' pride do sakU^Af čun. zelo imom, crn„ u -po^. ■ P' meljski board ' * 1?5?*!J2EL2u do * «» ...... blaznega oboroževsnjs o® ^ Nibbing, Minn, je vae mirno 110ati * f vkljul. temu, da je še več delav- jordi čemu "▼"j"0 ^ cev seetrajkalo. |Ilje Jviako ^f"