Leto fll., štev. 292 V Lmeiram, nedelja dno 10. decembra 1922 rosama pavsanraita »znala ob 4 tlirtraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20r— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko, Posamezna stev. stane 1 Oln OpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova uL št 54. Telet št 26. Podružnice: Maribor. Barvarska nlica št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 9. decembra. Politični položaj v Beogradu je ostal Jane s neizpremenjen in kriza ee ni približala rešitvi. Po odločitvi, ki je padla v četrtek v demokratskem klubu, se je moglo zde-n, da bo obnovitev koalicije mogoča v 24. urah. To se ni zgodilo. Ni težko uganiti, zakaj, in dogodki današnjsga dneva potrjujejo v polni meri, da sta v teku dve veliki intrigi, ki sicer navidezno zasledujeta razne cilje, pa morata imeti, če bi se posrečil le eden uspeli: da prevzame vlado srbska radikalna stranka sama . . . V to smer pritiska predvsem gosp. Pašič. Kakor je sedaj ugotovljeno, se glasi njegov mandat, da sestavi koalicijsko vlado, ki bi mogla v parlamentu izvesti najnujnejši zakonodajni program. Taka vlada je brez demokratov nemogoča, ker ni mogoča brez njih nobena trajna, pa niti trenutna parlamentarna večina za pozitivno delo. Radi-kalcem ni sedaj za nobene zakone. Oni še nahajajo že povsem v volilni psihozi. Mnogi njihovi poslanci v zadnjem času pridno hujskajo kmeta proti činovniku, češ. za tega hočejo demokrati neštete milijone, kmete pa pritiskajo z izvoznimi carinami in uvozom cenejšega žita. Vsa strast radikalne stranke je sedaj usmerjena na to. da bi se posrečilo izigrati demokrate, nakar bi gosp. Pašič vrnil mandat. Druge kombinacije bi se naravno ponesrečile in rezultat bi bil, da bi končno radikalcem samim uspelo dobiti mandat za takojšnji razpust parlamenta ter izvedbo novih volitev. Zato morajo naravnost s simpatijo gledati na blazen poskus, ki ga je danes napravil Hrvatski blok. Gospod Radič je pred 14 dnevi v slovesni resoluciji proglasil Stoiana Protiča za edinega srbskega politika, v katerega da imajo Hrvati zaupanje. Sedaj je s posebnim telegramom detroniziral Proti-ča ter na njegovo mesto posadil Davidoviča! Pa to spada na drugo mesto, kakor tudi znamenito Radičevo žongli-ranje s številkami. Jedro brzojavke je v tem, da Radič pooblašča gosp. Davidoviča. naj v njegovem imenu »predloži sestavo volilne vlade sporazuma*. V tem besedilu se zrcali celi Radič. Mandat za sestavo vlade daje kralj in gospodje blokaši vedo seveda prav dobo. da vladar ne pripušča nobenega eksperimentiranja z ustavo. Njihova brzojavka kaže le. da se ne zavedajo niti najprimitivnejših parlamentarnih in političnih načel. Unikum je. da gospod Radič sedi s svojimi blokaši v Zagrebu in pošilja brzojavno pooblastilo politiku drusre stranke, naj ga zastopa — pri sestavi vlade. In kako zastopa! Na ta način, da predloži sestavo »volilne vlade sporazuma*. O čem naj se volilna vlada sporazume, se vprašujejo naivni državljani. Gospod Radič seveda dobro vč. da bi to morala biti vlada, napram kateri bi on smel biti kakor dosedanji republikanski kralj, ki pa bi se obvezala, da mu bo omogočila, da pri novih volitvah še enkrat prevara hrvatske mase, v katerih je pričelo iz-treznjenje. Gospod David ovič je blokašem pravilno odgovoril: »Gospodje, pridite v Beograd,* če hočete kaj.* Blokaši so dovolj dolgo slepomišili in igrali dvojno vlogo. Ako pridejo v Beograd ter se aktivno udeležijo pogajanj za sestavo nove vlade, ako so pripravljeni prevzeti tudi odgovornosti- ves narod bo to pozdravil. Za politiko demokratske stranke si ne moremo misliti lepšega, ko bi videli Radiča in ostale njegove separatistične republikance, kako slovesno dvigajo prste k prisegi priznanja in zvestobe jugoslovanskemu kralju in ustavi, temu temelju narodnega in državnega jedinstva. Na žalost v tak pTeokret danes še ne moremo verjeti. V najnovejši akciji blokašev vidimo le intrigo, ki naj poostri sedanjo krizo in spelje nekatere demokratske politike na led. To bi bila dobrodošla pomoč onim radikalskim načrtom, ki stremijo za tem, da bi sami vzeli krmilo države v svoje roke . . . Radičeva brzojavka je pa na sebi razveseljiv dokaz, kako globoko je že v vodi barka njegove čovječanske hrvatske republike Od memorandov na genovsko konferenco do telegramov gospodu Davidovidu je lep pot. Država zmaguje. Blazno bi bilo spuščati se sedaj v kompromise s separatizmom in demagogijo, ki nimajo nič opraviti z velikim vprašanjem notranjega pomir-jenja. NINČIČ OBOLEL. Beograd, 9. decembra, r. Minister zu-Uaniih del dr. Ninčič ie lahko oboleL Zadnji obupni poskus blokašev BRZOJAVKA HRVATSKEGA BLOKA G. DAVIDOVIČU. VIČ POŽIVLJA BLOKAŠE V BEOGRAD. DAVID O- Zagreb, 9. decembra, r. Hrvatski blok je danes dopoldne poslal g. Ljubi Davidovidu sledečo brzojavko: S svojim odločnim držanjem za politiko sporazuma z nami Hrvati na osnovi stvarne enakopravnosti ste si pridobili naše popolno zaupanje ter stojite danes na čelu vseh parlamentarnih strank in grup za sporazum in delo, ki imajo že od poslednjih volitev za seboj veliko večino naroda, namreč 900.000, od tega sam Hrvatski blok okoli 330.000, od vseh preko 1,300.000 oddanih glasov. Tudi v parlamentu samem imajo stranke za sporazum znatno večino nad strankami, ki so za nadaljevanje politike nasilja, brezpravnosti, korupcije in za katere hrvatsko vprašanje takorekoč ne postaja. Zato vas Hrvatski blok pooblašča, da vi v njegovem imenu predložite sestavo izborne vlade sporazuma, kot edino ustavno pot, da se parlamentarna kriza ne pretvori v državljansko vojno od strani oblasti — kar bi nedvomno vodilo do katastrofe. Predsedstvo Hrvatskega bloka: Stjepan Radič. Dr. M. Drinkovid. Zagreb, 9. decembra, n. Današnji »Hrvat* ne omenja niti besede o brzojavki, ki jo je poslal Hrvatski blok Davidovidu. »Slobodna Tribuna* prinaša besedil i brzojavke in poročilo, da je Davidovid to brzojavko sprejel. »Slobodna Tribuna* pripominja, da je Hrvatski blok poslal Davidovidu še posebno pismo, ki ga Je prinesel v Beograd poslanec Gligorije Anastasijevid. Vtis v Beogradu. Beograd, 9. decembra, r. Brzojavka, katero je poslal Hrvatski blok Davidovidu, Je napravila v političnih krogih vtis velike neresnostl. 2lvahno se komentira dejstvo, da je Hrvatski blok dne 26. novembra označil Stojana Protida za svoje središče, sedaj na enkrat pa Ljubo Davidoviča. Davidovid sam se je popoldne tej brzojavki smejal, a zvečer pa je dal blokašem edini odgovor, ki je na dlani: br-zojavil jim je naj pridejo v Beograd in se tu razgovarjajo. Davidovič o brzojavki. Beograd, 9. decembra, k. Hrvatski blok Je poslal preko rcdakcije »Hrvata* svojo Davidovidu namenjeno depešo tudi novinarskemu klubu v skupščini. Na ta način Je bila beograjska javnost še tekom popoldneva obveščena o besedilu. Tej depeši Je še pristavljeno, da je Hrvatski blok sklenil priti takoj v Beograd, čim Davidovič sesta\i koncentracijsko vlado. Popoldne Je g. Davidovid izjavil v demokratskem klubu: »Gospodje od Hrvatskega bloka naj pridejo v Beograd, da povedo, kaj hočejo. Njihova depeša Je pogrešena tudi po vsej vsebini. Mandat za sestavo vlade daje kralj po svojem prevdarku. Nikdo nima pravice od njega zahtevati, da pokloni svoje zaupanje eni ali drugi osebi. BlokaškI poziv, da jaz predložim kralju sestavo kabineta, izgleda kakor vmešavanje v vladarjeve prerogatlve in se protivi vsem parlamentarnim običajem. Hrvatski blok je s svojo brzojavko napravil slabo uslugo vsem onim, ki delajo za izmirjenje z blokaši. Objava brzojavke je pa storjeno pogreško še povečala*. Pašič zavlačtf e pogajanja KLERIKALCI POZVALI DR. KOROŠCA V BEOGRAD. Beograd, 9. decembra, g. Danes je ministrski predsednik Pašid nadaljeval svoje neobvezne razgovore z zastopniki posameznih strank. Popoldne je Pašiča ponovno posetil zastopnik Jugoslovanskega kluba poslanec Barid, ki pa ni mogel dati nobenih točnih podatkov o stališču svojega kluba. Povedal Je, da so klerikalci brzojavno pozvali drja Korošca, da pride v Beograd ln se pogaja s Pašičem. Dalje je bil danes pri Pašidu tudi podpredsednik zemlioradniškega kluba Fra-nid. Doslej Pašid še nI nobenemu klubu stavil konkretnih predlogov glede vstopa v vlado in tudi nI zahteval od nobenega zastopnika strank, naj oni stavijo pogeje svojih klubov za vstop v vlado. Vsi razgovori so le informativnega značaja, tako da je vedno bolj podoba, da Pašid rešitev vladne krize namenoma zavlačuje. Seja demokratskega kluba. Beograd, 9. decembra, g. Na seji demokratskega kluba Je danes minister pro-svete Pribičevid poročal o razgovoru, ki ga Je imel s Pašičem, danes ob 17. po- poldne. Iz tega razgovora sledi, da Pašid ni sprejel mai.data za razpust parlamenta. Kralj ga Je pooblastil da poizkusi sestaviti vlado, ki bi mogla v skupščini izvesti najnujnejše zakone. V demokratskem klubu prevladuje vtis, da se Pašidu nič ne mudi. Klub je sklenil designirane-mu predsedniku sporočiti, da se je treba brez odlašanja odločiti na to ali na ono stran. Socijalisti nočejo v vlado... Beograd, 9. decembra, k. Socijalno demokratska stranka Je sklenila da odkloni vsako vabilo za vstop v vlado. Notranji minister pri kralju. Beograd, 9. decembra, r. Danes popoldne ob 17.30 je kralj sprejel v avdi-jenci ministra notranjih poslov Timotije-vida, ki mu je poročal o vprašanjih svojega resora in o politični situaciji. Neresnična vest o Pašičevem neuspehu. Beograd, 9. decembra, k. Popoldne so opozicijonalni krogi kolportirali vest, da je Pašid že vrnil mandat. Vest je izmišljena. Seja finančnega odbora DRAGINJSKE DOKLADE ZA DUHOVNIKE. — VPRAŠANJE PRED-SEDNIKA. — ZOPET KO KOSCHINEGGOVE HIŠE. Beograd, 9. decembra, g. Danes se je sestal fmančni odbor in ugotovil, da so nekateri poslanci zahtevali, da S© 843 j3> finančnega odbora sploh odgodi, dokler se ne sestavi nova vlada, Z ozirom na nujnost nekaterih točk pa je zastopnik predsednika Velizar Jankovič odredil glasovanje o tem in je glasovalo 14 članov odbora, da se delo nadaljuje, 8 pa proti. V razpravi, ki se je nato vršila, je bil sprejet predlog finančnega ministra da se zvišajo draginjske doklade diplomatskemu osobju v Pragi, v Rima in v Bruslju. Na predlog ministra ver dr. Krstlja se je vršila nato razprava o povišanju dra-ginjskih doklad za nižjo duhovščino v Dalmaciji, Sloveniji in na Hrvatskem. Na temelju kredita 5 milijonov Din se povišajo draginjske doklade za duhovščino v Sloveniji na 12 Din dnevno. Na-redba je bila sprejeta z malimi izpremem bami. Demokrat dr. Matič je stavil predlog, da se izplačujejo invalidom doklade Iz rezervnih kreditov, dokler se ne sprejme invalidski zakon. Predlog v istem zmislu je 6tavil tudi radikalni poslanec Ceda Tostič. Poslanec Nedeljkovič je predlagal, da se izvoli novi predsednik finančnega odbora, ker je dosedanji predsednik Veljkovio podal ostavko. Predlog ni bil sprejet in se bo vršila volitev šele na eni izmed Drihndnjih sei> Nato je poslanec dr. Kukovee zahteval od finančnega ministra, da s popolni predlog glede draginjske doklade poštnim ekspedientom v Dalmaciji in Sloveniji. Finančni minister je odobril stališče dr. Kukovca in izjavil, da bo mogla vlada sama dati te dodatke, za katere je predvideno {»kritje v dohodkih pošt. Prečitano je bilo končno poročilo o preiskavi, ki se je izvršila na podlagi pritožbe poslanca Korana zaradi nakupa hiš za mariborsko oblastno poslopje. Referat ugotavlja, da pri nakupu ni bilo nepravilnosti, da je pogodba veljavna in da jo je treba izvršiti. Ker poslanec Koran ni bil navzoč, se je sklenilo, da se razprava o tem preloži Dipiomat čni stiki z Rusijo Beograd, 9. decembra, n. V poučenih krogih se trdi da pošlje naša vlada v kratkem svojega zastopnika v Moskvo, kakor tudi da pride v Beograd zastopnik sovjetske Rusije. Podoben sporazum se jc dosege! med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo že pred nekaj mesecL To imenovanje zastopnikov pa bo imelo le gospodarski značaj in ne bo vsebovalo oficlelnega priznanja današnjega režima v Rusiji. Kdaj pride do tega, se sedai še nc more predvideti« Spor med kralfem in vlado v Grčiji POSREDOVANJE VENIZELOSA, JUGOSLAVIJE IN RUMUNIJE. — REPUBLIKANSKA PROPAGANDA. Beograd, 9. decembra, n. »Tribuna* javlja iz Aten, da je z zanesljive strani obveščena, da so odnošaji med kraljem Jurijem in vlado zelo napeti dasi grška vlada dementira vesti o eporu. Da spor ni dovedel do preloma, ampak se je zopet malo ublažil, se je zahvaliti le posredovanju Venizelosa, ki jo interveniral v korist monarhije nadalje pa poslaništvoma Rumunije in Jugoslavije, ki 6ta dali vedeti grški vladi, da bi proglas republike ne bil ugodno sprejet v Bukarešti in Beogradu. Zaradi tega je grška vlada nekoliko izpremenila svoje stališče 1 napram kralju Juriju. Vendar je nape-i tost še vedno tolika, da težko pride do popolnega sporazuma med kraljem in vlado. ; Republikanska propaganda se širi zla-i sti po deželi in pa med armado, kjer ima posebno zaslombo v komunistično navdahnjeni mornarici Tudi kmetsko ljudstvo ee nagiblje vedno bolj k repu-blifcanstvu, ker mu agitatorji dopovedujejo, da ss bo potem povrnil mir, ki si ga pa desetletnih večnih nemirih vsi pred vsem žele. Izvolitev novega poljskega predsednika IZVOLJEN JE SEDANJI ZUNANJI MINISTER NARUTOWICZ. Varšava, 9. decembra, u. Danes so se vršile volitve novega šefa poljske države, ki ga volita poslanska zbornica in senat skupno. Vsa javnost je pričakovala izida z največjo napetostjo, ker je bil položaj še danes zjutraj tak, da je bilo popiolnoma negotovo, kdo bo izvoljen. Rezultat je tudi ree splošno presenetil. Seja obeh zbornic je trajala cel popoldan do pol 8. zvečer. Prve štiri volitve so ostale brezuspešne, ker ni nihče izmed kandidatov dobil potrebne ve- voljen za predsednika države doseda nji zunanji minister dr. Narutoveicz. Do bil je 289 glasov, dočim je njegov protikandidat, 6edanji poljski poslanik v Parizu Camojsky združil na sebe 227 glasov. Dr. Narutovvicz je po poklicu in že njer. a se bavi že mnogo let e politiko. Dvakrat je bil že minister, enkrat za javna dela in sedaj za zunanje zadeve. Je pri vseh strankah spoštovan in uži va velik ugled tudi pri svojih političnih nasprotnikih, tako da je naredila nje oe lzjuca . ~ ................., ----- . čine. Šele pri petih volitvah je bil iz-1 gova izvolitev v splošnem dober utis Rusi delijo lekcije v Lausanni OHLAJANJE RUSKO-TURŠKEGA PRIJATELJSTVA. Lausaaue, 9. decembra, n. Današnja' ferenca črnomorskih držav, da prouči, seja komisije za morske ožine je stala novo nastali položaj. Lord Curzon je ta v znamenju Cičerina, ki je obširno in po- predlog odklonil kot nepotreben. Njego-novno govoril a ni imel baš srečnega ; vemu mnenju so se pridružili tudi Spa-dneva. Zaigral je posebno z ostrim na- lajkovič, Venizelos in Stambolijski. stopom prot' Ameriki, ki ji je očital, da Tekom nadaljuje debate se je oglasil v Črnem morju ne zasleduje nesebičnih ! k besedi tudi drugi ruski delegat Ra-interesov. i kovski, ki je protestiral proti temu, da Obrnil se je nato k romunskim dele- se Angleži baje tajno pogajajo b Turki, gatom. Id jih je svaril, naj pazijo da Ru- Ves potek današnje debate je potniil na-munija ne postane naslednica Grčije, ki je hodila za zapadni imperializem po kostanj v žerjavico, a se je pri tem sama opekla. Isto se zna zgoditi Rumuniji, če se bo postavila pod angleško kuratelo. Na odločen protest Venizelosa in romunskih delegatov je Cičerin na dolgo in široko razlagal teorijo, kako postajajo male države hote ali nehote slepo orodje velikih. Svoja izvajanja je končal s —---------------, - predlogom, naj se sestane posebna kon- ■ mirovna pogajanja prekinila ziranje, da se čutijo Rusi osamljene in da sc je njihovo prijateljstvo s Turčijo nevarno omajalo. GRKI SE VEDNO GROZE. London, 9. decembra, s. »Daily Ex-press* javlja iz Aten: Grški vrhovni poveljnik Pengalos je v razgovoru izjavil, da je grška vojska pripravljena takoj napasti kemaliste, ako bi se la-usarmska Ruska ©p-sgisijja m Gdansko, 9. decembra, u. Kakor poročajo poljski listi, se je vodja ruskih kadetov Miljukov, ki je imel od zadnjega atentata, ki je bil nanj izvršen v berlinski filharmoniji, svoje stalno bivališče v Parizu, mudil te dni v Gdanskem. Stopil je v stik s poljskimi političnimi krogi ter izjavil, da bodo kadeti zavzeli prijateljsko stališče napram Poljski. Pripravljeni so delovati za rasko-poljsko-francosko zvezo ter priznati . za podlago riško pogodbo. OPRAVIČILO BOLGARIJE. Beograd, 9. decembra, n. šef protokolov v bolgarskem ministrstvu zunanjih poslov Je včeraj posetil našega odpravnika diplomatskih poslov v Sofiji Luko-vida in se v imenu bolgarske vlade oprostil radi tega, ker so povodom manifestacij po sofijskih ulicah bolgarski četaši vzklikali: »Doli Srbija!*. NAŠE ČASTITKE NOVEMU KALIFU. Beograd, 9. decembra, n. Naš diplomatski zastopnik v Carigradu Trajan Zivkovič Je posetil novega kalifa in mu v imenu naše vlade čestital na izvolitvi. FOND ZA BREZPOSELNE. Beograd, 9. decembra, g. Ministrstvo socialne politike je izdelalo naredbo s katero se ustanavlja fond za brezposelne v slučaju industrijske krize. SOKOLOVIČ OPROŠČEN. Zagreb, 9. decembra, r. MilivoJ Soko-lovid, ki Je bil obtožen, da Je ubil Rudolfa Rožiča, Je bil po ponovni razpravi z današnjo razsodbo oproščen in puščen takoj na svobodo. Državni pravdnik se je z razsodbo zadovoljil. ŠPORT. Praga, 9. decembra, u. ViktoTia-2iž-kov : DFC. 7 : 3 (3 : 2) In ČAFC. : Snarta komb. 1 : 1 (0 : 0" | NAŠA IN RUMUNSKA KRALJICA V SARAJEVU. Sarajevo, 9. decembra, r. Danes sta posetili kraljica Marija in njena mati romunska kraljica razstavo preprog in Bc-govo džamijo. Odpeljali sta se nato pre ko Broda proti Beogradu. POTRESI NA HRVATSKEM IN V SRBIJI. Zagreb, 9. decembra, r. Sinoči ob 2i>. uri, 40 min., 33 sek., je zabeležil tukajšnji zeizmograf lahek potres. V četrtek 7. t. m. je zabeležen potres v Zagrebu ob 17. uri. 23 min. 50 sek. v daljavi 630 km in v Beogradu ob 17. uri 22 min. 30 sek. v daljavi 400 km. Čutilo se Je 8 udarcev. Ponehavanje je trajalo 32 minut. Po vesteh iz južnih krajev je bil potres naj-jačji v bitoljskem in ohridskem okrugu. kjer so povzročene znatne škode. šlorsa Curih: Berlin 0.065, Newyork 550.50 London 24.24, Pariz 37.62, Milan 26.65. Praga 16.80, Budimpešta 0.23, Zagrcr 1.775, Bukarešta 3.25, Varšava 0.035, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0076, Sofija 3.95. Berlin: devize: Italija 41.944 — 42.15*. London 38.154.37 — 38.345.63, Newyork 832.900 — 837.088, Pariz 59.101 — 59.39C Švica 158.103 — 158.897, Dunaj 1147 — 1153, Praga 26.284 — 26.416, Budimpešta 359 — 361, Sofija 6359 — 6391, Beograd 10.773 — 10.827. Dunaj, devize: Zagreb 234.75 — 235.25 Beograd 939 — 941, Berlin 8.70 — 8.79. Budimpešta 30.75 - 30.85, London 325.90-• — 325.600, Milan 3586 — 3594, Newyork 71.405 — 71.555, Pariz 5069 — 5081, Praga 2257 — 2263, Sofija 531.10 — 532.50, Varšava 3.70 — 3.80, Curih 13.460 -13.490, valute: dolarji 71.030 — 71.33?. levi 510 — 514, nemške marke 8.85 — 9.85, funti 325.400 — 326.400, fr. franki 5010 — 5040, lire 3552.50 — 3567.50, dt-r.arii 926 — 930, poljske marke 350 — 380, leii 427 — 429 demokratom v LJubljani! Načelstvo JDS Vam izreka za disciplino in zvestobo, ki ste jo pokazali v pro-slih občinskih volitvah, iskreno zahvalo celokupne stranke. JDS je storila vse, da omogoči v Ljubljani enotno napredno fronto. Navzlic največjemu samozatajevanju se ji to ni posrečilo. Morala je sama v boj, ki ga 1e vodila načelno in dostojno. Volitve so znova dokazale, da Je JDS najmočnejša stranka v Ljubljani, somišljeniki ste na vzoren način posvedočili xvojo značajnost, doslednost in zvestobo Ho stranke še posebej v tem, da ste z dvetretinjsko večino obsodili grde pojave nskoštva in nezvestobe. Bedite ponosni nad uspehom, če tudi xl bil to pot popoln; saj nobena druga stranka ni imela niti poguma nastopiti vod svojo strankino zastavo, kaj šele, da H šla katerakoli druga volilna skupina v boj s tako jasnim in neomajljivim pro- gramom. Uverjeni bodite, da pride za jugoslovansko demokracijo tudi še v Ljubljani dan popolne zmage, kakor gotovo je sledila prizadevanju naših idej in našega dela osvoboditev Jugoslovanskega narodu izpod tujčevega Jarma. Zavedajte se. da smo demokrati danes edini, ki zastopamo v teoriji in v praksi prava načela, ki vodijo v lepšo bodočnost našega naroda in naše države. Delo, ki ste ga vršili v hudem boju junaško. naj Vam bo v nallcpše zadoščenje. Posvetite se sedaj z novo vnemo svojim organizacijam in političnim, kulturnim, gospodarskim in socijalnim vprašanjem v smislu jugoslovanskega programa naše stranke, ki Je edini spasonosen tudi za našo Ljubljano. Naprej za zastavo jugoslovanske demokracije! NAČELSTVO JDS. Je vr5H v hotelu »Dobraj*. STiod JeTTTOS*. Zakaj raje ne poveste resniceTj o tvoril s pozdravnmi govorom g. Kucer Priznajte raje, da vas je nafarbal dr. iz Skakovc. Glavni referat je imel mi- Ravnihar ter vas zabijal, da ste od- j nister Pucelj. Obrazložil je program klonili soorazum z JDS in tako pripo Samostojne kmetijske stranke in dokazoval delo in uspehe stranke. Glede ca- 5£)!efn?ca ..Glasbene Matice1* v L!u&ljam Dne 25. septembra 1022 je preteklo 30 let, odkai je ustanovila v Ljubljani jrsščica navdušenih rodoljubov Glasbeno Matico z namenom, »da vzraste do sedaj pogrešana slovenska glasbena literatura« Iz skromnih počefkov, razvilo se je tostransko delovanje Glasbene Matice r mogočen kulturen faktor, ki ima za razvoj slovenske glasbe brez dvoma ■ sjvečje zasluge. r.OIetnieo svojega obstoja hoče proslaviti Glasbena Matica s skromna kulturno slavnostjo po sledečem redu: I. Petek, dne 15. decembra 1922 ob S. zvečer vrši se v dvorani Filharmo-uiene družbe predavanje dvornega svetnika in znanega glasbenega zgodo-vinarja dr. Josipa Mantuanija z naslovim: Delovanje G!a=bene Matice in K.w*n pomen za razvoj slovenske glasbe. II. Sobota, dne 13. decembra ob 8. x fičer v dvorani hotela Union sinfonič-ai koncert orkestralnega društva Glasbene Matice s sodelovanjem orkestra ::»rodnega gledališča v Ljubljani, pod ---dstvom konservat. prof. gosp. Karla Jeraja. HI. Nedelja, dne 17. decembra: a) Dopoldne ob 10. izredni občni zbor Glasbene Matice v dvorani Filhar-rrionične družbe. b) Popoldne ob 4. vokalni koncert lovskega zbora Glasbene Matice, pod vodstvom konservat. ravnatelja gosp. M-teja Hubarla. Pri koncertu sodelujejo: ga. Dana Golia - Koblerjeva, ga. Pavla Lovšetova in gosp. Julij Bctetto. e) Zvečer ob 8. komerz v dvora n Fiiharmonične družbe. Temu glavnemu sporedu sledila bo v naslednjih dneh produkciia gojencev Iconservatorija Glasbene Matice. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani naznanja naši javnosti proslavo svoje SOIetnice z iskreno željo, da se občin- nov predlog nikakor ni neumesten In bo potrebna debata o njem stopila tudi preko okvirjev novinskih kolon, čeprav se zdi, da dr. Novačan reflektira le na »republikanske kmete in delavce, da povedo, ali so zanj ali ne*. Z argumenti, da ie L frakarski, priliuljcni monarlilst, O pa širok republikanec, stvar ni zapečatena In aprobirana, v kolikor je tudi oportuna in umestna. Sicer pa načelo »Piši, kak-.«r govoriš!« ne more prinesti enotnosti, za- kaj v različnih krajih se govori različno in bi se potem smelo tudi pisati različno. Tudi ne gre le za končni 1, nego za vse 1-e in končno gre menda pri vsem tudi za — lepoto. Besedo imajo sedai jezikoslovci. oiitične IsbIbžIib -f- Interpelacija posl. Rcisnerja. »Slovencc* je objavil vest, da je posl. Reisner vložil interpelacijo na ministra — -----------— ■—..........-> . ^ Timotijeviča radi neveljavnosti ljub- .bili »emigranti* vsako zaupanje m tudi Ijanskih volitev. Interpelacije so javne zaslombo pri teh naših zunanjih so- rinske politike je ono za odpravo visokih izvoznih tarif, osobito za svinje. Ostro je najiatlal klerikalne jioslan-ce, njihovo demagoštvo in zahrbtno^, a katt-io klerikalci farbajo kmete in meščane. Očital je nedelavnost klerikalnemu klubu in odkrito priznal, da jo demokratska stranka, predvsem dr. Kukovec. največ dosegla za Prekmur-je. Po teh besedah je bil minister Pucelj živahno aklamiran. Nato je Se j>o-slancc Dtofenik vabil ljudstvo v talior samostojnežev, nakar je predsednik zaključil shod. 4- Se vedno rovarijo. Ko se jo govorilo o odhodu Hrvatskega bloka v Beograd, so preplavili inozemski fran-kovci Hrvatsko s pismi sledeče vsebine: »Na razpot ju! Hrvatski narodni poslanci. člani »Hrvatskega bloka*, so sc obrnili nate. narod, s poslanico, v kateri te obveščajo, da bo lo skupno s Srbi delali za tvojo dobrobit. Narod hrvatski, že v drugič so to prodali in izdali Srbom, tem tvojim zapriseženim sovražnikom. Prvič so prodali tvoje pravice, suverene pravice tvoje domovine srbskemu kralju, ki je tebe ogoljufa! in pogazil svojo obljubo. V drugič te, izrabljajoč tvoje zaupanje, izročajo »hrvatski rodoljubi* tvojim sovražnikom. Hrvatski kmet, hrvatski delavec! V nevarnosti so tudi zadnji ostanki tvoje samostalnosti. Častihlepni beograjski oblastniki te hočejo uničiti in streti. Dvigni sc, da ne bo prepozno. To ti sporočajo — Hrvati v tujini.* — Ni treba posebej omenjati, da so razposlali ta oklic takozvani emigranti (Frank, Sachs. Gagliardi itd.) iz strahu, da ne izgubijo eksistenco, ker abstinenco Hrvatskega bloka so ti »emigranti* temeljito izkoriščali pri raznih naših zunanjih sovražnikh. Ako bi blok res od?el v parlament, bi izgu klonili sporazum z JDS in tako pripomogli do klerikalne zmaue v Ljubljani. 4- Oj ta naša štampa! Glavni organ srbske radikalne stranke »Samoupra-' va* ima rubriko »Naša štampa*. v kateri citira modrosti raznih radikalsluh provincialnih lističev od mitrovičke »Srbije* do. res, do kočevskega »Radikala*. V eni zadnjih številk ojKizarja 'Samouprava* na sledečo važno konštata-cijo kočevske devete velesile: »Radikal* (Kočevje. Slovenačka) razpravlja o splošnem jKilitičnem položaju, glede j katerega smatra, da je bolji, nego si j misli . . . Oj blažene »Dolenjske Novi- j ce*. kje so tisti lepi časi, ko še ni 1 bilo treba oddajati tako ostroumnih mnenj o težavah tega sveta in ko je bilo dovolj, da se je konštatiralo: Nekaj sc kulta. Kaj sc bo skuhalo, se 5e ne v6! -f Lczanslca epizoda. Ismct paša je prišel v hotel naše delegacije na obisk k ministru Ninčičn. V predsobi se vljudno obrne do ministrovega tajnika in vpraša: »Kako je razpoložen gospoJ minister?* — »Dobro, prav dobro.* odvrne tajnik, »čemu vprašate?* — »Pa tako.* odvrne prijazni Ismct paša. »če bi bilo drugače, bi lahko prišel tudi jutri . . .» Torej tudi Ismet paši ne manjka — vremena. parlamentarne zadeve in vsakdo se more iz razprav narodne skupščine prepričati. ali je kakšna interpelacija vložena ali ne. »Slovenski Narod* pa zahteva od nas, da mu pomagam.! tudi pri tem poslu. Ker namreč nismo takoj demantirali »Slovenčove* vesti, smatra on, da je resnična . .. 4- »Mladinski manevri.« Pod tem naslovom zavrača »Slovenski Narod vražnikih. No, sedaj so potolaženi, ker blok sedi še vedno v Zagrebu. Po svetu — Administrativna razdelitev Slovaške je z današnjim dnem izvršena. Dežela je organizirana v 6 županij, posebne avtonomije mest so ukinjene. Novo . imenovani župani, ki kot šefi državne uprave izvršujejo začasno tudi naloge sa-moupravnega delokroga, so bili te dni ^ imenovani in prevzamejo danes svojo | službo. Njihov sedež so mesta: Košice, j Bratislava, Nitra, Turčanski Sv. Martin,: Liptavski Sv. Mikulaš in Zvolena. Zupe j (ki odgovarjajo našim oblastem) so obe-, ležene le s številkami 20, 25, 26, 27. 23. — Sneg na Dunaju. Predvčerajšnjim je na Dunaju zapadel debel sneg. Tramvajski promet je deloma ustavljen. Tele-lonske žicc so vsled obilnega snega na T.fnT>HansRa etovano v Ljubljani in nekega dne se je vrnil v Beo-, ,. , ... trrad z zmagoslavno vestjo, da je »Slo-SOietnice z iskreno željo, da se obe n- vens].. NanyJ> 2e kupijcn. Takrat je srro v obilnem številu odzove povabi-; Refe| vieok| d tudi Zt> prenašal poseti vse slavnostne P"red,tYoe(.^" milijonsko kupnino. Ponujanje radikal................... -liko moralno podpre Glasbeno Matico | ^ (Q - za ]jub!;ansko staro gospo- ni torej katastrofalen, pač pa je kat.v nadaljno kulturno delovanje v pro- ] do n- nig novcga Kar se tiče sedanje- strofalno, da veže »Slovenski Narod* .>wh glasbene umetnosti. | s]u5aja nam je žal, da ne moremo svojim bralcem take otrobe. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani. *er-et; (]em„nti.;u »Slov.Naroda*. Naša ■ - ■■" i„f_______.' > r>A»«-ftm . straJnko? Vendar ne mislijo, ------------------ ?isniene slovenščine odpravimo nenarav-(^ ^ nar&lni god,alc| mogli trajn0 ablja< da ee je pri istih volitvah »c karjenje* po načelu. »Pisi, 1kakor , težko natovorjeni voz? Sc- zvezala z SKS in srbsko - radikalno s«voris!» Njegov predlog gre proti e-j i ^ cdo y jjubljanskem stranko, na katero poslednjo pada še aSt, koncnici tvornoPn:tek ega opisov-d- ; ^ parlamentu jesti trdi kruh ] veliko več soodgovornosti za režim kot ,sSa deležnika, ki Je v književni s oven- ' v la,tnpm živlienj-1 m .TTIS Gost>odie tudi pozabljaio. da 848 Nemcev. Razven Slovencev jo v j dejo s svojo deco v Rim. vseh treh mestih še precej veliko števi- j — Zaščita stanovanjskih najemni-lo Srbo - Hrvatov. Ako stori vsak Ju-; kov v Avstriji. Dunajski parlament je "oslovan svojo narodno dolžnost, ni i sprejel novi stanovanjski zakon. Zakon niti najmanjše nacijonalne nevarnosti! je, jednako kakor pri nas, plod kompro-za štajerska mesta pri občinskih volit- misa med interesi hišnih lastnikov tn na-vah Če bi bil seveda v teh mestih do- jemnikov in glasovale so zato zanj vse - - - - " stranke razun »Baueinbunda*. Novi za- kon ureja predvsem vprašanje stanarine, ki sc bo določila sedai tako, da lastniku za vzdrževanje hiše ne ie ne bo treba več — doplačevati, ampak se mu bo v hišo investirani kapital celo obrestoval, čeprav še v zelo skromni meri. Stanovanja so v načelu še vedno neodpovedljiva. — Kitajski ropnrji so napadli in zasedli luko Čingtau, ki je pripadla po ver-sailleski pogodbi zopet Kitajcem in so jim jo Japonci še le nedavno izročili. Prebivalstvo Je večinoma pobeglo, roparji pa so luko in mesto do dobra oplenili. ma dr. Vladimir Ravnihar, bi po njegovi zaslugi lahko zmagali naši narol-ni neprijatelji, kakor so po njegovi zaslugi dobili relativno večino v Ljubljani klerikalci in komunisti. Volilni red svojim bralcem take otrobe, + Še enkrat varanje javnoctl. Ze včeraj smo povedali, kako prazen je izgovor NSS, ki ga navaja ta stranka kot vzrok, da ni šla pri volitvah z JDS. češ. da absolutno ni mogla iti z režimsko stranko. Ko to NSS navaja, -3 v vseh glagolskih vrstah: verovao, de lao, hodio itd. Dr. Novačan ie radikalnejši, kakor so bili pobijalci priskutnega SUM, (\HMjr »U UIU (JUUlja.^l lliunuuivt. ----_ » . . ,e-2nja v govorici; z odločno inicijativo , boti je imela 8. t. m. Samostojna kme-sjstopa tudi v lastni praksi. Dr. Novača- | tijska stranka prvič javen sliod. ki se naivno KIKI iciuiio«'" ----------- — - - da ima on prav. i drijani NSS so bili druzega mnenja, ko SKS v Prekmurju. V Murski So-!so v zveri z radikali in SKSarji »nistli • ' režim*. Zopet nov dokaz za nedoslednost in neiskrenost vodilnih mož pri | Prosvcta Ljubljanska drama. Nedelja, 10.: Ob 3. popoldne: »Krojačck-junaček*. Mladinska predstava. Izv. Ob pol 8. uri zvečer »Idiot*. Izv. Ponedeljek, 11.: »Kralj na Betajnovi*. V spomin četrte obletnice Cankarjeve smrti. E. Torek, 12.: Zaprto. Sreda, 13.: »Živi mrtvec*. D. Četrtek, 14.: »Idijot*. Začetek ob pol 8. uri. B. Qb Cankerev! obletnici "Četrta obletnica njegove smrti, SOletnica 2. izdaje Erotike.) V sanjah je bilo moje resnično življenje, ne ono. ki se je vleklo po lužah; to sem za tajil in ga ne poznam več, ni bilo moje. Stran, strahovi! Vse, kar imam lepega in dobrega iz svoje preteklosti, ie ivzrastlo iz sanj, iz tega moja-ga pravega življenja, ki je moja veliko vredna lastnina in ne lastnina dneva, ki daje in jemlje. (Ivan Cankar: Erotika, 1902.) Dne 11. decembra 1918 se je zaprl Votlo je zabobnelo od gora do gora. Kakor bi ponavljali ta mrtvi krik jere. polja, gozdovi. In potem je_utihnilo. Pogrebci so se razšli; spremljevalci so polagoma stopali domov in zv?-licr je bilo po kavarnah veselje, kakor Knigače. Mogoče je bilo par ljudi, ki aiso jokali, par Uudii ki 90 zamišljeno obstali nad grobom. — V njih srcih ni bilo žalovanja — mogoče par soua B&d izgubljenim drugom — tam je ži-vel še vedno in še živL Kajti v ideji Svi v»a.!;a stvar večno. Kadar je noč zagrnila Ljubljano, sva s£onala a mijateiiem Rimo cukrarne, tiste tihe mrtvašnice spominov in ljubezni. najbolj skrivnostne in iskrene prijateljice naših mladih osamljenih pesnikov. In takrat sem se spomnil' Šla si mimo mojega življenja in si me gredoč pozdravila; šla si, enkrat si se šp ozrla, samega si me ostavila. Ne bom govoril o tragiki, ki jo je izrazila v teli besedah mlada duša, osamljena na poti od vsega; ali se mi. da ga vidim stati na polju pred cukrarno. da išče tam človeka, ki bi ga vodil , skozi velike sanje. To je bila mladost, j tista mladost, ki jo danes ol>čutimo le kot rahel dih vetra na ustnih, kajti dandanes nima več onega brezskrbnega razmaha; neusmiljeno kaže življenje svoj kruti oblastni obraz, da se lice naguba in strmi v skrbeh za bodočnost. To ie bilo razkošno občutje »življenja. mladosti, ljubezni*, po čeurar trojici je hrepenel kakor iz mrtvašnice, kakor bi hotel prebiti steno ječe, ki zapira ta svet večnosti in lepote. Ta krik je bil vsebina tragike, ki jo je izražal v svojih delili. Kako razkošno: In takrat sem postavil jaz Heleni grad krasin najlepši grad. kar .jih je kdaj obžaril solnčni dan. Toda ta grad se stre ob srečanju z njo; girlantle sanj čemijo v noč, ki obkroža itore ia Dolia, v noč srca: Po cesti hodim sam pozabljen. Kni blodi motno mi oko. Helena! — Ali ne pozna me in gre mimč. Presekani zadnji verz s temno rimo zazveni kot ubite sanje. To je prvo srečanje mladrca Cankarja s spoznanjem. Da bi pozabil to svojo tugo. pije. Kaotično se meša tukai obup z ljubeznijo, ki je skoro beseda noče priznati. Tako "■ovori, kakor da mu je življenje beseda, da je bil potnik, ki jo slučajno ugledal lep obraz na oknu in ga hoče pozabiti v najlepšem spominu. Da govori kakor iz navade: Botr te živi, dekle drago, ti ljubiti me ne moreš — a i>ovej, kak6 bi rasle rože brez svetlobe solnčne, in povej, kako brez nade moglo bi srce živeti? Tako ostaia sam s svojim hrepenenjem, ki ga "je prelil v pesem, ki je »soj in zvok, tisto zasanjano plakanja*: Jaz sem te čakal ob poznem mraku in z mano so čakali beli cvetovi in tam nad vrhovi 6o tiho plakali mehki glasovi , oddaljenih strun. Poslavlja se; strain« le «*«•*-su. 4a vzklikne: Pozno ic, Anica — Bog s teboj! Kadar odidem, ne glej za mano. Gre v življenje. Nič ga ni spremenilo. Samo sanje, tbte l>oječe rože v svojih rokah je stiskal še bolj k sebi, edi no tem se je razmahnil in tem so rasli njegovi junaki, bolni od življenja. Prcmujen od trpljenja mestnih ljudi je zagovarjal pravico in resnico tlače-nih in ponižanih, nikoli pa je ni zakri-' val tam. kjer je v resnici bila. Ta mali narod, ki ga je rodil, je hotel izpreobr-niti. Risal je hinavščino in laž. nezna-čamost in oblast, da bi tem višje vzklilo "hrepenenje po lepoti etično visoko stoječega človeka, pa ne človeka, ki bo sam ječa sebe in svojih čustev, am-jiak ki mu bo le;>ota orgauičen del njegovega življenja. Življenje, mladost, ljubezen spaja njesrovo prvo knjigo z zadnjo, pravo slutnjo z zadnjim spominom; tako trka ! vsak človek na trda vrata itso le in leta mu teko v hrepenenju, bolesti, ponižanju; sram ga postane tega drobnega klica srca. ki je neizprosno do zadnjega svojega utripa, čuvstvu. ki ca prešinja in kjer se pravzaprav začenja vrednota pravca življenja. Bo-ii dovolj! Za ras pa. ki smo ostali. naj bodo njegova dela opomin na naši poti. smernice k lepoti in večno«a. Slava »*I _ Sr' K , SLUŽBENE ODJAVE L. N. P. Iz seje poslovnega odbora 8. t. m.: Verificirajo se prvenstvene tekme U rija: Primorje 8:1. Jadran - Svoboda, Ljubljana 5:0, Celje : Svoboda, Celje 5:2. — Ker je nastopilo S. K. Primorje v prvenstveni tekmi proti S. K. Iliriji z ne-verificiranim igralcem g. Matejčkom, se mu odbijeta koncem prvenstvene sezone v kazen 2 točki (§ 14 p. p. t.). — Na temelju sodniškega rereiata o prvenstveni tekmi Ilirija : Primorje se izročita kazenskemu odbora igralca gg. Brcgar Al. in Vrančič (Primorje); obema igralcema se izreka zabrana igre do idločitve kazenskega odbora (§ 13. o. p.). — Dopis S. K. Spai to v zadevi igralcev gg. Bregant m Marasigg se vsled prekoračenja pnziv-ne^a roka ne vzame na znan e. S. K. Sparta se poziva, da pošlje poročilo o svojem občnem zboru. — Vzame se na znanje odjava igrslca g. R. Kernca po S. K. Slovanu. — Črtajo se za S.K.Slovan: Ivo Skofic, Ivo Pipp, Vil.em Lai-nik, Josip Okrupa. Iz seje kazenskega odbora 8. t m.: Igralec g. Pretnar (Ilirija) se kaznuje vsled »unfair.-igre v tekini 12. novembra s žtirimesečno zabrauo igre, in siccr j od 12. novembra do 12. marca 1923. (§ 13. 0. P-, t. 9.). — Igralca gg. Bregar Al. in Vrančič (Primorje) se pozivata, da prideta v ponedeljek 11. t. m. ob 6. uri , zvečer k seji k. o. — Prihodnja seja ka^ l ženskega odbora se vrši v ponedeljek I 11. t. m. ob 6. uri zvečer v Narodnem domu. — Tajnikov namestnik. • Sestanek klubov LNP. (Službeno) V sredo, 15. t. m. ob 20. se vrši v sobi »Športne zveze* sestanek klubov v svrho razgovora o občnem zboru LNP. Klubi nai odpošljejo na ta sestanek po dvoje delegatov z poverilnicami od klubovez* vodstva. — Tajnik. Petkove nogometne tekme v Zagrebu. V petek so sc nadaljevale v Zagrebu prvenstvene tekme, čiiih izidi so nastopni: Makabi : Zngrcb 3 : 2 (1 : Vtn' cordia : Slaven 20 : 0 (9 : 0), Hask : Ilirija 4 : 0 Stanje prvenstva je sedaj sledeče: Hašk (23 točk). Oradjanski 21), Concordia (18). Ilirija (10) Sparta (10). Viktoriia (7), Crontia (5), Slaven (0). Z zmago I laška nad Ilirijo, v katero ni nihče dvomil, si je Hašk definitivno pridobil prvo mesto v prvenstveni tabeli. Izgredi na nogometnih igriščih. Z ozirom na izgrede, ki so se dogodili v Zagrebu ob priMki zadnje tekme med Con-cordio In Gradjanskim, Je upravni odbor ZNP. skleni! na svoji zadnji seji nastopno: L Ako bi prišlo še kedaj od strani občinstv- do kakega incidenta, se bo igrišče s silo izpraznilo. 2. Prvi tak slučaj bi imel za posledico, da bo moral pedsavez zabraniti občinstvu pristop ic tekmam. Obenem apelira podsavez na športno občinstvo, naj na igrPčih vzdržuje športno disciplino ter s t»m dokumentira pravi zmisel za šport j-ruoga .vjutru'% st. m49Z> dne IO. aecemora Politični odmevi. Sanacija Avstrije Dunaj, 7. decembra. Kogar vodi pot te dni skozi avstrijsko republiko, opazi malo ali pa nič o pomenu, ki ga imajo ravno ti dnevi za bodočnost male alpske republike, in ne opazi ničesar o pomenu ukrepov, ki ravno sedaj nastajajo in ki naj postavijo državo po triletni gospodarski deruti na novo trdnejšo podlago. Veselje nad ženevskimi konvencijami duši zavest, da mora priti ozdravljenje še le po času popolne gospodarske stagnacije, še le po velikih žrtvah vseh slojev, ki se bodo morali odreči tudi dobrinam.' ki so jih smatrali do sedaj za neobhodno potrebne. Zavedamo se, da je konec visoke konjunkture v političnem in gospodarskem življenju, konec hipnih dobičkov iz socialne revolucije, iz valutnih špekulacij, iz bankerota srednjega stanu, iz držhvnih subvencij in iz verižništva. Zato je nastopila tišina v zabaviščih in luksuznih lokalih velemest, tišina na borzi. In ker je tudi strankarski boj za sanacijsko delo že izbojevan, prihajajo le še posamezni odmevi iz razprav v velikih parlamentarnih skupinah. Poslansko zbornico so sanacijski zakoni srečno pasirali. Treba ie priznati, da tudi e pomočjo socialnih demokratov, čeprav ti tega ne čujejo radi. Saj bi bilo mogoče preprečiti za sprejem zakonov potrebno dvetretjinsko večino ali pa jih celo odkrito obstruirati. A kljub svojemu plamtečemu nasprot-stvu, ki so ga kazali na svojih strankarskih shodih, kljub svojim srditim opozicijskim govorom so se omejili na to, da eo pri glasovanju v velikem številu izginili iz zbornice. Ko so prišli zakonski načrti pred zvezni svet (Bundesrat), avstrijski surogat za nekdanjo gosposko zbornico, 6e je pojavil sicer nov socialističen odpor, ki je grozil sprejem zakonov celo onemogočiti, in prišlo je tako daleč, da je zagrozil zvezni kancelar z demisijo. Pokazalo pa se je, da zadeva ni tako tragična. Socialisti so dobili v revanžo nekatere koncesije v drugih panogah in so pristali na kompromis, da so se zakoni vrnili poslanski zbornici, ki jih je sprejela v drugič brez posebnih sprememb. V smislu avstrijske ustave so postali sanacijski zakoni s tem pravnomočni, ne da bi morali biti zopet predloženi zveznemu svetu. Izvajanje sanacijskih zakonov je sedaj že v polnem teku. Izvoljen je tako-zvani kabinetni svet (Kabinetsrat), ki predstavlja institucijo, sorodno jugoslovanskemu zakonodajnemu odbora, samo z neprimerno večjo kompetenco, in redukcije v državnem gospodarstvu se izvajajo z vso ostrostjo. Kakor je ta operacija boleča, zlasti odpuščanje državnih nameščencev, vendar ni nikogar. ki bi si upal delo resno ovirati. Že dejstvo samo, da je postala avstrijska krona po sprejemu ženevskih konvencij stabilna, je izvilo nasprotnikom konvencij orožje iz rok. Saj ne bi hotel iiihče doživeti ponovitve blaznega skakanja cen in obupnega tekmovanja med naraščanjem draginje in privatnim dohodkom, ki smo jib imeli v prošlem poletju. Splošno je prodrlo spoznanje, da ne more iti več naprej, kakor je šlo doslej, in da se je treba prilagoditi živ-jjenskim možnostim, ki jih more nuditi današnja Avstrija, Avstrija je prenesla svoje knjigovodstvo v nove knjige, katerih platnice nosijo moto: »Delati in štediti.* Turčija in Jugoslavija (Razgovor z Ismet pašo o vprašanju ju-goslovenskih muslimanov.) Ismet paša, prvi delegat angorske vlade na konferenci v Lausanni, ie sprejel posebnega poročevalca beograjske »Politike* in mu na vprašanje, kake direktive namerava angorska vlada usmeriti na-prarg naši kraljevini, dal sledeče pojasni: lo: »Mi želimo z vsemi državami stopiti v dobre odnošaje; posebno pa še z Jugoslavijo. Muslimani vsega sveta gojijo za Turčijo simpatije To se ne da oporeči. A navzlic temu je naša dolžnost, da spoštujemo suverenost drugih držav v katerih živijo muslimani mogoče bolj, nego one v katerih jih ni. Ne mešamo se v domače zadeve muslimanov v drugih državah. Naši odnosi z vladami takih držav vplivajo na odnose muslimanskega sveta napram vladi svoje domovine in čim prijaznejši in iskrenejši so naši medsebojni odnosi, tem večji je naš moralni vpliv na muslimane. Muslimani v kraljevini SHS so vaši državljani in mi z njimi ne moremo računati kakor s svojci. Naši odnosi do njih so lahko le duhovni, a ponavljam, da še to preko odnosov z vašo vlado. Ako Smo v dobrih odnošajih z njo, smo obenem tudi z muslimani v vaši državi. In to je naša želja.* Na prigovor poročevalca, da so naše oblasti obveščene o zvezah med Angoro in macedonskim komitejem s ciljem rušenja obstoječega stanja potom separatističnega prokreta naših muslimanov, Je Ismet-paša vznemirjen odgovoril: »Prosim vas, demantirajte najodločnejše vse te vesti, ki se tendenciozno razširjajo po Balkanu. Angora nima s komitejem nikakih stikov in ne dela nobene propagande med vašimi muslimani. Želimo, da muslimani v kraljevini SHS ostanejo še nadalje njeni srečni, zvesti in lojalni državljani. V njihove razmere se mi ne bomo vmeševali. Nimamo pravice, da jim dajemo nasvete, menim pa, da med njimi in ostalimi vašimi državljani ne sme biti ni-kake razlike napram državni upravi; kar večina vaših državljanov sklene, mora biti sveto tudi vašim lojalnim muslimanom. Ker le tako bodo lahko prosperlrali. V ostalem pa mi v lastni hiši ne trpimo separatistične politike in propagande, zato tega ne želimo niti drugim državam s katerimi hočemo gojiti prijateljstvo.* Izrastki povojne Evrope Povojna Evropa še vedno m orijenti-rana v pravi smeri in ne vidi svojih ciljev niti iz daljave. V krizi se nahaja politično in gospodarsko, kar nam zlasti nepobitno kažejo dogodki na zapadu. Mislim namreč na zadnje angleške volitve. V Angliji, tej vzorni državi prevdarne, trezne in modre domače in kolonijalne politike je sedaj na površju konservativna desnica. Lloyd George, ki je vodil barko svoje domovine in z njo usodo vsega našega kontinenta do zadnjega časa, je dobil pri volilcih nezaupnico ter ostal neverjetno v ozadju. Utrpel je strahovit poraz: nad sedemdeset mandar tov. Ta izguba gre kajpada v prvem redu na račun angleških neuspehov v maloazijski politiki, ki bolj in bolj kaže, da je Evropa le polotok Azije, domovine nanovo okrepljenega islama. Francijo obvladujejo iste nacijonali-stične tendence kakor zadnja leta. Smer njena je taista kot pod Clemenceaujem; Briand, Poincare in drugi so le »tigrove* nijanse. Glede Male Azije sta si stali francoska in angleška politika nasproti, kar je pač največ pripomoglo do padca Izitusenega Divjega premiemega ministra Londonu. Italija se je vrgla v objem fašizmu, katerega smatrajo kratkovidni politiki v državah kapitala za nekak energičen izhod iz dosedanje razkosanosti. V resnici ni Mu&solinijerv političen program nič drugega nego obnova stare liberalne ideje. Njegovo razdržavljenje gotovih podjetij znači prej nego napredek — velik korak nazaj. Nemčija se nahaja v notranjem kaosu; prizadeva si, da bi ustvarila tip svojevrstne demokracije, česar pa z ozirom na njeno politično diferencijacijo ne more dosečL Zasebni velekapital še vedno maje na temeljih Ebertove republike in strmoglavlja marko na dno prepada. Male države srednje Evrope si pomagajo dalje kakor morejo in znajo. Se najsolidnejše med vsemi se drži skupina male antante, katero tvorijo Češkoslovaška, Jugoslavija in Rumunija. Poljska se bori t ekonomskimi težkočami, dočim leži drobna avstrijska republika na smrtni postelji. Rusija molči in dela. Pridno se udeležuje dela za splošno obnovo ter čaka na Žetev, od katere si obeta konca grozne lakote. Na jesen upa, da bo zaradi pre-stanega pomanjkanja lahko igrala drugačno, pomembnejšo vlogo v evropskem koncertu. Sodobno Evropo karakterizira poplava nacijonalističnih idej, kar je tudi popolnoma umevno. Kapital se pred socijaliz-mom navidezno ne umika, toda ta videz je le znak, da živimo v fazi razvoja, v prehodu h stare, preživele Evrope v novo dobo. ki bo polagoma prekvasila čas in njegovo družbo. Kulturni pregled Knjige Goriške Matice Primorski Slovenci so si čisto po vzoru Mohorjeve dražbe ustanovili »Goriško Matico*, ki izdaja že štiri leta knjige za ljudstvo. Kako je ta založba organizirana in kdo je v odboru, sicer ne vemo, toda očividno je »Goriška Matica* v vsakem pogledu kopija Mohorjeve družbe, torej predvsem verskega programa, Vendar so primorske knjige dosti lepše in moderneje opremljene. Letos so izšle tri knjige: »Sirahove bukve* v prevodu dr. A. Pavlice, tretji zvezek »Zabavne knjižnice*, ki prinaša pod skupnim naslovom »Zlata srca*, krajše povesti hrvatskih starejših pisateljev in Koledar za navadno leto 1923, s prilogo »Zemljevid Julijske Krajine*. Izdajatelj-stvo pravi, da so letos vse knjige urejene pod geslom dobrodelnosti Koledar ima poleg običajne vsebine nad vsakim mesecem prav lepe Buciko-ve ilustracije. Čudno je le to, da simbolizira Bucik delo tekom vseh 12 mesecev vedno z moško figuro, ki je v maju novembru in decembru nekam preveč gosposka. Koledarjeva vsebina je neprimerno bogatejša in praktično koristnejša od vsebine koledarja Mohorjeve družbe. Med sotrudniki so tudi pravi pisatelji: Lovrenčič, Remec. Sorli, Tratnik in Baloh. Med članki je nekaj gospodarskih, kmetijskih, higijenskih in socialnih. Toda tudi v tem koledarju je le preveč pobožnjaštva in neprikritega kleri-kalizma, a dosti premalo nacionalno slovenskega. Ta nedostatek se pač skuša prikriti z mnogimi 6likami rodoljubnih delavcev in delavk, toda med temi pogrešamo n. pr. Jakoba Stoko, poleg pri-občenih pa ponekod prave naslove. Ako je bil kdo odličen Sokol, ne zadošča, da ga knjiga navaja kot načelnika ali starosto telovadcev. V Gorici vlada torej isti duh, kakor v Prevaljah, toda Primorcem je ta duh š* škodljivejši. Ako izvira ta duh le iz strahopetnosti, ga obžalujemo; ako pa zasleduje ta duh izvesten internacionalno klerikalen namen, ga obsojamo. Prevodi v knjigi »Zlata srca* so izbrani dobro in ne dvomimo, da bodo med vsemi spisi čitateljem najbolj všeč. Morda bi bila celotna povest ljudem še bolj dobrodošla. Prevode je oskrbel dr. AL Gradnik. »Sirahove bukve* so polne koristnih poukov glede različnih življenskih potreb ter so koristni za mladino in odrasle. Menda bi se pa našlo lahko kaj aktual-nejšega in za današnje primorske razmere koristnejšega, kakor je ta stara knjiga predvsem verskega pomen3» »Zemljevid Julijske Krajine* je dobrodošel: le žal, da je ponekod pisava slabo čitljiva. Vse tri knjige je lepo opremil akade-mični slikar A. Bucik ter stanejo za Ju- Kdor manj zahteva, več dobi (Srbska narodna pripovedka.) Bili so trije bratje, pa niso na belem svetu ničesar več imeli kakor eno hruško in to hruško so po vrsti čuvali: eden je ostal pri hruški, druga dva sta pa šla na dnino. Nekoč pošlje Bog angela, da vidi kako ti bratje žive in če slabo žive, da jim da boljšo hrano. Ko pride angel božji na zemljo, se spremeni v berača in prišedši k onemu, ki je čuval hruško, ga zaprosi za eno hruško. On izbira od svojih hrušk, mu da in reče: »Tu imaš od mojih hrušk, od bratovih ne morem ti dati.* Angel se mu zahvali in odide. Ko ostane drugi dan drugi brat, da čuva hruško, pride zopet angel in ga zaprosi za eno hruško. Tudi on mu izbere od svojih hrušk in mu da in reče: »Tu imaš od mojih hrušk, od bratovih ne morem ti dati.* Angel se tudi njemu zahvali in odide. Ko pride vrsta na tretjega brata. da čuva hruško, pride zopet angel in zaprosi tudi njega za eno hruško. Tudi on mu izbere od svojih hrušk in rau da in reče: »Tu imaš od mojih hrušk, od bratovih ti ne morem dati.* Četrti dan se angel spremeni v meniha, pride rano zjutraj in jih najde vse tri v hiši in jim reče: »Pojdite z mano, da vam dam boljšo hrano!* Oni gredo za njim brez besede. Ko pridejo k veli-cemu potoku, voda drvi in šumi, tedaj -praša angel najstarejšega brata: »Kaj bi rad imel?* On odgovori: »Da je ta „v~ 'a vino in da ie moie.* Aneel 6tori križ s palico in namesto vode teče vino: tu se pripravljajo sodi, tu se pretaka vino, ljudje delajo, celo sel o je tu. Tedaj ga angel pusti tam in mu reče: »Kar si želel imaš, zdaj živi.* In vzame druga dva in gre z njima dalje. Ko pridejo na neko polje, vidijo, da so golobi prekrili polje. Tedaj vpraša angel srednjega brata: »Kaj bi pa rad imel?* On mu odgovori: »Da so to vse ovce in da so moje.* Božji angel prekriža polje s palico in namesto golobov so same ovce: tu so staje, ženske molzejo, ene prelivajo mleko, ene posnemajo smetano, ene delajo sir, ene topi maslo, tu se gradi tudi hlev, eni pečejo, eni merijo, eni sprejemajo denar, vse je zaposleno, celo selo je tu. Tedaj mu reče angel: »Tu imaš kar si želel.* Potem vzame najmlajšega brata in gre z njim preko polja in ga vpraša: »Kaj bi pa ti rad?* On mu odgovori: »Nič drugega kakor da mi Beg da ženo od prave krvi krščanske.* Tedaj mu reče angel: «0! To je težko dobiti: na celem svetu eo samo tri: dve sta ženi, a ena je deklica in njo snubita dva snubača.* Ko gresta tako dalje, prideta v mesto, kjer je bil kralj in je njegova hči bila od prave krvi krščanske. Prišedša v mesto, gresta takoj h kralju in zasnubita njegovo hčer. Ali tudi dva kralja sta bila prišla snubit jo in sta položila jabolka na mizo. Tedaj položita tudi ona dva jabolka poleg drugih. Ko ju kralj zagleda, reče vsem, ki so se tam nahajali: »Kaj sedaj, to so kralji, a to sta kakor berača napram njim?* Tedaj reče aneel: »Veste kai? Tako uredimo stvar: deklica naj vzame tri trte in naj jih vsadi na vrtu in nameni trto komur hoče. Na čigar trti bo jutri grozdjo, tistega naj deklica vzame za moža.* Vsi pristanejo na to: deklica vsadi tri trte na vrtu in vsakemu nameni po eno. Ko napoči jutro, je na trti onega siromaka grozdje. Kralju tedaj ne ostane drugo, nego da dd hčer onemu najmlajšemu bratu. Takoj gresta v cerkev in se poročita. Po poroki ju angel odvede v gozd in ju pusti tam in onadva ostaneta tam leto in dan. Ko preteče leto, reče Bog angelu: »Pojdi, poglej kako one sirote žive. Ako težko žive. daj jim boljšo brano.* Ko pride angel na zemljo, se spremeni zopet v berača in gre k tistemu, ki mu je v potoku teklo vino in ga zaprosi za čašo vina. Ali on ga zavrne rekoč: »Ce bi dal vsakomur po čašo vina, bi mi kmalu nič ne ostalo.* Ko angel to čuje, naredi križ s palico in glej, v potoku teče voda kakor prei. In tedaj reče onemu bratu: »Ni to za tebe, pojdi pod hruško in čuvaj hruško.* Potem odide angel in pride k onemu drugemu, ki so mu ovce polje prekrile in ga zaprosi, da mu dd košček sira. A on ga zavrne rekoč: »Če bi dal vsakemu košček sira, bi mi kmalu nič ne ostalo.* Ko angel to čuje, narodi križ s palico, in glej, od ovac prhnejo golobi. In tedaj reče onemu bratu: »Ni to za tebe, pojdi pod hruško in čuvaj hruško.* Nazadnje gre angel k najmlajšemu, da bi videl kako on živi Ko pride do njega, vidi da živi s svojo ženo v gozdu siromašno v neki kolibi. Zaprosi ju, da bi ga sprejela Dod streho in prenočila. Onadva goslavijo samo 24 Din. Primorski Slovenci, ki živite v mejah Jugoslavije in se zanimate za delovanje primorskih rojakov ter vsa naša društva, sezite po njih ter jih zahtevajte po knjigarnah! Posamezno stanejo knjige: Koledar 6 dinarjev, ostali dve knjigi pa po 10 Din. Veselo je dejstvo, da se knjige »Goriške Matice* izdajajo v 20 do 25 tisoč izvodov, med katerimi jih pride le nekaj sto preko meje. »Goriški Matici* želimo naj-bujnejšega procvitanja; hkratu pa tudi želimo, da ostanejo njene knjige literarna vez med Primorsko in Jugoslavijo ter da zastopajo odločno nacionalno stališče. _ Mickiewicz zopet med svojim narodom (Nova drama poljskega dramatika Karla Huberta Rostworowskega.) Pred 4 leti sem spoznal Rostworowske-ga v Krakovu. Povabil me je na umetniško razstavo, potem pa še na svoj dom, v starodavno plemenitaško palačo, kjer si zgodovina in umetnost segata v roko. Sedaj ko bolj poznam njegovega pisateljskega duha, vidim, da je ta duh enako mističen, kakor je mističen mrak njegovih dvoran. In kakor so mogočne dimenzije njegove palače, tako močno sega v višino in daljino njegova dramatika. To pot nam je postavil današnji čas pred sodbo velikega poljskega pesnlka-proroka mesianista Mickiewicza. Mickie-wlcz je z vso silo svojega poljskega, slovanskega ln krščanskega srca zajel težki čas, ko je poljski narod (od 1831 dalje) — kakor dandanes ruski — romal po Evropi, begunec, emigrant. Kaj poreče ta največji poljski duh o današnjem poljskem življenju? To Je vprašanje, ki si ga je Rostworowski zastavil v najnovejši svoji drami: »Vstajenje* (Zmartwych-wstanie). Pesnik Mickiewicz stopi s svojega spomenika In se napravi na pot po Poljskem. Vidi sebičnost, osebne interese, strast ln prepir, a oznanja Ljubezen, Dobroto, Krepost ln Pravičnost. Svoj vrhunec doseza drama, ko se morita Pesnik Mickiewicz in Voditelj naroda. Ta-le na-glaša, potrebo dvigniti narod materijelno, Pesnik pa ve: da ni boljšega temelja nacionalne zgradbe nego Je moralna sila, ki mora končno zatriumfirati... Duševno moralno vstati, se pravi: od mrtvih vstati. In Rostworowski gleda vedro v poljsko bodočnost. Citati še drame ne moremo; referiram o njej le še po poljskih listih, ki pišejo o njej o priliki njene premijere dne 15. novembra 1922. Ali se bodo sedaj poljske stranke in struje začele prepirati, katera izmed njih govori danes jezik Mickiewiczev in misli misel Mickiewiczevo? ga sprejmeta z vsem srcem in ga prosita. da jima oprosti, ker ga ne moreta pogostiti, kakor bi želela. »Mi smo siromaki.* pravita. Angel jima odgovori: »Nič za to, jaz sem zadovoljen s tem, kar imata.* Tedaj nista vedela kaj bi storila. Žita nista imela, da bi zmesila kruh, ampak sta strgala skorjo od drevesa in iz tega mesila kruh. Takšen kruh vmesi žena tudi zdaj za gosta in ga postavi v peč. Potem se začneta razgovarjati z gostom. Ko pogledata pozneje, da li je kruh pečen, vidita, da je v peči pravi kruh. da je narastel, in da mu ga ni lepšega. Ko to vidita, dvigneta roke k Bogu: »Zahvaljen bodi Bog, da moreva gosta pogostiti!* Potem ko sta položila kruh pred gosta, prineseta tikvo z vodo. Ali ko začnejo piti, je v tikvi vino. Tedaj naredi angel s palico križ čez kolibo in na tistem mestu se prikažejo kraljevski dvori in v njih vse v izobilju. In angel ju blagoslovi in pusti tam in tako sta srečno živela do smrti. Parabola o psu in o železnici Peljal sem se z brzovlakom, katerega so Imenovali »limited*. In vozili smo se po pokrajini, kjer Je bilo veliko farm. In vlak je bučal naprej kakor bojni voz Jehove. In nahajala se le tamkaj farma, ki je stala nedaleč od železniške proge, kakih dvesto metrov oddaljena. In v farmi Je bival farmer. In ta farmer je imel psa. In kadar se ie bližal vlak. ie tekel pes iz Kateri pesnik Jugoslovenske proSosff bo stopil s svojega spomenika ta čigava beseda bo smela doneti s pozornice, kjer pred našimi fizičnimi očmi oživi ono in le ono, kar je v stvareh večnega? Kakšen bi bi! naš Rostworowski? Alojzij Poljanski Je pobegnil med Muze nemške ali italijanska. Ne more konkurirati _ Dr. Fr. 1. Vzorno prosvetno društvo Zveza kulturnih društev nam poroča: Med najdelavnejša društva, ki imajo zaznamovati najkrasnejše uspehe na vseh poljih prosvetnega delovanja, moramo prištevati našo marljivo »Napredno gospodarsko društvo za šentjakobski okraj* v Ljubljani. Sledeči poročili šentjakobskega gledališkega odra in društvene knjižice jasno dokazujeta, koliko koristnega more storiti delavno prosvetno društvo in koliko dragocenega užitka lahko nudi svojim članom, ako ima nekaj idealnih in požrtvovalnih mož v svojš sredi. Prijetna dolžnost nam je, da izrečemo na tem mestu posebno zahvalo in pohvalo društvenemu predsedniku Antonu Likozarju, knjižničarju Mat. Rodetu, marljivim igralkam in igralcem in še mnogih drugim, ki so s svojim nesebičnem in doslednim delom pripomogli do tako lepih uspehov. Društvo, ki je res lahko ponosno na svoje delo, naj koraka po začrtani poti naprej, druga naša društva pa naj si ga vzamejo za zgled in ga skušajo doseči. Gledališki oder; Na šentjakobskem gledališkem odru so se igrale do sedaj sledeče igre: 1.) Otvoritvena predstava «Pe!ikan», komorna drama (9. junija 1921., reprizi 14. junija in 16. junija 1921.). 2.) «Jesenslto solnce* in »Kakršen gospod, tak sluga*, enodejanki (24. septembra in 25. septembra 1921.). 3.) Funtkova drama »Tekma* (20. oktobra 1921., repriza 22. oktobra 1921.). 4.) «Težke ribe*, veseloigra (petkrat^ 5.) Cankar «Kralj na Betajnovi*, drama (17. decembra in 18. decembra 1921.). 6.) »Kakršen gospod, tak sluga* in Mur-nikov «Napoleonov samovar*, enoda-janki (8. januarja 1922.). 7.) »Brat Sokol» (Milčinski) in «Napoleonov samovar*, enodejanki (14. januarja in 15. januarja 1922.). 8.) «Gospod senator«, veseloigra (18. februarja, 19. februarja, 5. marca. 28. oktobra, 31. oktobra 1922.). 9.) »Nepošteni*, drama, (trikrat: 16. marca. -22. marca in 11. aprila 1922.). 10.) »Španska muha*, burka (petkrat: 28. marca. L aprila, 4. aprila, 8. aprila in 7. maja 1922.). 11.) «Trhll dom«, Tučičeva drama (trikrat: 22. aprila, 24. aprila, 1. mav\ 1922.). 12.) Sjeverny: »Spavaj moja deklica* (trikrat: 2. maja, 5. maja in 16. maji 1922.), gostovanje v Novem mestu (17. junija 1922.), gostovanje v dramskem gledališču 5. avgusta 1922. ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani. 13.) «Nebesa na zemlil*, veseloigre (18. maja in 20. maja 1922.). 14.) »Deseti brat«, Jurčič-Govekar, gostovanje v dramskem gledališču ob vsesokolskem zletu (23. julija in 13. avgusta 1922.). 15.) Aškerčeva proslava ob desetletnici smrti. Druga sezona, otvoritev 16. septembra 1922. z veseloigro: «Red svetega Jurja*. Govor predsednikov. Recitacije. 16.) «Maškarada», veseloigra (petkrat: 21. oktobra, 22. oktobra, 29. oktobra. 19. novembra in 2. decembra 1922.). Gostovanje v sokolskem domu na Viču (15. novembra 1922.). Gostovanje v sokolskem domu v Škofji Loki dne 3. decembra 1922. 17.) «MIadost» (5. novembra, 12. novembra 1922.) Gostovanje v sokolskem domu v Mostah (enkrat v korist nagrobnega spomenika Borštnik-Verovšek). 18.) Dr. I. Lah: «Noč na Hmeljniku*, zgodovinska drama (dvakrat: 25. novembra in 26. novembra 1922.. enkrat v korist Gosposvetskemu zvonil). 19.) Proslava v spomin obletnice Cankarjeve smrti (11. decembra 1921. Govor predsednika, recitacije, deklama- farme proti vlaku. In tekel je zelo hitro in laial zelo srdito. In Jaz sem se čudil, kako more pes tako hitro teči in pri tem tako srdito lajati. Toda z vsem lajanjem ni mogel preglasiti ropota vlaka, niti ni mogel pri vsem svojem teku prehiteti vlaka. In pot, ki Jo je ubral pes, Je vodila v veliki parabolični krivulji. Kajti pes ie tekel iz farme, še preden je bil dospel mimo nje vlak, in je tekel tako proti vzhodu k vlaku, ki je vozil proti zapadu. In ker vlak ni obstal, Je teke! pes proti Jugu in ko je vlak drdra! brez oklevanja naprej, je napravil pes kurvo proti jugozapadu in zapadu. In zapadno od farme je pade! vsakikrat v neki jarek, se parkrat pre-kotalil, potem se postavil zopet na vse štiri, se stresel, stal trenutek, preklel yla>-in jo mahnil domov. In vlak je drdral dalje. In mesec dni kesneje sem se peljal p-i isti železnici. In glej, pes je napravil natančno vse tako, kakor Je bil storil prvič. In tri mesece kesneje sem se zopet vozil z istim vlakom in isti pes Je delal še vedno iste izkušnje na isti način, toda pri tem se ni naučil ničesar. In, jaz sem spoznal, da Je on kakor ljudje, ki bi jih mogel s tolkačem rsz-teptati in raztrgati v možnarju, ne da b> ti izgubili svojo norost. Kajti kakor je ta pes dan za dnem prežal na vlak in se dviga! in prisluškoval in se spuščal iz iarme in se proti zapad-i prekopicaval v Jarek, tako so tudi ljudje, ki stalno hitijo za svojimi norostmi in se iz vseh prekopicovanj ne naučijo ničesar. In kai b! bil storil pes z vlakom, če bi ga bil dosegel? — Safed Modri. — FN\ Stanje 30. novembra 1922. Aktive (v milijonih dinarjev; v oklepajih izpremembe napram stanju dne 22. novembra): kovinska podloga 371.1 (— 0.5). posojila 1520.9 (- 23.0). državni dolg 4615.8 (+50.4), vrednost državnih domen 2138.3. Skupno 8646.3. Pasive: glavnica 17.8, rezervni fond 2.2, bankovci v obtoku 4998.3 (4-39.7), razne obveznosti 1428.3 ( — 26.4). terjatve države za založene domene 2138.3. saldo raznih računov 61.2. Skupno 8646.3. DROBNE VESTI. «= Trgovska In obrtniška zbornica v Llubljani ima v četrtek dne 14. t. m. ob 15. uri popoldne v zborničn h prostorih rodno javno sejo z nastopnim dnevnim redom: I. Poročilo predsedstva. II. Načrt zakona o neposrednjih davkih. III. Ekse-kucijske pristojbine v davčnem postopanju. IV. Naše prometne razmere. V. Poročilo računskh pregledovalcev o zbnr-! ničnih računskih zaključkih za leto 1920. i in 1921. VI. Zbornični proračun za leto 1923. VII. Razne pro^nie za podporo. | VIII. Volitev zborničnega zastopnika v 1 odbor obrtnonadaljevalne šole v Središču. = V trgovinski register so se vpisr.le | nastopne firme: Franc Meden, trgovina j z lesom v Begunjah pri Cerknici; Ela ! Grobotek, trgovina z mešanim blagom v Bohinjski Srednji vasi; Gregor Tršar, trgovina z lesom na Brodu pri Dolnjem Logatcu; Alojz Stiblar. izvozna trgovina jajc in perotnine v Bučečovcih pri Ljutomeru; Lukan Rudolf, trgovina z lesom ! na Javorniku: Ignacij Ažman, trgovina z lesom, ogljem, mešan:m blagom in trgo-| vina z vinom na debelo in v zaprtih steklenicah v Kropi; J. Fon, trgovina z mešanim blagom na drobno v Ljubljani; Josip Gruntar, trgovina » lesom in lesnimi izdelki v Ljubljani; O. Mazuran, trgovina s tehničnimi predmeti, stroji, motorji in njih sestavnimi doli v Ljulv-ljani; IL Petrič, prodaja premoga in ce- Gospodarska vprašanja Humor v urada. .Star, zagrizen birokrat bi vzkliknil: „.31asfemij'a!" Humor v uradu se mi zdi «amogoč in obsodbe vreden. Ampak humorja ne pogreša niti moder cerkveni pridigar. Abraham od Sv. Klare je bil slaven prav zaradi svojega humorja iu njegove pridige na Dunaju so poslušali najvišji in najnižji sloji v neštevilnih mno žicah vedno najrajši. Humoren duhovnik je vedno ljubši in doseza pri ljudstvu več uspeha, nego čmeren zelot. Humor je so! vsakega uradovanja. Uradnik, ki ima humor, lažje dela, in stranke odhajajo iz urada manj nesrečne, morda celo zadovoljne. Humor odpira duše, srca, vesti in celo denarnice; čmernost in zadirčnost pa jih zapirata. Celo globa in ukor sta prijazna, ako sta osoljena s humorjem. Kakor solnčni žarek je humor, ki posije «ed prašne akte in v zaduhlo kancelijo. Uradnik, ki zna o pravem času sprožiti dober dovtip, je dobrotnik zase in tova riše. Prava m6ra pa je birokrat nadutež in večni slabovoljnež. V graški „Tagespošti" kramlja sodnik Amschel o humorju na sodiščih. Izkušnja fa uči, da je humor dobrodošel celo med rvjo in umerom, med grehom in bedo ter vpliva olajšujoče in blažilno. Moralni pomen humorja je za uradno občevanje velikega pomena, in dobro upravljati Je aragoče le s prijaznim obrazom. Smeh izda vedno več kakor togota in zmerjanje. Najboljši sodniki so bili navadno tudi iirmoristi. Seveda Je humor zelo raz'ieen-•6n in grob, duhovit, literaren, pouličen « čisto ljudski; včasih popopran s cinizmom ali sarkazmom, včasih papriciran i. ironijo in zafrkacijami. Dober je vsak o pravem času in na pravem mestu. Marsikateri uradnik živi simpatičen še po smrti — v humornem spominu, dočim se čmeri-Vavcev ne domisli živ krst več. Ali pa le z nevoljo. Nepismenost v Italiji. V francoski reviji L'EcoIe et la Vie {šola in življenje) je obelodanil Henri Goy znamenito študijo o problemu nepisme-aosti v Italiji. To je naroden problem, tako piše, spomin na dolgo politično suženjstvo, neznosna rana na zmagoviti Italiji. Lahko priznamo, da sledeče njegove Jtesede niso aretirane: Nepismenost le ta- Bolgarska zunanja trgovina. Iz podatkov generalne direkcije statistike v Sofiji o bolgarski zunanji trgovini v letu 1921. povzemamo nastopno: Celokupni uvoz v letu 1921. je znašal vrednost 2..921.092.269 levov proti 2 milijardam 213,827.249 levom v letu 1920., a izvoz 2..217.327.262 levov proti 1 milijardi 642,998.900 levom v letu 1920. V letu 1921. se je uvozilo torej za 703 milijone 765.007 levov več nego izvozilo, dočim je leta 1920. znašal višek uvoza 570,828.349 levov. Največji uvoznik v Bolgarijo je bila v letu 1921. Italija, ki je uvozila za 610,895.709 levov blaga, mod tem zlasti mnogo tekstilij. Potem sledi kot drugi največji uvoznik Nemčija, ki je uvozila za 458,335.634 levov blaga, med tem zlasti kovinskih polfabrikatov in fabri-katov, nadalje strojev, instrumentov, aparatov, tekstilij, papirja in strojilnih ter barvnih snovi. Nadalje je Anglija uvozila za 311,207.578 levov blaga. Francija za 801,429.164 levov, Avstrija za 263.124.566 levov, Češkoslovaška za 147.531.076 levov, Zedinjcno države za 143.267.368 levov, Rumunija za 124 milijonov 56-1.095 levov, Turčija 115,647.809 levov, Belgija 86,569.453 levov. Grčija 83,486.561 levov. Iz naše ktaljevine so se uvozile le manjše količine. V primeri z letom 1920. se je lani zelo pomnožil uvoz iz Nemčije. Vrednost nemškega uvoza v letu 1920. je znašala 125,942.742 levov, a v letu 1921. kakor omenjeno 458,335.634 levov, kar pomeni pomnože-nje za več nego trikrat. Se bolj je narastel uvoz iz Avstrije, ki se je pomnožil proti letu 1920. za štirikrat. Padel pa je zlasti uvoz iz Turčije, in sicer od 408,466.697 v letu 1920. na 115,647.809 levov v letu 1921. Glavni odjemalec Bolgarije je bila lani Turtija, ki je uvozila za 528,088.747 levov blaga, med tem predvsem mnogo pšenice; potem Italija s 802,624.744, Grčija z 249.620.090, Nemčija z 219 milijoni 731.101, Češkoslovaška s 155 milijoni 298.994, Francija s 135,295.112, Belgija s 116,842.558, Avstrija s 107 milijoni" 198.655, Jugoslavija z 79,450.171, Rusija z 59,329.013 levi itd. Zelo je narastel izvoz Bolgarske v Turčijo, ki je znašal v letu 1920. le vrednost 78.914.532 levov. Se bolj se je pomnožil bolgarski uvoz v Grčijo, kamor je izvozila Bolgarska lani blaga za skoro 40kratno vrednost v primeri z letom 1920. Kakor v Turčijo tako je tudi v Grč;jo uvažala Bolgarska predvsem pšenico in pšenično moko. Ogromno je narastel uvoz v Rusijo, in sicer od 1.4 na 59.3 milijona levov. V Rusijo je uvažala Bolgarska istotako v prvi vrsti pšenico. Tudi uvoz r našo kraljevino je močno narastel: od 1 6.7 milijona na 79.4 milijona levov. Ne-I koliko ie narastel tudi uvoz v Nemčijo. Glavni izvozni predmeti Bolgarske so bili žita, tobak, rožno olje, kože, živina, krmila itd., a glavni uvozni predmeti tekstilije, kovinski izdelki, stroji, orodje itd. Bolgarska je bogata agrarna država, kar je videti zlasti iz tega, da kljub njeni mali industriji njena trgovinska bilanca za leto 1921. razmeroma ni hudo pasivna. Z našo kraljevino Bolgarska ni bila, kakor je razvidno iz gornjih podatkov, v živahnejših trgovinskih stikih, akoravno smo sosedje. To je razumljivo, ker izvaža in uvaža Jugoslavija večinoma iste predmete kakor Bolgarska. men ta. r LJutinanT: Trgovina z Tesoitf «Suma», Antonija Cep v Mariboru; B. Ascher & sin, trgovina z mešanim blagom in poljskimi prdelki na drobno in debelo v Murski Soboti: A. Gabrenja, trgovina z lesom na Rakeku: Leop. Ben-čina. trgovina z lesom v Starem trgu; Adolf Zakrajšek, trgovina z lesom ip žaga na Vrhn ki pri Starem trgu. — Izbrisala se je firina Kokoschinegg v Mariboru. = Nov generalni direktor južne želez-ni:e? Z Dunaja poročajo, da bo na mesto dr. Falla imenovan za generalnega direktorja južne železnice seke.iiski šef | dr. Miiller-Martini. Dr. Mflller-Martini je bil kot avstrijski posvetovalni soudele-1 ženec pri pogajanjih v Rimu in to nje-I govo delo van :e je baje povod njegove-mu imenovanju. «=■= Irvoz sladkorja Iz Češkoslovaške v Avstrijo je 7našal prvih 9 mesecev t. L okeli 715.000 q, to je 83 odstokov av-stri«ke:ra konzuma. Avstrija je glavna j odjcmalka moravskih in slovaških tvor ; nic sladkorja. = Konec gospodarske krize v Češkoslovaški. Iz Praoe poročajo: Trgovinski minister Novak je razpravl al v proračunskem odboru senata o delovanju in bodočih - nrlogah trgov:nskega ministrstva. Minister je izjavil, da se bliža gospodarska kriza v Češkoslovaški svojemu koncu. =• Pomanjkanje denarja v Madžarski ponehuje. Banke imajo zopet dovolj gotovine, ki io že težko plasirajo. = Zboljšanje tečaja lire. »Giornale di Roma» poroča, da »e je kurz lire izza nastopa Mussolini je ve vlade popravil za 4.5 odstotka. Novo organiziran sindikat italijanskih kap talistov je ponndil vladi posojilo v znesku ene milijarde lir za elektrifikacijo in zboljšanje železne za dobo petih let, s čemer bi se mogla zaposliti polovica nezaposlenih delavcev. = Obtok bankovcev v Nemčiji se je po izkazu 30. novembra povečal za 100.,336,370.000 na 754„086,109.000 mark. = Nemških mark se re morejo znebiti. Iz Berlina poročajo: Belgijska vlada je, kakor se z uradne strani izjavlja, izpo-ročila, da ji ni bilo mogoče spraviti na trg velikega dela svojih ogromnih zalog nemških mark Vlada je poskusila nabaviti si deinice nemških industrijskih podjetij, kar istotako ne uspeva. K.n.|< 20 o«,.d' Oh, S*—, .t.ktfc •.d.lln|l> S B...H ' Ol«. — T.nov»t< »OHM. lODi.o.int, <► „„r.-,V:„ 3. 80 o.,.d< a Ol«. •••(!•> •.a.l|n|<« 8 5 OI» - pi.e« •• ..Dr.1 Aloma Companjr. Litih Ijaiia, Kongresni trg b. 42IU Načrt za gospodarsko sanacijo Avstrije. S sprejetjem zakona o obnovi so so izgledi za sanacijo Avstrije izboljšali in avstrijski merodajni krogi upajo, da so bo z njim začelo vračati zaupanje inozemstva v avstrijsko finančno gospodarstvo. Optimizem, ki so zopet pričenja pojavljati, pa ima svoj glavni izvor v reformnem in finančnem programu, ki naj Avstriji tekom dveh let omogoči trajno ravnotežje v proračunu in ki predvideva: 1.) dalekosežno reformo državnih obratov, in sicer predvsem trgovsko vodstvo monopolov in montanističnih obratov, prilagodenje železniških, poštnih, brzojavnih in telefonskih tarif obratn:m stroškom, združitev poštne, brzojavne in telefonske uprave, oddajo industrijskih obratov, polno izrabljanje delovnih moči v okvirju zakonitega delovnega časa, dalekosežno znižanje števila nameščencev; 2.) štedilne ukrepe pri oblastni upravi, in sicer skrčenje števila uradov in osobja, izkoriščanje delovnega časa, odpravo plačevanja nadur, naturalnih prejemkov in drugih ugodnosti, zmanišanje števila ministrstev, združitev uradov, odpravo vseh nepotrebnih medinštane, razpustitev, oziroma združitev, oblasti in uradov (n. pr. razpust tev višjih deželnih sodišč, višjih državnih pravdništev, rudarskih poglavarstev itd.), uvrstitev državne komisije za socializacijo v drugo ministrstvo; 3.) zvišanje dohodkov, In sicer med drugim pobiranje carine v polni zlati vrednosti, pobiranje izvoznih pristojbin. posebno za les, zvišanje trošarine posebno pri žganju, pivu in vinu, reformo davčne tehnike, uvedbo davkov na razpečavanje blaga, zvišanje kolkov-nih In pravnih pristojbin itd.; 4.) odpravo obrestonosnih posojil deželam in občinam, ki jih sanacijski načrt izza januarja 1923. več ne dopušča. Državne prispevke k personalnim izdatkom dežel je odpraviti do konca leta 1924. To je kratki izvleček načrta, ki predvideva, da bo koncem leta 1924. v av-strijskem državnem »oanodarstvu dosa- NadučiteiJ v pokoju, na upravo «Jutia> 4:78 LPTTiT* T*" " ~ Staro vino, prvovrstne ka ovost1, belo ctkina-te lisrve, od 20 do 2o ekiolitrov želi tako) prodati dda se »udi manjši kvautuin Franc Leskotček, posest ir k v Kozjem št 10a 4198 Knjige 4JOI (filozofija) se ugodno prodajo. Naslov v upravi »Jutra-. Čebulo nudi Josip Lah. Oslušovci pri Veliki nedelji. 4 Uit Bilgherl stremena (za smuč ), dobro ohranjena, | se kupijo. i'.smrnf ponudbe i pod «Ski» na uuravo «Jutra» O Glasovlr 4177 se radi pomaujkanja prostora ceno prodi. — 1'onudtM; pod «Ble i» na upravo »Jutra. Namiznih Jabolk, pr ovrstnib, i«1 ranih, v za-Ijojib, je pol vagona naprodaj A. Ussar, l'iuj 417» Za bcilčno lu novoletno darilo 4119 je več novih modelov lično i«Jelanib športnih vozičkov laetrokf poceni i a rszpo azo. «Triliun»», tovarna dvokoles ia otroških vozKkov, Ljub-Liaa. Karlu vika cuu 4. Bcglstr. blag-ajna, brezhibno deltroda, Iteie 699. in železna lilagajua ft. 3, te ugodno proda pri Frcce & Plahuta, Cilje. 4166 Rabljen klavir proda uprava »Oficirskot; Doma. v Ljubljani. Ogleda se lahko pri majorju Brabek v pisarni Dravske divizije soba št 7. 4173 Dve sobi s kuhinjo, tudi v novi zgradili, ii<'-< m. Plačam lahko za dve leti t naprej. 1'onudlie pod »Mirna stranka, na upravo »Jutra«. Nagrado do 10.000 S. dobi, kdor prcskilii mirni stranki moderno stanovanj« od tieh do pet eob za tako ali potueje. — Ponudbe po i »Dober plačuik« na uprato »Jutra«. 418-* Hiša z velikim vrtom Mizu okrajne ceste v Tr!>ov ljah, se po zelo ugodni ceni pioda. Več se p* .izve pri Ivauu O refniku, zaloga piva. Trbovlje 2. 4U9a Lepa, vili allčna polnadstropna hiša z gospo darskim poslopjem, vrt, njiv*, mali sadni vrt, vin-ka tna in voda pri hi«, krasna lega pripravno za gosti u->, vrtna rijo ali lesuc^a trgovca, se pteutneloo z p .hiStvom prodi Ponudbe pod «Bodočuost«, poštuoležeče Trbovlje II. Enonadstropna hiša poleg 12 310 m' sveta v No tem mestu pri kolodvoru, pripravuo za indusnjo. Pojasnila daj« dr Ivan Vasič; odvetnik v Novem mesni. 4-03 Državni nradnlk na samostojnem mestu išče tem p<5tem druž o pnjetue zunanjosti, do M 1«* staro, i uekai premožeuja. 1'onudbe pod »Božič* n» upra>m»ivo »Jutra«. 4;0J Kateri Intel, gospod hi se n« ustrašil visoke pošt nine in Lotel kraj ati anuteu določat a ne ULUimivo korespondenco dvema mla dima. simpatičnima in inteligentnima g spo.lična a, naj s« oglasi oo 18 decembri na n ;sifiv »Ciklama« in «N'ar-cua« na upravo »Jutra«. 4;OT &ameo 4202 z skademično izobrazbo, v državni službi, 3i let i^ir, duhro situ ran, i<če v svrho ženi:ve znanja z gospodično ali vdovo, ki ima samostojno obrt ali po estvo v mestu ali na iež.eli. Ponudbe po l »For-tuna« na upravo »Jutra«. EIL-denka. 1206 uradnica, v starosti 20 let, si želi v svrho ženitve resnega znanja z gospodom t starosti od 23 do M let Prednost imaio gospodje s kakim primernim premoženjem ali na uriduik s stalno službo. l,e resne ponudbe s sliko te on j poiljejo na poštnoležeče • Čebelica št. 1», Li-bljaua. Bančni ravnatelj, 30 let star, vdovec, ki je živel da je časa v I'r gi in se nedavno vrnil v domovino, iste r svrho ženitvB znanja e inteligentno, 1* do 20 let staifr -podično s primernim premoženjem Samo resne po-u idhe s sliko, ki se vrno ali z menja, pot »Družinsko živ-Ijeuje« na upravo «Ju'ra» Dresura psov. Iščem gozda ja in polobno ki bi mi dresiral mojega lovskega psa. C-ujcne • ouud!>e ua Hjlujevič, Zagreb jeva 42. Ga-41Ua Trgovka, izučena, želi pristopiti kot . ružabnicj k trgovskemu podjetja z cc-iovim kapitalom, eventuclce T/ame v najem trgovino na deželi. Cenjene dopi>® naj e« blagovoli odpogiati pod »Mer.,ur« ua upravo »Juira«, Avto - delavnica v Mariloru, Tržaška cesta 16, sprejme v p pravi o avtomobile, bieikl e, motociklje, šivalne in piKalue stro e, saljke (pumpe), vsakovrstne dvo- in btiruaktne motorje o« bencin, motorje na nafto, mizarčke iu druge stroje kakor tudi aparate m man«-metre za av ogen čuo varjenje in rezanje Delo zajamčeno, nomrežoa točna, cene »oli »ne. 78 Gredo (Črtica iz ruske revolucije.) Na trgu je naroda kot kobilic na poko-šeni livadi. Moški, ženske, vaške babe, kmetje v umazanih kučmah, otroci, psi — vse se peha med lesenimi stojnicami sem-intja. Kupujejo, prodajajo, kradejo, kriče, kolnejo, pretepajo se — kratkomalo trg, kot jih vidite v Rusiji tisoče. cMarusjal. je klicala Tatjana Mihajlovna ali gospa prokurorša, kot so ji dejali vsi, ki so jo poznali, iz spalnice svojo hišno. »Marusja — ena, Marusja — dve, Marusja pol treh...! Ja, kaj pa je to?» ]e zakričala gospa prokurorša vsa iz sebe, ko se je pokazala na pragu prestrašena hišna. »Kaj ti nisim stokrat govorila, da hočem v svoji hiši red, popolen red? Ena, dve in že moraš biti tam, kamor te kličejo. Si razumela? Ta-le poltreh ti bo v nedeljo zaprl vrata pred nosom. Domači arest, razumeš? Tako. Zdaj pa na delo! Enajst je ura, ti pa se sučeš doma kot dvorna dama pred carjem. Kje pa je meso, salata, jajca, mleko? Kaj misliš, da U bom jaz nosila s trga in tlačila v usta? Moj Bog, kakšni ljudje se rode dandanes! Klada si, nerodna, neotesana klada, razumeš! Ničesar ne razumeš! Klada, pa naj bi imela možgane! Torei ena, dve — kaj pa še čakaš?» Tatjana Mihajlovna je zdrdrala svoj jutranji pozdrav kot šolarček očenaš. Marusja je stala s povešeno glavo. «No —■» gospa prokurorša je spustila mehke noži-ce na tigrovo preprogo. »Tja, kamor me kličejo, grem na tri,» je odgovorila Marusja boječe. «Na trg pa ne morem brez denarja. Fjodor Stjepano-vič je dejal včeraj, da ne zaupa vcč.» »Denarja, denarja.* je godrnjala gospa prokurorša. »Vidiš, kako ti peje, kako ji teče jeziček! Ze zopet denarja! Pri nas se o takih stvareh ne govori, razumeš! Mo) mož, Viktor Ivanovič, prokuror, ona ti pa govori o denarju! Mar čast ni veC vredna kot ves tvoj denar? Moj Bog. kakšni neznosni ljudje se rode dandanes na svetu! Kaj še stojiš? Majdi, požuri se! Povej Fjodoru Stjepanoviču, da je moj mož prokuror, jaz pa sem njegova žena,. Marusja je prikimala z glavo in smuknila skozi vrata. V kuhinji je vzela košarico in hitela na trg. Lesena hišica Fjo-dora Stjepanoviča je stala na ugledni« mestu prva v dolgem redu. Sam gospodar Fjodor Stjepanovič je bil mož krepke postave z okroglim trebuhom in mišičastinii prsi. Mesar od rojstva, je visoko spoštoval svoj poklic. Stal je med govejimi bcdrl in svinjskimi glavami široko razkoračen, desno roko pa je upiral v bok, z levo jc vihal dolge črne brke in lukavo meril z mastnimi oCml gospe in dckTcta, ki so M-tela z zardelimi lici mimo njegove palače. Fjodor Stjepanovič je bil mož veselega značaja. Ljubil je temeljito prigrizniti, tako. kot je trdil sam, da želodec zaškrip lje in v glavi zaigrajo nebeške melodije. Tudi nežnega spola se ni izogibal, čeprav je globoko spoštoval domače ognjišče. Meščanska vojna, ki je divjala nekje na Uralu, mu ni grenila veselih minut. »Naj se tepejo,, je odgovarjal, kadar ga je kdo vprašal, kaj misli o beljševikih. »če nimajo drugega dela. Vsak človek ima svoj poklic na zemlji.* Danes pa Fjodor Stjepanovič Jll bil posebno židane volje. Ze od jutra mu je težilo nekaj srce. Tu pa še ta nesrečni sosed! In odkod ga je prinesel nečisti duh? Se ni prav razvrstil Fjodor Stjepanovič svinjskih glav in telečjih Jezikov, pa je pomolil Aleksej Mihajlovič, drug po obrti, svojo debelo glavo tik nad bikovim steg nom v Fjodorovo hišico. Poteze na sosedovem obrazu so bile podobne onim na svinjski glavi, ki jo je Fjodor Stjepanovič položil na vidno mesto. »Fjodor Stjepanovič, gredo!* Ie spregovoril sosed prestrašeno in se ozrl previdno na vse strani. »Pravkar je bil pri meni Georgij Pjetrovič, iz urada je prišel naravnost k meni. Gredo, Mihajlič, je dejal, prav nič več in odšel. In jaz ti pravim, Stjepanič — gredo!* Debela glava Alekseja Miliajloviča je izginila med svinjske krače. »Hm, hm, gredo,* je premišljeval Fjodor Stjepanovič. »Kdo gre, odkod, zakaj gre? Kam gredo? Vsi ljudje hodijo, še moji prašiči, če niso zaklani. Gredo? Oj, oj, to so oni! Rdeči gredo, vse je pogubljeno, vsega je konec!* Fjodor Stjepanovič se je hipoma izpre-mcnil. Oči so postale vel:ke, roke dolge, noge živahne, trebuh se je skrčil. Tesno mu je postalo med svinjskimi glavami tn govejimi stegni. Zdelo se mu je, da so se začele te glave gibati, oči odpirati, stegna poskakovati. In vse je bilo rdeče. Kamor se je ozrl prestrašeni Fjodor, je vide! ogromne rdeče oči in rdeče zvezde v njih. Zemlja se je zavrtela pod njim in komaj se je še držal na nogah. Gredo! »Zdravstvujte, Fjodor Stjepanovič,* ga je ogovorila Marusja. »Gospa--* »Pst, pst! Gredo! Povej Tatjani Mihaj-lovni, Viktoru Ivanoviču in vsem, prav vsem, ki jih srečaš, povej, da gredo.* In zasukal se je, kot da mu gori zemlja pod nogami. Zložil je svoje blago, pikri!, povezal, zaprl leseno prodajalno in iiitel kar so ga nesle noge domov. Med potjo je ponavljal strašno besedo, kot til se bal, da je v preveliki naglici ne pozabi. Msrttsja se !e napotna po tTgn. nace so stikale glave, moški so si šepetali, otroci kričali: gredo, gredo! Marusje se je polastil strah. Ni več mislila o salati, maslu in jajcih. Z levico Je dvignila krilo, z desnico objela prazno košaro ln hitela domov. Tatjana Mihajlovna je stala pred zrcalom, ko so se odprla vrata ia obstala na pragu Marusja. »Kaj pa Je zopet —» »Pst, pst! Gredo. Tatjana Mihajlovna! Vsi ljudje na trgu in v mestu že vedo, da gredo.* »Ja, kaj si znorela?* le kričala gosp3 prokurorša. »Gredo? Kdo gre, odkod in zakaj?* »Gredo, Tatjana Mihajlovna! Fjodor Stjepanovič Je dejal, da gredo,* je jecljala Marusja vsa bleda. Tatjane Mihaj-lovne se Je polastil strah. Poklicala je moža, ki je prebiral stare akte v sosedni sobi. »Vitja, gredo,* Je ponovila gospa prokurorša, ko se Je pokazal na pragu mož Viktor Ivanovič ie hipoma razumet situacijo. »Babe, kuhajte pilmene! Milijon, dva, tri, kolikor hočete. Samo kuhajte, hitro, dokler še niso prišli.* Sam pa Je begal po sobah, zbiral vse, kar mu je prišlo pod roko in skladal v ogromne kovčge. Škornje je položil m:d perilo, s črnilom je polil rjuhe, očala te vrgel v naglici proč. Lasje so mu štrleli na glavi, kot ježu bodala, desno nogo je obul v čevelj, levo v škorenj in delal, da mu je pot curkoma lil z obraza. Tatjana Mihajlovna se Je sukala z Ma-rusjo v kuhinji. Iz vse moke, kar Je je ostalo pri hiši, sta zamesili testo, zrezali vse, kar Je premogla kuhinja mesenega in zavijali zrezano meso v testo. Pilmenl so se kopičili na mizi, na stolih, po policah, kamor so se ozrle oči, povsod pilmeni. V kotlu je vrela voda, Marusja je sipala vanj pilmene — sto, dvesto, tisoč, desettisoč, končno sama ni vedela več, koliko je bilo te priljubljene sibirske jedi. Tri velike vreče so že visele nad vrati pred kuhinjo, četrta Je bila polna. Tatjana Mihajlovna je planila v sobo, kjer je Viktor Ivanovič zavezoval poslednjo balo. »Štiri vreče so polne.* Je spregovorili vsa potna, in sapa ji je obstala v grlu. »Hvala Bogu,* je odgovoril Viktor Ivanovič, ozrl se hvaležno na podobo matere božje v kotu in prekrižal utrujena prsu. »Gredo ln mi gremo. Tri metrske sveče postavim presveti Bogorodici v Vladivo-stoku, če nas srečno pripelje tja.* Hipoma je bilo zloženo najpotrebnejše pohištvo na voz, na vrh so zavalili štiri vreče pilmenov, Tatjana Mihajlovna z Marusjo sta zlezle na vreče. »Brrr,* je ctejsi vtktot rvanovrc, vsi mje so se se enkrat prekrižali in konji so potegnili Pot na postajo je bila kot Haronova Leta ob vesoljnem potopu. Vozovi in vozički, natovorjenl do vrha, babe, moški, otroci, vse se je trlo ln drvelo naprej. »Gredo,* so šepetali ljudje, gredo, gredo, so ponavljala kolesa. Na postaji ie Viktor Ivanovič stisnil uradniku nekaj tisočakov in vagon je bil tu. Zložili so pohištvo, vreče s pilmenl so postavili v kot, zlezli v vagon, zaprli vrata In vsem je bilo toplo pri srcu. Viktor Ivanovič je bil srečen kot takrat, ko mu je gubernator vpričo spremstva stisnil roko, Tatjana Mihajlovna se je spomnila, kako Jo je Vitja prvič poljubil, Marusja pa je sanjala o svojem Vanji, ki je bil že srečno onkrai Bajkala. Srečni in ginjeni do solz so se ozirali skozi okno. Tam se ie kopal v poslednjih žarkih zahajajočega solnca domači zvonik, pod njim je dremalo prazno rojstno mesto. Viktor Ivanovič se je prekrižal, solze so mu zalile oči. »Ne bom te več videl.* je spregovoril otožno in poslal poslednji pozdrav rojstnemu gnezdu. »Zdaj pa spat, babe,* je dejal odločno, ko Je bilo končano grenko slovo. Zjutraj se je prebudila Tatjana Mihajlovna prva. Ozrla se je skozi okno in onemela. Zgrabila Je spečega moža za roko in tresla ga je kot zbcsnela. Viktor Ivanovič je odprl oči. »Kaj pa Je, vraga, da me budiš ob tel rani uri? Kje smo, bo kmalu Irkutsk?* Tatjana Mihajlovna je stala kot Loto-va žena in kazala s prstom na okno. Viktor Ivanovič je zlezel izpod tople odeje, pretegnil zaspane ude, pogledal skozi okno in obstal kot bi bila udarila strela vanj. Zvonik nad domačo cerkvijo ga je pozdravljal kot sinoči, ko sta se ločila na vekomaj. Viktoru Ivanoviču so se zježill lasje na glavi. »Gredo, mi pa stojimo! Vse Je izgubljeno, babe,* je spregovoril obupano in hipoma je bil oblečen. Skozi gnečo se Je prerinil do postajenačclnika. »Golobček, Sergej Aleksejevič, za božjo voljo vas prosim, kaj to pomeni? Tam gredo, ali veste to? Mi pa stojimo. Vsa noč stojimo, tam pa gredo, vso noč gre do. Oj, Sergej Aleksejevič, usmilite se, rešite nas! Zakaj stojimo?* Sergej Aleksejevič Je zganil t ramen*. »Ni, Viktor Ivanovič. kaj hočemo. Lokomotiv ni, ne morem pomagati. Danes zvečer, ne prej. Potrpite, ni še prepozno.* Viktor Ivanovič je povesil glavo in odšel nazaj. »No, kaj, kdaj se odpeljemo?* mu je planila naproti žena, ko je odprl vagon. »An. pnsn me v miniT* ye odgovora jezno in zamahnil z roko. »Danes zvečer, pomisli, danes zvečer! Vso noč stojimo, ves dan bomo stali, a tam gredo, tam na stoje. Kaj bo, kaj bo?* ie tarnal ln begal po vagonu semintja. Stemnilo se je, vlak se ni ganil z mesta. Viktoru Ivanoviču ni sedela več kučma na glavi. Lasje so jo izpodrinili. Zopet je hitel k postajenačelniku. »Sergej Aleksejevič, usmilite se me, vse je izgubljeno! Nikoli vas ne pozabim, onstran groba vam bom hvaležen, samo rešite me! Gredo, oj, gredo, mi pa stojimo, še vedno stojimo!* »Ne morem, Viktor Ivanovič, prav rad bi, pa ne morem. NI lokomotiv, potrpite malo. Danes ponoči prav gotovo.* Vrnil se je, zlezel med blazine, zavil glavo v odejo in čakal. 2cni ni več odgovarjal na njena vprašanja. Minute so mu bile ure, ure dnevi. Drhtel je, vroče ma je postajalo In zopet Je drhtel. Zdelo se mu je, da jih vidi, kako gredo. Kot mravlje lezejo od vseh strani, čez polja, pa železnici, med vagoni, na strehi so, rdeči, strašni, z dolgimi noži v zobeh. Greda vlak pa stoji! Po polnoči ga je premagal spanec. Zjutraj je bil prvi na nogah. Pogled skozi okno in lasje so sami vstali pokcncu. Domači zvonik se mu je režal od daieč. Zdaj je bil Viktoru Ivanoviču zoprn ta zvonik. »Babe, hej, babe,» je kričal na ves gias, »Konec je, vsega je konec! Dva dni stojimo, tri bomo stali, nikoli se ne bomo ganili z mesta, oj, oj! Tam pa gredo! Včeraj so šli, danes gredo, jutri bodo šli, mi pa stojimo! Peklo bi se usmililo, ta človek, ta zverina, Sergej Aleksejevič, pa nima srca!* Tulil je, valja! se med blazinami in pulil na glavi lase. Potem je utihnil, ležal nekaj časa, kot da ne čuti in ne misli in je zopet planil na noge. Bil je bled. »Babe,* je deial, »zdaj je konec mojega potrpljenja. Ta zverina misli, da sem lesen. Ne gre več! Pustite vse, naj požro, kar sem spravil na stara leta in hajdi na pot! Vse jim pustim, glave pa ne dam!* Tatjana Mihajlovna se ni več zavedala, kaj se godi z njo. Zlezla je iz vagona. Viktor Ivanovič Jo je zavil v toplo odejo in odšli so. Najprej po železnici, potem preko polja, v gozdu jih je zasačila noč. Prenočili so pod košato smreko, z jutranjo zarjo so prišli. Viktor Ivanovič ja zaslišal, kako se lomijo suhe veje, po-< tem se je pokazala glava z rdečo zvezda pokazala se je druga, tretja. Viktoru Ivanoviču se je zdelo, da se gibljeta nebo ;n zemlja. Z obema rokama se je oklenil smreke, zatisnil oči in pozabil, da je živ. Rdečearmejci so Jih spremili nazaj < rojstno mesto. gumijev podjetnik ohranja a Vaše obuvalo trpežno in eie I 3 >1 Gradbeno podjetje I ing. Dukič in drug | Ljubljana, Bohoričeva ul. 20. | | se priporoča za vsa v to | S stroko spadajoča dela. | 99 Slogo za prevleko divanoj in druzega 1 • pohištva v vsilili izbiri, dsljs različna S platna in iute za rapstniln, sedlarje 1 itd. priporoča tvrd&a 84/vi 9. S E. Skaberne 1 S \ B 1 š 1 i Dobi se v vsen boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KAVCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7. Dvokolesa 100 OBEEJEBOE3 f. g _ _ ^ 2 9 Naznanjam cenjenemu občinstvu, da IU £1 S al O Ha I O« otvoriva v soboto dne 9. decembra v Mariboru, Celjski cesti it. 22 zajutrkovalnico. Jamčiva za točno in solidno postrežbo. 4180 za obilen obisk se priporočata Anica in Ivanka Rahsar. se sprejemajo ? puluo popravo, se poniklajo, emajlirajo z ogu em iu shranijo preko zime. »Tribuna", F.Batiil, Liiibljana Karlovska cesta 4. 99 SploSna industrijska in trgovska družba b o. s. LJUBLJANA, MikloSičeva cesta 15 Iz skladišča nudimo, dokler traja zaloga: Podkve za konje; ,,Styria" kavine mlinčke; vile, jeklene, s 4 rosml, 12" dolge; kladiva za gramoz (Schotterschlagei); cveke za pete, v zabojih po 50 kg; „Puch41 kolesa; 75 svinčnike, znamke ,.StadIer". Cene zelo ugodne! v® V = Prodom stroj za cepljenje usnja = (OMderspaltactiinc) za ročni in strojni pogon. Širokost noža 42 cm, pripraven za večjo čevljarsko, sedlarsko ali so rodno obrt. 1'redvojno blago, malo rabljen. Vprašati je pri Josipu Ambrožšču, industrija gredeš, Ljubno, pošta Podnart, Gorenjsko. 4is? sa, kotni feiiftn it. 379. mestni tesarski mojster Teieten it. 379 Ljubljana, Dunajska cesta 46. Fgakovrstna tesarska dela, kakor: moderne lesene stavba, ostregja za palaSe, liiie, vile, tovarne, cerkve iu zvoniki; stropi, razna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, veranda, lesene ogt aje itd. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žaga. so Tovarna furnir/a. nedeljo, dne 10. decembra 1922 • r = Najstarejša Spedkifska tvrdka v Sloveniji = • Ljubljana fy2d čilska pisaraa Jesenice Podjetje ta prevažanj* blagi južue ieleznice Brzovoznl in tovorni nabiralni promet ti Avstrije iu v Avstrijo. Zacanujonje. Podjetje ta prevažanje pohiStva Skladišče • posebnimi zaprtimi kabinami u pohištvo Rrzojarl: Banzlnger. Interurban telefoa 60. nasproti glavne pošte Prvovrstno blago! Najnižje cene! Samo zadnje novosti! IV za dame, gospode in otroke po znižanih cenah pri fi. Sinhvic nasi. K. Soss £jab!jana, Jfiestni trg št. 19. plesftarsfta in ličar-sba delaunica SS5JHK*. se priporoča. Izvršitev tocua, cene smerne. Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljtol, naznanja, da se je preselil 8 svojim lokalom iz glavnega trga v svojo hišo itev. 41. Tvrdka izvršuje vsa v stroko spadajoča dela najtočnejše in se priporoča svojim odjem il-cem za nadaljnjo naklonjenost. 4086 Najpripravnejša darila asa božič iu Novo leto! ln angleški Singer šivalni stroji. Singer igle in nadomestni deli. Singer olje, sukanec, »Ha Iti Lastna mehanična deiavnioa, —— Prodaja na obroke. Singer šivalni stroji Bourne&Co.,New-York Centrala za SliS: Zagreb, Maruliceva ulica broj S. Podružnice: Ljubljana, Selenburgova ulica 3, Maribor, Zagreb, Karlovac, VaražJin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Sarajevo, Mo3tar, Baujaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, iiruševac, Niš Skoplje, Veies, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Štip. 96/1. Zastopništva v vseh večjih mestih. Potniki v Ameriko, pozor! tJNITED-AMERIK AN-LINE S-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburodi Southamptona in Cherbourga v New-York. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja 41 Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana. Kolodvorska olloa 26. Najlepše darilo ia vev ie roman Parola se uri upravnisivu JUT^a" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Cena 25 Din, po polti 27 Din. f(s iZ pv hi lf Ii S f d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški In trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska pod etja in razpečava 2a čeliosio vaški in angleški koks sa livurne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: 16 Prometni zsuol za premog, d. i u ^jubljsni, Mili!o5iSm c. 15/11. ---^ M O n Pozor! Pozor i Pravi ,Goiser(-šev!ji, čevSji za smuii ter lovski ievlji vseh rrst so izdelujejo ▼ znani solidni čevljarski delavnici 125 flnton in ]qž. Brsjer Ljubljana, Turjaški trg (Breg) I. Istotam se izdelujejo tudi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Cen« solidne! Postrežba točna I FOTOKEMIČNC TOVflRNC »LOVtNIJ« k kvronci T«Vtel.1«S 4192 (I Pristno „STECKENPFERD lilijino mlečno toaletno milo, priporoča Paifumerija „STfiM0Ll", Ljubljana, Pod Trančo št I. žagne naprave in stroje za obdelavo lesa vseh vrst, najnovejše konstrukcije, prvovrstne, dobavljajo takoj po najugodnejših cenah iz jugoslovanskega skladišča Welkerwerke V/len, XIII., BrsitensserstraBe Nr. 56. Nogavice v veliki izbiri in po najnižjih cenah izdeluje strojno pletiljstvo Begunje 23 pri Lesoah. Vam prenovi in strokovno shrani preko zime B ob malenkostni pristojbini tvrdka ]. BOREC Ljubljana, GosposBBtstis c. N. Kože 133 divjačine vsake vrste tudi, zajčje, knpnie trgovina z ns-ujem 0. Zdravlfi, Ljubi,ana, Sv. Florjana al. S. Učenca iz boljše hiše sprejme trgovina z mešanim blagom (z manufakturo, železnino, specerijo in deželnimi pridelki) na deželi. Hrana in stanovauje t hiši. Pred i ost imajo z ioljšo aoleko izobrazbo Vpraša ee na podružnico «Jutra» v Maribora. 4170 Premog in = —— cement 4115 stalno v zalogi pri H. Petrlč, Ljubljana Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladišče „Ba!kan". »Naročajte JUTRO!" OBJAVA. Mestna hranilnica ljubljanska naznanja, da vsled dovoljenja nadzorstvene oblasti sprejema poleg hranilnih vlog na knjižice, katere od 1. januarja 1923 dalje obrestuje po čistih Vi o tudi vloge v tekočem računu, kl jih obrestuje proti odpovedi tudi višje. Kakor za vloge na hranilne knjižice, Jamči tudi za vloge v tekočem računu mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo. Stanie hranilnih uicg 3Z0 nUjono? kron. Mestna hranilnica ljubljanska 45)08 Prešernova ulica št. 3. lavenska banka d. d. podružnica Ljubljana preje Jugoslovanska Union-Banka §je!ovar, gro3 n./S., Celje, Dubrovnik, Sornja Radona, Kranj, JiJaribor, JKonoštor (garanja), jtaka Sobota, Osijek, Rogaška Slatina. Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Ma, Velikovee, Vršac. Agencija: Buenos /ires (Argentina). AFILIACIJE: BUB&PČST: BALKAN BANK R. T. SPLIT: JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJSKA BANKA : BANRHAUS MILAN ROBERT ALEXANDER. Delniška oiavnica in rezerve ca. K 200,000.000 Izvršuje vse banžne ssosle nalkulanfnele. CINAL Domače vesff * Kraljevi rojstni dan v Maribor« proslavi v nedeljo, dne 17. decembra oficirski kor mariborske garnizije z elitnim plesom ob prosti vstopnini v j veliki G&tzovi dvorani. * Naša mornarica na izvidnem potovanju. Kakor poročajo iz Splita, eo naše vojne ladje, ki so bile delj časa zasidrane v splitskem pristanišču, od-plule na izvidno potovanje ob dalmatinski obali. * Katastrofalen potres v Srbiji. Predvčerajšnjim ob 5. uri 22 minut zjutraj so aparati seizmološkega zavoda v Beogradu zabilježili katastrofalen potres v oddaljenosti 400 kilometrov od Beograda. Bilo je osem zalednih sunkov. Vibracija je trajala 32 minut. Potres ne je čutil tudi v Beogradu. Po došlih brzojavnih poročilih jc bilo vsled potresa prizadeto zlasti bit oljsko in ohridsko okrožje. Posebno velika jo mate-rijalna škoda med Bitoljem in Štipom. * Preiskava pri zagrebški železniški direkciji se nadaljuje. Vodi jo, kakor smo poročali, posebna komisija, kateri načeluje član zagrebškega stola sedmerice Luearid. »Pokret* obtožuje direkcijo, da se je spuščala v naročila, ki so državi povzročila ogromne milijonske škode. V direkciji da je obstojal »Srni kabinet*, katerega člani so bili ravnatelj Franič, podravnatelj Klodič, šef splošnega oddelka dr. Markovič in šef ekonomskega oddelka Dobronič. »Pokret* zahteva, da se poleg ravnatelja Franiča takoj suspendirajo tudi gg. Klodič, dr. Markovič in Dobronič. * Razdelitev pošt v Sloveniji. Ministrstvo pošte in brzoiava je izdalo te dni pravilnik o razdelitvi pošt, telegrafov in telefonov na razrede. V območju ljubljanske direkcije se razdelitev nanaša samo na erarične tirade. V I. razred spadajo tirali Ljubljana 1, Maribor 1, Celje in Maribor 2: v II. razr. Ljubljana 2. Novo mesto, Ptuj in Zidani most; v III. razred Kranj; v IV. razred Gornja Radgona. Ta razdelitev na razrede je že stopila v veljavo. * Pomorska akademija v Bakru. Kakor poročajo »Narodne Kovine*, je dr. Boža C v j e t k o v i d imenovan za upravitelja pomorske akademije v Bakru. Novoimenovani upravitelj je znani naš oeeanograf. avtor »Oceanotrrafi-je* in »Povjesti jugoslavenskog pomorstva*. * Mariborski občinski svet ima v petek, dne 15. decembra zopet svojo redno sejo, katere dnevni red raz]>ošl ie župan občinskim svetnikom prihodnji teden. * Zahvala ministru Žerjavu. Z Bleda nam poročam: Tukajšnje »Podporno društvo šole deških ročnih del* je prejelo od ministrstva za soc. politiko znatno denarno podporo, s katero bo moglo svoje plodonosno delovanje še bolj razviti. Društvo je izreklo ministru ?.etjavu za posebno naklonjenost, ki jo posveča ročuemu pouku naše mladine svojo iskreno zahvalo. * Imenovanje v državni službi. Inšpektor tretjega razreda Fran Cigoj je imenovan za inšpektorja drugega razreda v upravi za zaščito industrijske svojine. * Izpremembe v vojaški službi. Za načelnika generalštaba Šumadijske divizijske oblasti je imenovan generalštabni podpolkovnik Rudolf Lukanc, dosedaj na službi v štabu III. armijske obl. — Re-aktivirani major Milan Grebene je dodeljen na službo v Sabačko vojno okrožje; administrativni podporočnik Leopold Piki pa intendantskemu odseku odelenja za mornarico. — Sprejeta je bila ostavka na državno službo: intendantskemu ka-petanu II. razreda Jos pu Mavriču, podporočniku Cetiboru Bloudeku in art. podporočniku Vilku Paulinu. * Pazite na pravilno slovenščino! Iz Celja se nam poroča: Nekatere celjske nemške odvetniške pisarne se naravnost norčujejo iz našega državnega jezika. Njihove vloge so v tako zmrcvarjeni slovenščini, da dostikrat ni mogoče posneti prave vsebine. x\ko se že sami ne potrudijo, da bi se po štirih letih obstoja naše države naučili dobro jezika, naj nastavljajo vsaj jezika /možno uradništvo. Ker vemo, da se to dogaja le iz omalovaževanja našega naroda, zahtevamo od vseh državnih uradov, a tudi od zavednih pridobitnih krogov, da vse take dopise a limine odklanjajo. Z doslednostjo jih bomo že spametovali in naučili dostojnosti. * Izpiti za učitelje neslovanslce narodnosti. Iz Beograda poročajo, da bodo koncem tega meseca polagali učitelji ne-slovanske narodnosti iz Vojvodine izpite iz narodnega jezika zgodovine in litera ture. Učitelji, ki izpita ne bi položili z povoljnim uspehom, ne bodo več sprejeti v državno službo. * Bliskanje na ulici. Prijatelj lista nam zvečer poroča: Stanujem v precej temni ulici. Ravno sem se odpravljal k večerji, ko čujem glasno kričanje: »Jugoslavija!* Posebna izdaja! Mislil sem, da se je podrl svet (seveda izven avtonomne Slovenije), h tim torej na ulico. Bilo je precej temno in kolporterja nisem mogel več videti. Kmalu pa zapazim za oglom opetovane bliske. Začuden hitim gledat kaj je. Vidim gospoda, ki drži v rokah t Jugoslavijo*. Pri tem kol ne — da se bliska. Skušal sem ga vpraSati, kaj mu js za božjo voljo, toda zaman. Čujem le: »prrrr---švindel!* šele pri ve- žerji sem dobil eksemplar »Jugoslavije* v svoje roke. Prečit-al sem pazljivo telegram. ki ga je poslal g. Radič v Beograd. Sedaj ne vem ali ie veljala klatvica neznanega gospoda »Jugoslaviji*, za Katero je moral dati 1 Din ali državniški brzojavki gospoda Radiča. Odločil sem se, da Vam javim ta dogodek s pripombo da velja po mojem mnenju sodba nežna nega gospoda — obema Temu se pridružujem tudi jaz. Vaš A. B. * Zadnja pot ruskega akademika. V petek popoldne se je vršil iz ljubljanske bolnice pogreb ruskega akademika Mihaela Polferova. Pogreba so se udeležili vsi ruski akademiki in ostali ruski begunci ter lepo število narodnih dam. Bodi rano umrlemu mladeniču lahka naša zemljical * Smrtna kosa. Pri sv. Barbari v Slov. Goricah je umrl gospod Josip Kranjc, trgovec in posestnik. Pokojnik ostavlja ženo s hčerkico. Bil je naprednega mišljenja ter je imel odprte roke in usmiljeno srce do ubogih in fcolarčkov. Delil jim je šolske potrebščine in pridnim slad-korčke. Bil je izboren krajni iolski ogleda. Za razna društva je imel pripravljen obolus in nikdar ni zaprl srca invaldom. Svojčas je bil v Ljubljani pri Šišenskem Sokolu izvršujoč redni član, pri katerem je bil tudi izboren trobentač in vrl tatn-buraš. Med vojno je mnogo prestal na fronti kot četovodja. Blag mu spomin! — V Kranju je umrl gospod Franc Re-ver, finančni komisar v pokoju. — V Splitu je umrl znani sportist in član »Hajduka* gospod Nikola Gazdič. * Vloge ra tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski. Kakor se nam poroča, je ministrstvo trgovine in industrije dovolilo Mestni hranilnici ljubljanski, da sme poleg hranilnih vlog sprejemati tudi vloge na tekoči račun. Glej inserat v da našnji številki lista. * Protestni shod hišnih posestnikov sklicuje mariborsko društvo hišnih posestnikov v četrtek dne 14. decembra ob 19. uri v veliki GOtzovi dvorani, kjer bodo protestirali proti novim stanovanjskim naredbam in davkom. * Upravi muzeja v vednost. Poročajo nam: V Mursko Soboto je prišel grof Szaparv, lastnik tamkajšnjega gradu. Pripeljal je iz Budimpešte polog svoje ljubice še 3 Madžare, 1 pa še pride z Dunaja, oziroma Gradca, da zavijajo pohištvo, srebrnino in umetniške podobe. Vse to prepeljava v London. Kor je Szaparv tudi madžarski poslanik v Londonu. in je njegovo posestvo tu pod se-kvestrom, vprašam, je-li sme on te prekrasne umetnine, katere je že ocenil ravnatelj ljubljanskega muzeja izvoziti? * Poljaki in mi. Poljska šolska Ma tica je nedavno izdala knjigo »Južno Slovenstvo*, v kateri razpravlja pisa teljica J. W. Kosmovvska o zgodovini, geografskih odnošajih, o socijalno-folklorističnih in literarnih razmerah v naši državi. * Paketi za Zedlnjere ameriške države. Ministrstvo pošte in brzojava sporoča da se pošiljajo paketi, naslovljeni v razne kraje Zedinjenih ameriških držav, za sedaj le preko Avstrije in Švice, in sicer s posredovanjem družbe »Mcssagerie Anglo-Suisse*. Ta družba pa dostavlja samo take pakete, ki gredo v Nowvork in ostale kraje kontinenta, ne pa tistih ki gredo na ameriške otoke, ali v kolonije, ki niso na kontinentu. * Odobritev šolske knjige. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo knjigo »Knjigovodstvo za dvorazredne trgovske šole*. Spisal Jakob Cebular. profesor v p. Cena vezani knjigi 40 Din. broširani SS Din. Knjiga je izšla v zalogi šolskih knjig in učil. * Anketa o škrlatiei v Zagrebu. Te dni se je vršila v Zagrebu anketa o pobijanju epidemije škrlatice. Ankete so se udeležili zastopniki vlade, mestnega magistrata, humanitarnih institucij v Zagrebu ter delegati zdravniškega udruženja, Konstatiralo se je, da se je epide mija od lanskega leta znatno zmanjšala ker so se storili vsi potrebni koraki, da se prepreči ta nevarna bolezen. * Gospodarski zadrugi v Celju je bil zaplenjen dne 7. decembra od drž. policije en vagon kristalnega sladkorja, ker ga je prodajala po 70 K kg, dasi je uradno ugotovljena kot dopustna cena Ie 07 kron. Iz trgovin so izginile tudi vse za loge sladkorja. * Celjska industrijska podjetja v krizi. Kakor smo že poročali, skrči tovarna NVesten v Gaberju pri Celju obratovanje na 4 dni v tednu. Tvrdka »Cinal*. last g. Kilibiseha v Celju, je odpustila 15 delavcev. Delavstvo odpušča tudi Pertina-čeva tovarna, ker mora vsled stagnacije v kupčiji skrčiti svoje obratovanje. * Sobo za štirinajst dni išče miren go spod, ki mora ostati iz službenih ozirov do Božiča v Ljubljani. Cenjene ponudbe naj se blagovol jo poslati na upravništvo »Jutra* pod šifro »Soba za 14 dni*. * Gojite narodni slog. Prejeli smo: V zadnjem času se opažajo razveseljivi pojavi na polju naše obrti, ki je začela pospeševati narodni slocr. Opozarjamo posebno na krasno izdelke, ki jih ie razstavila podjetna trgovina Marije Tičar v Selenburgovi ulici in ki so izdelani po na vodilih priznanega veščaka na polju narodnega sloga. prof. Siča Gospa Tičar-jeva je prired la posebno razstavo vseh teh predmetov, ki naj bi si jih ogledal vsak, kdor hoče okrasiti svoj dom s pristno narodnimi p.edmeti. Tu vidimo razstavljene velike in male krožnike iz lesa, ki služijo enako za domače potrebe, kakor tudi za stanovanjski okras. Razstavljene so majhne in velike vaze, lončki kangljice, vso pestro poslikano i motivi, kakor smo jih bili navajeni videti na na£ih kmetskib škriniah, oknih, vra tTh Itd. Opozarjamo na te predmete posebno naše hotelirje in gostilničarje pa tudi ljubitelje narodnega blaga Kakor čujemo, izda prof. Sič v kratkem, v obliki dosedanjih publikacij o narodnih vezeninah ilustrirano zbirko slovenskih skrinj, iz katere bodo črpali naši mizarji. tesarji pa tudi slikarji nebroj v resnici narodnih motivov. Po posredovanju g. Siča se je našel v Ljubljani podjetni sobni slikar g. Božič v Trnovem, ki je izdelal in založil vzorce za sobne slikarje v na rodnem slogu. Zopet nov razveseljiv korak v narodni osamosvojitvi tudi na umetniSko-obrtnem polju! Naše sobne slikarje po vsoj Sloveniji opozarjamo na te vzorce, ker je želeti, da izginejo že enkrat iz novih hiš in stanovanj razne se-cesionistične grozovitosti, ki so danes že postale nemoderne. Vzorec je pregleda! g. prof. Sič in jamči njegovo ime za to, da so ornamenti resnično pristno narodni in okusni. Lastnike novih in prenovljenih stavl>, posebno pa naše hotelirje in gostilničarje, opozarjamo na te orna mente kojih patrone se dobivajo pri sobnem slikarju g. Božiču v Trnovem, Ko-njušna ulica * Miklavžev večer kluba Primork in društva «Soče», ki se je vršil dne 6. decembra v kazinski dvorani, je bil ena najljubeznjivejših prireditev, kar smo jih videli dosiej v Ljubljani. Zamišljen je bil kot zahvalen večer vsem onim faktorjem, ki so omogočili, da se je naslednji dan obdarovalo toliko otrok. Udeležili so se večera g. pokrajinski namestnik Hribar, podnamestnik dr. Baltič, generalni konzuli češkoslovaški, francoski, nem-ško-avstrijski, finančni delegat Savnik, dvorni svetnik Senokovič, dvorni svetnik Bonač, in mnogo drugih odličnih oseb, Miklavž (g. Cvek) je nastopil b sijajnim spremstvom. Njegov govor pre-vnet domovinske ljubezni, je včasih s perečim sarkazmom, včasih z zdravim humorjem, Sibal današnje razmere. Pri raz deljevanju daril je marsikaterega gostov spravil v zadrego s svojimi zelo postre-čenimi dvotipnimi vprašanji. Pozneje je nastopila naša znana rodoljubkinja g. Maša Grom kot kraški škrat. Bila je viharno pozdravljena. Kvartet g. prof. Kozine je istotako žel kar najbolj navdušeno odobravanje. Dravska godba pa je pridno svirala ves večer pod vodstvom g. kapelnika Cerina Na lepi prireditvi moramo v prvi vrsti čestitati g. predsednici kluba Primork, neumorni g. Balti-čevi. — V petek popoldne jc klub Primork obdaril v dvorani Jadrana okoli 500 otrok. Zal nabrani darovi Se vedno niso zadoščali, da bi mogli pomagati vsem ki so bili potrebni. Živimo pač v težkih časih. Vsekako pa gre vsem darovate-ljem in vsem damam kluba Primork naj-gorkejša zahvala vseh revčkov, ki so bili obdarjeni deloma s prav lepimi darili. * Mariborski obrtniki prirede v torek dno 12. decembra ob 20. uri poučen sestanek v dvorani gostilne »Maribor*. Pre dava tajnik trgovsko-obrtne zbornice g. Mohorič iz Ljuhljane. * Nove stavbe v Beogradu. Beograjska občina je dobila ponudbo nekega tehničnega biroja, ki bi bil pripravljen z nekim nemškim konzorcijem graditi nove stavbe na račun reparacij. * Beograd za svoje reveže. Beograjsko časopisje poroča, da je mestna uprava sklenila, da razdeli brezplačno 300 vagonov premoga med mestne reveže. * Pri včerajšnjem poročilu o koncertu Zikovcev v Mariboru je označena pomo toma šifra Š, ki se mora glasiti C. * Brezplačna vožnja do Pasteurjevih zavodov. Beograjsko časopisje poroča, da je prišlo med ministrstvom za narod no zdravje in prometnim ministrstvom do sporazuma, glasom katerega imajo vse one osebe, ki so ugrizene od steklih živali in ki potujejo na zdravljenje, brez plačno vožnjo na železnici ali parobrodu in sicer od prve postaje pa do najbližjega Pasteurjevega zavoda * Neprevidna vožnja Včeraj dopoldne m je vozil z veliko hitrostjo po ljubljanskih ulicah veletrgovec g. Janko Popovič. Na Rimski cesti se je voz prevrnil in g. Popovič je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten na tleh. Dobil je težko poškodbo na glavi. Z rešilnim vozom so ga prepeljali na njegov dom na Bie:weisovi cesti. * Prvi morlinist pred zagrebškim sodiščem. Predvčerajšnjim se je pred sodnim stolom v Zagrebu vršila prva obravnava proti obtožencu, ki je zagrešil de-likt kot morfinist. Nedavno so zagrebški listi poročali o izgredu moifinista Carli-ja v neki zagrebški lekarni. Ravno isti Carli je bil picd kratkim izročen sodišču zaradi dcfravdacije. ki jo je izvršil na škodo svoje gospod i ne, ki mu je iz- ; ročila zlate uhane, da jih proda Carli j ;e uhane prodal, skupilo pa si je večjim delom pridržal. Obtoženec je pri obravnavi izjavil, da je del skupila porabil za nakup morfija ker ni imel svojega denarja; sicer pa da je imel namen, gospodinji povrniti porabljeni denar. Carli jo tip morfinista-psihopata, ki uživa mor-Tij že deset let. Njegova koža izgleda na gotovih mestih kakor rešeto — od vbodov igle, s katero si je injiciral morfij. I Njegovo obnašanje je zelo čudno, vna-| njost neprikupljiva K razpravi je bil povabljen strokovnjak psihiater dr. Her-cog. ki je očrtal delovanje morfija na človeški organizem, na človeško voljo ter izjavil, da se taki tipi vedno nahajajo pred nepremagljivo skušnjavo. Državi pravdnik je t ozirom na zdravni-iko izjavo odstopil od obto?be. Carli j« 37 let star, magister farmacije, tedaj režiser Jugoslovanske filmske industrije. * Nevaren uzmovič pod ključem. Pod tem naslovom smo poročali T ooudelj- |*ovf posefinT !»JaJi n»*ega Ana, fla je celjska policija zaprla na sejmov dan. | dne 30. novembra novarnega tatu, ki se je izdal za Fr. Vidmana Njegova identiteta še do danes ni dognana Pač pa je celjska policija med tem izvedela za n;egovega kompanijona. nekega Štefana Denkoviča v Rogatcu, ki se bavi i meše-tarijo. Našla je pri njem in njegovi ženi celo vrsto sumljivega blaga. Bil je takoj aretiran. Ugotovljeno je doslej tudi, da so vsi Vidmanovi dokumenti potvor-jeni. Preiskava se nadaljuje. * Plenilci tovornih vagonov pod UI}a-čem. Kakor nam iz Zagreba poročajo, so se na zaarrebških kolodvorih v zadnjem Času vedno pogosteje dogajale tatvine v tovornih vagonih, ni se pa moglo tatovom priti na sled. Ugotovilo pa se je. da vrši tatvine večja tolpa po dogovoru in sporazumu. Tolpa je kradla le v va •ronih. v katerih se je nahajalo blago več je vrednosti kakor moka sukno, platno, tobak, sladkor, usnja itd. Sele zadnjič, ko je krojaču P tiger ju na zagrebškem kolodvoru bilo ukradeno angleškega su-kna za 25.000 Din, se je posrečilo priti plenilcem vagonov na sled; bili so to že lezniški uslužbenci. Doslej je bilo aretiranih 7 oseb. Našlo se je pri njih blaga za 250.000 dinarjev. Dva aretiranea sta bila nameščena kot paznika a začela sta streljati vedno šele potem, ko so tovariši že odnesli ukradeno blago. Potem sta se izgovarjala, da so tatovi že ušli. Aretirance so izročili sodišču. Preiskava se nadaljuje. Dopisi SODRAZlCA. Izobraževalni odsek so-kolskega društva v Sodražici je priredil dne 3. t. m. ljudsko diamo v 3. dejanjih »Razvalina življenja*. Igra je zelo dobro izpadla ter so vsi igralci svoje vloge izvrstno pogodili. Na splošno zahtevo občinstva se igra dne 10. t m. ponovi. Enako je odsek priredil kot običajno vsako leto na Sv. Miklavža Miklavžev večer, ki se je vršil z bogatim sporedom in igro »Putifarka* kjer so nastopile nove moči ter je na splošno priznanje izvrstno uspela. Sodeloval je tudi društveni pevski zbor, kateri je nastopil z več točkami. Zelo je ugajal občinstvu šaljiv nastop V. Vodopivca »Žabja svatba*. Miklavž ic nastopil s sijajnim spremstvom, je bogato obdaril pridno članstvo. Cisti dobi-, ček zadnje prireditve se je podaril kot Miklavžev dar revni šolski mladini v So-i dražici. KRŠKO. Glasbena Matica v Krškem je ; priredila v proslavo narodnega ujedinje-' nja pod spretnim vodstvom g. Candta svoj prvi, sijajno uspeli koncert. Poleg vseh mičnili in precizno izvajanih pevskih točk je najbolj ugajalo Schwabovo: »Dobro jutro* s spremljevanjem orkestra ki se je moralo ponoviti. Pevovodji v zahvalo je izročil pevski zbor venec s tro-bojnico. Nato je g. nadučitelj Levstik, matičen predsednik, v kratkem govoru orisal zgodovinski pomen našega največjega dne, ki ga proslavi naša mlada »Matica* s svojim prvim nastopom. Vzpodbujal je pevce in pevke ter prijatelje glasbe k skupnemu smotrenemu delu za pro-cvit naše pesmi in glasbe. Opozoril ie, da priredi v januarju ljubljanska Glasbena Matica povodom svoje 50 letnice tudi v Krškem koncert, ter vabil občinstvo, da z obilnim obiskom pokaže, da zna ceniti zasluge našega najpopularnejšega glasbenega zavoda. Po koncertu sc je razvila prav neprisiljena domača zibava. S tem prvim lepim nastopom si Je naša »Matica* pri glasbe in petja željnem občinstvu pridobila kar največ simpatij. BREŽICE. Včeraj smo imeli odhodnico g. sodnika Baričeviča, ki je prišel šele pred kratkim k nam. Posebna soba Narodnega doma je bila nabito polna, kar dokazuje, kako sc je g. sodnik vsem slojem v tem kratkem času priljubil. Kot prvi izmed mnogih govornikov se je poslovi! g. sodnik Trinkhaus v kratkih jedrnatih besedah, ki so globoko prešinile vse navzoče, želeč mu v novem kraju polno zadovollnost. Z njim izgubimo no samo dobrega, pravičnega sodnika, temveč tudi edinega tenorista, dobrega družabnika in navdušenega lovca SLOVENSKA BISTRICA. Mestni občinski odbor je v svoji zadnji seji odobri! proračun za leto 1923. Občinske doklade se bodo pobirale v isti izmeri kot v tekočem letu (110 odst.). Istotako se je odbor soglasno izrekel za podelitev kavarniška koncesije gostilničarju Ivanu Wal-landu ter gostilniške koncesije gdč. Milki Novakovi. Obema stražnikoma so se zvišali prejemki. Sklenilo se je tudi, da se z vso vnemo dda za ustanovitev meščanske šole. Mestna občina da na razpolago poslopje, za kritje šolskih potrebščin se bo apeliralo na prebivalstvo slovenjebi-striškega okraja potom nabiralnih pol. Vzdrževanje šolskega poslopja naj bi prevzel okrajni zastop. Izvolil se je tozadevni odbor Iz občinskih odbornikov gg. Franc Karbaš, dr. Josip Pučnik, Miroslav Pirkmaier in tlinko Gril. Ta odsek bo vse natanko preučil in takoj stopil v stik z merodajnimi faktorji. Nujna potreba je, da se Ista otvori že s prihodnjim šolskim letom. — Tukajšnje telovadno društvo Sokol je na Miklavžev večer bogato obdarovalo šolsko mladino. — zlasti pa sokolskl deški in dekliški narašča). Prireditev Je bila zelo ljubka in le v vsakem oziru dobro uspela. — Čitalnica v Slovenjski Bistrici uprizori v soboto, dne 16. decembra ob osmih zvečer in v nedeljo, dne 17. decembra, ofc treh popoldne v dvorani hotela »Beograd* narodno igro »Deseti brat*. Prijatelji in ljubitelji predstav pridite polna-štcvilno! Objave * Cankarjeva proslava. Ob priliki četrte obletnice smrti Ivana Cankarja priredi SSJS »Svoboda* za ljubljansko občinstvo slavnostno predavanje v spomin Ivam Cankarja. Predavanje se bo vršilo v ponedeljek 11. t. m. ob 8. zvečer v dvorani mestnega magistrata. • Ljubljanslii Triglavani! V torek, dne 12. decembra t. I. se vrši poučna ekskurzija v Jugoslovansko tiskarno. Vabljeni so tudi nečlani. Zbirališče ob tričetrt na 14. pred »Akad. kolegijem*. — Kulturni odsek J. A. D. »Triglav*. * Marijonetno gledališče v Mestem domu igra danes ob 15. in 18. uri literarne znamenito igro v 5. dejanjih »Doktor Faust*. • «Pokojn:nsko zavarovanje nameščen cev*. Založila tiskovna zadruga v Ljubljani, 8", strani 112. Cena s poštnino vred 15 Din. V lični ročni obliki je izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani »Statut Pokojninskega zavoda za nameščence s stro kovnjaškimi pojasnili in dodatki, iz katerih vsak zavarovanec lahko dožene svoje dolžnosti in svoje pravice do Pokojninskega zavoda. Za vsakega privatnega nameščcnca je zato knjižica velike važnosti. * Brežice. V nedeljo, dne 17. t m. se vrši točno ob 19. uri v veliki dvorani ♦Narodnega doma* v Brežicah zgodovin sko predavanje o mestu Brežice. Predava univerzitetni profesor dr. Fran Tlešič iz Ljubljane. Po končanem predavanju uprizori dramatični odsek »Čitalnice* v Brcžicah Nušičevo tridejansko veseloigre »Navaden človek*. • Mestna zastavljalnica ljubljanska ims tomesečno dražbo aprila 1922 zastavljenih predmetov, v četrtek 14. t. m. ob 3 uri popoldne. Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik In Izdalatelj Konzorcij »Jutra« Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LjubljanL Žične modroce vseh velikosti iz pobaVrene žice v lesenem okvirju izdeluje tvornira žilnih modrocev in drugih ž čnih pletenin 414T' Matevž Rabič Javornik pil Jesenicah, Slovenija. Vremensko poročilo /jnhljana. 9 decembra 192Z. Ljubljana 306 m oid mirita Kraj opazovanja ob Zrarui tlak Zrac ua temperatura Veter Oblačno 0-10 Padavine ' mm j Ljubljana . 7. 7 bi b -10 sever več jasno f. ! Ljul Amortizacija K 517-74114, Dobitak K 737 328.36 Ukupno K 7,060.543 44 Jednačak iz god. 1920 K 15.038-31, Poslovni prihod K 7,045.504-13 ^^ ^ ^ Vidjeno i sravnjeno sa glavnim i pomočnim knjigama te pronadjeno n podpunom ^^ Bilanca i izvješča ravnateljstva i nadzornog odbora biti če izloženi na uvid u prostorijama ravnateljstva počam od 21. decembra o. g. do dana glavne skupštine. Reproduciranje ovog poziva se ne honorira. jubliana, Telefon žt. 4Q In 457 Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna»^g1 inkr e ditivsak e v^te, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, ^fe-depositsitd. itd. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana tu a mamsg«aCTBH9BwaH«Bsgraj»g troji za ob- ^Turbine - ^%'e Stl01ne tovarne in livarne, d. d., delovanje lesa A transmrsije zvonovi ■- Ljubljana--