Pesumezna St^iika 1 Din. ¥ Uubllanl. v torek 8. lufiila 19^3 Poštnina oavšalirana« Leto I Štev. 106, i» JUTRANJE NUUUJTI mmmm® mmmmmmi •thaja vsak dan ziutral, Izvzemš! pondetike. Mesečna naročnina: v Ljubljani Mn tO*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-Uubijana“. Upravništvo: Marijin trs št 8. *~ Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do IS.ire. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovcfc Račun pri poštnem ček. uradu št 13,238. „Tudi Srbi so bili robovi.. pravi »Slovenec« in hoče dokazati, da imajo tudi oni vsaj tako ali še bolj »suženjsko psihologijo,« kakor se očita Slovencem in Hrvatom, Kadar se spusti »Slovenec« v stvarno dokazovanje, je vedno jako slab. Nahaja se v položaju advokata, ki mora pred sodnijo braniti slabo stvar in nima nobenih protidokazov, da bi izbil dokaze. Pomagati si mora s stranskimi izpadi, zavijanjem dejstev, vplivanjem na sentimentalnost porotnikov itd, Jako m slabo In površno je tudi dokazovanje v tem članku. Pravi, da so tudi Srbi, tekom zgodovine robovali in sicer prav pošteno; na vsak način so neprimerno delj živeli v suženjstvu, nego v svobodi. Robovali so lep čas Bizantincem, robovali še hujše Turkom; slednjim nepretrgoma cela štiri stoletja. Res je! Skoraj ga ni naroda, ki ne bi bil tekom zgodovine kedaj robovah Robovali so tudi Srbi, toda med njihovim in med našim slovenskim rob-stvom, je osromen razloček. Slovenci so robovali vedno in neprestano, prav od začetka, v robstvo so padli popolnoma brez odpora, celih 1300 let so robovali in niso pokazali nikdar najmanjšega odpora zoper robsko usodo. Srbi so preživeli večino svoje zgodovine na Balkanu v neodvisnosti. Tudi, ko so za nekaj časa prišli pod bizantinsko nadvlado, niso popolnoma izgubili svoje samostojnosti. A tega Krškega robstva ni bilo niti 200 let. Ako vzamemo leto 1526 kot letnico, ko so izgubili Srbi zadnje sledove samostojne države in letnico 1804 kot začetek nove svobode, ne dobimo niti 300 let turškega robovanja, a ne štiri. Na Balkanu pa žive Srbi 1300 let Kako more torej pisati »Slovenec«, da so preživeli delj v sužnjosti, kakor pa v svobodi? Slednjič pa tudi turško robovanje ni bilo tako intenzivno, kakor pa pri nas nemško. Srbi so bili edini narod, ki je padel v tursko robstvo po velikih bitkah. Bol-sari so padli skoraj brez odpora, Grki so se borili samo za Carigrad, madžarska bitka pri Mohaču Je bila pravzaprav samo mala praska, A Srbi imajo Marico, Kosovo in še o porazu na Ko* «o se borili 150 let, preden so izgubili zadnje ostanke državne samostojnosti. Drugi narodi so, ko so padli v turško robstvo, mimo prenašali turški jarem. Madžari, Bolgari, Grki niso dajali nobenih znakov odpora. Srbi so se upirali in borili neprestano. 'Srbi imajo Uskoke, Graničare in Hajduke, Slovenci imamo Radeckijeve vojake, uhajače in rokovnjače — in med temi >e menda velik razloček. Srbi imajo narodno pesem, ki je podžigala duha svobode, a mi imamo vasovalsko in furovško pesem, oni imajo Kosovko de-Vojko, mi »Siroto Jerico«, oni Kosovske Junake, mi Larobergarja, ki rešuje parski Dunaj. Naše robstvo je bilo neprestano brez najmanjšega prekinjenja, pali smo y robstvo brez odpora in živeli v njem brez upora. Srbsko robstvo je bilo raz-rneroma kratkotrajno, v robstvo so padli po hudem odporu in v njem so živeli v trajnem uporu, To je menda ne-fcaj razlike! . »Slovenec« piše, da je turško robovo pustilo znatne sledove v značaju srbskega ljudstva io tudi v srbskem ie-;*iku. — še več sledov v značaju srb-iPkesa ljudstva je zapustil odpor zoper tete robstvo in borba za osvobojenje. Pri nas pa takih sledov m, ker take borbe nikdar ni bilo. Kar pa zadeva je-zii; je čisto gotovo, da se nahaja v na-Sem narodnem jeziku mnogo več nemških in laških tujk, kakor pa v srbskem farških. Srb, ki pride na Štajersko, bo z glavo, ko bo slišal izraze, 'fcakor: »Ahtnga na ek« itd. Izraze za bbleko, hišno opravo, posodo, orodje, fr» skoraj vsi iz nemškega ali italijan-jezika. 'Avba in peča sta ravno r«o malo slovenski, kakor fez ali tur-srbska. Cernu bi torej očitali Sr-‘k teiajo turške izraze in turške Jteive v kulturi, 3* imamo pa mi ,10* r'JfreS nemškiht *«. „Palte hoče »Slovenec« suženjsko Pri Srbih, katero izhaja še iz . — robstva, dokazati z dejstvom, I tewbski narod odvisen od male kilte* takozvane beograjske »čaršije«, Narodna skupščina. Uradniški zakon predložen zakonodajnemu odboru. Debata o vladni deklaraciji. — Ptujski dogodki. Beograd, 4. junija. (Z) Danes ’ dopoldne ob pol 10. uri je otvoril predsednik g, Ljuba Jovanovič skupščinsko sejo in naznanil konstituiranje odbora za zakon o ustrojstvu vojske in mornarice. Nato se črtajo prošnje in pritožbe ter zahteve ministra pravde, da se izreče nekateri narodni poslanci sodišču. Na neko vprašanje odgovarja predsednik, da je uradniški zakon že predložen zakonodajnemu odbora in da se bo tam takoj razpravljalo o njem. Minister za socijalno politiko odgovarja na vprašanje poslanca Reisnerja (dem.), da po zakonu o izseljevanju ni predvideva institucija generalnega izseljeniškega komisarijata, ki se bo odpravil, ker nasprotuje nameri zakonodajalca, češ, da je ta komisarijat vzel vso oblast v roke in ker je politična institucija, v kateri delajo osebe s honorarjem, a niso zaprisežene. Uradnike tega urada bo pozval iz Zagreba v Beograd v centralo, en del pa bo moral ostati v Zagrebu, odnosno v Bakru. Poslanec g. Reisner se ne zadovoljuje z odgovorom. Nato se preide na dnevni red, to je k debati o vladini deklaraciji. Prvi je dobil besedo g. Živojin R a f a j 1 o v i č, ki pravi, da vladina deklaracija ne omenja niti z eno besedo Vidovdanske ustave ter misli, da se puščajo na ta način odprta vrata reviziji ustave, četudi je večina naroda za edinstveno državo, izraženo v Vidovdanski ustavi. Deklaracija ni omenila Rusije in velikega ruskega naroda. Naj nam bodo imena Ljenin in Trocki še tako zoprna, ker prelivajo kri svojega naroda, vendar ne moremo pozabiti, da stoji za njimi velik narod, ki bo po svojem preporodu prinesel ogromno korist celemu čiove-čanstvu. Pravi, da se poskuša Madžarska približati mali antanti, vendar pa se naj vlada še le takrat z njo razgo-varja, ko dobi Madžarska demokratsko vladavino. Kljub temu, da mnogi verujejo v iskreno željo g. Stambolijskega, da približa Bolgarsko naši kraljevini, vendar ne vidi v tej smeri nikakih sigurnih zakonov. Govoreč o reparacijah zahteva od ministra pravde, da objavi spisek oseb, ki so dobivale na račun vojne odškodnine materijal v naturi. Govoreč o notranji politiki, se je dotaknil razbitja koalicijske vlade in kri-tikuje paktiranje radikalov z Radičem. Izjavlja, da vladi ne more izjaviti zaupanja. Za njim je govoril Spahovec g. Kulen o vic proti Vidovdanski ustavi Trdi, da se postopa v Bosni z muslimani protizakonito hi da se jim odvzame orožje. Nato se posl. Wilder (dem,) vmeša v govor z vprašanjem: »Cernu vam bo orožje, ko imate v protokolu jamstvo, da se ne bo uporabljala sila?« (Smeh v centrumu.) Poslanec Kulenovič odgovarja, da v zagrebškem protokolu ni ničesar drugega, nego zahteva, da se vlada po ustavi. Tega pa vlada noče, ker ji ne konvenira sporazum. Na to nastane dolgotrajen prepir med radikalskimi in muslimanskimi poslanci Predsednik Ljuba Jovanovič prekine sejo. Po odmoru nadaljuje Kulenovič svoj govor, v katerem kritikuje delovanje bosanskega namestnika Vuloviča. Za njim je odgovarjal nemški poslanec dr. Hans Moser v imenu svoje skupine na oni del govora poslanca g. Rafajlo-viča, v katerem je ta govoril o manifestacijah Nemcev povodom proslave 60 letnice nemškega pevskega društva v Ptuju, da ni resnica, da so tudi Nemci iz inozemstva prisostvovali tej svečanosti. Poslanec Rafajlovič odgovarja, da so podatki, ki jih ima o tem, točni in zahteva od ministra notranjih del, da sestavi komisijo, ki bo ta slučaj preiskala, prej nego se razpuste orjunaške organizacije. Za njim pojasnjuje poslanec Vukosavljevič prilike v Južni Srbiji od leta 1912 do danes. Predsednik zaključi ob pol 1. uri sejo in naroči prihodnjo za jutri ob pol 9. uri. REKONSTRUKCIJA VLADE. Beograd, 4. junija. (Z) »Tribuna« piše: Danes je skupščina začela z diskusijo o vladini deklaraciji. Mnogi govorniki opozicije so izrazili svoje nezadovoljstvo z njo, vendar pa je utis ta, da nezadovoljnost ni pristna, temveč je samo izpolnitev oblike. Rekonstrukcija vlade, ki bi se bila morala izvršiti tekorn tega tedna, kakor izgleda, bo zopet odložena in mladi ljudje, ki pričakujejo, da pridejo v vlado, se bodo tudi sedaj prevarali v svojih nadah, ker bo rekonstrukcija vlade samo delna. Popolni eno bo namreč ministrstvo trgovine, poljedelstva in ver. Kandidati za ta mesta še niso določeni. Kar se je o osebah kandidatov čitalo v časopisih, je bila le samo prosta kombinacija. BRANISLAV NUŠIĆ PODAL OSTAVKO. Beograd, 4. junija. (Z) Načelnik umetniškega oddelka g. Branislav N u-šič je podal ostavko na svojo službo. Predvsem ni bil srbski narod nikdar odvisen od turških begov, ker v Srbiji sploh ni nikdar bilo beglukov. Begluki so bm v Bosni, v Albaniji, sploh tam, kjer je krščansko plemstvo prestopilo k turški veri, a nikdar v Srbiji »Slovenec« menda tega še ne ve? — Dalje je to neprestano očitanje beograjske čaršije in cincarstva, že naravnost ogabno. Ali ni Ljubljana še pred 50. leti bila nemška? Zagreb še sedaj nosi popolnoma tuji pečat. Pojdite po Ilici in na 4 imena boste videli 3 tuja, a za ostalo, četrto, udi ni gotovo, če je lastnik res Hrvat ali Srb? Potem pa pojdite po Terazijah in glejte, koliko tujih imen boste našli tam? Ce bi začeli preiskovati ljubljanske porodice, bi gotovo v mnogo več slučajih odkrili primešano tujo raso, kakor pa pri srbskih. Tisto beogajsko »cincarstvo« se je že zdavnaj izgubilo brez sledu, judovstvo, nemštvo, itaiijanstvo v Ljubljani, a še boli v Zagrebu je pa še sedaj teko močno. »Slovenec« piše, da srbska zgodovina pozna perijode večje ali manjše neodvisnosti a hrvaška tudi«... »Slovenec« je slabo podkovan o naši zgo-dovini, sicer bi ne napisal take neresničnosti. Slovenska zgodovina sploh ne pozna najmanjše dobe neodvisnosti in nobenega upora zopet suženjstvo. Hr-vaiti so približno 500 let bili samostojni, potem so pa svojo samostojnost sami prostovoljno prodali Madžarjem in Habsburžanom, ter niso nikdar kazali nobenega sledu upora in borbe za samostojnost. Srbi so dvakrat prišli v zavisnost od tujcev, enkrat dalj časa od Turkov, drugič manje časa od Gr-la^jg^»l^t.so biÄ... RoJfejmysäL šele po hudih bojih in so se potem neprestano borili in upirali — To je velika razlika! Kar piše dalje »Slovenec« o Armencih, Fincih in Poljakih, so naravnost budaiosti, katere lahko pripoveduje ljudem v Brezovem grabnu. Iti niti ne vedo, kje leže ti kraji. Trditve, kakor, da so protesti finskega deželnega zbora ruskim carjem prizadevali več skrbi kakor pa upori Poljakov itd., so samo suhe trditve, katere lahko verjame, kdor hoče in kdor ne pozna stvari. Zaradi finskih protestov so lahko carji jako mirno spali ker jih sploh ni bilo. Pojavili so se šele prav v zadnjih časih carske Rusije in radi njih ni bilo treba mobilizirati niti enega vojaka. »Slovenčev« zaključek o Stross-mayerju in Starčeviču, ki sta »z idejnim delom pripomogla k zedinjenju«, bi zahteval odgovor v posebnem članku. Radi Strossmayerjevega idejnega dela bi bili mi lahko ostali še 1000 let sužnji, o Starčevičevero »Idejnem- delu« pa »Slovenec« gotovo ničesar ne ve, sicer bi ne trdil, da je pomagalo k zedinjenju. To StarČevičevo idejno delo je namreč »hrvaško pravaštvo«, katero je največji idejni protivnik našega zedinjenja. Rdeča nit »Slovenčevega« dokazovanja je: kdor se tuji nadvladi upira in se zoper njo bori ima »suženjsko psihologijo«, kdor io brez odpora mirno prenaša, on ima »svobodno psihologijo«. (Opozarjamo našo javnost na Članek »Suženjska psihologija pri Slovea-cifr«« ki ga priobčimo Jutriji " ‘ J iz seje ministrskega sveta. VLADA ZA AKTIVNO DELO V SKUPŠČINI Beograd, 4. junija. (Z) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je g. dr. Perič, minister socijalne politike poročal vladi o volitvah nove uprave invalidskega udruženja in o sklepih invalidskega udruženja, ki so bili sprejeti na kongresu v Splitu. Obenem je g. dr. Perič predložil ministrskemu svetu uredbo o odpiranju in zapiranju poslovnih lokalov. Uredba se je odstopila eko-nomsko-finančnemu komiteju v svrho proučavanja. Ostali čas včerajšnje seje je vlada porabila za diskusijo o delu v skupščini. Konstatiralo se je, da je po- trebno, da postane to delo čira aktivnejše. Posebno je potrebno, da postanejo odbori čim živahnejši v svojem delu, kajti po mišljenju, ki vlada v ministrskem svetu, M nova skupščina morala, da izgotovi do druge polovice meseca julija vojni zakon, uradniški zakon, budžet in zakon o izenačenju davkov. Zakon o naknadnih in izrednih kreditih bi se imel izglasovati v skupščini še koncem tega tedna. Koncem julija bi skupščina po intenzivnem delu šla na počitnice do oktobra, na kar bi se imela sestati na reden poziv 20. oktobra. Baldwin o reparacijskem problemu. BRITANSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK O ZASEDBI PORUHRJA. Pariz, 4. junija. (Agence Havas) »Petit Parisien* objavlja rokopisno izjavo ministrskega predsednika B a 1 d -wina, v kateri je rečeno: Trdno se nadejam, da bosta Francija in Anglija svojo politiko glede reparacijskega vprašanja in glede problemov, ki se nanašajo na zasedbo Poruhrja, spravili v sklad. Mi smo si v svesti dalekosežno-srti problema francosko-belgijske varnosti in hnamo živo željo najti tako ureditev, ki bi garantirala ohranitev evropskega miru. Prepričan sem, da bo naš trud venčan z uspehom. V teku razgovora s poročevalcem lista »Petit Parisien« Baldwin navidezno ni bil presenečen, ko je slišal, da se francosko oficijelno mnenje ne zadovoljuje s kakim paktom splošnega značaja, ampak da zahteva na levem renskem bregu krajevne varnosti, ki bi naj nadomestile ona jamstva, katere daje sedaj zasedba in mednarodna komisija. Poročevalec opozarja na važno okolnost, da Baldwin tega francoskega stališča ne proglaša za nevzdržnega, ampak da je izrazil svoje prepričanje, da je sporazum mogoč. Iz tega je razvidno, da ni smatrati za nedopustno, da ostane Poruhrje do popolnega plačila zasedeno. Edina skrb Baldwinova Je preprečiti, da zasedba tega ozemlja zmanjša plačilno sposobnost Nemčije. Kakšen bo nemški dopolnilni predlog? Berlin, 4. junija. (K) Kakor poroča »Express Korrespondenz«, se je nemška vlada sedaj odločila, da ne bo v nemškem dopolnilnem predlogu določila ne skupne vsote in ne anuitet, ampak da bo posameznosti o tem prepustila odločitvi mednarodni strokovnjaški komisliji. Kot glavno garancijo navaja predlog garancijo celokupnega nemškega gospodarstva v skupni vsot! 500 milijonov zlatih mark za dobo 10 let Načelniki raznih frakdi državnega zbora so pripravljeni da se sestanejo V teku današnjega predpoldneva na sejo. Kakor sodijp politični krogi, m računati s tem, da bi ta predlog bil odposlan zaveznikom pred potekom tega tedna. Sovjetski pogoji za pogajanja z Japonsko. London, 4. junija. (K) »Times« poroča Lz Tokija, da so pogoji, ki jih je stavil zastopnik sovjetske vlade Joffe kot podlago za pogajanja z Japonsko, sledeči: 1. Enak statut 2. Rusija ni mnenja, da bi morala odkupiti svoje priznanje z garancijami o varnosti življenja in posesti Tako garancijo vsebujejo ruski zakoni 3. Portsmouthska pogodba se mora smatrati kot razve- ljavljena avtomatično od pričetka delovanja japonsko-sibirskih ekspedicijskih čet 4. Sovjetska vlada se za volne dolgove ne smatra za odgovorno. 5. Rusija ne bo prodala Sahalina, ampak le mogoče pripravljena, da ga odstopi za eno milijardo zlatih rubljev. Kakor poročevalec lista »Times« dalje javlja, obstoja na Japonskem močno javno mnenje, da se prizna sovjetska vlad». RADIČ — KOROŠEC — SPAHO. Beograd, 4. junija. (Z) Včeraj so imeli Radičevci v Zagrebu sestanek, na katerem se je govorilo tudi o vladini deklaraciji Blokaši ne skrivajo svojega nezadovoljstva z njo, vendar jim ne preostaja nič drugega, nego da ostanejo v svoji dosedanji pozi. Edina sprememba, ki lahko nastopi je opozicija dr. Korošca in Spahe v skupščini. Radič pa v Beograd ne pride, ker ne more, kajti v tem slučaju bi se njegova trhla zgradba zrušila. Kakor se čuje, so blokaši sklenili, da poskusijo še enkrat pogajanja z radikali in da pojdeta Korošec in Spaho, ako pogajanja ne bi uspela, v opozicijo. Tekom prihodnjega tedna začne zakonodajni odbor s svojim delom. Delalo se bo zelo hitro. Uradniški zakon pride gotovo koncem tega meseca pred skupščino. POTOVANJE NAŠE KRALJEVSKE DVOJICE V ROMUNIJO. Beograd, 4. junija. (Z) Iz Bukarešte se javlja sledeči program za sprejem naše kraljevske dvojice v Romuniji: Na pristanišču v Gjurgjevu bodo sprejeli kraljevsko dvojico kralj Ferdinand, kraljica Marija, prestolonaslednik Karol in ostali člani vladarske hiše, nato ministri zunanjih zadev, vojne in saobračaja in ena četa kraljeve garde z godbo. Iz Gjurgjeva se odpeljejo z dvornim vlakom v Sinajo. Nove težkoče v Lausannl. Lausanne, 4. junija. (D) Konferenca je radi nesoglasja med zaveznik! in Turki v vprašanju finančnih klavzul še vedno v težavnem položaju. Kakor znano, zahtevajo zavezniki izplačilo obresti turških dolgov v zlatu, dočim so pripravljeni Turki plačati v francoskih bankovcih. Izmet paša je kategorično izjavil, da turške finančne zmožnosti ne dopuščajo državi takega bremena. Turški delegati so odklonili vse tozadevne zavezniške predloge, kar so motivirali v tem, da ne morejo dopustiti, da bi kdo kršil suvereniteto Turške države. Zavezniški delegati so spričo turške odklonitve sprevideli, da J® nadaljevanje pogajanj v tej točki brezuspešno in da bo treba poiskati nov način za nadaljne razgovore. Odločitev v tem vprašanju pripada zavezniškim državam. Današnje prireditven V Ljubljani: Drama: Zaprto. Ä _ . , . _ Opera: »Nikola Šubic Zrinjski« Red E. Začetek ob pol 8. uri zvečer. (P», mlera.) w Kino Ideal: »Zakleti Holandec«, IL d. Kino Tivoli: »Moj fakin«, -- Jacki*, Coogan. „ „ .. .t, V Mariboru: Narodno gledišče: Ob pol %. zvečer šolarska prireditev deške osnovna šola L in dekliške osnovne šole III. ZMajte v vseh jagniii total, JUTRANJE NOVOSTI! I Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli na Du« najaki cesti I» Bakar&j na Sirar. S. »Witkäwjb «tnrwiE» štev, TCO, r Razočaranje. Osebno glasilo prectse se je začela vojna s Turčijo. Stopil je y armado dobrovoljcev. V Kišnjevu je bil prideljen 138. pešpolku In že sledečega dne odrinil na pohod. Udeležil se }e praske pri Ajaslarju. Tu sta njegov pogum in njegova hrabrost veliko pripomogla k srečnemu izidu te bitke. Ranjen v nogo. Je bil prepeljan v Harkov, kjer je ostal do okrevanja. Vojna mu je stisnila v roko pero. V »Otečestvenlh zapisldh« Je izšla L 1877. njegova skica: »Štiri dni,« ki ga je napravila na mah popularnega in mu pridobila tudi med literarnim svetom sloves. V tej črtici nm11 slika brez kakih dolgih tirad, pretiravanj, docela objektivno in neteden-cijozno, trpljenje ranjenega ruskega vojaka, ki leži na bojnem polju osamljen, prepuščen samemu sebi to svojim mislim. Štiri dni leži na planem, poleg ubitega Turka, ki je Že začel razpadati, štiri dni okuša strahoto žeje in lakote in bližino razpadajočega trupla, To Je vsebina te črtice. Po tem uspehu opogumljen, se je poprijel literarnega dela to kmalu je izšlo: »Srečanje«, »Strahopetnež«, »Umetniki«, »Noč« l dr. Leta 1880. Je znova postal žrtev svoje bolezni V takem duševnem razpoloženju ««JtJÖwsxü X Moskvo te döigü^vATso raznih mestih, iz ene gubernije v drugo, dokler se ga niso usmilili sorodniki to ga prepeljali v Harkov, kjer je prišel v umobolnico. Še enkrat je Garšin ozdravel in preživel dve leti na deželi in na Turgenje-vem posestvu. Napotil se je nato v Petrograd, kjer si Je začel iskati službe. Zgolj od literarnega dela ni mogel živeti. To se mu je posrečilo ta l 1883. se je oženil s slušateljico medicine, Nadejko M ih aj lovno. Sledeča kratka življenska perioda ga je hoteia nagraditi za vse njegovo trpljenje in neuresničene želje. Iz tega časa datira njegova zanj karakteristična »Rdeča roža«, ki se mu javlja Isot utelešeno zio, proti kateremu se bori to žrtvuje slednjič svoje življenje. Leta 1884. Isot običajno, ga zopet poseli bolezen. Le pozimi je mogel še ustvarjati to delati to tako sta izšli v teh zadnjih štirih letih: »Nadežda Nikolajev-n a« ta pa »Povest o ošabnem Ageju«, ki je prevedena tudi na slovenščino. Leta 1888, so se začeli javljati zopet simptoni' zavratne bolezni ta v neki taki duševni zmedenosti je skočil raz stopnice svojega doma to 24. marca umrl Da se to bolno duševno razpoloženje zrcali tudi v njegovih umotvorih, je oči-vidno. Junaki njegovih del so skitalcl tavajoči to blodeči skozi temno življenje, ki se vzpenjajo kvišku, »da bi vsaj eden izmed njih zagledal novo življenje to sv el« a sredi pota omagajo to končajo svoje življenje na bolj ali manj tragičen način. Tako konča v našem romnu Andrei tako Bezsonov in Nadežda. Garšin kot pripovedovalec in fin psiholog, Je sličen Dostojevskemu, žal, da se ni višje povzpel kot od prikazovanja ta podajanja svojega lastnega jaza. Usoda tega ni hotela. Kljub temu pa je bü le redkokdaj kakemu pisatelju, kvantitativno tako malo produktivnemu usojen tak sloves, leot ga uživa dandanes Garšin to njegova nesmrtna dela, ki s« p»eyeden» na yse tad- Iz prosvetnega življenja. — Premiera v operi. Operno osobi e je naštudiralo najboljšo hrvatsko opero, skladbo znamenitega to popularnega skladatelja Ivana pl. Zajca, »Nikola Šubic Zrinjski«. Premiera bo v torek, dne 5. junija. Y glavnih vlogah nastopijo: gospa Thierry-Kavčnikova (Eva), gdč. Thalerjeva (Jelena), g. Levar (Zrinjski), g. Sowilski (Soko-lovlč), g. Zupan (Sulejman), g. Kovač (Ju-ranič), g. Cvejič (Levi), g. Pugelj (Alapič). Opero dirigira g. Natačič, režisira pa g. Sevastjanov. Nove dekoracije je naslikal g. Skruzny, potrebne kostume sta izdelala gospa Waldstetaova in g. Bobry. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Predstava se vrši za red E. — Gostovanje gospe Vere Bourago. 2e prejšnji teden napovedano gostovanje operne pevke gospe Vere Bourago se vrši definitivno v sredo, dne 6. t. m. Gospa Bourago nastopi v naslovni vlogi Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. Pri tel predstavi poje vlogo Sharplessa prvič g. Cvejič. Začetek ob 8. uri zvečer. — Veseloigra »Ugrabljene Sabinke« se vprizori v četrtek, dne 7. t m. po znižanih cenah. Vlogo Strizeja igra g. Danilo. Predstava je namenjena zlasti dijaštvu. Začetek ob 4. uri popoldne. — Pravljična mladinska Igra »Dve Marički«, M jo pod vodstvom avtorice gdč. Marije GrošUeve priredi danes, dne 5. junija ob 6. url zvečer v dramskem gledališču Osnovna šola »Mladika« (Pomladek Rdečega križa), bo nudila našim lepote ta zabave žejnim malčkom in šotorčkom zvrhat» mero smeha, veselja, duhovnega užitka In neprisiljene, icratloočasne zabave, pa seveda tudi nekaj naukov in nazorno, graciozno podanih nasvetov. Igra, ki J0 vestno naštudirana ta prepletena s šaljivimi prizori to pravljičnim, vilinskim plesom, bo zanetila v mladih srki plamene nebrzdanega navdušenja ta vtisnila vanje (ne-k-jM#s0fe; ie0oto;>» JKavUiča* cožmiase dveh Maričk. Opozarjamo starše, naj še pravočasno pokupijo preostale vstopnice (pri operni blagajni, oziroma pol ure pred predstavo v drami), da s tem razvesele svoje pridne in ubogljive ljubljenčke. — Edition Slave izdaja mesečno bro-šurico s književno-umetniškim pregledom svojih izdaj. ,V rubriki »Muzički život« čitamo sledečo notico: »Izmedju naša tri velika grada — Beograda, Zagreba, Ljubljane — izgleda, da je u muzičkom životu — van opere — Ljubljana najpasivnija. Naročito se čini, da se u Ljubljani malo vadi na medjusobnom jugoslavenskom muzičkom kontaktu. To ie tim više za žaljenje., što Ljubljana inače ima znatna reproduktivna sredstva i vrlo lepu umetničku tradiciju. Moglo bi se, prema tome očekivati da se u svakoj sezoni priredi nekoliko koncerata sa programima jugoslavenskih autora, kao što bi trebalo 1 u Beogradu 1 Zagrebu, da se češče čuju slovenački kompozitori.« — Podpišemo z obema rokama. Kulturnega spoznavanja in zbližanja nam je trebaj REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA! V LJUBLJANI ^ DRAMA. Sreda, 6. junija. »Harrtet« Red x . n »üm _______ (tava PO z___________ ob 4. uri popoldne. Izven. Četrtek, 7. Junija. »Ugrabtfcne Sabtt-Dijaška predstava po znižanih «cOMb OPERA . ^ üost.yya4e ob 8. uri zvečer. Izven. Četrtek, 7. junija. »Nflcofe skl.« Začetek ob pol 8. uri *v< Dnevne novosti. — Naš novi roman. Danes *®o pričeli priobčevati vsestransko Zanimiv roman svetovnoznanega ničega pisatelja Vselovoda M. Garšlna »Nadežda Nikolajeva2«. Opo-^rjamo čitatelje na pisateljev življe-"iepis in delovanje, priobčeno na drugi strani v podlistku današnje številke. , . ~ Rdeči Križ — Crveni Krst SHS ob-"Sia 8., 9. in 10. t. m. svoj društveni dan. kdor je ni član, se udeleži praznovanja najlepše s tem, da pristopi temu društvu, '•'■anarina rednih članov znaša letno 6 di-nariev, stalni člani plačajo 100 Din in ute-[pijači 1000 Din enkrat za vselej. — Ljub-hanska pisarna Rdečega Križa (Mestni trg “t- H) sprejema pristopne izjave in daje drage volje vsa natančnejša pojasnila. M — Split spominu narodnih mučenikov, "lastno županstvo v Ljubljani je prejelo sledeči brzojav: Split. Pri povratku domo-vini blagoslovenih mrtvih ostanaka mučenika Endlichera iz Qrädca I drugih žrtava didjinskoga nasilja iz Judenburga cijeli naš narod upire zahvalne poglede u bjelu Ljub-oanu. Osobito Split s našega Jadrana s Ponosom se sječa zajednički sa slovehač-kom bracom izđržanih borbi, kojima smo I onda kroz sve muke i patnje težili narodnom i državnom jedinstvu. Slava narodnim žrtvama i mučenicima. — Gradonačelnik dr. Ivo Tartaglia. — Pouk nepismenih vojakov. Prosvet-1,0 ministrstvo je poslalo pokrajinskim naravam, šolskim nadzornikom ln vodite-bem nalog, da priredijo v mestih, kjer se nahaja garnizija, v sporazumu z vojaškim Poveljstvom, tečaje za nepismene vojake. Poučevali bodo učitelji ljudskih šol, ki jih določijo šolski voditelji ali nadzorniki v sporazumu s komandanti. Kot nagrado do-Plfo učitelji 40 dinarjev za vsakega dobro izvežbanega vojaka. Cas in kraj pouka do-roclta sporazumno vojaška in šolska oblast. , — Na kateri pošti sme kdo prejemati i*voie pošiljke. Vobče so stranke glede do-stsvijanja vezane na tisto pošto, v katere dostavnem področju prebivajo. Pošiljke dostaviti ali pa denar izplačati sme na-IJovniku samo tista pošta, na katero je po-s{hka naslovljena. Iz tega pa nikakor ne sledi, da bi kdo ne smel prejemati svojih Ppšhjk na kateri drugi pošti. Pogoja pa 1. da ima pošiljatelj na tej pošti svoj Predal in 2. da so pošiljke na to pošto nalovljene. Ce naslovnik želi, da ne dobi sploh nobene pošiljke pri pošti, v katere dostavnem področju stanuje, torej tudi ti-sdn ne, ki bi bile naslovljene na to pošto, «he v smislu obstoječih predpisov zahtevi. da mu pošilja ta pošta pošiljke na tišjo pošto, kjer ima predal. To svojo zahte-ijo pa mora pismeno prijaviti, in sicer pri Pdsti, v katere dostavnem področju sta-"die in se zavezati, da bo plačal vse pristojbine, s katerimi bodo te pošiljke zaradi pošiljanja obremenjene. Tvornica ~tadka gora na pr. je v dostavnem okraju Pošte Marije Snežne, ne mara pa prejemati ^ojfh pošiljk pri tej pošti, ampak pri pošti jjj-ot lij v Slov. goricah. Vse pošiljke, ki "0 dobi pošta Šent lij v Slov. goricah pod .aslovom: Tvornica Sladka gora, pošta »,®nt Hi v Slov. goricah, mora izročiti na-ovniku pošta Šent lij, čeprav stanuje na-v Področju pošte Marije Snežne, šti pa mora seveda imeti pri tej po- svoi predal. Poštni pr0?let z Rusijo. Uradno se no5tn-nja’ se 16 dne maja otvoril oJv'"! Paketni promet z Rusijo in da je D®1! poštni paketni promet z okrož-4 rawf- vsa^° POä'.'ilro so predpisane lr,x„arlnsKe napovedi. Največja teža je do-Cena na 10 kg. . ~~ Konferenca rezervnih oficirjev in “Plevnikov. Z ozirom na načrt zakona o ustrojstvu vojske, se je vršila v nedeljo v eogradu konferenca rezervnih oficirjev in ojevniKov, ^ jjatgj.j so zavzeli svoje sta-s.e naprani temu zakonskemu načrtu. ~ za častnike. Minister za soci-d nj obvestil vojnega ministra, «a dodeli oO hiš, ki jih dobimo od Nemčije vr • ra<-un. v°Jne odškodnine, častnikom. onn?0!, ra. n‘s rstvo ,b? te hi5e postavilo v gh krajih, kjer vlada velika stanovanjska Trgovska, Industrijska in bančna hddietia, ki reflektirajo na absolvente tr-„°ys,fe šole, naj naznanijo svoje želje rav-ateljstvu, ki bo po najboljšem poznava-u&. , sPosobnosti posameznih učencev in Ra ^ skulal0 nstreči vsem interesentom. guVnateljstvo Drž. dvorazredne trgovske ^ V Ljubljani. PofUtT ®Preiein gojencev v 2. Artilerijsko v Mariboru. Šola bo e a K oktobra t. I. 250 mladeničev za sta’nc®- 5°: Naše državljanstvo, dfteii!! u21 let> neoporečenost, ro- v lr,i 0 a . varubov? dovoljenje za vstop 5Vi iP> Potrjeno od občinskega urada, sam-Septolf?' Pl3111®11® Prošnje je oddati do 15. rt^embra osebno ali potom pošte koman-Artilerijske Podoficirske šole v Prošnje se kolekuje s 3 Din, a — Mesto venca pokojnemu tovarišu dobrovoljcu dr. Milku Gnezda zbrali njegovi tovariši 500 Din v pride invalidom-dobrovoljcem. — Vlom v Ljubljani. V stanovanje sekcijskega svetnika Rateja na Resljevi cesti je vlomil neznan vlomilec in pokradel 2 garnituri zlatih gumbov, zlato kravatno iglo, listnico z 800 dinarji, srebrno uro z zapestnico in srebrno žepno budilko in po-niklan revolver. — V Kranju je ukradel neznan vlomilec trgovcu Rudolfu Rakovcu daljnogled znamke »Picard Linard Petot Paris 30-22«, vreden 1500 Din. — V Št. Juriju je bilo vlomljeno pri posestniku Jakobu Bašu in ukradena žepna ura (750 Din), par čevljev (250 Din) in še nekaj malenkosti. — V Zastavi pri Črnomlju je odnesel neljub gost pos. Ivanu Bohtetu več moškega in otroškega perila In nekaj stare obleke v vrednosti okrog 4000 Din. — V Rajhenburgu pri županu Francu Avseneku je ukradel neznan vlomilec moško celo obleko ter nov klobuk in slamnik v skupni vrednosti 5000 Din. — Najdeno. V uršulinski cerkvi je bila najdena ženska ovratna verižica. Dobi se na Kongresnem trgu št. 17, L nadstr. — Mariborske novosti V nedeljo dne 3. t m. je u m r 1 v Mariboru upokojeni re-vident in podnačelnik kurilnice južne železnice Karol Tadieu. Pogreb bo v sredo dne 6. t. m. ob pol 4. uri popoldne na evangeljsko pokopališče na Teznu. — Zaradi nočnega napada na Cirilovo tiskarno je vložilo državno pravdništvo obtožbo proti 19 članom »Orjune«. — Sobotne nevihte v mariborski okolici so za nekaj časa poškodovale tudi električne dalnovode. Mesto je bilo vsled tega nekaj časa brez luči. Ta okolnost je razburila v Bergovi tovarni usnja uslužbenega delavca Stanka Ž. tako, da je v vinjenosti pričel prav temeljito zabavljati nad Jugoslavijo. Bil je aretiran in se je moral za svoje robotanje pokoriti v policijskem zaporu. — Vlomi v stanovanja se v Mariboru v zadnjem času pojavljajo. Očividno gre za organizirano tolpo, ki dela z vso previdnostjo. Tudi minulo nedeljo sta se izvršila dva vloma, vsled katerih trpijo oškodovanci veliko izgubo. — V petek 8. t. m. ob 8. uri zvečer predava v mali kazinski dvorani v okrilju Ljudske univerze g. Gjuro Gjamonja o lužišldh Srbih. — Hlapec pri Martinu Sterteju je v odsotnosti gospodarjevi ukradel iz njegovega kovčega 9500 Din v gotovini in večjo množino zlatnine, nakar je pobegni!. — Kolo znamke »Gotthard« je bilo v Mariboru ukradeno posestniku Francu Razborniku iz Ribnice na Pohorju. _ — Število rime-kat. duhovnikov v Vojvodini. Po poročilu apostolskega vikarja za Vojvodino je v Vojvodini 183 rimo-katoliških duhovnikov, ki pripadajo raznim narodnostim. Na vsakega duhovnika pride 2170 duš. — Podrobnejše bo o tem poročal prihodnji »Avtonomist«, ki ima tozadevno pooblastilo. —- Ruski begunci v Jugoslaviji. V naši državi se nahaja 5254 otrok, ruskih beguncev. Od teh jih je 4287 šoloobveznih. 2778 otrok obiskuje ruske gimnazije ali študirajo v kadetskih korih in dekliških inštitutih; 1528, t. j. 35 odstotkov jih je pa brez pouka. Državna komisija za ruske begunce porabi 41 odstotkov svojega proračuna za ruske šole, ostanek pa za invalide in za žene-begunke. Ruske šole dobivajo tudi podpore od drugih držav. Francije, Anglije in Amerike. •.-•'«ni «T11« 2 ^riboni. moraln E? 1 Dü,00Vsi p,riiayijreni kandidati dne 28. septembra t. 1. ob 8. di X ,5°ll (vojašnica Vojvode Putnika) ra-JoloTavniške*a Pre2ledain,sprejema v Brezplačne vozne listke dobe prj ko ief^tih vojnih okrožij. Šola traja dve kot’ dovršeni šoli se gojenci, razporede kjej p°dnaredniki pr> Artilerijskih polkih, Ne 4 nžik) za daljnje povišanje, a najma-leta. Oni gojenci, ki dovrše šolo z ah Prav dobrim uspehom, imajo {tov«?. Polagati oficirski izpit- , Goj'enci 2 fo, hj-Nm 5. razredom gimnazije ali real-y°iho a? Pravico oglasiti se za sprejem v iajij (/Akademijo po končanem prvem te-Šestih mesecih), -khijjZl Razne nezgode. Jurgelc Rudolf, Prj strSi^ski vajenec na Brezjah se je ■— y granju z možnarjl obstrelil po glavi, ko ničnem mostu je brzovlak vrgel ta-k, dg ,n° v stran kretnika Franca Colatti-V tj" zadobll težke notranje poškodbe, stßrjj £j®rhofu pri Tržiču se je v neki gO' eden L»n!e?al° v®2 fantov. Med tem pa je Cveka j,®?, vrgel v drvarja Janeza priletela ,,eddvora sekiro, katera mu je k Krati« inož° in ga občutno poškodova-v Litiji Prane, kurjač južne železnice «o*o. __ vn,a tlru padel in si z'omil desno vsi se zdravijo v bolnici. **2nann^apaden ie bil 2. t. m. ponoči od tvrdk« Tt?retepačev uradnik špedicijske el jo e Herman Šolar. Neznan- 8» ^Daiprvo močno pretepli, nato pa k enkr=fn sutld 2 nožem trikrat v ramo Raeoit-tT,v vrat. Poškodba js občutna. y bolnico. Iz društvenesa življenja. — Oblasni savez dobrovoljaca poziva vse v Ljubljani bivajoče člane, da se udeleže danes 5. tek. mes. pogreba našega tovariša dr. Milka Gnezde, ki Je umrl v Nišu in čegar zemeljske ostanke so prepeljali semkaj. Pogreb se vrši ob 3. uri popoldne 2 glavnega kolodvora k sv. Križu. Za dobrovoljce udeležba obvezna! Dobrovoljcem naklonjeno občinstvo se vabi k udeležbi. , — Akad. soc. ped. krožek priredi v to-r®k m- ob 8. uri zvečer na Kr. moškem učiteljišču sestanek s sledečim sporedom: a) West. (Govori tov. Jug Klement.) b) Debata. Vsi, ki se za stvar zanimajo, vljudno vabljeni. „ — Izvrševalnl (ožji) odbor državnih nameščencev, železničarjev in upokojencev ima danes, v torek, ob 19. uri 30 minut sejo v Gradišču št. 7. — Akcijski odbor. — Društvo najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo, dne 6. t. m. ob 20 uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. — Društvo »Soča« — naša ljudska univerza —- je minulo soboto zaključila za letošnjo sezijo svoje hvalevredno, neumorno in nesebično plodonosno kulturno delovanje z zabavnim večerom v tivolski »Švi-cariji«. — Kakor vse prireditve »Soče«, je tudi njen poslovilni večer uspel v vsakem oziru (morda e dino-le ne v gmotnem) — sijajno. — Po sarkastičnem, z burnim aplavzom priznanim nagovorom g. M. Kra-gelja, ki je temeljito v vezani besedi »ošvrlini]« brezmesilnost današnje dobe za resno kulturno udejstvovanje, se nam je predstavil kvintet »Zveze jugoslov. železničarjev«, ki je pod spretno talctiko gosp. pevovodje M. Premelča dovršeno izvajal nekaj biserov iz naše domače glasbene literature. Po nastopu gosp. Premelča, lii nas ie s svojim sočno-zvonkim baritonom naravnost očaral, nas je iznenadil tercet (glasovir, dve vijolimi) sestavljen pod vodstvom *č geom. Verbiča Iz samih požrtvovalnih :^rjev,. — Da nj primanjkovalo animi-ee^080, *e Poskrbela družba »veselih god-“Vj^-stavljena po priznanih komikih žili' wf^vec* Leskovar, Vavpotič in Bla-’ orSi-rf ,dn,žbl> a tudi še vsak sam krbeli aktualnega gradiva zase smeh »za preurno je do-iolneca razpok^!!?0 ,šega Pevskega in ra- & “Sr“. btarr- smo se morati posloviti «fdrasrfh rfam at^° čarjev«. - »Soči« sl^k S>či?^ po vzornem in trudapolnem orauh, ™ šlh neobdelanih njene blagos!^"3^' prepotrebnih poljanah. Naj skoro zakiijTme seme v oblagodarjen klas, a ponos izool njene dolžnosti naj jo spremlja v prihodnje leto! Daruite m Rdefs Križi Sokolski vestnik. Petnajstletnica Sokola II. in razvitje prapora njegovega naraščaja. Ob priliki 15 letnice Sokola II se je vršil v nedeljo dopoldne v kazinski dvorani slavnostni izredni občni zbor pod predsedstvom staroste br. dr. Šubica, ki je uvodoma pozdravil zastopnike bratskih sokolskih društev, narodnih društev in prijateljev Sokola. Spomnil se je tudi velikega pokrovitelja, kraljevskega brata Sokola. Omenil je pomen izrednega zborovanja, ki naj ugotovi lep razvoj društva do te veličine po številu in delu. Društvo je imelo velike zapreke, trnjeva pota in mnogo članov, dobrih delavcev, je v tej dobi podleglo, katerih se hvaležno spominjamo, ker je naš uspeh njihov uspeh. Slava jim! (Navzoči so vstali.) Zahvalil so Je vsem, ki so podpirali v tej dobi društvo pri delu v stremljenju po harmonični vzgoji po duhu in telesu, v ljubezni do dela z geslom: »Trudimo se za sokolstvo, slovanstvo, človeštvo.« Prigodom slavlja poživlja navzoče, da vztrajajo pri načelnem stališču, ki kaže dve nalogi, in sicer vzgojo naraščaja in duševno poglobljenje članstva v sokolsko idejo, za nesebično brezplačno delo za naše ljudstvo. Nato je podal starosta br. dr. F e t -tich-Frankheim obsežno poročilo o življenju in delovanju društva tekom 15 let. Poučen je razvoj društva, ki se je rodilo pod telovadnim drogom na ličnem vrtu pri Koscu na Gmajni, prestalo celo vojno in povojno psihozo, prebolelo marsikaj bridkosti in se končno prerodilo In povzdignilo do današnje razveseljive višine. Omenil je tudi društvene uspehe za zgradbo lastnega doma, za kar je zbran že jako lep gradbeni fond in je že kupljeno zemljišče. Pozval je brate in sestre na neumorno sokolsko delo pod geslom: »Nikomur suženj, vsakomur brat!... Zdravo!« V imenu sok. župe I. je pozdravil navzoče br. dr. K r e j č i in čestital bratskemu društvu. Na predlog tajnika br. Kobeta so poslali zborovalci bratske pozdrave Sokolu-kralju Aleksandru I. Opoldne se je vršilo slavnostno razvitje naraščajevega prapora na Kongresnem trgu. Pred lično okrašenim odrom so se postavile naše dame v krasnih narodnih nošah, ki so se udeležile tudi zborovanja. Pred njimi se je postavila četica naraščaja, okrog njih Sokoli s prapori in za njimi daleč okrog številno občinstvo. Slavnostno razvitje je otvoril starosta br. dr. Šubic s kratkim jedrnatim nagovorom, na kar je pozval sestro kumico gospo Sičevo, da dvigne in razvije prapor. Kumica ga. Si-čeva je pozdravila naraščaj z besedami: Dvigni se, tako željno pričakovani prapor in plapolaj ponosno nad vrstami naše nadebudne Sokolske mladine! Od svoje kumice sprejmi prvi trak v spomin na današnje slavlje. Tebi naš dragi naraščaj, pa izrekam bodrilne besede: Mladina verna, up bodočih let, vi pijonirji daljnih, lepših cest, sprejmite prapor, ž njim to blagovest: Naj duh vaš prožni, smelosti prevzet, za dom splamti, ideje naše brani, in vekomaj ta dan v spominu hrani, da nam zasije luč svetlejših zvezd, da bo še lepša naroda povest! Zdravo! Ko je zaplapolal prapor, ga je izročil br. dr. Šubic prvemu praporščaku gojencu Pavčiču s pozivom: Vzplapolal je prapor, vzemi ga, sprejmi, čuvaj, spoštuj in ne omadežuj ga!« Pavčič je prapor sprejel, zahvalil se zanj z obljubo, da ga bo čuval in spoštoval. Gojenka Leinfelnerje-v a se je zahvalila kumici in ji izročila v znak hvaležnosti krasen šopek. Nato je ves naraščaj slovesno prisegel tako-le: »Prisegamo v srcih in z besedo Tebi, združena domovina, hrabrost in kri, Vam očetje sokolstva spoštovanje, sebi pa vedno stremljenje v solnčne višine nezmaga-nih Tyrševih misli in vzorov. In ta prapor bodi znamenje in pečat naše zakletve!« Nato so se pobratili vsi sokolski prapori z mladim praporom, nakar je zastopnik Saveza br. Fuchs pozdravil novi prapor in opomnil mlado četo na dolžnost do domovine s pozivom, da naj nosi prapor do končne zmage sokolske ideje. Nato je korakal cel sprevod pred praporom, ki je načeloval slavnostnemu obhodu. — Popoldne se je vršila v Hribarjevem gaju telovadba z vrtno veselico z' bogatim sporedom, lepim obiskom In zadovoljivim gmotnim uspehom, s čemer je bila slavnost zaključena. Poziv ljubljanskim sokolskim društvom I Danes, v torek 5. junija ob 3. popoldne se vrši pogreb brata dr. Milka Gnezde, srezkega in železniškega zdravnika, ki je umrl novembra preteldega leta v Cari-brodu ob bolgarski meji Brat dr. Gnezda je bil za časa svojega bivanja v Ljubljani in v Pragi vnet in delaven član sokolskih društev, zato je naša dolžnost, da mu izkažemo čast na njegovi poslednji poti. Po-Pebs® vršl iz glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. Članstvo se zbira pred glavnim kolodvorom. Novosti iz Primorske. — Velika tihotapska afera. Iz Trsta poročajo, da so izsledili nekaj trgovcev, ki so se bavili s tihotapstvom velikih množin alkohola. Trgovci so biti aretirani, vendar pa se je zanje zavzel bivši socijaldemokratski poslanec Pagnini, ki jim Je obljubil svojo pomoč proti odškodnini 100 tisoč lir. Trgovci so bili s tem zadovoljni m so mu izplačali 20 tisoč lir kot prvi obrok, To pa ni bilo po volji oblastem ,ki so ga zaprle. Pagnini pravi, da ga je k temu napeljal finančni svetnik Mrach, Zaprt je bil tudi ta in še nekaj drugih uradnikov. $ah. Lj. šah. klub priredi v sredo, 5. t. m. od 18. ure dalje v klubovem lokalu (Nar. kavarna) splošni ljubljanski igralni večer, na katerega so tem potom najvljudneje vabljeni vsi šahisti — ceni. dame !n gospodje. Glavni namen igralnega večera je poleg šahovskega vežbanja predvsem — posvetovanje glede skupnega Šahovskega nastopa vseh Ljubljančanov v konzul-tančnih partijah proti šahovskemu orjaku — mojstru J. Miesesu, ki dospe dne 6. t. m. na svoji turneji skozi Jugoslavijo v Ljubljano. Dolžnost vseh domačih šahisiov je, da združilo kar najsilnejšo šahovsko falan-kSi H visoko dvigne šahovski ugled — »»le Ljubljane. Odbor, k _i. ki Ljubljanska porota. Ljubljana, 4. lunila. Smrtna posledica razdrtega prijateljstva. Žrtve «fašizma«. Danes se je vršila kot prva porotna obravnava radi umora učitelja Dominika Marušiča v Mislečah pri Divači. Koncem majnika 1921 je obiskal gozd. pripravnik Alojzij Slejko iz Planine svojega najboljše' ga prijatelja učitelja Dominika Marušiča v Mislečah. Marušič je sprejel prijatelja zelo hladno in se je ponašal tako, da je prišlo med njima do popolnega razdora. Ob slovesu, bilo je 21. maja 1921 okoli polnoči, se je Slejko poslovil od svojih gostiteljev. Pozval je Marušiča, naj ga malo spremi. Marušič se je tej prošnji odzval. Par minut po njunem odhodu so čuli domači več PO' kov. Po enournem čakanju so našli Marušiča ob poti v mlakužj krvi mrtvega. Slej' ko pa je izginil. — Sumili so, da je Marušič obležal kot žrtev fašistov, Slejku pa se je posrečilo pobegniti Toda ko so par dni kasneje Slejka v nekem prenočišču v Ljubljani aretirali, je ta priznal, da je on umoril svojega prijatelja. Za motiv umora so smatrati prvotno ljubavni razdor prijateljev, ki sta homoseksualno občevala. Nato je obtoženec tudi deloma pristal in vztrajal toliko časa, dokler se ni ugotovilo, da ne bo izročen italijanskim sodiščem, ki so ga zahtevala, marveč, da bo sojen v Ljubljani. Takoj nato je mož svoj zagovor spremenil. Obdolžil je svojega prijatelja, da je postal fašist, kar je njega kot priznanega jugoslovenskega vohuna globoko užalilo. Sprla sta se radi tega in do končnega preloma je prišlo baš v trenutku slovesa. Takrat mu je Marušič celo zagrozil, da ne bo ušel in se bo znašel v zloglasnih tržaških zaporih v ulici Tigor. Posledica spopada je bil umor Marušiča, ki je prijatelja baje nahrulil celo z besedami: »Porco dio, prokleti pes srbski!« Pri predzadnji poroti septembra meseca 1921 je bil obsojen Slejko radi umora Marušiča na smrt. Njegov zagovornik dr. Kreč pa je vložil ničnostno pritožbo Stol sedmorice v Zagrebu je razveljavil obsodbo z motivacijo, da je iz obtoženčevega zagovora razvidno, da ni imel namena nmoriti svojega prijatelja in ni izključen le uboj. Obtoženi Slejko je pri obravnavi zanikal homoseksualno občevanje in ugotavljal političen motiv, namreč, da je postal Marušič res fašist, in da je hotel kot tak predati njegovim smrtnim sovražnikom svojega najboljšega prijatelja. Obtožnica je dolžila obtoženca, da je izvršil sramoten, nasilen umor iz homoseksualnega motiva, ker mu je le-ta odpovedal ljubezen in se hotel oženiti. Zaslišanih je bilo več prič, več prič iz Italije pa oblasti tudi k današnji obravnavi niso pustile. Izpovedale so mnogo obtežilnega za obtoženca in precej podkrepile obtožnico. Prečitala so se skrajno ljubeznjiva pisma in ljubavno nežno pisan dnevnik obtoženca, ki zdihuje po svojem prijatelju kot zaljubljenec po svojem dekletu. Vendar pa se homoseksualno občevanje docela le ni dalo ugotoviti, dasi se je dognalo, da se je Slejko precej zanimal ’ za to vprašanje in občeval že tudi v Mariboru s podobnimi ljudmi Nasprotno pa so opisali Marušiča kot dobrega učitelja in človeka in tudi kot politično zavednega Slovenca. Več se ni moglo ugotoviti in tudi to ne, ali Je bjl Marušič tajen fašist ali ne. Zdravnika izvedenca dr. G5stl in dr. Robida sta ugotovila, da je obstojalo med njima nerazdeljivo čudno prijateljstvo. Znakov duševne bolesti ali onemoglosti pri obtožencu nista našla, pač pa znake psihopata. Pisma in dnevnik so tipična za homoseksualce. Za smotreno premišljeno dejanje ni znakov, pač pa se je izvršilo dejanje gotovo v silnem afektu, ki je možno vzklil iz zavržene ljubezni ali ljubosumnosti. Vendar pa je obtoženec odgovoren za svoje dejanje. Porotni senat, kateremu je predsedoval preds. dež. sod. dr. Papež, votanta sta bila sod. svet. Antloga in Vehovar, je stavil porotnikom 5 vprašanj, in sicer na umor, na utraj, na zmoto, ki ni dala spoznati hudodelstvo, če je imel dosti povoda, da je zašel v to zmoto in če je kriv, da se je napačno javil v hotelu. — Višji državni pravdnik Domenico je poudarjal, da so obtoženca porotniki prvič že ostro ali pa zasluženju obsodili In pred laga potrditev prvega vprašanja. Zagovornik odločno zanika homoseksualnost, ki je služila obtožencu le za izgovor, dokler je mislil, da pride pred italijansko sodišče, ki bi ga bilo v slučaju političnega umora fašista kruto obsodilo. Po kratki, toda izredno pregledni in smotreni repliki in po jasnem pojasnilu vprašanj, so potrdili porotniki soglasno vprašanje glede uboja, nakar je bil obsojen AL Slejko na 4 leta težke ječe, vštevši mu v kazen skoro dveletni preiskovalni zapor. NEPOŠTENA USLUŽBENKA. Angela - Gorenčeva, delavka pri nekem v Ljubljani, doma iz Hrušice pri je bila obtožena, da Je podjetju St. Janžu, je bila obtožena, da je vzela svojemu delodajalcu v času od decembra leta 1922 do marca 1923 več razne volne v skupni vrednosti preko 1000 Din. Obtoženka je tatvino priznala, izgovarjala pa se je, da je delala z njo sporazumno Beti Davidova, sorodnica delodajalca In da je bil velik del ukradene volne tako zamotan, da ni imel nobene vrednosti. Obsojena je bila na 1 mesec težke ječe — soobtožena Davidova pa je bila oproščena. TATINSKI USLUŽBENCI. Kleparji Potočnik, Repovš in Boncelj so bili obtoženi, da so ukradli kleparju Lenčku več plošč cink. pločevine in jo prodali kleparjema bratoma Fliegl ter dva stara bakrena kotla, ki sta bila prodana pri Panholzerju v Ljubljani. Obtoženci deloma priznajo in se zagovarjajo s pomanjkanjem. Obsojeni so biti na 4, 2 ln 1 mesec ječe in morajo povrniti šleodo. Dalje je bil obtožen Anton Polajnar, trg. uslužbenec pri trgovini Hribernik, da je ukradel za preko 3750 Din raznega ma-nufakturnega blaga, katerega je en del prodal, ostanek pa so dobili še shranjen. To blago je njegov brat Ivan Polajnar prikril, prilastil in deloma razpečal. Tretji obtoženec Jakob Graf pa je del tega blaga prav ugodno kupil, sam pa je ukradel svojemu gospodarju 55 škatelj čistila za Čevlje Brata Polajnar sta tatvino priznala. Graf pa je trdil, da je bil uverjen, da dobi blago Polajnar kot uslužbenec za nižjo ceno. Obsojeni so bili Anton na 4, Ivan Polajnar na 2 meseca težke ječe, Graf pa na 14 dni strogega zapora. Sport in turistika. LJUBLJANA. Ilirija komb. : Železničarski & K. Sisak 4 : 1 (2 : 0). V nedeljo je gostoval v Ljubljani že od lani znani Ž. Š. K. Moštvo je zelo simpatično, napravi prav dober utis. je disciplinirano in goji dober provincijalen nogomet. Zelo dobra je obramba, osobito levi branilec. Tudi vratar je pokazal precej zmožnosti. V napadu je dober srednji napadalec. Ugajali sta tudi obe kriti, ki sta lepo prenašali igro v nasprotno polje. Iliirja, ki je nastopila s kombiniranim moštvom, se nam je pokazala v nekoliko boljši formi kot zadnji čas. Nastopila je v postavi: Miklavec — Borštnar, Marusigg, — Deržaj 1, Dolinar, Deržaj H — Zupančič I, Učak, Korošec, Oman, Pevalek. Ugajala je napadalna vrsta, ki je izvedla nekaj prav lepih kombinacij. Oman je pokazal nekaj zelo lepih momentov, ki so pokazali, da prihaja polagoma zopet v svojo formo. Mnogo streljal ali malo zadel je Učak. Igra je bila vedno odprta ob rahli premoči Ilirije. Osobito je Ilirija nadkriljevala goste v tehničnem oziru. V splošnem pa je bila tekma zadovoljiva. Sodil je g. Hus. Občinstva malo. Lahkoatletičen meeting v Zagrebu. Ob sijajni udeležbi tekmovalcev m ob činstva je proslavil zagrebški lahkoatle-tični klub Marathon svojo desetletnico s internacijonalnim lahkoatl etičnim meetin-gom. Slovence sta zastopala lahkoatleta S. K. Primorja Valtrič in Perpar. V finale na 100 m je prišel od obeh edino Valtrič. V semifinalu je Perpar podlegel Matzu z prav malenkostno diferenco in vsled tega izpadel. Prvo mesto na 100 m je dosegel Matz (Hašk) v času 11, drugi Valtrič (Primorje) 11.1. Marathon je poklonil lalikoatletoir Primorja lepo zastavico. SUŠAK. S. K. Primorje, Ljubljana je gostoval v nedeljo na Sušaku fn porazil Š. K. Vlfc torto z 1 : 0. INOZEMSKE TEKME. Krakovo. Jugoslavija : Poljska 2 : L V Krakovu Je Igrala v nedeljo naša nogometna reprezentanca proti reprezentanci Poljske In zmagala po trdem In ostrem boju. Prihodnjo nedeljo Igra naša reprezentanca v Bukarešti proti reprezentanci Romunije. — S. K- Jadran sklicuje dne 14. junija 1923 izredni občni zbor v gostilni pri Sokliču v Konjušni ulici ob pol 20. uri. Dnevni red običajen; eventuelne predloge je predložiti odboru 8 dni pred občnim zborom. V slučaju, da ob navedeni uri občni zbor ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje fstotam ne glede na število članstva. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Udeležba dolžnost. — Tajnik L Borzna poročila. Beograd, 4. junija. (Z) Devize. Pariz 535—540 London 382—385, Milan 386-390, Ženeva 1490—1500, New York, ček 81.50—82, Berlin 0.105-0.11, Praga 248—249, Dunaj (prodaja) 0.014, Budimpešta 1.62—1.63, Bukarest (ponudba) 46, Sofija 81—82.50, Amsterdam 3350. Valute. Francoski franki (prodaja) 526, dolarji 80.40, leji 78-81. Zagreb, 4. junija. (Z) Devize. Dunaj 0.1135—0.1150. Berlin 0.009—0.010, Bruselj 425—435, Budimpešta 1.50—1.60, Italija 385—390, London 377.50—382, New York, ček 79.50—80.50, Pariz 542.50— 545.50, Praga 246-250, Švica 1482.50— 1492.50. Valute. Dolarji 78.50—79.50, avstrijske krone 0.112—0.113, češkoslovaške krone 238—240, 20 kron v zlatu 0.330, angleški funti 0—380, nemške marke 0.11—0, romunski leji 37.50—39.50, italijanske lire 0—381. Zagreb, 4. junija. (Priv.) Devize. New York 7960—80.50, Pariz 542.50— 54560, Švica 14.82—14.925, London 377.50 —382, Dunaj 11,35—11.50, Praga 246—250, Budimpešta 160—1.60, Italija 385—390, Berlin 9—10. Valute. Dolarji 7860—7960, češke krone 238—240. Curi h, 4. junija. Žaklju čeli. Berlin 0. 72, Holandija 217, New York 553.87, London 25.63, Pariz 35-75, Milan 25.67, Praga 1669, Budimpešta 1025, Zagreb 6.80, Sofija 5.45, Varšava 0.97, Dunaj 78.125, avstrijske krone 7825. Praga, 4. junija. Dunaj 4.61, Berlin 4.075, Rim 158.725, avstrijske krone 4.58, lire 158.75, Budimpešta 6160, Pariz 21925, London 154.875, New York 33.80, Cnrih 606.75, Beograd 41. Dunaj, 4. junija. Devize. Beograd 889—891, Berlin 0.89—0.95 (pri inozemskih nalogah se sprejema od zneskov do 100 milijonov mark celotno, oreko tega zneska pa samo 20 odstotkov), Budimpešta 12.55— 12.65, Bukarešta 364—366, London 328.200 —328.800, Milan 3268—3276, New York 70.985-r-71.135, Pariz 4554—4566, Praga 2126—2132, Sofija 704—706, Curih 12.815— 12.845. Valute. Dolarji 70-650—70.950, levi 683—687, nemške marke 0.89—1.01, angleški funti 326600-327500, francoski franki 4495—4525, lire 323450-324950, jugoslo-venski dinarji 878—882, leji 371—373, švicarski franki 12.720—12.780, češkoslovaške krone 2109—2119, madžarske krone 10.70 —10,90. Berlin, 4. Junija. Dunaj 105.73, Budimpešta 13.56, Milan 3531, Praga 2259, Pariz 4922.50. London 351.120, New York 76.009, Curih 13.740.50, eBograd 924.50. Nekaj za vse. KMET ZDRAVNIK. Neki vaščan Je imel navado, pretepati svojo boljšo polovico: ta pa ga je ovadila kraljevim ljudem, da je njen mož imeniten zdravnik; ali — je pristavila — svojega zvaida ne bo Izvrševal, če ga lerepko ne nabijete. In res je kmet priznal, da zna zdraviti šele tedaj, ko so ga čvrsto našeškali Cim so ga šiloma pritirali na dvor, je s svojim spakovanjem in zviranjem prisilil k tako gromkemu grohotu, da Je izbruhnila ribjo koščico, ki ji je branila govorili Ta uspeh mu je privabil drugih kli-Jentov; mož pa je Javil, da bo enega Izmed njih sežgal in s tem pepelom ozdravil dru-Kc. Takoj so vsi bolniki zatrd'J', da so čisto zdravi Po končani konsultaciji je kralj vsakega posebe vprašal, če je ozdravljen; in sleherni je odvrnil: »Sem, visočanstvo! hvala Bogu!« — Z veliko nagrado Je odšel kmet domov, odločen, da ne bo več krepeli! svoje žene. — Sličen prizor berete v poznejši legende o flamskem kljukcu. Tilu Ulenspieglu. — Fabliaa. Gospodarstvo p*. 1?. Sapla: Nekaj o špekulaciji. . r Borzne Spekulante bi lahko razdelili v. At« skupini; V prvi skupini so linančuo inoeni za->odi, ki razpolagajo z gospodarsko visoko naobraženim osobjem, katero sledi razvoju 4fiav in posameznili podjetij. To osobje informira vodstvo zavoda o stanju podjetij držav, kjer je njihovo podjetje zainte-£Hfcano, Cim točnejša so poročila teh Informatorjev, s tem večjim uspehom se an-Stžira njihovo podjetje v hausso aii baisso s« Spekulacijo v poStev prihajajočih akcij :sM valut, . Druga vrsta špekulacije je mala špekulacija, to so finančno slabi zavodi ali po-saineznikl, ki nimajo dobro razvitega Informativnega aparata, Ti zavodi pridejo tsled.tega navadno prepozno in se moralo gadovoljiti z malim dobičkom, mnogokrat pa e*ta z Izgubo. Vsakdo, ki sledi borznim poročilom, lahko zapazi, da sledi navadno količkaj upravičeni haussi še večja haussa, balssi M večja balssa. Dobro informirana špekulacija pokupi namreč, ko dobi zanesljive informacije, že prve ure ali vsaj prve dni v poštev prihajajoče vrednosti. S tem povzroči hausso. Mali špekulanti so pa kot otroci, kamor derejo veliki, derejo še oni. Oni kupujejo vrednosti po vsaki dan višjem kurzu še takrat, ko velika špekulacija več ne kupuje, temveč morda že zopet prodaja z mnogo-procentnim dobičkom. S to prodajo pritisne velika špekulacija ceno prizadetih vrednosti. Mala špekulacija izgubi ogromne vsote in se roti, da se ne pojavi več na borzi kot naslednica velike špekulacije, vendar pa jo pri drugi haussi ali baissi zopet najdete korakati po svoji tradiclonelnl poti. Seveda ni s temi vrsticami problem špekulacije izčrpam Gornje vrstice se mi je zdelo potrebno zapisati, da razumemo sedanjQ naglo haus-so dinarja. Velika špekulacija domača in tuja, je videla dosedanje resno gospodarsko delo naše vlade in začela vsled tega spreminjati tuji denar v naše dinarje z uve-renjem, da se bo dinar popravil, čeravno proti volji te špekulacije. Veliko povpraševanje po dinarjih je povzročilo hausso. Veliki špekulaciji sledi mala in prodaja tuje vrednosti za dinarje. Ali je velika špekulacija pokupila že dovolj dinarjev, se danes še ne more konstatirati. Pričakovati pa je. da bo v kratkem času mala Špekulacija dinarje še kupovala, medtem ko jih bo velika špekulacija že prodajala. Na ta način bo nastala, reakcija. Dinar bo prestal rasti in njegova najvišja dosežena kotacija se bo nekoliko oddrobila. Temu pa bo sledila začasna stabilizacija na precej višjem kurzu, kakor je bil pred početkom sedanje hausse. Iz dosedanjega Valovanja valut, pred vsem češke krone, ki je imela pred par leti iste pogoje za dvig, kot jih polagoma pridobiva dinar, bi se dalo sklepati, da bo sledil sedanji haussi dinarja — odmor v podobi začasne stabilizacije na nekoliko nižjem kurzu kot bo največji doseženi v tej haussi. Odmoru, ki lahko traja par tednov, pa tudi mesecev, bo sledila zopet haussa ali baissa dinarja, kar bo v veliki meri odvisno od naše letine, v isti ali še večji meri pa od gospodarskega dela v sedanjem parlamentarnem zasedanju. X Tečaji m novosadski produktni borzi dne I, junija. Cene za 100 kg: pšenica bačka 430, ■ ječmen bački 285, oves bački 288, koruza bačka 258, fižol beli novi 520, moka št. 0 650, pšenični otrobi 130. X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 2. junija. Cene za 100 kg; pšenica bačka 430, ječmen bački 285, oves bački 287, koruza bačka 253, moka ši. 0' 640, pšenični otrobi 150, X Državna borza dela. Pri vseh »Državnih borzah deia« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od 1. januarja do 26. maja 1923: 11.122 delodajalcev in 13.222 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 4838. — Deia iščejo: kovači, žeiezostrugarji, strojni in stavbeni ključavničarji, mizarji, krojači, šivilje, čevljarji, strojniki, kurjači, peki, mlinarji, mesarji, trgov, sotrudniki, pisarniške moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, kovači za verige, kleparji^ usnjarji, natakarji, zidarji, šivilje za perilo, likalke za perilo, sodavičar, služkinje, kuharice, vajenci itd. X UL mednarodni velesemenj r Bratislavi se vrši od 23. avgusta do 2. sep- j tembra pod protektoratom čsl. ministra trgovine Lad. Novaka. Češkoslovaške državne železnice so dovolile posetnikom 33 odstoten popust, rumunske državne železnice 50 odstoten in italijanske 20 odstoten popust Veiesemenj bode kakor lansko leto osredotočen v bratislavskem pristanišču in obsega 18 skupin vseh panog industrijskih izdelkov. Deseta skupina je rezervirana za slovaško domačo industrijo in je radi svoje bogate oprave in originalnih iz« i delkov slovaške narodne umetnosti posebno zanimiva. Tudi skupina lesne industrije bode topot izvanredno bogato reprezentirana. Na velesemnju tungira ska borza in razne vrste zabavnih podjetij. Dosedanje pripravljalno delo se. ne glede an splošno težko situacijo, zelo ugodno razvija in znatno napreduje, tako,_ da še lahko z naiiepšimi nadaini pričakuje P<> polen uspeh bratislavskega velesemnja. Glavni urednik; Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. Pisalni stroji itd* Mehanična delavnica (popravlj alnica) LJUBLJANA Selenburgova uiiea 6/1. , L. BARAGA. ^ k,__________________- .jr vasici»uä MUtajlovič «iifa$ NadeMa Mkolajevna« Že davno sam hotel napisati svoje spomine, vzrok me sili, všteti pero v roke: nekateri jpfiejo svoje memoare zato, ker vedo povedati ifBBOg© zanimivega v zgodovinskem oziru, drugi iStfo» ker žele še enkrat preživeti svoja srečna mla-fsfostßa leta; tretji zato, da bi spletkarili in oprav-tiati že davno umrle Hudi, sebe pa opravičili vsled 'davno pozabljenih krivio. Jaz nimam niti enega teh «rokov. Sem še mlad človek; historij nisem pisal In tudi ne videl, kako jih pišejo; da bi opravlal Uudi In opravičeval samega sebe, nimam vzroka. jM enkrat preživeti srečo? Bila je tako kratka — k njen konec tako strašen, da mi spomini na njo •i delajo veselja — o nel Zakaj vendar mi jih neprestano neznani glas tapeta v uho, zakaj se vlečejo v temi, ko se ponoči xbudlm, mimo mene znane slike in osebe in zakaj vzplamti tisti bledi obraz, stega roke in mu groza Ib besnost zastavljata dih, kadar se pojavi, kot onega dne, ko sva si stala s krvnim sovragom z obrazom v obraz nasproti. Ne morem se ločiti od svojih spominov, in ču« dna misel me je obšla. Mogoče bi se jih znebil, če M tih napisal----Mogoče me tedaj ostavilo In me puste v miru umreti. To je oni čudni vzrok, ki me sili vzeti pero v roke. Mogoče bo kdo prebral ta spis, mogoče tudi — ne. Malo me zanima to. Zato mi je tudi mogoče, da se ne opravičujem pred svojimi bodočimi čitatelji, niti ne radi Izbire teme tega spisa, m malo zanimive za ljudi, Id so navajeni baviti se, če ne s svetovnimi, vendar vsaj z društvenimi vprašanji, niti ne radi oblike povesti Resnica je; hotel bi, da te vrste prebere oseba,‘no, ta me ne bo obsodila. Drago ji je vse, kar se tiče mene, Ta oseba je moja sestrična. Cernu je danes tako dolgo ni? Tri mesece je že, odkar sem prišel k sebi po onem dnevu. Prvi obraz, ki sem ga uzrl, je bila Sonja. In odtlej pres-življa z menoj vsak večer. To p je postalo nekaka služba. Kraj moje postelje sedi, ali pa na velikem naslonjaču, kadar moram jaz sedeti; razgovarja se z menoj in čita glasno časnike in knjige. Zelo jo pa jezi, da sem . ravnodušen pri izbiri čtiva in jo prepuščam njej. — Glej, Andrej, v »Vestniku Evrope* je nov roman; »Ona je mislila, da to ni tako« — — Dobro, draga, čitali bomo »Ona je mislila, da to ni tako« —- —---------- — To je roman od miss Hey. — — Dobro, dobro ------- In začne čitati dolgo povest o nekem mlster Skriplu in miss Gordon in po prvih dveh straneh upre vame svoje velike, dobre oči in reče: Ni dolgo; »Vestnik Evrope« vedno skrajšuje romane. — Dobro, dobro. Poslušam. — Ona nadaljuje Čitanje obširne povesti, Izmišljene po gospodični Hey, a jaz zrem na njen sklonjeni obraz in ne poslušam povesti. In včasih mi na onih mestih romana, kjer bi se bilo po mnenju gospodične Hey treba smejati, dušijo gorke solze v grlu. Ona odloži knjigo, me pogleda s pronicavim In bojazljivim pogledom in mi položi svojo roko na čelo. — Andrej, mili moj, zopet------------ No, bo že, bo že. Ne plakaj. Vse mine, na vse človek pozabi, govori ona v tonu, v kakršnem teši mati dete, ki se je' pobilo na čelu. In četudi mine moja bol še-le tedaj, kadar mine življenje, se bom vendar umiril. O, moja draga Sonja! kako cenim tvojo žensko nežnost! Naj te blagoslovi Bog in naj se črne strani v začetku tvojega življenja, ki je vpisano na njih moje ime, spremene v radostno povest o sreči! Samo naj ne bo ta povest podobna dolgočasni historiji miss Hey. Zvonec! Končno vendar! To je ona, pride v mojo temno, zadubio sobico, prinese duh svežosti, prekine molk s prijazno besedo in jo vso osvetli s svojo lepoto. Matere se ne spominjam, a oče mi je umrl, ko ml je bilo štirinast let. Moj varuh, daljni sorodnik, me je odpeljal na eno izmed petrograjskih gimna-zij. Po štirih letih sem končal to šolo. Bil sem popolnoma svoboden; varuh, človek zaposlen v svojih velikih podjetjih, je pokazal svojo skrb zame samo s tem, da mi je dajal toliko denarja, kolikor ga je po njegovem mnenju človeku treba, da ne strada. Seveda ta dohodek ni bil velik, vendar me je obvaroval pehanja za koščkom kruha in mi dovoljeval izbrati si pot za bodočnost Ta pot je bila pa že davno izbrana. 2e pred štirimi leti je bilo moje največje veselje, baviti se s svinčniki in z barvami, a koncem svojih gimnazijskih študij sem znal že povsem dobro risati, tako da sem brez velikega truda mogel stopiti v akademijo umetnosti. Sem li imel talent? Sedaj, ko ie gotovo, da ne stopim nikdar več k platnu, mi je mogoče nepri- stransko motriti sebe kot umetnika. Da, imel sem talent. Ne mislim tega zato, ker so tako govorih prijatelji in Znanci in ne radi tega, ker sem tako hitro dovršil tečaj v akademiji, ampak zavoljo onega živega čuvstva, ki se je javljalo vsakokrat kadar sem započel delo. Človek, ki ni umetnik, E