Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v uprasi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. • Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru l>ONEX>E£JSKl SLO Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6 lil. Telefon št. 2050 in 29%. _ I.ist izha-la vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 1517'). Telefon štev 2okvHrjeni ljudje pri; pravljajo in kuhajo najgoroslasnejse lažnjive vesti o najvišjih državnih dostojanstvenikih, o vladi, o režimu, o uradnikih in o vsakem, ki je tem ljudem iu njihovim ciljem nasproten ali vsaj nenaklonjen. Ti krogi sploh nimajo vesti. Komaj se take vesti razširjajo med ljudmi, žc prihajajo iz teli kuhinj iste laži v novih verzijah in v novi obleki. Hudo nam je, ko vidimo, da se raznašalci lakih vesti ne ustavijo niti jired najvišjimi osebami in iz najbolj sebičnih razlogov. Kam bo privedla laka podla borba? Širitelji lakih laži nimajo vesti in nočejo razumeti dalekosežnih [x>sledic lakih zlobno izmišljenih neresnic. Vse zaradi egoizma! To moramo odločno poudariti, da sc laži v kali zaduše. razširjevalci pa do golega razkrinkajo. V interesu ugleda države in tudi v obrambo poštenja teli visokih oseb pozivam vse poštene ljudi in vse oblasti v državi, naj nc dopuščajo razširjevanja laži, ki ogrožajo temelje naše države. Kaj je s Feniksom Nič novega ni v naši državi lo, da zabavljajo čez vlado in ministre. Najnovejša kosi. ki jo glodajo. je dunajska zavarovalnica Feniks. ki je imela svojo podružnico tudi v Belgradu. Neki ministri so bili svoj čas v upravi te zavarovalnice, pa so izstopili iz uprave, ko so postali ministri, lako je bilo potrebno in lako je tudi bilo In to jc bilo že skoro pred dvema letoma! Samoposebi umevno jc, da kot člani uprave belgrajske podružnice niso niti vedeli niti slišali nili imeli kakšne zveze z denarnimi pod|x>rami. ki jih jc zadnji čas dajala dunajska centrala Habsburžanom. legilimističnim društvom itd. Dobro vemo, da opozicija o vladi nikdar lepo nc govori. Pa tudi tu je potrebna meja in ta meja je resnica! Te meje e bi smel nihče prekoračiti: kdor io dela. greši proti časti, proti časti drugih in proti ugledu oblasti in države! Ni mogoče dovoliti, da sc take laži širijo ali tiskajo. To ni več svoboda marveč anarhija. In temu sc mera narediti konec. Pa pustimo le umazanije iu pojdimo ua sonce. Stranka JR/. sc zadovoljivo razvija. Res ie. da so se nekateri starejši radikali postavili ob stran. l'o našem prepričanju za io ui bilo razjogov. Obžalujemo to in si umijemo roke vsake krivde. Sami so sli slr:in. Že ta mesec bo ustanovni zbor JR/. Mi ga željno pričakujemo, ker se bo šele potem lahko izdelal program JRZ v vseli podrobnostih in sc bo začelo obširno delo za ljudstvo. |RZ ni niti stara radikalna stranka, ni pa tudi novo oživela Slovenska ljudska stranka, lo je čisto nova politična organizacija. JR/ ima svoj program in zaključil je sedaj svojo organizacijsko uirc/o po vsej dr/avi. Vsi pozitivni ljudje iz vseli bivših strank so povabljeni, da se nam pridružijo, da bo mo / združenimi močmi delali za uresničenje pro grama JRZ in za blagor kralja, naroda in domovine. To je glavno, kar mislim, da sem vam moral danes povedati. Precizna izvajanju g. predsednik.i i»- ves •zbor vzel / velikim odobravanjem na znanje, lakoj nato se je pričela debata, ki >e je v glavnem omejila mi linše domače politične probleme m ki je v živahnem razgovoru trajala skoraj dve uri. (,. predsednik je na željo delegatov podal še ne kaj jiodrobnejših pojasnil. Delegat za laški okriij g. /mavec je v temperaiiieiiliic.v govoru posebej pojasnil /boru težavne razmere v trboveljskih preinogokopnih revirjih kakor v naši premogokop-ui industriji sploh iu pro.-il g. -ministru kakor ludi stranko, da zastavi vv<» sile. da -e pereče, splošno narodno gosj>odarsko vprašanje .ini preje ugod uo resi. Knako so tudi drugi delegati obra/.lozib aktualne potrebe svojih okrajev. Po debati so bile izvedene volitve delegatov za glavni odbor ,l!t/. v Belgradu. Po strankinih pravilih zaslopujo vsako banovinsko organizacijo v glavnem strankinem odboru imleg predsednika še štirje del-gali. /. vzklikom .-i> hib izvoljeni v glavni odbor: minister dr. Miha Krek. podpredsednik .11!/. /n drav. banovino: dr. Franc K u lovec, glavni tajnik in dr. Josip Ijckovnr. bla gajnik. Označitev cetrtCRa delegata |>a je zbor prepustil g. predsedniku dr. Antonu Korošcu. Po izvršenih volitvah sla tajnik g. Kranjr Marko in g. Toma/in podala poročilo o strankinem gibanju v Sloveniji, ki je bilo /. odobravanjem v/.e to nu znanje. Po slučajnostih, h katerim je govorilo nekaj delegatov je g. predsednik dr. Anton Korošce ob živahnih ovacijah zaključil nad triurno sejo. Zbor Profesorskega društva Profesorji so med seboj složni Danes dopoldne je bil v Trgovskem domu | občni zbor Profesorskega društva, sekcije za dravsko banovino. Ta občni zbor se je temeljito razlikoval od občnih zborov, kakor smo jih bili še pred leti vajeni v tem društvu, ko so prihajale na dan razne čudne zadeve in celo tako izzivalna predavanja, kol ga je imel v času režima JNS znani prof. Vinko Marinko. Današnji občni zbor ni imel nili oddaleč nobenega političnega obeležja, šc mani pa strankarskega ali kulturnobojncga, temveč izključno strokovni in stanovski. Občni zbor je potekal ob lepi udeležbi ljubljanskih profesorjev ter zastopnikov drugih mest Slovenije. Za predsednika občnega zbora jc bil izvoljen prof. Pečovnik iz Maribora. Sprejeti sta bili udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, pozdravna brzojavka prosvetnemu g. ministru Sto-šoviču in zahvalno pismo g. banu dr. Natlacenu. Pozdrave občnemu zboru sta poslali osrednja uprava profesorskega združenja in pa zagrebška sekcija. V imenu banske uprave ter v imenu g. bana je pozdravil občni zbor inšpektor prof. Dolenc, ki je spregovoril nekaj prisrčnih besed. Sledilo |e predavanje prof. dr. Go^a'e o problemu vzgajal-nega odnosa profesorja s poukom v srednji soli. Osrednja predavanteljeva misel je bila, da profesor v srednji šoli ni samo predavatelj, kakor trdi ta naslov, temveč ic in mora biti ludi vzgojitelj. Inšpektor prof. Dolenc se je izrecno zahvalil predavatelju za njegovo skrbno pripravljeno predavanje ter ie povabil članstvo na socialno-peda-goške tečaje, ki jih priredi oh počitnicah banovina. Predsednik društva prof. Franc Grafenaucr je podal obširno predsedniško poročilo, v katerem predvsem ugotavlja, da sc je preteklo društveno lelo pričelo pod ugodnimi izgledi. Prva točka lanske resolucije je bila na kongresu v Nišu izpolnjena. Predsedstvo osrednjega društva ie prevzel sicer mlad mož, toda iz vrst srednješolskih profesorjev. Kongres v Nišu je bil buren, kakor so žal vsi kongresi profesorjev burni, tako da ne preostaja za reševanje bolj važnih šolskih in stanovskih potreb. Navajal jc vzroke notranjih sporov v društvu, zlasti spor bivšega predsednika Divca s prosvetnim ministrstvom in opozicijsko stališče belgrajske, lo jc najmočnejše sekcije, / glavnim odborom združenja. Glavna uprava tudi ni bila dovolj agilna za uspešno društveno poslovanje. Ljubljanska sekcija je izdelala pravila, ki so bila na kongresu sprejeta in jih jc ministrstvo v celoti potrdilo. Letošnji kongres društva bo v Varaždinu. Lani je banska uprava dala ljubljanski sekciji večjo podporo za kongres, zakar ji izreka občni zbor hvaležnost. Predsednik ip dalfp nornča nju gimnazije v Murski Soboti, s čemer je izpolnjena dolgoletna želja prekmurskega prebivalstva, o postopni ukinitvi mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani, ki pa žal še ni nadomeščena /. državno, tako da so druge ljubljanske gimnazije preobremenjene in o ukinitvi višje gimnazije v Kočevju, ki jo je obžalovati. Na II. drž. gimnaziji je doseženo rekordno število 1800 dijakov. Nastopilo je pomanjkanje učnih moči, ki je bilo deloma nadomeščeno s tem, da jc bilo premeščenih II profesorjev iz drugih banovin v Slovenijo, s čemer je bilo zlasti ustreženo starejšim slovenskim profesorjem, ki so želeli priti v Ljubljano. Sekcija se je zelo trudila za reaktivacijo reduciranji profesorjev ler S Nolranji minister dr. Anton Korošec obljublja vc.s napor v tci .smeri dokler ne bo to vprašanje dokončno rešeno. Drušlvo pa zlasti svari maturante, naj sc izogibljcjo študija slavistlkc, zem ljepisja, zgodovine, prirodopisja in zlasti pedagoške skupine, posebno pa svari maturantke, ker prosvetno ministrstvo v glavnem nastavlja moške. Pač pa so večji izgledi za matematike, rommiisto in germaniste. V zadnjih dveh in pol letih ie bilo v Sloveniji na.stavljenih b9 filozofov ali l> in pol od stoikov vsega stale/ . v banovini. Manjka še 12 učnih moči Moralo pa hi jih biti nastavljenih dvajset. Nova bežigrajska gimnazija bo znatno razbremenila ljubljanske srednje šole, dasi ) v Ljub ljani potrebne slir; popolne mos'..,- in tri popolne ženske gimnazije. Maribor pa prcdvsVrm potrebuje šlirirazredno žensko gimnazijo. IzreVel je zaliva,,) banski upravi. ker je da! piscem šolskih knjig potreben dopu i V državi je 18« ragosi, je bil na koncu sprejet sklep, da bo njihova organizacija v /vezi s strokovnimi organizacijam in / anarhisti ustanovila krajevne sovjete po vsej državi Nacionalna delavska zveza jc danes uajnioč nejša politična sila v Španiji, in steje njeno članstvo nad S milijone pristašev. Vslrd lega je zelo možno in tudi verjetno, da se bo sklep za ustanavljanje krajevnih sovjetov tudi v resnici i/pcljal vsaj po večjih predelih Španije Velikanski načrti - kdo bo Mesto Abesinije li:;ti- |C slič-še (u-seji jo voditelju jc (ilcde- c, so nje-diuiaStljo hi I i pre- ined Pari/. KI. maja A A. Dnue* dopoldni pričelo važno zascdiije širšega odtn nc stranke, ki bo trajalo, kakor kn/.e tudi tri iu pojutrišnjem. Na današnji otvoritveni bil sprejet z veliko pokornostjo govor Stanke g. I.coiin Bhlin.l. (ilede na lo, du slini run /u sestavo nove francoske vlad gove izjave toliko večjega pomena. Na dopoldansko sejo izvršilnega odbora so puščeui tudi novinarji. I.eon Btuni je v svojem velikem govoru drugim posebej poudaril: Mi prihajamo z nalogo, da izvršimo določene reforme. Dosedanjim vladam ni uspelo rešili gospodarske krize v državi. Vsa pasa prizadevanja bodo usmerjena proti temu smotru. Mi moramo ustvariti in pospešiti boljše gospodarsko življenje Naša naloga ni, da hi ovirali in rušili Predvsem hočemo vlili nove nade mladini. ki se je znašla v zadnjih letih v tragičnih položajih Mi sc hočemo borili proli bedi. Mi hočemo . da se med ljudstvom zopet zbudi volja za delo. da se lako ustvarijo novi viri blagostanju. Mi hočemo, da si- očuvala varnost in red. Jasno je, da naeija ne more živeli brez zdravili financ. Zalo hočemo obnoviti proračunsko ravnotežje, ki mora poslali stabilno Ko že vse tako liočuno. kako potem morete verjeti, da hočemo spravili državo v nered iti kaos. Naše delo zahteva zaupanje. Mi nočemo zn-uuuiija. ki sc kupuje, nego popolno zaupanje države sami sebi. Mi bomo delali proti sleherni des-(rukriji. Mi hočemo konstruktivno politiko. Prepričani smo da bo država zaupala tej naši volji, čim bomo svoj • pr*'e namere realizirali. Bistvena ideja našega programu jo ta. da se določi načrt nacionalne obnove, realen načrt, ki bo metodičen iu tako obsežen, da bo lahko zadovoljil vse po-trebe narodnega gospodarstva. Za financiranje tega načrta se bo treba poslnžiti sodelovanja lokalnih institucij in zato bo treba načrt sestaviti v sporazumu s prebivalstvom posameznih oblastev. Kako mi potegovali za ojačenje slednjo, če Iii namen ustvariti atmosfero meščanske vojne. i m.i imeli <"'o Iii boleli spraviti državo v denarno krizo, ki zahteva- enako svoje žrtve I med proizvajalci kakor med delavci. Ko bi mi Izvajali one načrte, ki nam jili predpisujejo neke govorice, ne bi imeli razuma. Mi se nc bomo nad nikomur maščevali. Predvsem želimo in hočemo, da pristane na nase načrte čim več delavstva. Okrog nas sc morajo grupirati vsi oni, ki so v strahu in ki šn blodijo okrog brez. pravega cilia. Vsi oni, ki tvorijo v drugih državah maso pristašev Iriunifalorskili dik-b.lorjev. Tn naš uspeh ne bo samo triumf socializ- | nia, nego liuli triumf naciumilne suverenosti. Naše I delo, bo delo. ki ga bomo lahko izvršili le v dolgih J lelih. Ha pa nam bo mogoče opravili g« ih kraja, i je trebil, du čimprej v državi ustvarimo občutek, d.i smo uspeli. Tedaj luim bodo mase naroda same •zaupale in v popolni meri. Sc daj ne gre le samo za bodočnost naše slriiu-ke, nego liuli za bodo'nosi republike. Zaradi težav. ki jih prinaša oblast, moram reči. da veni, da lahki) riieiinain na vašo pomoč, dragi prijatelji. In z. vami na odločno voljo narodu, ki je izrazil svojo voljo proti vsem manevrom ua na-rnvnosl sijajen način. I lovor Leonu Bluiiin j" bil sprejet z velikim navdušenjem, Vsi prisoini so zapeli socialistično himno. Paul 1'unre je nalo predlagal, naj sc ne luudonia sestavi redakcijski odbor, ki naj izdela i lov i prog-am slri.nke. Predlog je bil sprejet in -eju prekinjena, lal-.o dn je lahko redukcijski odbor takoj pričel z delom. Komunisti sode!u:e'"i Komiiiiističua stranka je poslala izvrš. odboru socialisti;ne strake pismo, v knlcrem nnglašn ■zniii go ljudske fronte, ki omogoča delo s šc večjim uspehom. Treba je delati na to. da bi bogataši plačevali več in tako olajšali breme revnejšemu narodu. I.e tuko se bo ohranil javni red. Komunisti v svojem pismu predlagajo, da se čimprej prouči vprašanje o organizacijski......diustvu, da bi se tako čimprej zedinilc delavske stranke. Iskreno želimo, pravi njih pismo, da bi izvršni odbor socialistične stranke sprejel naš predlog iu bi komunistično celice in socialistične organizacije čim prej stopile v slike. Sklicati bi se morale posebne konference, na katerih naj bi sc pripravil kongres za zedinjenje. Smatramo za potrebno nagiasiti, da volilni rzultali ne bodo spremenili našega stališču glede sodelovanja z vlado. \ vladi ne bomo sodelovali, v poslanski zbornici pa jo bomo podpirali. Londonska Sunda) Times je objavila članek, v katerem se bavi s francosko zunanjo politiko. V njem naglaša, da nikakor ni pričakovati bistvenejše spremembe francoskih zunanjepolitičnih smiTiiir. Ljudska fronta, .ki ho sedaj prevzela oblast v državi, ho morala kljub temu. da bo imela glede vseli važnejših vprašanj, zlasti pa glede ilidijmisko-iihesinskega spora in akcije proti Nemčiji popolnoma svobodne roke. vendarle vztrajali pri dosedanjih zmiiinjepolitičnih načelih. Franci ju vodi politiko, ki ji jo narekuj njen geografski položaj. Prnv zaradi lega jo ne morejo i iii ne smejo spremeniti nobene še tako velike unembe političnih osnov francoske vlade. p© VB€, 20 mrtv h, 150 ranjenih Mene. II). unija. AA. Stavkovno gibanje v Atenah se je še povečalo. V noči od petka iui soboto so se slavkujočini pridružili šc lipografi. lako da včeraj zjutraj v Solunu ni izšel noben list. Splošna stavka se je tudi davi nadaljevala. Pač pa so železničarji takoj spel nastopili službo, ker so bili vojaško mobilizirani. Le nekaj železniških nameščencev se mobilizacijskemu pozivu ui odzval in ti bodo postavljeni sedaj pred vojaško sodišče. Včeraj je prišlo do novih ril/govorov med zastopniki oblasti in stavkovnega odbora, ki pa so se zaključili spel brez vsakega uspehu. Ugotovilo se jc. dn hočejo voditelji stavke izrabili sedanjo razredno borbo v čisto politične svrhe. Vlada. pravi uradni komunike, ki je bil snoči izdan o teb razgovorih, z vso naklonjenostjo upošteva stanovske koristi delavstva, zahteva pa od ujega, da se ne pusti izigravati od prevratniških elementov. Vlada se je Irilno odločila, da izsili br ••/.-pogojno spoštovanje državnih zakonov. Tudi delavske organizacije so s svoje strani objavile komunike o teh razgovorih. V njem pravijo, da se mora stavka za vsako ceno nadaljevali. spre Odmev dr, govora v Komščevega Belgrad, 10. maja. m. /a današnji govor člana Izvršilnega odbora JRZ dr. Korošca je v tukajšnjih političnih krogih vladalo veliko zanimanje. Za vse- | bino govora je tukajšnja javnost zvedela v opoldan- I škili urah. ko sta ji ga sporočili tukajšnji radio-posta, enako pa tudi belgrajska v,Pravda«. V popoldanskih urah se je govor dr. Korošca v političnih in časnikarskih krogih živahno koinen-tiral. Splošno se je poudarjala odkritosrčnost in odločnost. s katero je notranji minister razvil svoje misli o mednarodnem in notranjepolitičnem življenju. Vladni krogi so pa predvsem z velikim odobravanjem pozdravili one odlomke dr. Koroščevega govora, v katerih je z vso odločnostjo razgalil podlo, umazano in nezakonito gonjo, resnih političnih delavcev nedostojno, ki se uprizarja od strani vseli nasprotnikov sedanjega režima proti obsto-leči vladi. Take alarmantne in zlobno izmišljene esti se predvesm širijo po deželi, kjer se ljudje ne morejo takoj informirati o dejanskem stanju položaja Vse to bi morali upoštevati predvsem oni, ki ,o sc bili vsa leta trkali na svoje prsi ter pri vsaki priliki poudarjali svoj nacionalizem, ker je država več kakor pa ministrski fotelji. Banovinske konference JRZ Relgrail. 10. maja. m. Danes so bile v državi banovinske konference JRZ. in sicer v Ljublja-Skoplju in na Cetinju. Na konferenci .JRZ • • Viktor Emamuel - cesar Maršal Badoglio - podke General Grasziani - maršal Itim. 10. maju. Na slišnega- .svetli in vladi I. sk emu grnlnii .»Ii ega iu snočnji seji velikega fašista bila sprejela dva zakonska načrtu o ustanovitvi etiopskega imperija. Zakon o ustanovitvi etiopskega imperija določa: Teritoriji m ljudstva, ki so pripadali etinp-iiupcrijii. se postavijo pnd popolno in inte-suverenust kraljevine Italije. Naziv eliop-inijieratorja sprejme italijanski kralj zase a svoje naslednike. 2. Etiopijo vodi iu predstavlja, generalni guverner, ki sc imenuje podkralj in "d katerega sla odvisna tudi guvernerja Eritreje in Somalije. Od generalnega guvernerja etiopskega podkralja so odvisne vse vojaške in civilne oblasti na ozemljil. ki je podrejeno njegovi jnrisdikeiji. Generalni guverner, podkralj Fliojdje, se imenuje s kraljevini dekretom na predlog ministrskega predsedniku iu ministra /ldne ob 10 so s 101 topovskim strelom v vseh glavnih italijanskih garnizijah j>ro-glasili aneksijo Abesinije. Cesar Viktor v Etiopijo Rim, 10. maja. TO. Kralj in cesar Viktor F.iua-nuel bo v kratkem obiskal novo osvojeno abesinsko cesarstvo. Pred njim bo verjetno Mussolini osebno prejx)toval glavne predele Abesinije. Zdi se celo, da bo najirosil angleško vlado, da mu dovoli vstop v Abesinijo skozi Egipt j>o Nilu in |vo modrem Nilu do jezera Tsana. V tiikajšanjih angleških krogih pa so mnenja, da italijanska vlada taksne jiros-nje ne bo izrazila. v tri ni.......,...,..... na Cetinju sla med drugim govorila minister za javna dela ler delegat izvršilnega odbora JRZ dr. Vojn Janjič. Po govorih je bil izvoljen banovinski odbor. Za predsednika banovinskega odbora JRZ za zelsko banovino je bil soglasno izvoljen predsednik kr. vlade iti zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, za podpredsednika pa so bili izvoljeni Gjuro Vukotič, senator; narodni poslanci Pero fvaniševič, Ž.ivko Sušič. No-ica Ponovi« ler Mubained Išibesovič. Stališče Anglije n Včeraj popoldne je ministrski predsednik Me-la.vas izjav; novinarjem, da je vlada popoln gospodar situacije v Solunu. Zalo je ludi |iovseni odveč, da bi sc sklical vojni svet. Vsekakor pa slavka ni naslaiu spričo kakega nenadnega mezdnega ali drugega takega spora, nego so jo delavske organizacije pripravljale že dolgo časa. Včeraj so v Solunu izpustili devet stavkovnih agitatorjev iz zaporov. Ostalih 30 pa je bilo ves dan zasiiSevanih. Po informacijah poročevalca agencije llavas je bilo pri neredih v petek ubitih H oseb, 1H pu ranjenih. Mrtve delavce so po odredbi oblasti pokopali že v petek zvečer v popolni tajnosti, da bi .-.:• tako preprečili novi neredi. Silim. 10. miija. TO. V solunsko pristanišče -o prišli 4 riišilci iu so posegli v borbe, ki so nastale v solunski luki in v mestu samem v zvozi s splošno stavko. Pri borbah je padlo 20 oseb, medtem ko jih je I■",(> težko ranjenih V Solunu se je nahajala ravno ob čiisu borb večja skupina angleških bivših bojevnikov, ki so se vrači li od obiska Gibrallarslcih bojišč. Hoteli so poseči v poulične borbe, toda angleški konzul jih je zadržal in je njihova ladja takoj odplulti, Na banovinski konferenci JHZ za vnrdarsko banovino v Skoplju. kateri je prisostvoval ludi niiiiisler socialne politike Dragiša ('velkovie, pa je bil izvoljen za predsednika banovinskega odboru JRZ narodni poslanec llgrin Joksimuvič. „Pro ilas" JN S Belgrad. 10. maja. m. Delovni odbor tako zvali e Jugoslovanske nacionalne stranke, ki jc pod vodstvom podpredsednika tega odbora senatorja Jova-na Banianina. o katerem se širijo iz njegove okolice vesti, da se je preselil iz Zagreba v Belgrad samo radi tegs, da bi poživil JNS, zasedal v Uzunovieevi palači nekaj dni, ie končal svoje delo. Sklenil je nič več in nič manj, da izda »proglas na svoje volilee«. Proglas« vodstva JNS ne pove, kar je bilo sicer pričakovati, bistveno ničesar novega ter je samo izraz nove jeze ter zabavljanja na desno in levo, ker vodstvo te stranke vedno bolj uvideva. da se no-Irunje politične razmere v državi jvod novim režimom vedno bolj konsolidirajo ter da je narod vse one ljudi iz JNS, ki so se narodu vsilili za prijatelje, postavil na mesto, kamor spadajo. Edini cilj tega proglasa je poskus, opozorili jvolilično javnost na lo. da je pred par leli bila v naši državi stranka, ki se jn pred nekaj leti imedovala JRDK in ki se je nato prelevila v JNS, ki |ia danes dejansko ne obstoja več. Belgrad. 10. maju. m. Ob navzočnosti zastopnika kralja polkovnika Petroviča, predsednika Narodne skupščine SIcvhiui Ciriča iu ministra za gozdove in rudnike Gjuro Jankoviča je prosvetni minister Dobrivoj Stošovič otvoril davi ob H v umetniškem paviljonu ('vi jote Zuzorič pomladansko unielniško razstavo jugoslovanskih umetnikov, nad katero je prevzel pokroviteljstvo knez, namestnik Pavle. Ob otvoritvi je imel krajši govor nn nnvzorne prosvetni minister, ki se je navzočniin umetnikom zahvalil zn njihovo umetniško delo ter je med drugim izjavil, da je vlada sklenila odpreti v Belgradu srednjo unielniško šolo in umetnostno akademijo. Na sedanji pomladanski rnzstnvi je zastopanih ludi nekaj slovenskih umetnikov. London, 10. TO. V uradnih krogih do sedaj še niso zavzeli nobenega stališča do aneksijc Abesinije oziroma do preimenovanja italijanskega kralja v etiopskega cesarja. Pač pa vztrajajo v zunanjem ministrstvu na splošnem stališču, da je vprašanje priznanja oziroma nepriznanja italijanske aneksije Abesinije izključno odvisno le od Zveze narodov. Angleška vlada ne bo v tem pogledu storila nobenega ločenega koraka. Stalita še vedno zvesta Z N Ženeva, 10. maja. TG, Na tajništvu Zveze Narodov zatrjujejo, da jc italijanski zastopnik lajno predložil Zvezi narodov noto o aneksi ii Abesinije. V tem vidijo v Ženevi dokaz, da Kalija noče prelomiti z Zvezo narodov. noč Tako so minevale strašne ure. V teku sobote in nedelje so abesinski roparji napravili kar 8 splošnih napadov na ameriško poslaništvo, a so bili vsakokrat odbiti. V ponedeljek opoldne je ameriški poslanik zopet telefoniral angipškemu, da sicer še drži, a da je nevarnost silno velika. Glavna vrata v poslaništvo, da so že popolnoma zbita in je nevarnost, da bo v par urah poslaništvo gorelo, vsi prebivalci, to jc nad 50 ljudi, pa ubiti. Dve služkinji, ki pomagata pri obrambi poslopja, da sta že nevarno ranjeni. Potem je ostalo vse tiho do 10. ure zvečer. Angleški poslanik bi bil rad pomagal, a mu je bilo nemogoče ven na uljco, ker ni imel vojaštva in ker jc tudi okrog njegovega poslopja divjala ropa in krvi žejna tisočeroglava tolpa. Ob 10 zvečer v ponedeljek, dne 4. majnika ameriški poslanik zopet telefonira. Okrog 2000 roparjev nas še vedno obstreljuje. Dosedaj smo se šc branili. Ranjenih je več slug in služkinj. Branimo sc s puškami z revolverji in s sabljami. Vse napade •smo odbili. Bojijo se nas, toda sedaj smo obupali. Čez noč ne vzdržimo več. Takšni so bili telefonski pozivi na angleško poslaništvo. Potem je bilo zopet vse tiho. Okrog polnoči so abesinski roparji organizirali zadnji generalni napad na poslopje, ko so bili odbiti, so se umaknili do ranega jutra, ker so bili potrebni počitka. Osebje ameriškega poslaništva pa jc bilo na delu, popravljalo razbita vrata, kopalo strelske ja-rke in «e brigalo za svoje ranjence. Proli jutru, ko niti telefon ni več funkcioniral, so sc vsi začeli pripravljati na smrt. Vedeli so, da roparji zopet napadejo in da jih čaka najstrašnejša smrt pod abesinskimi noži. Klečali so v sprejemni dvorani poslaništva okrog neke Američanke, ki je umrla od dobljenega strela ler molili molitve za zadnjo uro. Kar naenkrat pa zadoni srebrn glas znanih angleških trompet in čez obzidie poslaništva so zapazili bajonete angleških vojakov. Dve salvi sta zarjuli v jutranjo polteino. Dve salvi sta zadostovali. Par minut kasneje je bila ulica prazna. Angleški poslanik jc poslal nekaj svojih zveslih vojakov ven v noč, prodrli so do ameriškega poslaništva in tako v zadnji uri rešili smrti veliko število na smrt se pripravljajočih ujetnikov. Neguš v Jeruzalemu Jeruzalem. 10. maja. AA. Snoči je abesinski cesar llalle Selasij sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril: Narod, ki je z vso dušo zaupal Društvu narodov, ne more uiti mislili na to, du Društvo narodov sedaj ne bo zahtevalo rejiaracij proti drugi svoji članici, ki je bila proglašena za napadalca. Mi zahtevamo intervencijo pravice zn zaščito slabotnega naroda, proti narodu, ki je mnogo močnejši. Kakor se je izvedelo, namerava cesar v kratkem odpotovati v Ženevo iu osebno zahtevati, da se Društvo narodov zavzame za abesinsko stvar. Kljub ponovnim demantijeni se je izvedelo, da je angleško vrhovno poveljstvo v Egiptu jio-slalo v Palestino večje oddelke vojaštva, da [»odprejo tukajšnjo varnostno službo. Iz Egipta so poslali v Palestino ludi večje število tankov. Prvi kontingent angleških čet, iii imajo ojačiti angleške garnizije v Palestini, je bil suoči z letali od-poslan iz Kaira v Jnffo. Ostali kontingenti se že pripravljajo na odhod. V Janaštvo auisrišhega i? Lonoon, 10. majnika. TG. Londonski Usti objavljajo čez ccle strani razne strašne podrobnosti o junaških bojih ameriškega poslaništva v Add;;s Abebi proti razbojniškim tolpam, ki so ropale po abesinski prestolici, kakor hitro se jc izvedelo, da je neguš pobegnil nred Italijani. Posebno junaško se je vedel ameriški poslanik Engerth sam, ki jc mnogi mKvropejcem rešil življenje, dokler da ilico vkorakale italijanske čete. Ameriški poslanik je baje po rodu Dunajčan. Van Engerth je bil imenovan za ameriškega poslanika dne 1. maja torej ravno na dan, ko jc neguš bežal iz Addis Abebe. On je že nekaj tednov slutil, kaj se pripravlja in je druga diplomatska zastopništva opozarjal, nai se pripravljajo na hude razbojniške dneve, kakor hilro bodo redne abesinske čete preslolico zapustile. Takoj so se vsi ameriški državljani preselili na ameriško poslaništvo, z njimi pa mnogi drugi Evropci iz držav, ki v Abesiniji nimajo svojih lastnih zastopstev. V soboto zjutraj, dne 2. majnika, ko sc je dvorni vlak pobeglega cesarja začel pomikati iz Addis Abebe, je pj-išlo. česar so se vsi najbolj bali. Takoj se je polastila mesta velikanska, več tisočera Kon&res strojevodij Split, 10. maja. V soboto in nedeljo je bil 14. kongres strokovnega združenja strojevodij kraljevine Jugoslavije. Otvoril ga je predsednik centralne uprave Dragotin Jovanovič. Poslani so bili pozdravi Nj. Vel. kralju Petru IL, knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade dr. Milanu Stojadinovi-ču. prometnemu ministru dr. Spalni, glavnemu ravnatelju železnic in njegovemu pomočniku. Sledili so pozdravni govori, nakar se je ugotovilo, da je skupaj zastopanih 2503 članov, od katerih 305 s področja ljubljanskega železniškega ravnateljstva. Izvoljeni so bili razni odbori. Danes je kongres nadaljeval delo ler sestavil razne predloge, ki so bili soglasno sprejeti. Bodoči kongres bo v Belgradu leta 1937. Razvila se je živahna debata o spremembi pravil. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri strojevodje zahtevajo zboljšanje službenih pogojev. Z aklamacijo je bil sprejet tudi predlog, da so bolgarskega kralja Borisa imenuje zn častnega člana udruženja. Sklenilo so je ludi. da Zveza jugoslovanskih železnicarskili strojevodij sodeluje na kongresu češkoslovaških strojevodij 21). in 21. ninja, ker so bili tudi tovariši iz. češkoslovaške zveze strojevodij zastojiani v Splitu. Z veliko večino glasov je bila nato izvoljena nova uprava s predsednikom Dragom Jovanovičem, tajnikom Gjuko Ja-kovljevičein itd. Prisrčna zahvala in priznanje je bilo izrečeno strojevodjem v Splitu, ki so priredili svojim tovarišem lako loj) sprejem. Ob koncu tolpa, ki se je zbrala zunaj nekje na obronkih me- '■ kongresa je imel odposlanec generalnega ravnate sta ter vdrla v mesto in ga začela sistematično pleniti. Vdrli so v zasebna stanovanja in v trgovine ter so vse izropali. Kar se jim je zoperstavljalo, so vse poklali z nožmi, ker drugega orožja niso imeli. Po mestu je šlo grozovito tuljenje te podivjane črede zbesnelih roparjev, ki so imeli prosto pot po mestu. V dopoldanskih urah se je zbrala večja skupina roparjev, ki so si medtem nakradli orožja v cesarjevi palači in drugod, ter začela prodirati proti poslaništvom, da jih naskočijo in opustošijo. Začelo «e je redno obleganje s strojnicami in obstreljevanje s puškami, medtem ko so posamezniki hoteli na vsak način čez obzidje v vrtove, da se polastijo poslaništev. Vsa poslaništva so se branila, kakor so se mogla in znala. Angleško in francosko poslaništvo ie bilo od nekdaj že močno ulr-jen in zavarovano z vzidanimi strojnicami ter stalnimi močno oboroženimi vojaškimi oddelki. Le ameriško poslaništvo, ki je bilo kakšnih 20 km oddaljeno od ostalih poslaništev, ni bilo pripravljeno. V kratkem roku je poslanik Engerth zbral nekaj služinčadi ter prostovoljcev ter jih razpostavil po obzidju iu za okni svoje palače. Pušk je bilo dovolj, municijc tudi. Začelo se jc obojestransko obstreljevanje, ki je trajalo več ur. Cele salve so šle proli poslaništvu in iz poslaništva ven na razbe,snele tolpe. Zaman je poslanik klical na pomoč angleško poslaništvo, ki jc bilo samo oblegano m je bilo samo v veliki nevarnosti, da ga nc razrušijo. Angleški poslanik je odgovoril, naj se skušajo braniti naprej, naj pridobijo na času, ker jc lelelonično zaprosij za vojaško pomoč na sudansko mejo, od koder vsak hip pričakuje oiacenj s pomočio vojnih Iclal lja drž, Nikolič kongres ogledali železnic Naumoviča, na navzočne daljši , načelnik oddelka inž. govor, s čemer je hil zaključen. Delegati so ee nato razšli in si mesto in njegove zanimivosti, zvečer jia so se odpeljali na svoje domove. Nesreča v papirnici Vevče Ljubljana, 1J. maja. Sinoči, nekaj minul |ki osmi uri so bili ljubljanski reševalci poklicani v papirnico Vevče, kjer je prišlo do nesreče pri delu. Tam so popravljali nek motor in je bil pri tem zaposlen tudi leta 1904 rojeni Frane. Orehek, elektronionter v papirnici. Ko je Orehek bil zaposlen pri popravilih omenjenega motorja, je doslej na nepojasnjen način zdrsnil s stroja ter padel na enega izmed velikih nožev, ki so tam nastavljeni kot sestavni deli oslnlili strojev. Orehek je padel na nož tako nesrečno. da mu je prerezalo več žil na roki in jn začel močno krvaveti. Reševalci so Orohka v rekordnem času prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je bil takoj podvržen operaciji. Drobne vesti Šef Belgrad. 10. maja. m. Šef bivše demokratske stranke Ljuba Davidovič je odpotoval davi v Arandjelovac v spremstvu bivšega ministra Milana Grola. zdravnika Sniiljaniča in odvetnika Aleksandra Pavloviča. Kairo, 10. maja. c. Vodja stranke vafdistov je že setavil novo vlado. Nahas paša je sam poleg predsedstva zavzel notranje ministrstvo, zunami minister pa je Valiib paša. jVe«feI/slcI šport Romunija:Jugoslavija 3:2 (1:1) Bukarešt. 10. maja ni. Danes je bila v Romuniji tekma med Jugoslavijo in Romunijo zu pokal romunskega kralja Karla. Za lo tekmo so poklicali v Bukarešto odličnega belgijskega sodnika Lan-genusa, ki je ludi tokrat pokazal svoje izredne sposobnosti pri težkih tekmah. Sodil je pravično, strogo in objektivno, ter ni dal niti igralcem niti občinstvu povoda za kakšne demonstracije, kakor se to le prerado zgodi drugim sodnikom na mednarodnih tekmah. Jugoslovani so imeli začelni udarec, pa so kmalu izgubili vodstvo igre. Takoj se je videlo, da naše moštvo ni najboljše razpoloženo in dn ne bo dalo od sebe tega, kar se je od njega pričakovalo. Igralci so bili počasni, medtem l^o so bili romunski nasprotniki mnogo hitrejši in so odlično starlali na žogo. Prvi gol je dala Romunija v "20. minuti. Naši so izenačili v 34. minuli. Gol za jugoslovanske barve je zabil Vujadinovič. V drugem polčasu so pričeli Romuniji lakoj ostro napadati in je kmalu potresla žoga mrežo jugoslovanskega moštva zaradi napake lastnih branilcev, ki se nikakor nista mogla znajti pred sijajnimi prodori romunskega napadalnega tria. V 7. minuti sta naša branilca ponovila isto napako, ki so io Romuni sprotno izkoristili in poslali žogo tretjič, v našo mrežo. Naše moštvo je bilo zaradi lega nekoliko poparjeno in sc ni moglo znajti. Igralo je raztrgano in slabo igro, mnogo kombiniralo, pri leni pa po navadi izgubljalo žogo. Šele po 1S .minuti, ko je Tomaševič zabil sijajen pol za naše barve, so se naši igralci nekoliko popravili. Pričeli so igrati precizneje, toda pred romunskim golom se nikakor niso mogli sporazumeti in vedno je manjkalo nekoga, ki bi brcnil žogo v mrežo. Priznati pa se mora, da sla hila oha romunska branilca sijajno razpoložena in da sla kosila vse, kar je bilo nevarnega. Tekma je bila zaključena z ostrini napadom našega moštva tik pred romunskim golom. Tekmi je prisostvovalo 30.000 gledalcev, med njimi tudi romunski prestolonaslednik vojvoda Mihael ter veliko število uglednih političnih osebnosti. Od naših igralcev se je najbolj obnesel Gla-ser, Id je, rekli bi, edini vzbujal pozornost zaradi svoje lepe in sigurne igre. Posebno slaba pa jc bila krilska vrsta, ki je letala po igrišču sem ter tja iu sc lovila za žogo. Tudi napad je bil brez vsake prava zveze in Romuni, ki so bili dobro razpoloženi, niso imeli posebnih težav, da dosežejo čuslno zmago. Najboljši sta bili obe krili, pozornost pa je vzbujalo zlasti levo krilo Dobaj, ki je neprestano jiošiljal krasne centre ter je zaradi tega žoga neprestano plesala okoli našega vratarja, ki pa je mnogo resnih napadov spretno odbil. Ljubljana:Hermes 4:0 (1:0) Ljubljana, 10. maja. V prvensteni tekmi sta se spoprijela danes ljubljanska rivala Ljubljana iu Hermes. Kakor izgleda, bo sedaj Hermes prevzel vlogo Ilirije, odnosno Primorja, kajti trenutno je 011 najresnejši nasprotnik Ljubljane. Ljubljana se je morala danes prav resno zavzeti, kajti Hermes m bil samo defenziven, temveč jc večkrat resno ogrožal, zlasti v prvem polčasu, vrata rdeče-belih. Z igro, kateri jc prisostvovalo okrog 800 gledalcev, smo bili danes zadovoljni. saj sta igrali obe enajstorici s polnim članom zelo požrtvovalno, in obe strani sla imeli dober start. Skratka, igra je bila ostra, a vendar še dokaj fair Moštvi sta nastopili v teli le postavah: Ljubljana: Rožič llascl. Jug II Luce, Slamič, Boncelj—Janežič, Lah I, |ež, Grintal, Jug I. Hermes: Oblak—Praunseis, Košmerlj— Primar, Košeniua, Krclič Derenda, Brodnik, Svetie, Moko-rel. Rihtar. Igra današnjih nasprotnikov jc bila prav zanimiva, kajli obe enajstorici sla bili zeio žilavi ier sta igrali vseskozi v ostrem tempu. V začetku prve polovice je bila igra dolgo časa odprta ter sta si bili obe enajstorici enakovredni. Sibirije so se hitro menjavale in žoga je bila zdaj pred tem. zdaj zo|>el pred drugim golom. Toda Ljubljana prehaja počasi v lahhr.o premoč in pogosteje prihaja pred gol Herinežanov. V '20. in 20. minuti sledita dva kornerja proti Herinesu, ki ga Ljubljani nista pri nesla zaželjenega uspeha. Ljubljana še napada in tudi Hermes pride, sicer |>oredldilo. Imeli so pa Siškarji tudi smolo, sai smo videli dva izredno nevarna strela že tako rekoč v mreži, toda žoga se ie odbila od golove prečke. Kornerja v 20. in 33. minuti proti Herinesu tudi nista spremenila stanja. V 43. minuti prodre Lah in iz neposredne bližine strelja ostro in neubranljivo v mrežo in postavi končno stanje 4 : 0 za Ljubljano. Moštvo Ljubljane se je danes |>okazalo v mnogo boljši luči kakor preteklo nedeljo. Vsi deli moštva so bili na svojem mestu; obramba ie dobro opravljala svoj posel, krilska vrsta jc hila v ofenzivnem in defenzivnem pogledu prav dobra in napad se je danes prav dobro izkazal. Zato si je moštvo današnjo zmago, četudi precej visoko, zasluženo izvo-jevali. Hermes je pa enajstrica, ki je ui podcenjevati. Dolgo časa so bili Siškarji enakovredni, loda polagoma so morali kloniti in prepustili premoč Ljubljani. Izvrsten je bil danes zlasti vratar, ki je ubranil dokaj težkih bomb. Ilalflinija sc je morala spričo pritiska nasprotnika omejiti zgolj na defenzivno delo. Napad, ki je prav letio kombiniral, je večkrat ogrožal vrata Ljubljane; da ne bi imel take smole, bi dve žogi obtičali v mreži. Sodil je gosp. Maccoratti prvi polčas prav dobro .v drugem delu jc pa napravil več pogrešk in sicer več v škodo Ljubljane. PREDTEKME Ljubljana : Hermes rez. 0 : 0 (0 : 0). Sodnik gosp. Jenko. Ljubljana : Korotan (Kranj) 0 : 0 (2 • 0). Sodnik gosp. Vidic. Jugoslavija:Grči a 3:4 Tesna zmaga Grkov, ki so šli v borbo temeljiteje pripravljeni. Maribor, 10. maja Včcrai *p je povrnil v Maribor znani rokoborec, član SSK Maratona Ivan Pirhcr, ki ie sodeloval v naš' državni reprezentanci v borbi prot; Grčiji. Iz razgovora z njim posnemamo sledeče podrobnosti tega mednarodnega .srečanja, katerem dosedaj naše časopisje še ni ničesar poročalo. N:iša državna reprezentanca ie bila sestavljena na podlagi državnega prvenstva ip izbirnih tekmovanj, ki so se vršile pred odhodom v Grčijo v Zagrebu. Sestavljena ie bila dobro, vendar so šli naši rokoborci v borbi prilično nepripravljeni CVrke so namreč podcenjevali, ker so jih poznali z dosedanjih balkanskih prvenstev, na katerih so jih vedno premagali. Letos so se pa Grki za t" mednarodno srečanje temeljito pripravili. 2c pred tremi meseci so si naročili trenerja, ki ie dosedaj treniral turško državno reprezentanco, ki ie znano kot eno najboljših v F.vropi. Pod vodstvom tega trenerja se je moštvo že tri mesece pripravljalo, poleg tega pa so gp ojačili z. dosedanjim prvakom Egipta Leta,ki"om ki so ga nalašč za borbo proti Jugoslaviji pozv? > ua pomoč ter ga postavili v svoje moštvo Tako .se jc potem zgodilo, da je borba izpadla v koris' Grčije, ki je dosegla tesno zmago 4 : 3. Naša reprezentanca i« potovala " Grčiio pod vodstvom zveznega predsednika d- M-irinkoviča in tajnika Vilka Richterja. Snremljnl i.i je tudi mednarodni sodnik Hohn iz Somhora. NI*?top bi se bil moral vršiti v nedelio 3. maja. pa so i?a »a-radi slabega vremena preložili na torek 5. maja, ki pa jc tudi bil deževen. Kljub temu jc prišlo k tekmovanju v ogromen atenski stfdion, ki inia prostora za 80.000 oseb. nad 40.000 gledalcev. Prvi naši reprezentanti iz lažjih kategorij so kar zaporedoma izgubili s tušem. V bantam je pre magal Grk Jervini« našega reprezentnnta Totha (Sparta Zagreb) v 5 minuti, v perolahki jc položil BirLs našega reprezentanta Antunoviča (Jugoslavija. Belgrad) v 9 minuti na lopatice, v lahki pa je Vantaninis premagal Simiča (Radniški, Sombor) v 18 minuti s tušem. Sele v wclter kategoriji se ie serija grških zmag ustavila. Fischer (Makabi, Zagreb) je premagal po točkah balkanskega prvaka Zaharias-a, v srednji pa je Kisz (Hakoah, Subotica) zmagal s tušem v 9 minuti nad Kapaflisom. Najtežjo borbo je imel naš reprezentant poltežke kategoriie Pirher. Pioti njemu so postavili Grki prvaka Egipta svojega rojaka Lcfakisa, ki je tudi prvak sredozemskih držav. Nalašč za lo tekmo so ga povedli iz Egipta Vendar se je posrečilo grškemu orjaku šele v 20 minuti doseči zmago po točkah, |edva z razliko enega poena Ta zmaga ic bila zelo problematična, ker so bili grški sodniki zelo pristranski ter je vodstvo naše reprezentance protestiralo. V težki kategoriji jc naš reprezentant Nagy (Radniški. Somhorl premagal s tušem v 18 minuti 20 kg težjega Grka Lalesa. Skupni rezultat jc tedaj 4:3 za Grčijo Naša reprezentanca je bila s snrejemom tn aranžmajem tekmovanja zelo zadovoljna, le .sodniki so bili pristranski. Čahovečhi SK:SK Železničar (Maribor) 2:0 (I.OH Cakovec. 10. maja. Danes se je tukaj odigrala prvenstvena tekma med Cakovečkiin ŠK in mariborskim Železničarjem. Tekma je bila vseskozi zelo napeta in zanimiva ter je končala z zasluženo zmago doma- SSK Maribor se je poslovil od svojega igrišča Maribor, 10. maja. Danes dopoldne se jo igrala na igrišču 1SSK Maribora v Ljudskem vrtu poslednja tekma. Nastopili so stari veterani tega prvega slovenskega športnega kluba proti prvemu moštvu. IJilo je to slovo kluba od njegovega igrišča, na katerem je od danes naprej edini gospodar Sokol-Matica Članstvo kluba je hotelo izraziti svoje ogorčenje nad odvzemom igrišča z. demonstrativnim obhodom po mestu, ki ga pa oblast ni 'dovolila. Demonstriral pa jo ves klub na igrišču: igralci so nastopili s črnimi flori na rokah, pred tribuno pa je blestel ogromen, vsem viden napis: Iz brišite kulturno-narodno sramoto in igrišče-. Na igrišču je vladalo neko položenje, ki je prevzelo tudi številne prijatelje kluba in gledalce. Vsi so se zavedali, da se godi klubu, ki ima največ zaslug za napredek slovenskega športa v Mariboru, velika krivica. Bili so navzoči celo nekateri člani uprave Sokola-Ma-tice, ki so sami obsojali tako postopanje svoje organizacije. Kakor znano, je prejšnja nacijo-nalna« uprava mariborske mestne občine pod vodstvom župana dr. Lipolda odstopila Mariborovo igrišče Sokolu-Matici, obenem pa je dala takrat občina Sokolu 100.000 din podpore za preselitev v nove prostore. Sokol pa ima tik lega igrišča prav primerno in lepo ietno telovadišče, ki mu je že do sedaj zadostovalo iti bi še gotovo zadostovalo tudi za naprej. Kljub temu je moral I KSK Maribor s svojega igrišča Ier se je znašel tako rekoč brez. .strehe«, ker je v bližini mesta danes sila težko dobiti primerne športne prostore Dosti lažje hi bil to dosegel Sokol, ki je imel la-kral vso podporo oblasti, vendar mu je očividno bolj prijalo že urejeno igrišče. V ilustracijo na-vnjamo športno fairneso, s katero je postopal I SSK Maribor, ko si je gradil svoje igrišče. Leta 1019. je imel v Ljudskem vrtu športno igrišče Deutscher Fussballsportverein, odnosno potem SK Rupid. Igrišče je bilo na Iravniku pred poslopjem sedanjega Mestnega mladinskega doma. Kljub temu, da bi bil ISSh Maribor, ki se je tedaj ustanovil, morda pod zaščito oblasti in s pozivom na nacionalno važnost svojega športnega dela, lahko s silo dobil že urejeno igrišče, je v svoji športni uvidevnosti lako misel zavrgel Ier si jc raje v soseščini sam s svojimi lastnimi močmi in skoro brez podpore javnosti zgradil novo vzorno igrišče. Težave in napore predočuje jasno dejstvo, da je bilo treba podreti 109 velikih dreves v Ljudskem vrtu, korenine razstreliti z di-iiainitoin, na prostor množili 1200 voz zemlje, da se je lahko splaniral, obdati ga z dragim plotom, zgraditi lopo tribuno z. garderobami in izvršili še stolero drugi del. Vse to je klub vršil s članskim kulukoni in z lastnimi denarnimi sredstvi. Uspehi, ki jili je dosegel, so dokaz, kaj napravi prostovoljna športna organizacija, ki jo vodi zavest narodnega in športnega poslntislva. Dii-ues je moral te prostore prepustili drugim, ki jim očividno ni do kulti ka in napornega dela; v zahvalo, da je uredil igrišče, pa se mu nili ne dovoli, da bi ga dvakrat na teden uporabljal ure za treninge nogoinetušev in da se more poleni v Mariboru pripetiti narodna sramota, da se najde izrazito nemški športni klub. ki ponudi v svoji športni fairnesi slovenskemu tovarišu svoje igrišče za treninge na razpolago. Po lepi igri je zmagalo moštvo belih nad pla- vi m i z. 2:0 (0:0). * N;i igrišču SK Rapida so gostovali včeraj Celjani v prijateljskem srečanju proti Rapidu. Zmagali so domačini 9:1 (4:0). SK Celje ni nudilo vrnite nam j skoraj nobenega odpora Sodil je g. Jančič „„-,„, ,...,, Predtekino sta igrali mladinski moštvi obeli svoiano laz- ...... ... ,. ,..,..• ■ M..„;u„„r........„i-.,.„,n ,.„i;i.-„ činov. Domače moštvo je bilo v vseh ozirili bolj zlasti v obrambni formaciji. Pa tudi napad je -miselno kombiniral ter stulno ogrožal vrata Železničarja. V vodstvo so prišli domačini v I. niiiiilli i/ prostega strela, ki ga je neubranljivo poslal v mrežo Železničarja Vaniplin. Nalo so Železničarji pričeli hudo napadati in sc je vislil napad za napadom proli nasprotnemu golu toda vsa prizadevanja so bilu brezuspešna, ker je bil i napadalna vrsta premalo odločna. V drugem polčasu so domačini pričeli -i hujše pritiskati ter rudi nesporazuma Železničar jeve obrambe dosegli št drugi gol. Železničarji so si mnogo prizadevali, da bi dosegli vs;ij ča-lni gol, pa jim ni uspelo. V ostalem je tekma potekala v mejah tkivo Ijene igre. Sodil je sodnik g. Lukečič iz Ljubih • Moštvo Železničarja je spremilo v Cak.ivci okrog 100 mariborskih navijačev. Otvoritveni !ak' oatletshi mcetiag /aSK Primoria Ljubljana, 10. muja. Pred prav neznatnim številom gledalcev sije danes nadaljeval na igrišJn Primerja lahkiitlel-ski mccting, ki ga jc preteklo nedeljo pioprečilo deževno vreme, Ta :ne»ting je bil /elo važen radi predstoječega srečanja ljubljanske in graške reprezentance, ki bo 23. in 24 t ni v Gradcu. Na podlagi današnjih uvpehov bodo namreč solovire pa so dobili kolajne. Akademski športni kluli Primorje (centralni odbor). Prva odborova seja se vrši v torek, 12. I. ni. ob 20. v vogalni sobi restavracije Zvezda. — Tajnik. Lilijo, 8. tnaifl. Fašinarji so nekateri poklicni rečni delavci, ki so zaposleni pri zavarovanju savske struge od Šentjakobskega mostu do Save. Ti delavci se rc-Urutirajo v glavnem iz. vasi Scnožcl in Ribi , kjer so že od nekdaj ob tamošnjih savskih bregovih s »fašinami« zavarovali plodno zemljo naših kmetov, (hi jim /besneli valovi Save niso vse zemlje odplavili v južne kraje. Ker pa ic vedno ptimajko-valo denarnih sredstev, sc večkrat nujna zavarovanja savske obali niso mogla pravočasno izvršili in jc lako na primer lela 1930 povodenj naredila ogromno škodo ob vasi Spodnji Log, kjer jc odplavila okoli 50 000 kv. metrov plodne zemlje. Krivda, da ic bilo toliko zemlje uničene, je bila ravno v pomanjkanju kreditov, tozadevno se pa zadnje, čase opaža večja širokogrudnost, ker tehnični oddelek banske uprave takoj odredi najnujnejša dela na listih mestih, kjer grozi nevarnost, da savski valovi prično z razdiralnim delom — Tako jc lansko lelo pii Ponovičah vodo razdrla obal na levem bregu Save ter ie nastal tam 15 m šiiok in 200 dolg udor in jc grozila'nevarnost, da tok Save odplavi v par letih 5 do 8 hektarjev plodne zemlje. Pod vodstvom rečnega mojstra g. I ranca jc-rinc in njegovega obratovodie g. Ciradiška Lovrenca so začeli fašinarji že oktobra lanskega lelo z zavarovalnimi deli. Zgradili so 105 m dolgo vodilno zgradbo z dvema traverzama, dolgimi 56 m. Vse te zgradbe so zgrajene iz 320 takozvanih »fu-šin«. Vsaka fošina ima v premeru 1 m ter 5 m dolžine. Pletene so iz vrbovine in napolnjene z debelim savskim gramozom, ki so ga dovožali z nasprotnega brega na dveli čolnih. Vsako fnšinn jc bila potem trdno povezana s 5 mm debelo žico. Vsaka laka fašina tehta približno 2500 kg. Ker pa navala vodnih mas same fašine ne vzdržc, so nu>-roli radi obtežbe po vrhu zabetoniruti šc 77 komadov blokov. Fn tak betonski blok tehta 4500 kg in je pritrjen šc / dvema pilotoma. Kot podlago v tc betonske bloke jc bilo zabetoniranih 150 kub. metrov vdelanega kamenja, ki so ga dobili v li-tiiskem kamnolomu. Tako je bilo v savsko strugo pogreznjenega materijalo okrog 1,200.000 kg. Vse delo z malerijalom vred ic stalo nad 60 000 Din. Zaposlenih jc bilo 15-50, v fem delu izvežbanih delavccv, ki so doma iz Ribč, Senožct, Dolskega in Kresnic. Šc večia zavarovalna dela pa so bila potrebna ob gornjem koncu vasi Breg, no desnem bregu Save Tam so položili dve poševni traverzi, dolgi skupaj 124 tn. Voda jc tam globoka 4 do 5 tn, kar delo otcž.koču. Fošin so naredili doslej 692. Del vc-icvjo jc bil nakupljc.n po okoliških vaseh, /.a polnjenje fašin so okoliški fantje dovužali potrebno kamenje iz bližnjih kamnolomov, ker savskega gramoza radi visokega stanja vode niso mogli dobiti Samo ta drla na Bregu stanejo doslci 100 iisoč Din. potrebnih pn bo šc 20.000 Din, da bodo najnujnejše zavarovali. Ravno lako nujno zavarujejo železniški nro-govni dclavci pod vodstvom progovnega mojstrn g. Pouka i/ l.iliie desni savski breg ob pogoniš-kem mostu, kjer ie Savo letos prav nevarno odtrgala velik kos zemlje, lako da grozi železnemu mostu nevarnost, da ga vodn i/.podir. Zaposlenih jc okoli 40 progovnih dcltivccv. Potrebno mlado zeleno vejevje dobijo v vogon.skili pošiljkah iz skoro vseli postni liublianske železniške dirckrue Največ tega svojevrstnega lovora u: prišlo i/ ptujskega okraja. Skupno je prišlo na lilusko postajo že nad 50 vagonov tega zelenega vcicvja, ki ga potem lovorin vlak zapelje najprej v Kresnice, od lam ivi nu odpili progi v največji nagle i odlagajo vejevje pred mostom. Voda jc na trm inrstu globoka 5 do 6 metrov. Tu polagajo z brionskimi bloki obremenjene fašine v globočiuo Save, du na ta način usmerijo Suvo v njen normalni lok Ta dela bodo veljala okroglo 40.000 I Din, tako da bo lelos >zabctonirunih< v savsko ! strugo v našem okolišu 200.000 Din. Vse lo bi se pa lahko mnogo ceneje naredilo, t c bi bil enoten načrt za regulacijo Save. Nov grob V Trebnjem je včeraj |Kipoldne ob 3 mirno v Gospodu za«pnl g. Miroslav P e h a n i, šolski upravitelj v p. in posestnik. Pokopali ga bodo v lorek, 12. maja ob pol 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sozalje. — Pri znprlju, motnjah v prebavi v/rmilc zjutraj na prazen želodec kozarcc naravne »Frunz loscf grenčice«. „Tihi ocean je njegov grob" Tako mi je bila javljena smrt mladega misijonarja bogosloven Ladislava Milharčiča. Težko boli smrt idealnega mladeniča, ki bi čez lelo dni pel novo mašo. Doma je bil pokojni Lado iz llru-šlce pri Postojni. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. l!il je gojenec Marijanlšča. Mnogo je t r | >>• I zaradi glavobola. Trdna volja in zaupanje v Ma rijino pomoč je bilo Jačje in dovršil je gimnazijske študije in filozofijo v Rimu in Turiiui kot sale-zijanski gojenec. Navdušenje za misijoiie ga i.' pripeljalo v Južno Ameriko v Magdalena del Mar blizu glavnega mesta Lime v Poru. študiral je teologijo in bil prefekt gojenec v zavodu. Dne 24. februarja 1936 so bili odšli gojenci in pretekli na morje se kopat. Naenkrat so zaslišali glas na r>omo<\ Dva gojenca sla se potapljala. Prefel.| Lado je takoj skočil v morje. Nasitila je borba 7. valovi. Drugi so bili rešeni, utonila dn novomnš nik Mihael Kordova in Lado Mllhnrčič. Pokojni Lado je bil kot dijak med marija-niSkitni gojenci zelo priljubljen zaradi iskrenega znnčnin. Bil je vedno navdušen Slovenec. Posebno pa je vneto častil Mater božjo. Vedno je bil po nosen, da je Marijin kongreganist. Zelo je želel, dn postane duhovnik. Vedno mi je pisal, še tnali In boni Gospodov. Lado. nos|>od pa Te je hotel inirti pri Sele In za Tebe jr tako najbolje. Ilave, aniina catidida! Msgr. A. K. Nova cerkev v Zagrebu Zagreb, 10. tnaja. b. Danes je na Trešnjevk nadškof koadjulor dr. Steoinac blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa. Primorske vesti goriški nadškoi mons. Margotti ie imel 8. t. m. ub priliki slovc-snega Te Deuma za zavzetje Addis Abebe patriotičen nagovor, v katerem ie poveličeval zmago italijanskega orožja, »ki je pripravila tidejstvilev ogromnega programa Dnceja, kateri stremi za rin-.skim mirom. Nato je blagoslavljal vse vodje itabjanskega naroda, ki so k tej zmagi do;)*'nesli, pa vse italijansko ljudstvo, ki bo na-!,.' - v ••'•o pot k onim vi-sokim ciljem, katere je Ita-i pokazal sam Bog.i. Nadškof jc take proslave od;erfi! za v.se župnije goriške province. ^'ovo zvezo z Egipiom dobi Trst in sicer bo o00 ton kave je dospelo 8. t. m. v Trst iz V--."inije. Kava je iz province Negeli. Razdelili so jo med revne sloje. Trst bo postal odslej naj-avžu.:iJe uvozno pristanišče za afriško kavo sploh. Ubil se je podpolkovnik Lombardi, ki se jc bil dvitfnil z letališča v Mirni, pa je trčil v drugo letalo. Požigalca so aretiruli v Vedrovem pri Rihem-berku in sicer kmeta Franca Brica, ki ni zažgal samo lastne hiše, ampak še drugo, da zmede sled za seboj. Ril je v zelo slabih razmerah, ker bi bila morala njegova hiša na dražbo. Konfinacije. Obsojen je bil 23 letni Franc Bn-tič iz Scmpasa pri Gorici na 3 leta konfinacije. Bjtic je svojčas študirat na učiteljišču v Tolminu iu je bi! obtožen protirežimske agitacije. Na leto dni je bil obsojen 26 letni Leopold llrovatiu iz Vitovelj, ki je bil dosedaj pod policijskim nadzorstvom zaradi protirežimskega mišljenja. Študent Slavko Vičič iz Trnova pri ilirski Bistrici je skupaj z več fanti iz Preseka konliniran v pokrajino Potenzo zaradi znanih božičnih darov. Zakon o izpremembi imen od 30. marca 1030 je izšel sedaj v Uradnem listu (Oazzetta Ufficiale) /a vso Italijo. Novi zakon ne izpreminja dosedanje prakse, ki je bila uzakonjena v letih 1<>26 in 1027 v Južnem Tirolu in Julijski Benečiji. Ker je ipre-meniha krstnega in rodbinskega imena v imenovanih dveh provincah v gotovih slučajih obligatori-čna, je bilo dosedaj izpretnenjenih najmanj okoli 'K1.000 imen, izpreminjajo pa se še nadalje tako, da utegnejo v 10 letih izginiti vsa imena, ki nc zvenijo italijansko. Splošna norma zakona jc ta, da se lahko izpremenijo in če treba tudi morajo izpre-meniti ]Kitom prefekta vsa imena, ki so za italijansko uho nepojmljiva iti smešna, ali ki kažejo ne-italijanski izvor. Shod kmetskih zadružnikov Istre je bil v l'o-reču 5. maja. Na shodu se je govorilo o združitvi vseh istrskih zadrug v eno samo pokrajinsko zvezo. Pri tej priliki so se spomnili pokojnega dr. Pogačnika (po rodu Slovenca, po mišljenju pa Italijana), ki ima nepozabne zasluge za istrsko zadružništvo še pod avstrijsko viado. Na shodu je predsednik poreške vinarske zadruge Jožef Barbo opisal težak položaj istrskega vinogradništva in je pozival navzoče, naj sc še trdneje strnejo okoli zadružne zveze. Na Katinari pri Trstu, kjer je bil ustanovljen laški šele te dni, je bil za tajnika imenovan neki I: mili j Zancan. Delo kar vrvi v tržaškem mestu, kjer sc javna dela za olepšavanjc in sanacijo neprenehoma nadaljujejo. Sedaj delajo na novi tržnici v ulici Car- I grc človeštvo? V ducci. dviga sc nova gimnazija, rijejo kanali, nai-1 zadnjem 50-letju ni bilo več pa se dela na korsu Garibaldi, kjer podirajo | na svcU, nif ,nanj kot ^ osem hiš, ki so kazile lice mesta. Aretirali so v Cerknem 35 letnega Franca 1'e-tcrnela. ki se je bil jx>dal v Jugoslavijo brez dovoljenja. Prestranek se jc iz|?remenil v zelo živahno središče za trgovanje z živino. Danes seveda se v Italijo živina uvaža samo iz Madjarske. Prestranek šteje danes 2000 prebivalcev, ima električno razsvetljavo, telefon, kino-gledališče in seveda tudi drnštven dom ter gledališče Balillc ter ogromne hleve. — Umrl jc v Rodiku pri Divači učitelj Gregore-rtč. Svojčas je bil prestavljen v južno Italijo, kjer si je nakopal bolezen, kateri je sedaj v domačem kraju jxxllegel. Abesinsko zmago so praznovali seveda tudi v Trstu. Na trgu Unita se je zbralo' okoli 50.000 ljudi, katerim sta govorila fašistični tajnik tržaške pokrajine in prefekt. Množica jc klicala, da mora duce posetiti Trst. V stolnici sv. Justa jc bil slovesni Te Dcttm in jc škof dr. Fogar imel patriotičen nagovor. Spomenik so odkrili v nedeljo v Kanalu ob Soči generalu Škodnikti, ki je po rodu Slovenec in doma v tem kraju. Po mišljenju jc bil Italijan in se jc jvrostovoljno boril za Italijo. Posebno jc Izostal znan po tem. da je ustanovil v Tolminu italijanski dijaški konvikt, s čimer si je pridobil velike zasluge za fašistično misel. Za fašističnega tajnika v Št. Jakobu na Hribu v kraškem okraju je bil imenovan Ivan Kumar, Slovenec |X> rodu, ki je postal naslednik prejšnjega tajnika, kateri je bit Italijan. Smrtno se jc ponesrečil tržaški pismonoša Ivan Nusdorfer. ko je z nujno brzojavko na kolesu bil povožen od tramvajskega voza, ki je privojil od Sv. Ivana v smeri proli tržaškemu kolodvoru. Goriški nadškof uisgr. Margotti je te dni obiskal znano zdravilišče Grade/ v spremstvu goriškega kanonika ilr. Tarloa. Nadškof je v starodavni baziliki imel govor, v katerem je vernike pozival h krščanski ljubezni in k patriotizmu do italijanske domovine. Ubit je bil od granate iz svetovne vojne 14 letni Pavel Bratuž iz Grgaria pod Sveto Goro, ki se ni mogel zdržali, da ne bi skušal odviti konice nevarnega orožja. Granata je dečka naravnost raznesla. Huda kazen. Pred goriškim sodiščem je bila obsojena neka Ana Mohorič iz Ledin, ker jc vti- I hotupila iz Jugoslavije '100 gr kokaina, na I leto i ječe iu 1000 lir globe. Mobiliziranih je bilo na Goriškem, da se zberejo na trgu iti poslušajo ducejev govor ob zavzetju Addis Abebe, kakor računajo listi, okoli 160.000 ljudi. Fašisti so zažgali na gričih okoli Gorice velike kresove. Rojanskemu župniku Jožefu Jurci, ki se jc pisal pozneje Giorgi, so |>os1avili te dni na tržaškem pokopališču spominski kamen. Več trgovin so zaprli za nekaj dni v Trstu, ker se niso držale določenih cen za živila. Tc cene so danes v Trstu na primer meso 7.30-5.40 lir, slanina 7.40 -7.80 lir, sladkor 0, kava 24, mleko I, riž 1.50, pašta 2.50 1.00. fižol 1.70 lir. Težka skala jc ubila v Poženelu pri Podbrdu 24 letnega delavca Ivana Bizjaka, doma iz Vel. Ožbolta. Domača telovadba izvedi celo vajo v nasprotno stran, to se pravi, z levo nogo odnožimo, z desnico odročitno, t levico predročnno. Vsako izmed opisanih vaj ponovimo po trikrat. (SI. 2.) 3. Iz osnovne stoje poklekni na levo kolono, desno nogo pa potisni daleč naprej Nato se opri z rokama ob strani trupa ter močno potiskaj sprednjo nogo naprej, zadnjo pa nazaj, da prideš čim bolj k tlom. Ko takorekoč sediš na tleli, da .se obe nogi v eni premici dotikata tal. pa še odročiš z rokama. Iz tega |x>lo/aja skušaj izvajati globoke predklone. Nato izvedi vajo nasprotno, to se pravi, da zamenjaš nogi, sprednja pride nazaj, zadnja pa naprej. Vsako vajo ponovi na opisani način po trikrat. (SI. 3.) Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno motnje v prebavi sc morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno Frar&z-J©$e?©vo grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazu ie kot zelo odlična. Oni. ki bolehalo na želodcu in črevih, pa pijo Franz-Joselovo vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. Ogl. rog. S. br. IKM74/35. Romunski prestolonaslednik Mihael, ki je ncdiivnu naredil izpit za -erzanla. »c uči -edin nu kraljevem posestvu pri Bukarešta poljedelstvu. Razčišcenie v marib. kolesarski podzvezi Zakaj se ne more razvijali kolesarski s pori v Mariboru — Izredni občni zbor podzveze 1. Poskoči visoko v zrak ter v najvišji točki udari s jielama enkrat ali dvakrat ali celo trikrat skupaj. — Ta vaja je izborita spretnostmi vaja, ki zahteva dosti prožnosti in hitrosti, zlasti, če hočemo pri enem in istem |>oskoku večkrat udariti s petama skupaj. Izvajati pa jo začnemo na ta način, da poskočimo parkrat nalahno in prav nizko, nato sc pa silno odrinemo s prožnima nogama od tal kar najvišje v zrak. Z rokama si tudi pomagamo, trup jia malo predklonimo. Vajo |ionovimo kakih šestkrat. (SI. 1.) 2. Iz osnovne stoje izvedi predklon tako, da je gornji del trupa vodoraven. V tem jioložaju odnožimo z desno nogo do vodoravne lege (pri čemer morata biti obe nogi po|K>lnoma stegnjeni), z levico odročimo (vodoravna lega!), z desnico jia predročimo (navpično dol!), pogled naprej. Potem V Mariboru imamo vse predpogoje za največji razmah kolesarskega športa. Največ kolesarjev v celi državi je ravno v območju Maribora, izredno zanimanje za kolesarstvo kot šport ni samo v mestu, še večje je v okolici. In kljub temu nc pridemo s to športno panogo nikamor naprej, dasi nc manjka tudi idealnih športnih delavcev, ki bi radi žrtvovali čas in svoje zmožnosti za dobro stvar. Pred 10 leti je bila utsanovljcna Mariborska kolesarska podzveza, ki je zelo uspenšo delovala. Potem je prišlo do usodnih sporov, ki še danes niso likvidirani. Če nepristransko zasledujemo potek v.seh teh neprijetnih dogodkov prihajamo vedno samo do ene same osebe, ki zavira že leta sem vse delo na področju kolesarskega športa ter si lasti neke pravice, ki ji jih vsi včlanjeni klubi odrekajo. Zal, da se je Savez kolesarskih društev v Zagrebu zaradi enostranske informiranosti postavil na stališče, ki tudi ni v prid slovenskemu kolesarskemu športu in zaradi tega je potem ludi sedanja uprava mariborske kolesarske podzveze podala ostavko. Sklican je bil sedaj izredni občni zbor, ki se je vršil danes dopoldne pri Zamorcu. Prisostvovala sta mu v imenu zvezne uprave predsednik Mihanovič in član odbora Pom-pcj. Izredni občni zbor je vodil predsednik podzveze Jaki. Zborovanje je imelo prav za prav značaj obračuna med vsemi člani uprave podzveze in predstavniki vseh včlanienih klubov na eni strani ter g. Slavkom Markovičem, bivšim predsednikom in komisarjem podzveze na drugi strani. Zelo čudno je delovalo na vse prisotne predstavnike kolesarskega športa na Štajerskem, da sta se oba odposlanca Zveze s tako vnemo zavzemala za g. Markoviča, ko sta videla splosno odklonilno stališče vseh ostalih. Zaradi tega jc prišlo na občnem zboru tako daleč, da so člani KK Peruna in KK Edelvveissa zapustili zborovanje, da so ostali nazadnje samo 4 klubi z glasovalno pravico na zborovanju. Šlo je potem zato, al: naj se občni zbor preloži, ali naj se pa danes izvoli nova uprava. SK Maraton in SK Železničar sta bila za j>re-ložitev, dva kluba pa za volitve. Odločal je potem predsednik zveze Mihanovič, ki je bil tudi za volitve, zaradi česar so zastopniki Maratona in Železničarja zapustili občni zbor. Tako je sedaj prišlo, da je prevzel inicijativo v svoje roke zveza, ki najbrže namerava razpustiti mariborsko kolesarsko podzvezo ter jo priključiti ljubljanski podzvezi. Mariborski drobiž Maribor, 10. maja. Smrtna kosa. V bolnišnici je umrla v starosti 31 let tkalka Marija Tcichmann. Naj počiva v miru. Kravo ukradel s paše. V Črtomirovi ulici je zasačil stražnik 16 letnega Ferdinanda Sekirnika iz Laznice, ko je ponujal kravo za 800 Din, pa je bila vredna najmanj 1500 din. Vpraša! je fanta za potni list, na kar se je izkazalo, da je dečko kravo ukradel posetsniku Ivanu Jauku v Laznici s paše ter jo odgnal v Maribor, da bi jo spravil v denar. Izgovarjal se je, da ga je k temu dejanju pregovorila neka služkinja. Pokradena cvctača. Vrtnarja g. Stanka Mejov-šeka v Smoletovi ulici je obiskal nepridigrav, ki mu je pokradel vso cvetačo z grede. Napravil mu je s tem občutno škodo. : krvavih vojn. Na vsako ' leto in pol pride povprečno ena vojna. Po svetov; ni vojni je sledil 10-letni odmor, če štejemo bitke med Poljaki in Sovjeti v letu 1920 in spopade med Turki in Grki v 1. 1621 in 1922 med zadnje njene odmeve. Leta 1926 se je pričela meščanska vojna na Kitajskem, leta 1932 so izbruhnili boji med Japonci in Kitajci, lani m letos sc je vrnila igrava vojna med južnoamer. državama Bolivijo in Paragvajem. V oktobru letošnjega lela pa smo priče italijansko - abesinskih vojnih sovražnosti. Ta vojna je 40. v krvavi verigi zadnjega 50-lctia. — Kam gremo? Računanje. >Ata, računske naloge, pri katerih si mi ti pomagal, so vse napačne. Ti si jx>v-sod dvakrat toliko naštel, kar bi bilo pravzaprav moralo biti.« — »Da,« pravi oče-trgovec, »tako računate v šoli, v življenju pa s takim računanjem ne boš nikamor prišel.« Miiueine tramvajske vozove dobi Dresdeu, ki ImiiIo vo/,ili s hitrostjo 60 km na uro. Sedeži v tramvaju so zelo udobni. Spomini koroškega župnika Janeza Volaučnika 5. Po petih mesecih zopet na Rudi. — Slovo od Rude Po zmagi Slovencev so prišli vsi župniki in duhovniki, ki so prej zbežali, na svoje župnije zo-pet nazaj. G. Vinko Razgoršek (zdaj župnik v Črni v Mežiški dolini) je prišel 7. junija zojiel v Šent Lipš ob Krki in prihodnji dan, na binkoštni praznik, sta bili tam dve sv. maši. Pojioldne 8. junija sem šel v Slovenji Šmihel iu binkoštni ponedeljek imel tam božjo službo. Nc dolgo potem je prišel tudi g. Malcj, provizor v Slov. Šnuhelu, Ija nazaj in tako sem postal jaz tudi tain nqx>treben. Ker so me medtem prišli Rujani prosit, naj bi se vrnil na Rudo, ker tam ni bilo duhovnika, sem se 18. junija čez Velikovec zopet vrnil na Rudo. Stanoval sem pri Faštlnu (gostilna) na Dobrovi, ker žup-nišče na Rudi šc ni bilo popravljeno. I. julija je bil nastavljen od škofijstva kot provizor na Rudi g. Janez Kuhling, prej provizor v Gorjah v Ziljski dolini. Prej ni bilo na Rudi nobenega duhovnika, sedaj sva bila j>a naenkrat dva. (i. Kuhling je ostal na Rudi do 1. oktobra 1010. Ta dan je prišel na Rudo novo imenovani župnik g. Franc Umnik, prej župnik na Kostanjah med Vrbskim in Osojskitn jezerom. Ker pa župnišče na Rudi še vedno ni bilo |x>pravljeno, si jc g. Umnik vzel dopust do 15. novembra. Tako sem, čeravno že v jiokoju, zopet ostal sam na Rudi in sem opravljal vsa duhovna opravila. Meti tem časom, ko je bil g. Uninik na dopu- stu. se je jx)govarjal z g. Ivanom Starcem, župnikom v Slovenjem Plajberku glede zamenjave župnij. Vložila sta prošnji na škofijstvo in škofijstvo je prošnjama ugodilo. Dne 19. decembra 1919 je prišel g. Ivan Stare iz Slov. Plajberka kot župnik na Rudo in je bil tam 21. decembra j>opoldne od dekanijskega upravitelja in župnika g. Franca Treiberja slovesno inštaliran. Takrat sem izročil novemu g. župniku premoženje ruške župnije in cerkve. Cez božične praznike sem ostal še na Rudi, 18. januarja, t. j. drugo nedeljo ix> Razglašeuju Gospodovem sem imel tam zadnjo božjo služI«, se jioslovil od faranov in 20. januarja 1920 se preselil na svojo novo štacijo k Sv. Andreju na Ravnem na Jezerskem. Na predvečer prej. t. j. 19. januarja, so mi napravili novi g. župnik I. Stare, gg. učitelji, poštar g. Pavel Žak, orožniški slraž-mojster (bilo je to v dobi jugoslovanske zasedbe, ko je bilo na Rudi vse javno življenje slovensko, šola slovenska, orožniki Slovenci, j>oštar Slovenec), nadalje g. občinski gerent Štefan Prime, pel. Pušnik in še več prijateljev na Rudi in v okolici, slovesen valele. pri katerem sem se zadnjič poslovil od nijh. Tako se je končalo moje delovanje na Rudi. Pripis. 37 let star je prišel g. Jan. Volaučmk na Rudo (19. oktobra 1887), skoro kot 70 leten starček jc Rudo zapustil (20. januarja 1020). Ravno v zadnjih letih mu je bilo njegovo bivanje na Rudi zelo zagrenjeno. In kaj je bi! vzrok, da so ga preganjali. Vzrok je bil ta. ker je na pravi in iskren način ljubil svojo slovensko koroško domovino. Preganjali so ga, ker je bil značajen mož. ki se je boril proti silam, ki hočejo zatreti naš rod na Koroškem. Preganjali so ga, ker se je boril jiroti silam, ki tejitajo naravno pravo našega naroda na Koroškem, ki naš narod na Koroškem narodno ubijajo. G. Volaučnik se je boril za pravo in pravico, za svoboden razvoj našega naroda na Koroškem; zato so ga preganjali. G. Volaučnik ni [priznaval načela, da jc »heimat-treu — domovini zvest« le oni Slovenec, ki zataji svoje slovensko mišljenje in svojo slovensko narodnost in se po mišljenju in čustvovanju prelevi v Nemca, marveč je čisto in edino pravilno smatral, da je »heimat-treu — domovini zvest« samo oni Slovenec, ki ohrani zvestobo svojemu slovenskemu jeziku iu svoji slovenski narodnosti. Kajti k |X>jmu »domovina« ne spada samo zemlja, na kateri stno rojeni, marveč tudi vse ouo, kar je s to zemljo zvezanega, predvsem tudi naš materinski jezik in naša narodnost. Ker je g. Volaučnik na pravi način ljubli svojo domovino, zato so ga preganjali! Slava njegovemu spominu 1 Pri bolezni žolča poraba -naravne Franz-Josefove grenke vode urejuje delovanje črev. Rog. po m1.n. soc. pol. in nar. 7,dr. S-br. lM8o, 25. V. 3.1.