iZLitnflk. t \*m.*m*m*- ■* m Bih*. ^ ——~ - • *^—^^———^——i^—^——^*^~^ ^ . u——m^^m^——f^^**—■—^**7—^^* ^ _. m^^mt9^m tatar att s Prostor 1 m/at X 54 m/« za aavadne la male oglase 40 vla, za n/adne iasglase 60 vin, za poslano ia rattame 1 K. __ Pri nanaObu. nad 10 obfav popa*. Vprašanjem glede inseratov naj se prfloii znamka a odgovor. 8p**WMUtwo „Slor. Xaro4ft" ta Hire!« Tiskana" KaaflOTm mlica ftt 5, ifHUsM. - Tttofoa ftt. tt, ^fla^i^BBAl aaa^BBVMflaaV ^aaaaaaaal W A^^p^M^sa^B^ ^M iaaaa^ ^^j^^M a ^■> fl^A^AA^a^B^UI si ^bT Ab^b^b^b^b^bVb^Hb^^b^b^ fJ cekdetno napcej plačan . K «4r— oalolebu...... K 95 — poDetao....... m 41-— potletao....... „ 50-— 3 mwVao...... „ 21*— 3 irsafiio...... „ 26*— I 7"— o«_ Novi nančsUd naj pošljejo v prvIS naiočnino vredno BJ^p* po nakaznict Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne moremo oziratL TtUtoa star. S4. B#ptS# SPTSlSMMI te ptApISSJM lal SftSSJSflBB* IVBBB^ffVSjSaV Posamesna itevilka veli« 40 vinari«* Beseda slovenskega uradnika v Jugoslaviji. (Nagovor z. poverjenika za iinance ob zapriseženju uradništva). Gospodje! Dovolite mi, da porabim prvo priliko, ko Vas imam zrane kros sebe, da Vas prav iskreno pozdravim. Prihajam k Vam kot rojak, ki mu je po 20Ietnem službovanju v tujini sele preobrat odprl pot tje. kamor ?ra je srce vedno vleklo — domov! Pozdravljam Vas in zagotavljam Vas, da prihajam z najboljširrti stvarnimi in oseb-nimi nameni, z namenom, olajšati Vam Vaše težko delo. Škodovati nikomu r, koristiti vsakomur po svojih močeh. Kdor me sodi drugače, me sodi krivo, največje zadosčenje mi bo, ako ga bom inogel s svoiimi čini prepričati, da se le motil. O resnosti akta, ki smo £a ravno izvršili, ni da bi izgtibljal mnogo besed. »Beseda dana, vez velja.« — V ravno minulih letih smo doživeli več kot en izgled, kako so razumeli te besede našega pesnika tišti, ki nio bili najslab-ši izmed nas. Izpolnili so dano besedo v naitrasdčneišem konsliktu. ki si go moremo misliti — proti bratu! in ii s svojo srčno krvio plaćali skrajni tribnt. Tega tragičnega konflikta Vam prisega, ki ste jo ravno Doložili v moje roke, ne nalaga. Prisegti ste zvestobo svojemu vladarju in ž njim Prevzvi-šeni dinastii, ki simbolizira za nas moč, katera nas je resila več kot štiriletne moralične torture, ki smo v njej živeli, tisto moč.ki nas je osvobodila od tujega larma, moč, kateri se mi imamo zahvaliti, da se naša lepa domača beseda prosta glasi po prosti zemlji. Nai Vas ne moti. da bo. kakor vse kaže, solnčni kos te zemlje za enkrat samo zamenjal tujega gospodari?. Nai Vas to ne nioti! Mi poedinci pridemo in gremo, nasc življenje je epizoda, narod ?e vc-č e n • če le hoče. Legendaricen heroi-zem Vaših bratov onkraj Save, naj Vas v tem rx>trdi! Poleg zvestobe vladarju ste pri-segli, da bote vestno izpolnjevali do!ž-nosti svoje službe. Državna služba ni samo regulacija privatnih.uiteresov med delodajalcem in deloiemalcem, marvec dobiva svojo visio sankcijo v tem, da služimo javnim interesom. To odlikuje našo službo od drugih, nalaga nam pa tuđi voljo in zmožnost samozatajbe in žrtve do skrainega Lepo znamenje za slovensko urad-ništvo je. da je do seđaj razumelo svojo naloffo tak<*>. Prepričan sem, da bo tako ostalo tuđi naprej kljubu nepovoljnim razme-ram materiiamega položaja in kljubu temu, da se morebiti ne izpolnijo vse Vaše žeLie in zahteve. Ne morem si kaj, da ne bi se v tej zvezi dotaknil pogovora z načelnikom fmančnesra ministr-stva gospođom Protičem, ki se je te dni mudu v Ljubljani. Razložil sem mu vnoviČ naS položaj in gospod je vse tuđi popolnoma razumel. Pristavil pa je: >Te?ko Ie, gotovo — ali kaj vse to! Mi smo žrtvovali vse. ko nas klicala ura.« V bistvu državne službe ie tuđi, da se vedno da ocrtati le nekak minimum naše dolžnosti Sam vem, da čitanje ak-tov m brskanje po registrih ni vedno ravno zabava. Spominjam se tuđi sam se časov, ko Je bilo osem sele ob polu-devetih in dve že ob poludveh. in vse to brez škode Ta doba je zaenkrat. kakor sami sprevidite, za nami. sedaj !e treba da koncentriramo in napnemo vse svoje moči, in jaz ne morem biti nikdar dovolj hvaležen tištim gospođom izmed Vas, ki Vam s svojo neumoraostjo da-Jejo sijajen tegled, kako ie vršiti dolž-nost ..... Da bi kdo izmed Vas zloiml ah pro-dal pravico. Je izključeno. Laskal sem si tuđi in se laskam danes, da bo slovensko pleme uresničilo nov kulturni ideal, ideal absdutne narodnostne m socijalne pravice. Naša finančna služba ima pa to lastnost. da ne uživa P°jebnih simpttij, kar Je čisto naravno. Bflo Je povsodi in vsikdar tako. En razlog pa je bilo gotovo đejstvo. da ljudstvo ni plačevalo davkov in davščin sebi. mar-več tuicu in sovražmko. Ta razlog Je sedaj odpadd Žrvell p^ so liudie pre-dolgo pod njegovim vt>livom, da bi se ga mahoma otresli in Vaša prva ali tad! najtežja dolžnost je oosrlobiti v ljudstvu čut 4a ie davčna dolžnost ravno tato đržavljanska dolžnost kakor vsaka dro* ga, Pozabiti le ne smete, đa na nrinah avstrijske ne more čez noć zrastl n. pr. angjf«r^ davčna morala. Tocaj oo p#- ineti in po pravici! Ne prezrite, da ie davčno pravo le neka demarkacijska crta med individuelnimi in celokupnimi interesi. To velja zlasti o določbah o pestopanju. Ce raorete biti pravični brez njih. storite to. Slednjič še par osebnih in skoro bi ickel intimnih opazk. Nad predstojuiki se ie vedno zabavljalo, od kar uradi obstoje, in tuđi opravljali smo vcasih drus: drugega. Je to takorekoč v psihologiji naše službe, in nisem tako naiven. da bi si domišljah da bi to mogel spre-ineniti. Tud: ne morem nikomur kratiti pravice, da se zateče v iavnost, če misli, da je to potrebno. Kjubu temu Vas smem prositi- držite mi dobro to-varšijo! čc misli kdo. da se mu godi krivica naj oride k meni in mi lojalno pove; če le mogoče, se mu ugodilo. Olcjte torei, da se naše ne vedno naj-čisteise perilo opere najpred Dri nas na Polianah. in bodite mi vedno dobri tovarili! V tetn imenu Vas še enkrat naj-srčneiše rozdravliam, da zakličeie z menoj: »Siava našemu presvit-lemu vladarju! Slava!« Svarilo. 2e đaij Časa poskušajo razni interesenti, ki so sovražni ino-zemci ali njih slamnati možje, odpro-dajati pod vsemozninii krinkami svoje premoženje. ki se nahaja v našem pod-rocju, našim državljanom- Pri tem se mnogokrat zavajajo dobri narodni ljućje, da ku.pijo ćela ruja imetja ali deleže in s tem omogočijo tuicem, da denar odnesojo v tujino- Po nacrtu mirovne pogodbe, ki je sprejet od aliira-nih držav in njihovih zaveznie. je pridržano vsem vladam teh velemoči in držav, da zadrže in likvidirao v?e imetje. pravice in interese, ki so jih po-setlovali na njim odstopljenem ozetnliu nemško-avstriifki (madžarski) državljani 1. novembra 1918- Iz tega jesno Flodi, da transekclje po tem drrumu nišo za državo obvezne« Lahko se zi?o-di, da pridejo kupci v silne neprilike in bodo morali plaćano kupnino zahte-vati od prodaj a lcev nazaj- Svari se to-rej vsakdo, da nakupuje premoženje tujcev izven rednega likvidacijskesra po>topanja, ki bo uvedeno- To velja zlasti tuđi za nnkup delnic, prioritet od sovražnih tuirev. Istočasno pe svari pred vsako prenasrlieno prodnjo naših imetij v sovrnžnem inozemstvu, kajti po nacrtu mirovne pogodbe z Nemško Avsrrijo in Madžarsko bode tuđi to vprašanje uredila v prid nnšim držav-Ijanora- V Ljubljani, dne 24- maja 1919. Predsedstvo rleželne vlade" za Sloveni-jo- Dr- Žerjav m- p. Ha!e vodne sile. Spisal dr- tehn- Milan V i d xn a r* V seđanjih prvih dneh nn.^cga sa-mostojnega narodnega življenja moramo misliti ne srmo na vsnkdanje velike skrbi, ki priMskaio z vseh strani na nas, ampak tuđi na prirodnost. Urediti ei moramo svoje gospodarstvo tako, da nam bo ne snmo mocoče živeti. temve? tako, da nam ostane up, da gremo v boljše čaše. V tem oziru so u^odopolni naši prvi koraki in usodepolna bo ure-ditev naše hiše za dolgo let- Cisto jasno je, da je za našo pri-hođnost, za na^ naprede^c najvefjega pomena naše vsakdanje delo, delo za vsakđanji kruh* Brez dela ni jela, brez dela si ne borno preskrbeli udobne pri-hodnjosti- Po relikanskem razdejanju zadnjih pet let ostane nam, kakor skoro celemu svetu edina deviza: delo- ćloveške potrebe so zahtevale že pred vojno veliko več mehaničnega dela, kakor ga morejo dovršiti roke <^loveka* Cimbolj napreduje civilizacija, tem večja nastane potreba mehaničnega dela, tembolj stopi v ozadje človeski delaveo Umetno delo, delo stroja mora vedno v većjem merihi priskočiti na-rodnema gospodarstvu na pomoč- Industrija, ki ni niS dražega, kot organizacija koncentriranoga in potenciranoga mehaničnega dela mora vsakenm narodu postati najvaSnejsi faktor gospodarstva- Nabavno j©, da država, da narodno gospodarstvo hroi virov aoiMti sa mehanieno delo ne more živeti- če postane zmožnost za delo, ali kakor pravi inženjer, energija cloveka premajhna za potrebo naroda, potem postane energija narave prvi zaklad države, jedini vir blagostanja naroda- Glavna vira energije nara\Te sta premog in voda- Crno in belo oglje jih imenuje veda. Premog ima v sebi nako-pičeno dobro shranjeno solncno toplo-to, energijo solnea iz pradavnih dob. Energija vode je pravzaprav tuđi šolnena enererija- Solnce je dvignilo vodo iz mori a na planine, raz katerih nam tečejo neprestano delazmožne reke in potoki- Dejstvo, da premog in voda vsebu-jeta oba solnčno energijo, nas nehote vodi k primeru. ki je za pravilno vredi-tev narodnepra gospodarstva največjega pomena- Ako uvidimo, da vsebuje pre-mosr prihranjeno, voda pa vsakdanjo solncno enersrijo, potem moramo tuđi uvifleti, da je za vsakdanio uporabo v prvi vrsti določena vodna energija, va. izvanredne s'učflje pa energija pre-moga- Razvoj industrije nam kaže po ci-viliziranem svetu popolnoma nepravilno izrabo naravne energije- Najprej je industrija vsepovsod delala s parnimi stroii- Še dandanes mora premog delati veliko bolj, kakor voda-'To dejstvo nas Pri ureditvi las^nepra gospodarstva ne ?TT»e motiti. to dejetro pa je važno dovolj. da mu posvetimo svojo pozornost« Velikanska >rhr!ustrija Angli.ie in NTemčije živi od preinogokopov- Vzrok leri na dlani- ^njsrlija in Nemcija nima-te vodnih sil- V znđregi morate izrab-Ijati prihrr(nfer^o cnergilo n?rnve, prisiljeni sta. s skrbio gledati v bođornost, Tvi brez dvoma prin??e v doglednem ca-su lTrrranie tuđi njih naravne energije. ZiprTinimp dr:T:ave Severne Amerike delaio tndi po večini s premogom. Amerika j'e jp.ko bc~ata premogokopov. lm kor st a- bog* ti tuđi Anglijr in >?em-^•i;.i- y.iih indu^friia ima bujno seda-rtiost, prihorlnost pa jim postaja čim-dflijo bolj temna in mrka- Naravno je. da države, ki imajo velfko premota, pof=ku«ajo izrabiti to. k.?r imnjo- >7nravno je vsled tega, đa se je v stro ini tehniki najprej razvil parni stroj* Ravno one države, v kaferih je napredek najprej spravil do veljave stro^nega inženierja, ravno te države so imple slučajno premogokope- Da je v rojnici narodno .Tosnodarstvo tuđi na temelju vodne energiie mogoče, nam k^že naša so.-eda Italija- Italija ima tik ob svoii severni meii ćelo vrsto veli-krir-7;ih vodnih sil- Te vodne sile je fVž-Ta v zadniih dosetlerjih izrabila-PoV'Tiila je ?*?, rel severni del svoje noVrniin© v^lik.^n^ko električno omrež-'te in s tem pobila temelj industriji. T"?»frra je v Spverni Italiji v resnicl 7Tac!a z neverjptno ltitrostjo iz tal- Tta-Vija ?e je gospodarsko ukrepila le s po-no'"-!o svojih vodnih ?il- Železnice svoje io ^rotvorila na električni obrat, raz-svetljavo velikih mest si je za^igrurala. tavprnam je pridobila potrebno obratno Hot v-e to brez nremoga. ka*erega ni v doželi. k-terena bi dru^ače morala za drag denar krpiti v inozemstvu, za ka-terega bi fb morala zasužnjiti bogatim zahodpim deželam- Naša Jugoslavija ima tuđi tik on svoji severni meji velikanske vire vodne energije. Drava Ima v svojem teku po Koroški in po Štajerski ćelo vrsto stopenj, ki so izrabne za velike vodne naprave. Vec kot 20a000 konjskih sil dere neizčrpanih z valovi naprej- To je naše bogastvo. naša prihodnost- To je vir energije za naše železnice, za raz-svetlj&vo naSih mest, za industrijo, ka-tero si moramo organizirati- Te vodne sile ne smemo pustiti neizrabljene, dru-gace bodo prekmalu postale preelabot-ne naše roke za delo, drngafo borno prav po nepotrebnom isčrp&li premogo-kope- Ćela vrsta vodnih naprav mora v kratkem ^asn, v teka neka] let zraetf ob na§i Dravi- Velikansko električno omrefie moramo potegniti ees ćelo Slo-venijo in cez velik del Hrvatske- V to omrefie moramo vplesti tuđi manjše vodne sile, U wmm stoje m raspolago ob Savi, Kolpi in Uni- Ravnotako kakor Severna Italija mora tuđi Severna Jugoslavija postati industrijski del naše države- Kakor gotovo je. da je izraba naših vodnih sil sele naloga, ki je postavljena našemu narodnemu gospodarstvu, tako gotovo je, da moramo biti pri iz-vrševanju te naloge zelo, zelo previdni-Vodnih sil ne smemo izrabljati za vsako ceno- Paziti moramo na to, da nam tujci ne pomagajo preveč. Paziti moramo na to. da ostanemo ne le gospodarii svoje zemlje, temveč tuđi gospodarj^ svojega naravnega bogastva- Zraven^ tehničnega problema izrabe naših vodnih sil obstoji tuđi gospodarski problem izrabe vodnih sil. Tehnični problem je enostaven- Moderna strojna tehnika je z lahkoto kos vsem zahtevam. ki se morejo pokazati o priliki zgradb vodnih naprav rudi največjega obsega- Moderna elektrotehnika nima nikakih težav, Če se gre za prevajanje električne energije na raz-dalje. ki pridejo tu v poš'ev- Že dolgo ni daljnovod za 200 ali 300 km nikak problem več- Prenosna napetost 110 000 voitov, ki bo pri nas potrebna, ni nič ncmogoč-^£- Pravih tehnicnih tezav pri nas ne bo- Gospodr.rski problem izrabljanja naših vodnih sil je resnejši- S tein problemom ?i bo dovolil pisec teh vrstic pečati še v posebnem članku- V dolžnost si šteje, da kot strokovnjak čuva nad narodnim bogastvom in da opozori ■javnoF!* n» npv«rno«*t. ki nem preti- Politične vesti. Več dostojnosti in pozitivnexa dela! Slavno uredništvo! Dovolite mi, da v ; Vašem cenj. listu prav odločno protestiram proti nedostojnemu, malenkost-nemu in skorai da denuncijantskemu tonu, katerega se poslužuje zadnji čas skoraj vse naše časopisje v »boju« proti nemškutariji in pravim, pri nas naseljenim Nemcem. Gotovo je, da so ti-le naši sedanji sodržavljani svoj čas proti I nam na isti in še mnosro srii način jrre-1 šili. Ali gotovo je pa tuđi, da jim ta politična metoda ni prinesla nobenega do-bička, temveč le zaničevanje vsakesra kulturnega človeka doma, še bolj pa na tuiem! Ne zagazimo v isto napako, , ne ustvarjajmo nepotrebnega politič-1 nega mučenišrva! Istina, treba je našim Nemcem energično povedati, da so sedaj pod drugim režimom ter da sedaj irnajo te in te dolžnosti proti naši državi. Ali posameznike napadati in blatiti, ni dostojno in nas ie tuđi ne-vredno! Ako misli kdo, da ima proti tej ali oni osebi kak upravičen sum ali pritožbo, naj to javi pristojni oblasti z navedbo prič in deistev: prepričan sem, da se mu bo ustreglo. Nepodpisani napadi na posamezne osebe v časopislu, bojda v državnem interesu, v resnici pa največkrat v interesu osebnega so-vrašt\Ta, so ogabni in nedostojni. Isto velja rudi glede domače politike! Ce je že tako bevskanje potrebno, naj ga v božjem imenu kultivirajo lokalni Ii-: stici, ker za tako pisarijo ni treba niti ; posebnega truda, niti posebnega znanja, naši dnevniki pa naj take dopise dosledno zavračajo. »Izčistili« ne bode-mo pri nas z osebnostmi po časopisih, ; temveč z doslednim postopanjem pri vseh uradih in zastopstvih. Če je tu in , tam znabiti sila potrebna, naj se je že ! rabi. toda brez obešanja vsakega ta-f keea dogodka na veliki zvon! Bolj pa, * kakor včasi že malenkostno pregan-j janje resnicnih in dozdevnih nemšku-tar, ie treba pri nas pozitivnega dela v urađih in vseh zastopih. Povsod treba popraviti večletnih vojnih škod, povsod pa je treba tuđi misliti na bodoč-nost! V naših nemških mestnih in trš-kih občinah ne bodo ostali vedno ge-rentje, temveč bodo prišle tuđi vo-litvc In če takrat ne bodemo mogli dokazati svojega dela, svoje boljše, vest-nejše uprave, bodemo Še v enem in drogem mestu ostali v manjšini! Ne zabavljanje, resno in odločno delo nam bode pridobilo ugled in bode narodu kakor državi v čast in korist. Janko LtSničar. !>*■■■& Poročilo, ki smo ie objavili v svoji posebni izdaji od petka, ie v nedeljo objavil tuđi Ljubljanski dopisni urad iz svojega vira. Naša vest ie torei točna. Uradna izjava, da naše meie ie nišo dolo^cne, se ne tiče vse* bine naše vesti, marvec ie namenjena vsem onim, ki še sedaj ne znajo Čitati časopisov. Naše poročilo, ki ie doslovno potrj eno s poročilom LDU poroČa o konferencah naše delegacije in o kom-promisnem predlosu, ki je na vidiku. Razume se samo po sebi, da razprav* po tem kompromisnem predlogu še ne pomeni, da je predlog že spreiet in da je odločitev padla. Vidi se pa smer, v kateri se razvija naša stvar na konfe-renci. Opaža se, da je vest objavil Dopisni urad Jugoslovanskega odbora. Zato je ta vest vzbudila pri vseh stran-kah, pri celem narodu mučno pozornost in ogorčenje. Mi ne sprejemamo nobenega kompromisa več in vztraja-mo pri svojih zahtevah. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovence«. Dar američkih Slovencev stari domovini- >Sloga< vNewyorku poročt^ da je podružnica >Zveze jugoslav« žena in đekletc v Ghicagu nabrala dolar-jev 170.000 in nakupila za tlsoč slovenskih sirot v starem kraju potrebnih oblek* >Jugoslav Relief« je eprejemal zaboje do 15- aprila* Takrat je bila ravno priložnost, da se fe blago poslalo w Jugoslavijo- >AmeriŠka Domovin^c .w. Clevelandu poroča, đa je odŠlo iz Cte-velanda najmanj 100.000 funtov blaga in iz ćele Amerike kakiti 3 do 4 milijo* ne funtov- Nad milijon dolarjev vf«d-nosti so poslali amerUki . Slovenci ▼ staro domovino« Duhorniki vseb vet&tBDOvmdL LĐff Split 24. maja. (DDU) KatoliSka te pravoslavna duhovščina cetinske krajine, zbrana v Điteliču pri Sinju, je sprejela resolucijo, ki jo je podpkalo osemnajst duhovnikov, med njimi p«t pravoslavnih. Najvažnejše točke te izjave so: 1.) Ne poznamo razlike med imeni »srbski« in »hrvatsk!« ter nam ie orav, ali nas nazivalo Srb! ali HrvafL ker so nam politični cilji istL 2.) Imamo med narodom istr poklič, t. J. vrgo-jo ljudst\'a po evangeljskih nacelih m smatramo zato za svojo dolžnost da: premaRamo vse oy5re In pripravljamo pot v vzajemni Ijubezni in strpnosti med duhovščino in med vernfld. 3.) Prepričani smo. da bi bil kulturni bof v našem narodu, ki mu je treba vzgolč miru, škodljiv in posuben. — Povodom te izjave prinaša današnja »Nova Doba« uvodnik, ki pozdravlja omenieril nastop duhovnikov. — Naseljevanje ▼ Beogradu. Mew stna uprava beosrradska je izdala naredbo, da se ne srne do nadaljne odr« be nihče vec naseliti v Beogradu, c kler ne dobi uradnega odobrenja. dalie govori naredba, da moraJo v«1i pomanjkanja st^novanj vsl oni, kal prebivajo sedaj* v Beogradu in kal so se v Beosrrad preselili po avgusftt 1915 leta, takoj prosit! za dovoljenje nadalinecra bivanja. Vsi tuji podanW sovražnih držav, pa moraio zamjstift Beograd in se izseliti v teku 10 dni uto; ob.iavi te naredbe. Kr^ilci te naredbe, bodo kaznovani po § 326 kaz. zafc. z? 1—20 dnevnim zaporom ali denarner kr^nijo od 10—150 dinarjev in izgnani od jonskim potom. Vse drugo Je razvidno iz naredbe, nabite na mestnf deski. Te^aj za analfabet© v Zagrebu* >ABC< društvo jugoslovanskih vieu6i^J liščnikov v Zagrebu otvori 24. f- m« nš obrtni soli na Wilsonovem trgu bre*-plačni tečaj za analfabete* Sodi se, da }• v Zagrebu okoli 15-000 analfabetov- — Iz Savinskih Alp nam pišejor Dot>is, ki jra ie priobčil »Slovenski NaX rode začetkoma maja iz naših krajev;1 je zadel v živo. Prizadete osebe, ki sa morda bolj iz nevednosti, kakor iz zlolv nosti in iz notranjesra prepričanja nar1, Kibljeio na nemško stran, stikajo sedrf po dopisniku, da bi ohladile jezo nad njim. A ne xre za dopisnika, nego za.' stvar. Avstrija je propadla. nemškegl. gospodarstva je pri nas konec, zato 110 preostaia sedai tuđi tištim, ki so gojfl! simpatije do Nemcev, ničesar drugega, kakor da se spokore. obžaluiejo svoje Krene in postanejo iz Savlov Pavli. Pokažite, da ste dobri, zavedni Slovenci in Jujaroslovani. pa borno zopet dobri prijatelji. ' Gadia zalefea. Iz Cmureka smo dobili to-le poročilo: Dne 21. t m, ponoSt se je posrećilo orožnllcom iz Oornjeg* Cmureka izslediti veleJ^a^tojHg&l Stran X JBUOVEMKI FIABOP- štm ft. «>}• lf 1». 123. Her. £acijo\ II Je dofavorno z nemškhnl tol* puni na levem bresii Mure, namera-vala na dao« znamenje, zahrbtno napasti naše, ob demarkacijski Crti nahaia-toče se čete. Isto noč je bilo namreč v župniji Marije Snežne po orožništvn aretiranih 27 oseb. katerih je vsaka po* sedovala najmanj po eno voJaSko puško - rBpeitirto> bodala, večje števflo nabojev, ter so imeli pripravljenih do '140 nabofev, ter ćelo ročne granate. Spretnemtt, ter vseskozi posrečenemu spoizvedovsaniu iit zasliSevanju posamni-kov se Je posrećilo, vse aretirance prt-*vesti do priznanja, da so bili od nem-slab krogov v Cinureku najeti ter imeli oamen, dogovorno z Nemci. zavratno napasti naše čete. Za čas, v katerem bi se bili defansko vdeležili bojev proti nam, jim Ie bila obljubljena dnevna plača €% fSestdeset) kron. ter različne ciruge ugodnosti. Vsi aretiranci so že tzročeni sodišču in uvericni smo. da nfhče ne uide zasluženi kazni. Orožje m municijo so pred par drtevi skrivaj vtihotapin preko Mnre v Jugoslavijo. Z obžalovanjem pa moramo pripomniti, da je med aretiranci — 25 — Sloven-cev, te> |e sinov slovenskih staršev katare je nesrečna vz.croja v propali Av-«*rHi orivedfci do tecra blazneffa koraka. Smartno ob Pakt 2S- maja- Na pr-rwn občnem zhoru rukaišnje ženske in mo&ke Oiril - Metodove podružnice je obrana veo stoglava mnozka ustanovila podružnico mariborske Narodne obrade in soglasno protestirala proti zaseđ-hl jugoelovanskega ozemlia po sovraž-itfkih. neođreSeno domovina. Kako se godi >odrršenim uradni-Mom ▼ ».Tulij$»ki Beneč-iji-. pripoveduje Francesoo Lonarduzzi. impiegato do-ganale, v listu >n Giornale d* Italiac. Pravi, 'da so ustanovili v Trstu zvezo ođresenih državnih nradnikov takoj. fco je prišla tako pričakovana odreM-vtev. Hoteli so poc&kati mirno in resno, ;e je regulirala uradni-3k& plača ali đr&gini^ke doklade je bilo I© 40 odstotkov- Obcinski uradniki pa so dobili boljšo regulacijo in draginj-se doklade 70 odstotkov- Kadi iega so se obrnili >odreženic uradniki zopet «k> lafike vlade v Rimu. ki pa jih .ie za-vrnila precej nemiloetno. češ, da magi-trfrat ^e nekaj dmgegA kakor pa držav-li «r»d. pirer pa so državni uradniki v Tustu manj produktivni kakor uradniki v kraljeetvu- Dolge obraze so napravili ^Sodrešenci«:. zlasti se. ker jim j© vlada povedala, da se bo sele odločilo, kateri ostanejo t službi, kateri ne- To jih je »•delo bndo. ker so vendar — tako vsklika Lenarduzri — delovali toliko ^ft^a v clrtavnih nradih do on-ega slavnoga trenotka, ko so trikoloro pozdravila njihova, srca. Pfobescit nutv^ecev- 55e parkrat se fe y >Tempsuc izrabljala okoliš čin a, « Je na reSkem pokopali^ču većina na-,pisov v laškem jeziku- Baje je nekemu ^Amerikanca prišla ta misel v glavo, Baj poišč« argument za- laško nenasit-TipBt oelo med rajnkimi« Očividno ta mo-,i*k ni nlhfe drugi nego zloglasni W. JVarpeu, ki je bil rojen v Ameriki kot sin amerikanskega o^ta in matere La-hinje ter je sedaj eden največjih pro-pagatorjev na velikem >škornju<:- Za-Iprob&ki >Adrdatico Jugoslavo< ima v 3f» štev. pod naslovom II ptebiscito dei liri v misliti ta zlobni poskus glasovala- is četrte dimenzije, obsežen v itaU-jjaoekem T1 plebSscito dei morri<:-*J5biratelji grobnih napisov. (ki so v *em sluče^u takorekoč podpisi). so hote waabili poveđati občinstvu, da je bil &I0& prepovedan sleherni napis, če ni ^l laški ali latinski- Niti pokojnim ni-do iđovolj«vali materinega jezika, niti $b!«ki mladeži- Znacilna je bila pred liftevf notica v hrvatskih listih. kako se nattjanaši jadrno otresajo svojih ć, eh, g in postajajo čistokrvni italianissimi, t$a se menda kmalu več ne bodo poznali ijiad seboj- Laški na^In se vidi v enem AiŽnjih* >Corrier© della Serac, kjer či-^ftno Tmmbio o T rum bi. Malo manj-jp^ p» bi ga razglasili za svojega!! ;*ifeiniJL patetičnemu povdarjanju laških i>agrobnili inakripeij odgovarja đejetvo, ^a so nedavno cez noc zabrieali hrvat-alie naslove in napise po trgovinah: *W>ri dve tretiini vseh napiaov po- me-shi j© nenadoma zamaranih e crnim katranom in kažejo tajcem resko jngo-slovanstvo. Zato je dal general Gtrazioli brt ukaz nekomu Giordanu, naj čimpfej ivperejo isđajalski katran-. Jedva se je povelje izvr&ilo, doepe že brzojavka sa. Witeona in prineee 10-781 jugoslo-vaasih podpiaov, ki zahtevajo Reko za kraljestvo SHB- To je pa glaeoTanje Jivili* Itali}ani poipirmjo tonike Kemee-Znano je, da je ugotovil minister Pro-tl€, kako podpirafo TAhi Nemce 6 stre- vagonu poslane municije* Toi* M •^ 1 mo to* Tuđi vojaetvo sodeluje- >Reela I đel Caxlino< piše 13- t asu doboac4no. >Al ponte dl FMerlach U prote*«* di so(dati cariasfani che pofttaio Feteetto di guerra italiano, fa crtjicre agH jugo- ( slavi che truppe italiane mitmm fBtrate in Mione.< Sioer pravi rte, đ» m Ie nosile nemske čete italijanek« +*jm dle-me» vendar ta. trđitev j* hrt iapodbita, 5e pr eri tamo zaključok onega danka, ki popisuje dogodek ob Aanakriicke-Laški novinar se ustavi pri strati in jo : nekaj vpra$a- Končno ae Ldcaie« da je ! mladi vojak: Gioaeppe Antonio Costan di Vincenzo, iz Campitella pri Bellunu. oboina S- Nicolo- S tem je dovolj jasno dokazano sodelovanje laškega vojafttva e nemškimi- Laske vojaške priprave na Feki vedno veeje- Z Reke poix>čajo, da od-kar je prišlo resko vprašanje v kritični Stadij, se vecajo laske vojažke priprave- Prišla sta tuđi dva bataljona prostovoljcev, kateri so se bali zaob-ljubili. da so pripravljeni žrtvovati se za Reko- Pa najbrže ne bo tako hu£o ! s tem obljubljenim žrtvovanjem. * Angleži se že pripravljajo za trgo- » vanje na Reki- Poročajo, da si prizade-vajo Angleži nakupiti na Reki vecje število poklopi i v svoje trgovske in industrijske .Le Matfn« javlja, da ie poflcovrtk ffonse spr^d svoje mesto v sveta Hre narodav samo provizorno in da se bo tako! odpove-dal svojemu dostojanstvo, čhn bo tve-za narodov postavljena nt krepke ao-ce. Sodi se, da bo nato Taft «irfrt L yoi ZL maja^^esžt&no) Iz Bnii-Ua poro&Uo: Medparlamcntama tr-covskt kWer«MirU A^uje V»W» Uu tofj^titerijtt IMlogine tmw*ft parlamtMrne tRTOorape vadi n^ vezniškll parlamfalDv, ja sprfUa t^> slasno taafopno fataloflia* Mafcara4» na tiia*aaj konfatpea izraza M naj S9 Mp>tovt ĐdHi arobodna f#a reke EtOMrt (SchđESF 1a njenih bre-gov, totka slede mncwt oovo4aesra prometa, kolikor fMa velaškA tatere-sov. ki aatlužijo vpoStevanje t oeirom na bližiao Anveraa. — Sploh se aaj od-, pravijo vse pravne zapreke, kl otežko-caio rasvoj behrijske^a transltneica prometa po prettvfh med Đekijo ta NV-zozemsiko v smerj proti moriu._______ Mirovnu tonfsrcviciL IZREDNO VAŽNA KONFERENCA. LDU. Lyo«, 24. maja. (Brezžično.) Pri sprejemu predsednika avstrijske delesraciie. drža\Tiesa kancelarja dr. Rennerja. so bili navzoči Jules Cam-bon. Lord Hardin^e. marki Imperiali in Matsul. — Cehoslovaško, jnjfoslo-vansko, poljsko in romunsko delegacijo bo v ponedeljek zjutraj komisija za odškodnino zaslišala fflede klavzul, ki }ih predlasra ta komisija in ki se ti-čejo pogodbe z Avstrijo. Iz vidika važnosti političnih vprašant. ki pridejo pri tej razpravi v pretres, je svet Četvorice v petek zvečer sklenil, da se ude-leže posvetovanj te komisije srenerala Smuts in Clynes za Angleško in Tar-dieu ter Loucheur za Francijo. KONFERENCA. LDU. Lyon, 25. maja. (Brezžično.) Četvorica vladnih načelnikov je imela v soboto dopoldne sejo, v kateri je proučavala gospodarske določbe po-jrodbe z Avstrijo. Nadalje so ueotovili končno besedilo odsrovora na pismo, ki sa je odposlal grof Brockdorff - Ran« tzaa ^lede saarskc kotline. — Po ^»Tempsu c vztraja ta spomenica na gospodarskih in političnih določbah. ki so bile sprejete v odgovor jjlede režima v saarskem okolišu. Samo eno točko so izpremenilu le-ta se tiče načina pla-čevanja v zlatu, ki bi ga eventualno morala izvršiti Nemčija za one dele rudnikov, ki bi jih 00 poteku petnajstih let hotela zopet odkupiti. — Svet petih minlstrov za zunanie stvari se 5e sestal v soboto popoldne. da se posvetnse o nastopnih vpra5aniih: 'Proučitev eoto-vih financiielnih odredb. ki na! se spreimeiio v miro'vni dosrovor z Avstr/v Ojersko, nadalje glede operacii nem-skih čet na Lirvanskem, elede kontrole _trs:ovske paroplovhe v Sevemi Rusiji itd. —- V soboto dopoldne se je sestal odsek za verifikacije pooblastiK da prouči pooblastila. ki jih !e prinese! predsednik avstrijske delegacije državni kancelar dr. Renner. DEL ME.IE DO! OCEN. LDU. Lyon, 24. maja. (Brezžično.T Svet petorice je v soboto določil romunsko melo v Banatu in v Bukovini. ODLAŠANJE. LDU. Versailles, 24. maja. (Brez- ž^čno.) Grof Brockdorff - Rantzau se 5e j dopoldne povrnil v Versailles. Nemški 1 protipredlojfi bodo obseeali debelo knjigo, za katere prouči tev se bo po- : trebovalo pet do šest dni. Domneva se, da bo mirovna pogodba podpisana med 10. in 15. juniiem. OBRAĆA SE? LDU. Amsterdam, 25. maja. (Dun. KU.) Pariški dopisnik^ ^Daily News« poroca svojemu listu dne 22. t. m.: V krogih konference. zlasti med Francozi narašča prepričanie, da se mora pogodba podvfeči znatnim izpremembam preden bo možno govoriti o končnem podpisu. NI ŠE KONCANO. LDU. Saint Gertnain. 25. maja. (Dun. KU.) Listi poročajo: Za Izročitev mirovne pogodbe nemški delegaciji se dosedai Še ni mojjel uKotoviti dan, ker I so Se nedoCTiana razna teritorijalna, vojaška in ?rospodarska v^raSanla. NADOMESTEK. LDU. Lyon. 25. maja. (Brezžično.) V sestavi italijanske delegacije je na-stopila izprememba: Salandro je nado-mestil Crespi in Marcheso Salvago Raggija Marchese Imperiali.________ Iz Avstrije, Hadjanke, Hemčiie, Turske. KONEC AVSTR. LLOYDA. LDU. Lyon, 25. maja. (Brezžično.1 Avstrijski Lloyd, ustanovljen leta 1836, je imel koncem leta 1913 glavnice 28 milijonov kron in 30 milijonov obliga-cij ter 17 milijonov v rezervi. Z ozi-rom na delstvo, da je većina akcij tejca podjetja v italijanskih .rokah, postane to društvo veliko italijansko podjetje. — Neki italijanski bančni konsorcij je izsilil iz posesti inozemskih podjetlj \2OJQ0O ciefnic paioplavnesa društva Anstro Americaaa«. Ner tiuiki ka*in«t. LDU- Jjyon^ 22- maia- (Brezžično.) Iz Carigrada javljajo: Vsled krize, ki Je izbruhnila radi zasedbe Smirne po zavezniSkih oetah, j« mltan poveril Ferid paši nalogo, da sestavi iznova kabinet, kateremii bo naceloval oa stm kot veliki vezir* Raien tegm prevzame tuđi ministrstvo za snnanje potele- Ali Kemal postane minister za notranjo stvari, general Torgut pa vojni ministar- rnpMBHi HAUAi mir ,."3|||P^*^^^v^S"HpSjBiPW^™"' •^^^S^BlP^^^S^iSJB^^fc/ ^PIVMP »Dtifccbe A!1gemsi»e Zettunjr« ^62wh va ti Omtm: >Corriert della Semt odfBRrarla danes sm izvijanja eslh ps^ rmk **t* ki *b njtfjovo opeiovaao osim MM* franeoske politike vsell ▼ zlo *er peltkušali itvraHi itaHJanski nacUmuMsiiii v KOtovt meje. »Corrie-re cteflt Sera« vztraja na tem, da mir, ki so ga osnovali v Parizu, ni povollen niti sa Francijo niti za Cvropo in da Ie ogroia simpatije do Francije. -Corrit-re della Sera« hvaležno pozdravlja za-gotovilo »Tempsa«« da Francija ne misli trn ustanovitev nodonavske zveze, vendar pa te e»Khie, da je franeoski list čakal s to izjavo toliko časa. Ako hoče Francija dokazati svoje prijateljstvo naoram Italiji, teđal more dopustiti pridružitev Avstrije Nemčijl fti opustiti politiko, ki stremi vedno Ie samo za tem oslabšati svoje sosede. «* Agrarni štrajk na Mantovanskem« Iz Mantove poročajo. da štrajka v vsej provinci okoli lS.000 kmetijsklli delav-oev- Pokajanja nieseca aprila ?o bila dolca ali laetniki z#mlji^ se noće i© držati dogovorov z delavci. Zlasti so proti temu, da bi delavski urad po&iljal dslarce ni\ kmctiie. marvef hofeio imeti prosto roko pri ftprejemaniu de-lavrev- Pa tuđi z novimi tarifi nišo zadovoljni gospodarji, o kakem odkupo-van|u zemlje ali soobđelovanju pa sploh nočejo nič slioati- Zato je nastal štrajk- Pred kratkim smo poročali o sličnem aerarnem štrajku v neki drugi provinci- T-Sa-va*, v katerem so včlanjeni vsi jugo^lo-vanski producentje le-a- "Laški li^t pravi, da bi se moral jugoslovanski les pora-biti za izplačilo vojnih troskov. ki jih ho imela plaćati Avsiro - O^rska« Kakor se vidi, bi si Laii prav radi na-brali kar največ našega lesa- Xa zase-đenem ozemlju so v jgfozdovih napravili že tako osrroirmri škođo- Laške spletke proti Ceho - Slovakom? Politični kroKi v NeraŠki Avstriji trde, da ic situacija Čeho - Siovakov oslabljena. Pravijo, da Italija dela proti Čeho - Slovakom, odkar je opazila, da se obnavljajo stare vezi med Ćeho-Slovak! in Jugoslovani in da se Čeho-S!ovaki zavzemajo za jus:oslovanske zahteve. Italija intTi^ira po sodbi du-najskih političnih kromov na vso mo5 proti Čeho - Slovakom, kar se je pokazalo zlasti pri tešinskem vprašanju. Raditesra ie. po informaciji dnnajsldh kromov, Italija odooklicala tuđi že svojo vofaško misijo ood vodstvom generala Piccionia iz Prasre. fm\a7 Ljudsko g'laaovanje* LDU- Lyon, 2-- maja- (Brezžično.)' Švicarska vlada je sklenila. poizvedeti za nmenje ljudstva, preden kaj ukrene z ozirom na ljudsko glasovanje na Vorarlberškem. Tuđi na Tirolskom se je dei prebivalstva izjavil za pripadnost k švicarski republiki« Neodvisnost Estov- LDU« Pariz, 22- maja« (Brezžično) Iz Revala poročajo: V slovesni seji konstituante dne 1D- maja je bila proglašena popolna samouprava in neod-visnost .Estonske- Ljubljansik Sokol« Iz- obraževalni odsek ljubljan-skega Sokola pozivi ja vse sestre in brate, da ae polno-šte\"ilno udeleže sestanka v telovadnici (galerija) v to-rek 21- t- m- ob S- uri zvečer. ^_ Referira brat dr- Berce o ustroju Sokolske Zveze SHS. Ker je zadeva zelo važna, pričakujenio polno-številne uđeležbe! Žirovski Sokol, ki je dne 4- maja priredil v Gorenji va3i javno telovadbo, se tem potom zahvaljuje vsem po žrtvo-valnim prijateljem sokolstva za vzor-no preskrbo brane njegovega narasča-• ja» Vso hvalo pa g"- Ignacu Cadežu. Istotako bodite zahvaljeni bratje iz Po-ljan, Gorenje va?i in Škofje Loke, kl ste naknadno vposlali rusem vstopnino ali članarino- Odbor Sokola v Žireh* Dnevne vesti. — Se vedno sa nesramnl In predrz. ni naši nemški sosedje. Pred vojno in med vojno so proglasili slovenske zemlje kot svojo last, s katero smejo gospodariti kakor jim srce poželi. Nedajali smo se, da bo katastrofalni izid vojne Nemce vsaj nekoliko iztreznil in jih dovede! do spoznania, da fe minil Čas, ko so terorizirali ves svet in tiščali s svojo bratatoostio ob tim xlasti vse male narode. Res so bili Nemci po katastrofi nekoliko deprimirani, nekoliko krot-kejši in pohlevnejšl toda sedaj jim ie že zopet zrasel greben, da so se povr-nfli k svoflm starim maniram. Te dni smo dobili v roke letak, ki ga tud! po naSih krajih razpo§H*£ »Hiljsvereini-Cubc fftr ooblasčence, pri Čemer se posebno opozarja na to, da je za razdelitev premoga in v okviru predpisov mini-strstva pristoien odđelek za razdefltev premoga, vodja j?ospođ Hasme, ki ie podrejen posebni komisiji, kateri nače-luje srospod Pirnat. Vse druge stvari, rl se tičejo premogovnikov v Sloveniji, rešuie za vlado urad za nadzorstvo montansldh obratov, Stari trt 11 a načelnik k. Molior Pirnat; vse sekvestra-cije sploh nadzorstvo obratov opravlja oddelek za trgovino in obrt, DeŽelm dvorec. načelnik dr. Mara. Nadzorstvo veleposestev opravlja poverjeništvo za agrarno reformo, načelnik dr. Lukan* Izvoznice in uvoznice izdaja beogradska centralna uprava, načelnik dn Slo-kar, po posredovanju podružnice v Ljubljani, Turjaški trg. Ali srao res v Ljubljani? Pred kratkim bila sem na obisku pri Bvoji aorod^ nici. ki se je?:a kr^tek čas nahajala ▼ Sanatoriirm >EIizabetinnm<. Ker j© bili ra^^lo nedeljja, udeležim se tuđi popol-đanskega blagoslova- V lični kapelici bila je molitev m petje v moje veliko začudenje. vse nemsko. Mislila sem si, so pa< čč- sestre in dekleta morebiti same Nemke- Na tozadevno vpr&šanj* me mi pojasni, da so razvon Stlrih prro imenovanih ^ame Slovenke- čudno, radi štirib! Prosim kje v NemSki Ar* striji ali kje dmgod bi se ta slučai npo^ števal« Uradili list št. 47 priobčujc aj>eced-< no kazalo naredb, važnejših razdasov in objav, ki jih ie priobčila deždnal vlada za Slovenijo od dne 4. novembra 1918 do vštetesa 30. aprila 191& t. U za prvo poletje odkar izhaja. Kazalo stane 70 vinarjev. S pošte. Poštarsko mesto v KxU ževcih se je podeliio Rupertu Tručlu. — Poštarsko mesto v Vidmu pri Kr$-kem se 5e podeliio postanci Tereziji Verstovškovi. — PoStarsko mesto v Vitanju se je podeliio poštarju Mihaelu Jazbecu. — Razpis poštarskega mesta Podplat (1/4) v Uradnenj lista poStne-ga in brzojavnejra ravnateljstva Stev. 3 se je razveljavil. V domovino se je vrnil znani operni pevec Fran B u č a r, ki je imenovan za šefa režiseria naše opere in operete. Pri Glasbeni Matici prevzame Đučar pouk v solopetju, na operni SoU, ki se otvori na jesen, pa pouk v dramatiC-nem glumljenju. Dobro doSel v domovinu Direktni osetmi ▼lald LjatlJ*«*- Dnnaj- Prejeli smo in priobčujemo: 8 tisto to^noetjo kot nekdaj Je naredll vlak št- 35a, kl prebaja iz dnnajakega vlaka St- 35, ža prvi dan 2 uri saamđe in naslednje dni ie do 3 ure* Torej stara komedija. Vee potajoSe občinrtvo mora radi komoditete tistagm >obftln-stvft<, ki mora Sex Spilje potovati r ino-.zemstvo, sapravljati cas, denar In iiv-ce* Raspolagao s čaosm v sklada 1 do-lofcno uro odhoda Tlaka, dolocene bo seje, zborovanja, raspisani naroki i- frt 1» r»e akopaj pade x rodo, fcic irthi|fi 123, itev. .SLOVENSKI NAROD', dae 96. «aja 1910. Stran a. dak % redno zagrado« Pa Se bi bila sa-mnda vsaj redila. — lepega dae prisopi* ha vlak še par minnt prej, predno bi moral- Zato si prisiljen, čakati bre* demo na posta]! po S ure in vefi. To pa amo zato, da verižnik, ki potujejo pre-fco Spilj t inozemstvo, ne i»gube dražega $asa> Mislim, in tega mnenja bo vse prebivalstvo od Maribora do Ljnbljane* da bi se železniška uprava, kl nam zna nalag&ti tako visoke vozne cene, morala ie iz tega vidika ozirati v prvi vrsti na domaće občinstvo- Ono občiostvo, ki prihaja Iz Nemške Avstrije, bi v Spt-Ijah in Mariboru mnogo lažje in veet-neje preiskali, če bi taisto počakalo vlaka, ki od ha ja iz Maribora popoldne, ker bi bilo ča&a dovolj za to- Vlak 35a naj pa ođhaja iz Maribora res točno ob 1O"1S neglede na dunajski vlak. Ako se teinu ne more nstreči, potem se naj do-!*>£!, da odhaja vlak S5a iz Maribora ob 1% Vsaj fisto mučno Gakanje po posta-jah nam bo prihranjieno. Kolki in vozni listi- V kratkeni se izdajo novi kolki vrednostnih vrst po 1 K. 50 v in 20 v. ki se bodo razlikovali od izdaje z dne 14- januarja 1919, St- 290 Uradni list XXXIX. jedino le v tem. da odpađe okrojr ovodnjesa polja SHS napis Narodna vlada v Ljubljani. Dalje se izdajo novi vozni listi s Slo-vAntkim in srho-hrvatskim besoiiiloni, Ici imajo na levi strani zraven v'i.^ie. nega kolka po 30 v, odno>no 1 K CO v, ▼ obliki, ki je zgoraj opisana, tuđi kontrolni pečat v ćirilici in I^anici-Kolki in vozni listi izdaje z dne 15- ja-TJTiarja t- 1* pa optanejo do preklica- v veljavi- 7* Do!€tt3sk«£ra nam p i seja: Konee podp i rovanja državnega posojila se bliza- Zasleduiem. k:»ko se podpienie državno posoiilo- K30 po pedaj tišti žnpni uradi in obcinski odbori, ki so tako stra&tno agitirali za vojno po=ojilo prepadi!, gnilobni Avptriii?! Kie so tfsti vojni dobickarji. ki po si pridobili miiijone? Poznam take, ki pred vojno nišo imeli 300 kron. a »edai razpolaga-jo s stotisoei in- danes se ti možja ekri-vajo menda zato. ker nišo objdaveeni z dohodninskim davkoni- Srce boli elo-veka, vsakega iugo?!ovan?kesra rodoljuba, kajti sv. pismo pravi: vDaj Boga kar je božjega in državi, kar je držav-negao Vsa-k pravi ^ngoslovanski dr-žavljan pomagaj svoji mladi Jugo?lo-van^ki državi in se zftveda], da si ^tori I s tem svojo sveto narodno đolžnost. •JugoslovaTi?ki drzavljan- UčiteijskS aprovizacijski odbor ima sejo v petek, 30. maja. ob petih. Važno. Pridi te vsi! Načelnik. Neutemeljena pritožba. Glasilo de-želne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem »Gosttlničar« se pritožuje v svoji zadnji števiiki, češ, da se ic nas list pridruži! gonfi proti gostUničarjem in se sklicuie Dri tem na notico, ki ie bila dne 26. aprila objavljena v našem listu. Poudarjamo. da stojimo na stali scu, da je treba ščititi v narodnem \n državnem interesu vse poštene obrtnike, torej tuđi gostilničarje. Zato smo se tuđi v preteklosti vedno zavzemali za interese poštenih eostilničariev, nasto-pali pa smo proti vsem nezdravim iz-rastkom, ki škodujejo v prvi vrsti ^co-stilničarskemu stanu samemu. Tuđi v bodoče borno podpirali vsako stremljenje, ki bo merilo na to, da se gostilni-čarjem kot obrtnikom in davkoplačeval-cem zasisnjra in olajša težka eksistenca. Za koroške begunce je darovala Kranjska deželna banka v Ljubljani 1000 krorL Prebrisan stepar prijet. Dne 33. t. m- je bil od hikajšnje policije areti-ran neki Milič Alojzii. 50 let star, katn-nosek z Nabrežine. Milič, kateri ni imel stalnega bivališča. se ie mudil večkrat v Ljubljani in potoval tuđi y Celiej Maribor in v Zagreb, nadel pa si j"e tuđi različna imena kakor Miloš Alojz, Miloš Milan in Mohorič. Aretiranec kateri se lahko prižteva k najprebrisanira sleparjem, ima temno preteklost. bil je že večkrat kaznovan in pred 5 leti tuđi izgnan iz Trsta. Svoje žrtve si je izbi-ral med nevednim kmečkim ljudstvom. Do sedaj se je policiji posrečilo u^oto-viti sledeče sleparije, katere ima Milič na vesti: 25. svečana je osleparil po-sestnika Barliča Jakoba iz Krizač, okr. Kamnik, za znesek liOO K, rekel mu ie, da ie koncipijent pri nekem odvetniku in mit izvabil omenjeni znesek; dne 28. sušca je oguljufal železničarja Valentina Stareta iz Bob. Bele za 360 K; 12. t. m. je osleparil posestnika v Križah pri Trojanah Antona Benko za 80 K in 6 dni kasneje je izvabil od ubogesra ko-rosicega beininca, delavca Josipa Re-^avca ves prihranjeni denar v znesku 1000 K; Regovcu se fe Milič pridružil v frančiškanski cerkvi rekel mu ie. da je kolodvorski gostilničar na Jesenicah in prosil Regovca. da mu zmenfa, tiso-čak, ko ie ta naštel 10 bankovcev po 100 K in te izročil sleparju, je ta Wis-koma izginil v neki hotel in pusti! Re-govca na cesti. Ker se sumi, da je MiHc izvršil tud! drage sleparije, se obČin-stvo na tega sleparja opozarja. Pri Milicu se je našel en ključ, najbrže veznih vrat katerega je isti baje pred do! letom v Celju našel. Sumi se« da je imel Milič pole* sobe v hotela v Ljubljani U kako drugo stanovanje. Kdor bi o MiB-Ču mogel dati kaka pojasnila, posebno radi njegovega stanovanja, se prosi. ČM. to naznani kriminalneniu oddelku doB-cijskega ravnateljstva v IL nadstropjo. soba št. 17. Vodomt v javnem vrtu v Throftju sovnočl od 22. na 23. t m, neznani manm pokvmrUI ai cmkUI li atas • iem. da so tam bBm naliajajoSo kkm Wr«Utor lo tacnafi n *a4omt £gorele v Spodnli Si« za lolo 3 to-laste barake; v trt baralci je stanovala družina Fikelj, kateri Je vse imetje zgorelo. Kako je ogeaj nastat ie ni dognano. Zafoaetoa sart. Marija Modlo. posestnica Ir Nove vaši pri Blokah, Ie v noči dne 24. maja proti 24. uri izgi-nUa pri jubilelskeni mostu v Ljubljani te družbe dveh žensk in treh gospodov. Vkljub takojšnje intervencije policlj-skega stražnika in oddelka reSilne postaje se je posrečilo Sele dne 25. maja proti 5 uri ziutraj potetniti mrtvo iz Ljubljanice. Prišla je v soboto v Ljub-ljano In je popi vala v neki gostilni in nazadnje v kavarni Stritarjevi. Imela je okrog 1000 K denarja pri sebi, kate-re^i se pa pri vtopljenki ni našlo. Policija zasleduje ta zafironeten slučaj z vso vnemo, ker ni izključeno, da se ie izvršil ronarski umor. Ponovno opo-zar.iamo, da ie treba providnosti, s kom se občujc. Ona dva gospoda, ka-tera sta bila v družbi Modiceve, in do-sedai na policiji še ništa bila zaslišana, se pozivlja tem potom, nai se nemudo-mn zerlasita na policijskem ravnatelj-sh-u II. nadstropje soba Št. 17. sicer jih bo privedel stražnk Umri jfe v Ljubljani posojilnični ravnatelj v pokoju g. Oton Bayr, v Rog. Slatini pa g. Anđela B e r a n i č roj. Leditsch. N. v m. p.! Nenadorna ie umrla dane^ ob po! t. uri popoldne sospa Marija Widmayer, posestnica n;i Resliovi cc^ti št. 1, v v\-sok' *t?rnsti 76 let NTa?e so?a!?e! Umria Je v Ljublian! gdč. Leopo!« dina P i k e I, hčerka umrlega restav-raterja Pikla iz Postojne. V. v m. p.! Vremensko porobilo. Visina nad siorjen SOS'? Srrđaj! eraCif tttir 738 nv | I Stanje j *& 24 b. pop 738-3) 155 sl.sever. pol. obi. , ! 9. zv. 739 4 i 13 8 brervet. J 25 j 7. 2j.j 740- 3MO« ; . |vcč. oblaC . U. popj 7403 18- 2 si. jug ipol. oblač J 9. zv. 1.40 4 10-3 brezvet. del. oble. ^ j 7. z\. j 740-2 j 6'9 j megia Pađavina v 24 urah 115 mm — Srednja včerafSna temperatura 13*1°» normalna 152°. — Vremenska napoved za jutri: Večinoma !epo toplo vetrovno vreme. Kultura. ORGANXSAT1OX FRAXCO-SLOVENE Pro^rarnme de la soiree muticale et tfceatrale du 26- Mai 1919- Biđean a 8 houres-Premiere partie- Fijntafeies par Mrs. Grellet. Chirin, et Poirson des Concerts de Pariš- Pred durmi- P&vČič- Tak* si lep». Proch&zka. Chante par Mme. Zorka đe Levičnik- Au piano Mme- L- C- Meurville- Asra Rabinaieio Šampon et Dalila: air đe Dalila >Mon eoer s'ouvre š, tavoise- Saint-Saens-Chante par ^fme* Mira 2lrovnik-Au piano Mzne- L- C- Meurville-Si vous Fairez compris: . • • romance francaise- Denza- Feviens! romane© russe. Denza- Chante par Mr- de Jearneanx-Zorman-Au piano Mme- L- C- Meui-ville-Le roi d'Y?: duo de Kozen ©t de Mar-gared- Eđ« Lalo. Chante par Mme- Mira Žirovnik et Zor- ka d© Levičnik- Au piano Mrue- L- C- Meurrille- Sonate en G- dur op» 13« E- Grieg. pour violon par Mile- Stanislava Hajek< Au piano Mr- Niko Strifof- Entracte« Deuxieme partie Le Caralier Pioclie Comedie francais© en nn acte đe F* Da-quesnel. Distribution: Pioche .....• * • Mr* M. J- Chapuzet ,•««••• Mr- J« G^ Lt- FHquot ...... Mr- F- G. Mile- Chapuzet • * „ • Mile- M- P-Mme« Chapuzei , # • • Mile- D- S-Hermanc-e • • • • « Mile- B- D- Bal- >tfadanie F*vaut«' Ta Offenbacho-va opereta je po različnih zaprekah v soboto vendarle prišla na oder in tako doživela v Ljubljani svojo prro upri-zoritev sploh* Dosti zamotano dejanje se ji giblje v tišti vrsti starejSih fran-coskih toketov, katerim je aventura ▼se, poglabljanje pa ni5» Res je, da ni-ma operetnih neslanoeti, prav tako je pa tuđi res, da ne deluje s kđo ve kaks-no dovtipno€t]o- Nekaj komike tici v neprestanili samenaii in t i^etkanoetl, • katero se poglavitna oaeba, igralka Favart, vselej srečDO inaota iz kritič-nega položaja; barro pa dobiva def»-nfe §ele tam, kjer ae pričenja ironija in perslfUfai- S tem p» je tuđi že glaebenj del dobil znacilno signaturo; eaj je Oifenbaoh zaaimiv satno takrat, kadar udarja na satirično plat ali ^ndfir tvar veeiira, na|at ae vaelej s neapavafaJMf manirami- >Mađaaie Favartc ima prtot-ni saadaj lahkolcHle »musl^aaitoc v fi-nalih^ponekodtudivkiipletih, • katerimi Je Mrfinjea* naslovna vloga; đragje p* ^A ^a ^vlaM amal amaamflVBav ^^k ^^^^kv villako neffo operetne flftib«. — Za Bfifiairitev |* trate pr najjaču ga aprenmega aparata, WngiV ta^oto tuđi ranneroma v ustretnl množini po-•taviU aa odtr; vw te apvmt pt> aut sgolj za stafaio »ubretel f^tftijl, kl raigibava, pet, deet dragih, ne pnvefi Mambitnia paro*}- Ifrala in peU i% Fa-vartovo gospodična Skalsk a sioer ne povsod na tišti način, ki se imenuje pariški oaic, vendar pa e aadoBti ugodno apliciranim temperamentom in z veselo, svezo degažiranostjo, alaeti v prvem de-Janju kot ponlifna pevka; sa spev o sprejemu pri kfalju je dobila še posebno pohvalo ob odprti sceni. Gospodična Gajeva je ustrezala v vlogi Suza-ne Cotignacove, ki pa ni, da bi se dala pološčiti % glasbenim leskom- Gospodu P o^ h e t u ie kot majorju Cotignacu za oznaoevanjie te Salonsko hrumece zaderike služilo pona.iveč energično opletanje z jezdnim bičem, ki naj poleg krepkih >sarrebleujevc baje major ja dela za komično figuro- Gospod Da-neš je kot guverner De Pont-Sable iz-početka razvijal uspešen humor, pozne-je pa je nekam onomagal. tako da proti koncu niti ni več poudarno odpiral pr\*otnih registrov; pcvpke točke naj si ▼ prihođnje rajM crta- Gospod Kova<5 je b!l koj Hoctor de Boif>preau glasovno dober, v igral.-kem oziru pa časih premalo giboen in prož^n; tišti >schuh-plattlor<. ki ga je plesal z gospodično Skalsko, je bil, združen s tirolskim jod-lerjom, pač le >?led senr« zarjec- Gospoda Pecka je ponekod težila pasivnost Favartove, vloge: najboljši je bil v fazi, ko Favart opravlja lakajski po-sei« — Orkeeter ie pod vodstvom gospoda Perika ^ladko. dasi orez posebne-ga si jaja zvrsil svojo nalogo; režija gospoda Mareka je kazala veščo roko, ni pa moffla preko nekaterih nevše5nih dolžin* Skupine so predstavljali živo, tuđi ob izvajanju obligatnih operetnih privoskov, moški zbor pa je bil nedo-staten po glasu, številu in predavanju- — Opereta je prejela po vsakem deja-nju glasno pohvalo: evetičnih darll Je bilo tuđi dovolj- —n— Koncert- Odč. Hana Pirkova-Igoro-va in gdč- Gusta Doubravska sta priredili v soboto. 21. t- m- koncert s prav lepo izbranim spoređom, ki je obsegal v prvem pevskem delu pretežno »lo-venske, v drugem češke pesmi« Zdelo se je. da je pevka slovenski del zapela iehnieno bolje raspoložena, češki del pa x večjim oduševljenjem- Najlepša lega njenoga glasu je srednja« kjer đo-nijo vsi toni polno, okroglo, naj šibo de v >p< ali v >f<- Lepo je prednasala La-Joviceve pesm5. posebno ^Mati in dete<, ki se pri nas paS le redkokdaj sliši-Pavnotako je bila interpretacija Kova-kovega ciki?. >U>do!i nov^ho krilov-&tvi< naravnot vzorna- Morda je bilo opaziti n?v njenem glasn tupatam neko nerazpoloženje, ki pa more izvirati iz njene hikajšnje povske nezaposlenosti- — Poslušalstvo, ki je seetajalo iz ljubljanske duševne elite, ji je prirejalp burne ovacije. Množina Šopkov naj ji bo dokaz njeno priljnbljenosti in naše asa-hvale za ume.niski užitak- GdPomloini idilio L- M. 6- »Tekma«. Opozariamo, da uprizore tukajšnji učiteljiščniki Anton Funtkovo dramo »Tekma« v torek, dne 27, maja ob 8. zvečer v dramskem gledališču. — Snov za to dramo je rajeta iz življenja um etnika. »Tekma« hočc pokazati, kako umetnika ubija brezmejna častihlep-nost. Neugodna sodba se mu zadira v dušo, a srd in užaljenost zaklepa v se in potem mu ne razjeda samo duha, ani-pak tuđi telo, dokler ne priđe neiz-oj?ibna katastrofa. »Tekmac je torej tragedija Častihlepnostt Ffrra se uprizori v prid Cankarjevemu spomeniku, zato k obilnem« obisku kar najtopleje Priporocama_______________________ Nainoveiša porolila. Naša posebna brzojavna porodila. ODPOTOVANJE NEMŠKIH DELEGA-TOV V SPAA. Pariz, 23. maja. Francosko časo-pisje izraza enođu^no mnenje, da odpo-tovanje nemške delegacije v Spaa ne pomenja prekinicnja mirovnih po^aianj, dasi Nemci svojega odhoda nišo uteme-Ijevali. Splosno se sodi, da hoćejo Ncm-ci s tem markirati samo časten umik. Grelling nas:!a§a v svojem intervjuvu v »Matinu«, da so pokoji zaveznikov legitimni in da bo Nemčija podpisala mi-rov. pogodbo ter s tem dokazala, da tuđi ona obsoja osebe, ki so zakrivile velik zločin, da se je izzvala svetovna vojna. Današnji listi objavljajo pregled nem-§Mh propozteH glede tvtnt narodov in odgovor ministrsken pTedsednika Demenceaoa na te proporlciie. PRIZNAJE VLADE GENERALA KOLĆAKA. Pariz, 23. maja. Preprifcanje, da le treba priznati vlado cenenk Kolčaka, te vedno boli orrjuje> Sptožno se sodi, da se izvrši službeno prtanle te vlade v naJkrajSta čas«. U iTALUANSKE OELBOACIJb Patfe, 23/ maja. Prtčatafc se, da v rafkraj§em Šašu prispet* MOricaj Crespi i« Đonio Lomtaro kt^ na^f landre in Salvaro Ra«i^ kt mjm*> *.-■■>.Ti . ' ■-••.. Mofloče ie, da Bansllal vendar te ostane flan italtaBte MegMtte. O POLOŽAJU NA POLJSKEM IN O POLJSKI POUTDCI. Vartar«, 22. maja. O poIHičnem po-lolaju priobčuje »Kanrer Polsb« toto avtentićno sliko: Ministrski predsednik Pađerewski le tmel takoj po tvojem povratku iz Pfcrti* dne 1. maja konferen-co s predsednikom republike PUsud-sldm. Pri tei miliki ie tevedel. da fe poljska voiaSka akcija že započela v svrho, da se dospe pa crto reke Duga, aasede galiiko pctroldsko ocemlje in vzpostavi svezo z romunsko armado z namenom ustanovitve jednotne fronte prott boljševikom. Ta akcija se je pri-čela na ukaz suverenskega državnega zbora iii je bila v nasprotju z gotovimi obvezami, ki jih je nepram" Wilsonu in Lloyd Georgu prevzel Paderewski, ki je obljubil, da ne bo Poljska započela no-benih akcij proti Ukrajincem. Paderew-ski je na to sklical konferenco vodite-!jev vposamnih strank, na kateri jim Se raziožil politični položaj. Konferenca je sklenila, nai Paderewski razloži svoj« mnenic pred združeno komisito parta« mcntarr.r-ra voiaskcpra in zunaniepolitič-nega odseka. Na tem sestanku je Pade-rewski med drugim izjavil. da ni mogoČe doseči vzhodne meje v obsegu, kakor to želi Dmowski. Zavzetje Vilne je napravilo v Parizu izvrsten utis. kl pa se fe takoj spremenfi, čim je došla vest o sklepu državmecca zbora glede aneksijskih naklepov Poljske. Glede namera-vane ofenzive v Vzhodni Galiciji je Pa-derewski cfcli^bil. da bo izposloval odobrenje Ant&nte. Nadalje je Paderewski informira! državni zbor © raznih proti-poljskih vplivih v Antanti. ki hoče$o ce-lo gališko petroleisko ozemlje prisoditl Ukrajincem. Antanta nređlaga sedaj kot poljsko mejo v Galiciji crto od reke Bug pri Kamjonki Strumilowi preko vzhodne meje Ivovskega okraia na Sambor, Do-bromil in Sanok'. Ministrski predsednik je rudi- napovedal, da se v kratkem prl-čno poljsko - češka pokajanja, ki jih bo-sta osebno vodila predsednik čeho-slo-vaške republike Masaryk in Paderew-ski. Anglija želi, da se osnuje konfedert-rana litevska in beloruska republika pod angleskim protektoratom. Ukrajina nai pristopi velikoruski konlederaciii, ker ni Antanta naklonjena misli, da bi se vzdr-žala neod\ isnost Ukrajine. Saw)nov in Izvoljski igrata v Parazu veliko vlogo in Sta že dosegla 5 tem, da sta uspešno reklamirala malorusko ozemlje na Ogr-skem za Čeho-Slovaško, skupno češko-rusko mejo. — Ta informacija »Kurvra Poiskega« je povzročila na Poljskem največjo senzacijo ter ojačila vtisk« da |e Paderewski edini državnik, ki nžtva v isti meri zaupanje Polfske kakor tuđi Antaote. Dasi je treba obžalovaii, da so pri Antanti nadvladali gotovi protipoli-ski vplivi. vendar bo Poljska storila vse kar ji bo mogoče. da zadosti nacrtom zavczniškni držav, ne da bi se pri tem cc'povezala protiofenzivi v Vzhodni Qa-lici, katere potrebo seđaS nvidevajo, ka-kor kažeio nainovejše informaciie, tuđi Artantfni kregi. fftaša porodila U Beogrmđa in Z&grebaJ DEMISIJA HRVATSKIH SARAJEVSKIH MESTNIH ODBORNIKOV- Sarajevo. 25« maja« Hrvatski odbor-niki v mestnem odboru so predali svojo demisijo radi rasnih nesoglasij. Priča-kuie se rarjasnila. kaj jih je privedlo do tega korak* XE\TERIFICnrANI MANDATI-ŠarajeTO, 26- maja« Kakor se cuv 2na. nišo verificirani mandati pred-stavnikov Hrvatske Narodne Zajednice Jankovića. Cankaria in drja- Maiidiea. Kot pJslanci ostanejo demokrati Čilda-rrvić, Pavi«6 in Kukrić PREDAVANJE V ZAGREBU- Zagreb, 26- maja- Včeraj predpot-đno je priređil predavanje Milan Mar-janoviC* Predavanje se je tikalo ameri-kanskega življenja in življenja nažih izseljenikov. Predavatelju se je burno odobravale^ BRANTSL.AV SVSIĆ V ZAOREBU- Zagreb. 26- maja- Včeraj je prispel v Zagreb Branislav Nušić-V četrtek do-poldne bod9 čital vgiedališčii svojo naj-novejš dramo >Kneginja od Tribalac« V torek ob 10- priđe Nusić v spremstvn gg- MarkoviĆa in Osipovića- KOPALISCE HJD2E- Sarajevo, 26- maja. 1- junija se otvori kopališče Iliđže« Do sedaj sta otvorjena dva hotela s 60 sobami- Vesti LDU. POLJSKA USTAVA-LDU. Pariz, 25. maja. (DKtT) — Brcziično) Iz Varžave poročajo: Poljska ustava, o kateri se razpravlja te dni v poljski narodni skup&cini, ohsega 12 cjenov, katerih najvažnejši so na-siopni: 1- Poljska bo vedno in povaod branila sv*jo neodvisnost in nedotak-ljivost, želi pa ostati v prijateljskih odnošajih z vsemi eiviKnrBnimi narodi* — 2- Vsaka na Poljskem rojena ose-ba in vsakdo, čigar starai so poljske narodnosti, ima pravico do poljskega državljanstva* Pred postavo so vsi državljani enaki- — 3* Narodno predstavništvo 68 voli vsake Stiri leta na podlagi pplošne enake in tajne volilne pravice, ter je zakonodajna korporacija. — 4. Predsednik se* toS itiri lete potem ne- > pesredne volitve in more biti tttdl po-moTBO lsToI|efi. On ta^ Tladarsko pravico in ni odgovoren- Ministre, ki so ^iaoi deielne sbarmie*, iaieoiije pred-sjtdMft rBfnililffrft am pfiđloa; miniatr* pokrajinska atrtonotnija^ sploina voftN ik* ahi£liMavdiilftito«t o« » 4m * W ta> in direktni davki« Sodalnm nkaMN daja tvori posebno področje. Cerkev in ▼a* veroitpovedanja ao pod posatata rarstvom države. Enake svobodsISne m zajamčene Odnešaji do ^^tHiflkt osff^ kve se urede poten koaloardaia. v m* stolico- FRANCO6KA MAKIFBSTACUA 2A ITALIJO LDU- I4y**, S5- maja? (BreitiCne-V Pri seji franeoske poslanske ibornies« kjer je bila znana manifestacija sa Itar lijo, je izj&vil franeoaki miaiater u mornarico. George Levgvee, r imen« vlade: >Vlada se pridružuje is vsega srca čustvom, ki jih izraza reso lucijski predlog mr- Emila Constanta in poro* čilo mr- Louisa Barthoua- Pridrniuje se brez pridržka počaščenju Italije, kl ga namerava izraziti zbornica a aoglac* nim sklopom. Težke borbe za najptoattft*; nitejšo stvart ki smo jih dobojevali roko v roki, so Se bolj ojacile med obeona BSv* rodo ma vesi, katere je rodilo starodaW no prijateljstvo in plemeneka 8ot«A>' nost; Svoj čas je dejal mr- Salanđra, fal Italija ne more zanemarjati svo|egat ugleda in ostati brez var&čin t tren^flut1 ko stopa sgodovina v odlomi Ino fazo- fi| tem je izrazi I zelo glo^oke misli, ki jiK bo zgodovina potrdila- Francij^ ne t» mogla nikoli pozabiti tega, kar je ste-« rila Italija-« — Nato je zbornica vzkl&j koma sprejela predlogoomenjeni manf-i festaoiji* Enaka proslava Italije je bife isti dan tuđi v franeoskem senata* LDtJ. Lyon, 25- maja- (Brezžižno-S > Ma ti ne piše: iz đoseđanje zveze meii Iialijo in Francijo se mora roditi imam alianca> za katero je ostvarilo pođlaga^ savezništvo v vojni. Mnogi đeH Erre* pe so se pozoriš^e krvavih bofe^ in p#*j javljajo se zagonetni problemi, kl no* vsej pravici vznemirjajo državnike-KAJ BO Z DOLGOVI BIVŠE AV- STUJE? LDU. $V O^maki, 85- ma^ ^Dna^ kor- uradv) Iz poročil pariskeca caso^j pisja, je čimdalje jasneje raevidn*, dK je glavni vzrok zakaanitv« pri iarocil^ vi mirovnih pogojev iskaii v WV/H^il^ ki jih povzroča rešitev avstrijakiK ffrž nanenih vprašanj* Sedaj hočejo vprafia^t ti >ded!če<, jpreden predlože pogs4titL nemsko - avstrijskim delegatom* Listić doznavajo: Vpraganje o zmzdeBtvii pređvojn«(ga dolga povzroSa prbn«ratas£ majhne tožkoče, ker se stzin|ajo ▼Bi z%^ aiopniJđ ▼ tem, da se izvede raascfceUtesij po"n«£eht dAvte«^a pimZmviuja, staav državi- Mnogo tež&vnejfia je roSlt«s| rpraSaaia voiaegtt '&&&>> k«r •• xm *topniki osvobođenih deSel braaijavl prispevati za vojno, k5 Jim je bila vsM ljena. >Mati*c mffipaaNNš *» tMM glede *ega. rprms«ai& T*rTftnW fc. Inv^ ttafm, ki Ja aii 17 let jnft liisl fg— conske komini« **strt$efce> UjUfUtuu Dmflvene vesti in piiredihal Isredoi obeni zbor vđovskega w sirotinskega pokoj- zaklada, drnšMdf zd^a^'nikov n+ ITfJiiirri #e vrši čmd 1% jonija 1919 ob 4- popoldoc T^eielM bolnici (inter* oddelek). SporeŽ: 1 Pf^-j meraba pravit- 2. Slučajnosti- V I4^N ljani, dne 23. maja 1919- Ođtist- K«r Jati društvo zdravnlkoT na> Kranjskem svi^ ja pravila spremenHe, je Đeobhodafij potrebna prememba pravil našega, dni-] štva- Prosimo toraj, da se vsi člani aavj ne šljivo nd«leže izređ- oW*n- zbofovmr uja (5Ut- # 2S)- §t. Pavelsko avrste aMforo pdU] redi v četrtek 29. maja ob 15. ori ^ Gradu Prebold tik St Pavla ▼ Savi* ski dolini ljudsko veselico. Pevske toftt Ke izvaja zbor 120 pevoev pod vo« srvom g. učitelja Đelana Schmfdt».| Vstopnina 2 K. Cisti doblček gre v d(Wi brodelne namene. j> Poitvedbe. .. Polzvedovjnfe o hm*mcm Tkmmiš \: čarln iz Cerkaeca. Pofcrvedovalec nai se obrne na gospoda Petra BreHha irj Cerknesa, kateregt dobi popoidae ir kavarni »Zvezda«. Gospod tnm SanHisVHB, flaa>-ben! učitelj v Kastvn, ttt tmino pochrftV da se oglasi pri višjem Šolskem sveta' v Ljubljani. Tatvina. V noCi od 21. na 22. mti* sta bili ukradeni iz konjske barake Jtt- } eoslovanske tovarne za milo v Spođajl Siški dve kompletni konjski onremL Pred nakupom se svari Če bi bflo hoh, mu o tej tatvini kaj znaneg^, naj apo^ roči imenovani tovarnt Izdaiatefl In odgovond or%doflc: '" Valeado Kopitar. Plesne vaie- PreneoriML _ V torek 27. t. m. zadnja plesui va-ja za obiskovalce DonedeUkovih In če-* trtkovih plesnih večerov. Za iste Je v soboto 31. t m. zaključni plesni vcočofc VabUeni so: člafli in članice »Olartjirt Matice«, ura^nlStvo, trgovski ^dtyU IC staro pnevmaiiko. Fraac Ber-Hč, Zapale 3, pošta Št Vid. -461 Milina nHiarlca ™Ttkr£'. Ponudbe na Jaatia L*Tšln, »linir. Za-Hljep. Ptltaj* vat tri Ritmici. 5387 fjk« meblovana ali nemeblovana se MM iičc z* pišamo. Ponudbe pod „Nka 5453" na upravništvo »Slov Naroda«. 5453 i«SWaWž5s v bliiini glavne pošte. Ponudbe pod ^Pše 5479" na upravnišrvo .Slovenskega Naroda*, 5479 falablta ^šćc g°z<*arski in revirni urad lUOOllll grofa Attemsa v SI. Bistrici. Ponudbe s spričevali je nasloviti na gornji urad. Nastop in plača po dogovora. 5395 tfij«i jaifa v originalnih zabojih i ilUd JdjUf 1440 komadov proda po ,7O vinarjev I komad pri osebnem prevzemanju ali plačllo naprej trn. Sop-puz. Rogttec Sp. Štajersko. 3411 Rifrin (MfOaT *• sP™ime v modno tr-■ ]UqQ UClKI govino C. 1. Banana, Mrstni trg 8, v poduk z ne^ai plače. _____ 5457 I I Potrti neirmerne žalo-I sti naznanjamo vsem so-I rodnikom, prijateljem in I znancem žalostno vest, da 1 je naša nad vse ljubljena I hčerka in sestra, gospo I dična leopolia Ptkel I v nedeljo dne 25. maja I 1919 ob 10 uri dop., pre- I viđena s tolažili sv. vere I mimo preminula. I Pogreb nepozabne po- I kojnice bo v torek, dne I 27. maja ob 4, uri pop. I iz hiše žalosti Florjanska I ulica št. 6. na pokopališče I k Sv, Križu. I Naj v miru počiva. I Ljubljana, 26. m aj a 1919. I Žalnjoči ostali. I Maste? ptnbti amd v L]oblj««i. MM lena Crna sutenfc bi flauk ■ cilindar it. 56. Naslov povt upr. Slov. Nar. 5496 Dnfut! mune -MrtS htrrtijffl in M6fji %u?$L za se, jedno pa 2a svojega tasta. Pismene ponudbe na: D. Mftairtfić, ftna. Glavat ii. £0, Slmtljt. 5430 LOkHHiU Hl MB&. B3SM se idi kupiti ali dobiti na posodo. Ponudbe na ..Tofarsi zt vaetni Ikritlec l«S*»*._________________________5480 KnffiSI? se *^e> *° se dobro razume ua nuUjuL konje in vozno opravo. Plača po dogovoru; nastop tako:. Vpraia se pri Josipa Ber^Banu t Ljibljml. Nfjan-skt cesta «7. 5476 ItalBtlfi IfMtm ^!n in nenošeo za UOiHlU AJBlUI K 1*00-—. kakor več parov dobro ohranjenih damskih čev-Ijev, se proda. Naslov pove apravni-štvo Slov; Naroda. 5236 »lio ali iapffiD mffi "iž"5 kom v ljubljanski okolici kup'm ta kop N. N. Ponudbe pod šifro »Gradič 6» na upravništvo našega lista 5?49 Dfflfh tO m°P*rn> &n aet>iJ©Mt©ainm riUUu đt dobro obranjen, nova zelena »arkizet-blasa, velikost 2, par belih nlzkih Čevlfev št. 38 in nov svilen višnjev soinćnik. 8. V,, BlOiweU **▼■ cesta 41. a. 5434 Rilknia lifta se Prodajajo v polenih na UimUfo tllfd metre in vapone, kakor tuđi na d robno klana, od 500 kg naprei in se dostavlja o poljubno tuđi na dom Josip Plankar. Dolemjska cesU it 5, go-stilna Kranar. 7828 loleliseiitBalapsiliiBa £? S? kaminia v kemićnem ali lekarniSkem labarotoriju. Cenjene ponudbe pod »Praktikanti0ja 5455« na upravništvo »Slov. Niroda«. 5455 SoremaDleiitiija, ™™5« i£«? Dondence, stenografije ter strojepisja, se takoj sprejme ori tvornigkem pod-jetju na Muti Reflektira s<- le na boijšo moč. Ponudbe pod „teleraania na Mati (Dravska dtlini)*. 5467 Đ^nilni^lka 2a delikatesne trgovino, rlUUOjGIlH! ki rudi stre'e, sprejme se s 1. jun lem za Rofasko slatino. Ose-bno predstavljanje je v Ce m, Vodnikova ulica (poprej Rovska ul) št 11. I nadttr. ali pa pismene ^onudbe «,pod Rft£ateč/5488'* na uprav. Slov Naroda le se ni rzsafen 0tn\ Tinravttsli »tvornico poh.; li iTite^a lesa. UfllUlIluJ Samo pivonzredne sile, U i so 2e samostalno delovale, ter se more jo izkszati z dobrim i svedočbami, naj pošliejo svoje ponudbe čimpreje na upravništvo »Slov. Naroda* pod .pokottvo 5466* pri klopi vsi ponodbi prepiše svedočeb in označivši zahtevc glede plače. 5466 *HM p*v+* smtf v 1M«m1. I Potrti neirmerne žalosti, naznanjamo vsem tužno I vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, I jgospod Oton Bayr I po«oHtftlt*l ravnat«li v pokofu I dne 25. maja, po dolgi, težki bolezni previđen s to- I lažili sv. vere, zatisnil za vedno svoje trudne oči. I Pogreb dragega bode v torek, dne 27. maja ob I V16 uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Florjana ulica I it. 29 na pokopališče k Sv. Križu. I Vend se hvaležno odklaujajo. I V LJUBLJANI, dne 26. maja 1919. I Ivana Bnjer, soproga -- Egan Bayr, stud. iur. sin I Leja Bajrr, hčerka. UH I MH IVI oprav»i-ttvo te«a nttau MS^ l^^i vŠHk poPBln—u ivež brci rMn lB« dona nudi po 3 krooe 1 kg; pri večjcm odiemu Se ceti#*' Ulin Bili m tfmjmlm %m aMkt k«l» se proda** takoj Marije Tere-zije cesta 1, II. nadstr. t%vo, ned 10 do 12. uro. 54f4 Mtn naaTlelfiu s^rt je že siuiila, se sprejme v bolfSo hiio v Ljubljani. Naslov v upravniStva »Slov. Naroda." 5464 Hh M Pfaxn* ^ meblovana soba z WZ m dvema posteljama za nov -p< iočenca. Pismtne ponudbe pod *N»-?op3r*ceica :452c na uprav ištvo »SIov Naroda«. 5452 7« Iritnia *""* oddati Zadružna een-U lOdllflJ traia v Ltubljani. Mtkioši-čeve ceata št 8 približno 500 komadov kos v dolJMni od 55 do 75 cm 5465 Italski kffltf uMiir«i|awaIt«) z IMBBRI liU;H vecietno praksu, do-ot mi sprtčevali. pomaka tuđi delati, iSče službe. Ponudbe na uprav niitvo SI. Naroda« pod .Danski krojač 5401.« 5401 Kimin snekir to. r^j;^, <\ okrogel ali rezan. Cene za les nalo žen v vapon se naj ns manijo na V. 5CAGNETTI, parna žaga ra drž. ko-odvorom, Ljubi jana. 2048 libnitfeill za *ohko porboje nanr idaj. InlRlUilVP Stnklt prvovrstna. Prodaio se tuđi v učne »vrbe zelo informa^vne di-aDozitive glede razvoja tiuberkulose Kjet pove upravništvo .Slov. Naroda'. 5475 ŽaTaiijielfli s&fS" £.*,. tiamov, 2 nopolnoma izve bana 2a-earja na pol ni jarem Vaena morata biti tuđi pop a vi1. Ponudbe »e nasloviti na tvrdko: praae Do eac. lesaa trro fita. Stara Ltka pri Škelit Ukt. 5460 SrelrH janitin za iaj ;n ^r plo&o — po moŽnosti stari barok-s!og se ii(*e. Ponudbe s podrobnim i podstki In eeno naj se blagovolijo poslati na upravnlitvo .Slovenskega Naroda* pod „Sre»na fanitnras/MO. 5483 Tml r§ zdrava starija osoba ili dje-Ilotl fl <-oika za d oje djece od jednog mjeseca i 5 godina, odnosno jedna zdrava sta iia osoba ili djevojka za sve, koja tvešto kuhati znade. Po nude uz naznaku pla^e neln se uprave na: »Kr. javni bilježnik i odvjetnik Ziatko Saffarič, morsko kupalište Crikvenica.« .' 463 FbMliin saipos^ojen, 44 let star, sam LnlHUtilt z izvrttno prakso v vseh >: -limo kuoiti. Ponude tvitd SOwareri iraf. lagret. Preraatilćera 1. 3347 LoTr ući«, ftđ?etnik v LjaMjaaf, Mfkioti-cera crsta 8. ' 5403 ftnil2lil 5 8ob v Mar beru se ra-illlllfi^'C meni* s a+inovanjeni 4—* snb v L ub'janl. Ponudbe na uctav-niStvo pod >TSUfl**«aJe ▼ Maribora 5471 5471 Ifalifl ™ dtlavnico ali stanovante %• fPlil prod« rm 70 K. Kupi «* teietr.i blatafea Prodajo %t vrtai »toli. Ntslov nove: Beiehak A Roiaac Frančevo na-brežie 5. 5470 MP Spretnega ~W& iminkeia pimecnki mm fakti prati Mrena plači RUDOLF RUS, urar v Kranju. Preprodajalti! Kremo za čevlje. vaseltno za čevlje, d-jjaTetni papir, cigaretne tulčice, pišem-ski papir v mapsh, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri Nahler i Oplatka agenturni i komisionalni posao Zagreb, Jelatičev trf 28 (poleg Narodne kavarne). Zamenjam vilo v najboljSem stanju na Dunaji, obd*no z vrtom, obstoječo iz 4 sob, 7 kabinetov in pritlklin s hlšo ali vilo v Ljubi i a m. Natančne ponadbe nemu-doma/54« aa lartv. Sltfeatkeft Naroda pod šifro: Daaaj LjiMjaaa. 54» Goklfe (čevljt z lesenimi poiplati) Še majhen ostanek v zalogi. — Cena 5 do 15 kroti za par. Pri-poročamo šolskira vodstvom za otroke in županstvom za obdn-ske uboge. Mtrenska Čevljarska zadruga Vrbovec, p. Mozirje. 5359 IHen za MM ntip nega strojevodjo In enega gaterista na rarno žago; tuđi veC gotdsUi 4m- laiTOsT* Hrana in stanovanje zasigu- rano. Zrias^ve Dri: Srat« Tav*»r . fat#Bles, ttfltortbo. 5?89 Za posestvo Josipdol lm whm nradDikf!, k\ zamore voditi konze« ativno e:oSDO-dasvo na podlagi gozda^ke osnove Z.htfva se praksa v gozdars^vu, v U' orabl lesa. v ekonomiji in pisar ni. Prosto stanovanje 3 snb in kuhinje, deputateo njivo in sidni vrt; plača po dogovora Ponudbe x obSirnfm ootsom sedanje %* delovan a je poslati na naslov Ing. Nilan ienarčič Josip«, aeita maka aa »aliarlB. Stafarsfca metrska in na drobno klana? suha, trda in mehka, v vsaki — — :-: množini >z — — ^. p»C na ćele vagone oddaja po dnev- — — xt nib cenak s — — F.*A.Uh«r ^^^ s^^^a^aaM^B^ ^^^^^^^^^^m 9m*mmwm* aUi^[%m\. ** •• r trttfn»aw. I SMREKOV LES (približno ,100 ra8) w FeraAlti pri ftmtfM, podrt od vetra, m pnia na mestu v gordu. — Ponudbe cen za izdelan in neizdelan les je poslati najkasneje do 5. rožnika t 1. na Moskrbništwo grofa Thuraa v Radovljiei". Barva • kemjčno - čisti vsaiiovrstno blagof obleke pere (hbjm«w» svciiouko *°££* iMMimft IHf ACim U«t»l|«iia, PoliansM nas. 4. Morsko kopališče Crikvenica! Rodbinska obskrbi (penzion) in scsUvraciji prve vrste. —— ,, RNKOVIĆ vodne žage, elektrame, betonske in železobeton. jezove, mostove, železobetonska tovaraiška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prerana \ itnUrn Mer is nacrte ttailni iiftriRte itnAe. Tetaitaa mnenla. aastofstro sttask ▼ toluitsJdh xa«ewata. Pozivljajo se vse one stranke, ki so svojčas sklemle vojno-posojilno zavaravanje, da se nejnudoma priglase za spremenitev istega v gotovinsko zavaravanje. MF* Lastna korist veleva tsakonur, na] io broz odloga storl. ""VS Prijave sprejeroa Osrednji zavoroudni oddelek za Slovenllo zaklada za vojne vdove fn sirote v Uubtianf, — nranlevo mbroSe St 1 s podružnico v Mariboru ter okrajnimi zastopi v Cerju, Ptuju, Kranju, Radovljici, Novem mestu, KoČevjuj, Kamniku, litijt, Lo- gatcu in Postojni. 5458 U«ans niif "** ' m~« •••••I aJeiMai ••fjclakiam mgi anaiaaaif epa VUl M) i fintstrests, Mfl t TUtiunai fi&h. rmmtm potou« aeftftćrivt pr«1niu« •Elsa* povaia ta tanvjt I šjeo kait •iaba-t •(« irtlttnčc katf, svlcdkc, priite, tvn prati •MTIcaMti, tniuto fjen, »ore wref«tine. artje Hi. — ftlt fate vrsti ft trmm. Tld* ■ ***** Mtltl te aroit Ml ■ MaMilL HaŠcfi. g'nuaaiMtm I 1-ia, ^Vi^ij^^t ■*»««* «W a« I frotir 12M. Pmvl MiaaaaH *r«l aak pr«« «all|a taca K t rmetvaka ■ »•caau p* C *— te I li-—. ZažeMac n^S&^SSi^^ *^° kirie •» SffiSMSSSiK/tBa^ j itiaMlbtMN. ii tartatKU aalaai PmH zmMi «Wa I A ■Uaflll "y?y JPaa^ BTaaak m\ ■Nljpil niaaaai K Ma. KnniiiDraSakzamar «* alf*aaQMa. šctM panata I _ iaaMa iJwajfr aaitbM. alt sai^rt•!**. *t« fitt w tftkla aVMaa fa» aaraflTtat aa ttta ifilaati. atomu tnkt kai garanata -taatmm im ftr timara ap»-