tfto Lit_mmmpm«,^_v Ljubljani,	t torek, dne i julija 1937_Stev. 1581_Cena 1.80 P!w
Naročnina mesečno	^^^^^^^^^^	ček. račun: Ljub-
za ^^^^^^^	^ ^^^ ^^^^^^^^	Ijana it
stvo 40 Din - ne- ^^^^ ^^B MV	V ^^B g ^^B	Mgm	^	10.349 za
deljska ce- ^^^^^^ ^^M ^^B B8BF	M ^^HH^fc §	BSB
^^m ^^m ^^m MB	^ ^BBw m ^^B^ ■■	Zagreb
inozemstvo <20 Din ^^B ^^B ^^M ^^B	^^B M ^^^B ^^B	^^B
je v ^^^^^	JL^/ JL^ ^^^^^	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.6/III	jeva nlica Stev. 6.
Telefoni aredaištra in npraves 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-96	Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniki
Zadnja čast truplu velikega vladike
Slovo
ob mrtvaškem odru
Odkar je truplo nadškofa dr. Jegliča ležalo V ljubljanski Škofijski palači na mrtvaškem odru, •e je vse dni od zore do poznega večera ob njegovem mrtvaškem odru vrstila velikanska procesija ljudstva vseh slojev, ki je prihajala kropit pokojnikovo truplo ter pomolit za njegove duše večni mir. Dočim je v petek zvečer škofijska palača za kropile« bila odprta do 11 zvečer, ao jo t soboto zaradi priprav morali zapreti nekoliko poprej, vsled česar je moralo oditi mnogo sto ljudi, ki bi bili radi pomolili ob nadškof o vi krati ter se poslovili od njegovega mrtvega trupla. V nedeljo je bil potem navad toliko večji, ko so velikanske množice botede priti k mrtvaškemu odru že ob pol šestih rfritraj do 10 zvečer. Te dni je bilo ob mrtvaškem odru najmanj 5(5.000 kropilcev, in bi jih bilo še mnogo tisoč več, ki bi bili vsi mogli noter.
Ob mrtvaškem odru pa so delali častno stražo uniformirani člani fantovskih odsekov iz vseh krajev slovenske domovine.
Tudi v ponedeljek zjutraj so množice že ob pol šestih zjutraj začele vreti k mrtvaškemu odru. Ko so potem ob osmih zjutraj zaprli dohode v škofijsko palačo, so osrtale zunaj še stotine in stotine ljudi. Nepopisno je bilo žalostno gledati te dobre ljudi, ki so želeli še enkrat videti nadškofov« truplo ter ga pokropiti, pa jim to ni bilo več mogoče. Mnogi so jokali in žalosit se je zrcalila z oči vseh. Vkljulb temu ee je še v ponedeljkovih jutranjih urah nekaj tieočev poslovilo od svoj«ga bivšega nadpastirja, dokler ni bila palača zaprta in trg izpraznjen zaradi pogreba. Med tem so namreč že od vseh strani začele vreti ljudske n»no-žice na svoja zbirališča.
Zbor množic
Včeraj je v zgodnji julijski dan šlo posebno življenje mimo hiš in zidov slovenskega središča, ki je v ranih urah podoben dobri, urejeni uri, kjer se točno odmerjene in zmerom znova izvršene poti, da skoraj nikoli ni posebnega nereda in sprememb, nobene prevelike radosti, pa tudi zadnjega obupa ne. Samo včasih leže nek izreden dih čez ulice in ljudi, samo prav malokdaj je človek prizadet naravnost do svojega srca, da nenadno zapusti tisti stalni, nepremagljivi krog, da ne vzdrži več tako od daleč in sam, temveč pride in stopi z drugimi v korak brez kakšne posebne besede in dogovora. In kakor pride, je tudi sprejet: zdaj ni več sam in ne gre več le zanj, postal je drobec velike množice, ki je posoda skupne usode, ki za slehernega veruje, trpi in zahteva.
Čudovita pa je množica, kadar žaluje, čudovit je narod, kadar se poklanja skupni bolečini in žalosti. Tako je prihajal včeraj slovenski narod in od rgodnje ure naprej se premikal v naraščajočih tokih skozi mestne ulice. Žalne, v solncu ožarjene eastave so se nalahko pregibale izpred hiš, ko so pospešeni v isto smer naravnani koraki pod njimi pričali, da se je prebudila množica. Nad hišami in ljudmi je ležal dih veličastne smrti, na licih prihajajočih pa si je v žalni resnobi našla izraz dopolnjena usoda velikega človeka, duhovnika in uče-nika, ki je zapustil dediščino upanja, poguma in vere v teh naših zmedenih in razrvanih dneh.
Z vseh strani so prihajale v Ljubljano skupin« in posamezniki, usmerjeni k središču mesta, toda ob vsem silnem navalu je vladal povsod čudovit red. V velikem krogu je bilo mesto zavarovano in ulice zaprte za vse motnje, na vseh straneh so vzorno čuvali, obveščali in pomagali, da je vsakdo lahko odšel na pravo mesto in kraj. Jutranji vlaki so privozili na kolodvor z ogromnim številom k pogrebu namenjenih, pripeljali »o može in fante, žene in dekleta vseh starosti in stanov, predvsem pa je prišlo kmetsko ljudstvo in njegove kmetske matere, katerih ena je dala življenje tudi velikemu vladiki. Toliko je bilo potnikov, da je sleherni vlak potreboval več vozov, kakor je to običajno. Kakor hudournih je prihajala množica skozi izhod na kolodvoru in v svojih črnih oblačilih, s povitimi zastavami, s prapori in z znamenji svetinj hitela
froti kraju, kjer je bil postavljen mrtvaški oder. o je bil le eden velikih tokov, ki se je valil k središču. Od vsepovsod so vozili avtobusi, številni tovorni in osebni avtomobili, ki so prav tako pripeljali udeležence pogreba iz mnogih bližnjih in tudi daljnjih krajev ter jih razdelili po ljubljanskih
ulicah, da se je človek le stežka prebijal naprej. Med brnenjem motorjev pa se je zlival zvok zvončkov, i katerimi so številni kolesarji opozarjali nestrpne potnike k pažnji in previdnosti. Tako so se od ure do ure vse bolj polnile ljubljanske ulice z ljudstvom, vsi prostori so bili kmalu zavzeti, vse ceste so nosile ogromen tok ljudi, ki je nameraval v sprevod in ki se je postavil na pločnike k počastitvi velikega mrliča. Ni slovenskega kraja, ki bi ta dan ne imel svojega predstavnika v Ljubljani, in tudi ni nobenega stanu in sloja, ki bi se bil izmaknil pogrebni svečanosti. Pri vsem tem pa se je
Prenos trupla v stolnico
Ob 3 zjutraj je bilo izdano povelje, naj ee ustavi reka kropilcev, ki ee je, nema in gosta, neprestano valila v škofijski dvorec, da vzame slovo od vladike slovenskega naroda. Ljudje so zajokali, ko niso več mogli naprej. Toda čas je neizprosen poveljnik. Nato 60 v dvorani, kjer je nadškofovo truplo ležalo od petka popoldne, vse priredili za njegov prenos v stolnico. Ob tri četrt na 9 so ee škofje, duhovščina in sorodstvo pod vodstvom ljubljanskega škofa dr. Rozmana, ki so mu asidtirali stolni prošt Nadrah in kanoniki dr. Klinar, Vole, dr. Zupan in dr. Žerjav in kot vrhovni ceremo-nijar ravnatelj Jagodic, podali v dvorano, kjer so opravili predpisane obredne molitve. Nato 60 težko hrastovo krsto, v kateri bo ležalo shranjeno Jegli-čevo truplo, pokrili in zapečatili. Ko so jo dvignili bogoslovci, je šlo med prisotnimi tiho ihtenje. Kaj ne bi! Vladika, ki je gospodaril v tem dvorcu celih 32 let, od tukaj dajal svoje ognjevite pobude, od tukaj preoblikoval in prenavljal obraz in duše slovenskega naroda, od tukaj pošiljal svoje ognjevite klice k borbenemu življenju in od tukaj s svojo molitvijo vodil in vladal milijonski slovenski narod, ta častitljivi mož je zadnjikrat zapuščal hišo svojega delovanja. Spremljali so ga bogoslovci, duhovščina, stolni kapitelj z gosti, poslanimi od raznih drugih kapitljev, infulirani prošti in opati, ter "v pretresljivo dolgi vrsti 12 nadškofov in škofov v žalnih cerkv. oblekah. Za njimi ljubljanski škof z asistenco in končno hrastova krsta z vsemi telesnimi ostanki, ki so ostali še od Jegliča, odkar ee je njegov duh pre^lil v večnost ter postal skupna last vsega naroda. Ob krsti dve vrsti bogoslovcev in slovenski fantje v krojih fantovskih odsekov. Na koncu številni sorodniki. To je bilo zadnje spremstvo, skromno, a v vsej svoji skromnosti veličastno, ki je Jegliča spremilo iz njegove hiše, da zadnjikrat obišče svojo stolnico. Počasi se je pomikal sprevod proti stolnici. Zamolklo je donel veliki
množica zbirala v popolnem redu in disciplini, kar gre hvala tudi vzorni rediteljski službi pod vodstvom g. Kermavnerja. Policijska straža je imela obilno skrbi ob tolikšnem javnem nastopu narodovem, vendar je obvladala ves naval po cestah in ulicah.
Ljubljana j« bila dopoldne podobna morski zvezdi, ki je legla v njeno središče: k pomirjenim življenjem v osrčju, ki se je snovi izmaknilo, toda ostalo v neminljivem duhovnem izročilu, od koder se je pretakalo in se pretočilo v vse žive veje skozi ulice in mimo hiš v domove slovenskega naroda.
zvon sv. Nikolaja, žalostno so se okrog njegovega glasu lovili glasovi zvonov ljubljanskih cerkva, ter oddajali znamenje naprej po deželi, od cerkve do cerkve, ko da bi bila vsa Slovenija ena sama velika stolnica, v kateri 6e slovenski knez poslavlja od svojega naroda.
„Miserere"
32 let je ljubljanska stolnica sprejemala Jegliča ob vriskajoče veselem petju »Ecce sacerdos magnus< — »Glej, veliki duhovnik prihajale — 32 let so mu bučale nasproti v veličastnih akordih stolniške orgle, ki 60 spremljale ta čudoviti po-pozdrav, s katerim cerkev sprejema 6voje škofe, kadar prihajajo k veliki daritvi. Narod pa je kleče na obeh 6traneh sprejemal njegov blagoslov. Danes, ko je prihajal v svojo prestolno cerkev zadnjikrat, je bila slika popolnoma druga. Ob velikem vhodnem portalu je zatrepetala melodija pjsalma »Misererec, ki so jo pretresljivo peli ljubljanski bogoslovci in ki je poveljujoče planila gor po ladji, kjer so sedeli predstavniki države in slovenskega naroda, da je postalo hladno okrog 6rc. S cerkvenega kora, kjer je sedel za orglami msgr. Premrl, pa se je božajoče priplazila melodija Bachovega preludija v D-moIu. prevzela pojemajoče zvoke »Miserere«, jih utopila v nežni igri žalostnih glasov, ki so se razlili po prostrani cerkvi, ko da bi iskali sočutja. Končno so se zlili v presunljivo ihtenje, med katero se je tajinstveno vpletala — kot klic od onstran groba — melodijozna pesem visokih akordov. Med tem je sprevod že napolnil cerkev, bele in črne barve so jo zasule vse gor pod kupolo, kjer so bogoslovci položili golo hrastovo kreto in jo potem kot zadnja straža v belih pramenih ot>6topiii. Škofje in prelati pa so zasedli presbiterij.
V stolnici je vladal vzgleden red. Pod skrbnim vodstvom g. Eda Plenifarja so bili prostori po klopeh in po ladjah v vseh podrobnostih strogo razdeljeni za zastopstva. Odličniki so prihajali od pol 9 ure dalje in zasedali odkazana jim mesta. Vrhovni reditelj v stolnici, katehet Janez Pivk, ki sta mu stala ob strani župni upravitelj g. Jenko in kaplan ŠkerI, je z budnim očesom pazil, da je šlo vse v redu in v največjem dostojanstvu.
Zastopnik vladarja
Na levi strani in tik ta krsto je bil pripravljen črno pregrnjen klecalnik za zastopnika kralja. Zasedel ga jo poveljnik dravske divizije, general Toni i v svečani zala uniformi kot zastopnik poglavarja države, ki je hotel pokojnega narodnega buditelja in vodjo počastiti na njegovi zadnji poti.
četverokota pa zastopnik kranjskega plemstva, grajščak na Hmeljniku, baron pl. Wamholt, s komturskim križem malteškega viteškega reda okrog vratu.
V	prvih klopeh drugega četverokotnika na levi strani srednje ladje so sedeli zastopniki sodstva s predsednikom apelacije dr. Goljo na čelu, ob njem pa eo sedeli vsi apelacijski sodniki gg. dr. Mastnak, dr. Straser in dr. Ogoreve. Za njimi predsednik okrožnega sodišča s spremstvom, predstojnik višjega državnega tožilstva dr. Kravina in predstojnik državnega tožilstva dr. Lavrenčak z državnimi tožilci. Za njimi po vrsti zastopstva raznih javnih in zasebnih ustanov. Tako ravnatelj finančne uprave dr. Sedlar s pomočnikom višjim finančnim svetnikom Mozetičem, ravnatelj Državne Poštne Hranilnice dr. Vidmar, ravnatelj ljubljanske direkcije državnih železnic dr. Fatur a pomočnikom inž. Kavčičem in načelniki oddelkov dr. Lamut z osebjem kot zastopnik ljubljanskega poštnega ravnateljstva, dr. Mirko Božič, ravnatelj Hranilnice dravske banovine, inž. Močnik z inž Zupančičem kot zastopnika Rudarskega zavoda, dr. Uril Zizek, ravnatelj Zveze za tujski promet, dr. furlan. upravnik bolnišnice in številnimi drugimi odličnimi zastopniki kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov ter društev.
Zadnji četverokot na levi strani so zasedli za. stopniki ustanov, društev in združenj s podeželja.
Na desni strani je sedel v prvi klopi sporedno s kralj, ministri ban dravske banovine dr. Marko Natlačen. Za njim v drugi klopi so sedeli zastopniki narodne skupščine poslanci dr. Koče dr. Pevec, dr. Veble in podpredsednik skupščine Fra-njo Markič, ki je zastopal predsednika skupščine Stevana Ciriča. V tretji klopi je sedel mestni poveljnik general Popadič s polkovnikom Barletom, poveljnikom orožništva, in podpolkovnikom Kreši-mirom Paveličem. V naslednjih klopeh častniški zbor dravske divizije, vsega 34 častnikov v svečanih uniformah in v zastopstvu vseh vojnih edinic dravske divizije.
V	drugem četveroktu na desni strani srednje ladje je zasedel mesto v prvi klopi mestni župan ljubljanski dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravni-harjem. V naslednjih klopeh so sedeli župani slovenskih mest. dr. Jiimn. župan mariborki, Mihel-čie, župan celjski, dr. Remec, župan pjutski, Nande Novak, predsednik Županske zveze s številnimi odličnimi župani slovenskega podeželja'."BVodar, predsednik »Kmečke zveze«. Za slovenskimi župani so zasedli klopi zopet predstavniki javnih in zasebnih ustanov, zastopniki Trgovske zbornice, podpredsednik Ogrin in tajnik dr. Pless, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavee z višjimi uradniki, zastopnik Zadružne gospodarske banke ravnatelj Končan z uradnišlvom, Vončina, ravnatelj Borze dela, Kremžar, predsednik OUZD z obema podpredsednikoma Jonkejeni in Curkom, zastopniki zdravniške zbornice predsednik dr. Mer-šol, zastopnik advokatske zbornice dr. Žirovnik, predsednik Mestne hranilnice dr. Kamušič, ravnatelji ljubljanskih srednjih šol, Pirjevee, ravnatelj Trgovske akademije, Gogala, ravnatelj Trgovske šole, prof. Reisner, ravnatelj Srednje tehnične šole, dr. Žitko, predsednik Katoliške akcije, dr. Luknian in dr. Hohnjec, predsednika ljubljanske mariborske Prosvetne zveze, in mnogi drugi odlični zastopniki prosvetnih, kulturnih in gospodarskih organizacij.
Tretji četveroktnik na desni strani srednje ladje so zasedli civilni predstavniki različnih društev in združenj s podežlja.
Srednji hodnik v veliki ladji so v špalirju ob-stopili bogoslovci pod vodstvom špirituala dr. Cirila Potoi-nika. Ozadje in vse stranske ladje pa so napolnili d n h o v n i k i, ki so prihiteli z vseh strani škofije, da pospremijo svojega dolgoletnega nadpastirja na božjo njivo. Zelo častno je bilo zastopstvo križarskega reda pod vodstvom komturja ITčaka, nadalje zastopstvo frančiškanskega reda pod vodstvom provincijala p. Gracijatia Herica, zastopstvo oo. laznristov pel vodstvom provincijala Smida in predstojnika Sedeja. zastopstvo oo. ka-pucinov pod vodstvom o. Kamila in o. Mavririja iz Krškega odnosno iz Celja, zastopstvo oo. salezi-janrev z ravnatelji vseh zavodov, vso duhovščino in kleriki. Mnogi v tem poročilu niso imenoma omenjeni. Lahko pa rečemo, da je ni bilo slovenske ustanove, ki ne bi bila zastopana po svojih najvišjih predstavnikih.
Klop na desni stran katafalka je zasedla univerza pod vodstvom rektorja dr. Kušeja, bivšega rektorja prelala Slavita, dekana bogoslovne fakultete dr. Khrlicha, dekana tehnične fakultete dr, Gosarja. Profesorji bogoslovne fakultete so bili vsi v polnem številu prisotni. Na nasprotni strani cerkve so bile pripravljene klopi za sorodnike pokojnega vladike.
Zastopstva ženskih redovnih druiin ljubljanske škofije so bila razvrščena v sredini velike ladje in po galerijah na levi in desni strani cerkve.
Okrog katafalka, ki je bil postavljen pod kupolo, je bilo razvrščenih BS bogoslovcev. ki so velikemu pokojniku delali ganljivo častno stražo.
Škofje in prelati Sveta maša
Med tem se je pri glavnem oltarju začelo bv. opravilo za pokojnim nadškofom. Sv. mašo je služil papeški nuncij llermenegild Pelegri-netti ob asistenci stolnega prosta Ignacija N a-draha kot presbiterja asistensa, stolnih kanonikov dr. Zupana in dr. Žerjava, ki sta bila diakon in subdiakon, kanonikov Vol ca in dr. K 1 i n a r j a , ki sta bila častna dijakona, ravnatelja Jagodica kot glavnega ceremoni-jarja ter 10 bogoslovcev.
Škofje in kanoniki so zasedli kapiteljske klopi, ki so v polkrogu razvrščene za glavnim oltarjem. Prisotni so bili naslednji cerkveni dosloian-stveniki: goriški nadškof Karel Margotti, bel-grajski nadškof dr. Ujčič, zagrebški pomožni nadškof dr. Alojzij Stepinac, celovški knezo-
V stolnici: V prvi klopi sedi zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski poveljnik general Tonič. V drugi klopi sastopniki vlade minister Gjuro Janko vit, minister dr. Anton Korošec in minister dr. MIha Krek.
Zastopniki države in slovenskega naroda
Klopi na levi strani srednje ladje so bile razdeljene takole:
V prvi klopi eo sedeli predstavniki kraljev-a k e v I a d e gg. ministri dr. K o r o š » e, dr. G jura Jan k ovit in dr. Krek. Pravosodnega ministra je zastopal predsednik apelacije dr. Golja. V drugi klopi zastopniki senata gg. senatorji Hribar, Djura Kotur in Rukuljevič-Saksinski. V tretji klopi konzularni zbor ljubljanski v polnem zastopstvu. V četrti in nadaljnjih klopeh vsi načelniki oddelkov Kralj, hansko uprave in njihovi pomočniki. Za njimi predstavniki upravnih oblasti, okrajni načelniki, podnačelniki in drugi. V zadnji klopi prvega
V stolnici sv, Nikolaja
V stolnici: Škofje opravljajo mrtvaške molitve.
Skof dr. Adam Hofter s pomožnim škofom
dr. K o h r a c h e r j e m . djakovaški škof d r.
Akšamovič, suiiotiški škof dr. Buda novi č, krški škof dr. Srebrni«, skopljanskl škof dr. Gnidovec, serijski skof dr. Burič mariborski škof dr To.mažič. Pridružil se jim je med sv. mašo še ljubljanski škof dr. I! O ž ni a n. K škofom so prisedli še sledeči infulirani cerkveni dostojanstveniki: stiški opat dr. Ko stelee, rajlienburški o|>at oče Epale, novomeški prošt Č e r i n in konjiški arhidiakon Tovornik. Klojii pred škofovskimi sedeži pa so zasedli kanoniki stolnega kapillja ljubljanskega nadalje zastopniki mariborskega stolnega kapitlja: stolni prošt dr. Maks Vraber, dekan dr. Culi a 1 a in kanonik msgr. U m e k . kanonik celovškega stolnega kapitlja <1 r. H I ii m e I, nadalje generalni vikar djakovske škofije prelat Sokol zastopnik sarajevskega nadškofa prelat dr. A 1 a u po v i 6, kanoiiik dr. J. Krmičič kot zastopnik livarskega škofa Pušiea, prelat dr. Grivec. zastopnika novomeškega kapitlja, kanonik Sešek kanonik Kek.
Med sveto mašo je stolni pevski zbor pod vodstvom stolnega dekana dr. Kimovca — msgr. Premrl je spremljal na orglah — sijajno in pretresljivo pel Kochov Requiem, tako, da je bila cerkev med svetimi obredi večkrat od veličastnosti te skladbe, ki so jo jtevci podajali z vsem srcem, naravnost prevzeta.
Žalni sprevod
Pridiga
škofa dr. Tomažiča
Ko je bila maša končana, je stopil na priinico v polnem žalnem škofijskem ornatu lavantinski knezoškof dr. Tomaži č, da vtisne zbranim predstavnikom države in slovenskega naroda lik velikega pokojnika. Uvodoma je opisal navdušenje. ki je obdajalo pokojnega nadškofa na celjskem taboru, ki je bil nekako apotenza dr. Jegliča in vsega njegovega dela. ki se razteza čez pol stoletja naše zgodovine. Boija previdnost je temu velikemu častilcu Srca Jezusovega in Matere božje, temu klenemu borcu in viteškemu vzorniku mladine naklonila milost, da je po teikih letih mogel zapisati svoj testament v plamteče oči slovenske mladine, t katere naročje je po tem veličastnem dogodku tako rekoč omahnil. Umrl je kot junak na bojnem polju. Ne v bolniški postelji, ne i mirnem brezdelnem zatišju, ampak kot borec do najvišjih let starosti sredi borbe, otnanjujoe. zmago mladi armadi, ki je iz njegovih blesteeih oži in iz njegovih ljubečih ust pila pogum za bodoče boje in za bodoče zmage. Naslikal ga je kot nioža-asceta. strogega do sebe. kot moža molitve, ki je r>ak dan ura in ure premolil za blagoslov svojemu delu in za neštevilne delavce, ki jih je njegova duhovna sila dvignila, da so šli za njegovim praporom vzgajat slovenski narod za Boga in za Marijo. Kot moža dela. ki ni nikoli počival, ker nikoli ni zmanjkalo potreb iu rajni se jo čutil od Boga poklicanega in pred Bogom odgovornega, da jim odpomore. Njegovo življenje jc bilo roditeljsko življenje, njegove molitve so bile roditeljske molitve, njegovo delo roditeljsko delo. Na koncu je pozval zbrane predstarnike držare in slorenskega naroda, naj izpolnijo Jegličero oporoko, naj se s posnemanjem njegovega žirljenja pripravijo, da bodo veliki rstopili r relike čase, ki jih je tik pred smrtjo oznanil.
Štiri absolacije
Po končani pridigi so se poleg papeškega nuncija nadškofa Pelegrinettija, ki je zopet prevzel vodstvo obredov, dvignili belgrajski nadškof dr. Ujčič, ljubljanski škof <lr. Kozina n, skopljanski škof dr. Gn i »lovec in krški škof dr. S r e b r n i č ter pristopili h katafalku, da opravijo veličastno resnoben obred štirih abso-lucij, ki jih cerkveni obredni k predpisuje za pokop svojih najvišjih dostojanstvenikov. Zaporedo ma so vsi štirje škofje, od katerih so bili trije od pokojnega nadškofa konsekrirani, četrti, belgrajski nadškof pa bi tudi bil, da niso nepričakovano ovire nadškofu Jegliču onemogočile, da posveti v akofa tudi njega, prisitopili k hrastovi krsti, molili ob njej, k> škropili z blagoslovljeno vodo in kadili z blagoslovljenim kadiiom. Kdor je ta obred gledal, se ni inogel ubraniti presunljivega vtisa nad večnoshiim načinom, kako cerkev pokopava svoje služabnike, še pred pičlima dvema urama je Jegličevo truplo ležalo na grmadi vcetja, ki mu ga je iz vseh strani Slovenije nosilo slovensko ljudstvo. Ko so truplo prenesli čez cerkveni prag, so ostale cvetlice zunaj. V cerkvi, kjer naj se truplo blagoslovi za zadnjo pot nazaj v črno zemljo — prah si in v prah se povrneš — ni več prostora za nežna čustva, ki so izraz tega sveta. Tukajšnji svet z vsemi svojimi čari, z vso svojo toiiloto iskrenih čustev, z vsemi svojimi minljivimi vabami, z vsemi svoiimi vezmi, ki jih sj>leta človeško srce, mora izginiti pred vratmi v večnost, kamor je duša že odšla in za katero truplo zoj>et razpade v ničvreden prah. Nikjer nobenega cvetja, nikjer nobenega zelenja, nikjer nobenih minljivih spominov. Čisto goia je stala ta krsta s truplom, ki ga ljubi milijon slovenskih src, sredi cerkve, ko so ga z molitvami, ki govore o minljivosti sveta in obračajo oči živih v večnost k božjem prestolu in njegovi pravičnosti a tudi k njegovemu brezkončnemu usmiljenju, čisto gola. brez kinča in brez okraskov, ko da bi samo čakala, da na svet jiozabi in utone v večnem objemu božje ljubezni. In znova in vedno znova so hodili škofje okrog trupla, ga škropili in blagoslavljali, prosili usmiljenja za dušo pokojnika in rotili Stvarnika, naj bo usmiljen z njo [>o zaslugi njenih del. Za onega, ki ima krščansko dušo in čuti več.nostno, je bil ta zadnji del cerkvenih, čisto cerkvenih obredov, pri katerih mora glas tega fveta |K>j>olnonia umolkniti, najbolj pretresljiv pri vsem Jegličevern j>ogrebu.
Slovo od stolnice
Proti poienajsti uri so škofje končali z absolu-rijami. Pristopil je ves ostali episkopnt in se uvrstil v sprevod, ki naj j>okojnikove ostanke j>o-spremlja na zadnje jtofivališče. Zunaj cerkve se je začel razvrščati velikanski pogrebni sprevod slovenskega ljudstva. Čakati je bilo treba, da se razvr«ti. ('akali so škofje, čakala vsa cerkev. Kot za slovo je msgr. Premrl zaigral svoje čudovite Responsorije, ki »o sedaj ugasnile v božajoče tišino, sedaj zopet v zva lovili v silnem hrepenenju jw> neki trajni sreči, f>o miru. ki ga ničesar več ne moti. Več kot |x>1 ure je nwgr. Premrl igral s srci vseh, ki so stali v Mol niči okrog mrtvega vladiko, prodno se je sprevod pomaknil in so bogoslovci prijeli za hrastovo krsto, jo dvignili z velikim spoštovanjem, ko da nesejo svetniske relikvije ter se začoli pomikati proti izhodu. Zopet je planila po cerkvi pretresujoča molodiia . Miserere'. v dušah pa je ostal neizbri-sljiv oi>otnin o minljivosti lega sveta.
Ob 10.40 so prenesli krsto s truplom pokojnega dr. Jegliča, na kateri je bila bela mitra in križ, iz stolnice na prostor med stolnico in škofijo. Ob hišah od škofije pa do vogala Stritarjeve ulite so se zbrali nuncij Pellegrinetti, jugoslovanski in inozemski škofje ter okoli 700 duhovščine iz ljubljanske, lavantin&ke ter drugih škofij Okoli pol 11, v času, ko je še trajala služba božja v stolnici, pa je že defiliraj mimo stolnice in nekoliko pozneje mimo krste s pokojnim vladiko veličasten sprevod, ki ga je otvoril križ.
Ko se je vrstil mimo stolnice in škofije sprevod je imel ljubljanski župan dr. Adlešič ob navzočnosti episk opata nasledoji govor:
Govor
župana dr. Adlešiča
Tisoči in tisoči so prihiteli, da se v nemi žalosti poslovijo od svojega vladike, da mu zadnjič zro v lice in si vtisnejo neizbrisno v spomin njegovo obličje. Nan.ois.ili so mu zadnjega cvetja in iz src vseh so dihale želje za njegov mir in tihe prošnje, da jih tudi iz onostranstva čuva, vodi, uči in oplaja. Ali rti prav vsakteri čutil, da lebdi duh našega velikega vladike nad njim, da je še tako ves med nami, d as i nem in bled.
Kakor je bilo vse njegovo življenje velika pesem bojev in zmag, tako ie zmagal tudi sedaj. — Njegova veličina, sila duha-genija, je neminljiva. Luč njegovega bistva je svetila vsemu našemu rodu v časih teme in zmot in bo še svetila, kot luč znanilka in vodnica na prava pota vsem Slovencem, katere je tako vroče ljubil.
Pred smrtjo je čital Pavlovo pismo Kormča-iiom o vstajenju mrtvih, kjer stoji pisano: Povžita je 6mrt v zmago! Neizprosna smrt je strla njegovo telo, kot mogočni hrast. Padel je hrast, a to je most v večnost, kjer vstane duh in zmaga ter sc dvigne vse višje, tja k Stvarniku.
Tako je danes njegov zmagoslavni dan, ker se je dvignil iz spon telesnosti in fwedal duha Bogu. Izpraznil je kelih smrti, da ie vzniknil znova in zavladal še močneje nad nami. Resnično, izpolnila se je nad njim beseda: Povžita je smrt v zmago. Saj čutimo vsi sik) njegovega duha, kateremu sc danes klanjamo.
Vse to cvetje ob njegovi krsti, niso — li to lavorike za njegov zmagoslavni zaključek življenja. Besede na trakovih so le navidezno slovo, keT ni slovesa od njega, vladike, ki je vodil in bo vodil vse dotlej, dokler ne najde poti za njim poslednji Slovenec, brat njegov, ki ga je ljubil in se zanj žrtvoval. —
Velik je bil koncept njegovega življenja, kot je veličastna življenjska tvorba vsakterega genija. Dv iga se iz valov vsakdanjega življa, kot mogočna gora, ki kipi proti nebu samotna in veličastna. Zasnove genijev razumejo ob njegovem času le po-edinci, kasneje sp>oznajo vsi njihovo moč in svetlo-vidnost.
Tako je naletel tudi j>okojni nadškof pogosto v toku svojega dela na nerazumevanje, a vedno je prekvasil miselnost poedinca in mase s svojo živo vero, jih dvignil k sebi, da so gledali z njegovimi očmi in mislili ter čutili kot on sam. —
Kadar je stiska velika in se zbirajo nad ljudstvom črni oblaki nevotje življenjski hdogajanj, se Bog usmili naroda ter mu pošlje genije, >ki zasnova Njegove duhovnosti, stvori Njegove veličine. Ti so znanilci, vodniki in trpeči velikani, ker nosijo na svojih ramah trpljenje tisočev in jih z na-paorom vseh sil vodijo na pota, ki so prava.
Tudi naš narod je taval, kot nebogljeno dete. v temi m zablodi na prelomu stoletja. Masa našega ljud.stva ni še bila miselno razgibana, saj je bila tlačena, potisnjena ob zid in držana v mraku nevednosti. Vse predpravice je imelo v zakupu nemško plemstvo in ozkosrčna birokracija, ki je vladala v deželi.
Tedaj se je usmilil Bog trpečega rodu Slovencev in mu poslal pomoč, genija, vladiko Jegliča. Ramo ob rajni je reševal svoje ljudstvo z duhovnim »obratom dr. Krekom.
Naš vladika in dr. Krek, oba duhovnika, oba duhovna voditelja naroda, sta visoko zavihtela prapor Slovencev, zažgala veliko plamenico, ki je posvetila v najtemnejše kotičke našega takratnega življenja, v mestno hišo in zadnjo slovensko kočo. Začel se je verski preporod in vsesplošno narodno prebujenje. Vzvalovala sta dotlej mirno slovensko ljudstvo k narodni zavesti in venski gorečnosti, ga razgibala s svojo duhovno silo, ter uveljavila demokratična načela. Narod se je strnil in vzrasla je celota, ki se je osamosvojila.
Naše ljudstvo ni imelo takrat lastnih vseh kulturnih ustanov niti sredstev za lastne kulturne potrebe. Takratna vlada ga jc tlačila in zatirala. Naš vladika pa je spoznal potrebe časa in prinašal je s svojim soborcem dr. Krekom Slovencem kulturo v neštetih društvih, listih, knjigah in ustanovah.
Pod vladiko Jegličem so nastala društva, listi, prva slovenska gimnazija, prve slovenske učne knjige in slovenska akademija in univerza.
Mladini je ustvaril podlago za nadaljni razvoj v slovenskem duhu in vodi! svoje ljudstvo od stopnje do stopnje zrelosti, da bi bilo kasneje že močno in zavestno, ko se približajo važni dnevi odločitve, katere je naš prerok in videč slutil v dnu svoje duše.
Tedaj je zavladala na vsem svetu stiska in zmeda. Svetovna vojna je podirala vrednote in terjala žrtve v vseh oblikah. Tudi [>ri nas so se rahljale vezi tn med prvimi je povzdignil prst naš vladika in kazal Slovencem pot, ki naj jih vodi k združitvi z južnimi brati. Dvignil je svoj glas, ki je kot mogočna prerokba ori! v dušah Slovencev in jim kazal z zasnutku bodočo močno državo združenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Z magično silo je povezal tedaj v tej zamisli vse, brez izjeme na strankarsko pripadnost. Vsi so sc strnili okoli svojega očeta-vladike in tako je položil temelj naše narodne svobode in jugoslovanske vzajemnosti.
Vedno in povsod ie bil prvi. vitez, ki je vihtel meč duha in zmagoval, podiral staro in oživljal novo kotnaj sluteno, a za njega že dognano kot nujno posledica vseh zapletenih vzrokov.
Vroče in vdano je ljubil našo prestolico, belo Ljubljano, kj er je bilo glavno torišče njegovega dela. Tu je predel niti, ki jih je razgrinjal po vsej slovenski zemlji, povezal z njimi vse v celoto, ki mu je vdano in vemo sledila.
32 dolgih let je vladal kot cerkveni knez v našemu mestu in si iz leta v leto postavljal trajne spomenike, ki danes vsi j>ričajo o njegovem delovanju. Kjer se je naselila mlačnost ali zmota, tja ie prišel in pregnal mračne sence ter s svojim žarkim zanosom prepojil omahljivce, da so se otresli spon. šli za njim, kamor jih je vodil njegov silni duh.
Zato je bil pravi oče mladini, ki je zrla nanj, kot na vzor-moža. Saj je bilo vse njegovo življenje Pacata askeza, pravi vzor Kristusovega učenca, ki živi za druge in pušča sebe in svoje zahteve v nmir Nj?u„Ya imponu;oča pojava jc bila pravi izraz njegove duševnosti, ki jc povezala vsakega
v odvisnost, kateri se mu jc približal. Očaral je, vžgal, dvignil in potegnil za seboj, ter ci osvojil vse, ki so križali njegovo pot in imeli možnost dojeti širino njegove genialne bitnosti.
Ljubljana je po njem postala kulturni center in os Slovenije. Tu je vzklilo seme njegovega dela -do najbujnejših sadov. Ljubljana se mu je oddolžila, ter mu poklonila 11. VI. 1918 ob 20-letnici vladikovanja častno meščanstvo v priznanje za kulturno delo, v6c njegove žrtve za mesto in narod ter delo na osvoboditvi Jugoslovanov.
Ime vladike bo zvezano vedno z Ljubljano in vklesano bo v sreherno srce meščana, ki pojmi vso veličino odhajajočega genija — Slovenca.
Saj ga ni bilo med nami zavednejšega od njega, neupogijivejšega. Tudi v časih teža/,"ko so drugi skrivali svoje slovenstvo, je naš knez res knežje predstavljal trdnega, zavednega Slovenca z nezlomljivo voljo ostati to do svojega poslednjega diha.
Zgodilo se je to, saj je še pred nekoliko dnevi navdušil naše fante in može v Celju, kjer je pel svoj labodji spev in vžgal tisočglavo množico s svojim močnim temperamentom in mladeniškitn ognjem. Njegova zadnja beseda je trkala na srca
meščencev. Vodili so jih odborniki z g. predsednikom Prežljem, Peršnikom in drugimi na čelu.
Mogočen je bil nastop Marijinih družb. Naj prej so šli moški, ki so nesli 15 zastav, nato Marijin vrtec s 8 praporčki, ki so jih nosili dečki, gojenke uršulink pa tri praporčke. Zentke družbe so nesle nato 22 zastav ob ogromnem spremstvu članic iz liubljanske škofije. Za njimi so ile zopet Marijine družbe iz lavantinske in drugih škofij s 33 zastavami, prav tako v velikem spremstvu.
Tretji red sv. Frančiška je korakal za Marijinimi družbami, ki jih je vodila redovna zastava, na kar je sledil tretji red ženskih članic. Skupina Marijinah družb in Tretjega reda je sama štela v sprevodu nad 2000 oseb. Zelo lepo skupino jc nudila Salezijanska mladina z 6alezijansko godijo, ki .je štela nad 200 članov.
Dijaške kongregacije so v spremstvu nosile 11 krasnih zastav. Okoli 50 osmošolcev je bilo enotno oblečenih v bele srajce in temne hlače, za temi pa je šlo okoli 150 ljubljanskih in okoliških srednješolcev. Dijakinje so nesle lep venec z napisom: »Planiski pozdrav — K. A. dekliškega krožka z »Žingarice«. Nato so dijakinje nesle nov prapor, za katerimi so se razvrstile članice v velikem številu. Lep dekliški venec je imel napis: »Svojemu knezu — dijakinje Poljane*;. Članice bivšega Orla najSrda H,„ui„=.	a ' —1 Jesenic so se v sprevodu udeležile s svojo za-
Sm £	, odmeva v pr.segi, k, so stavo. Sploh je bila udeležba Jeseničanov pri po-
mn zo poloz.li z slovesno obhubo: Povsod Boga. I grebu nad vse častna, tako v skupinah posajneziiih
Ban dr. Marko Natlačen in zastopstvo narodne skupščine med zadušnico za dr, Jegličem v stolnici.
Hvala njemu, ki je še pred smrtjo dal svoje bistvo za idejo, ki mora živeti v nas, če nočemo biti nevredni velikega sinu našega naroda nadškofa Jegliča. Kot junak je stal pred nami m nam dajal vrednote svoje notranjosti. Klical m rotil nas je, da ne pozabimo na svete narodove dolžnosti.
Ne bomo jih pozabili, vladika, kot ne pozabimo Vas, ki odhajate. Naše oči bodo vedno uprte v daljavo, kjer bomo videli v žaru solnca Vaš lik. Blagoslavljajte nas od tam in rosite na nas veličino svojega duha, da se v slehernem Slovencu za-iskri nekaj Vašega bistva in razžari v ogenj, ki naj ga neti Vaša očetovska ljubezen. Saj ta ne more zapustiti sinov in hčera slovenskih mater m očetov, ki so Vam vsi bratje in otroci.
Telo, vladika, Vam bo krila slovenska gruda, v Ljubljani, kjer ste želeli počivati. Vaš duh pa bo živel v vseh slovenskih potomcih, iz katerih Vas ne bo pregnala nobena sila, ker danes vemo, da ne smemo izgubiti svojega dobrotnika, dušo naroda, ker sicer izgubimo sebe.
Zato vladika, je Vaša smrt Vaša zmaga in večen bo spomin Vam, velikemu sinu našega naroda. Slava vladiki dr. Antonu Bonaventuri J®*Uču! . 'i!«
Pred stolnico so se zbrali člani vseh pevskih društev v Ljubljani, ki so zapeli ob prenosu trupla iz stolnice Jelenovo »Usliši nas Gospod« pod vodstvom dr. Ant. Dolinarja, po županovem govoru pa so združeni zbori zapeli Prelovčevo -Poljana toži«, ki jo je vodi! skladatelj Zorko Prelovec sam.
Za križem je šlo šest fanfaristov Prosvetne zveze, ki so igrali turobno melodijo. Sledili so križarji s svojimi grbi in prapori. Praporčkov je bilo 45 deških, male klarice z venčki na glavi pa so nosile 44 praporčkov. Križarjev in klaric je bilo v sprevodu nad 250. Ljubek je bil pogled na naslednjo skupino 36 klaric v belih oblekah in z venfiki na glavi, pTav tako ljubek pogled na učenke Lichtenturnovega zavoda, ki so bile tudi belo oblečene. 90 deklic je imelo rožnate vence na glavi, v sprevodu pa je šla vsa šolska mladina tega zavoda. Marjanišče je poslalo veliko četo dečkov, oblečenih v modro, katerim so sledili drugi učenci zavoda, oblečeni v praznične obleke. Sledila je močna skupina gospodinjske šole v Marjanišču.
Za to glavo sprevoda, ki jo je sestavljala nežna mladina, pa je prihajal mogočen val slovenskega gasilstva pod vodstvom tehničnega referenta inž. Dolenca ter drugih funkcionarjev. Na čelu »o nosili 31 gasilskih zastav ovitih v črnino. Njim je sledila vojaška godba pod vodstvom g. dirigenta Dragoljuba 2ivanoviča. V strnjenih vrstah pa so nato prihajale strumno disciplinirane čete gasilcev, nekaj nad 500 po številu. Skupina bojevnikov je sledila gasilcem pod vodstvom svojega predsednika g. Rateja. Omeniti moramo, da je bojevniška skupina bila zastopana tudi v drugih skupinah. Veliko in izredno številno skupino poštarjev je vodil predsednik g. Penko. Za njim je šla poštarska godba, nato pa 80 poštarjev v prazničnih krojih.
Kmetska zveza jc bila zastopana z vsem svojim odborom m s številnim članstvom, Impozantna je bila udeležba katoliških učiteljev in učiteljic, včlanjenih v Slomškovi družbi. Nad 250 zavednih slovenskih vzgojiteljev je počastilo na ta način spomin natvečjega slovenskega učitelja sodobnosti — dr. A. B. Jegliča. Tudi obrtniki in rokodelci, katerim je bil pokojnik velik pokrovitelj in podpornik, niso hoteli manjkati. Na pogreb 60 prišli s 4 prapori rokodelskih in obrtniških društev, med temi tudi s praporom rokodelskega društva v Ljubljani. Članov ie korakalo v sprevodu 140.
Obrtnikom so se pridružili krščanski delavci.
Stare katoliške socijalne borce, združene v jugoslovanski strokovni zvezi je vodil g. Gostin čar. minister v p. in nekdanji soborec dr. legliča. Z g. ministrom Oostinčarjem je šlo načelstvo jugoslovanske strokovne zveze ter okoli 300 članstva .Minister Gostinčar se je udeležil pogreba tudi kot osebni prijatelj pokojnega nadškofa, saj sta oba vneto delala za napredek slovenskega delavstva. Številčno močna je hiln tudi skupina Zveze zdruzenih dclavcev in prijateljske organi/arije zasebnih na-
organizacij. kakor tudi v zastopstvu. Dober del jeseniškega delavstva se je udeležil žalnega sprevoda •Jfdi v gasilskih krojih' kot člani tovarniške čete K ID. .
,,.„Mogočen je bil nastop Celjske poteze dekliških krožkov. Na čelu so nosila dekleta krasen venec z napisom: »Velikemu voditelju — dekliška
deklet"3 Cdj>*' V te)" skupini korakaj ,|ad 300
Za celjskimi dekleti so naši fantje nosili 25 častitljivih praporov bivših orlovskih društev, nato Pa so fantje v kroju fantovskih odsekov nesli še 19 zastav. Sledila je godba »Sloga«.
Pod vodstvom načelstva fantovskih odsekov z dr. Zifkom na čelu je korakalo nad 350 slovenskih fantov, od teh 150 v svojih lepih novih krojih.
Slovenska prosvetna društva so poslala na poslala na pogreb dr. Jegliča iz vseh krajev močne deputacije. Na čelu odposlanstev so šli odborniki P. Z s predsednikom dr. Lukmanom. nato pa zastava Prosvetner zveze iz Ljubljane ter 40 zastav prosvetnih društev z dežele.
Ginljiv je bil napis na vencu: »Ne kiooimo, kot nisi klonil Ti!« — »Slovensko prosvetno dnu štvo v Kočevju«. Ta venec je bi! sestavljen iz smrekovih vejic in sicer od tiste smreke, pod katero je dr. Jeglič zadnjič j>ri svojem obisku v Kočevju počival. Kočevski Slovenci so s tem vencem m z močno deputacijo pokazali svojo hvaležnost dr. Jegliču, ki jih je vedno ščitil.
Nad 150 ljubljanskih pevcev je šlo pod vodstvom predsednika Hubadove župe dr. Šviglja, pe-vovodje »Ljubljane« dr. Dolinarja, pevovodje gosp. Prelovca in pevovodje g. Vcntorinija v sprevodu. Pred pevsko skupino so zastavonoše nesli zastave »Ljubljane«, ^Ljubljanskega Zvona« in »Slavca«.
Pod vodstvom svojega ravnateljstva in poslovodij je sledila številna skupina odbora ter urad-ništva »Vzajemne zavarovalnice« ter je tako primerno j>očastila spomin soustanovitelja in pokrovitelja, našega zadružnega zavarovalca.
V imenu Katoliškega tiskovnega društva ter vsega katoliškega tiska v Sloveniji, so se udeležili pogreba predsednik dr. Pečjak, tajnik duh. sv. Ča-dež, ravnatelj Karel čeč ter načelniki in predstojniki vseh katoliških tiskovnih podjetij skupno z vsem uslužbenstvom, kolikor ni bilo nujno zajpo-sl enega.
Za sprevodom so šli nato člani »Slovenskega katoliškega Akademskega starešinstva« s svojim predsednikom vseuč. profesorjem dr. V. Korošcem.
Profesorski zbor z ravnateljem dr. Breznikom na čelu in pa dijaštvo škofijskih zavodov v Št. Vidu je šlo korporativno pred krsto, enako pa tudi množica bivših gojencev šentvidskih zavodov, ki so včlanjeni v društvu »Jegličevcev«. Bilo jih je nad 200. Sli so tudi vsi uslužbenci škofijskih zavodov in pa uslužbenci nekaterih škofijskih ustanov.
Begunjska župnija, rojstna župnija dr. Jegliča, je bila zastopana po velikem številu svojih župlja-nov, ki »o prišli z zastavo svojega prosvetnega društva.
Poleg vencev, ki smo jih že omenili, moramo navesti še krasni venec Vzajemne zavarovalnice ter vence raznih drugih ustanov in organizacij. Fantovski in dekliški odseki so bili zelo požrtvovalni ter 60 nosili najlepše vence, drugi pa &o bili nalo-ženi na posebnem vozu.
Za nosilci vencev je nato prihajala dolga vrsta duhovščine. Ln sicer najprej bogoslovci, nato duhovniki, pevski zbor ljubljanskih bogoslovcev in končno kanoniki, prelati, opati in škofje, ki smo jih našteli že spredaj. Pogrebni sprevod je vodil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman ob asistenci kanonikov dr. Žerjava in dr. Zupana.
Mrtvaški voz s krsto je vleklo 6 konj. Ob kreti je šlo častno spremstvo in sicer slovenski fantje v kroju in bogoslovci, ki so nosili svetilke.
Prvi za krsto so bili sorodniki, med temi p. Prešeren, generalni asistent Jezusove družbe iz Rima, pokojnikov nečak. Za sprevodom so ili: zastopnik
(Nadaljevanje na t. strani.)
........... ,. .. .___._- v ■ - ■ '_^_■ A .•_. . .ažž-v.	tv, .. "V '"T	•
Zastopniki laatovalrih odsekov, ki so se ▼ krojih udeležili pogreb.	Krsto velikega pokojnika neso v grobnico
Dolgi sprevod duhovščine gre čei trimostje in	7„(..„ _______ l	....
Marijin trg.	Škofje, ministra dr. Korošec in dr. Krek ob grobnici nadškof. Jeglič..	Z~UT* '
Pogled po stolnici med govorom škof. dr. Tomažiča po maši zadnšnici
Skozi gost špalir gledalcev se te je vil pogreb čez Marijin trg
Klarice v pogrebnem sprevodu
Škofje pred stolnico ob krati velikega vladike čakajo aa uvrstitev v sprevod
Medteoi, ko so korakali pogrebci mimo krste, te je v imenu Ljubljane poslovil od našega vladike
župan dr. Acflešič.

Ni- Vel. kralja, dir. £em. Tonič, nato zastopniki vlad* notranji minister dr. Ant. Korošec, gozdni in nidaraki minister Djuro Jankortč in minister dr. M. Krek, nato ban dr. Marko Natlačen in podban dr. Stanko Majcen.
Za zastopniki dvora in vlade so Sli predstavniki domačih oblasti, dalje mestni poveljnik general Popadič, predsednik apelacijekega sodišča dr. (talja, zastopniki Narodne skupščina poslanci dr. Veble, Markit in dr. Koče, zastopniki senata Hribar, Gregorin, Jurij Kotnr in Kukuljerlft. Sa-keinski. vsi ljubljanski konzuli, rektor univerze dr. Rado Kušej s številnimi univerzitetnimi profesorji in dekani fakultet, predstojniki cerkvenih redov, mestni župani: Ljubljane dr. Adlošič, Maribora dr. Juvan, Celja dr. Mihelčič, Ptuja dr. Remec, Kranja g. Česen, Novega menta namesto zadržanega župana g. Frane Pelko ml. Ogromna je bila množica slovenskih podeželskih županov in občinskih odbornikov, kakšnih 700 po številu, ki so šli za krsto pokojnega slovenskega vladike.
Katoliško akcijo je zastopal dr. 2itko z vsem odborom, društvo »Jeglič« g. H ras tja, polnoštevii-no je bila zastopana Krščanska ženska zveza tako iz Ljubljane kaior iz Maribora. Sprevoda so se udeležili med drugimi višji državni tožilec dr. Kra-*i na, državni tožilec dr. Gorečaa, direktorja dr.
Fatnr in dr. Vagaja, državni pravobranilec dr. Vidmar, rudarski glavar ing. Močnik, orožniški poveljnik polk. Barle, v zastopstvu Okrožnega urada predsednik Kremšar, podpredsednika Jonke in Csrk ter ravnatelj dr.Bohinjee, predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavee, direktorji vseh ljubljanskih in osnovnih šol, za Zbornico za TOI jiodpredsednik g. Ogrin in tajnik g. Plesa, u odvetniško zbornico dr. Krivi« ter zastopniki notarske, zdravniške in Delavske zbornice. Za Zadružno zvezo so se pogreba udeležili vsi njeni odborniki z ravnateljem g. Remcem na čelu, za Tujsko-pro-metno zvezo dr. 2itek in drugi, za Mohorjevo družbo posebna deputaeija iz Celja i dr. Kotnikom in poslovodjo g. Milareem. Zastopano je bilo Kon-sumno društvo. Navzočni so bili skoraj vsi člani hanskega sveta. V sprevoda je šel tudi ves častniški zbor ljubljanske garnizije.
Krasen je bil pogled na okoli 500 usmiljen:! šolskih sester in sester sv. Križa, ki so ile za pogrebom in so tvorile zadnjo formacijo v sprevodu. Za njim se je razvrstilo ostalo občinstvo, ki je zaključilo pogrebni sprevod.
Sprevod se je pomikal od škofije po Stritarjevi, Prešernovi ulici, po Dunajski, Masarykovi in smartinski cesti čez Ljubljansko polje do pokopališča k Sv. Križu.
99
Vzemi zemlja, kar je tvojega..
t
Na pokopališču pri Sv. Knžu čaka odprta grobnica. Kakor večni dom, iz katerega ni povrat-ka v naš svet. Iz tega doma je pot samo v drup
svet, ki je živim očem zaprt m ki ne potrebuje vrat za izhod. Nad grobnico stoji velik križ iz črnega kamna, na njem Kristus, pa ne mrtev. Ta Kristus živi iz vekov v veke. Desnico ima še pritrjeno na križ, prestol nčlovečenega Boga, na ka; tereni je v 6mrti zmagal, z levico pa vabi v črni mrak, ki po njem ni več strašen. Prijeten dom je, v katerem »strasti ne buči vihar«, dom, na katerega ni bilo mogoče napisati drugega kakor: »Sacer-dotes Christi in pace — duhovniki Kristusovi v miru«. Grobnica z globoko jamo čaka in Kri6tus vabi s križa ...
Ko je šla ura že na dvanajst, se je iz mesta prikazal prvi del sprevoda. Za njim pa se je vila dolga procesija brez konca. V zvoniku pri Sv. Križu so 6e oglasili zvonovi in ubrano vabili novega gosta, ki je v spremstvu tisočev in tisočev slovesno prihajal na božjo njivo, med verne dušice, da bi tse odpočil od svojega truda. — Sprevod se je vil iz mesta kakor da mu ni konca. Prvi del je prišel na pokopališče ob 12.15. Ob grobnici je šla vsa množica 6amo mimo, potem pa takoj naprej po glavni cesti pokopališča k nasprotnemu izhodu, kjer se je razdeljevala v dva velika pramena in po zunanjih straneh pokopališča prihajala nazaj pred vhod, kjer se je zlivala v razdeljeno živo morje, skozi katero se je pomikal mimo grobnice, pa je bilo na pokopališču vedno dovolj prostora in ljudje tudi po grobeh in pokopaliških nasadih niso stali. V6e je tddo v najlepšem redu in zbranosti, le molitev rožnega venca in zvonenje je motilo tišino pokopališča. Vsi v sprevodu so spoštljivo ogleda; vali zadnji dom velikega pokojnika, potem pa takoj brez postanka po navodilih rediteljev nadaljevali svojo pot Tako se je mimo grobnice v najlepšem reda pomikala desettisočglava množica, otroci, starčki, mlada dekleta in priletne žene, delava, kmetje, dijaki, akademiki, uradniki, izobraženci — vsi so hoteli velikega škofa spremiti na zadnji dom, da bi on, ki je vse svoje življenje preživel sredi bori*, ne šel sam med naše rajnke. Zastave so se v dolgi vrsti razpostavile po poti, ki teče za grobnico in tako tvorile živo ozadje celotni sliki.
Ob 1.20 je ta dolgi sprevod, ki je tekel mimo grobnice kakor urejen potok, pripeljal s seboj krsto s truplom, ki je edino še ostalo naši zemlji, ko se «e oživljajoči duh poslovil. Izpred pokopališča do grobnice so nosili krsto bogo6lovci, pred njimi pa ie stopala dolga vrsta duhovnikov m redovnikov, ^i so se razpostavili okrog grobnice in tako stregli zadnjo stražo svojemu škofu, ki je bil njim predstojnik. vsemu narodu pa vez s Kristusovo Cerkvijo. Neposredno pred krsto je stopal pevski zbor bogos lovcev, ki je pel obredne žalostinke. Za krsto pa se je vila nepregledna množica, ki niti na pcflco-paliJče ni mogla.	.
Ko so krsto položili v grobnico, je naslednik velikega pokojnika ljubljanski škof dr. Gregorji Rožman stopil z asistenco pred odprti grob m ob sodelovanju okoli stoječih škofov in duhovnikov opravil obredne molitve, v katerih se zrcali vsa krščanska filozofija, ves krščanski nazor o živ je-niu. Sredi molčeče množice je molil: »Vzemi zemlja, kar je tvojega, naj sprejme Kristus, kar je njegovega, meso je iz zemlje, duh pa je od zgoraj vdi-hnjen. — Gospod usmili se!« In okoli stoječi zbor je odgovarjal: »Kristus nsmili se. Gospod usmili se!« Nato je trikrat vrgel prst, ki je votlo donela po rakvi — zadnja pesem tuzemskega življenja, ki bi bila obupna, ako ne bi verovali v učinkovitost naslednje prošnje: »Obudi ga. o Gospod poslednji dan po Jezusu Kristusu, Gospodu našem!«
Bližal se je zemski konec slovenskega moža, neoporečnega duhovnika, gorečega škofa, neuklonljivega Slovenca in poštenega Jugoslovana, zemski konec dr. Antona Bonaventure Jegliča. Od rojstva do pogreba, ko se zapro za njim vrata groba, gre njegova zgodovina. Naprej deluje le še duh njegov in dela ostanejo za njim, vsem rodovom v duhovno hrano. Ko smo se tako molče poslavljali od ne-zmaganega borca, ki je mirno počival v krsti v dnu jame. je stopil k odprtemu grobu voditelj slovenskega naroda in notranji minister dr. Anton Korošec in se v imenu kraljevske vlade z na slednjimi besedami poslovil od velikega pokojnika:
Naš veliki vladika
»Kraljevska vlada mi je naloiila tnžnn dolžnost. da vzamem r njenem imenu zadnje slove od Tebe, veliki naš vladika. Združena t globoki boji 7. vsem narodom, je lastopana tukaj s tremi člani, da iikaže »adnjn čast velikemu preporoditelju. vzgojitelju, velikemu patriotu, velikemu Slovencu, velikemu Jugoslovanu.
Zadnjo čast izkazujemo molu. ki je izpolnil de sadnjega smje življenje, ki je bilo poslanstvo. Možu. ki se je dal svojemu ljudstvu prav vsega, de poslednjega diha. Izreden je bil ta mož.
Pol stoletja po rojstvu Antona Martina Slomška se je rodil Jeglič. Na pol stoletja eden! Vladika Anton Martin Slomšek je bil najčistejša po-osebljenost slovenskega narodnega genija. Skladen značaj, ▼ katerem so se harmonično druiile vse duševne in telesne vrline njegovega rodu. fiirok, vsestranski, vsgojitelj, pisatelj, preporodi-tolj, voditelj. Tudi Jeglič je bil tak. Samo da so \ nebo kipeče gorenjske gore vtisnile Jegličere-ms »načaju tiste silne poteze njegove neupogljive odločnosti in borbenosti. Borec dn zadnjega! V SS.Ietu svojega življenja je štiri dni pred svojo smrtjo s tako plamtečim ognjem navduševal mladino, da so njegove besede prešinjale vse tisoče •branih moi in fantov!
Ma pni sioieija eden: V uajirijrni rasa j« BU svsjemn naroda Moies. Ako se ne bi bil on po-
stavil pred M. leti ■ rso sile in vso avtoriteto sa osvobodilne gibanj«, težko da bi bil narod ■ strani svoj nacionalni ideal. Duhorni vodja naroda, njegov vzgojitelj, njegov preporoditelj, je v odločilnih trenutkih, kadar je šlo ta biti ali nebiti rsega naroda, stopil na čelo narodnemu gibanju: redno aeapsgijir, odločen, jasen in brezkompromisen.
Njegor lik je tako risok in svetal, njegor pomen tako sekularen, njegovo širljenjsko delo tako reliko, da bo moral zajeti rso novejšo domačo igodorino, kdor bo hotel zadostno očrtati in pra-rično oceniti delo tega poslanca božjega.
Ob njegoTem grobu ne plakatno. I« zemeljske posode se je preselil njegor sredi duh k svojemu Stvarniku, kjer bo bdel nad svojim rodom. Sroj zemski spomenik si je izklesal sam. Ne enega. Mnogo.
V imena kraljevske rlade — v imenu rsega naroda: hrala in slara Ti! Slaraf«
To je bil zadnji vidni stik med dr. Jegličem in dr. Korošcem! Koliko naporov sta skupno nosila, kakšne borbe vodila, koliko smrtnih sovražnikov in do smrti vdanih prijateljev sta imela! Danes je to tesno sodelovanje zaključeno, vladika dr. Jeglič je dopolnil svoje delo, odslej bo z mirnejšega sveta »bdel nad svojim rodom«. Govor
dr. Korošca je vsa po pokopališču in pred njim razpostavljena množica zbrano poslušala in se slovesno pridružila njegovi zadnji besedi: Slava. Trikratni »Slava!« je težko odmeval med kamenitimi spomeniki. Pa to ni bila beseda mode, ki pride, ker je bila morda na programu, to je bil klic dolž nosti. Vse nae je presunilo, ko smo stali ob odprtem grobu in se šele tu prav zavedli, da dr. Jegliča čez nekaj trenutkov ne bo nič več med nami. Prej je bilo še truplo, je bil mrtvaški oder in smo še lahko rekli: dr. Jeglič na mrtvaškem odru, sedaj pa se vse zemeljsko zaključuje in reči bomo morali: grob dr. Jegliča. V tem trenutku smo začutili, da smo rajnkemu veliko dolžni in smo pritajeno kakor eden v množici rekli: »Slava!« Več mu sedaj iz lastnih moči ne moremo dati, zato smo v tej besedi obljubili, da bomo skrbeli, da bo njegov spomin med nami slavljen.
Zadnje slovo
H grobu je stopil apostolski nuncij Pelegri-netti in trikrat vrgel prst na krsto. Za njim so stopali ostali odličniki in zadnjikrat izrazili spoštovanje velikemu pokojniku. Pristopil je zastopnik kralja general Tonič, za njim notranji minister dr. Korošec, minister dr. Krek. ban dr. Natlačen, ljubljanski župan dr. Adlešlč, dolga vrsta Škofov, duhovniki, redovniki in redovnice, odlični zastopniki našega javnega življenja in nepregledna množica ljudstva, ki je prihajalo in se s prgišči prsti poslavljalo od njega, ki ga nikdar več ne bo med nas. Ves njegov rod se je zbiral okrog jame. Skoro nobenega ni, s katerim veliki vladika ne bi bil v kaki zvezi. Večino duhovnikov je on posvetil, večino laikov on birmoval. vsam pa je bil klicar resnice in vodnik. Ljubil Je množice, ker je bil velikopotezen, le umrl je sam. Kakor je on trideset let vodil množice, kakor Mojzes skozi puščave, tako so se sedaj množice zgrinjale okrog njegove jame. Prst je odmevala po rakvi, da bi mesto njega, ki je za vedno utihnil, ponavljala njegov zadnji ukaz: »Povsod Boga — in Devico Marijo!«
Gneča okrog jame se še dolgo nI polegla. Mnogi, ki niso mogli takoj blizu, so medtem obiskali grob dr. Janeza Ev. Kreka ali grob rajnkega akademika Dolinarja, ki je na novem delu pokopališča. Ko so tu pomolili za pokoj naših rajnkih, so se vračali v dolgih vrstah nazaj, da se poslove od največjega, kar jih počiva na ljubljanskem pokopališču. Le počasi so množice zapuščale pokopališče in se razhajale na vse strani, kakor so od vseh strani prišle. Vse pa je prevladoval dih veličastne krščanske smrti, ki svojim življenja ne jemlje, ampak ga samo izpremeni.
Na pokopališču pa je ostala velika grobnica, vsa posnta z venci, v njej pa »sacerdos Christi — in pace, duhovnik Kristusov — v miru«.
Splošni vtisi veličastnega sprevoda
Že ob prvih jutranjih urah so se po glavnih prometnih cestah in ulicah pomikale množice pri-prostega naroda, ki je prihitel iz vseh krajev, da na skromen način počasti 6pomin velikega dr. A. B. Jegliča. Vlaki, prihajajoči iz Štajerske, Gorenjske, Dolenjske, in Notranjske so bili nabito polni Jonet-skega in delovnega ljudstva, ki je pohitelo na pogreb. Stare ženice so v svoji skromnosti že zgodaj ob prvih dopoldanskih urah poiskale primerna me, sta, da bi vsaj gledale sprevod in spremile vladiko k zadnjemu počitku. Velik je bi! drenj na Marijinem trgu. Tam so ljudje zasedli 6topnjišče ob frančiškanski cerkvi tako na gosto, da so se tiščali ko vžigalice v škatlici. Reditelji in policijski organi pa so skrbeli, da je vladal povsod najvzornejši red. Od magistrata pa tja do pošte so delale množice gost špalir. Od pošte tja do Gospodarske, zveze pa je bila Tyrševa cesta ob času sprevoda popolnoma zagvozdena. In tudi dolga Masarykova cesta je bila po 9. uri močno zasedena. Ljudje so ure in nre vztrajali na svojih mestih. Nikdo ni hotel zapustiti svojega prostora vse dotlej, da je veličastni pogrebni sprevod mimo pasiral. Kako velikanski je bil sprevod, si lahko človek predstavlja, ako pomislimo, da je trajal sprevod mimo Vzajemne zavarovalnice na Masarvkovi cesti točno od 115 ko je tja prikorakalo čelo sprevoda s križem, in je konec sprevoda šel mimo ob 12.20. Všteti je treba 5 minutni postanek, tako da je sprevod tam trajal dobre 5 četrt ure.
Treba je dalje omeniti, da je bila zaradi navala množice na važnih točkah organizirana sama-ritanska služba. Samaritanci in samaritanke so povsod požrtvovalno delovali. Na Tvrševi cesti je prišlo nekaterim ljudem zaradi vročine slabo. Samaritanci so jim nudili okrepčila. Drugače pa ni bilo hujših incidentov zaradi gnječe.
Lahko računamo, da je samo v širokem špalirjn ob Masarvkovi cesti v dolžini 1500 m stalo nad 10.000 ljudi. V6i so bili vzorno disciplinirani. Nikjer niti najmanjšega nereda. Kako dolg je bil žalni sprevod, si lahko predstavljamo, da so bili prvi udeleženci že na pokopališču, ko so šele dvignili krsto injo odnesli iz stolnice.
In udeležfea v sprevodu? Težavno je bilo štetje raznih korporarij, društev in organizacij. Poleg 4 godb — vojaške, poštareke, železničarske in sale-
P. Kazimir ZakrajSek, O. F. M.:
zijanske — je v dolgem sprevodu vihralo 229 zastav, praporov, 6tandard in bander. Mnoge zastave 60 že preisku6ile bridke boje, boreč 6e za resnico in pravioo in visoke ideale, ki jih je blagopokojnt začrtal v našem kulturnem, socijalnem in verekem življenja. Ganljivo lep je bil pogled na križarje in sestrice sv. Klare. Bilo jih je vseh do 250. Sledila je šol6ka mladina. Pod poveljstvom gasilskega inšpektorja inž. Dolenca in mnogih načelnikov žup so korakali naši gasilci, okoli 500 po številu. In udeležba drugih društev je bila prav tako sijajna! Nad 1000 članic Marijinih družb, tretjerednic, tretje-rednikov je pobožno korakalo v sprevodu s svojimi banderi. Številčno bi bilo dolgočasno vsa društva in udeležence naštevati. Kolikor se jih je moglo prešteti z razglednega mesta, od koder je bila mogoča kontrola, 6e je pogreba udeležilo v sprevodu blizu 10.000 oseb. Saj je bilo duhovščine, redovnikov in bogoslovcev do 700. Častno so bila pri pogrebu udeležena zastostva raznih oblasti in podeželskih občin. Vseh je bilo do 1000. Prav impozanten je bil jx>gled na naše požrtvovalne redovnice, ki jih je bilo do 400 in 60 korakale 6koraj zadnje, sledilo jim je nato še civilno prebivalstvo.
Mnogi starejši Ljubljančani, ki so gledali ta veličasten pogreb, so odkrito priznavali, da takega pogreba Ljubljana še sploh ni doživela in da je blagopokojni vladika popolnoma in v polni meri zaslužil, da mu je Ljubljana kot stolno mesto Slovenije izkazala zadnje časti na tako impozanten način. Saj je 6talo v špalirju jx> ulicah, koder se je pomikal sprevod, vsaj 50.000 ljudi!
Treba je še omeniti, da so žarnice ves dan pogreba po vseh ulicah, koder se je sprevod jxmiikal,
gorele in bile ovite v črni flor.
•
Goriški nadškof Karel Margotti, ki se je udeležil pogreba, se je izrazil napram svoji okolici, da je bil pogreb nadškofa Jegliča pravi p a p • -ški pogreb«.
Kanonik celovškega stoln. kapitlja dr. B I B -mel, ki ja prisostvoval pogrebu pokojnega avstrijskega kanclerja dr. Seipla na Dunaju, ie izjavil, »da ni bilo pri pogrebu ne toliko »ledalst»a. ne toliko ljudstva r sprevodu in ne takšnega rzornega reda«.
Tudi Slovenija na tujem ptaka
Vsa Slovenija doma joka. ob svežem grobo, ki ji je za vedno zakril največjega sina ne samo sedanje dobe, temveč tudi njene preteklosti. Knjiga življenja nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča je bila popisana. Večni sodnik jo je zaprl, nadškofa Jegliča pa poklical k sebi po večno plačilo. In tako je 2. julija odšel v večnost k svojemu Bogu, katerega je toliko ljubil, mu tako zvesto služil, toliko delal, žrtvoval in trpel za njegovo čast in zveličanje njemu tako milih in .ljubih ne-umrjočih duš.
Pa tudi Slovenija na tujem, naše slovensko izseljenstvo ima dovolj vzrokov, da zaplaka ob njegovem svežem grobu.
Ko se v vsej Sloveniji nihče ni zmenil za slovenskega izseljenca na tujem, ko nikomur niti na misel ni priSlo, da je domovina dolžna skrbeti tudi za svoje na tujem, je škof Jeglič edini mislil na nje, skrbel za nje. Izdal je več pastirskih listov, v katerih je dokazoval narodu vso bedo in stisko slovenskega človeka na tujem, ko je opozarjal na velike nevarnosti za vero in narodnost, katerim je izpostavljen sredi mrzle in grde tujine in klical k delu in skrbi za nje. Sam je dvakrat pohitel med nje v Nemčijo in obiskal vse slovenske naselbine, bodril izseljence k zvestobi do vere in naroda, navduSeval jih za samoobrambo in samopomoč. da se ohranijo sredi tujine dobri kat. Slovenci. Pohitel je celo v Severno Ameriko in obiskal vse večje naselbine in tam enako delal, bodril, navduševal kakor prej v Nemčiji. Sam je prigovarjal svojim dubovnikom, če tudi jih je sam krvavo potreboval, da so Sli za naSimi izseljenci
v tujino, prevzeli vodstvo in reševalno delo med njimi. Z vsemi je ostal v ozkih zvezah kot oče s svojimi otroki, se zanimal za njih napredek ali njih nazadovanje. Vsak napredek izseljencev kjerkoli na svetu, ga je veselil, vsaka Skoda, vsaka nesreča ga je žalostila. Osebno imam eelo vrsto njegovih pisem v Ameriko, ko je sledil katoliškemu časnikarstvu med izseljenci. Ko je priSlo edino katol. tiskovno podjetje v Ameriki ^Edinost tiskovna družba« in z njo listi »Ave Maria«,' »Glasnik« in >Edinost< v nevarnost obstoja, koliko se je trudil, da je reševal, kar se je še rešiti dalo. Pisal je celo sv. očetu, da je posredoval, reševal in pomagal.
In naša Rafaelova družba, kako odkritega in navdušenega prijatelja je imela v njem! Velikokrat, ko je bil v Ljubljani zadnja leta, jo je obiskal. se zo njeno delo. njen napredek zanimal, bodril in navduSeval njene voditelje za to delo.
Da, tudi Slovenija na tujem plaka ob svežem grobu nadškofa dr. Jegliča, ker je tudi ona izgubila dobrega svojega očeta. Zato na, kakor Slovenija doma. tako tudi Slovenija na tujem ob njegovem grobu moli zanj in se mu zahvaljuje za vse, kar je za njo dobrega storil, moli k Bogu. naj izprosi slovenskemu narodu še veliko takih velikih mož. kakor je bil sani, pred vsem pa naj prosi pri Bogu, da bo tudi naša Slovenija na tujem, naše slovensko izseljenstvo ostalo za vedno zvesto veliki njegovi dediščini, ki nnm jo zapušča: katoliški veri. slovenskemu narodu, Jugoslaviji.
Veliki nadškof dr. Jeglič pa naj jiočiva v miru pri Bogu!
Shol Jeglič in slovenski Orel
Največ se ima organizacija krščanske slovenske mladine za svoj razvoj zahvaliti pokojnemu nadškofu Jegliču. Od nekdaj je mladino najbolj ljubil, ker je bil sam po duši vedno mlad, ognjevit in navdušen za ideale, ki zahtevajo za svoje uresničenje pogumne borbe. Toda mlada in odločna ni bila samo njegova volja, ampak tudi njegov svitli um, ki je bil nenavadno prožen in je objemal najširša obzorja. V tem oziru je Skof Jeglič bil gotovo najnaprednejši Slovenec svoje dobe in kadarkoli je kdo prišel k njemu, naj bo taka veličina kakor Krek ali pa kak prostak iz velike armade katoliških prosvetnih delavcev s kakšno novo idejo ali pobudo, ki bi se bila vsakemu drugemu zdela drzna, nenavadna ali nerealna — Skof Jeglič je vsakega in vse poslušal tako napeto in pazljivo, kakor je bilo to le njemu svojsko, izjavil, da bo stvar dobro premislil in Boga za razsvetljenje prosil, in čez nekaj časa si za gotovo izvedel, kako se je odločil. Časih se je tudi takoj, kakor po navdihnjenju, in oči so mu žarele. Če je bil Jeglič za stvar, ki je bila velikega stila, je bila gotovo dobra, če so le delavci bili pravi in niso na pol pota obstali. V težavah in dvomih pa je bil škof najboljši svetovalec in je takoj pomagal, zakaj Jeglič, pravi Gorenjec, ni bil sentimentalen, ki bi, kakor je to med ljudmi zelo navada, le odkrito ali hlinjeno tolažil, temveč je v vsako važno stvar odločno posegel vmes, kakor je bil prepričan, da je prav. Zakaj tudi omahoval ni, če se je že po avoji uvidnosti in vesti odločil. V osebnih in bagatelnih zadevah se je kajpak tudi večkrat zmotil, ker je bil pač človek, ves človek in še strašno temperamenten, v načelnih pa, ki ravnajo življenje narodnega in verskega občestva ter niso sam<5 stvar bistrega razuma in logične razsodbe, ampak še bolj globokega rodnega instinkta, ki je lasten le vekovnemu človeku, si se lahko nanj brez bojazni trdno zanesel. On je bil krmar, ki je najbolj na mestu, ko jo vihar, in ki pozna visoke zvezde, ki varno vodijo.
Takega se je izkazal tudi ob ustanavljanju Orla, ki je bilo bolj dramatično in z veliko večjimi težavami združeno, nego si danes ljudje predstavljajo; še v tistih letih jih je bilo le malo, ki so vedeli za vse ovire in zoprnosti, ki jih je bilo treba premagati, preden je naša fantovska organizacija stopila na plan in se razvila v mogočno četo, ki si ja priborila spoštovanje in je zavzela prvo mesto v naši katoliški narodni organizaciji na kulturnem polju. Prvič je bilo nemalo ljudi, ki so bili sploh proti Orlu (o načelnih nasprotnikih v liberalnem taboru ne govorimo), eni iz ozirov na tisto javno mnenje, ki ga je takrat še obvladovalo liberalno časopisje, ker se niso mogli sprijazniti z mislijo o drugi telovadni organizaciji med Slovenci — drugi pa iz starokopitnosti in predsodkov zoper telesno kulturo sploh; ti so bili številnejši. Mnogi so v Orlu videli konkurenco mladeniškim in moškim Marijinim družbam in to nasprotovanje je bilo v resnici nevarno. Največja zasluga pokojnega velikega škofa je bila, da je orlovskemu vodstvu z nenavadno, a zelo modro odločnostjo pomagal to opasnost premagati in nasprotovalce izpremeniti v najbolj navdušene sodelavce Orla. Pokojni ae jo zavzemal zanj na svojih vizitaciiah, na birmah in posetih, na konferencah, na prizniei in na orlovskih zborovanjih samih in škof Jeglič je bil nag prvi govornik, ki so ga fantje pozdravljali i nepopisnim navdušenjem in zraven katerega drugega govornika ni bilo in ga tudi treba ni bilo, zakaj on je bil neprekosljiv. Neizbrisno nam ie ostalo vsem v spominu, kako so ga očetje in matere pazljivo poslušali, ko je na svoj edinstveni način razlagal pomen in naloge Orla in zanesel za seboj nase ljudstvo; vsak odpor prirojenega in privzgojenega starokopitstva se je v ognju Jegličevih besed raztajal ko sneg po odsojnih jasah spomladi... Pokojni nadškof pa nam je pomagal odstraniti tudi nezaupanje nekaterih zelo dobrih in pametnih mož, ki so bili tudi na vodilnih mestih, pa so ee bali morebitnega prevelikega vpliva ali posega mladinske organizacije na javna vprašanja in zadeve ter tudi niso bili prav zadovoljni, ko so se Orli postavili popolnoma na lastne noge v svoji neodvisni organizaciji, Orlovski zvezi, zakaj prvotno so bili Orli zamišljeni le kot zavisni odseki svoje matice krsčansko-socialne zveze. Tudi v tem oziru je škof Jeglič izrekel zadnjo besedo, da naj bo Orel samostojen, ker le to nam bo dalo polnega razmaha nstvarjajočih sil, in je razpršil vse dvome in pomisleke. Orel pa je opravičil njegovo veliko zaupanje v krščansko mladino in njegov prodorni pogled v bodočnost, ko je Orel postal šola mladega>Sko-ljenja našega slovenskega katoliškega ljudstva in vir neusihajoče moči ter vedne obnove njegovo katoliške organizacije.
Toliko za danes, čas, da se podrobno osvetli ta stran Jeglicevega neminljivega dela, pa bo gotovo še prišel. Našemu največjemu prijatelju ki nam je odprl pot v ljudstvo, vsi, ki so nosili orlovski kroj in nasledniki orlovskih idealov kličejo* Večna slava škofu Antonu Jegliču!	—e—
Sv. Lenari nad Laškim
Novega župnika v osebi dosedanjega gospoda provizorja Antona Babiča smo dobili s 1 julijem Slovesno instalacijo je izvršil g. mons. Kruljc Franc, dekan v Laškem. Pri tej priliki je imel tudi krasen nagovor na župljane in nas spodbujal, kako se naj z vso ljubeznijo oklenemo novega g. župnika. Te lepe slovesnosti se je udeležilo mnogo duhovnih sobratov in sošolcev g. župnika, med njimi tudi dravograjski prošt g. Matija Munda. Novemu g. župniku želimo, da bi ostal dolgo vreto let meti nami in bil deležen obilih sadov svojega dušno-pastirskega dela.
Cerknica
V nedeljo, dne 7. junija smo imeli v Cerknici inarijanski praznik. V Marijino družbo je bilo sprejetih 16 deklet, v Marijin vrtec pa 50 otrok. Iz Ljubljane je prišel kanonik g. dr. Klinar, ki je imel dva lepa govora. Popoldne je bila sijajno uspela marijanska akademija. — V nedeljo dne 1. avgusta bo v Cerknici dekanijski prosvetni tabor.
Hraslnik
Povodom nenadne smrti velikega škoia dr. A. B. Jegliča so se zbrali zastopniki hranilniških katoliških društev k žalni seji v soboto, 3. julija t. 1. v prostorih katoliškega prosvetnega društva. Spominski nagovor je imel podpredsednik g. janko Arnšek, ki je med drugim omenil, da je bil pokojni vladika med prvimi dobrotniki hrastniške cerkve z zneskom 500 din in da je cerkveno akcijo v Hrastniku moralno podprl. Slava njegovemu spominu!
Kot žrtev materinstva je timrln v 90. letu svoje starosti Učakar Marija, doma pri Sv. Jurju St. 62, žena delavca v steklarni. Kako rada bi bila mati, da bi ta sladka beseda kot vesela pesem donela v delavskem stanovanju. Vse bi darovala otroku, dala ie naiveč — svoje življenje — Koliko pa jih je, ki zametavajo najvišje, dostojanstvo žene — materinstvo!
Danes usodna odločitev glede Španije
Konec politike nevmešavanja?
London, 5. julija, e. Dopoldne je bila aeja angleške vlade, ki je obravnavala mednarodni položaj. Popoldne se je zunanji minister Eden sestal z lordom Plymouthom. Govorila sta o jutrišnji plenarni seji odbora za nevmešavanje. Na tej seji bo glasovanje o ltalijansko-nemškem in francosko-angleškem predlogu o izpopolnitvi kontrole.
Tukaj so prepričani, da bodo glasovali vsi aa-stopniki 21 držav, ki so isstopane v odboru. Angleško-francoskl predlog bi bil sprejet s veliko veiino. Za nemški in italijanski predlog M glasoval« samo Portagalika in Madiar-s k a, baje pa tudi še Albanija.
Če pride do glasovanja, bi to pomenilo hud poraz Italije in Nemčije, obenem pa tudi popoln zlom politike nevmešavanja, ker je jasno, da bi po glasovanju Italija in Nemčija takoj odšli iz odbora. Vse države bi si nato pridržale pravico delati v bodoče po lastnem preudarku.
V zadnjem trenutku upajo na kompromis med obema stališčema. V tem oziru bi naj predložil posredovalni predlog sam belgijski ministrski predsednik Van Zeeland, ki pride ivečer v London na poti ia Amerike. Van Zeeland prinaša baje poluradne predloge sa splošen sporazum v imena samega Roosevelta.
Dopisnik »Timesa« je sporočil svojemu listu, da je sinodi kapitan Munique, predsednik radijskega portugalskega kluba predaval o Španiji in nenadoma zavzel stališče za angleške predloge. Ta radijski klub je doslej zvesto podpiral generala
msmmmam^mmmmmmmmmmmm
Franca, v snočnjem govoru pa ga je predsednik kluba • varil pred Nemčijo in Italijo, ki baje nalašč ženeta Franca v pretirano napetost i Anglijo. Frauco bi se naj takoj spri z Anglijo, da bT bil potem zmeraj odvisen samo od Nemčije in Italije.
Večerniki objavljajo vest, da je geaeral Fran eo obnovil pogodbe s vsemi angleškimi rudarskimi družbami, ki izrabljajo rudo v baskovskih pokrajinah. Angleške druibe ohranijo vse tiste praviee, kot so jih imele pod prejšnjimi oblastniki. Ta vest je v vseh Itstib objavljena kot precejšnja sensacija.
Po bojiščih
London, 5. julija, b. Dopisnik »Daily Heralda« poroča iz Gibraltarja, da so bili generalu Francu poslani novi kontingenti nemSke vojske in se je že štiri do pet tisoč nemških pešcev izkrcalo v Xeri. »Echange Telegraph« poroča, da je nacionalistična križarka >Canarias< bombardirala Pa-ragono in vzela potem smer proti Barceloni. V Barceloni je bilo takoj vse alarmirano, da bi obalne baterije zadržale kriiarko. Dalje se javlja, da je imenovana križarka »Canarias« potopila veliko trgovsko ladjo, laat vlade v Barceloni.
Rim, 5. julija, b. Pri zadnjih vojaških operacijah v Biskaji in Asturiji, posebno pa na bojišču pri Satandru, so se po poročilih italijanskih listov posebno odlikovali oddelki »črnih strelcev«, ki so
sestavljeni povečini po italijanskih legionarjih. Ti oddelki so pod poveljstvom italijanskih rezervnih častnikov, ki so se po zatrjevanju italijanskih listov kot po prostovoljci prijavili v Francovo vojsko.
Atentat na Salazarja
Kominterni je slavni voditelj nove Portugalske na poti Navdušenje po vsej državi, da atentat ni uspel
LM>ona, E. jntlj*. AA. V ?obof> je bil poskn Sen atentat na predsednika Salazarja. 0 tem se do-mavajo naslednje podrobnosti:
Ob aori v soboto zjutraj je videl nekdo, ki je šel slučajno po ulici Barboza Dubocaz, kjer stanuje dr. Torqnato. avtomobil ■ ugaslimi lučmi. V avtomobila je bilo več oseb. Policija je prepričana, da *• to bili atentatorji, ki s« pustili bombo pred palačo. Bomba je bila z dvojno žico zvezana s sosedno nlieo. Zašigalna iiea je bila dolga kakih 50 m. Eden od zarotnikov je dajal na ogln nliee znak, drogi pa je zažgal iico. Eksplozija je bila zelo huda. Seta kabineta ministrskega predsednika Salazarj*
je vrglo skozi okno. Popoldne je obiskal Salazarja
predsednik republike in mu čestital, da je ušel atentatu in ostal nepoškodovan. Tudi mnogo dragih odličnikov je čestitalo osebno ali pa bnojavno. Ii države prihajajo vesti, da se povsod vesele, da atentat ni uspel.
Med navdušenimi manifestacijami, ki so mu jih snoči priredili v Lizboni, je izjavil Salazar: Ali je utemeljen strah in ali nismo nepremagljivi, ke je bila previdnost tako milostljira in ko Kažete vi tolikšno odločnost? Vprašam vas: ali more kdo dvomiti, da se revolucija nadaljnje? Množica je odgovorila z viharnim vzklikanjem.
Ko so poslednji manifestanti prišli pred njegovo hišo je Salazar rekel: Zahvaljujem »eni vam iz vsega srea za to manifestacijo, ne zato, ker manifestirate zame, ki mi ni za slavo, temveč zato, ker pomeni manifestacija pristanek k delu, ki ga izvajamo In ki ne more več umreti. V vseh ulicah mesta eo se nadaljevale "manifestacije proti atentatu in atentatorjem.
Glede na atentat na predsednika vlade piše liet »Diari oda Manja«, da ni dvoma, da je a t e n-tat delo Moskve, Iz vse države poročajo, da prirejajo javne 6hode in obsojajo gnusni boljše-viški atentat

Irska po volitvah
De Vatera ie šibkejši
Nova ustava potrjena — Teiave v parlamentu
1. julija sta se na Irskem izvršila dva važna politična dogodka. Najprej so Irci po plebiscitu sankcionirali sovo irsko ustavo, ki jo je parlament ali tako rvani »Dail Eirean« izglasoval 14. junija ia jo po ustavi predložil ljudstvu v končno potrditev, obenem pa so izvolili po splošnih in tajnih volitvah nov parlament.
Vsak voliv«c je moral odgovoriti na vprašanj«: »AH odobravate zakonski načrt o oitavi, ki fo moča potrditi plebiscit?« Za ustavo j« glasovalo, kakor s* danes sporoča, 409.770 Ircev, proti pa 331.356. Ker je zakon končno veljaven, ako na plebiscita dobi navadno večino, velja od prvega jn-
Razdelitev Palestine
v tri zvezne države
Arabci nočejo
London, 5. julija, b. Vsi angleSki listi pišejo o razdelitvi Palestine na židovsko, arabsko in nevtralno državo. V četrtek pričakujejo poročilo palestinske komisije, ki se označuje kot edina možnost, da se radikalno reši ta problem. Po predlogu palestinske komisije bo židovska država zavzemala dve tretjini sedanje Palestine in skoraj vso morsko obalo, dočim se bo Hajfa ali pa Tel Aviv proglasil za glavno mesto. Ofieielno ime te židovske države bo »Izraele. Državna forma bo republikanska v tesni zvezi z angleškim imperijem. Jeruzalem, Betlehem in Nazaret bodo pripadali pod angleško mandatno področje. Napravil pa se bo tudi koridor od transjordanske meje do Jaffe, ki bo tudi pripadal v angleško mandatno področje, s čimer se hoče zavarovati Arabcem dohod do morja. Ostali del Palestine pa naj bi pripadal arabski državi, ki bo obsegala gorovje in dolino Jordana ter bo podrejena transjordanskemu emini. V židovskem delu živi okoli četrt milijona Arabcev, ki se bodo preselili v novo državo. Stroške za selitev bo trpela angleška vlada. Ta delitev bo stopila v veljavo 1. januarja 1940, do takrat pa bo vsa Palestina ostala pod angleškim mandatom, tako da bo izvedba razdelitvev angleških rokah. Angleški kabinet ho danes razpravljal o predlogih palestinske komisije.
Židovski in arabski krogi so proti predlogom palestinske komisije. Židovski listi zelo ostro napadajo komisijo zaradi te razdelitve in izjavljajo, da bodo židje proti taki delitvi prelili tudi zadnjo kapljo krvi, da jo preprečijo. Med njimi in med Arabci je prišlo do hudih nesoglasij. Del Araheev pod vodstvom muftije se protivi razdelitvi, dočim manjšina pod vodstvom bivšega jeruzalemskega župana podpira ustanovitev nove arabske države. Angleška mandatna vlada je ukrenila stroge pri-
Srave, da prepreči nemire, kateri bi morda iz-ruhnili povodom objave poročila komisije. V Hajfo in Jaffo so prišli za okrepitev novi oddelki ■nolAšk* vojske Tudi o^ntejn* anglpsir« čete so pomnožene. Vojna križarka »RepuUe< je ie na potu v Hajfo.
lija naprej nova ustava, Id prekinja vsako zvezo med Irsko in angleškim kraljem, tako da j« Inka sedaj popolnoma neodvisna država.
Obenem pa je bil tudi izvoljen novi parlament Stranka predsednika de Valere, tako zvani »Fianna Fail«, je dobila 58 poslancev, stranka bivšega prvega predsednika republika, Cosgra-vea, tako rvani »Fina Ga«l«, jc dobila 37 poslancev, delavska stranka U, neodvisni pa 8 glasov. Ker sta Cosgrave ia vodja delavske stranke Norton usmerjena bolj ali manj anglofiltko, bo da Va-lerova stranka imela proti sebi opozicijo 48 poslancev. Če neodvisni potegnejo a opozicijo, bo imel de V&lera v parlamentu samo dvm glasova veČine (58:56), če pa bodo iK < njim, bo znašala njegova večina 18 glasov. Če zo (poročene številk« točn«, bo de Valerova večina precej manjša, nego je bila v minulem zaaedanju.
Važno j«, d« volivni izid volitev aa parlament m bo nič vplival aa vprašanj« nov« Kilave, ki je postala dejstvo in bi to ostala tudi v slučaju, če bi dobil večino anglofil Cosgrave, ker bi bila jako nevarno začeti kakšen boj zoper ne-odsivno Irsko, ki je sedaj s polnoveljavnim zklc-pom izvojevana po tolikih stoletjih junaške in vztrajne borb« zoper angleško oblast. Po novi ustavi dobi Irska novo ime: »Eirc«. Dočim je po dosedanji ustavi bila Irska t Anglijo zvezana po osebi angleškega kralja, sc tedaj kralj a« priznava več ia iploh n« imenuje. Dosedanji predstavnik kralja, generalni guverner sc briš« in edini suveren Irtk« j« predsednik republik«. Poslanska zbornica in s*nat ne bosta več prisegala zvestobe kralju, ampak novi republikanski ustavi. Najvišji britanski svet, aa katerega so bili doslej mogoči prizlvi v vprašanjih, ki s« tičejo odnosov med Irsko in Anglijo, sc isto tako ac priznava več.
Anglija je sprejela tozadevni sklep irskega parlamenta brez najmanjšega razburjenja in tudi sedaj ne bo ničesar storila proti gotovemu dejstvu. Ona more samo nadaljevati carinsko vojsko z Irsko, ki jo je bila sklenila i« pred leti, ko je de Valera v nasprotju s pogodbo, ki jo je Irska, ko jc postala samosvoja, sklenila z Angllljo, ustavil plačevanje vsakoletne odškodnine 5 milijonov funtov iterlin-gov. De Valera je sedaj, ko j« razpisal plebiscit, v svojem manifestu na ljudstvo izjavil, da jc carinska vojska Irzki samo prinesla dobiček, ker si jc ustvarila cvetočo industrijo, ki zaradi carinik« protekcije stalno napreduje. De Valerova vlada je tudi zvišal« proizvodnjo lita, uvedla produkcijo sladkorne pese in razdelila med mal« kmetiče 300 tisoč arov zemlje. Cosgrave pa hoAc ohraniti vsaj osebno unijo z Anglijo, ker meni, da j« treba napraviti konec gospodarski volni z mogočno sosedo. Pravi, da se je za vsak vinar, ki ga Irska v nasprotju s pogodbo nI plačala Angliji, Anglij« od-
Zagrebška vremenska napoved: Prevladovalo
bo jaano vreme.
Dunaj«ka vremenska napoved: Oblačno, toplo, krt-Jevne nevihte.
Zomanslu Temenska napoved: Prevladovalo
bo jasno v zahodnih in severnih predelih, oblačno z nekaj dejja pa v vzhodnih in Južnih krajih. Toplota sc ne bo mnogo spremenila.
škodovala s tem, da more sedaj irski kmet nositi breme angleške carine.
Drugo vprašanje je seveda novi p ari a-m«nt, ki bo delal de Valeri težave v drugih vprašanjih. Treba je vedeti, da de Valera še ni dosegel svojega končnega cilja, ki je zedinjenjc vs« Irske. Treba je ie severne pokrajine, ki so protestantovske, z močno irsko manjšino, pridružiti republiki, kar bo zahtevalo izredno solidarnost vseh Ircev, ker se seveda protestantovska manjšina tej de Valerovi nameri silno upira in sc ne bo ustrašila borbe tudi z orožjem. Tudi Anglija bo severne province, ki so prav za prav njene, ščitila. Toda vsi, ki poznajo de Valero, niti malo ne dvomijo, da bo svojo namero prej ali slej uresničil in da ga niti Cosgrave ne bo mogel od tega zadržati.
Nemški „Haus der Heimat" sredi slovenshe Podjune
Po več mesecih načrtne priprave in sistematično organizirane propadande je bil preteklo nedeljo sredi slovenske Podjune v Dobrli vesi na Koroškem odprt prvi nemški »Haus der Heimat« na Koroškem. Že ime samo naj bi pričalo o duhu 10. oktobra (plebiscit), ki ga hočejo v novem nemškem domu sredi slovenske Podjune gojiti s prav posebno vnemo. 0 tem pričajo vsi govori raznih govornikov iz Celovca in številni naučeni govori, ki so jih ob priliki slavnostne otvoritve »improvizirali« domači odpadniki po zamislih prosvetnega referenta pri celovškem Heimatbundu dr. Rumpolda.
Slavnostno otvoritev so prenašale vse avstrijske radijske oddajne postaje, Prireditev je bila organizirana tako demonstrativno in tako brezobzirno naperjena proti slovenskemu življu na Koroškem, da naravnost izziva našo posebno pozornost.
O podrobnostih prireditve poročamo drugič.
Konkordal
Belgrad, B. julija, m. Te dni se sestane odbor za proučevanje konkordata. Kakor sino že poročali, bo v tem odboru dr. Janjič kot predsed-nik, Artur Mahnič kot podpredsednik, Časlav Ni-kitovič kot tajnik, kot člani odlx>ra pa: dr. Veko-slav Miletič, Niko Lazarevič, Bogoljub Kneževič, Ljubomir Pantič, Anton Videč, Luka Kostrenčič, Mihajlo Lješevič, Karel Gajšek, dr. Kumanudi, dr. Auer, Pavel Matica, Vasa Povanovič, dr. Ivan Jančič, Velimir Jojič, Mita Dimitrijevič in Milo Banič. Pred odborom bo podal poročilo o kon-kordatu predsednik vlade dr. Stojadinovič.
Belgrajske vesli
Belgrad, 5 julija, m. V veliki predavalnici poljedeske fakultete v Zemunu je bil danes kon-dres Društva agronomov. Na kongresu je imel dr. čosič daljši referat o osnutku zakona o organiziranju agronomske službe v državi.
Belgrad. 5. jul. m. Minister sa telesno vzgojo ljudstva dr. Rogič je odobril štipendijo za športne študije v inozemstvo slovenskemu olimpij«kemu tekmovalcu, abiturientu Branku Ziberlu v Ljubljani.
Belgrad. 5. julija. m. Jutri dopoldne nadaljuje narodna skupščina svoje delo. Na dnevnem redu je zakonski osnutek o prekrških in zakonski osnutek o kovanju novega denarja. Ob 11 dopoldne se bo sestal na zasedanje tudi senat ter bo določil dnevni red za prihodnjo sejo.
Celo brodovje
išče pogrešano letalito
57 pomorskih letal in ameriške ter japonske bojne ladje
Honoliilu. 5. julija. AA. DNB.: Nikdar doslej še ni bila poslana tolikšna reševalna ekspedicija, kakor so jo torak poslali za Earhardtovo. Iz Hono-lula je odšla oklopnjača s tremi letali, 4 manjše krlžarke in več rušilcev In pa nazadnje še matična ladja za letala »Lexin,£iton^, ki vozi s seboj 54 letal. V najboljšem slučaju bodo te vojne ladje v 4 dneh blizu kraja nesreče.
Pomoraka oblastva so prnslregla več |>odrob-nosti sporočila, ki ga Je 'irezšično pooslala najbrže ameriška letalka m rs. Karhardtova. Iz tega poročila aa vidi, da se letalkin aparat nahaja kakšnih 281 milj ««verno od otoka Sowlanda. Sodeč po tej brzojavki, se letalo počasi potaplja in se ne bo moglo ie dalje javljali po radiu. To poslednje sporočilo ameriške letnike so dobili ob '>.80 britanskega Časa.
Radijska postaja Panamerican Alrways je pre-stregla jasne radijske znake na dolgem valu z letala m rs. Ea rhardtove. V svoji brzojavki odgovarja letalka na navodila, ki so jih davi poslali brezžično. Tisti, ki so te znake poslušali, izjavljajo, da so natanko razločili štiri presledke po tem valu.
Tokio, 5. julija. AA. Japonske vojne ladje, ki plovejo v bližini otoka Sowlanda, pomagajo Iskati letalo ameriške letalke mrs. Earhardtove.
San Franrisco. 5. Julija, e. Popoldne med 14 30 in 15.80 so ujele radijske postaje več klicev na pomoč od letalke Earhardtove. Letalka sporoča, da je 281 milj severozahodno od otoka Howlanda. Njeno letalo počasi Ione. Kmalu ne bo mogla ve? pošiljati klicev na pomoč.
Vse radijske postaje so prejele ukaz, da morajo delali nepretrgano, prav tako morajo biti v polni pripravljenosti tudi vse vojne in druge ladje.
Popoldne Je ponudil japonski zunanji minister fllrota japonsko vojno brodovje, ki hoče pomagati pri reševanju letalke. Sporočil je že, da eo vse japonske ladje, ki so kje blizu tam, prejele povelje, da morajo oditi letalki na pomoč.
Kronanje ciganskega kralja sredi 10.000 gledalcev
Varlava, 5. julija. AA. Pat: Nad 10.000 gledalcev jc včeraj na stadionu opazovalo svečanosti kronanj« ciganskega »kralja«. Trideset ciganskih senatorjev je glasovalo z« eneg« izmed petih k«n-didatov iz družin« Kvjek. Z« kralj« j« bil Izvoljen J»nu« Kvjek, ki je 52 let star. Takoj nato je bil* služb« božja, za tem pa kronanje novega »kralj«.. Posadili so mu na gl«vo pozlačeno krono, nato p« so prvi korakali mimo ojega ciganski sen«torf, ki so predenj pokleknili in mu izroč«li darov«. Kronanje so oznanili z 21 streli iz topov. Ogromna množic« ciganov je taborila pred mestom ker jim oblasti niso dovolile vhoda v mesto.
Belgrad. R. julija, m. Zdravstveno atanie na-trlarha Varnave se po zatrjevanju njegovih itdriv-nikov nekoliko boljša ter bolnik lahko Jemlje t« hrano, večinoma mleko.
Kongres
Čenstohova
26. junija.
Ob odhodu iz Krakowa je močno deževalo. A med vožnjo proti Čenstochowi se je nebo pomirilo in prišli smo do srca katoliške Poljske v lepem vremenu.
Kdor hodi po Poljskem in ni bil pri Materi božji. Kraljici Poljske, na Jasni gori, ni spoznal enega bistvenih znakov tega naroda in ga ne more razumeti. Stotisoči in stotisoči romarjev prihajajo sem. Vprav dan pred nami se je zbralo tu 20.000 poljskih učiteljev in vzgojiteljev iz vse države. Z njimi je prišlo 6 škofov in čez 200 duhovnikov. In tu so se utrdili v katoliških vzgojnih idealih in načrtih. Jasna gora je tudi trdnjava in svetišče obenem. Seveda na trdnjavo spominjajo le še ogromni zidovi okrog cerkve in samostanov, namesto kanonov pa so okrog in okrog veličastne postaje križevega pota.
Ta dan ni bilo mnogo romarjev, a na vseh, kar jih je bilo, smo mogli opazovati prisrčno po-božnost, ki ni narejena, pa se tudi ne sramuje; vsa je vase in v božji nadnaravni svet zatopljena. S kako zaupnostjo gledajo romarji v temnobarvni obraz Marije in kako navdušena je njihova pesem ali molitev. Za marsikatere naše božjepotne »izletnike« po naših krajih bi bila tu dobra šola religioznega spoštovanja, če bi že takoj ne mogli doživeti prerojenja svoje dremotne vernosti.
Pri Marijinem oltarju je maševal naš prevzvi-šeni škof, drugi duhovniki pa v Marijini kapeli ali v veliki cerkvi zraven. Prehitro sta minuli dve uri, saj se je imel vsak dovolj pogovoriti z Materjo božjo in ji priporočiti svoje želje in skrbi ter moliti za svoje znance, prijatelje, svoj narod in svojo domovino. Na Jasni gori se zbudi tndi pravo duševno razpoloženje za kongres Kristusa Kralja.
Ob 2 popoldne smo se poslovili od Čensto-chovve in se odpeljali naprej proti Poznanju. Omenim naj še, da je tudi v tem mestu precej Zidov. Opazili smo na več prodajalnah in hišah pobita okna. Pred par dnevi so neki Zidje napadli katoličana in ga oklali. To je bil vzrok, da so se začele demonstracije proti Judom v Censtochowi, pa tudi v drugih krajih.
27. jtmija.
Težko se romar loči od Matere božje na Jasni gori — poljskem Lurdu. Tudi mi smo se še iz vlaka transverzalne železnice, ki spaja dve veliki progi, ozirali večkrat, da še vidimo vsaj visoki zvonik Marijine cerkve. A naš cilj je Poznanj. V Herby Nowe smo prestopili na glavno železnico, ki veže Katowice in Poznanj, središče Ve-likopoljske. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je sicer zanimiva, a ne posebno privlačna za Slovenca, ki je udomačen v deželi gora, dolin, ravnin in lepih vasi. Tu je ravnina, posejana z borovimi gozdovi, pašniki, bolj malo rodovitnimi polji, ponekod naravnost puščavska zemlja drobnega peska, v katerem seveda ne more bogvekaj uspevati rastlinstvo. Ko nas je vlak prepeljal čez reko iWarto, smo vedeli, da bomo kmalu na svojem cilju.
Poznanj v praznični obleki
Poznanj je staro mesto, že 1. 966 je bila ustanovljena ta prva škofija in zgrajena tudi lesena katedrala. Imena prvih poljskih vladarjev Mieči-slava I. (992), Boleslava Hrabrega, Przemisla I. in Boleslava Pobožnega, ki sta dala izgraditi mesto tudi na levem bregu Warte (1253), Wladislava Jagelovskega, zmagovalca nad nemškimi križarji pri Griinwaldu, so tesno zvezana z njim.
V drugi polovici 17. stoletja so gospodarili in ropali v njem švedski vojaki, nato Saši, za njimi Rusi, potem Prusi. Za malo časa je Napoleon mesto osvobodil, a po njegovem porazu so Prusi trdo gospodarili v mestu in pokrajini do 1. 1918. Vsa preganjanja, vsa pruska naseljevalna politika pa ni uničila narodne zavednosti Poljakov, marveč se je ta še bolj krepila in razvijala. Danes šteje Poznanj okoli 250.000 prebivalcev, od katerih je 97% Poljakov, Judov ni niti 1%, tako, da se lahko imenuje najbolj poljsko mesto. Pa tudi katoliško! Omenim le Društvo sv. Vojteha, ki ima svojo tiskarno, veliko, zelo moderno urejeno knjigarno. Tu ima sedež v svoji hiši tudi vrhovni institut Katoliške akcije za vso Poljsko, ki pod vodstvom msgr. dr. Brossa razvija veliko delavnost. kar smo opazili vprav na tem kongresu.
Noč se je delala, ko smo ob devetih zvečer izstopili na »dworzec« (kolodvor) pozna rajski. Ko smo se s cestno železnico vozili proti svojemu ho-letu, smo takoj opazili, da smo prišli v mesto, ki se je dostojno okrasilo za kongres Kristusa Kralja. Raz vse hiše so vihrale zastave, poleg narodne be-lordeče večinoma tudi še papeške belo-rumene. Mnoga poslopja so bila naravnost povita v vence iz hrastovih listov. Na izložbenih oknih trgovin in na oknih stanovanj so v podobi križa nalepljeni mali letaki e sliko navdušene mladine, ki s križem v dvignjeni roki biti naprej, med njo pa druga roka drži s svetlobo ožarjeni križ, spodaj pa je napis: Zdobyc swiat dLa Chrystusa (Pridobiti svet za Kristusa)! Tudi univerza nosi na svojih oknih to izpoved vere. Nad vhodom v univerzo, kjer so bila glavna zborovanja kongresa, je bil veliik napis: Pax Christi in regno Christi (Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem). Med univerzo in gradom stoji spomenik Srca Jezusovega, ki ga je postavil poljdki narod na mestu, kjer je preje stal Bismarckov spomenik. »Polonia restituta« (obnovljena Poljska) je zgradila ta spomenik iz hvaležnosti za pridobljeno svobodo.. Ob vsakem času vidimo na stopnicah pred spomenikom klečati in moliti moške in ženske, in nikomur, ki gre mimo, ne pride na um, da bi posmehljivo gledal te prizore
Papeževo pismo
Kongres se je pričeil v petek, 25. junija popoldne. Dopoldne so prišli različni visoki cerkveni in svetal dostojanstveniki. S posebnim veseljem so sprejeli Poljaki pariškega kardinala Verdiera. Iz Varšave je prišel kardinal Ka.kowski. Vlado je zastopal minister za uk in bogočastje Swietoslawski. Poleg tega je bilo že pri otvoritvi 40 škofov, ter mnogoštevilne inozemske delegacije iz Francije, Nemčije, Švice, Madžarske, Jugoslavije, Avstrije, Rumunije, Italije, Finske, Letonije, Amerike itd.
Ob štirih popoldne je bil vhod kardinala legata v stolnico ob petju himne Tu es Petrus. Nato je bilo prečitano pismo sv. očeta, s katerim je imenoval kardinala Hlonda za svojega legata na kongresu Kristusa Kralja. Papež izraža svoje veselje nad sadovi, ki jih je rodila njegova okrožnica Quas prtmas, o Kristusu Kralju. Med temi sadovi •o posebno kongresi v čast Kristusa Kralja, ki imajo vprav ta namen, da bi javno življenje vseh narodov podvrgli milemu vladarju božjega Kralja. Sv. Oče želi temu kongresu obilnega blagoslova, da bi »mojo pripomoči k	n»d brerbožnšn komu-
nizmom"^ dragimi zablodami, ki je nanje opozoril
Kralja
m jih obsodil v okrožnici Divini Redemptoris. Nobena stvar ni danes važnejša, kakor delati proti tej strašni nesreči sveta in za pokristj anjenje vsega življenja. Zato naj ne kongres ne strani nobenega truda za to veliko nalogo, zato naj vsi skrbno posvečujejo sebe, naj prepojeni duha ljubezni in miru z velikim idealnim poletom in močno volijo bojujejo boj za Boga. Sv. oče je vesel, da je ta mednarodni kongres vpirav v Poznanju, v deželi, ki se upravičeno imenuje predzidje krščanstva, v deželi svetih škofov Vojteha, Stanislava, Jožefa in mučenikov za unijo, v deželi sv. Janeza Kantske-ga, Kazimira, Jadvige in Stanislava Koetke, v deželi, kjer se je pred herezijami in razkoli ohranila čista in živa vera, kar priča lahko on sam, ki je bil tam apostolski nuncij. Po prečitanju papeževega pisma so se navzoči škofje in duhovniki poklonili kardinalu legatu, potem pa je škof Okoraiewsld imel poljski in latinski nagovor, v katerem je izrazil veselje, da je kardinal Hlond imenovan za legata.
Po cerkveni slovesnosti se je začel kongres v veliki univerzitetni dvorani (ki je večja kakor Unicmska v Ljubljani in ima tudi orgije). Pred odrom je bil postavljen velik kip Kristusa Kralja, obdan od cvetja. Škof Scbeiwiller iz St. Gallena, predsednik mednarodnega kongresnega odbora, je pozdravil visoke dostojanstvenike in vse udeležence. Za predsednika kongresa je bil izbran univerz, profesor Dembinski, poleg njega bo hib' v predsedstvu še univ. prof. Peretiatkowicz, baron Arnfels iz Švedske, bivši ogrski ministrski predsednik Hn-szar in še nekateri. Nato je govoril kardinal legat. Gigantski boj duhov je prišel do alternative: ali Kristus ali brezboštvo. Novodobni ateizem totalno zanika Boga, katolicizem totalno afirmira kraljestvo božje. Cerkev hoče popolno utelešenje duha Kristusovega, brezbožni komunizem in novo poganstvo pa težita za popolno razboženje vsega življenja.
V imenu vlade je pozdravi] minister Swieto-slawski. Poudaril je, da mora biti podlaga, na kateri je možno družabno življenje, le globoka moralnost. Naš rod je spoznal, v kakšne silne zablode je mogoče zaiti, ako namesto religiozne, krščansko etične vzgoje zavlada materializem. Zato želi, da ta kongres vsem ljudem dobre volje in celi državi prinese bogatih sadov.
Če bi biti poslušali papeža ...
Za tem govorom je takoj imel prvo predavanje v francoskem jeziku jezuit p. Ledit iz Rima >0 kra-Ijestrn Kristusovem in sodobni krizi«. Podal je
najprej v kratkh obrisih začetek in zgodovino ko-munistično-boljševiškega gibanja, opozoril na različnost metod, s katerimi hoče komunizem prodreti v različnih okoliščinah in raznih deželah. Mnogi državniki so sicer prepovedali komunistične orga-
nizacije, a za razkrajanje duhov in src, ki pripravljajo ugodna tla za komunizem, nimajo zanimanja. Pornografska literatura se mirno lahko razširja. Povsod se izvaja podtalna propaganda, ki je dobro organizirana. In z neverjetnim pogumom, ki je vreden boljše stvari, nastopajo pogosto komunisti, ako pridejo pred sodišče. S silno dinamiko vplivajo tudi v državah, kjer je javno dovoljena organizacija, na javno mnenje, naravrfost ali pa po svobodomiselnem tisku. Cilj in sad komunistične akcije je sovraštvo do Boga. Povsod, kjer se pokaže, grozi duhovnikom, redovnikom-cam, cerkvam. Pac zato, ker vera preprečuje upor proti Bogu. Zdi se, da je komunizem strašna kolektivna skušnjava. Angeli so bili skušani, v začetku človeštva je bil skušan prvi človek, njegova odločitev je uničila zemeljski raj, dane« je enaka skušnjava upora proti Bogu napadla organizirane mase človeštva. Nekoč je bil ateizem zabloda poedincev, danes je postal habi-tualno stanje neizmernih mas.
Mnogi dobri ljudje postanejo zmedeni, ali celo s simpatijami gledajo to novo oznanilo upora, upajoč, da ga bodo v prihodnjosti krstili; drugi iščejo rešiteljev, kjer jih ni. Mi verujemo, da le Cerkev pozna skrivnost človeških usod; ljudje, ki jih vodijo strasti ali zarote, bodo le poslabšali splošni položaj 6veta. Zato se moramo mi tem tesneje oprijeti odrešilnega nauka kraljestva Kristusovega. Treba je najti konkretnih smernic in metod za njegovo uresničenje. Pred veliko skrivnostjo stojimo! Po eni strani kaže Cerkev danes močnejše življenje kakor kdaj prej. Pri vernikih je globlje, prisrčnejše versko življenje. Ob istem času pa posebno v mnogih državah Evrope, opazujemo odpad od nas. Malokje more Cerkev izvrševati tak vpliv na javno življenje, ki ji gre po številu vernikov. Kakšni so božji načrti o svetu? Ali se mora človeštvo pripravljati na ponižanje svetovne Golgote? Nasilno ali zahrbtno sovraštvo zbudi v Cerkvi življenjsko moč. Katoličani strnejo svoje vrste,, zajemajo bolj iz vrelcev nadnaravnega življenja. Bog podpira svoje otroke, da jih krepi za čas preganjanja in da jim vliva novih sil za pridobivanje. Sile, ki pripravljajo vernike, da zmagajo svoje preganjavce s heroično slabotnostjo Križa, so natančno iste, ki jih na-pravljajo apostole za jutri. Zdi se, da stopamo v novo razdobje Cerkve. Najvažnejše delo je sedaj po papeževih besedah: rešiti temelje vere in krščanske civilizacije. — Okrožnica »Divini Redemptoris« daje katoličanom točna navodila za sedanji boj. Potrebno je posvečevati se osebno in druge pridobivati, oboje mora biti združeno. Dve veliki kreposti prvotne Cerkve sta potrebni: uboštvo v duhu in krščanska ljubezen. Mnogi ljudje. ki so bili nekoč bogati, so danes reveži. Če bi bili nekdaj poslušali slovesne opomine papežev o nevarnosti silne razlike v premoženju in bi ravnali z ubogimi kakor z brati, bi morebiti ne zašli v propast, ali vsaj to zavest bi imeli, da si niso sami izkopali groba. Nekoč niso poslušali opominov papeža k pravičnosti in ljubezni, danes morajo poslušati grozeči gla9 revolucije.
Hitlerizem in
protestanti
V Nemčiji govore sedaj: Pripravili so nove volitve, ki naj izberejo vodstvo protestantske cerkve, obenem pa so pričeli zapirati pastorje. V potek in izid cerkvenih volitev torej protestanti nimajo pravega zaupanja.
Hitler je že enkrat odredil volitve za vodstvo protestantske cerkve. To je bilo leta 1983. Toda po svoji totalitarni ideji se je takrat Hitlerjeva stranka volitev zelo aktivno udeleževala in na svoj način poskrbela, da eo njeni kandidati, to se pravi, kandidati »nemških kristjanov« (Deutsche Christen) dobili večino. Toda večina pravovernih protestantov te nemške kristjane odklanja, ker v resnici niso nobeni kristjani več, ampak imajo iz krščanstva le izposojeno ime. Toda na to se hitlerizem takrat ni oziral, ampak je iz njihovih vrst določil škofa ali bolje fiihrerja Mullerja, ki naj bi stal na čelu protestantske cerkve. Toda Miiller je imel proti sebi pretežno večino protestantov in ni mogel opravljati svojih poslov. Tako je bilo trel iti na nove volitve, za katere je Hitler osebno «i častno besedo, da bodo povsem svobodne in da bo vsak protestant lahko volil po svojem prepričanju. Prav tako je popolno volilno svobodo obljubila tudi narodnosocialistična stranka. To ie bila pa žal le teorija, praksa kaže precej drugajrno sliko.
Volitve morejo biti svobodne le t^iaj, ako je svobodna volilna propaganda. Toda že j>riprava za volitve od. strani protestantske cerkvi je zadela na nepremagljive ovire. Sinode, ki n*.j bi določile kandidate, je državna oblast enoitavno prepovedala. Prav tako tudi vsako volilno/jsgibanje od strani vernih protestantov. Zborovanja i so bila od oblasti prepovedana ali pa jih je navAča policija toliko šikanirala, da ni bilo mogoče Ahodno govoriti. Prišlo pa je še hujše. Čimbolj K je približeval dan volitev, tem bolj je policija zapirala pastorje. Seveda nikdar radi verskega varoka, lier se Hitlerjeva vlada varuje, da bi veljal^ na zunaj kot preganjalka vere. Toda vedno je iskala raznih pretvez. Pastorjem je bilo očitano, i5a politično razlagajo svetopisemsko besedilo ali J da kritično motre sedanje stanje v državi. Zelo »eliko število so jih zaprli. Med njimi znanega protestantskega bogoslovca Jacobyja iz Brandenburga, ki je eden izmed voditeljev nemškega protestantizma. Zadnje dni je moral v ječo tudi pastor NiemSller iz Dah-lema, gotovo najmarkantnejša vodilna osebnost v nemškem protestantizmu. Niemoller uživa velik ugled v krogu 6vojih vernikov in se ga vlada ni upala dolgo zapreti kljub temu, da je ves čas zelo pogumno nastopal proti poseganju narodnosociali-stične stranke v notranje zadeve protestantske cerkve. Niemollerja vlada tudi radi tega ni zaprla, ker je njegov ugled in vpliv velik tudi v armadi. Toda nazadnje je segla tudi po njem. ker so ji njegovi nastopi postali le preveč neprijetni. Sedaj je tudi on v ječi, volitve pa, ki so bile razpisane za 27. junij, so bile 6pet za nedoločen čas odložene.
Hitlerjanci očitajo vernim protestantom, da se vtikajo v politiko. Oni pa odgovarjajo, da v totalitarni državi, kakor je Nemčija danes, pomenja seveda vse, karkoli kdo 6tori, že političen akt. V resnici je pa le stranka, ki se vtika v notranjo upravo protestantske cerkve. Hitlerjevce je tudi silno razkačilo, da so bili volilni shodi, ki so jih prirejali nemški kristjani s pomočjo stranke, malo obskani, medtem ko so pravoverni protestanti mogli zbrati zelo veliko množico vernikov. Sedaj nihče ne veruje, da bi sploh prišlo do volitev, pac pa so protestanti napravili z narodnim socializmom isto skušnjo, kakor že preje katoličani, da namreč ne drži dane besede. Sedaj je Hitlerjeva Nemčija v kulturnem boju tako s katoliško kakor s protestantsko cerkvijo in velja za verskega preganjalca, kar gotovo Nemčiji ni v korist.
Nove cigarete „Bled"
Belgrad, 5. julija. AA. V vrsti sprememb, la jih zadnje čase uvaja uprava državnih monopolov v prodajni stroki tobačnega monopola, je tudi uvedba novih cigaret. Tako je meseca aprila prišla v promet nova cigareta »Hercegovina«, ki je pri kadilcih doživela zelo dober sprejem. Zdaj se pa uvaja še ena nova cigareta pod imenom »Bled«.
Več zahodnoevropskih držav je dalo v promet posebne vrste cigaret s polnim ustnikom iz posebnega krep papirja za filtriranje tobačnega dima. Po primeru teh držav je tudi naš monopol uvedel takšno cigareto s filtrom, ki je dobila ime »Bled«. Posebnost teh cigaret je v tem, da se dim pri kajenju filtrira in iznebi raznih sestavin. Pri vdihavanju gre dim skozi filter, kjer se ustavijo razne sestavine in do neke meje tudi nikotin sam. Ustnik cigaret je izdelan iz več plasti krep papirja, med katerimi je tenka plast celulozne vate. V spodnjem delu v bližini tobaka, je pa filter napojen z negorljivo snovjo, tako da cigareta pri dogorevanju ugaša in se onemogoča vdihavanje škodljivega dima tlečega papirja.
Izdelavi nove cigarete je monopolska uprava posvetila veliko pozornost, in se sme pričakovati, da bo ta cigareta kot doslej še neznana novost doživela pri kadilcih dober sprejem. Z uvedbo cigarete »Bled« je uprava državnih monopolov ho-tela kadilcem povečati izbero cigaret in jim dati možnost, da se seznanijo z najnovejšimi izdelki svetovne tobačne industrije.
Cigarete »Bled« bodo spravljene v okusnih' polkartonskih škatlicah po 10 kosov. Škatlice stanejo 3.50 din. Nove cigarete se že dobe v vseh' trafikah.
Znižane voznine
Belgrad, 5. julija. AA. Dovoljena je polovična voznina na državnih železnicah udeležencem odkritja spomenika velikemu narodnemu pesniku Simonu Gregorčiču 5. in 6. septembra t. 1. v LjubljanL
Popust velja od 2. do 8. septembra t. 1.
Razrešitve
Razrešeni so šolski upravitelji: Razpotnik Fn, Griže (Celje). — Jaut P. Radovan, Št. Rupert (Maribor - levi breg). — Kikl Janko. Selnica (Maribor levi breg). — Gotmajer Karel, Vuzenica (Dravograd). — Mavrič Karel, Gor. Radgona (Ljutomer).
Novi upravitelji
Rotman F. Ervin, Stara Oselica (Škofja Loka).
—	Zurman J. Janko, Pristava (Šmarje). — Ravbar I. Hinko, Dobrniče (Novo mesto). — Ljubič F. Mirko, Zagradec (Novo mesto). — Pri6lan I. Ivan, Pe-trovče (Celje). — Kralj L. Zorislav, Zamo6tje (DoL Lendava). — Potočnik I. Peter, Primskovo (Kranj).
—	Mihelič A. Vilibald, Reka (Maribor d. br.). — Kert F. Jože, Pilštajn (Šmarje). - Klon I. Janez, Livold (Kočevie). - K6gler J. Friderik, Mokro-nog. — Cok M. Albert, Selnica (Maribor 1. br.).
—	Hofbeg A. Edmund. Dol. Nemška va« (Novo mesto). — Nanut Anton, Stopiče (Novo me6to). — Cvetko F. Vladimir, Vuzenica (Dravograd).
Učiteljske spremembe
Premestitve
Belgrad, 5. julija. Podpisane in odobrene eo sledeče spremembe učiteljskega osebja na ljudskih šolah v Sloveniji, in sicer:
Azarov Mihaela iz Trate (Škofja Loka) v Re-teče (škofja Loka). — Bušen Marta iz Sv. Križa (Maribor levi breg) v Mur. Soboto. — Betriani Antonija iz Kočevja v Jurklošter (Laško). — Bra-tina Ljudmila iz Ptuja v Lovrečar (Varaždin). — Cernigoj Karel iz Olimlja (Šmarje) v Podčetrtek (Šmarje). — Cok Albert in Cok Klara iz Zagorja (Šmarje) v Sevnico (Maribor levi breg). — Demšar Antonija iz št. Vida (Litija) v Št. Rupert (Laško).
—	Drekonja Ciril iz Turnišča (Dol. Lendava) v Ja-renino (Maribor levi breg). — Furlan Leopold iz Velenja (Slovenjgradec) v Srednjo vas (Radovljica).
—	Golma/er Bogdan iz Sv. Križa (Krško) v Sevnico. — Gril Dragica iz Trbovelj-Vode (Laško) v Ljubljano. — Hofbek Edmund in Hofbek Marija iz Senovega (Brežice) v Dol. Nemško vas (Novo mesto). — Hra6t Marija iz Cerkelj (Krško) v Begunje (Radovljica). — Janežič Franc in Janežič Terezija iz Police (Litija) v Ljubljano. — Keržin Franja iz Gor. Pirnic (Ljubljana okol.) k D. M. v Polju. — Korman Alojzija iz Vuhreda (Dravograd) v Podbeljko (Maribor d. br.). — Kegl Vekoslav iz Reke (Marib. d. br.) v Hoče (Marib. d. br.) — Menard Viljem iz Podgrada (Novo mesto) v Novo mesto. — Nanut Anton iz Svibna (Krško) v Stopiče (Novo mesto). — Petrič Marija iz Gaberja (Novo mesto) v Orehovice (Novo mesto). — Petelin Alb. iz Škofje Loke v Ljubljano. — Podreka Ivana iz Sv. Križa (Šmarje) v Rog. Slatino). — Pikuš Berta iz Dol. Lendave v Ravne. — Rozman Franc iz Vokla (Kranj) v Cerklje (Kranj). — Sancin Josip iz Vodic (Kamnik) v Št. Vid (Ljubljana okol.). — Senica Anton in Brežic v Belgrad. — Škerle Antonija iz Bevk (Ljnblj. ok.) v Krško. — Šetinc Ljudmila iz Št. Vida (Ljublj. ok.) v Log Zaplano (Ljub. okol.). — Terpin Josip iz Bevk (Ljubljana okol.) v Ljubljano. — Vouk Ivan iz Iga (Ljublj. ok.) v Ljubljano. — Vilhar Marija iz Zagradca (Novo mesto) v Črnuče (Ljublj. okol.). — Vidic Albina iz Pre-valja v Dravograd. — Verk Marta iz Rog. Slatine v Sv. Križ (Šmarje pri Jelšah). — Žitko Marija iz Moravč (Kamnik) v Pirniče (Ljublj. okol.). — Zvan Andrej iz Koroške Bele v Zenavlje (Mur. Sobota).
Upokojitve
Upokojeni 60: Majer Drago. Sv. Marjeta (Laško). — Časi Janko, Žiče (Slovenjgradec). — Bezlaj Frančiška, Šmihel pri Žužemberku (Novo mesto).
—	Šmajdek Ivan, Št. Vid (Ljublj. okol.). — Pertl Kvirin. Kapela (Ljutomer). — Potočnik Ant., Pod-sreda (šmarje pri Jelšah). — Kalan Rudolf, Trbovlje (Laško). — Urek Ivan, Vransko (Celje). — Odla-sek Marija, Kamnik. — Žen Ivan, Soteska (Novo mesto). — Bregant Zivko, Ruše (Šmarje). — Jav-šovec Erlinda, Celje. — Šibovec Marija, Domžale.
—	Dolgan Marija. Planina (Logatec). — Zupanek Barbara, Celje. — Novak Otmar. Sv. Vid pri Cerknici. — Ažman Gabrijela, Konjice.
Napredovanja
Napredovali so v V. skupino: Ambrožič A. Josip. Ljubljana; Dolgan Marija. Planina (Logatec); Grčar Viktor, Maribor; Grudnik Fran, Birčna vas (Novo mesto); Jeraj Valerija, Novo mesto; Janko-vič Marija, Maribor; Lesica Ivan, Ljubljana; Mu-sar Franjo, Zidani most; Mavrič Karel. Gor. Radgona; Plesničar Pavel, Ljubljana; Roš Milan, Hrastnik (Laško); Ravnikar Antonija, Maribor; Sepaher Anton, Kranj; Sadar Marija, Ljubljana; Strigl Anton, Crešnjevec (Maribor desni breg); Vukan Koloman, Bodonci (Murska Sobota); Zupanek Barbara, Celje.
V VI. skupino so napredovali: Ažman Ana, Ljubljana; Antonovič Cirila, Dobova (Brežice); Ba-čič Josipina, Ljubljana; Bonča Marija, Sevnica
(Brežice); Benedičič Frančiška, Železniki; Cujnik Mirko, Sv. Jakob (Maribor levi breg); Cerček Zora, Velike Lašče; Cok Klara, Zagorje (Šmarje); Cešnovar Angela, Dobrepolje; Dereani Vida, Trebnje (Novo mesto); Ferk Bogomir, Sv. Miklavž (Maribor desni breg); Faganel Leopoldina, Studenec (Krško); Fatur Julija, Šmartno (Ljubljana okolica); Gaberjevčič Zofija, Murska Sobota; Guna Marija, Zagorje ob Savi; Gradišnik Stanko, Št. Ilj; Hočevar Marija, Velike Lašče; Jelene Ivana, Trebnje (Novo mesto); Kržišnik Cecilija, Ziri; Kristan Zmagoslav, Maribor; Kotnik Pavla, Sv. Marjeta (Ptuj); Kegl Vekoslav, Reka (Maribor desni breg); Kalan Bogomila, Cerklje (Kranj); Čok Pavla, So-dražica; Lešnjak Marija, Kostanjevica (Krško); Ljubič Ana, Gradac (Črnomelj); Miklavčič Anton, Borovnica; Mervar Marija, Žužemberk; Mikulič Ida, Globoko (Brežice); Pire Marija, Ljubljana; Povh Stanislav, Sv. Venčeslav (Maribor desni breg); Pirjevec Andrej, Loče (Konjice); Perhavc Vladimir, Tržič; Prosenc Cecilija, Toplice (Litija); Prah Roža, Črna (Dravograd); Potočnik Antonija, Primskovo (Kranj); Potokar Ivana, Ljubljana; Pavlovec Milan, Cerklje (Kranj); Petrovčič Petra, Vrhnika; Petje Helena, Videm (Brežice); Rihard Franja, Št Vid nad Ljubljano; Raček Andrijena, Tezno; Rott Angela, Sv. Pavel (Celje); Splihal Judita, Griže (Celje); Skok Gabrijela, Sv. Jedert (Laško); Šketa Angela, Jarenina; Šporn Erna, Ljubljana; Šinigoj Julijan, Vojni k; Šifrer Mara, Ljubljana; Stoviček Svatopluk, Ljubljana; Trošt Justina in Trošt Josip, Špitalič (Konjice); Tram-puš Marija, Ljubljana; Tavčar Ljudevit, Borovnica; Vivod Zofija, Cerklje; Vidic Albina, Prevalje; Vardjan Marija, Semič; Vrišar Helena, Moste pri Ljubljani; Vodušek Alma, Višnja gora; Završnik Rudolf, Ljubljana; Zukovec Franc, Novo mesto; Zivič Gabrijela, Globoko (Brežice); Zumer Pavla, Dobrava pri Ljubljani.
V VII. skupino so napredovali:
Semlič Danica (Grosuplje). — Arnšek Josipina, Senovo (Brežice). — Ašič Alojzij, Koprivnica (Brežice). — Brelih Oton, Bogojina (Dol. Lendava). — Belehar Anton, Zidani most — Breže Emilija, Sv. Lovrenc (Ptuj). — Beloglavec Maks, St. Vid (Ptuj). — Bovha Olga, Podčetrtek (Šmarje).
—	Blatnik Angela, Šmarje (Lj. ok.). — Erker Danica, Dol. Karteljevo (Novo mesto). — Gostinčar Vida, Dvorska vas (Kočevje). — Gojnik Ivana, Videm (Brežice). — Gospodarič Angela, Podgorje (Brežice). — Hazenbihel Štefanija, Stranjice (Konjice). — Pivk Franja, Horjul (Ljubljana okol.) — Hrovat Ivan. Mala Polana (Dolenja Lendava). — Iglar Josipina. Šmartno (Slovenjgradec). — Jazbinšek Ljudmila. Št. Vid (Šmarje). — Jurše Evla-Iija. Sv. Miklavž (Ptuj). — Jovan Aleksandra. Sv. Peter (Novo mesto). — Kemperle Rozalija, Železniki. — Kokol Urša, Pobrežje (Maribor d. br.). — Kosi Ema. Maribor. — Kadunc Ivan, Ribnica (Kočevje). — Kamenšek Valerija, Šmarje pri Jelšah. — Kegel Davorina, Vurberg (Ptuj). — Krepek Drago, Sv. Štefan (Šmarje). — Lorber Ljudmila, Konjice.
-	Lipovšek Slava, Semič. - Lazar Iv., Stična (Litija):
Mailešič Pavla. Mekinje, Mesojedec Bogdan, Ljubljana, Moder Janko, Trbonje (Dravograd). Po-har Danic«, Radeče, Peterim Marija, Stranje (Kamnik). Petelin Metita, Banja Loka (Kočevje). Pohar Sonja, Šmarje pri Jelšah. Piopa Rudolf. Smarjeta (Novo mesto), Perenič Araa, Zalog (Kamnik). Pimat Josip, St. Jernej (Krško), Prešeren Vida. Banja Loka (Kočevje), Radej Kristina, Senovo (Brežice), Rojtrik Elizabeta. Sv. Lovrenc (Celje). RupnJk Marija, Sv. Križ (Radovljica), Skočrr Stanko, Gor. Rečica (Laško), Sedej Antonija, Brdo (Kamnik), Seiko Ivan, Ruše (Maribor d. breg), Šepec Karel, Sv. Tomaž (Ptuj), Turk Marija, Metlika. Tratnik Jože, Gor. Grad. Štrukelj Rafael, Sv. Duh (Ljutomer).
V VITI. skupino sta napredovali: Bolčina Albina, Ljubljana, in Lazar Zora, Kočevje.
Kristusa
Stev. 150.
»SLOVENEC«, dne 6. julija 1937.
dtnta J
Drobne novice
Protituberkulozna prireditev na Golniku
Golnik, 5. julija.
Včcrajinja protituberkulozna prireditev na Golniku jc privabila, kakor vsako leto, veliko Število ljudi iz vseh okoliških krajev. Vse popoldne »o prihajali tja novi gostje ter se zbirali na veseličnem prostoru ob cesti, ki zavije proti Križu. Tik or robu gozda je bij napravljen oder, ki pa ni služil, kakor bi človek na prvi pogled mislil, plesu — saj je tudi na Golniku zavladala globoka žalost, ko se je odprl grob velikemu slovenskemu knezu dr, A. B. Jegliču —, pač pa je bil ta oder pripravljen za drug, dostojnejši program. Na njem je nastopila z ljubkimi pesmicami šolska mladina, ki jo je za to skrbno pripravilo učiteljstvo iz Križa, okoliški pevski zbori, ki so v. krasnem narodnem petju kar tekmovali in jc težko koga od njih staviti na drugo mesto, nastopil je tudi vokalni kvintet iz Ljub ljane in odpel z veliko dovršenostjo, kakor on ved oo zna, nekaj umetnih pesmi. Vsej prireditvi pa so dale Se bolj razigranega razpoloženja točke kjer so prišli do besede originalni SaljivcL
Ko se je obširen prostor ob senčnatem gozdu napolnil, je stopil na oder golnišlci primarij dr. Neubaner, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil velikega pokojnika nadškofa dr. A. B. Jegliča. Poudaril je, kako je ta veliki ljubitelj slovenskega naroda poleg ostalega velikega dela, ki ga je opravil za svoj ljubljeni narod, bil tudi vedno * vsem srcem naklonjen delu in ciljem, ki jih zasleduj protituberkulozna liga. Zato je dolžnost vsakega, da se ga z veliko hvaležnostjo spomni, ko je po tem svojem velikem deln legel v grob. Vsi na-vzroči so počastili spomin nanj s krikratmm »Slava«!
G. primarij se je nato prisrčno zahvalil vsem številnim udeležencem te protituberkulozne prireditve, posebno pa še pozdravil predsednika protituberkulozne lige iz Ljubljane dr. Joža Bohinjca. V lepem govoru je nato očrtal namen in pomen prireditve, ki ni v tem, da bi morda na tem zborovanju sklepali o novih nalogah protituberkuloz-nega dela, pač pa v tem, da se vsi po svojem neumornem vseletnem delu malo razvedre ter tako v svečanem razpoloženju tudi pri drugih podkrepe misel m velik pomen protituberkuloznega delovanja. Svoj govor je g. primarij zaključil z željo, da bi se prihodnje leto spet zbrali na takšni prire-ditvL
Sledilo je še več točk sporeda, lqer so nastopili šolski otroci iz Križa, vokalni kvintet iz Ljubljane, okoliški pevski zbori in nekaj zelo Šaljivih prizorov. V najprisrčoejšem razpoloženju _ je bila za tem prosta zabava pri mizah, kjer so pridno stregla brhka dekleta iz vseh okoliških krajev, stalni zdraviliški gostje pa so poskrbeli Se za razne drage dobrote, s katerimi so obiskovali preprosta omizja.
Prireditev je lepo uspela v vsakem ozira tn je pokazala, da je tudi v tem gorenjskem kotu, ki je morda nekaterim zaradi Golnika po nevrednem postal nepriljubljen, mnogo smisla za delo m za podpiranje dela, ki je namenjeno v vsej svoji nesebičnosti na^bednejšim — bolnikom, ki si sami ae morejo mnogo pomagati.
Koledar
Torek, 6. jaEja: Izatja. prerok.
Novi Urobod
+ V LJubljani je umrl splošno znani bivši pekovski mojster in posestnik gospod Ivan Mole. Pokopali ga bodo danes ob 5. popoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne vesti
= Promovirani eo bili v Zagrebu za doktorje splošnega zdravilstva Maselj Cirila, Pohar Edvard, Tičar Veko6lav, vsi iz Ljubljane in Baraga Lojze iz Cerknice. Čestitamo!
= Na zagrebški veterinarski fakulteti je bil diplomiran Joža Kodela iz Ljubljane-Viča. — Čestitamo!

Vsakemu ni mogoče iti o kopališče,
vendar
more vsak žrtvovati Din 100'— (20—25 Delikih steklenic) ter mesec dni piti mesto druge pode našo znamenito
RADENSKO
z rdečimi srcii
—	»Putnikc, Ljubljana priredi od 10 do 11. t in. dvodnevni izlet z avtobusom v Trst in z ladjo »Neptunio« na otok »Brioni«. Cena vožnje z avtobusom v Trst in nazaj z kolektivnim potnim listom din 130. Cena izleta z ladjo na otok »Brio-
*ni in kosilom na ladij din 125. Prijave in vse ostale informacije v biljetarnicah »Putnika«, izlet-' niški pisarni »Okorn« in zastopništvu »Cosulich Line«, Miklošičeva cesta 15.
—	Vodstvom dijaških domov v dravski banovini. Katehetsko društvo je te dni razposlalo prošnjo glede naših dijaških domov posameznim vodstvom v evrho sestave statistike. Ce je bil kak zavod pomotoma prezrt, naj to obvestilo velja kot vabilo. Se enkrat tem potom vljudno prosimo, da nam na naprošeni naslov čimprej pošljejo zaprošene podatke (naslov internata, kakšni dijaki ozir. dijakinje se sprejemajo, pod kakšnimi pogoji in koliko se jih lahko sprejme. — Dodatno pa še prosimo: Domovi, vsaj važnejši, naj bi po možnosti priložili slike, fotografije, ki se nanašajo kakorkoli na zavod (n. pr. pročelje zavoda, kapela v zavodu, učilnica, dijaki pri igri na dvorišču itd.); pa nekoliko popisa zavoda! — Katehetsko društvo v Ljubljani. Semeniška ulica 2/II.
—	Smrt kosi med Slovenci v Ameriki. Dva pogreba so imeli v čikaški slovenski naselbini. Prvi, ki je podlegel, je bil Anton Krapenc, St. 1901 So Loomis St. Star je bil 65 let ter je prišel v Ameriko pred 35 leti iz Igavasi pri Ložu. Tukaj zapušča dva sinova Antona in Franca, v starem kraju pa ženo, enega sina ter brata in sestro. Pogreb je bil iz cerkve sv. Štefana v Chicagu. Druga, ki jo ie pobrala smrt. je bila 75-letna gospa Marjeta Verbi-ščar. 8604 So Loomie St. Zapušča dva sinova in dve hčerki. Žalujočim sorodnikom naše iskreno so-žalje.
Romanje ns sv. Višarje je podalo med širšimi sloji našega ljudstva kot eno najbolj priljubljeno romanje. 2e lega cerkve 1800 m nad morjem
je za vsakega prijatelja narave vabljiv«. In kdor je doživel zvečer krasen razgled ali pa zjutraj ob sončnem vzhodu občudoval venec gora, ki obdaja to gorsko romarsko cerkvico, ta tega trenutka ne bo nikdar pozabil. Tudi letos bo podana možnost, da se udeleže romanja tako društva, odseki, kakor posamezniki Sirom Slovenije. Odhod posebnega vlaka bo iz Ljubljane 31. julija zjutraj ob pol 8 in prihod v nedeljo 1. avgusta okrog 5 popoldan. Kdor se želi udeležiti 6e mora priglasiti najkasneje do 10. julija Prosvetni zvezi, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7, kamor naj pošlje vse podatke t. i.: ime in priimek, rojstno leto, ime očetovo, bivališče ako nima kakšne državne legitimacije s 6liko naj priloži še sliko v obliki pol dopisnice. Kdor ima režijsko karto plača 45 din. Oni. ki vstopijo na Jesenicah 50 din. Vsi pa uživajo polovično vožnjo, ki pridejo iz drugih postaj v Ljubljano.
— Pri motnfah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Od. rac. B. br. 80474/89.
—	železniške legitimacije za državne n pokojen
ce in upokojenke. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Konec leta 1937 prestane veljavnost železniških legitimacij «a upokojence v platnicah sive barve. Državni upokojenci in upokojenke, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubliani. naj naroče nove železniške legitimacije za leto 1938 zase in za svoje rodbinske člane že sedaj. Finančni direkciji naj pošljejo nove doprsne fotografije v velikosti 6X9 cm. Fotografije jih morajo predstavljati v civilni obleki. Na hrbtu slike je treba razločno zapisati rodbinsko in rojstno ime. Rabljene slike bo direkcija vračala. Poleg slike naj pošljejo upokojenci za vsako legitimacijo 20 din v gotovini. Znesek morejo plačati tudi na čekovni račun finančne direkcije St. 10.011 po čekovni položnici, ki jo dobe pri davčni upravi za 25 par. Na položnici naj označijo, čemu pošiljajo denar. Za rodbinske člane veljajo žena ali vdova in zakonski otroci. Sinovi uživajo vozno ugodnost do polnoletnosti, hčere pa do omožitve, če jih starii vzdržujejo. Da so hčere samskega stanu, dokažejo upokojenci s potrdilom župnega urada, da jih vzdržujejo, čeprav zanje ne prejemajo več rodbinske doklade, pa s potrdilom pristojne občine. Žene in otroci uživajo vozno ugodnost samo, če žive z uslužbencem v rodbinski skupnosti. Rodbinska skupnost obstoji tudi tedaj, ko žena ali otroci iz opravičenih razlogov ne žive v istem krajo, kjer živi uslužbenec. Rodbinska skupnost se mora dokazati s potrdilom pristojne občine ali policijske uprave. Vsa potrdila, ki niso zavezana taksi, te morajo priložiti fotografiji. Dosedanje železniške legitimacije, izdane po pravilniku iz leta 1930, preden je stopil v veljavo občni pravilnik o voznih in prevoznih ugodnostih z dne 4. julija 1936, bodo morali državni upokojenci v januarju 1938 poslati finančni direkciji, da jih vrne direkciji državnih železnic. Svoje slike smejo upokojenci iz njh odstranita.
—	Aretirana sta bila te dni Peter Sironič iz Trviža in Josip Bačar iz Berma v pazinskem okraju. Vzrok ni znan.
Najboljši čistilni prašek za čiščenje kuhinjskih in ostalih predmetov. GOSPO-
dlnte, zahtevane na$ doma« proizvod.
VENERA
—	Vremenska napoved. Evropa; V vzhodni Evropi oblačno vreme in tu in tam dežuje. Visok pritisk z deloma oblačnim vremenom in dežjem vlada v vzhodni in srednji Evropi. Jugoslavija: Jasno v zahodnih krajih kraljevine, oblačno v ostalih delih. Dežuje v sredini in na jugu države. Megli v dolinah rek. Nevihte tu in tam na jugovzhodu. Najnižja temperatura v Senti, najvišja Jaša Tomič 35. Napoved za danes: Jasno v zahodnih in severnih krajih. Nekoliko oblačno v ostalih delih. Temperatura brez sprememb.
—	Pri saprtjn, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicec.
Tschamba Fii se v vodi ne opere in učinek ne izgine, ker ga koža že v najkrajšem času popije . Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
— Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca, proti kamnom, sklerozi. ee£ni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Ljubljana
Pasii kontamac
Dne 2. julija 1037 je bila uradno ugotovljena steklina pri psu nekega posestnika na Cesti dveh cesarjev.
Popis psa: pes je bil moškega spola, srednje velikosti, kratkodlak, temnosive barve, s stoječimi uhli, z dolgim kosmatim repom, star 4 leta.
Da se steklina ne razširi, se na podlagi čl. 57 zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 26. junija 1928, odreja v področju mesta Ljubljane pasji kontuniac.
1.	V območju mestnega poglavarstva v Ljubljani morajo biti vsi psi priklenjeni na verigi oziroma morajo biti zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, ki zabranjujejo vsako grizenje.
2.	Prepovedano je voditi pse v javne prostore kakor trgovine, mesnice, gostilne, kavarne itd.
3.	Iz kontumačnega okoliša se smejo psi odpeljati le z dovoljenjem mestnega poglavarstva, to pa le tedaj, če se spoznajo po uradnem iivino-zdravniku, da niso sumljivi stekline.
4.	Vsakdo mora svojega psa. ki Je prišel v dotik s steklim ali stekline sumljivim psom, oddati takoj mestnemu konjaču ali ga pa tako zavarovati, da ni nevarnosti za okolico. Tak primer se mora takoj javiti mestnemu poglavarstvu od-nosno mestnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani. Krekov trg št 10 ali pa upravi policije v Ljubljani. Prijaviti je tudi vsak pogin sumljivih psov.
5.	Vse mačke morajo biti varno zaprte.
6.	Psi m rr?a£ke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po eornjih odredbah, bodo odvzeti in pobiti, lastniki pa strogo kaznovani.
7. Prestopki izdanih odredb se bodo kaznovali po čl. lil odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z globo do 900 Din ali pa z zaporom do 30 dni.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani,
dne 3. julija 1937.
Za predsednika: __Jančigaj, 1. r.
Zobna ordinacija
Ban Boris, Tyrševa 15
zopet redno sprejema
I Pozdravimo brate! Jutri ob tri četrt na devet prispe na glavni kolodvor zadnja skupina ameriških Slovencev pod vodstvom g. Avgusta Kolandra. Tudi tej skupini bo Družba sv. Rafaela pripravila slovesen sprejem, h kateremu vljjudno vabi vse oblasti in vse naše kulturne organizacije in vse prijatelje naših izseljencev. Z večine se vračajo v domovino po dolgih letih odsotnosti. Se enkrat prihajajo pogledat svojo ljubo domovino preden ležejo za vedno v tuji grob. Zato pridimo jih pozdravit in jim pokazal, da jih domovina ni pozabila, kakor tudi oni nje ni6o. Družba sv. Rafaela.
1 Večer gospe Marije Vedrinske. Ruska Matica priredi v četrtek, dne 8. t. m. oh 20 v dvorani bivšega hotela Tivolija literarni večer slavne ruske dramske umetnice gospe Mari je Vedrinske. Gospa M. Vedrinska, bivša članica državnega Aleksandrinskega gledališča v Petrogradu, je ena najodliSnejših umetnic ruske drame. Spored večera obsega recitacije.odlomkov iz del L Tolstoja, Turgeneva, Btinina in dr. Vstop prost Vabljeni so vsi prijatelji ruske književnosti.
1 Dekliški krožek prosvete Ljubljana-mesto ima drevi ob četrt na 8 redni sestanek v sobi Gospodarske rveze Tvrševa cesta. Tovarišice pridite vse!
Maribor
m Maribor v črnih zastavah. Včeraj, na dan pogreba velikega slovenskega vladike dr. Antona Bonaventure Jegliča je bil ves Maribor zavit v črne zastave. Vsaka hiša je imela znak žalovanja, le nekaj poslopij je bilo v mestu, ki so delala posebno izjemo. Med njimi je bilo tudi poslopje Na-bavljalne zadruge državnih uslužbencev na Rotovž-kem trgu. kar je številne člane zadruge brez razlike prepričanja neprijetno dimilo. Med državnimi in samoupravnimi poslopji pa je delala izjemo kaznil niča, ki ni razobesila' žalne Zastave.
m Proslava 25-letnice mature na mariborski klasični gimnaziji. Preteklo soboto in nedeljo so obhajali srebrni jubilej maturanti klasične gimnazije iz leta 1912. Proslave se je udeležilo izmed 37 še živečih tovarišev 25, ostalih 12 pa je poslalo pismene pozdrave. Navzoči so bili še: takratni ravnatelj dr. Jos. Tominšek, profesorja dr. Anton Dolar iz Maribora in dr. Ivan Muhlbacher iz Gradca. V soboto zvečer se je vršil pri Orlu pozdravni ve čer ter sta došle tovariše pozdravila stolni kanonik dr. Mirt in odvetnik dr. Kieser, govorili pa so tudi dr. Tominšek, dr. Dolar in dr. Muhlbacher. V nedeljo zjutraj so se udeležili vsi tovariši sv. maše, ki jo je daroval kanonik dr. Mirt. Nato so se odpeljali z mestnim avtobusom na Pohorje, kjer jim je SPD pri Mariborski koči priredilo prisrčen sprejem. Vse udeleženci, zlasti oni iz Avstrije in Mad-jirske, so občudovali lepoto PohoTja ter so sklenili, da ga bodo še večkrat obiskali.
m Zlati jubilej mature slave danes maturanti mariborske gimnazije iz leta 1885. Snoči so se zbrali v Mariboru gg. duh. sv. Alojz Cilenšek, župnik v Poljčanah, zdravnik dr. Albert Hufschmid iz Feld-bacha pri Gradcu, Ivan Pinter iz Dobrne, vpokojeni šol. upravitelj Jožef Rajšp iz Maribora, odvetnik m posestnik dr. Ernst Reiser iz Peker, viš. sanit. svetnik dr. Maks Richter iz Solnograda, viš. poštni svetnik Matija Vrbnjak iz Maribora in profesor dr. Jakob Žmavc iz Maribora. Danes zjutraj ima župnik Cilenšek sv. mašo za 11 umrlih tovarižev, potem pa se odpeljejo na Pohorje k Pohorskemu domu. Popoldne se vrnejo nazaj v mesto ter si bodo ogledali mariborski otok in Maribor. Na svojo proslavo so povabili tudi dva svoja še živeča profesorja Franca Langa in ravnatelja dr. Arturja Stein-vvenderia. oba iz Gradca.
m Mestni dekliški zavod »Vesna« v Maribora obsega internat, gospodinjsko- in žensko obrtno šolo s pravico javnosti. Nudi tudi učenkam dragih srednjih Sol dobro oskrbo, vestno nadzorstvo in pomoč pri trčenju. Prospekti m informacije se dobe pri vodstvu zavoda.
m KrSčanska ženska zveza priredi ▼ nedeljo 11. julija popoldne izlet na Gorco pri Sv. Petru pri Maribora. Odhod ob 2. uri popoldne izpred stolnice. Takoj po prihodu na Gorco sv. blagoslov. Vljudno vabimo vse člane in članice ter prijatelje društva, da se tega izleta udeleže v prav obilnem številu. — Obenem javljamo, da so od t. julija naprej uradne ure samo ob sredah od 8. do 10. ure, kar naj vzame članstvo na znanje. — Odbor.
m Karitativna zveza si je poleg svojega vsestranskega delovanja za omiljenje socialne bede nadela Se prav posebno hvaležno nalogo, da pošilja v počitnicah slabotne dečke in deklice na enomesečno ntrievanje ob morjn. Tudi letos bodo Sil otroci v dveh kolonah na morie: ta mesec dečki, prihodnji mesec pa deklice. Dečki se odpeljejo danes — ▼ torek — ob 6. zvečer s svojimi spremljevalci t mariborskega glavnega kolodvora; zato naj bo vseh 20 sprejetih dečkov danes ob 5. uri popoldne zbranih na bodnikn frančifkanskcfta samostana, od koder bodo nato vsi odkorakali na kolodvor.
m Smrt kost V Gozdni ulici 6 je umrl v starosti 25 let sodarski mojster Mirko Ledinek. — V bolnišnici je ugrabila smrt 56-letnega upokojenega paznika Mihaela Tinto. — V bolnišnici je umrl tudi 37-letni ključavničar drž. železnic Alojz Reich. — Naj počivajo v mira.
m Nezavestnega so naSli v nedeljo v njegovem stanovanju v Vetrinjskem dvora g. prof. Franca Jerovška, nestorja mariborskih profesorjev. Prepeljan je bil v boljiiinico, kjer so ugotovili, da je. 82-letnega starčka zadela kap.
m Razburljiv dogodek v Hotela. Včeraj popoldne se je pripetil v nekem mariborskem hotelu razburljiv dogodek Dva mlada človeka iz Maribora sta si najela sobo. Nekaj časa sta bila v sobi, potem pa je moški odšel v mesto po opravkih, dekle pa je ostalo samo. Naenkrat je odjeknil iz sobe strel in ko so prihiteli uslužbenci hotela, so našli dekle s prestreljenimi prsi na tleh. Dekle je 19-letna natakarica Vera M. iz Celja ter je služila že nekaj časa v Maribora. Ustrelila se je z brownin-gom ter se je zadela pod srcem. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer upajo, da bo ostala pri življenju.
m V Studencih je včerai okrog 5. nastal požar, ki je bil viden daleč naokrog ter so ga opazili tudi Mariborčani. Goreti je začelo gospodarsko poslopje pleskarja drž. železnic Bernarda Treb<eta. Ogenj se ie hitro razširili tudi na hltv in stanovanjsko hišo Vsa poslopja so s slamo krita ter ena najstarejših v Studencih Poslopja so bila zadnja s slamo krila v studenški občini. Ker ni bilo
nikogar doma, so sosedje poklicali studenške gasilce, prišli so pa tudi gasilci iz Maribor«. Studenški gasilci so prišli z eno motorko, Mariborčani pa s podeželsko turbino in vodnim tankom. Na pomoč so prišli tudi gasilci iz Peker. Ker so bila poslopja lesena in s slamo krita, je bilo reševanje otežkočeno ter se je posrečilo rešiti samo spodnji del hiš«, gospodarsko poslopj« p« jc pogorelo do tal. Skoda znaša 50.000 din. Kako je požar nastal, še ni dognano.
Celje
e Smrtna avtomobilska nesreča v Petrovčah.
V nedeljo popoldne okrog pol treh ee je peljal na svojem avtomobilu iz Žalca v Celje Bremec Pavel, doma iz Celja. Vozil je pravilno po desni strani ceste, pri križišču v Petrovčah pa mu je privozil nasproti po levi strani e kolesom Skornšek Miha, delavec iz Slovenjgradca, ki je bil očividno precej vinjen. Tik pred avtomobilom je zaokrenil kolo in zadel ravno v drveči avtomobU, ki ga je zagnal v velikanskem loku kvišku, pri čemur je padel na tla tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in je kmalu nato umrl.
c Šolsko poročilo Drž. dvorazredne trgovske šole v Celju. Ob koncu šol. leta 1936/37 je bilo na zavodu 37 gojencev in 110 gojenk, skupaj 147. Od teh so izdelali z odličnim uspehom 1 gojenec in 5 gojenk; s prav dobrim 3 gojenci in 12 gojenk. z dobrim 8 gojencev in 37 gojenk, z zadostnim 11 gojencev 24 gojenk. Vseh je izdelalo 101. Popravni izpit ima 10 gojencev in 16 gojenk, izdelali niso 4 gojenci in 16 gojenk. — K završnemu izpitu se je prijavilo 11 gojencev in 29 gojenk. Z odličnim uspehom eo ga opravili Godec Vilma, Hriica Viljemina, Lakitsch Edi in Rebeuschegg Ludvik; s prav dobrim: Arnejc Jeka, Grebene Ivanka, Hosner Ana, Hrovat Nada, Musar Ljudmila, Oeojnik Nada, Peternel Ereilija; z dobrim: Jane-žič Josip, Jerman Rihard, Tratnik Stanko, šalov-šek Z vonimira, Lavrinc Marija, Rems Marija, Uretk Zora; z zadostnim: Bradač Drago, Pesan Alfonz, Grilanc Črta, Kukovec Iva, Medved Marija, Mušič Anica, Praprotnik Boža, Spindler Zora. Odklonjeni na septembrski rok so: 2 gojenca in 6 gojenk. Odklonjeni za leto dni 1 gojenec in 1 gojenka.
c Smrt kosi. V celjski javni bolnišnici je umrla 5. t. m. 23-letna služkinja v Novem Celjn Juršc Marija. Truplo bodo prepeljali v Novo Celje, od
koder bo pogreb v sredo na žalsko pokopališče._
Istega dne je umrl 65-letni brezposelni delavec Borštner Jože, dotma iz Smartna pri Slovenjgradcu. N. v m. p.
c Tri nesreče vsled padca. Stare Martin, posestnik, Zg. Rečica pri Laškem, star 39 l®t, je 3. t. m. padel s stavbe 4 m globoko in si težko poškodoval nogi, roki in hrbtenico. — Gorjup Franc, 9-letai sin kočarja iz Žegerja pri Planini, jo padel z drevesa ter si zlomil levo nogo nad kolenom. —- Lenhard Avgust, 9-letni sin rudarja z Rečice t*ri Laškem, je doma padel z drevesa in si zlomil levo roko.
c Pevsko društvo Celjski Zvon v Celju ima letni občni zbor v četrtek, dne 8. julija 1937 ob 20 v Domu (Samostanska ulica). Vse pevce in pevke prosim, da se občnega zbora polnoštevtfno udeleže. Predsednik.
c Kino Metropol. Danes oh 16.15, 18.15, 20.30 repriza varijetokega filma »Truza«.
Adaptacije na deškem
vzgajališču na Sela
Že lansko leto je banovina, potem ko je šreb-čarna na Selu zapustila avoje nekdanje prostore ter so preselila na Ponovite, preuredila poslopja žrebčarne tako, da so bila primerna za deško vzgajališče, ki se je preselilo iz Ponovič. Vendar so bila lani opravljena le najnujnejša dela in tako je tudi z.a letos zlasti leva stavba ostala v glavnem nepopravljena. Zaradi tega je pripravil tehnični oddelek banske uprave v teiku pomladi potrebne načrte za preureditev. Vsa preureditvena dela na tej stevbi so bila preračunana na okroglo 500.000 dinarjev ter je g. ban dr. Marko Natlačen načrte za preureditev potrdil. Prav tako je te dni potrdil oddajo posameznih del, za katera so na razpolago sredstva pri podpornem skladu Hranilnice dravske banovine v Mariboru.
Tako je težaška in zidarska dela prevzela tvrdka Arko Franc ii Ljubljane, ki je s 4.50% popustom izlicitirala delo za 156.000 Din. Tesarska dela je dobila tvrdka Ivan Zakotnik 1« Ljubljane za 70.000 Din, kleparska, krovska dela in napeljavo vodovoda je prevzela tvrdka Anton Fncha iz, Ljubljane za 38.000 Din. Mizarska dela je prevzela tvrdka L. Ahači« za 27.000 Din. Slikarska, steklarska, tapetniška in dekoracijska dela pa so bila oddana posameznim podjetnikom v sknpni vsoti 30.000 Din. Pleskarska dela je dobila tvrdka Vojska Stane iz Ljubljane za 29.000 Din. Parketarska dela in izdelovanje teraco tlaka ter pečarska dela so bila oddana posameznim podjetnikom ta 28.000 dinarjev. Vodovodna instalacijske dela in ureditev pralnice je prevzela tvrdka Nachtigal Iz Ljubljane za 70.000 Din. Elektroinstalacijska dela in dobava svetlobnih teles pa je bila oddana za 16.000 Din.
(«)
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torrk, t. julija: 110» Kmeftka godba kmeSki ples (pluge«) — 12.46 Vreme, porodil« — u.(»' Ca«, spored, obvostila — 13.14 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.(10 Vreme, borza — tf.no Cn«, vreme, poročila, »porod, obvestila - 10 .10 N«c. nra: Dalmacija ob koncu IS stol. (dr. J. Na«) Zagreb _ 13.3» Deset minut za bave — JO.DO .The noxwr.ll sluten* pojo (ploSfie) — 20.111 Strokovna vzgoja vajencev (g. In g. arh. iUdo Kregar)
-	30.30 Vljolinskl koncert: g. prof. Karlo Rupel, pri klavirja g. prof. M. IJpov.šek - 11.10 Zhor praSkih nčiteljev (ploSče) — 21.20 Skladbe finskega skladatelja Jeana Stbeiluaa (Radijski orkester) - 22.0» <-.*», vreme, poroeita. spored - 21.14 Mojstri ritma (ploifie) - Konec on 2u. tiri.
i»i« ?^^rda• 7" Ju",a: B w Operni odlomki (plo^ol l!.4i Vreme, poroill« - 1.1.(10 Ca« spored, obvestila -U.M V« mognfe, kar kdo bo«e (plnMe p„ ieljah) -14.00 Vreme, borza — 1J.OO Ca«, vreme, porodi«, spored.
Mse. urs: N«Ae morje - Izvor zdravj« (dr. M. Z«lllfl) Beograd - lf>.50 Rab - 2n.no Nsdbnl: Od bajko do bajke, potpurl (plo*<>a) - a».l» Ko«ev»ka In njene pravljice (g. Marjan Tratar) - an..w Koncert ko J vfff iPSmt**	/T 2,10 K°n«rt na harmoniki.
« u°if .Pll,h ~ P™ »rem«, porodila, s pore,I _ 22.15 Sedaj pa zaplenimo (Radijski orkester) _ Konco ob 23. nri.
Dragi programi i
Torek. «. julija: Be!grad: 2n Operni orkester - Za-prrb: JO Vzorni koncert; 21 Violin«; 21.8» Orkestralni «	r	t1!M0 Mravlinkl koncert; 30.40 Igre;
Orke,trn|ni koneert _ Hudimp*ita: u.« Igra;
VoJaJka godba; 2B Ciganska glasba - Trti-Stila*: « 1Ž ml" n"kl ^onceTt: " tfra - Rim-Bari: 21 Orgle; ? »'"J"'« - f">oa: 10.06 Vojaik« godba; 20.» Sme tanov »InTonlfnl ciklus 'Domovina. — I nrlnrr ui nn l.nhkn in plesna glasba; 22 Nladjarske pesmi — K',-ttiVfbi rg-llamburg: 20.10 Plesni ve^er — Kiiln- 20 In t.adenov koncert - Stra**bourp: 21.30 Opereta «Vcntsa<
—	Hukartita: 30.30 Slnfonlfni koncert.
Nevaren doživliaj mladega polaplialca
Težave zamorskega poljedelca zaradi slonov
Uganda je zamorska dežela v osrednji Afriki blizu ravnika. Dežela je velika in je pod angleško oblastjo. Morda nikjer drugod v Afriki ni toliko divjih zveri, kakor v tej deželi, ki je sicer v njej poljedelstvo zelo razvito. Tukaj črni domači poljedelci pridelujejo v glavnem bombaž, kakao, gumi, poleg svojih živilskih potrebščin. Angleži se za dvig poljedelstva zelo zanimajo in bi radi ohranili deželi in prebivalstvu njihov prvotni značaj. Zato se brigajo tudi za to, da bi v deželi ne bile iztrebljene tiste divje živali, katere eo od nekdaj tukaj prebivale.
Kakor pustolovski roman se bere uradno poročilo angleške vlade v Ugandi o stanju divjačine v letu 1936. Med tem, ko so prva leta kolonizacije Afrike nihče ni menil za afriško veliko divjad, so se oblasti v vseh delih Afrike začele zadnje čase zanimati za to,da bi se domača velika divjad bolj gojila in ščitila, da ne bi bila iztrebljena. To pa je težavno, ker je na drugi strani prizadevanje oblasti usmerjeno v to, da se zaščiti tudi poljedelstvo. In le v toliko je mogoče zaščititi divjad, v kolikor ni s tem zvezana prevelika škoda za poljedelstvo. Poljedelske nasade in njive je treba varovati pred napadi velikih divjih živali, katere večkrat prihajajo pokončevat obdelane njive in poljedelcu delajo strašno škodo.
Zanimivo je, da v Ugandi število 6lonov vedno bolj raste, čeprav so jih leta 1936 postrelili 2300, kar se je ekoro preveč zdelo. Iz tega sklepajo, da sloni neprestano prihajajo v deželo iz drugih krajev Afrike. Zakaj pa ta naval slonov v Ugando, tega še ne vedo. Da pa na eni 6trani ne bi slonov iztrebili, na drugi strani pa. da bi zavarovali poljedelstvo in tudi ljudi ter njihove naselbine, je vlada
odredila, naj se postavijo stalne straže tamkaj, kjer sloni iz svojih zavarovanih bivališč hodijo v naseljene in obdelane kraje. Slonom eo namreč določili posebne kraje, ki se imenujejo rezervati. Tam jih ne sme nihče preganjati. Kdor hoče tamkaj slona ustreliti, mora imeti za to posebno dovoljenje. Straže imajo nalogo stati noč in dan ob stezah in stečinah, koder hodijo sloni proti naselbinam. Kadar pride kak trop slonov, ki namerava vdreti v obdelane kraje, ga morajo straže zapoditi nazaj. Včasih pri teh stražah sodelujejo tudi črni domačini, ki pridejo stražam na pomoč. Če se sloni ne dajo preplašiti, jih je treba pač začeti streljati. Zamorci pa, ki nimajo strelnega orožja, se jih lotijo kar s svojimi sulicami. Zadnjič so blizu neke vasi domačini s sulicami ubili kar pet slonov. Saj so jih tudi lahko, ker eo sloni vdrli v njihov naselbino, po-mandrali vse na6de in usmrtili tudi enega domačina. Kadar se sloni spuste v beg, 60 sila urni. Pred kratkim je še neki Evropec opazoval, kako }e bežeči slon preplaval reko Nil, kar je bila velika novost, ker so doslej le elutili, da 6loni plavajo čez Nil, niso pa tega še vedeli za gotovo.
Nihče, ki te silne živali pozna le iz kakega živalskega vrta, bi si ne mogel misliti, kako težaven je boj z divjimi sloni in kako težko jih je odvračati od napadov na polju. Saj so sloni res velikanske živali, ki spominjajo kar na predpotopne živali. Neverjetna in čudovita moč je skrita v slonu, ki ee ga domačini izogibljejo, kjerkoli se ga morejo. Če pa slon nazadnje napade njihova polja in nasade, tedaj se šibki domačin s svojim slabotnim orožjem postavi slonu po robu, da zavaruje svoje polje in svojo letino. Prav tako 6e je morda nekoč v sivi davnini predzgodovinski človek bojeval z mamutom.
Angleški letalski poročnik Adam je s svojim letalom zletel 16.440 metrov visoko v zrak t«»r i« « lorn za 786 metrov prekosil rekord italijanskega letalca Marija Pezzi. Adam je bil oblečen v posebno obleko, ki je njegovo telo varovala v tistih višinah.
Na morskem dnu privezan
Angleški potapljalec Tomaž Ferris Milne ie 25 let opravlja 9voj nevarni in nepopisno težavni poklic. Toliko časa vzdrži redko kdo. Toda on je še čvrst. Ko je bil 16 let star, je pobegnil od doma ter hotel iti v mornarico služit. Toda ob morju ee je zaljubil v poklic potapljalcev, zaradi česar se je odločil za ta poklic. Kakor popisuje časopis »Ans-wers«, je mladi mož najnevarnejše dogodke svojega poklica doživel, ko je ravno konČaval svojo učno dobo. To pa je bilo takole:
Bila je huda zima, ko je v portmoutski luki zraven stare Nelsonove admiralske ladje »Victory< 6tala še druga ladja. Neteonova stara fregata je bila privezana z dvema sidroma. Druga ladja se je odtrgala ter je začela plavati sama po morju. Pri tem je ona ladja odtrgala še sidro od stare bojne ladje, ki je nato bila privezana samo še z enim sidrom. Drugo sidro je ostalo na dnu. Mladi mož je dobil nalogo, naj najde sidro na morskem dnu, da bodo ladjo zopet lahko privezali.
Bil pa je tako hud mraz, da je moral pod svojo potapljaško obleko obleči še težko volneno. Vkljub temu pa ga je na morskem dnu 6trašno zeblo. Poleg tega pa je bila v globoki vodi taka tema, da ni niti za ped videl pred seboj. Takrat pa še ni bilo potapljaškega telefona, da bi potapljaleo mogel navzgor sporočiti, kako se mu spodaj godi. Imel je vrv, katero je vlekel ter tako signaliziral. Če je imel kaj več sporočiti, je moral napisati na posebno tablico, katero so potem dvignili kvišku. Z morskega dna pa so se dvigale take množine črnega blata, da je taval po mrzli vodi kakor po črnilu.
Ko se je nekajkrat spotaknil in prekucnil ob morske rastline, je nazadnje srečno našel verigo, za katero je bilo privezano ladjino sidro. Ob tej verigi je potem taval dalje, dokler ni srečno prišel do sidra, ki pa je bilo zapičeno v člen verige. Sidro bi bilo mogoče dvigniti le s posebnim dvigalom. Milne je po vrsti signaliziral po tablo, da bi na njo napisal, kaj želi. Nekaj hipov kasneje je tablica že bila spuščena v morje in pri njem. Toda morski tok jo je odnesel prehitro vstran ter jo zapletel v njegovo vrv. Zato si ni mogel pomagati s tablico, ampak je mogel signalizirati samo z vrvjo. Med tem pa je bil morski tok vedno silnejši, tako da se je Milne moral oprijemati sidra, da ni padel. Sklenil je počakati, da se tok zopet poleže in pomiri. Med tem je vstajalo z dna vedno več črnega blata in mraz je vedno bolj pritiskal, da ga je kar rezalo po udih.
V tem je opazil nekaj strašnega. Ko si je prizadeval, da bi dosegel tablico ,se je tudi njegova vrv in pa zračna cev zapletla okoli sidra. To dvoje pa je bila zanj edina rešitev in zveza s svetom. Tako je bil na ledenomrzlem morskem dnu kar »rivezan kakor jetnik ter si ni mogel pomagati. 4ed tem so zgoraj opazili, da spodaj nekaj ni v redu ter so ga hoteli potegniti kvišku. Ker pa so nenadno dvignili, se je Milne prekucnil na glavo in obležal z glavo navzdol, med tem, ko so njegovi

Pomaranče hahor buče
Kalifornijskim sadjarjem se je posrečil imeniten poskus: posrečilo ee jim je odgojiti pomarančo, ki ima 55 centimetrov v premeru, ki je torej več kakor pol metra debela ter je podobna bolj buči kakor pa plemeniti pomaranči. Čeprav je ta poskus res imeniten ter so sadjarji lahko ponosni, da bodo pridelovali take pomaranče, vendar 6e jim vse skupaj najbrž ne bo izplačalo, ker te orjaške pomaranče nimajo tistega dobrega okusa in vonja po dobrih pomarančah.
Hčerki angleškega kralja Elizabeta in Margareta
sta obiskali otroško zabavo. Pri vhodu ju je pozdravila mala deklica s šopkom cvetlic.
s svincem obloženi čevlji štrleli kvišku. Bil je v nevarnosti, da se zaduši.
V skrajni sili je s težavo izvlekel evoj žepni nožiček ter kar slepo začel z njim mahati, da bi prerezal vezi, ki so ga držale. Med tem prizadevanjem je 6eveda tako otepal z težkimi nogami, da je sunil zračno cev od sidra in jo sunil dovolj daleč vstran, da je ni zadel nož. S tem je bil rešen. Pač je prerezal rešilno vrv, toda zračna cev je ostala cela in po njej so ga potegnili kvišku, že nezavestnega. Po rokah je bil ves krvav od ran, katere si je zadal z otepanjem z nožem. Ko bi bil prerezal še zračno cev, bi bil izgubljen.
Smrt v črnem rudniku
Iz Londona poročajo, da se je v petek v premogovniku Chesterton v grofiji Cambridge zgodila velika nesreča, ki je zahtevala veliko človeških žrtev, mnogo pa je hudo poškodovanih. V premogovnem rudniku je namreč nastala velikanska eksplozija ravno, ko je v rudniku delalo kakih 200 rudarjev. Takoj prva eksplozija je ubila tri. delavce, drugi pa eo planili k izhodom, da bi si rešili življenje. Pri tem je bilo več rudarjev ranjenih. Ker je takoj nato izbruhnil požar, je bilo mnogo rudarjev tudi opečenih.
Takoj je odšla v jamo reševalna in pomožna kolona reževat in pomagat. Toda komaj je ta reševalna skupina začela svoje delo, se je zgodila druga eksplozija, ki je bila menda še hujša kakor prva. Ta eksplozija je na mestu ubila štiri rudarje.
Nastala je seveda velika panika. Ogenj se je Širil. Dasi je nato prišla nova pomoč, ki je reševala rudarje, se vendar boje, da je večje število rudarjev odrezanih od izhoda in da so izgubljeni. Med tistimi, katere pogrešajo, je tudi nekaj rudniških uradnikov, med njimi 6am rudniški ravnatelj in rudarski nadzornik. Do večera eo izvlekli na dan 5 mrličev. Gotovo pa je najmanj 10 mrtvih, ki pa jih še niso mogli dobiti.
Največja
podmorska križarka
Največja podmorska križarka je zdaj francoska podmorska križarka »Surcouf«, ki odrine pod vodo 4300 ton vode. »Surcouf« je pa tudi vrh vode odlično orožje, ker ima mimo torpedov s 55 cm cevmi tudi dva 20,3 cm topova in dva 3.7cm topova in še letalo na krovu. — Ameriško brodovje ima tri skoraj prav tako velike podmorske križarke z 2730, 3960 in 2710 tonami, ki odrinejo potopljene po 4080 ton vode. Vse tri imajo po 15,2 cm topova in dve imata £e tor-pedne čolne in torpedne cevi.
Nekaj let je imela Anglija največjo podmorsko križarko v dobi po vojni, in sicer >X 1«, ki so jo 1923 spustili v morje. Velika je 2425/3600 ton in je imela štiri 13,2 cm topove in šest 53,3 cm torpedne cevi. Zdaj so največje podmorske križarke »Thames« (1805/2680 ton, iz 1. 1932), »Clyde< in >Swern< (1850/2710 ton, iz 1. 1934). Vse imajo po en 10,2 cm top in 53,3 cm torpedne cevi.
Podmorske križarke drugih držav so znatno manjše, odrinejo le po 1400 do 2000 ton vode, če so na površini. Podmorske križarke imajo le tako imenovane velike pomorske sile, kakor Anglija, Japonska, Francija, Italija, Čile in Brazilija. Nemčija nima nobene, ima le podmornice 8 712 tonami in manjše.
Hudo nerodna stavka
V nekem pariškem hotelu so nedavno napravili dobrodelni ples v korist potrebnim siromakom. Na ples eo prišli najimenitnejši gospodje s svojimi ženami in hčerkami. Ko je bilo V6e v najlepšem redu in so bili gostje po pivu in drugi pijači že toliko razgreti, da je marsikdo čutil potrebo, po plesu iti na malo ven na oddih, se je zgodilo, da so tiste ženske, ki so bile nastavljene za postrežbo na toaletnih prostorih, stopile v stavko tisti hip, ko je bilo največ gostov na vidiku. Ženske so se kar zaklenile vsaka v svoj prostor ter niso nikogar pustile noter. Take vrste stavka pa se ne da dolgo odlašati brez hujših posledic. Zato je hotelir takoj 6topil v pogajanja s stavkajočimi ženskami ter jim dovolil vse, kar eo zahtevale.
Konec stavke so ženske z veseljem pozdravile, še bolj pa številni gostje, ki so si globoko oddahnili, ko so izvedeli, da je prestana vsaka nevarnost.
10 milijonov za raziskovanje raka
Newyorški bankir Starling W. Childs je volil ameriški univerzi Yale iond 10 milijonov dolarjev, ki naj se porabijo za raziskovanje raka. V pravilniku te ustanove je tudi določeno, kam naj gre ta denar, če 6e enkrat posreči rešiti vprašanje raka. Ce se to zgodi, naj 6e denar porabi za raziskovanje drugih medicinskih vprašanj.
firaij-mi»ar: il iei stari siamski kralj Ananas se vzgaja v Švici, kjer se mora učili tudi ročnega dela.
Na sliki ga vidi mo z žago v roki.
Od 7. do 11. julija, letos bo v Lisieuiu v francoski Normandiji evharistični kongres. Pri tej priliki bo tudi posvečena nova cerkev sv. Male Terezije od Deteta Jezusa, ki je že skoro dograjena, kakor vidimo. Na kongres pride papežev drž. tajnik kardinal Pacelli.
Od povsod
»Saj sem ti rekel, da človek ludi lahko hitro
vozi, samo da zavora deluje!«
« • *
»Takale lokomotiva, ki vleče brzovlak, je gotovo zelo draga!«
»Mislim, da |e. Rad bi imel toliko denarja, da bi si kupil V6aj eno tako lokomotivo.« »Cemu bi pa ti bila?«
»Saj je ne potrebujem, le toliko denarja bi rad imel.«
481 rdečih letal so sestrelili v Španiji beli vojaki od začetka državljanske vojske pa do danes. Poleg tega so močno poškodvali 36 letal, 18 pa lažje. Izgube belih letalcev pa ne znašajo niti eno dese-tinko tega. Tako poročajo iz belega tabora.
Švedska vlada zoper 40-urni tednik, švedska vlada, ki jo vodijo socialdemokrati, je izjavila, da ne more sprejti 40-urnega delavnega tedna za tekstilno industrijo, kakor je sklenila v Ženevi Mednarodna konferenca dela.
Mednarodni letalski promet čez Atlantski oee-
an se je začel 2. julija. Eno vodno letalo je tega dne odletelo iz New Vorka, drugo pa iz South-h a m p ton a v Angliji.
Avtomobil zavozil v množico Ijndl. Blizu Neu-burga pri Monakovem je cirkuški avtomobil, ki jo vozil živali, zavozil v množico, ki je gledala cirkuške priprave. Avto je do smrti povozil vaškega župana, močno pa je poškodoval 11 otrok.
Nemški dijaki so dobili nove uniforme. Nosili bodo siv suknjič z dvema vrstama gumbov, ki je podoben vojaški uniformi.
Rusko taborišče ob severnem tečaju je v veliki
nevarnosti, ker se je zaradi južnega vremena začel taliti 6neg in led ter je taborišče sedaj pod vodo.
'i, AiM:

Gospodarstvo
Alase gospodarstvo v maju
Narodna banka ie pravkar izdala svoje mesečno statistično poročilo za mesec maj, iz katerega
posnemamo naslednje zanimive podatke (v kolikor nismo podatkov objavili že v teku junija):
Promet na borzah se je kot običajno od aprila na maj zmanjšal. Tako je znašal promet v efektih maja 1937 28 milij., aprila 1037 39 miltj. in maja L 1936 18 milij. Devizni in valutni promet se je zmanjšal od 289 milij. v aprilu na 246 milij. v maju, dočim je lani meseca maja znašal samo 246 milij. Din.
V naslednjem objavljamo povprečne tečaje dri. papirjev na naših borzah:
maj 1936 april 1937 maj 1337
7% invest. posojilo	82.42	88.18	88.04
agrarji	47.12	62.50	52.84
begluške obves.	67.31	76.32	76.36
vojna Skoda	357.94	408.49	406.98
Cene na drobno pa izkazujejo tole gibanje v glavnih mestih (cene leta 1930 so vzete za 100):
Belgrad Zagreb
Ljubljana Skoplje
maj 1936 82.4 82.0 87.1 85.0
april 1937 82.5
82.3
84.4 86.7
maj 1937 83.9 82.2 85.5 87.9
Vloge pri 20 največjih zasebnih bankah so od marca na april narastle od 4.124 na 4.149 milij. dinarjev, dočim so aprila lani snašale 4.063 milij. dinarjev.
Promet nadalje narašča. Tako je naraslo število natovorjenih vagonov od 123,000 v aprilu na 180.000 v maju, dočim je bilo lani v maju naloženih samo 114.000 vagonov. Dii. rečna plovba izkazuje povečanje števila kiLometerskih ton od 88 v marcu na 92 v aprilu (lani aprila 43 milij.).
Is vseh teh podatkov je razvidno, da izkazuje sicer naše gospodarstvo v nekaterih panogah popuščanje, vendar je to popuščanje bilo povzročeno po sezonskih razlogih, ker vse številke izkazujejo velik napredek v primeri z odgovarjajočimi številkami lani.
o J a
Jftn
Električna zadruga v Šiški
Kakor je ie včeraj poročal »Poaedeljski Slovenec«, je bil v nedeljo občni zbor Električne za-zadruge za Spodnjo ki Zgornjo Šiško, v Spodnji Šiški, katerega je vodil predsednik načetetva goep. Fran Salehar. Iz poročila načelstva, ki ga je podal načelnik g. Salehar, je predvsem razvidno, da je načelnik poročal o razgovorih z mestno občino ljubljansko glede prodaje električnih naprav. Nastal je namreč nov položaj, ker je mestni svet potrdil tozadevno pogodbo, sedaj pa je baneka uprava kot nadzorstvena oblast zavrnila pritožbe proti temu. Nastal pa je nov položaj tudi radi tega, ker je mestna občina ljubljanska hotela v nekaterih točkah izpremeniti pogodbo v svojo korist Zahtevala je zvišanje cen toka za zadružnike, kar so seveda zastopniki zadruge odklonili. Na zboru se je pojavila tudi opozicija, ki jo je vodil g. Borštner toda ni uspela, ker ji je pri prvem glasovanju uspelo dobiti za je občni zbor
oblasti! zadružno .	...
doče. Podal je smernice in pooblastilo zadružni upravi za pogajanja glede revizije 6edanje pogodbe in izvedbo tega. Ta predlog je bil sprejet z vsemi proti dvema glasovoma.
Ce pride do izvedbe pogodbe ozir. do izvedbe revk?:rane pogodbe, potem je pričakovati, kot so že dana zagotovila z inerodajnc 6trani, da bo stvar pospešeno urejena in da se bo že letos v jeseni začelo z zgradbo zavetišča in sirotišnice v Šiški, ki je tako potrebna tamošnjemu okraju.
£tanfe Narodne banke
Izkaz Narodne banke sa SO. junij kaže na-rilpdnje slavne postavke (vse v milij. din, v okle-pt)% rittlka, v primeri z izkazom za 22. junij):
K k t i v a : zlato v blagajnah 1.636.7 (+0.4), zlato v Inozemstvu 31.0 (+0.2), skupna podlaga L877.7 (+0.8), devize izven podlage 880.4 (+13.9), kovani denar 406.1 (—22.7), posojila: menična 1.381.7 (+15.3), lombardna 248.1 (+15), skupno posojila 1.629.7 (+16.5), vrednostni papirji 126.3 (+7.6), efekti rez. skladov 156.3 (+12.6), nepremičnine, inventar in Zavod za izdelavo bankovcev 159.8 (—3.5), razna aktiva 1.124.3 (+10.8).
Pasiva: rezervni sklad 167.9 (+11.8), ostali skladi 31.4 (+0.2), bankovci v obtoku 5.474.2 (+173.2), drl terjatve 35.2 (—22.1), iirovni ra-fenrf 1.197.6 (—101.2), razni računi 98.28 (—14.3), sknpno obveznosti po vidu 2.215.6 (—137.6), obveznosti z rokom 50.0, razna pasiva 320.7 (—11.0).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.689.8 (+15.5), podlaga s primom 2.155.9 (+0.8), od te samo zlato v blagajnah 2.116.0 (+0.6), skupno kritje 28.03% (28.15), od tega samo z zlatom v blagajnah 27.51 % (27.63).
Kontingenti za Italijo
Kontingenti sa uvos v Italijo. Za 3. četrtletje 1937 je italijanska vlada odredila naslednje kontingente za uvoz U naše države, prva številka pomeni obstanek kontingenta iz 2. četrtletja, druga pa kontingent za tekoče četrtletje: goveda 247.000, 8,307.500, živa perutnina —, 1,812.500, zaklana perutnina — 362.500, divjačina 19.700, 5.5000, goveje meso nepredelano 17.500, 217.500, jajca 1.250, 725.000, sveie morske ribe — 471.250, sardine — 256.750, koruza 7,250.000, 7.225.000, rude: svinec, mangan in krom —, 3,625.000, apno, cementni kamen —, 725.000, premog —, 362.00, mehki les (jelka, smreka, bor) 948.300, 5,076.000, bukov les (razen pragov in dofic) 512.000, 1,812.500 ostali les (breza, hrast javor, jesen, oreh, brest, topol, lipa) 855.000, 3,625.000, drva 127.700, 362.500, oglje 21.000, 181.250, parketi 112000, 111.000, lubje, sadeži za maže —, 6.600, ekstrakti t« ni na za strojenje 2.150, —. Skupno znaša prenos iz 2. četrtletja 10.315.100 lir, kontinenti za 3. četrtletje 33.291.850
lir, kar da skupno 43.606.950 lir.
•
Klirinški dogovor v Švico. V soboto popoldne
je bila v Belgradu podpisana klirinška pogodba med našo državo in Švico. V imenu naše državo je sporazum podpisal trgovinski minister dr. Vrba-nič, v imenu Švice pa načelnik zveznega gospodarskega ministrstva Hebrard. 0 sporazumu je izjavil trgovinski minister dr. Vrbanič, da nam novi trgovinski sporazum daje ugotovljene kontingente za uvoz naših kmetijskih proizvodov v Švico, dana pa je možnost tudi za večji uvoz s posebnimi dopolnilnimi kontingenti in posebnimi uvoznimi dovoljenji. Naša država pa se je obvezala, da ne bo uporabljala kontrole uvoza za švicarski uvoz. Tudi v novem sporazumu se določa poseben mešani odbor, ki ima skrbeti za primerne predloge za nemoten razvoj prometa med obema državama. Klirinški sporazum odobrava naši Narodni banki 2% od vplačil v kliringu radi regulacije naših obveznosti, ki izhajajo iz plačilne hilanee s Svioo. Sporazum stopi v veljavo dne 15. julija.
Cene novega iita bodo določene do najkasneje 15. t. m., ker mora tozadevno sklepati še ministrski avet.
Nov zakon • bankah dobimo. Agencija >Jugo-alovenski kurirc poroča iz Belgrada, da bo izdelan zakonski načrt o bankah, kar '.o podlaga za načrt Narodne banke, po katerem hoče oživeti denarne zavode. Vsekakor je gotovo, ta sanacije naših denarnih zavodov ne bomo dobili brez 'lovega zakona o bankah.
»Agrarna misel« — Sloveniji. Revija »Agrarna misel«, katero izdaja društvo »Agrarna misel« v Belgradu, je posvetila svojo dvojno številko za julij Slovencem ob priliki prihoda zastopnikov našega kmetskega stanu v Belgrad in Srbijo. Revija priobčuje na uvodnem mestu pozdrav dr. Mi-lorada Nedeljkoviča Slovencem, nato pa natančen popis potovanja po Srbiji, sprejemih, govorih itd., nato članek o majski deklaraciji in notice o Meli-kovi Sloveniji ln o glasilu absolventov kmetijskih šol Brazdi.
Zveza agrarnih zajedale za Baaata v Petrov-gradu ima 106 včlanjenih agrarnih »»jednic. Te imajo sknpno 7.689 članov, od katerih je 2.346 dobrovljcev—kolonistov, 1.254 kolonistov, 3.658 meščanov, 184 optantov in 247 avto-koloni-stov. Člani majo 18.755 otrok in 15.920 družinskih članov.
Pri gradbenem oddelku ravn. drž. železnic v Ljubljani bo dne 15. julija 1937 ob 11/ I. javna ofertalna licitacija za rekonstrukcijo desinfekcij-*ke naprave na postaji Zalog. — Pripomočki za to licitacijo so na razpolago pri referentu IlI-2v od 1. julija 1937 za ceno 200 Din za kompletni elaborat.
Dne 10. julija bo pri garmzijonski upravi v Ljubljani prodaja konjskega gnoja.
Dne 16. julija bo v štabu Dravskega žandar-merijskega polka v Ljubljani licitacija za prodajo raznih starih krp, obleke in starih voj. čevljev,
Dne 3. julija bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo ljudske hrane (fižol, riž, zbrob, ješprenjček, makaroni, krompir, mast, olje, čebula), dne 13. julija pa v pisarni inzenjerije za popravilo vojaškega objekta na Pečovniku pri Celju in dne 14. julija za popravilo objekta v Slov. Bistrici, dne 15., 16. in 17. milja pa za popravilo vojaških objektov v Mariboru,
Dne 5. julija bo pri tehniški komisiji M. 1 na Vrhniki licitacija za dobavo opeke in žlebnjakov ter por ti and cementa.
Dne 15. julija bo pri ravn. drž. žel. v Ljubljani licitacija za obnovitev tlaka in napravo novega ko-pališčnega poslopja.
Dne 15. julija bo pri upravi VI. odetka vojno-tehničnega zavoda v Kamniku licitacija za nabavo bakrene instalacije in popravilo 24 retort.
Dobave
Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 6. julija ponudbe za dobavo žagnih listov.
Borza
Denar
Dne 5. julija 1937.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naiih borzah neizpremenjen na 237.20—238.80.
Avstrijski Šiling je v Zagrebu popustil na 8.405 do 8.505, v Belgradu od 8.3837—8.4837."*
Grški boni so beležili v Zagrebu 33.25 blago, v Belgradu 32.80 blago.
Italijanske lire eo nudili v Zagrebu ki v Belgradu po 2.10.
Nemški čeki so v Zagrebu popustili na 12.45 do 12.65, za sredo avgusta na 12.36—12.56, v Belgradu pa na 12.4543—12.6543.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1,617.650 dinarjev, v Belgradu 4,100.000 Din. Efektni promet je dosegel v Belgradu 1,140.000 Din.
Zagreb. Amsterdam 2399.15 do 2413.75, Dunaj 1748.53—1762.41, Bruselj 734.45—739.51, London 215.50—217.56, Milan 228.44—231.53, Newyork kabel 4354.26—4390.37, Newyork ček 4332.26—4368.57, Pariz 167.66—169.10, Praga 157.93—153.04.
Curih. BelgTad 10, Pariz 16.86, London 21.66, Newyork 438, Bruselj 73.70, Milan 23, Amsterdam 240.75, Berlin 175.55, Dunaj 84.40 (82), Stookholm 111.675, Oslo 108.85, Kopenhagen 96.70, Pr*ga 15.25, Varšava 83, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingforo 9.5625, Buenos-Arres 132.25.
Daaaj, 3. MH« Donavi-eavojsko-jadranske
obligacije 61.01 (v petek 61.15), avstrijske stavbne srečke ic 1. 1926 18.15 (IS); delnice: Linderbank 86 (86), Narodna banka 85.50, Donavsko-savojsko-jadranska 19.80 (19.70), Steg 28 95 (28.901, Steweag 28.95 (28.90), Magnesit 95 (94.50), Trboveljska 27.30 (27.40), Alpine 46.40 (44.45), Rima Murany 91 (91.25), Steyr-Daimler-Puch 215 (214), Leykam 76.90 76.25), Seropent 72.40 (68.95).
Vrednostni papirji
Zagreb. Drža vni papirji: 1% investicijsko posojilo 89.37—89.50 (89.50), agrarji 52—52.25 (52.25); vojna šJcoda promptna 408.50 blago, beglušk« obveznice 7*35 blago {mali komadi), 7% Blerovo posojilo 86 bla£o, 7 % stab. posojilo 87.25 blago. — Delaice: Narodna banka 7150 denar, Priv. agrarna banka 194—196, Trboveljska 220—240, Danica 35 den., Ofl. livarna 180—190, Osj. sladk. tov. 170—180, Du-brovačka 360 denar, Jadr. plov.'375 denar, Oceania 280 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89 denar (89.50), agrarji 50.50 mali komadi, vojna škoda promptna 408—408.50 (408), begluške obveenice 76.25—76.75 (76.50), dadm. agrarji 74.25 do 74.50 (74.50), 4% severni agrarji 52 den., 8% Blerovo posojilo 94.75—96, 7% Blerovo posojilo 85.75 do 86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 1% stsfc. posojilo (87). — Delnice: Narodna banka 7150 denar (7150), Priv. agrarna banka 196.50—197.50 (196.50).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bačka, sremska, ba-naška, slavonska -165—167, ba6ka potiska 169—171. Ostala pšenica ne no Ura. — Koruza: bačka in sremska 91—92, banaška 89—90. --Moka: srem-
ska, slavonska H. 2 223—J43. — Ves ostat« «eiz-premenjeno. Tendenca prijazna. Promet živahen.
Hmelj
Žalec, 8. julija 1937.
IV. uradno poročilo Ranovinske hmeljske komisije dravske banovine: Zadnji čas vreme za
razvoj hmeljske rastline nI bilo vedno ugodno. Pri |>onovnih padavinah je bilo namreč semtertjo tudi občutno hladno. Zadnjih osem dni pa je zopet vroče in sončno vreme.
llmeljska rastlina je še vedno precej zaostala v rasti in zelo neuakomerna v razvoju ter je sanio v enem delu nasadov dosegla do vrhu opor. Dočim je v nekaterih nasadih rastlina res bujno razvita ter ima številne stranske panoge, je v veiini nasadov rastlina zelo različna v razvoju. Letošnji novi nasadi obetajo skoraj brez izjeme prav «l«l><> in bodo — vprav narobe, kakor navadno, komaj dali u[>oštevaiija vredne pridelke. Tudi drugolelni nasadi so splošno bolj slabi v rasti. Večinoma v vseh nasadih se že opaža v večji ali manjši mere cvetne nastavke, pa tudi že polni evet.
Zaradi toče dne 12. junija v nekaterih krajih povzročeno škodo je še vedno opaziti in na kako bistveno izboljšanje nasadov tod ni mogoče več računati,
V splošnem »tanje nasadov zaenkrat ni nič kaj zadovoljivo, seveda pa bi vsaka cenitev pridelka bila še preuranjena. Vreme prihodnjih tednov namreč v tem pogledu lahko mnogo spremeni, tem bolj, ker je rastlina izredno zdrava in brez kakršnihkoli bolezni ali škodljivcev. Kakor zaenkrat izgleda, letošnji pridelek glede množine sicer ne bo prekoračil lanskega, dočim se glede kakovosti more računati na res prvovrstno in v barvi brezhibno blago.
Spod
Trikratna zmaga ljubljanske reprezentance
V nedeljo in dva dni prej se je vršil v Ljubljani lahkoatletski troboj, v katerem je — kakor je že obširno poročal »Ponedeljski Slovenec« — zmagala ljubljanska reprezentanca nad zagrebško in belgrajsko s 167.5 točkami. Drugo mesto si je 'ftvojeval Zagreb s 162.5, Belgrad pa tretje -s 128 točkami. Poleg tega troboja so se pa vršili isto-
Jubilejna zvezdna holesarska dirka
11. julija se vrši 15. zvezdna dirka v Celje, ki je obenem kot jubilejna za proslavo 15 letnice te y$lepoiue.mbce dirke in dokaz agilnosti kluba slo-5vensjnh kolesarjev Celje pod predsedstvom predsednika g. Mirka Fajsa.
ti «■ Klub j« kljub težkim časom obdržal tradicijo zvezdnih propagandnih dirk v Celje, tem bolj zasluži imenovani klub, da se, kakor v prejšnjih letih, tudi letos udeleži te velepomembne prireditve v polnem številu celokupna biciklistika Jugoslavije. Agilni zagrebški biciklisti iz vseh klubov, kakor tudi ostalo bicklistiki naklonjeno občinstvo, se bo gotovo radevolje spominjalo na velike uspehe te dirke, posebno pa na krasen sprejem v Celju, tem biseru Savinjske doline.
Ob priliki rvezdnih dirk v Celje so se vršila vsako leto biciklistična posvetovanja, seje pododborov in tudi seja Zveze, saj je bila na ta dan zbrana vsa jugoslovanska biciklistika.
Ustanovitelj rvezdnih dirk je velezaslužni kolesarski športni delavec in organizator g. Jakob Gorjanc. G. Gorjanc je od leta 1922 do leta 1930 organiziral to dirko, od leta 1930 je pa prevzel celo organizacijo klub slov. koles. Celje pod vodstvom predsednika g. Mirka Fajsa. Termin te dirke se določi vedno na redni glavni skupščini Zveze in se na ta dan ne vrši nobena druga prireditev.
Zvezdne dirke v Celje so najpomembnejše kolesarske propagandne dirke v naši državi. Celje ima tudi zelo ugodno lego in je po legi nekak center kolesarstva v naši državi, ker je pač kolesarstvo v Sloveniji najbolj razvito, a poleg tega lahko računamo še Zagreb in Varaždin, ki pa hočejo z našimi mesti Ljubljano, Mariborom in Slovenjgrad-cem povezati s Celjem res nekako zvezdo. Že iz tega se razvidi, da 30 zvezdne dirke v Celje res pomembne za ves naš kolesarski šport. Na zvezdnih dirkah se spoznavajo vsi naši dirkači med seboj. Tudi funkcionarji so vedno v velikem številu udeleženi na teh dirkah. Leta 1930, ko je bil v Celju zadnji kongres koles, zveze, se je zbralo na zvezdni dirki nad 200 dirkačev. Sodeloval je tudi kolesarski bataljon iz Ljubljane. A funkcionarji in izletniki so na povabilo mariborske pod zveze prihiteli celo iz Avstrije od tamkajšnje kolesarske zveze. Naslednja leta so bila v znaku gospodarske krize in je zato tudi udeležba na zvezdnih dirkah bila slabša. Mnogo pa je bilo krivo tudi prejšnje zvezno vodstvo, ki za zvezdne dirke ni našlo dovolj razumevanja. Upamo, da bo v tem letu zvezdna dirka zopet močneje zasedena, saj je po zadnjih večjih dirkah zanimanje za kolesarski šport oživelo. Tudi Zagreb je objubil večjo udeležbo, irven tega pa se vTŠi v zvezi r.
Potrti neizmerne žalostf naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem bi znancem žalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni, zlati oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Franc Mole
bivši pekovski mijiter la posestnik
dne 4. julija 1937, po kratki bolezni, Bogu vdano umrl.
Pogreb blagopokojnega bo v torek, dne 6. julija 1937 ob 5 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Trnovem in v žažarju
pri Vrhniki.
Žalujoči hčerki A n č 1 in Francka; Vilko, vnuk in ostalo sorodstvo.
časno dvoboji: Ljubljana—Zagreb. Ljubljana —
Belgrad in Belgrad—Zagreb. Ljubljana si je tudi vse dvoboje izvojevala v svojo korist, ker je premagala Zagreb in Belgrad in »i tako osvojila 60 oba pokala za dvoboje. Zagrebška reprezentanca pa je v dvoboju podlegla belgrajski.
zvezdno dirko tudi seja vseh podrvez in kongres Zveze kraljevine Jugoslavije.
Propozicije bodo dostavljene vsem klubom in tudi pravočasno objavljene.
Za vsakega nekaj
Svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bo
prihodnje leto priredila Francija, se najbrž ne bo udeležil eden najmočnejših predstavnikov srednjeevropskega nogometa, Madjarska. To pa zato,, lier menda nima dovolj prostih terminov, da bi mogla končati domače prvenstvo, igrati tekme za srednjeevropski pokal in zraven tega poslati še najboljše igralce na svetovno prvenstvo. Možno je, da se bosta temu sklepu pridružile še Avstrija m Češkoslovaška. Brez teh držav pa bi omenjeno tekmovanje izgubilo svojo privlačnost in tudi pomen.
Wimblcdon. Poljakinja Jadrzejovvska, ki je premagala Američanko Marble z 8:6, 6:2 in Angležinja Round, ki je zmagala nad Francozinjo Mathieu s 6:4, 6:0, sta se placirali za finale v damskem sin-gleu. V doubleu gospodov so četrtfinalisti pari: von Cramm-Henkel, Hughes-TuckeT. Budge-Mako in Mezel-Hecht.
V finalu wirbledon»kega turnirja je Amerikaacc Budge v izvrstni igri premagal Nemca voe Cramma s 6:3, 6:4 m 6:2.
Za polfinale doublea gospodov je ameriški par Budge-Mako po ogorčeni borbi zmagal nad Nemcema von Cramm-Henkel » 6:4, 4:6, 6:8, 6:4, 6:3. Angleža Hughes-Tuckey pa sta premagala češki par Menzel-Hecht s 6:2, 6:2, 2:6, 6:4.
Naši kolesarji gredo zopet v Bolgarijo. Bolgarska kolesarska zveza priredi etapno voinjo So-fija-Varna, katero je prevoziti v 40 etapah. Na to prireditev je povabila bolgarska kolesarska zveza tudi naše kolesarje ter so dane že odpotovali v Sofijo naši zastopniki: Gartner, Rozman, Prosinek, Grgac in Ormuž. V četrtek se etapna vožnja začne.
Lep napredek
mladega športnega kluba Marsa
Težak Je vsak začetek. 9e tdji je pa dunoi na predek, ko ob vsakem koraku zudenoi ob lapreko, ki preprečuje, da hI icl po začrtani poti navzgor.
Tako je bilo z mladim Mar*om. ki J« prič«! javno delovati ln orati z drugimi ic starejšimi klubi celine športa. Trdna volja igračev ip poirto»»lno«t odbor nikov Jo pripomogla. da se je mladi klub povgpel na mesto, katero mu danes marsikdo zavida.
I-eta 1*« J« Jok. nog. Zveza razpisala mladinsko prvenstvo pri vseh podzvezab. T»ga prvenstva ne le udeležil Mars s svojo mlado gardo. Ta mladina vzpodbujana od starejših igralcev in odbornikov polna ide allzma, želeča «1 nspehov, je Sla ncuBtraSljivo od image do zmage, dokler nI prišla a svojimi nspehi do vrhunca.
Marsova mladina je trluiofirula na čelu tablice kot zmagovalec LJnb. nog. Podzvnzr. Ta mladina in pokazala več. kar »e je moglo od nje pričakovati. Ilrer. lastnega Igrišča, s KkromnimJ finančnimi sredstvi brer. strokovnega trenerja. Le to. kar mi st mladi dečki nn Deprentnnib treningih na malem tekališčn konjskega sejmišča poleg mestne klavnice uaučili, 1« to a« po karali in zadostovalo je, da »o vsem drugim pokazali, da se le h trdno voljo da kaj doseči. Torej Mars j« postal p0dzfe7.nl mladinski prvak r.a leto UM-Ihi.
Na žalost pa se klnb naslednje let« vsled raznih ovir nI mogel k temu tekmovanju zopet prijaviti. Ali prišlo Je drugače. Veliko teh mladih dečkov pa jn Mars nporabil naslednjo sezono v prvenstvenem tekmovanju I. moštva, sicer nekoliko t bojaznijo, dali bodo ti mladi športniki dovolj odporni starejšim telesno močnejšim ia rutlnirancjšim nasprotnikom. Prijetno so iznenadill. saj so bili popolnoma enakovredni vsakemn nasprotniku. Marsikateri starejši Igralec so Je moral prepričati, da je trčil ob nasprotnika, ki presega njegove zmoJnoiti nn zelenem polju. N« la način sj Je mladi Mars z mladimi Idealisti priboril I. mesto II. razreda v LJubljani, ter s tem možnost da se pov. spe v i. razred. Treba Je hilo odigrati «e kvalifikacij, sko tekmovanj« s prvakom 4. okrožij. Do tegu prwikn se Je zmagonosno povspol SK Bratstvo is Jeseni«. ToraJ J« prišla vrda tudi na mladega Mnrsa, da «• pomeri z njim. Mars je moral na predvidoma težko pot na Jesenice. Odšel pa J« t zavestjo da se ho treba dobro iioprljetl 1. nasprotnikom u točke No tu si i« prav po bratsko delil piki. K tem pa «1 Jc podkrepil n panje, da bo šlo v Ljubljani gotovo boljše. To se jn tndi uresničilo. Dom« si je Mars osvojil obe točki ln se s tem povspel v 1. razred. Torej kljub muli interni bolezni, ki jo Je Mnrs prebolel to sezono ln kljub raznim zaprekam katere Je moral odstranjevati sli odbor kakor tndi Igralci sami, so dejstva, ki govorijo. ?> T-L-V'? n»r"1H1 " »"»no voljo ln slogo me4 . ianstvom. «.ato naj pa članstvo še nadalje stremi /n napredkom 7. Isto požrtvovalnostjo ln ljubezni lo .to kluba kol >1 j« pokaralo do m^inj. Javnost p« T>.„le uvidela v tem. dn Je tak klub vreden vsestranska podpore, t. J. pri tekmah ali v podpornem članstvu.
Stran 10
»SLOVENEC«, dne 6. fuMi» 1937.
Triperesna deteljica
J Spisal M. Končič. — Ilustriral M. Sede).
Ko so dečki priSli do konjederčevega doma, jim je Peter najprej pokazal majhnega, srčkanega psa, ki je žalostno čepel v kletki na vozu. Peter je iztegnil roko skozi klinovje, zgrabil kužka za rep in ga začel neusmiljeno vleči. Ubogi kuža je presunljivo evilil, Peter pa je v zadovoljnem smehu pokazal piškave zobe in rekel:
»Majhen je imenitno!«
Na te besede je znova zgrabil kužka za rep in vzkliknil:
»Hej, mrha pasja, pokaži, kaj znaš!«
In kužek je spet zacvilil, tako milo in tožeče zacvilil, da bi se usmiljenemu človeku trgalo srce. Peter pa ni poznal usmiljenja. Kakor so nekoč ljudje grdo ravnali z njim, tako je zdaj on trpinčil živali.
»Pusti ga, pusti, meni gre že skozi ušesa!« je zaklical Nande in si z obema rokama zatisnil ušesa.
Jožek pa ni rekel ničesar. Nekaj čudno mehkega se je zganilo v njegovem srcu. Najraje bi planil k Petru, ga pahnil od kletke in spustil psa v prostost. Pa se je zbal Petrovih krepkih pesti — in zato je molčal.
»Zdaj si pa pojdiva ogledat Se druge pse,« je predlagal Peter. »Toliko jih že dolgo nismo imeli skupaj.«
Krenili so proti staji, v kateri je bilo zaprtih sedem psov razne starosti in velikosti.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din P—; ženl-tovanjskl oglasi Dia i'—. Najmanjši znesek za mali oglas Dia 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročila — Prt oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede tnalih oglasov treba priložiti znamko.
mm\
Pekovskega vajenca
iprejme takoj P 1 e v a n č Kari, Laško.	(v)
Vlužbodobe
Natakarica
ki zna servlratl ln govoriti vsaj nekoliko nemščine. se Išče. — Nastop službe takoj. Prednost Imajo Stajerke. Naslov v upr. »Slov.« pod 10750. b
Zastopnike
krajevne in rajonske — lsčem. Goldman Roza, trgovina paprike, Marto-noš, Dunavska banovina.
Samostojna gospodinja
dobra kuharica ln vrtna-rlca, v starosti 30—40 let, se sprejme v večjo, boljšo hišo na deželi. Nastop 15. jul. oz. 1. avgusta. Navesti dosedanje službovanje In zahtevo plače. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Zanesljiva« št. 10590.	(b)
Majerja
ki bi bil zmožen vsakega poljskega dela, treznega In poštenega, sprejmem. Nastop službe takoj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 1131. (b)
UNION
SMST"- Veliki in mali svet
v glavnin vlogab. Viktor d« nova, Heuulen Oeorgs. Adsia Sindrooc
VELIKA PRODAJA!
Moške spodnje hlače od 10—20 Din. Moške srajce od 18—28 Din. Moške nogavice od 3—10 Din in drugo
blag° cen ah* pri Trplllll
Maribor, Vetrlnjska ulic« 13
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. I'?-SI.
Parketne odpadke
nudi po zelo ugodni ceni »Kurivo« dr. z o. Tyr-ševa 31. Telefon 34-34.
Posojilo
morete dobiti v roku »tirih dni v gotovini tn blagovnih bonih HERMES. Informacije: Tavčarjeva St S.	(d)
lister tn vsa letna oblačila nudi v elegantni Izdelavi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Hranilne vloge
vseh denarnih cavodov, terjatve tn vrednostne papirje
vnovčim
najkulantneje po najvišji ceni
takoj v gotovini
AL. PLANINSEK. LJUBLJANA. Beethovnova ulica 14. telefon 36-10.
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen -prodam. Naslov v upravi Slov.« pod St. 10762. (1)

Obrt
Trajno ondulacijo
na aparat brez elektrike le pri Koscu v Prisojni ulici J.	(t)
rmtm
Postelja
mala, železna, za otroka, naprodaj. Ilirska ul. 29, I. levo.	(1)
Knjigovodja
mlajša moč, po možnosti z nekaj prakse, spreten ln zanesljiv
se sprejme.
Ponudbe v upravo »SI.« pod št. 10759
Denar
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St. 40
vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po naj višji dnevni cent.
Vino silvanec
odlične kakovosti, prodaja lz lastnih goric 10 litrov tn več po 4 Din tn trošarina. Naslov v upr, »Slovenca« pod 9568. (1)
Elektrt<lux-hladilnike
brez motorja, na električni, plinski ali petro lejskl pogon, prodaja na ugodna odplačila Tehna. LJubljana, Mestni trg 26/1 telefon 25-80.	(1)

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva (. Pogačnik
»»h<iri*e»i! s Tole»o« SO-5?
Krompir
rožnik, najmanjša količina 10 kg 17 Dtn — dobite v Javnih skladiščih pri tvrdkl
Fran Pogačnik
družba z o z., Tyrševa (Dunajska) cesta St. 33.
Buret,
Žive mlade piščance
teža 70—90 dkg, 1 kg .14 din, zaboji 25 komadov. Sveža jajca 720 kom. 350 din — franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla,	. <1)
irfffjffnTB!
Vsakovrstno
zlato
kupuje
po najviSjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Zdravilna zelišča
arnika cvetje, lipovo cvetje, bezgovo cvetje, spo dleskovo seme, češmlnje-vo lubje ttd.. Itd. kupujem v vsakih množinah In plačam najvišje dnev ne cene. Pošljite ponudbe z vzorci na: Ed. PISler. Vrhnika, Dravska banovina.	(k)
II
Živa ti
n
Psa španijela>kok?.
starejšega, z rodovnikom
-	takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 10768.	CJ)
nsBsss
Viničarija
kompletna, v Jeruzalemu, skupno 6 ln pol orala zemlje, vinograda 2 orala
—	ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod St. 1172
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra St 6. telefon 37-33, Ima napro daj večje Število parcel kompleksov, posestev, go zdov, trgovskih In stano vanjskth hi» tn vil. Po obla$čen graditelj tn sod nI cenlleo za nasvete brez plačno na razpolago, (p)
Zdi se
v ■ v
cudez,
a se da znanstveno razložiti
Verodostojne fotografije kažejo, kaj vse lahko to novo presenetljivo odkritje napravi za VAS
V enem samem kratkem tednul Tisoče navdušenih žena je postalo za mnogo let mlajših. Brazde In gube so popolnoma Izginile. Za žene Je to čudež, za moderno znanost pa samo nov trlumt dolgoletnega razlsksvanja. Učenjaki so ugotovili, da gube nastanejo zaradi tega, ker izgubi «oža, ko postanemo starejši, gotove življenjske sestavine. Vrnite koži te dragocene »estavlne, pa bo spet postala sveža tn mlada. To Je presenetljivo odkritje dunajskega vseučiliškega profesorja dr Stejskala. Njegov ekstrakt
živih kožnih stanic, imenovan »Blocel«, )• zdaj v kremi Tokalon rožnate 'larve. Uporabljajte to kremo vsak večer. Ona redi ln pomlajuje Vašo kožo. ko spite. Gube hitro izginejo. V enem tednu boste videt! za deset let mlajši. Podnevi pa uporabljajte hrano za kožo Tokalon bele barve. Ona odstranjuje zajedalce in zožuje razširjene znojnlce. Najtemnejšo in najodpornejšo kožo napravi v nekaj dneh nežno, belo in mehko. Uspeh Je zajemčen. ali pa se denar vrne.
Kupujte pri
naših inserentih
Vnajem
ODDAJO:
Večja klet
pripravna za skladišče, na Sv. Petra nasipu, se takoj odda. Poizvedbe pri Gorlčar, trgovina. (n)
Gostilno
v bližini mestne klavnice v LJubljani, oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Ponudbe v upravo »SI. pod »Rogaška Slatina« St. 10591.	(n)
itarioianja
Dvosobno stanovanje
lepo, takoj oddam. Spod. Šiška, Beljaška ulica 32.
s posebnim vhodom, lahko tudi s Štedilnikom — oddam. Godec, Aljaževa 3
Št. 1439.
Razpis
Mestna občina Radovljica razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Prosilec mof« itateH popolno srednjo ali njej enako strokovho S61d z zaključnim izpitom in izpolnjevati pogoje, navedene v čl. 8. uredbe o občinskih uslužbencih s dns 12. marca 1936. Izvežbane moči imajo pfedtiost. Zahteva se 5000 din kavcije.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Uprava občine Radovljica,
dne 3. julija 1937.
Delavnico
svetlo ln prostorno, pripravno za mizarja alt sllčno — odda takoj V. Lesjak, Selenburgova 4.
Zadruga pekov
javlja vsem članom žalostno vest, da je umrl njen dolgoletni član
FRANC MOLE
bivši pekovski mojster in hiSni posestnik
Dragega pokojnika spremimo v torek, dne 6. julija 1937 ob 5 pop. iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 5. julija 1937.
Predsedstvo.
Agne* Oiinther:
30
Dušica - Rožamarija
»Jaz sem že bila na gradu molka, s papanom in z mamo!«
»Oh, ti si že bila tam? — Skoda, zelo 6em se veselil, da bi ti ga razkazal. No. kako je bilo? Povej, dušica! Si li videla staro ogledalo in lepe lipe? Gremo še enkrat tja. ko bo cvetel bršljan. To bo kmalu, kajti 6onee se mora vendar zopet prikazati. — Je bilo lepo, dušica?«
»Pila sem studenčnioo 6 papanom iz srebrnega kozarca, da bi tega obiska nikdar ne pozabila. Pri njem je sedela vila in vitez v železnem oklepu.«
Harro se glasno nasmeje in se udari po bedrih.
»Ti si živa pravljična knjiga... Kako domače je pri vas in kako imenitno diše vrtnice! In vi, gospa, pletete nekaj, o čemer pravi mofe teta Uli, da greje dušo. Spletite tudi meni kaj takega! Krvavo bi to potreboval v svoji mokrotni jazbečevini. — Pridi, aušica, pripoveduj mi še o vitezu in vili!«
»Ah, te zgodbe ne pozna nihče več in jaz »udi ne maram več pripovedovati. Papana sem na gradu molka užalila ter mu pokvarila lep dan. Mama se e pa nad tem veselila. Ona ne mara gradu molka, <er diši po duhovih.«
»Kako pa ti diše?«
»Starodobno, trdi papa. — Harro, kaj so vobče duhovi?«
»Dušica, kako naj jaz to vem? Ti ne smeš misliti, da sem vseveden!«
»Cemu se je knez nad vami hudoval? Mi niste o tem še nič povedali,« izpregovori gospa Harden-6tein.
»Bilo me je sram! Po prstih bi ne bila smela hoditi... In ko sem poljubila zastor. je bil papa hud... To sem pa morala storiti!«
»Kako to, dušica?«
»Ah, Harro, morala sem to storiti. Jaz vendar nisem smela glasno govoriti v sobi, v kateri je ona
i«
ležala ... Ona ... 2e znova smo pri njej, pri g06pe s srebrno obleko... Modri možiček je visel izpod stropa,« zastoka dušica, »in papa mi tega ni hotel verjeti.«
»Tega svojemu očetu ne 6tneš zameriti! Ce bom
jaz šel tja. prav gotovo tudi ne bom videl modrega Midva bi morala prav za prav 1 voje oči in moje oči... No,
rav skupno in ona,
možička. delati
zopet v srebrni obleki in .'..«
»Harro, za božjo voljo, nujno vas prosim,« ga resno prekine gospa Hardenstein
»Oprostite, g06pa! Toda modri možiček, ta je vendar dovoljen!«
Dušica opisuje modrega možička. Nosi moder plašč in kapuco. Zelo čudno je bilo to, da je bilo na možičku jelenje rogovje, katero je vzadi iz njega rastlo in na katerem 60 bile sveče.
»Ah. že vem! Ti misliš na lik pod lestencem... In radi tega možička «e imenuje grad molka. Ko bi se tudi ti temu priučila, dušica! Seveda ob pravem času... Toda tvoj lik pod svetilnikom me je vzradostil. To bi bilo nekaj imenitnega za glasbeno sobo, dušica. Hočem si to zapomniti. In mo-žicelj mora nositi svetiljko, v kateri gori luč. Molk!«
V temi, na dolgem potu proti domu razmišlja Harro... Modri možiček! Živa duša ne ve, čemu se zove ta grad grad molka, kjer 60 imeli nekdaj vendar gospodje toliko hrupnih lovov! .. »Bom že moral vprašati upravitelja knežjih domen, odklej že grad nima stalnih prebivalcev.«
Po razvalinah še vedno 6trašijo zidarji. Ne peč ne stene se še niso spametovale! Zato koraka že naslednjega dne grof Thorstein zopet v Brauneck. Ni Bog ve kaj izvedel! 2e izza dveh stoletij nima grad stalnih prebivalcev. Pred osemdesetimi leti so pa nanovo opremili. Staro šaro so zmetali ven. Knezu ie mnogo na tem. da ostane vse neizpreme-njeno 7.e v šestnajstem stoletju se jc nazival grad molka. Ce bi knez dovolil, da bi tam malo šaril?
»Oospod grol, bojim se. da razen starih piskrov tam ne boste ničesar našli. Kuhinja je zase zname-
nitost in je opremljena še z vsem starim pohištvom. Tu je inventar! Zabeleženo je V6e do zadnjega raž-nja. Mi imamo red v Braunecku! Ako se zanimate za staro posodo .. Ljudje se za marsikaj zanimajo! Ce bi našli kaj zanimivega, bi kneza gotovo zelo veselilo.«
Harra 6icer ne zanimajo 6tari piskri. Pa, ker še vedno dežuje in ob tem svinčenosivem in neprijaznem dnevu po razvalinah še gospodarijo zidarji, noče 06tati doma. Ta otožni dan bi bil pač najbolj pripraven za obisk na gradu molka. Ze je obul visoke škornje.
Harro koraka po mokrem gozdu. Dež šumi in padajoče listje, ki nalik velikim, otožnim metuljem odletava na tla. Smaragdnozeleni so travniki 6 svojimi zadnjimi, premrlimi, golimi jesenskimi otročiči. Kako se v dežnem plašču .kapuci in visokih škor-njih uživa deževno vreme! Kako no6i vsako drevo svoje mokro breme! Najlepše breza! Na njenih nežnih vejah vise blesteči biseri. Najprijetneje je pa v jelovem gozdu! Tu odmevajo od z iglami posutih tal padajoče dežne kaplje, katere propušča 6treha. Tu 6e pode meglene koprene in okoli debel stoje cele družine medlozlatih jurčkov.
Temno grajsko zidovje leži nevidno v gosti megli Visoki stolp se odraža kot tantastična pošast. Harro zaječi od radosti. Velikanski grad, v katerem prebivajo demoni! To je pravo vreme za grad molka! »Jaz 6mem slediti za tvojimi stopinjami, dušica! Takšno srečo imam! Doma bi moral zdaj sedeti v prahu in maltinem smradu. Tu leži grad in nihče pa ne vidi! Tamle. iz line v zidu, bi se morala prikazati rdeča luč kot zlo oko, da vsi vidijo, da demoni bde in ne počivajo. In jaz bi ne 6mel tu stati v plašču iz lodna. marveč poleg utrujenega belca v železni avbi in zbitem oklepu ... Pred menoj stari podvižni most! Tamle so Se kamniti tečaji, ob katerih ie tekel. Dušica mora k temu spesniti, kaj hoče vitez pred gradom duhov... Ona bo že zadela... Meni ne bo treba to slikati. Moj Bog. kolika radost!«
Dolga je pobožno6t, katero opravlja Thorsteinec pred mračnim, v megli skritim gradom. Srečna ura, kakor jih uživajo oni, ki imajo prodirne oči —• norci in sanjači...
Končno potegne veter, raztrga meglo in obilnejši dež se ulije. Zdajci se spomni Harro, da 61 je hotel ogledati 6taro j>osodo in obenem začuti da se je zelo shladilo. »Ce bi me demoni v pozdrav udarili s prehladom, bi 6e temu prav nič ne čudil«, zagodrnja sam pri 6ebi.
Gozdarjevo ženo je grolov obisk ob takem vremenu zelo presenetil. Prijazno ga povabi, da zajme z njimi nekaj žličnikov, katere je bila pri-
Eravila zase in za svoja dva rdečeglavca. Ne pre-ivajo še dolgo tu in gozdarjeva žena ne ve ničesar o kakšni 6tari šari. Na podstrešju tudi ni ničesar več.
»Red, ti 6veta hči iz nebes!« Tako vzdihuje Harro, ko se muči 6 trdimi žličniki. Izroče mu ključe in lahko izkoristi kratki popoldan po mili volji. — Tako torej diše duhovi! Sobe, katerih ozka okna 6o z bohotnim bršljanom skorajda zaraščena, so neizrekljivo temne in mračne. Krasno rokoko p6-hištvo se vidi nekam čemerno in pastirico na porcelanu tamle prav gotovo zebe. Nikdar ni Harro videl ogledala, o katerem je imel vtis, da se mora zdaj pa zdaj prikazati za lastnim obrazom še drug tuj obraz. Red vlada povsod tja gor do najvišjega podstrešja. Tu je končno našel v neki kamrici, o kateri 6i je bil mnogo obetal, le postelje za lovske goete. Te so bile v najlepšem redu.
Kuhinja je brezdvomno zelo zanimiva, toda Harro nima posebnega zanimanja za cizelirane možnarje iz medenine. O modrem možičku nikakega sledu! Misel, da bi ga 6ploh i6kal. se dozdeva Harru smešna in bedasta 2e je pregledal ves grad. Preostaja mu le še nekaj stranskih poslopij
Tamle v prizidku, poleg graščine, majhna zamrežena okna! »To je mizarska soba,« pa pouči rdečelasi gozdarjev otrok »V njej so se nekoč pojavili razbojniki in radi tega je očetova puška vedno nabasana.«
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel
'?daiatet|: Ivan Rakovet
'Ireitnik? Viktor Cenčil