T gulovtuL
Leto LXHI., št. 274
V Ljnbl]aiii, torek 2. decembra I930
Cena
Iz traja vsak dan popoldne, iasvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO EN UPRAVNISTVO
LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
PODRUŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8. — — — CELJE, Kocenovm ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št. 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101.  — —
Raeun pri pošt. ček. zavodu v Ljubljani št. 10.351.
Dr. Schober proti šeiphi
Brezuspešna pogajanja dr. Enderja za široko meščansko koalicijo - Dr. Schober odločno proti sodelovanju Heimwehra - Čudna vloga dr. Seipla - Popoldne se
sestane Narodni svet
Dunaj, 2. decembra. DoČim se je z designacijo predarlskega deželnega glavarja dr. Enderja za zveznega kan-celarja splošno mislilo, da bo vladna kriza, ki je nastala z odstopom Vau-goinove vlade, takoj rešena, ter se je že navajala lista bodoče vlade, se je tekom pogajanj, ki jih je imel dr. En-der včeraj in danes, izkazalo, da v krščansko socialni stranki ni one enotnosti, ki se jo je pričakovalo. Zahteva dr. Schobra, da mora biti iz bodoče vlade izključena Heimwehr, je naletela v ekstremnih krščansko socialnih krogih na tolik odpor, da je trenutno še dvomljivo, ali bo sploh mogoče sestaviti vlado meščanske koalicije, kakor se je prvotno domnevalo. Pristaši Heimsvehra v krščansko socialni stranki se še vedno zavzemajo za to, da bi ostala Heimwehr v vladi ter da bi obdržala notranje ministrstvo. To zahtevo podpira zlasti krilo dr. Seipla, ki se je na ta način izdal za eksponenta Heimwehra v vladi. To je dalo dr. Schobru povod, da se je uprl ne samo vsaki kandidaturi fleimwehra, marveč tudi kandidaturi dr. Seipla na mesto zunanjega ministra.
Dr. Ender je včeraj ves dan konferi-ral z voditelji Posameznih skij.pin, toda ob 9. zvečer pogajanja še niso rodila nikakega uspeha Težave povzroča tudi vprašanie predsednika novo izvoljenega Narodnesra sveta. Krščanski socialci hočejo imeti to mesto zase in kandidirajo dr- Rameka Dr Schobrova skupina pa zastopa mnenje, da mora nova vlada že na zunaj pokazati, da hoče v državi ted in zakonitost ter ne sme prelomiti 3 starim običajem, po katerem pripada mesto predsednika Narodnega sveta socialnim demokratom kot najmočnejši stranki Tudi glede tega še ni prišlo do nikakega sPo-razuma.
Pri  razgovorih,   ki   jih  Je imel dr Ender snoči z dunajskim županom dr Seitzem, je ta  v  imenu  socialnih de mokratov   izjavil,  da   so pripravljeni podpirati dr   Enderjevo vlado v vseh nepolitičnih  vprašanjih, zlasti   pa pri vseh gospodarskih zadevah, če bo vla da dokazala, da noče nadaljevati političnega   kurza   Vaugoinove   vlade V političnih krogih so zaradi tega Postali glede   uspeha  dr. Enderjeve akcije zelo skeptični.
Dunaj, 2. decembra. Sinočnja pogajanja v parlamentu še niso bila zaključena. V tem časa se je kolportirala naslednja ministrska lista, ki pa še ni končnoveljavna: zvezni kancelar dr. Ender, podkancelar in notranje zade ve dr. Schober, zunanje zadeve dr. Sei-pel. finance Winkler. trgovina Heinl, kmetijstvo Thaler, vojska Vaugoin, so cialno skrbstvo dr. Drexel, prosveta Czermak. pravosodje Slama ali dr-Schurff. Ta Usta še ni končnoveljavna, ker povzroča Schobrov blok še težko-če.
Dunaj, 2. decembra. Pogajanja za sestavo vlade so trajala davi do 3. zjutraj, toda ostala so brezuspešna. Izkazalo se je, da je sestava široke meščanske koalicije s Heimwehrom popolnoma izključena. Danes so se nadaljevala pogajanja za sestavo koalicijske vlade, v kateri bi bili zastopani samo krščanski socialci in Schobrov blok. Pričakuje se, da bodo pogajanja zaključena Še tekom dopoldneva ali v prvih popoldanskih urah. ker se ob 5. popoldne že sestane novoizvoljeni Narodni svet.
Proslava 1. decembra
v Ljubljani
Tudi Ljubljana je včeraj svečano proslavila praznik  ujedinjenja —
1. december v sokolskih društvih
Lepe proslave narodnega praznika med našimi rojaki v tujini
Beograd, 2. decembra. Ne samo v naši državi, tudi naši rojaki, ki žive v tujini, so včeraj svečano proslavili praznik nedinjenja ter pred tujim sve* tom manifestirali svoje jugoslovensko prepričanje in neomajno zvestobo do domovine. Posebno lepe so bile proslave v rudarskih kolonijah v Nemčiji, Franciji in Belgiji, kjer so tamošnje jugoslovenske kolonije s svojim složnim nastopom vzbudile splošno pozornost. Poročila naglašajo, da tujci z občudovanjem spremljajo probMJanje jugoslovenske zavesti med naŽimi ljudmi v tujini, v čemur vidijo nov dokaz ju-goslovenske nacionalne solidarnosti in konsolidacije.
Velike manifestacije v Merlebachu
Pari«, 2. decembra. AA. Poročajo iz Merlebachu, da je jugoslovanska kolonija v departementu Moselle na svečan način proslavila veliki jugoslovenski praznik uedi-njenja. Proslave so se udeležila društvo jugoslovenskib rudarjev sv. Barbare, jugo-slovenska katoliška misija iz Merlebacha, jugoslovensko društvo iz Oumecka, jugoslovensko delavsko društvo iz Boulangea in Še mnogo drugih.
Na tej proslavi je prišlo do velikih manifestacij za francosko-jugoslovensko prijateljstvo. Svečanosti so se udeležili zastopnt-ki bivših bojevnikov na vzhodnih bojiščih, zastopniki bivših bojevnikov iz Merlebacha, zastopniki rudarskih društev iz departma-na Moselle, člani poljske in češkoslovaške kolonije v tem departmanu itd. Našega poslanika v Parizu je zastopal šef prosvetnega oddelka dr. Arnautovič. Na postaji v Merlebachu se je formirala velika povorka, ki je za zastavami šla v cerkev, kjer se je vršila služba božja. Pred spomenikom v vojni padlih vojakov je imel predsednik jugoslo-venske kolonije v departmanu Moselle g. Krljevič govor. Nato je jugoslovensko pevsko društvo zasviralo jugoslovensko ln francosko himno. Predsednik društva bivših bojevnikov je v svoj m govoru naglas il, da ostane Francija vedno zvesta Jugoslaviji. Podprefekt departmana Moselle Jung je opoldne priredil banket, ki se ga je udeležilo 60 oseb. Na banketu so govorili gg. Milan Krljevič, predsednik občine Mer-lebach, v imenu organizacije vzhodnih bojevnikov Chapelle, ki je navdušeno omenjal nedavno odkritje spomenika hvaležnosti Franciji v Beogradu ter nato nazdravil Nj. Vel. kralju Aleksandru kot prvemu vojaku svoje države. Podprefekt Jung je nato v imenu francoske vlade pozdravil kraljevino Jugoslavijo in njenega kralja Aleksandra.
Za njegov govor in njegove zdravice se je zahvalil v imenu našega poslanika v Parizu dr. Arnautovič, ki je poveličeval zve-ao med    Jugoslavijo in Francijo in napil
predsedniku francoske republike. Popoldne je bila velika narodna veselica.
Proslava v Rimu
Rim, 2. decembra. AA. Tu so na sve* čan način proslavili jugoslovanski narodni praznik s svečanim Tedeumom v cerkvi sv. Hieronima. Službo božjo je opravi' o. Magjerac. Službi božji sta prisostvovala naša poslanika na Kvirinalu in pri Varilca* nu g. Milan Rakič in g. Simič s soprogama, osobje obeh poslaništev in številni čiani naše kolonije.
Na Dunaju
Lhinaj, 2. decembra. AA. Včerajšnji praznik jugosl o venskega zedinjenja so tu svečano proslavili. Službo božjo v katoli* ški cerkvi sv. Ane je opravil kapucinec o. Jakovčić, v pravoslavni cerkvi sv. Save pa prota St oj ako vi ć. Obema službama božji* ma so prisostvovali predstavniki našega poslaništva in naše kolonije. Zvečer ie biJ koncert jugoslovenske omladine v Kursa* Ionu.
v Sofiji
Sofija, 2. decembra. AA. Povodom ju* goslovenskega državnega praznika so se vršile v ruski cerkvi molitve, k! jih je opravil ruski škof. Božji službi so priso* s t vovali jugoslovenski poslanik Vukčevič, vojni ataše Skekić. osobje poslaništva in številni Člani naše kolonije. P^ božji službi se je vršil sprejem na našem poslaništvu.
V Parizu
Pariz, 2. decembra, AA. Tukaj so na svečan način proslavili včeraj jugosloven* skz državni praznik. Svečano službo božjo v ruski cerkvi je opravil ruski arhimandrit Smirnov ob asistenci dveh dijakonov. Božji službi je prisostvoval naš poslanik Spalajković z osobjem poslaništva, češko* slovaški vojaški odposlanec. bivši pred* sednik francoske kolonije v Jugoslaviji ter mnogi člani naše kolonije v Parizu.
V Ženevi
ženeva, 2. decembra. A A. Danes je bila v tukajšnji ruski cerkvi svečana služba božja o priliki proslave jugoslovenskega državnega praznika 1. decembra. Te službe božje so se udeležili rum unski pooblaščeni minister v Ženevi, člani rumunske delegacije, francoski generalni konzul, dr. Ilija šumenković, generalni konzul v ženevi Petrovič, kapetan Marjaševič in osobje naše stalne delegacije pri Društvu narodov z našim osobjem pri uradu za delo ter člani jugoslovenske in ruske kolonije v ženevi.
Poljski tisk o jugoslovenskem prazniku
Varšava, 2. decembra. AA. Največji varšavski listi »Kurier Varšavski«, >Ku-rier Cervonijl« in >Messager Polonais< prinašajo uvodnike povodom jugoslovenskega državnega praznika 1 decembra. V teh uvodnikih poudarjajo, da spajajo Poljsko
in Jugoslavijo ne samo krvno bratstvo in slovanske simpatije, nego tudi realnejši politični interesi, ki gredo za tem, da se ohrani stanje, ustvarjeno z mirovnimi pogodbami v Evropi. Vladni list »Dennik Poljski« prinaša obširen interview z našim poslanikom g. Lazare vičem o pomenu 1. decembra. G. Lazarevič je poudaril, da so razmere v Jugoslaviji konsolidirane ter naglasil pomen kulturnih in gospodarskih odnosa je v med Jugoslavijo in Poljsko.
Imenovanje županov v Prekmurju
Ljubljana, 2. decembra. AA. Glasom odloka Kr. banske uprave dravske banovino v Ljubljani z dne 21. XI. 1930, II. No. 21.880/4 je gospod Titan Janez na podstavi cl. 3 zakona z dne 6. I. 1929, U. L. štev. 13/5 razrešen dolžnosti župana občine Borej-ci v mursko-suboškem srezu Na njegovo mesto je kot župan imenovan gospod Vo-roš Mihael, posestnik in občinski odbornik v Borejcih. Na izpraznjeno odborniško mesto je imenovan Bertalanič Josip, pesestnik v Borejcih.
Ljubljana. 2. decembra. AA. Glasom odloka Kr. banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 17. XI- 1980, II. No. 30.892/3 je gospod Jakoša Albert na podstavi čl. 3 zakona z dne 6. januarja 1929, U. L. štev. 13/5 razrešen dolžnosti župana občine Domanjševci v mursko-subotiškem srezu. Na njegovo mesto kot župan je imenovan gospod Vezer Karol, posestnik in gostilničar v Domanjševcih. Na mesto pokojnega Hari Jožefa je imenovan za občinskega odbornika Csaszar Franc
Amnestija
Beograd, 2. dec. Ni. Vel. kralj |e na predlog ministra pravde podpisal ukaz, s katerim se opro šč a jo nadaljne kazni dijaki, ki so bili obsojeni v procesu v Skoplju 10. decembra 1927. Obsojeni dijaki so izdrževaH svojo kazen v kaznilnici v Nišu ter so sedaj vsi amnestirani.
Obdavčenje mesarjev
Beograd, 2. decembra. AA. Poedini zainteresirani mesarji so se v zadnjem času začeli obračati na oddelek za davke v ministrstvu za finance, da se izvzame jo iz prve skupine po členu 43 zakona o neposrednih davkih in da se uvrstijo v drugo A in drugo B skupino. Povodom tega izjavlja oddelek za davke ministrstva financ, da se lahko izvzamejo po členu 43 zakona o neposrednih davkih, če se pečajo samo s prodajo mesa in mesnih izdelkov lastne proizvodnje, in uvrstijo v drugo A in drugo B skupino, če pa se bavijo razen tega še s orodajo kož, mesnih izdelkov ali če so industrijci, pridejo v prvo skupino.
Zmaga Hitlercev v Bremenu
Pariz 2 decembra. AA. Iz Bremena \ poročajo, da so pri včerajšnjih vc lit vab v bremenski parlament zmagali Hitler-jevci, ki so podvojili število glasov ijbljenih pri prejšnjih volitvah. Vse drug^ stranke so mnogo izgubile, zlasti nemški na* ijo- i nalci in konservativci. 1
Tudi Ljubljana je včeraj izredno sve* čano proslavila narodni praznik ujedinje* nja Že na predvečer je bilo vse mesto v zastavah Službe božje so se vršile v vsen cerkvah, prisostvoval' so jim predstavniki oblasti in uradov, ter raznih korporacfj in društev, a tudi mnogo občinstva. Po šolah so se vršile interne proslave, ki so povsod zelo lepo uspele O proslavah v sokolskih društvih poročamo obširneje. Tudi sport* niki so proslavili narodni praznik z raznimi prireditvami. med katerimi je najlepše uspel »tek ujedinjenja«:. Zvečer se je vršil mirozov vojaške godbe, grad p-' je bil vso noć razsvetljen Krono prireditev je tvoril novinarski koncert. o katerem poročamo obširneje na drugem mestu.
Sokol 1 na Taboru
Letošnji 1. decemoer, naš največji so-kolski piaznik, je proslavil Sokol 1 na Taboru na prav posebno svečan aačin, kakor še nikdar doslej. Posebno razveseljivo je, da so se te proslave udeležili v polnem številu prav vsi telovadni oddelki od dece do članstva, poleg tega pa je prišlo trdi zelo veliko ostalega članstva, tako da je bila velika taborska dvorana polna. Na odru, ki je bil slavnosti primerno okrašen, pa so se zbrali k svečani seji skoraj vsi člani  uprave in gosti.
Ob 11. uri je po državni himni, ki jo je odigral društveni orkester, otvori! slav-nost društveni starosta brat inž. Bevc s kratkim nagovorom
Prvi se je oglasil k besedi zastopnik poveljnika dravske divizije polkovnik No-vakovič, ki je s krepkimi besedami očrtal pomen in naloge sokolstva v naši zedinje-ni domovini ter sklenil svoj govor z vzklikom kraljevskemu domu, kateremu so se vsi pridružili.
Za njim je govoril brat Joža Vilfan o pomenu 1. decembra za sokolstvo, o razmerju sokolstva do države in o bodočih nalogah sokolstva. Njegov temperamentni in globoko zasnovani govor so sprejeli navzočni  z  živahnim odobravanjem.
Nato je starosta brat inž. Bevc na kratko nagovoril nuvi naraščaj in članstvo, ki je letos na novo vstopilo ali pa prestopilo od dece cvz i roma od naraščaja, ter razložil njih pravice in dolžnosti. Najprej je zaobljubil moški in ženski naraščaj. Prečital je počasi zaobljubo, ki jo je ves novi naraščaj ponavljal za njim, nato pa je vsak naraščajnik in naraščaj-nica segla bratu starosti v roke Ln se hkrati z levico dotaknila naraščaj«koga prapora. Na Isti način je nato položilo od saveza predpisano zaobljubo tudi oboje Članstvo. Zaobljubo je položilo skupaj 105 naraščajnikov in naraščajnic ter 86 čla-noiv in članic.
Po izvršeni zaobljubi je brat starosta poklical imena 16 naraščajnikov in 14 naraščajnic, ki so bili na letošnjem vseso-kolskem zletu v Beogradu in katerim je Njegovo Visočanstvo kraljevič Peter podaril poseben spominski znak. Društvena načelnica in načelnik sta vsakemu, ki je stopil pred starosto, znak takoj pripela na prsi, kar so ostali sprejeli s ploskanjem.
Zadnja točka slavnosti je bila razdelitev diplom, ki si jih je priborilo članstvo in naraščaj na letošnjih društvenih lahko-atletičnih tekmah meseca septembra. Brat starosta je poklical vsakega posameznika, mu izročil okusno diplomo, delo brata Er-bežnika, in mu čestital k doseženemu uspehu. Občinstvo je vsakega, zlasti pa p.rvake posameznih oddelkov, pozdravilo z viharnim ploskanjem. Razdeljenih je bilo 42 diplom, od katerih so jih dobili: člani 13, članice 6, moški naraščaj 16 in ženski naraščaj 7.
Nazadnje je godba zaigrala še »Hej Slovani«, nakar je brat starosta ob K na 1 zaključil  lepo in  iskreno slovesnost
Sokol II
Sokolsko društvo Ljubljana II. je ▼ nedeljo na izredno slavnosten način proslavilo državni in sokolski praznik 1. decembra v okusno okrašeni telovadnici državne realke Točno ob 10 dopoldne je bila telovadnica nabito polna sokolske mladine in članstva. Lepo slavje je otvori] društveni starosta br. dr. Šubic. ki je najprej pozdravil zastopnika banske uprave inšpektorja dr. Kotnika, zastopnika komandanta dravske divizije ppolk. NikoliČa, zastopnika mestne občine dr. Fetticha. češkoslov. konzula inž. Sevčika in podkonzula g. Cichelko. dalje starosto sokol, župe Ljubljana br. dr. Pipen-bacherja in tajnika Flegarja ter končno prečastita gg. župnika Vrhovnika in Barle-
ta, katerima so zborovalci pri redih prisrčne ovacije.
Starosta br. dr. Šubic je v daljšem in zanosnem govoru orisal pomen 1. decembra z državno nacijonalnega stališča za ves naš jugoslovenski narod, zlasti pa za sokolstvo. Spominjal se je vseh žrtev za naše narodno osvobojenje, omenjal težko stališče naše mlade države pred 6. januarjem 1929, ter modre ukrepe Nj. Vel. kralja za dobrobit naše države. V nadaljnem govoru pa je zlasti poudarjal pomen sokolstva za naše narodno prerojenje. Z vzklikom na vzvišeni kraljevski dom in Jugoslavijo Je zaključil svoj govor, ki je našel pri vseh navzočih topel odziv. V lepo pesniško zaokroženem govoru je društveni prosvetar br. Parzer pojasnil pomen 1. decembra za Jugoslovensko sokolstvo. Tudi njegov govor je žel vsesplošno priznanje. Sledila je svečana zaobljuba novo vstopivših članov, ki jih je okrog 100. Po svečani zaobljubi so prejeli naraščajnik] in narašeajnice spominske znake z vsesokolskega zleta v Beogradu, nakar je bila intimna proslava s petjem državne himne ob 11. dop. zaključena. Zdravo;
Sokol IV
Sokolsko društvo LjubJ IV je v ne* deljo na svečan način proslavilo državni in sokolski praznik narodnega ujedinjenja v lepo okrašeni telovadnici šole na Prulah. Ob 10. dopoldne je bila telovadnica polna sokolske mladine in članstva. Slavoost jo otvori del godbe Sokola I, ki je zaigrala državno himno. Na 11 se je vršila siavnost* na seja. Br. starosta Zebal je uvodoma pozdravil zastopnika banske uprave dr. Simkov;"- ^topnika vojske, komandan* ta 40. pp polkovnika Cvejica, zastopnika mestre občine g. Likozarja in druge odlič» ne predstavnike javnosti. Starosta je nato v lepo zasnovanem govoru obrazložil etič* ne temelje jugoslovensek^a sokolstva, za nj.m je pa imel prosvetar, učitelj Skubic pr"Javanje pomenu 1. decembra. Sledile so -^Vlamacije naraščaja, nato pa svečana zaobljuba novega članstva in prevedba dece v naraščaj. Proslava je bila zaključena z alegorično sliko naraščajnikov in naraščaj* nic. Sredi odra je bil postavljen kip Nj. Vel. kralj* Aleksandra I, alegorična slika je prikazala. mladina se poklanja kralju. Prizor je vzbudil veliko navdušenje, vsi n**—oči so začel 1 'likati uralju in domo* vini. Ob 11. je bila intimna svečanost za* kij učena.
Ostavka rumunske vlade?
Pariz, 2. decembra. AA. Havas poroča iz Bukarešte, da se tam govori o ostavki vlade. »Adeverul« poroča, da sta Mironescu m Popovici včeraj kon-ferirala s kraljem Karolom o rešitvi političnega položaja. Zdi se, da je bil rezultat te konference ugoden 73 vlado.
Norec ubil 4 ljudi
Praga., 2. decembra. AA. V nedeljo je krojač Soukup, star 30 let, v sred»SČu Brna pobesnel in ubil 4 ljudi. Najprej se je na dvorišču spri in zabodel z nožem v trebuh svojo gospodinjo. Nato je s streli iz revolverja ubil neko žensko iz biše, dalje neko drugo mlado Žensko in nekega stražnika, ki so vsi prihiteli na pomoč. Potem se je vrnil v podstrešje, kjer je stanoval, in zapovedal Članom svoje rodbine, da se ne ganejo iz postelje, se zabarikadira! in začel streljati na okna sosednih hiš in na ulico. Poslednji strel je sprožil proti sebi, še prej nego je policija mogla in z^.r&di njegove rodbine smela rabiti orožje.
Nov letalski hitrostni rekod
Pariz. 2. decembra. A A. Letalec Doret je dosegel nov svetovni hitrostni rekerd na 1000 km. Prevozil je 1000 km s povprečno hitrostjo 290.228 km.
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.765, Berlin 13.47—13.50 (13.485), Bruselj 7.8894. Budimpešta 9.8915, Curib 1095.9. Dunaj 795.22 —798.22 (796.72), London 274.26—275.06 (274.66), Newyork 56.365—56.565 (56.465). Pariz 222.25, Praga 167.39—168.19 (167.79). Trst   295.2205—297.2205 (296.2205).
INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1280. Pariz 20.2825, London 25.0575, Newyork 516.15. Bruselj 72.97, Milan 27.025, Madrid 58.15. Amsterdam 207.65. Berlin 123.00. Dunaj 72.70. Sofija 3.735, Praga 15.31, Varšava 57.85, Bu-I dimpešta 90-96.
2
>C5bU VEN8KI NARO D<, dne 2- decembra 1930
Stev ?74
Sijajen uspeb novinarskega koncerta
Koncertna prireditev, kakršne Ljubljana še ni videla — Kaj pravi naš
glasbeni recenzent
Ljubljana, 2. decembra. Novinarski koncerti kot najlepša in največja proslava praznika ujedinjenja so aicer v Ljubljani že tako popularni, da si brez njih 1. decembra skoraj ne moremo misliti, toda kaj takšnega, kakor je bilo snoči v Unionu, menda niti novinarji sami niso pričakovali. Zanimanje za letošnji novinarski koncert je bilo veliko, vendar pa ni nihče mislil, da bo obisk tako ogromen. Mirno lahko rečemo, da Ljubljana še ni videla tako velike koncertne prireditve, kakor je bil snočnji novinarski koncert Vstopnice so bile prodane do zadnje že pred 6 uro, Čeprav so morali običajne prostore v veliki unionski dvorani znatno pomnožiti. A navzlic temu je odšlo brez vstopnic še toliko občinstva, da bi bili lahko novinarji napolnili vsaj še polovico nnionske dvorane. Kljub velikemu navalu je šlo pri garderobah brez hujšega prerivanja, kar je ob tako veliki množici p.3č redko.
Z ogromnim posetom novinarskega koncerta je naša javnost ponovno dokazala, da zna ceniti novinarsko delo in da lahko novinarji vedno računajo z njeno podpo w>. Med odličnimi udeleženci smo videli vršilca dolžnosti bana dravske banovine g. dr. Pirkmajerja. vršilca dolžnosti komandanta dravske divizije g. generala Veeelinoviča. rektorja univerze g. dr. Alfreda šerka. predsednika viš. dež. sodišča g. dr. R o g i n o, ljubljanskega župana g. dr. Puca, dvorno damo go. Franjo Tavčarjevo, tukajšnje konzule, razen portugalskega, ki je bolan, in pa italijanskega, ki je bil odsoten, bivše ministre gg. dr. Alberta Kramerja, dr. K u-lovca In dr. Gos ar j a. posievodečega podpredsednika advokatske komore g. dr. Žirovnika, upravnika policine g. dr. G u š t i n a, predsednika Zbornice za TOI J e 1 a č i n a, predsednika Zveze industrij-cev g. D. Hribarja, predsednika zdravniške zbornice dr. M. Rusa, predsednika velesejma g. Fr. Bonaca itd. Kakor nobena druga prireditev je zbral novinarski koncert predstavnike prav vseh stanov n s tem je bilo dano proslavi praznika ujedinjenja še prav posebno prisrčno in vsesplošno obeležje. Prepričani smo, da je bilo tudi občinsvto z novinarsko prireditvijo aadovolono, saj je nudila res izreden umetniški  in   družabni užitek.
Zdaj pa čujmo, kaj pravi o letošnjem Bovinarskem koncertu naš glasbeni recenzent:
Kakor vsako leto, tako je tudi letos Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, priredilo včerao zvečer v Unionu slavnostni koncert, ki ga moramo brez vsakega divoma imenovati najbolj uspelo prireditev celega leta. S spretnostjo, ki je lastna le našim novinarjem, so ti sestavili program sodelujočih, ki je bil v stanu privabiti in zadovoljiti tako glasbene gurmane, kot najširše plasti naše publike. Zato pa je bila dvorana tako polna, kot sicer pri koncertih ni nikoli, da, nebroj ljudi je moralo odrti, ker ni bilo pri najtootjši volji aranžerjev dobiti celo Skromnega stojišča za nje. To dejstvo mo-
ra novinarje pobuditi, da najdejo za bodoče leto ugodnejši izhod te naših ozkih prostomih razmer
Sijajno uspeli koncert je otvoril orkester 40. pešpolka >Triglavskega«, pomnožen s člani ork. dr. Gl. M. pod vodetvom
višjega kapelnika dr. J. čerina z državno himno, ki ji je sledila suita veselih in otožnih dekliških pesmi »Iz vrela ljubavi«. Orkester je dirigiraj komponist dr. J. cerim sam, ki je ob tej priliki slovesno praznoval tudi 40 letnico svojega dirigentstva. Pestro, barvito instrumentirano kompozicijo je vsa dvorana sprejela z bučnim dolgotrajnim ploskanjem, ki se je ponavljalo zopet in zopet, ko so zaslužnemu jubi lantu izročili novinarji ter ork. dr. Gl. M. dva krasna venca.
Za orkestrom se je pojavil na odru 80 članski mladinski pevski zbor bivše realke, sedaj 1. realne gimnazije pod vodstvom svojega glasbenega učitelja Luke Kramolca. Iz svežih, navdušenih mladih grl je zazvenela gibko in čisto Devova na rodna >P>arčica je splavala« in nato ob spremstvu klavirja najprej v francoskem in za tem v slovenskem jeziku pesem zrna gon osne francoske vojske s-La Made-lon de la victoire« (Madlona ob zmagi«) v posrečeni prireditvi M. Tomca. Pogumni mladi pevci so s svojim pevovodjo vred dosegli imeniten uspeh.
Za njimi je nastopil g. Zorko Prelovec z mešanim pevskim zborom* Ljubljanskega Zvona« ter izvajal dve himnični pesmi: »Vstal je Gospod« p. H. Sattnerja ter »Domovina, bela golobica« dr. Fr. Kimavca. Obe skladbi sta štiriročno spremljala na klavirju magistratni tajnik g. Heri Svetel in konservatorist g. Pavel ši-vic. Kakor vedno, tako je tudi ob tej priliki »Ljubljanski Zvon« s svojim petjem navduši^ razigrano občinstvo do burnih aplavzov.
Po odmoru je nastopil naš pevec-ljub-ljenec operni tenorist g. Marij Šimenc, ki ga je že ob prihodu na oder objela pravcata ploha aplavzov. Zapel je troje pesmi — arijo iz »Gor. Slavčka«, »Pred durmi« ter .^Mornarja«, moral pa jim je dodati še »Kje so moje rožice«, toda moral bi. ako bi se ne uprl, peti do jutra. Takega aplavza menda Union še ni doživel. Ljudje, zlasti mladina, so kar besneli, človek bi mislil, da kdo meče med nje cekine In res jih je metal! Šimenc je razlival nad nje svoje zlate glasove. To je bil res pravcati »bombni« uspeh, kakršnega je deležen le malokateri človek. šimenčev nastop je bil ob enem tudi višek celega večera, ki ga je sklenil pevski zbor GL Matice pod vodstvom pomočnika dirigenta (g. Polič je. žal. moral zaradi bolezni v posteljo) g. Zepiča. Zapel je mojo prireditev >Zabučale gore« na znano slovaško narodno pesem »Teče voclai ter šegavi užigajoči Hubadov »Potrkan ples« Pevski zbor Gl. M. je obe skladbi zapel z veliko fineso, aristokratski, kakor to zna le on!
S tem je bil slavnostni koncert, končan in začela se je živa plesna zabava, ki je trajala menda kar v pozno jutro.       —č.
Lep n
naši
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev je otvorila v nedeljo najmodernejšo delavnico v državi
Ljubljana, 2. decembra.
Dandanes pišemo največ le o krizah, polomih, konkurzih itd., le redko pa o ju> bilejih, uspehih in napredku naših trgov» skih in obrtnih podjetij. Med te redke primere pa spada v največji meri razvese* Ijiv napredek Produktivne zadruge ljub' ljanskih mizarjev, kd je otvorila v nedeljo tiho, skoro neopaženo najmodernejšo mi* zarsko delavnico v vsej državi.
Te zadruge niso ustanovili kapitalisti, temveč brezposelni mizarski pomočniki, vendar je zdaj v posesti krasne mizarske tvornice, ki bi delala vsakomur čast. Zopet dokaz, da je v slogi moč in da kdor si sam ne pomaga, mu tudi nihče drugi ne bo.
Pred 22 leti so ljubljanski mizarji stav. kali, pa niso uspeli. Nekaj jih je ostalo celo brez dela in brez denarja. Niso pa obupali. Pogumno so pljunili v dlani. Ustanovili so zadrugo, v kateri so sami gospodarji in delavci. Pravila zadruge je deželno sodišče odobrilo 29. marca 190°. Članov je bilo v začetku le 10, zdaj jih je pa že 52. Najstarejša člana sta Franc Hlebš in Lovro Gabršek; ki sta že celih 22 let v zadružni delavnici Administrativne posle vodita člana Zore in Peterca. Najeli so majhno delavnico (30 m*), za nabavo opreme jim je pa posodila denar organizacija. Delati so začeli z 200 kronami. Neka» teri so po prvem letu obupali, ker ni bilo takoj uspeha. Ostali pa so se kljub temu odločili za nakup parcele, na kateri bi si postavili večjo delavnico. Postavili so si kmalu razmeroma veliko delavnico (300 -m2) na Glincah. črlans o so pomnožili prvovrstni mizarski pomočniki, katerih usposobljenost je učvrstila sedanji ugled zadruge. Z redko marljivostjo so naglo napredovali. Opremo so si postopoma na« bavljali in izboljševali.
Kmalu so dobili večje naročilo — vsa mizarska dela za bivšo Obrtno, sedanjo Tehniško srednjo solo. Tzdelali so vse v največje zadovoljstvo naročnikov ter s tem mnogo pridobili na ugledu. Nato so izde* Is*   mizarska   dela as hotele   v Primorju
in Dalmaciji. Nabavili so si stroje na ben* cinski pogon, katere so pa po vojni zame* njali z drugimi nn parp: pogon, ker se je bencin po vojni znatno podražil. Vsa leta po voj~i imeli ^dno izredi mnogo dela. Naj menimo le nekate: Sokolski dom na Taboru, mestne hiše na Prulah, Po^ Ijans1 : -esti, v Dalmatinovi ulici in za Be= žigradom; zdravilišče na Golniku, Zdrav» stven. dom v Celju, osnovno šolo v Za» gorju, palačo OUZD in Jadranske zavarovalnice v Ljubljani itd. Zadnja leta je na* stala tudi v mizarski stroki velika konkurenca, ki jih je prisilila, da so obrat v pol' ni meri modernizirali. To ni bilo seve tako lahko. Novozgrajeno poslopje s stroji sta« ne približno 600.000 Din. Delavnica meri 264 m*, je prostorna in zračna, ustrezajoča vsem zahtevam higijene in sploh sodobnih tvorniških podjetij. Delavci se ne duše v gostem zraku, oblanje srka poseben elek« trični ventilator in ga odvaja po cevi v zanj določeni prostor tako, da ni v zraku prahu. Stroji so praktično razvrščeni v smislu racionalizacije obrata. Ako hočejo »zdelati n. pr. vrata, je postopek sledeči1: Najprej razžagajo ploh v pravilni širini s krožno žago, ki ima 5 KS. Štiri metre dolg ploh žaga prežaga približno v pol minuti. Od te žage pride les k nihalni žagi (3 KS), s katero ga prežaga jo na dolžino. Pri tej žagi polože les na podstavek, nad katerim visi žaga, ki jo je treba samo lahko poteg« niti za poseben ročaj in deska je mahoma prežagana. Ker pa deske niso popolnoma ravne, pridejo od imenovanih žag k rav* nalnemu stroju (5 KS), ki jih po potrebi poreže ali zravna do milimetra natančno. Zdaj so deske pripravljene za detajlno ob* delavo. Pridejo k reskalnemu stroju, kate» rega os se vrti v vertikalni smeri, na nji so nameščena v obliki veternice posebna rezi* la. Os naredi od 2 do 5000 obratov v mi« nuti. Ta stroj naredi takozvane čepe za vezavo lesa. Nato pride na vrsto dolbilni reskalni stroj (4 KS), s katerim izdolbejo utore za začepljenje, katere bi moral dru» gače dolbsti mizar z dleti najmanj SOkrat
tako dolgo. Zdaj je les v glavnem obdelan; pride k venčalnemu stroju, ki vreze vanj razne brazde za okrasek. S tem je deska pripravljena za sestavo, začepljenje. Tako obdelane deske pošljejo v staro delavnico, kjer jih vežejo m kjer kuhajo klej. Sestav* ljena vrata ali karsibodi pa nato pošljejo Se enkrat v novo delavnico, k velikemu stroju za skobljanje (15 KS). Zadostuje par trenutkov, da potisnejo izdelek skozi stroj n že je očiščen, zglajen ko steklo. To de* lo bi zamoglo izvršiti v tako kratkem ča« su približno 50 pomočnikon\ Poleg našte« tih strojev ' je omembe vredna tračna ža« ga (3 *vS), s katero žagajo les v poljubnih črtah, naravnost jI   v krivulji.
Poleg te moderne delavnice je še majh« na delavnica za popravilo strojev m orodja z rt znimi zanimiv7 tehničnimi oripomočki.   modernimi   posebnimi stroji.
Izredno zanimiv je majhen varilni aparat za varj j~ tračnih žag. S pomočjo tega aparata je mogoče   :s„riti   žago v minuti
brc
eg   tniH    ali sr>~Halnega znanja.
To zadružno podjetje more danes konkurirati -.komur, . .-^akovostjj izdelave in «•'••-. «fjc. D slej se je predvsem apeciali* ziralo stavbno mizarstvo, četudi je iz* 1 -*valo lepo pohištvo, odslej bo pa izvr* ' ■ pohi"1 w s- - rčjem obsegu, ker bodo stare strojno delavnico tudi adapti« rali za delavrico /a pohištveru mizarstvo.
Osobje, zaposleno v zadružni tvornici, je najbolje plačano od vseh drugih ljub* ljanskih mizarskih por- Inikov in j« pre* skrbljeno ti di za starost
Marljivost. vztrajnost in složno delo teh zadrugarjev je lahko vsakemu v vzgled ter zasluži splošno priznanje.
Bogat program JZSS
Prijateljske, prvenstvene, klubske in mednarodne smuške tekme. —
Rekordno število prireditev
Ljubljana,  2. decembra.
JZSS je nedavno sestavil program ietoš-njih zimskosportnih prireditev. Iz seznama je razvidno, da so ietos> klubi pokazaLi pre* cej razumevanja in da je njihov program v marsičem izpremenjen v primeri s prejšnji; mi leti. Večina klubov priredi večje in težje tekme. Omeniti moramo zlasti znaten porast vztrajnostnih tekem na 30 km in pa prizadevanje obmejnih klubov privabili ua svojj prireditve tudi inozemske smučarje, posebno Avstrijce.
Dve naši največja in gotovo najpomemb: nejši prireditvi bosta letos mednarodna »muška tekma v Bohinju in pa vztrajnost* no tekmovanje na 50 km, ki ga priredi Ma* riborski smučarski klub za zlati prehodni pokal tvrdke Meinel in Herold v Mariboru 8. februarja na Pohorju. Tekma v Bohinju se bo vršila v okvirju mednarodnih priredd* tev m sicer 2. februarja. Važna prireditev bo tudi 6. januarja, ko priredi Bohinjski smučarski klub tekmovanje na. 30 km Isto« tako otvori zagrebški podsavez svojo sezo; n ) 11. januarja s številnimi tekmovanji na 30 km. Nadaljne vztrajnostne tekme prire« ditu Ilirija 15. februarja in Bratstvo na Je* senicah 18. januarja.
V Avstriji in Švici, pa tudi pri nas je zadnja leta vedno več smuskih prireditev. V programu JZSS je letos več takih tekm'* vanj in sicer 22. februarja prireditev SPD Celje s Celjske koče ter istega dne priredi; tcv Bratstva s Kočne. Zanimivo bo tudi tekmovanje, ki ga je razpisala podružnica SPD Maribor za 1. marec. Tekma v smuku se bo vršila z Ribniške koče do Ribnice na Pohorju. 15 .marca priredi Smučarski klub L "ubijana v Planici tekmo za senior je :n posebno za mladino, 29. marca pa Smučar* ski klub DovjcsMoistrana visokogorsko tekmo s Kredarice.
Potem je še cela vrsta prireditev v sla* lomu, to je tekmovanje v predpisanih liKih. Prvo priredi SK Tržič 18. januarja na Žele* niči, drugo SK Ilirija 22. februarja za sred* nješolce in L marca SK Bled na Pokljuki.
Od /airmiveiših prireditev je še omeniti kombinirana tekmovanja, ki jih prirede: 28 decembra Kranjska gora ter istega dne Smučarski klub Dovje s Mojstrana v Moj* strani. Oc! 28. januarja do 3. februarja pri* redi JZSS kombinirana tekmovanja v okvi* ru mednarodnih prireditev na Bledu in v Bohinju. Če bo vreme ugodno, se bodo sko* ro vsako nedeljo vršile skakalne tekme, ki so razpisane na vseh skakalnicah, .ni ne* katerih prireditvah je tudi prijavljena med* narodna konkurenca.
Posebnost letošnjih smuških tekmovanj bodo sokolske smučarske tekme, ki ~e bodo
vršile v vseh krajih, v katerih goji sokoistvo smučarstvo. 15. februarja se bo vri1 a pri* reditev aorenjsk«. kolske župe v okolici Kranja, 1 marca pa smučarska tekma za pr* venstvo Sokola kraljevine Jugoslavije v L> oh i n ju        l) u v j usMo jstran i.
Iz športno tehničnega vidika bo n?* dvomno najbolj zanimivo tekmovanje za držav..o prvenstvo, ki se bo vršilo letos v širšem kombiniranem sestavu. Naslov smu* carskega prvaka države si pribori samo oni tekmovalce, ki bo dosegel najugodnejše število točk v tekmovanjih na 30 km. na 18 km v tekmovanju na daljavo, v muških skokih in v kombiniranem tekmovanju, to* rej v petih đri-oiplim-h. Vsa ta tekmovanja se bodo vršila kot mednarodne :i- Jitve od 29 januarja do 3. februarja ter je mogo* če, da si pribori naslov smučarskega prva* ka Jugoslavije tudi inozemec. Tak na "in tekmovanja so preizkusili lani pr« lč v Av* strji in se je zelo obnese]; pokazal je, kdo je dejansko najboljši smučar.
Prvenstvo dravske banuvine bo letos de^ Ijeno in se bo vršilo kot vztrajnostna tek* ma na 30 km, k' jo priredi Marih jrski zimski po,Uave.< na i'ohor; '. ; .arja, prvenstveno tekmovanje v skokih se bo pa vršilo 25. januarja na Bledu. Na ta način bomo imeli dva prvaka, v skokih in v tek* movanju na daljavo. Kakor lani, je lud; to^ 11. januai rezerviran za klubske pri* re ve in za samokiubska tekmovanja. Za* grebčani imajo svojo glavno prireditev 15. februarja v ►rskem kotar ju s centrom v Delnicah, katere se udeleže -ekmovalci iz vseh krajev d /ave. tudi s severne Dal* maci je. Tekme bodo v glavnem pro^a* Ljatidnega značaja
H koncu naj omenimo šc priredite! je same. Gotovo največjo agilnost so poka* zali Blejčani, ki imajo največ prireditev, dočim je čudno, da je v tem pogledu za* ostala Kranjska gora, ki je prijavila samo dve tekmovanji, od katerih misli baje eno še opustiti. Čudno, da so v Kranjski gori tako popustili, saj je ta kraj kot ustvarjen za rimski sport. Zelo agilni so tudi sport* niki v Dovju*Mojstrani, ki so zasedli več terminov. Tudi Bohinjčani kažejo stalen napredek. V vseh teh krajih pa je opažati veliko napako, da namreč niso razpisali no* benoga tečaja za začetnike, oziroma za le* toviške goste. V tem pogledu so Maribor* čani veliko podjetnejši. O božiču se bodo v vseh kočah vršili tečaji za začetnike. Ravno kraji, ki imajo vse pogoje za razvoj zimskega sporta, bi morali skrbeti za ko* likor mogoče obsežen in zanimiv športni program, ki naj privablja goste. Brez tega ni gostov in s tujsko sezono ne bo nič!
Karijera male Dolly
2STi drama, ne tragedija. Opereta. Vesela zgodba mlade deklice.
Z veseljem, naivnostjo gre skozi življenje, osvaja s svojo vedrostjo vse ovire na poti h karijeri — smeje, igraje. Menda mora imeti Človek tudi za to poseben talent — da zna živeti tako igraje, da je njegovo življenje — opereta. Rekli bi, da je treba imeti tudi talent za to, da ni filozof in pesimist — prav tako kot za to, da je.
DoUy (Dolly Haas) je modistka. Bolje: prodaja klobuke. Pa se zameri neki odjemalki s svojo prostodušnostjo, ki želi imeti »primeren okvir za svoj obraz«, ko je poskusila že skoraj vsi >okvire«.
— Vrata so najboljši okvir! pravi, ampak so jo zaradi tega vrgli skozi nje na cesto.
Fred (Oskar Karlweiss) je muzikant. Komponira tudi o tem, kar mu je najbolj pri srcu: klarinet in — Dolly. Seveda noče njegovega šlagerja niti pes povohati, on pa tudi ne obupa. Njegov tovariS je njegova desna roka, bolečina enega je tudi drugega. Skupaj stanujeta in oba vzdihujeta za njo.
Ona je brez službe, ampak se ne odloči za lizol. S Fredom sanja o gledališču, ampak ne s solznimi očmi.
življenje je opereta. Kabaret Panama. Gospod direktor in dostojanstveni kapelnik. Reklama je dandanes pol življenja in eksistenca. Tega se direktor kabareta dobro zaveda Na svetu pa ni ničesar brez sredstev — niti reklame. Direktor in kapelnik sta v zadregi za dobro osobje, za reklamo ne.
Vratar kabareta — boy — odslovi dolgo procesijo upajočih. Napihnjene dame, polizane gospodke, sanjajoče device o slavi na deskah, device, ki so že tako blizu Abrahama kot Rebeka — skratka teh ljudi, ki niso nikdar ničesar, ki vedno moledujejo in nikdar ničesar ne dosežejo, je na svetu toliko, da jih je povsod preveč.
Boy sede h klavirju v predsobi. Pobrska po tipkah in se malce napihne. Pride ravnatelj.
— Kdo je pel?
Zagrabi ubogega dečka in ga zvleče v pisarno. Deček? Ho! Dolge lase ima pod kapo in hlače so nekam preveč napete. — A — takooo! Kajpada to je naša mala Dolly. Tako je prišla najlažje pred ravnatelja.
— Pokažite kaj znate!
Pleše. Skoro tako kot božanska Jožefi na; vsaj tako se zdi ravnatelju. Seveda je takoj angažirana. Saj to je značilno za vsako odkritje »zvezde«: najprej je modistka, strašno revna, zapuščena in nesrečna, potem jo pa kar čez noč »odkrijejo«.
Njen Fred je odpotoval, tako pravi pismo, ki jo je pričakalo doma. »Pojutrišnjem se vrnem.«
Med tem časom se mnogo zgodi.
Kabaret potrebuje reklamo. Dolly mora dobiti elegantno stanovanje — »zvezda« ne sme spati v pods t resnici. Njen kavalir mora biti »velika žival«, ne le navaden Fred. Princ Schwarzenburg, vojvoda ali kar je že, ki je zdaj v Afriki na lovu na slone ali leve Ravnatelj se na te stvari izborno razume. Vse mojstrsko pripravi. Obvesti redakcije listov, da gostuje v njegovem kabaretu slavna »zvezda«. Prisopihajo poročevalci. Ampak diva nima časa, ima gosta. V predsobi je cilinder z vojvodskim monogramom. Končno še in-tervjuvajo rdivo« Dolly. Stvar je v redu.
»Slavna« Flora Fina (Dolly) nastopa drugi večer. (Ime po direktorjevi cigari.) In že je tu vojvoda Schwarzenburg, da vidi, kakšnega zlodja so mu naprtili novinarji ...
Vse srečno izpade. Kajpada, vojvoda je očaran in že povabi Dolly na večerjo. Direktor ukrene, da se večerja vrši v igralkinem stanovanju. Komponist in direktor sta strežaja, da vodita vse »ijene kretnje in besede. Ekselenca ae napije — Dolly pa se izmuzne domov — na staro stanovanje. Pred vrati jo čaka njen sosed — Fred.
— Nočno službo sem imela v salonu klobukov Panama...
Končno pa začneta čez par oni muzikanta »umiti .da nekaj ni v redu. Elegantna obleka, čevlji — odkod? Dolly noče na to odgovoriti. *
Obsodita jo na zapor. Zakleneta jo v sobo in gresta na »nočno službo'-. Najeta sta v kabaretu »Panama« za predstavo slavne Flore Fine.
Kabaret je prevzel vojvoda Schwar-zenburg — zaradi — Dollv, ki se mu je izmikala.
In sprejeli so Fredovo pesem o klarinetu in Dolly, ki jo bo pela slavna »zvezda«.
Dolly reši zapora« policaj, ki «ra je poklicala na pomoč originalen ačin — zlila mu je vodo za vrat.
Predstava krasno uspe. In seveda šele nazadnje Fred opazi svojo Dolly — Floro Fino — na odru. Plane na pozornico. Sledi obligatno, kot je pač običaj pri operetah. In konec.
KOLEDAR. Danes: Torek, 2. decembra 1990, katoličani:  Bibijana,  pravoslavni:   19. novembra, Avdija.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: La Mascotte D. Kino Matica:  Karijera male DoIly. Kino Ideal:    Plod ljubezni    (Emil Jan-nings).
Kino  Dvor: zaprto.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:   Piccoli,   Dunajska   cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg.
Iz gledališke pisarne
Drama.
Začetek  ob 20. Torek,  2.  decembra: zaprto. Sreda, 3.:  MladoVetje. C. Četrtek, 4.:   Serija  A-000001. B. Petek, 5.: zaprto.
Ljubljanska drama vprteori v sredo dne 8. t. m. Tolstega dramo Mladoletje v premljerskl zasedbi ln režiji ravnatelja Golle. Pri predstavi sodelujejo tndl ruski pevci ln zbor balalajk. Predstava se vrši za red C.
Opera.
Začetek ob 20. Torek, 2.: La Mascotte. D. Sreda, 3.: zaprto.
četrtek,   4.:   Trubadur.    Gostuje tenorist Adrijan. E. Petek, 5.: zaprto.
Opozarjamo na nocojšnjo operetne predstavo v naši operi. Vprizori se francoska opereta La Mascotte za abonente reda D.
Gostovanje opernega pevca dr. Adrija-na v naši operi. Tenorist dr. Adrijan, naš rojak, ki je pel z največjimi umetniškimi uspehi po raznih nemških odrih, predvsem po. v Pragi, gre sedaj na daljšo operno turnejo v Ameriko. Pred svojim odhodom v Ameriko pa bo gostoval v ljubljanski operi in sicer v četrtek dne 4. t m. v operi Trubadur. Opozarjamo na gostovanje slavnega rojaka tn znamenitega pevca. Predstava se vrši za abonma reda E.
Koncert virtuoza Manena
Koncerti violinskega virtuoza Manena spadajo k onim redkim muzikalnim prireditvam, ki nudijo vsakemu poslušalcu največji umetniški užitek. Manen je violinski virtuoz svetovnega slovesa z čudovito gorko igro, neverjetno perfektno tehniko, ki priveze občinstvo na sebe od prvega do zadnjega potegljaja z lokom. Njegovi koncertni programi so posebnost svoje vrste, sestavljeni so s takim razumevanjem in veščo roko, da morajo zadovoljiti najbolj razvajeno muzikalno uho kakor tudi onega poslušalca, ki mu je lepa melodija pač največji užitek. Tak redek koncert bomo imeli v Ljubljani v sredo, dne 3. decembra ob 20. uri v Unionski dvorani in na ta prvovrstni umetniški dogodek še prav posebno opozarjamo vso našo koncertno publiko. Cene niso pretirane, naivzltc temu, da so zahteve svetovnega umetnika precej visoke; cene odgovarjajo našim običajnim koncertnim cenam. Predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
SK Ilirija. Plenarna odborova seja bo danes. 2. t. m. ob 20. v kavarni »Emona«. Predsedstvo ponovno prosi sekcije, da predlože letna poročila za bližnji redni občni zbor. Nadalje naj sekcije danes obračunajo naraščajsko članarino, sicer ne bodo  mogle   dobiti absolutorija.
Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo Ljubljana IV v telovadnici šole na Prulah v petek dne 5 decembra ob 6. zvečer za deco in naraščaj — V soboto 6. decembra ob 8. zvečer pa za odrasle v sa» Ionu gostilne pri Češnovarju na Dolenjski cesti. — Darila sprejema društvena pisar* na na vojaškem strelišču 5. decembra od 4 do pol 6. zvečer in v soboto 6 decem* bra od 5. do pol 8. zvečer.
Miklavževanie Sokola na Taboru se vr« ši v petek dne 5 decembra n sice. ob pol 4. popoldne za mladino, zvečer ob 8 za odrasle s plesom Darila se bodo spreicmala v petek ves dan (vhod nasproti vojašnice Vojvoda Mišica v suterenu Ženska garde* roba, poleg Kopališča. ) 619*n
Izobražena dama.
— Pravite, da ste bili v Italiji, gospa?
— Da, bila sem.
— In ste videli tudi leva sv. Marka?
— Kako bi ga ne videla, saj sem ga celo krmiila.
Stev 274
>SLOVEN8KI NARO Dc, dne 2. decembra 1930
Stran
Dnevne vesti
— Prepreče ran je izplačil na falzafizira-ne hranilne knjižice. Uradno se razglasa: V zadnjem času se vedno pogosto dogajajo primeri falzificiranja hranilnih knjižic, bodisi da je z brisanjem, s strganjem ali s pripisom izpremenjena imovina, bodisi da so pripisana falzificirana vplačila ali pa da hoče nepošten imetnik dvigniti vloge s tuje, ukradene hranilne knjižice 6 ponarejenim vlagateljevim podpisom na odpovednem listu. Po zadnji ministrski odredbi smejo pošte v bodoče izplačevati na kratko samo zneske do 500 Din na dan na eno hranilno knjižico. Poštna hranilnica pa izdaja potrdila odslej že na vsako vplačilo nad 500 dinarjev.
— Naieeaj za zdravnike. Komisar bolniške blagajne >Merkur< je odredil, da se razpiše natečaj za 10 zdravnikov specija-listov v Beogradu.
— Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi list >Plamen<, ki izhaja v jugosloven-skem jeziku v Parizu in piše v komunističnem duhu.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrla v splošni bolnici v Ljubljani po kratki bolezni pomočnica zobozdravnika dr. Josipa Tavčarja gdč. Marija Ehrensberger, rodom Du-najčanka. Bila je marljiva, zanesljiva moč, ki jo bo šef težko pogrešal. Pogreb se bo vršil jutri ob 14 izpred mrtvašnice splošne bolnice. Bodi ji lahka naša zemlja!
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Mariboru in Sarajevu, drugod pa bolj ali manj oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 17, v Zagrebu 15, v Mariboru 13.S, v Skoplju 13, v Ljubljani 12.2, v Beogradu in Sarajevu 12 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.S mm, temperatura je znašala 3.9.
— Nesreče in pretepi. V bolnico so morali prepeljati Alojzijo P., katero je mož med prepirom tako močno udaril po glavi, da ji je nevarno poškodoval levo oko. — Služkinja Marija Meden iz Kamnika pri Preser-ju je včeraj pomagala rezati slamo. Ker ni pazila, jo je udarila vinta po ustih in po prsih. Zadobila je precej hude poškodbe in so jo morali prepeljati v bolnico. — V Blekovi vasi pri Logatcu se je včeraj zabavala večja družba fantov in mož, med njimi je bil tudi 52 letni posestnik France Muset, ki se je nedavno vrnil iz Amerike. Zaradi nekega dekleta je nastal prepir in pretep, med katerim so Musetu pretepači zlomili več reber. Museta so morali prepeljati v bolnico. — Matilda Zupančič, 24 letna šivilja iz Vrhnike, je včeraj padla pod voz drv. ki ji je zmečkal levo nogo v stopalu.
— 12 letni ženin. Kakor znano se Anglija zelo trudi odpraviti ženitve mladoletnih otrok v Indiji. Zanimivo je pa, da se rudi v Jugoslaviji med muslimani ženijo otroci. Tako se je nedavno v Debarju poročil 12 letni Džetan Ramadan s 14 letno deklico. Mladi mož živi v Beogradu, kjer pred kolodvorom čisti čevlje. Njegov zaslužek je sicer zelo skromen, pa še tega pošilja svoji ženi v Debar.
-- Vlak zagrabil pijanea. Na Zavrtnici blizu Zagreba je v nedeljo zjutraj vlak zagrabil S4 letnega delavca Marka Pok ovca. katerega so pozneje našli ob progi ^v mlaki krvi. Bil je še živ in so ga prepeljali v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Policijska komisija je ugotovila, da se je vračal Pokopec o polnoči piian domov in zašel na železniški nasip, kjer ga je zagrabila in povozila lokomotiva.
— Poštarica obsojena zaradi poneverbe. Pred sodiščem v Novem Sadu se je v soboto zagovarjala poštarica Julka Crvenjakov iz Srbobrana zaradi poneverbe 287.495 Din. Poneverba je bila odkrita v juliju in je dvignila v javnosti mnogo prahu. Pri razpravi se je obtoženka zagovarjala, da je bila v neugodnem gmotnem položaju, ker Je morala skrbeti za troje otrok. Obsojena je bila  na 4 leta prisilne delavnice.
— Boj % volkom. V neki vasi v Hercegovini je te dni volk na paši napadel 15 letnega pastirja. Fant je začel klicati na pomoč in se obupno boril z volkom. Njegove krike so čuli kmetje in mu prihiteli na pomoč. U~bili so volka, ki je bil raztrgal pastirju desno roko.
— Alojz Gnidea umrl. Včeraj je preminul v Sodražici g. Alojz Gnidca, trgovec tn gostilničar, podstarosta Sokola v Sodražici. Kdorkoli je prišel v prijazni trg ribniške doline, se je gotovo seznanil s tem vzornim možem. Bil je zlata duša. dobrega srca, predvsem pa značaj, kakršnih je med nami malo. Zapušča vdovo brez otrok, zapušča pa tudi dolgo vrsto pobratimov, ki ga ne bodo  pozabili   nikoli. Slava mu!
Vs LfttHfane
—lj Srebrna poroka.    Na idiličnem le* pem    posestvu Lndofovem na Golovcu so imeli v nedeljo   prisrčen    domač praznik. G. Fran Indof, vodja»monter pri mestni elektrarni  in njegova soproga gospa Ana roj. Pavšek, sta slavila v krogu svoje šte* vilne   družinice srbrno poroko.   Kdo ne pozna našega zavednonarodnega delavca, z vso dušo vnetega Sokola g. Indofa? Pri Sokolu Ljubljana IV so ga izvolili za pod* starosto, dobro zavedajoč so,   da   je on glavni steber novoustanovljenega društva. Znan je kot izboren strokovnjak v svojem poklicu in kot socijalno čuteč mož. sploh vsestranska dobričina,    kakršnih je malo. Gospa Ana, pa od nekdaj priznana dobra pevka, se je udejstvovala pri raznih pev* skib društvih, pa je kljub svoji veliki dru» zini — imela je 15 otrok in 9 jih še živi — delu  in skrbi,    vedno    dobro razpoložena ter rada zapoje v veseli   družbi ter tako pozabi na vse nadloge trpeče matere*žene. Številnim prijateljem in znancem splošno priljubljenih    slavijencev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: Se mnogo let v zdravju  in zadovoljstvu!
«—lj K javui produkciji državnega konzervatorija nam pišejo: Javna produkcija državnega konservatorija, ki se je vršila v nedeljo v proslavo narodnega praznika v Filharmonični dvorani, bi bila zaslužila gle-
de na spored in namen produkcije, da bi se občinstvo nekoliko bolj opozarjalo na njo, saj se občinstvo često poživlja z bombastično reklamo na razne koncerte, ki niti od daleč ne morejo doseči kvalitetnega Izvajanja, kakor ga doseže n. pr. orkester državnega konservatorija in nastopi drugih talentiranih gojencev višjih in nižjih letnikov. Če je tako opozarjanje v zvezi z izdatki, naj se pobira vsaj znižana vstopnina. Vsakdo, ki ljubi našo mladež, ki glasbo študira, bo rad plačal primerno vstopnino. Slavnostne produkcije, za katere je dopoldanski čas ob nedeljah ali praznikih prav prikladen, naj bi se začele vsa ob pol 11. uri. S tem bo omogočeno vsem udeležencem vztrajati do konca sporeda in ne bo motenj po odhajajočih, ki motiio poslušalce a najbrž tudi nastopajoče. Naslov: Javna produkcija interna vaja, je za proslavo narodnih praznikov neprimeren in moti publiko, ki od >internih vaje ne more kdove kaj pričakovati. Glede na izbran spored in njega kvalitetno izvajanje, naj bi bil naslov takim prireditvam: Slavnostni koncert ali slavnostna akademija..
—lj Cesto Za Gradom pridno posipavajo z gruščem, parni valjar pa posip sproti drobi ter gladi. Vidimo, da je mnogokrat dobro zabavljati. No, zdaj bi pa morali hvaliti — pa ne bomo, da se ne bo kdo prevzel.
—lj Postajališče avtobusov. SV Ljubljani je šest avtobusnih postajališč. Postajališče pri Figovcu. pred erlavno pošto, v Zvezdi, na Borštnikovem trgu, pri Cešnovarju imajo na kartonih označen odhod in prihod avtobusov, samo postajališče na Krekovem trgu je brez označbe smeri ter odhoda in prihoda avtobusov. V interesu občinstva je, da se ta nedostatek čim prej odpravi.
—lj Karlovški most ima na obeh koncih slab, vijugast hodnik, a tudi kameniti žleb ob hodnikih je potreben popravila.
—lj Betonska vrtna ograja je v delu pri A. Gosarjevi vili (hiša štev. 21.) na Mirju.
—lj Polaganje plinskih cevi v Aškerčevi ulici: \ potek so delavci kopali jarek v Aškerčevi ulici od Gorupove ulice oa do Emonske ceste. V jarek polagajo železne plinske cevi, iz katerih se napelje plin po ondotnih hišah in vilah.
—lj Most čez Gradaščicn v Groharjevi ulici bo v kratkem gotov. Lični železobe-tonski ograji ob obeh hodnikih že stojita. Zdaj je le še nekaj dela na plošči. V kratkem podero pod obokom lesen opaž, na kar pričao kopati znova novo strugo, ki bo dr žala ob mostu dalje ob Dobrilovi ulici.
—Ij Bukova drva, trboveljski premog in koks pri tt. »KURIVO«, Dunajska c. 33 telefon 3434 (na Balkanu)
Bogata izbira MIKLAVŽEVIH DARIL
esl malčke, in sicer lepe aluminijaste kuhinjske ^arniturice, vedrice za pesek in lopatice dobite najugodneje pri tvrdki
STANKO FLtmJAN£*C
LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35
Oglejte si izložbe!
—lj Komur ni prav, pa naj gre doli. Zadnjo soboto popoldne je bilo. ko so vstopili ljudje v Magistrov avtobus, da se odpeljejo proti št .Vidu Tik pred vbodom avtobusa je hotel neki Č., da se odpelje z avtobusom tudi vreča njegovega cementa. Iz vreče se je pokadilo, ko jo je položil v voz. Ljudje so protestirali, ali C. jih je sirovu zavrnil: >Komur ni prav, pa naj gre ioLi!« In so mnogi, kateri niso hoteli požirati cementa, res izstopili. Cement se navadno prevaža v papirnatih vrečah, v redkih tkanih vrečah bi se pa v osebnih avtobusih uikakor ne smel. To naj bi vedela tudi Magistrova uslužbenca.
—lj Nova tramvajska proga že otvorje-na. V soboto je tramvaj vozil že naravnost brez prestopanja. Drudi tir na Dunajski cesti je bil že otvor jen tako, da so se vozovi srečavali neovirano. Prej je tramvaj vozil na levi, zdaj pa vozi na desni, zato se tudi izstopanje in vstopanje vrši od desne. Ljubljana je zaradi dvojnega tramvajskega tira na Dunajski cesti mnogo bolj velemestna kot je bila.
—lj Cestno ograjo v Zvezdi, nasproti trgovine Rot je pretekli teden nekdo čez noč razdejal — morda iz veselja ali svete jeze. Porušeni so trije kameniti stebri z železnimi drogovi vred. Kamen je moral biti že popolnoma preperel. ker bi drugače ne razpadel kot gnila goba. Kakor je videti bo park Zvezde razpadel sam od sebe. ker se ga sami ne upamo dotakniti; porušen je spomenik, zvrnjene so železne ograje In zdaj so prišle na vrsto cestne ograje.
—lj Odborova seja društva npokojonega učiteljstva bo v četrtek 4. t. m. ob 4. uri pop. v Prešernovi sobi restavracije pri 5Novem  svetu«. Predsednik.
—lj Predavanje v >Pravniku«. V sredo, 3. t. m. bo predaval na sestanku društva 3Pravnika- g. univ. prof. dr. Aleksander Bilimovič: >Karl Bliicher in njegovo znanstveno delo (Komemoracija)«:. Predavanje se bo vršilo točno ob šestih popoldne na sodišču v Ljubljani, soba štev. 79 in vabi k obilni udeležbi. Odbor.
—lj Miklavžev večer pri >Tičku as gričku« se vrši ob 8. uri zvečer. Sprejemajo se darila  do  petka. 631 n
—lj Grozna motociklistična nesreča v Zgornji Šiški. V nedeljo se je pripetila v Zgornji diski grozna nesreča, o kateri je že obširnejše poročal današnji >Ponede-Ijekr. Mehanik Franc Gregorin je napravil izlet z motorjem v ljubljansko okolico tn vzel s seboj šoferja Ivana Mandlja. Okrog polnoči sta drvela na motorju proti Ljubljani, v Zgornji Šiški jima je pa pot nenadoma križal kolesar Viljem Meze.Vsi trije so padli. Gregorin je odletel z motorjem v jarek in si izbil dva zoba, Mandelj je pa v loku odletel na cesto in padel na glavo. Razbil si je lobanjo in je med prevozom v bolnico umrl. Tudi Meze je bil precej poškodovan na crlavi in no telesu. Kakor nam danes poročajo* te je njegovo stanje fm izboljšalo.
—lj dolsKa kuhinja Nj. VeL kxaJjiee Marije je morala veliko število učencev, ki so prosili za brezplačno opoldansko kosilo, radi prenapolnjenosti odkloniti. Da se pomore dijaštvu, se obračamo tem potoni na one rodbine, ki bi bile pripravljene dati siromašnim učencem brezplačni obed, s prošnjo, da to store. Informacije daje šolska poliklinika, Resi jeva cesta 10, vsak dan od pol 9. do 10. ure.
—lj Važnost apna v vrtnarstvu je naslov predavanja, ki ga priredi podružnica >Sad. in vrt društva« v Ljubljani, v sredo, 3. t. m. ob 19 % uri na univerzi, v dvorani mineraloškega instituta. Predaval bo g. višji sad. nadzornik M. Humek  Vstopnine ni.
_lj Miklavževa prireditev v drami. Za
Miklavževi prireditvi, ki bosta v nedeljo m ponedeljek ob treh popoldne v dramskem gledališču, vlada med občinstvom in v ljubljanskih trgovskih krogih veliko zanimanje. Zelo lepa in bogata darila sta poslali naknadno tvrdki Samec in Olup. Darila se sprejemajo vsak dan v dramskem gledališču. Upamo, da pri tej prireditvi ne bo manjkala nobena ljubljanska tvrdka, ker gre za obdarovanje najbednejših. Imena darovalcev bodo po prireditvi objavljena v ljubljanskih dnevnikih.
—lj Poskusen samomor. Včeraj opoldne je skočil na železnikem prelazu v Nunski ulici pod vlak brezposelni delavec France Strojari. Lokomotiva ga je pahnila v stran. Z razbito glavo in težkimi telesnimi poškodbami so ga prepeljali v bolnico. Vzrok poskusenega samomora je bila menda brezposelnost, zatrjuje pa tudi, da je imel Stro-jan več nezakonskih otrok, za katere bi moral plačevati alimente Popreje je delal v tobačni tovarni, pa je raje izstopil iz službe, da se izogne plačevanju. Ponavadi mu namreč od plače ni nič ostalo. Včeraj se Je hotel poročiti. V zadnjem hipu si je pa premislil 1 in je raje skočil pod vlak. Njegovo stanje je še vedno zelo kritično.
Iz Celja
_c  Proslava    praznika    ujedinjenja v
Celju. Tudi Celje je proslavilo praznik ujedinjenja na najsvečanejši način. Dopoldne je bila opravljena zahvalna služba božja v župni, pravoslavni In evangeljski cerkvi, kateri so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti, državnih uradov, mestne občine, Sokoli v kroju, zastopniki prosvetnih ustanov, raznih društev itd. Pred cerkvijo je bila postavljena četa 39. pešpolka s svojo novo zastavo. Tudi vse šole so proslavile praznik s skupno mašo in primerno šolsko svečanostjo. V vsem mestu skoro ni bilo poslopja, ki bi ne imelo izobešene živobarv-ne državne zastave. Zanimivo je, da doslej ob sličnih praznikih celjske cerkve še nikoli niso bile tako natrpane pri slavnostnem bogoslužju, kakor včeraj.
—c Posebno ostro pozornost je posvetila celjska policija v preteklih dneh voznikom, motociklistom, avtomobil istom in kolesarjem. Pa je bil tudi že zadnji čas. Rezultat večje pazljivosti se je pokazal v 11 prijavah zaradi prestopkov eestno-po-licijskega reda, ki so bile vložene v nedeljo in včeraj pri predstojniatvu mestne policije.
—c SkioptiČno predavanje celjskih skavtov. Drevi ob 20. bo predaval v tukajšnjem Narodnem domu pod okriljem Stega skavtov v Celju g. ravnatelj Kuna-ver (Sivi volk) iz Ljubljane o skavtizmu. Zanimivo predavanje bo spremljalo nad 100 skioptičnih slik. Prijatelji narave m moderne vesele mladostne vzgoje so vabljeni.  Vstopnine ni.
—c Nedeljski šport v Celju. V nedeljo 30. novembra popoldne sta bili odigrani na igrišču Atletikov pri Skalni kleti 2 nogometni tekmi. Najprej je bila odigrana tekma rezervnih moštev Atletih SK : SK Olimp, ki se je končala z rezultatom 2:2 (polčas 2:0). Nato je sledila glavna pokalna tekma med prvimi moštvi omenjenih klubov in so zmagali Atletiki s 4:1 (polčas 2:1).
~r-c Svetosavska zabava v Celju. Tradicionalna in obče priljubljena »Svetosavska zabava« se bo vršila v Celju v soboto dne 7. februarja 1931. Vsa nedeljska društva se že zdaj naprošajo, da na ta večer ne prirejajo kakih svojih prireditev.
Mir v nevarnosti
Švedski knezoškof Soederblom, ki je dobil letošnjo Nobiovo nagrado za zasluge za svetovni mir, je imel te dni v stockholmski katedrali pridigo, v kateri se je pečal z zanimivim vprašanjem, je-li ideja miru iluzija.
Zdaj dorašča novo pokolenje, ki ni doživelo strahotnega klanja, ko so planile vse peklenske sile na dan, je dejal Soederblom med drugim. Toda mladina je vedno in povsod barometer človeštva. Na mnogih krajih naše zemlje napoveduje ta barometer neurje in vihar. Toda mi ne smemo govoriti o zgodovini narodov in miru tako, da bi se mladina razburjala.
Ce pogledamo resnici v obraz, moramo priznati, da so izgledi na svetovni mir zelo žalostni. Mnogo se je že govorijo in pisalo o razorožitvi, državniki so se že opetovano sestali in posvetovali, storjeni so bili že sklepi, toda navzlic temu vidimo, da smo od prave razorožitve še zelo daleč. Nikoli ne smemo pozabiti na nevihto, ki se pripravlja nad malo Evropo, ki je po pravici ponosna na svoj častni in močni položaj v svetu, je pa po krivici domišljava. Zdaj namreč grozi Evropi od vzhoda svetovna revolucija, od zapada pa mladostna sila Amerike. Edina pot k miru je ozka steza, na kateri ne sme mirovati noben človek, temveč mora voditi neizprosen boj proti staremu Adamu v sebi in bližnjih.
Nedeljski lovec
— Poglej, to je že drugi zajec, ki sem ga ustrelil.
— Kje imaš pa prvega? m- Prvega sem ustrelil pred 10 leti.
%mumi bi se MU zima zakai »i        |b n|enm nepr|llk T
SIMON
Parklfi prinašajo pomlad
Ljubljana ni več bela, temveč rdeča, ker Je v znamenju peKTenščkov
Ljubljana, 2. decembra. Dandanes se več ničemur ne čudimo. Vajeni smo že, da se postavlja vse čedalje bolj na glavo. Včasih nam je prinašal Mi-kLavž mraz, da smo kar zahrepeneli po toplih parkljih, letos nam pa prinašajo parklji pomlad. Sicer bi bilo čudno, če bi ne bilo gorko, kajti v Ljubljani je te dni parkljev še več kot v Luciferjevem kraljestvu.
Torej Elija ga lomi. Posebne brihtno-sti mu sicer nismo nikdar pripisovali, zakaj nas pa zdaj tako protežira, je težko povedati.
Zdi se, da so se ženske polastile vlade vsepovsod — babje leto traja presneto dolgo. Toliko o vremenu, saj to tudi ni karsibodi. Nebeška ali nebesna politika je še mnogo važnejša od naše. čudno je le, da naše časopisje nima zanjo posebne rubrike.
Zaenkrat pa je beBeda o manjšinskih sapicah v nedeljo. Res, posebnih milosti smo deležni. Solnce nas je v nedeljo tako bežalo, kot da smo ga vredni kljub svojim neštetim grehom, ki si jih tako radi pripisujemo. Tako sladko vreme, o ti, ne-beščanska politika, človek mora pozabiti na vse bolečine na tak dan. Ljubljančani so nameravali pokazati v nedeljo vsemu svetu figo, prespati »božji dan« kot navadno. Pa so se v njih za vse lepo ln dobro dovzetih srcih oglasile ptičke. Človek res mora postati pesnik, če hoče ali noče. Zunaj je bila pomlad Zlezli so iz svojih gnezd, tako sladko jim je postalo, da bi najraje kar piskali od samega veselja; človek je kar za polovico lažji ob takem vremenu in še posebno, če je zadnji, niti žep ga ne teži.
Oh, rože vonjive in pesmi mamljive so jih izvabile na cesto Menda pa tudi parklji, ki so zasedli vse piedestale po vseh izložbah. Tej bolezni se najbrž pravi satanizem. Pa že mora biti tako — v Ljubljani ne gre niti brez parkljev. In zelo jih cenimo. Pred izložbami je bila že navsezgodaj taka gneča, kot da so razstavljene same   atrakcije   v   obliki   zapeljivih meč.
Pomlad je bila res — vsepovsod. Povsod je kipelo in brstelo. še celo Micka pred pošto se je zbudila, kar je že nekaj izrednega. Zagorelo je še v njenih solidnih prsih, začivkalo je v srcu o pesmi pomladni. Spomnila se je, da je še mlada ln da še nima moža Mimo je lezel mladi svet ves v nekakem opoju in slaju. Skr-jančki so jim vriskali v srcih. Pa je še Micki zavriskalo. . . Razodela mi je vroče srce.
— Moža mi skomandirajte, bogat'ga, starejš'ga gespuda, nič več ne bom sama! Poročila se bom, pa je kon'c!
Korajžno je bliskala z očmi okoli sebe in  nemirno presedala  na stolčku.
Trpele so pa tudi druge. Naše dame. V zimskih kožuhih so se potile, da so bile mokre kot najbrž že dolgo ne. Pa še naj kdo reče, da ženske ne znajo trpeti in da niso res prave mučenice!
Kožuhi pa niso bili edina senzacija na promenadi. Izredno pozornost so vzbujale neke luknjice v skrinjici z napisom »Samo za gospode« itd Občinstvo si je to zabavo v polni meri privoščilo, kajti dandanes je marsikaj prepovedano, ker je pregrešno. Ampak videlo pa se nI nič posebnega, naj so ljudje rinili z nosovi v luknjice ali če so škilili na vse načine, ženski spol je bil prepričan, morda je še vedno, da se vidi vsaj naga izkušnjava. Moški pa so pričakovali še mnogo več, ker naga izkušnjava ni več senzacija.
Povdariti je še treba, da se ljudje greha prav nič ne feogibljejo, naj se jim to ali ono še tako brani. V Tivoli so kar drli gledat, če so česplje že vsajene.
Tudi koncert je bil v Zvezdi. V kavarni so izvedeli za pomlad, zato so privlekli na dan nekaj miz ter jih dobro založili z ▼odo, da bi gostje ne trpeli žeje, ki se rada oglaša po sladkostih In sladkosti ni manjkalo. Godba, pomlad, solnce — ljudje so se kar topili od blaženosti. Samo na koncertih imajo Ljubljančani tako blažene obraze, da bi jih moral človek prišteti brez nadaljnega med svetnike.
V ostalem praznovanje nedelje ni bilo bistveno drugačno kot Je že v navadi. Zvečer, je bilo več kot dovolj rjovenja po cestah*, gostilne so trpele Opolnoči so ua polnili kavarne nekateri >navdihnjeni« Ju naki ter Javno manifestirali svojo srčno omiko.
Z nedeljo pa se ni končalo. Pravi praz nik je bil šele- ponedeljek   Paradni praz nik. Izostala ni seveda promenada mnoeo pa se je romalo tudi v »naravo«, četudi se nam je aomce odreklo, kar je pa bilo
deloma prav, ker drugače bi se gotovo Ljubljana vnela od vročine... Toliko stvari je bilo, ki so nas razvnemale, da ni moči povedati. «%
Res. lep praznik je bil včeraj, tem« vendar ne bo nihče ugovarjal
Nekad posebno važno. Ljubljana ni več bela. Tudi temu ni ugovarjati Vražje kraljestvo se bliža — Ljubljana je rdeča. Pa se nikarte ustrašiti! Ljubljana je rdeč« zaradi samih parkljev, ki se nam reže iz vseh izložbenih oken. Rdeča je kot še nikoli. Vrag vedi, kaj to pomeni, kaj je udarilo letos v naše trgovce — kot rečeno, satanizem nas je popolnoma okužil. Kaj bo vz tega?
SIcer poleg peklenske zalege ne manjka tudi izvoljenca — Miklavža, vendar pa je nekam preveč posveten. Včeraj je vodil po mnogih trgovinah navadne knjigovodske posle, škofovske palice pa ni zavrgel zaradi tega, kot da se je mislil z njo otepati tistih neštetih vragov. Človeku se kar čudno zdi, zakaj se zastopniki pekla ne spuste v bitko z nebeščaaiom vn da tako sporazumno služijo z njim enemu in istemu namenu. Mi ljudje nismo nikdar tako složni.
Na promenadi smo Imeli včeraj ves dan kaj lepega. Najlepše pa je bilo zrv«-čer. Bakljada, godba, vsepovsod parklji —• skratka,  pristno peklensko veselje.
Pri naših podjetnih vodilnih trgovcih pa je imel mnogo opravkov — Miklavž — kdo pa drugi. Pa tudi policaji. Cel kordon jih je bilo, ki so branili izložbe pred neznanskim navalom. Nebeščan je res senzacija za nas uboge zemljane.
— Dej no, salamensko tele, kuga me pa naskakuješ? — Je kričal gospod, na njegov hrbet je pritiskal neki radovedne*.
— Pa se umakni, bivol, vsak sme gledat'!
Gospodične pa se niso nič pritoževale, najsi so jih še tako stiskali.
Miklavževo ali peklenčkovo kraljestvo pa se je kazalo tudi drugod; na Kongresnem trgu so postavljali stojnice ob nepopisnem navdušenju mladih in tudi starih, malo je manjkalo, če je sploh, pa bi ae orosile oči In bi prišlo do vznesenih otvoritvenih govorov. Sicer pa je škandal, da ne otvarjamo Miklavževega sejma z oflcl-jelnimi ceremonijami, govori ln cilindri. Tradicije, narodni običaji vendar morajo biti ponos naroda in domovine.
Najhude je rajal parkelj na Mestnem trgu. V izložbi Krisperjeve trgovine pa sta se ves popoldan Igrala dva angelčka, kar se sliši že precej lepše. O parkljih pa je zaenkrat dovolj. 1
To m ono bi se še dalo reči o novinarskem koncertu in o mačjem še posebej, ki bo trajal najbrž še jutri. Za te stvari pa nimamo rubrike, že vemo zakaj ne.
NOGAVICI z Ž.I60M
Najboljše, najtrajnejše. zato 13 najcenejše!
Sreda, 3. decembra.
Opoldanski program odpade. 17.30: Ra* dio orkester. 18.30: \Valter Scott: Ivanhoe Silvester škerl). 19; Dr. Nikola Preobra* ženskv: Ruščina. 19.30: Prof. Silvo Kra» njec: Poglavje iz sociogeografije. 20: Pre* nos iz Prage: Koncert Češke filharmonije, dirigent Vaclav Talich.
Četrtek, 4. decembra.
12.15: Plošče slovenska glasba plesni šlagerji). 12.45: Dnevne ves a 17.30. Otro* ška ura. radio tetka. 18: Plošče. 18.30: Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19: Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. 19.30: Dr. Valter Bohinec: Geologija naše zemlje. 20: Pero Horn: Vzgoja otrok. 30.30: Koncert pev* sekga kvarteta Glasbene matice. 21: Radio orkester. 22.15: Hawai*jazz. 23: Napoved programa za naslednji dan.
«?t*» Ifc ~^**©£eitl ij0 ŽIVLJENJE IN SVET"?
Stran 4
>SI>OVENSKl NAROD«, dne 2. decembra 1930
Stev 274
o.
Vitez enega dne
Roman
— Oprostita ... khm ... da sem tako slabo mislil o vama. Mislim pa, da bosta tudi sama priznala, da je govorilo vse proti vama. Ce bi bila snoči opozorila nas, kaj se je zgodilo, bi tega mučnega nesporazuma sploh ne bilo in vsem nam bi bile prihranjene te neprijetnosti. Toda naj bo že kakorkoli, zdi .®e mi pa le, da se moram vama zahva-&i, da sem dobil sliko nazaj. Zato vaju prosim ... khm ... odpuščanja.
Se nobeno opravičevanje ni bilo izgovorjeno tako osorno in nerodno. Toda pozabiti ne smemo, da je enako težko iztisniti iz kamna kri, kakor prisiliti ljudi Walterovega kova k pravi pokori.
Lady Bellerbvjeva je to dobro ve-ttela in zato se je brž obrnila k Jeanni. rekoč:
— Zares, draga moja, neizmerno smo vama hvaležni. Vendar pa še vedno ne vem, kaj se je prav za prav zgo-iđUo in kako sta se danes vrnila k nam.
— To ni nič posebnega. — je odgovoril Peter hitro, kajti opazil je, da se pripravlja Jeanne odgovoriti. — Z gospodično Craigovo sva slučajno videla tSbbsa, ko je ukradel sliko, in tako Sva jo ubrala z mojim avtomobilom za njim. Videla sva. kako se je sestal s rlopperjem in mu izročil svoj plen. K sreči je šlo vse gladko, sliko sva jima iztrgala in tako sva jo prinesla nazaj. To je vse ali vsaj približno vse. Ce dovolite, vam povem podrobnosti pozneje. Zdaj imam namreč občutek, da sem strašno — neciviliziran.
— To vam rada verjamem, — je pripomnila lady Bellerby sočutno. — Ni mi še vse jasno, toda počakala bom, da mi poveste do konca. Priznati moram, da sta bila oba zelo pogumna. Zdaj pa morata kaj prigrizniti. Tobby, spremi, prosim, gospoda Cardinala ...
Toda ta čas se je oglasil sir VValter.
— O, ta moja glava! Na to sem bil pa čisto pozabil! Saj še ni vse pojasnjeno, Sara. Gospod Cardinal, povedati mi še niste, kako je bilo z ono drugo sliko — z Romnevjem. Zakaj je bila zavita v papir? Kolikor vem, ni bilo
nobenega povoda, da bi jo kdo snel s stene.
Peter se je zdrznil in prebledel. Napeto je razmišljal, da bi našel primeren odgovor, ki bi potolažil sira Waltera, pa mu ni prišlo nič pametnega na misel.
— Eh, pomislite, — je izpregovoril počasi, da pridobi na času, — ko sem prišel... khm ... do galerije ...
Miren, toda odločen Jeanirin glas ga je rešil iz zadrege.
—Jaz vam pojasnim to, sir VValter. Saj sem itak nameraval storiti to. Meni se namreč niste imeli za kaj zahvaljevati in tudi opravičevati bi se vam pred menoj ne bilo treba. Gosood Cardinal zasluži v polni meri vašo hvaležnost, z menoj je pa drugače ...
— Jeanne! — je vzkliknil Peter. — Molčite!
— Kar pusti jo, naj pove, prijatelj, — mu je zašepetal Tobby na uho. — Povedala mi je vse in bolje bo. če pride vse na dan.
— Terry — lord  Fairwater  — je namreč moj brat
Sir VValter je bil vidno presenečen, sicer pa ta novica ni posebno vplivala nanj.
— Zares? Tega niste omenili, ko ste ...
— Ne. ker sem imela tehten vzrok. Terry ni imel   pravice   prodati   vam j Ramneyja in bi tega tudi ne bil storil, j če bi ne bil tak ... tak, kakršen je baš : bil. Naš advokat je vam pisal in pojasnil,  kako visoko ceniva z bratom to sliko, pa je niste hoteli prodati nazaj. In tako sem prišla sama, da bi vas pregovorila. Toda iz tega, kar ste dejali včeraj v galeriji o mojem bratu — dejali ste. da je izgubljen fant. kar pa ni res — sem sklepala, da vas ne bom mogla omehčati. In tako sem sklenila vzeti sliko sama in pustiti vam za njo ček.
Sir VValter je kar ostrmel. Lady Bellerby je pa vzdihnila: Križ
božji!
— Zato sem jo snoči tudi ubrala za Gibbsom. Videla sem, kako je izrezal iz okvira sliko in mislila sem, da je naša. Hotela sem jo na vsak način dobiti in obdržati. Potem sva pa s Petrom spoznala, da slika ni prava. Ušla sem Petru, se vrnila k vam, pustila tu ono drugo sliko in ček ter vzela pravo. Kmalu je pa prišel Peter za menoj in mi vzel sliko. češ. da jo mora vrniti vam. To je vse.
100 letnica raztresenega
profesorja
Prva humoristična zgodba o raztresenem profesorju je tesla v berlinskem »VVitzbiattu«
Raztreseni profesor je ali bolje rečeno je bil priljubljena komična figura vseh humorističnih listov. Nemški vpliv, ki smo mu bili tako močno podvrženi, je oblikoval več ali manj tudi naš okus in tako se Je raztreseni profesor udomačil tudi v našem humorju., kolikor ga pač imamo, kajti Slovenci v tem pogledu nismo med najbogatejšimi narodi. Profesorja kot komični tip so namreč ustvarili Nemci. Te dni je minilo bas 100 let, odkar se je pojavila v berlinskem >"VVitzblattu« prva taka humoristična zgodba o raztresenem profesorju. Glasila se je takole:
Ko je gospod profesor nekega dne sedel za kateder in se pripravil na predavanje, je opazil, da nima očal. In spomnil se je. da je pustil očala najbrž v drugem suknjiču, ki ga je navadno nosil v šoli. Ker brez očal ni mogel citati, je prekinil predavanje in hitel domov po nJe. In res se ni motil- Očala so bila v žepu suknjiča, ki ga je navadno oblekel, kadar se je napotil v šolo. Gospod profesor jih je ves srečen vtaknil v žep prazničnega suknjiča. Tedaj mu je pa prišlo na misel, da bi
lahko oblekel ponošeni suknjič, kakor je imel navadno vedno, kadar je šel v šolo. Brž se je preoblekel in hitel ▼ predavalnico. Tam je pa zopet zaman iskal očala po žepih. Saj jih je bil pozabil v prazničnem suknjiču, kamor jih je bil vtaknil pred povratkom v šolo.
Zgodba je čitateljem zelo ugajala, ker so videli v nji opisan živ tip, ki je hodil med njimi in bil v Berlinu zelo popularen. To je bil slavni teolog profesor Augustus Neander. Mož je bil zelo učen, pa tudi zelo raztresen. O njegovi raztresenosti je krožilo mnogo humorističnih anekdot v berlinski družbi, posebno pa na univerzi, kjer je predaval In kulturni zgodovinar dr. A. Klima vidi v profesorju Neandru prav^or raztresenega profesorja iz humoresk in karikatur. Iz modernih humorističnih listov je ta tip večinoma že izginil Moderni znanstveniki že davno niso vec čudaki in pikolovci, kajti v vsakdanjem življenju so se prilagodili razmeram in drugim ljudem tako, da jih je težko ali pa sploh nemogoče ločiti od njih.
Najbogatejši Anglež umrl
Londonsko sodišče je razpravljalo te dni o zapuščini sira Davida Yulea, ki je veljal za enega najbogatejših, če ne najbogatejšega Angleža. Njegovo bogastvo je bilo pa znano samo v Indiji in še tam samo med trgovci in njegovimi prijatelji, ki so bili sami Indi. Sir David je bil Škot, rojen 1. 1858 v Edinbourgu. Kot lTletni mladenič se je preselil v Kalkuto, kjer sta bila njegova strica trgovca. Vrnil se je leta 1883 in se zglasil pri svojem stricu v Durwichu. Tam se je zagledal v sestrično, ki pa je bila stara šele 9 let Vrnil se je ponovno v Indijo in se s tem večjo vnemo lotil trgovine. Kot 42
letni mož je znova posetil Anglijo in se poročil s svojo sestrično. Odpotovala sta kmalu po poroki v Indijo.
V Azbat Manzilu blizu Kalkute si je izbral sir David za svoj sedež star grad kraljev iz Oudha in tu je živel s svojo ženo. Žena je kmalu dobila malarijo in morala se je vrniti v Anglijo. Zdravniki so ji dejali, da mora ostati v Evropi, sicer bo njeno življenje v nevarnosti. Ko je prišel mož za njo v Anglijo, mu je izjavila, da se ne vrne več v Indijo Mož je pa odgovoril, da mu je postala Indija druga domovina in da se ji za vse na svetu ne izneveri. In tako sta živela ločena, on v Indiji, ona pa v Angliji. Večkrat ji je pisal, naj pride k njemu in nekoč je res poskusila, pa se je morala takoj vrniti. Mož ji je kupil pozneje krasno vilo in
od časa do časa jo je posečal v Angliji Za gospodinjstvo ji pa ni dal niii beliča. Toda pomanjkanja ji ni bilo treba trpeti, ker je podedovala po vojem očetu nad 10 milijonov Din. Premoženje sira Davida v Indiji se ceni na 7 milijonov funtov šterlingov, pa tudi ▼ Angliji ima več milijonov.
Tragedija zaljubljene žene
V francoskem mestu Besa neon se je zaljubila 451etna žena bogatega industrijalca po 201etnem zakonskem življenju v tajnika premogovne družbe Merla in se mu doslovno vrgla v naročje. Dve leti sta uživala sladkosti ljubezni, ne da bi mož kaj vedel. Končno mu je žena sama povedala, koliko je bila ura in ga zapustila. Pobrala jo šila in kopita in se vrnila k svojim staršem. Toda pri starših ni dolgo vzdržala- Njen ljubček se je ta čas preselil v Boulogne, kamor je prišla tudi ona in izjavila, da se preseli kar k njemu. Ljubček ni ugovarjal, pač jo je pa opozoril, da mu vodi gospodinjstvo sestrična, s katero ga vežejo stare vezi. Pripravljen bi bil odsloviti jo, toda to ne gre tako hitro. Morala bi se torej sprijazniti s tem, da bi živeli vsi trije skupaj.
Zaljubljena žena se je s tem res sprijaznila v nadi, da bo njen ljubček v doglednem času prekinil prejšnje razmerje. Toda fant tega ni storil, kakor se je prepričala čez poldrugi mesec, ko ga je zalotila v sestričinem naročja. To si je vzela tako k srcu, da je hitela v mesto, kupila revolver in ga skrila pod vzglavje Ponoči je p« svojega Ijubčka v spanju ustrelila. V sosedni sobi je spala njegova sestrična, ki se je prebudila in prihitela v spalnico. Ljubosumna žena je ustrelila tudi njo. Potem se je oblekla in planila na ulico. Vso noč je tavala v hudem nalivu po mestu, zjutraj je pa odšla na policijo in povedala, kaj je storila. Zagovarjati se bo morala seveda pred poroto.
Med prijatelji.
— Tega večnega potikanja po gostilnah sem že sit. Oženim se, da bom imel mrr.
— Nikar, jaz se hočem ločiti, ker me žena ne pusti v gostilno.
Umrla je po kratki bolezni dne 1. t. m. v tukajšnji splošni bolnici moja večletna zvesta pomočnica gospodična
Marija Ehrensberger
Pogreb se bo vršil v sredo, dne 3. decembra 1930, ob 2. uri popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 1. decembra 1930.
Dr. Josip Tavčar.
Občina  Ljubljana  Mee*ni  DORTebni savoa
Premog, drva, koks
orodaja Vinko Podobnik. Trza ška cesta št 16. telefon 33-13.
Želodčno tinkturo
preizkušeno, proti zaprtju io drn-1 gim težkočam želodca priporoča j dr G Piccot: lekarnar v Ljub-i   liani. 58'T
Res* a vrači a .Pod Skalco'
• ? trg štev. 11
toči pristna vina: Dolenjsko belo      10 D Dalmatinsko belo 12 D i>almatinsko črno   12 I>
Ha loško belo 16 D Burgundec beli 20 D Muškat silvanec 24 f> Cviček, Gad. peč 16 D Dol. portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno spreje naio na izborno doma čo hrano
Ure JVNGHAN§
so redno najboljše!
Medosezna po kakovosti.
PRI SVOJIH BOŽIČNIH NAKUPIH ZAHTEVAJTE, PROSIM SAMO
ure % znamko ,92Kvezda'-.
#
URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH.
> mM al i o£f
Vsaka beseda S© par. Plača me lahko tuđi Za odgovor znamko t — Na vprašanja brem ——» ndaovariamo   -  Najmanjši otfEo* WHm
Ivan Magdič, krojač
Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822
Hišo
v Ljubljani ali Spodnji diski kupim takoj. Javiti opis stavbe in ceno. — Ponudbe pod »Resni kupec 2966« na upravo Slov. Naroda 2966
Lepe močne konje
na giigalnicah izdeluje in prodaja Slavić Franc, tapetništvo, Rimska cesta 5 — Žab-jak 14. 2955
Miklavža
pripeljejo skavti na dom. Odškodnina 10 I>in. Prijave na Zor, Ljubljana, Dunajska 47.
2965
MESTO EVKASANTA,
skladiščnika, kletarja ali kaj primernega išče intel. mlad, zdrav gospod, kavcije zmožen; 1 mesec brezplačno. Srednješolec, praksa največ z gospodarskimi pridelki, vešč slovenščine, srbohrvatskega in nemškega jezika. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo >SL Naroda« pod > Energičen 2865«.
Modna trgovina
na prometnem kraju Ljubljane, moderno novo opremljena, radi bolezni ugodno naprodaj. Najemnina nizka. Ponudbe pod >Sijajno« na upravo Slovenskega Naroda. 2956
M fin
na stalni vodi, zidan in z opeko krit, v bližini 2 trgov, ob glavni cesti, vsa ostala poslopja: hlev, svinjak in klet v novo zidane m stanju ter z opeko krito, pripadajočo zemljo (njive, travnike, vinograd) 8 oralov bukove hoste, vse arondiirtjio, radi bolezni prodam za 120.000 Din. Ponudbe na naslov: Franko Moreše, tajnik,  Podsreda. 2959
L Mikuš
UUBUANA Mestn trg '5
priporoča svojo zaloge dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo -: točno in solidno, s-
VDOVEC
z dobro vpeljanim obrtom želi znanstva v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, staro do 45 let, katera poseduje nekaj gotovine. Le resne ponudbe s sliko in polnim naslovom na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobrosrčen 2946«. — Diskretnost zajamčena. Na anonimne dopise brez slike se ne ozira.
Kuharico
staro 25—30 let, zdravo, vajeno samostojnega gospodinjstva, pranja, likanja m vseh hišnih del, pošteno in pridno sprejmem takoj. Ponudijo naj se s sliko *n zahtevo plače samo one, ki imajo voljo do vsakega dela in do stalne službe na naslov: M. Lapuh, trgovina, Dobova. Navesti je tudi dosedanje službovanje.
2960
ENODRUŽINSKO VILO
prodam. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2864
(podgane.
Kakor trdijo oradu« atatlatike, potre BO podgan sli 600 mm ravno toliko kako* trtjo aoW vpretni koaJL, vrb t««* pa pranaA»jo klico boJeanl v VaAe »ta a o Tanje. »Podganja aarU r&attontod-Masoenrertilrer), »a tiral ec » iwB<nt vCOttoM * treh oran vae podgane In atiU s t a 1 e g o ▼rad, pri tem pa je neškodljiva sa
Hvali. »78 mrtvih podgan
Ljad*   in doma«« našel. poiljtU Bi I« 15
do« aa 8 »oaede«, piae G. valanonaataih. 100 % ka-afcvo. sle ar vrnemo denar. Cena 12 Din. 8 do*« 84 Din.
Dr. Nle. Kemtnv, Koiiee A, poitnl predal 12/P t,
it
Miklavža
JRcfftUNA' P. & L IMnjana. Kartonska cesta 4.
K Ljubljanskem grada!
|| Emil Dobni LioMiaoa
lov« nliea. Iter. ». poleg »lavne poste.
povodom bližajočega se Mi« klavža in božičnih praznikov priporoča svojo vse« stransko bogato založeno trgovino
galanterije, igrač
ter predmetov za darila, sreoolove m spomine. Pri* inano najokusnejše sohe (kipi), vaze, slike in drug) predmeti za ozaljšanje do. domov.
—    Zmerne cene! — Solidno blago!
NAZNANILO!
Konfekcijska trgovina
DRAGO GORUP & Co.
ki je obratovala do sedaj v Izubijani
na Miklošičevi cesti št. 14. II. nadstr.
vljudno naznanja, da se je preselila
v sosedno hišo Delniške tiskarne it. d.
(preje tiskarna   Kleinmavr & Ram h erg?)
na Miklošičevi cesti v I. nadstropje
ter se svojim cen j. trgovskim prijateljem vdano priporoča