ČETRTEK, 30.APRIL 2009 / ŠTEVILKA 806, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 25 1984-2009 GRADBENIŠTVO IN IZVAJALSKI INŽENIRING GMD MILANIČ DUŠAN S J1. mD.dipUri.gmdb. gsm 041 633 987 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743 (3 srnobil iko D/^\/Cki noL'oi Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC 05/ 641 51 40 Pozemanterija MAGDALENCA Manziolijevtrg2 05/6418612 Prazniki in uradniki (Mef) “Gremo nazaj h koreninam!”, pravijo glasbeniki takrat, ko zaidejo v ustvarjalno krizo in se začnejo vrteti kot mačka, ki lovi lastni rep. V takem krogu so dandanes proslave, ki jih pripravljajo in jih spremljamo ob različnih državnih praznikih, le da se še nihče ni odločil za povratek h koreninam teh proslav. Nekateri zato, ker jim kaj takega ne pride na pamet, nekaj pa zato, ker so proslave kar dober posel, še posebej tiste, ki jih podpiše državni protokol. In če ostanemo v primerjavah z rock glasbo bi lahko rekli, da so proslave danes v obdobju simfo oziroma art rocka, ko je rock skoraj postal klasika in je moral priti punk, da so se glasbeniki zavedli. da so postali sami sebi namen. S proslavami se dogaja nekaj podobnega, le da se punk še ni pojavil. Ko pa se bo se bo pojavil v obliki mitingov, ki jih bodo ob dnevu žena pripravile odpuščene delavke Mehana in Delamarisa, ob Dnevu upora nekdanji borci in njihovi mlajši nasledniki ter mladi antifašisti, ob Dnevu samostojnosti veterani osamosvojitvene vojne, ob prvem maju pa delavci, tisti z delom in tisti, ki si ga želijo. Ampak ta čas še ni prišel, razen morda v primeru kulturnega praznika, ki ga kulturniki še vedno nekako držijo pri sebi. Sicer pa so proslave postale nekakšen nebodigatreba za katerega skrbijo uradniki pa naj bodo v službi v državnem protokolu, na občini ali v kakšnih javnih ustanovah. Izola je tam, kjer je večina slovenskih občin. Z enim samim zamahom, z govornikom, godbo in pihalnim orkestrom smo že 25. aprila odpravili dva praznika, tistega v spomin na OF in tega, ki šele prihaja. Brez emocij in brez koreografije, brez rdečih zastav, brez nageljnov v gumbnicah in predvsem brez mladosti. Blo je kot na kakšnem koncertu Yes ali Genesis v začetku osemdesetih. Uglajeno, vsebinsko in kvalitetno, vendar brez emocij. Glasbenike je v življenje vrnil punk, kdo bo nazaj h koreninam popeljal uradnike? Vabilo Izolanke vseh podjetij, združite se. Pridite vse delavke, ki ste pakirale sardele, vse pridne roke, ki ste za trakom v Mehanu ostarele. Pridite vsi ladjedelniški varilci, ribiči, mizarji in utrujeni gradbinci. Tajkuni pa raje ne hodite na našo proslavo, sicer boste, kot v Tomosu nekoč, namesto golaža dobili travo. ja^TSSSt**.- si Ni parkirna hiša Tiste optimiste, ki so pomislili, da se je občina Izola lotila urejanja makadamskega parkirišča pri gostinski šoli, moramo razočarati. Prav nobenega novega parkirišča ne bo ampak gre za urejanje odcejevalnika kjer naj bi naslednjih mesec in še malo dni odlagali mulj in fekalije, ki jih bodo potegnili z morja ob poglabljanju zaliva. IV/l OTO IX/IAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola 0 BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba V DELOVNEM ČASU - tel.: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 komunala izda - Eda PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA: 8.00 - 12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO .,*4PWI . «„« / ccn j 24UR tel: 041/650 375 -----------------------------------Praznična------------- Upor proti okupatorju in 1. maj sta praznika obeh narodov Izolani smo s petkovo prireditvijo na terasi Srednje gostinske in turistične šole proslavili Dan upora proti okupatorju in Mednarodni praznik dela. Slavnostni govornik, podžupan Silvano Sau pa je opozoril na vrsto pomembnih odtenkov obeh praznikov.. Kot je povedal na proslavi, ki sta jo s kulturnim programom obeležila izolski pihalni orkester in Moški pevski zbor Izola, se prebivalci narodnostno mešanega območja, kot je izolska občina, zavedamo skupnih vrednot in se skupaj borimo za pravico in solidarnost vseh ljudi. Zato tudi ne moremo praznovati le 27. aprila, ki je Dan upora slovenskega naroda proti okupatorju, ne da bi ustrezno spoštovanje namenili tudi 25. aprilu, ki je praznik upora italijanskih antifašistov. In ne bi bilo prav, če bi ob tem pozabili na skupni delavski boj vseh izolskih delavcev, ki skupaj tudi praznujejo mednarodni praznik dela. Danes je delavski boj drugačen in nasprotnik je zamenjal obliko a je vsebina boja ostala ista, skupni sovražnik, ki mu pravimo revščina in brezpravnost pa ostaja nespremenjen. Tudi zato je potrebna solidarnost med ljudmi v boju proti aroganci kapitala in finančnih trgov, proti bogatenju vse manjšega števila ljudi na račun vse večjega števila brezpravnih delavcev. Na proslavi, ki žal ni bila deležna velike pozornosti Izolanov, smo slišali prave besede v počastitev obeh praznikov in prave pesmi v izvedbi obeh glasbenih skupin, ki sta prav za to priložnost pripravili repertoar pesmi upora in dela. (ur) Prvomajske prireditve Obalne sindikalne organizacije - KS 90 V počastitev 1. maja - mednarodnega praznika dela, je Obalna sindikalna organizacija razpisala nagradni likovni natečaj. Otroke v vrtcih in osnovnih šolah na Obali in širše so povabili k ustvarjanju na temo »1. MAJ - PRAZNIK DELA«. Likovni natečaj se bo zaključil 25. maja s slavnostno podelitvijo praktičnih nagrad avtorjem najboljših risb v vsaki od treh razpisanih starostnih kategorij. Danes, v četrtek, 30. aprila med 17. in 20. uro bo v Taverni Koper potekala kulturna prireditev na kateri bodo nastopili folklorna skupina AKUD »Kolo« ter godba na pihala iz Milj. Godba na pihala bo proti Taverni Koper krenila ob 18.30 uri s Staničevega trga po Pristaniški ulici. Osrednja prireditev Obalne sindikalne organizacije - KS 90 bo kresovanje na Markovcu. Kot vsa leta do sedaj, bo kres tudi letos zagorel na prireditvenem prostoru ob OŠ Antona Ukmarja. Prižgali ga bodo pohodniki, ki bodo (okoli 20.30 ure) goreče bakle prinesli iz Kopra (iz Taverne Koper bodo proti Markovcu krenili po 19.30 uri). Na prizoriščih bosta zbrane nagovorila generalni sekretar OSO-KS90 Peter Majcen in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin, program pa bo povezoval DJ Lovro. Za dobro razpoloženje ob kresu bo poskrbela skupina TOMI BAND. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 64000 10, fax. 05/64000 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffi! Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Zakaj ravno 1. maj? V Chicagu se je 1. maja 1886 začela vsesplošna stavka za osemurni delavnik. Prvi maj, dan dela in mednarodne delavske solidarnosti, so prvič - tudi v slovenskih krajih - praznovali ob koncu 19. stoletja. Na prvomajskih praznovanjih so bile poleg boja za osemurni delavnik izpostavljene tudi zahteve po političnih svoboščinah, predvsem za volilno pravico. Danes sindikati postavljajo drugačne zahteve, kajti splošna gospodarska kriza je načela osnovne pravice delovno aktivnih oseb. Pojavljajo se zahteve po pravični državi, novih delovnih mestih in ohranjanju starih; hudo kri povzroča tudi vedno večje socialno razslojevanje, v Sloveniji pa poleg tega tudi predlog, da bi se zvišala zakonsko določena starostna meja upokojevanja na 65 let. • Delovno aktivno prebivalstvo, zaposlene osebe in plače Leta 2008 je bilo v Sloveniji po podatkih iz ankete o delovni sili v povprečju 996.000 delovno aktivnih prebivalcev in ti so v običajnem tednu delali povprečno 40,5 ure. Vse zaposlene osebe so v povprečju prejele skoraj 900 EUR neto plače na mesec. Več kot četrtina teh oseb je delala v predelovalnih dejavnostih; te osebe pa so v povprečju prejele za mesec dela približno 800 EUR neto. Najvišjo mesečno plačo so lani zaslužili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer povprečno skoraj 1.300 EUR neto. Po zadnjih razpoložljivih podatkih o višini plač glede na spol zaposlenih so v letu 2006 ženske v povprečju zaslužile za 7 % manj kot moški. V tistem letu so imeli najvišje plače v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer so bile za dobrih 13 % višje od slovenskega povprečja. Najnižje plače pa so bile izplačane v pomurski statistični regiji; tam so bile za dobrih 16 % nižje od slovenskega povprečja. • Minimalne plače, denarna socialna pomoč, stopnja tveganja revščine Februarja letos je v Sloveniji prejelo minimalno plačo - ta je znašala nekaj več kot 400 EUR neto - približno 25.000 oseb. Po višini minimalne plače je Slovenija glede na preostale države članice EU v sredini: najvišje minimalne plače so imeli zaposleni v Luksemburgu, na Nizozemskem in v Belgiji, najnižje pa zaposleni v Romuniji, Bolgariji in Latviji. Skoraj še enkrat toliko, kolikor je bilo prejemnikov minimalne plače, tj. skoraj 43.000, pa je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči; ta je februarja letos znašala 225 EUR. Stopnja tveganja revščine pa je v letu 2007 znašala 11,5 %, to je skoraj toliko, kot je znašala leto pred tem (11,7 %). Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je leta 2007 znašal 495 EUR. • Upokojenci Zaradi demografskih gibanj je slovenska populacija upokojencev velika, hkrati pa - zaradi zgodnjega upokojevanja - tudi razmeroma mlada. Dejstvo je tudi, da prebivalci umirajo vse starejši in da zato pokojnino prejemajo dlje časa. Leta 2008 je bilo približno 550.000 prejemnikov ene izmed vrst pokojnin, ki so na voljo v Sloveniji; februarja 2009 je najvišja izplačana pokojnina znašala 2.200 EUR, najnižja (pokojnina za 15 let delovne dobe) pa 187 EUR. Slaba četrtina vseh vrst pokojnin se je gibala med 400 in 500 EUR. Leta 2008 je bila povprečna starost oseb, ki so prvič prejele pokojnino, nekaj mesecev manj kot 60 let, to je dobrih pet let manj, kot predvideva zadnji predlog vlade, ki je izzval veliko odpora. • Razmere na trgu dela se slabšajo Najslabše razmere na trgu dela v času slovenske neodvisnosti smo zabeležili dve leti po osamosvojitvi. Takrat je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 129.000 brezposelnih oseb, kar je pomenilo 14,4-odstotno stopnjo brezposelnosti. Od takrat dalje se je število brezposelnih oseb zmanjševalo, razen v letih 1997 in 1998, ko je njihovo število nekoliko naraslo. Najmanj brezposelnih oseb je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih septembra lani, ko je njihovo število padlo celo pod 60.000 in ko je bila stopnja registrirane brezposelnosti rekordno nizka, saj je znašala 6,3 %. Od takrat dalje pa se njihovo število vztrajno povečuje. Marca letos je bilo v Sloveniji spet nekaj manj kot 80.000 iskalcev zaposlitve, ki so se za pomoč obrnili tudi na zavod za zaposlovanje. • Kje se lahko zaposlijo brezposelne osebe? Leta 2007 je bilo v Sloveniji v povprečju na dan na voljo skoraj 9.000 prostih delovnih mest in so predstavljala največjo možnost za izbiro delovnega mesta od leta 2001 dalje. Lani se je to število zmanjšalo za 11 % oz. na nekaj več kot 7.800 delovnih mest, ki čakajo na novega zaposlenega. Skoraj tretjina vseh prostih delovnih mest je bila na voljo v osrednjeslovenski statistični regiji. Razporeditev prostih delovnih mest po kohezijskih regijah, tj. med Vzhodno in Zahodno Slovenijo, pa je bila lani dokaj enakomerna; 46,3 % vseh prostih delovnih mest je bilo razpisanih v Vzhodni Sloveniji, preostanek, 53,7 %, pa v Zahodni Sloveniji. Avtorica: Irena Svetin (Statistični urad RS) Umetnost ustvarjanja zvoka iz lesa- Rokodelci postajajo ogrožena vrsta, in nikogar ni, ki bi jih zaščitil To velja seveda v vseli vidii umetnosti izdelovanja življensi pripomočkov, najsibodo to sardoni v limoninem soku, usnjene torbice, umetniške grafike in seveda tudi glasbila, Ker napredek gor, napredek dol, ročni izdelki so vedno bolj cenjeni. Tudi zato, ker počasi, žal, izginjajo. V dobi interneta, v dobi neomejenega kupovanja skoraj neuporabnih elektronskih „gadgetov“, v dobi, ko je nihanje borze več ali manj nadzorovano s strani mega korporacij (to so tiste, ki jih v 21. stoletju poznamo pod vzdevkom „kitajcl“), je prav, da pridejo do besede tudi tisti, ki se s temi korporacijami borijo vsak dan, vsak trenutek dneva, in ki včasih lahko tudi zmagajo, pa čeprav samo lokalno. Mednje sodi vsekakor tudi Davorin Sever, edini izolski izdelovalec vrhunskih inštrumentov, in upali bi si trditi, da tudi edini slovenski izdelovalec vrhunskih rock’n’roll pripomočkov. - Pa začnimo od začetka. Kdaj in zakaj ste se odločil, da boste sestavili svojo prvo bas kitaro? - Koliko je že od tedaj. Imel sem jih 17, torej je bilo to leta 1977. Takrat sploh še nisem vedel, kaj bi sam s sabo, in ničesar ni bilo, kar bi me zanimalo. Razen glasbe seveda. Ta je bila od vedno izjemno pomembna. Lahko bi rekel, da sem bolj radijski tip, kot pa televizijski. In lepega dne sem dobil v roke neko bas kitaro, ki je bila vsa zvita, in sem se je lotil. Rezultat je bil seveda obupen, iz skoraj neuporabne kitare sem naredil popolnoma neuporabno. Takrat sem se odločil, da se v zadevo nekoliko bolj poglobim, in čez nekaj časa sem tudi uspel to bas kitaro spraviti v delo. Na to sem bil hudo ponosen, in mislim, da sem ravno takrat ugotovil, kaj bi sploh rad počel v življenju. Pri 18 sem se lotil izdelave svoje prve bas kitare. A takrat so bili časi drugačni, malo boljši, pa malo slabši. Težko je bilo priti do kosov, zato pa je bilo toliko lažje v raznih podjetjih prositi za pomoč pri teh bolj mizarskih opravilih. - Sklepam pa, da so izkušnje pri takem opravilu hudo pomembne. Tako, če pomislite nazaj, kakšne so bile te prve bas kitare? - Heh, če samo pomislim, moram reči, da jih res ne bi mogel primerjati z današnjimi. Z vsako novo sem se nekaj naučil, in pomembno je bilo predvsem to, da ne ponovim napak. Lahko pride do novih težav, to vsekakor, a napak se ne sme ponavljati. Potrebno je tudi opozoriti mlade bralce, da v tistih časih še ni bilo interneta, tako da je bilo kar težko priti do informacij, ki se danes zdijo nekaj povsem normalnega. Poslal sem ogromno pisem največjim izdelovalcem, predvsem v Ameriko, in verjeli ali ne, skoraj vsi so mi odpisali, pošiljali so mi kataloge, nasvete, sheme, od Lea Fenderja, očeta Fender kitar, pa sem dobil tudi potenciometre. Odpisal mi je osebno, in zdaj mi je res žal, da ne vem kje je to njegovo pismo. A v tistih časih, to ni bilo niti tako pomembno. Se mi ni zdelo nič kaj takega. - Kdaj pa ste začel izdelovati kitare za druge? - Ja, to je bilo kasneje, in seveda povsem po naključju. Takrat se je igralo naokoli, in vedno smo si glasbeniki ogledali opremo ostalih skupin. In tako so člani neke ljubljanske skupine dobili v roke moj bas, ga preizkusili, in očitno jim je bil dovolj všeč, da so me prosili, naj jim enega izdelam. To me je kar šokiralo, pa še sanjalo se mi ni, koliko bi za tako reč zaračunal. No, na koncu sem ga tudi izdelal, a trajalo je resnično dolgo. Kakšnih 6 mesecev sem se s tem ubadal. Danes so stvari seveda drugačne, z roki dobave in ostalimi zadevami, ki proces nastajanja kitare pošteno pospešijo. - Pa se je mnogo spremenilo pri izdelavi kitar v teh letih? - Zelo, predvsem z vidika mojih izkušenj in mojega vložka. Včasih sem hotel vse sam narediti, ali vsaj nadzirati. A z leti ugotoviš, da so nekateri procesi preprosto pomembnejši od drugih. Eden od teh je vsekakor izbira pravega lesa, oziroma kosa lesa. Za to sem zelo hvaležen podjetju Martin, ki izdeluje vrhunske akustične kitare. Oni so me opozorili na to, da je les ključnega pomena pri zvoku kitare, ostalo pa so še detajli. Pomembni detajli, vsekakor, a če je les slab, potem se čudežev ne da narediti. Tako se zdaj osredotočim predvsem na to, da izberem pravi les, pa trenutek lepljenja trupa in vratu je izredno pomemben, zato sem tudi takrat prisoten. Vsega pač ne moremo narediti sami. Zato tudi sem vedno iskal sodelavce. - Kako pa so cenjene vaše kitare v tujini? - Morda celo bolj kot doma, kar je zanimivo. Pred leti smo imeli veliko tržišče v Angliji, in ve se, kaj Anglija predstavlja v glasbenem svetu. To je špica. In to, da so Angležem naše kitare tako ustrezale, je lahko samo dobro. Zanimivo je, kako 'MO&Xphf Parecag 31, tel.: 041 607 594 Vabimo vas na DNEVE ODPRTIH VRAT 01. in 02. MAJ VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: ^ za balkone, vrtove, Pi cvetlična korita... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic... ODPRTO VSAKDAN, RAZEN NEDELJE vsi govorijo o njih kot o nekem hladnem narodu, a verjemite, ko primejo v roke inštrument, ki jim je všeč, se jim oči kar zasvetlikajo. Poleg tega, mi je pri Angležih všeč to, da resnično vedo, kaj je narobe pri kakšni kitari. Od njih smo tako dobili kar nekaj zelo pozitivnih kritik, torej kritik, s katerimi smo naše izdelke lahko še izboljšali. Nič mi ne pomaga, ko mi kdo reče, da je kitara slaba. Naj mi pove, kaj je slabo, kaj mu ne ustreza. Potem se lahko pogovarjamo naprej in to tudi popravimo. No, potem sem imel prometno nesrečo, za tem pa je zbolela še žena, in smo se umaknili s tega tržišča. Zdaj pa se počasi vračamo. V kratkem se ponovno odpravljamo na predstavitev v London. - Glede na to, da vaše kitare niso poceni, vam verjetno takoimenovani „kitajci“ ne predstavljajo neke konkurence. - Kitajci ravno ne, saj gre za dve različni cenovni strukturi. Naše kitare gredo od vrhunskih, pa do zelo dobrih. Imamo recimo linijo Rock Legend, ki stanejo kakšnih 800 evrov. Ko dobimo kubik lesa, je le en del tega zares vrhunski, ostalo pa je „samo“ zelo dobro. In kaj naredimo s tem zelo dobrim lesom? Rock legend, seveda. Gre za odlične kitare, ki smo jih samo v Anglijo prodali 900 komadov. Tako, da nam večjo konkurenco predstavljajo velike, znane firme kitar, ki pa, roko na srce, niso več to, kar so bile. V tem času velikih korporacij, so različni Fenderji in Gibsoni očitno ugotovili, da je lažje prodati znamko, kot pa dobro kitaro, zato pa dobimo takšne slabo narejene izdelke v priznani lupini. Tudi zato sem se pred nekaj leti odločil, da bom nehal prodajat njihove kitare. Ker preprosto, kupcu nisem mogel jamčiti kakovosti. A kaj, ko je marsikomu pomembno predvsem, da na kitari piše Fender. Zato pa moram povedati, da pravi glasbeniki zadnja leta iščejo predvsem dobra glasbila ne glede na to, kdo jih proizvaja. Preizkusijo, in če jim je všeč, vzamejo. Če ne, pa nasvi-danje. To je tudi pravi pristop. - Pa so kakšni večji glasbeniki že prišli do kitare Sever? - Oh, o tem res ne bi želel govoriti. Ja, lahko povem, da imajo recimo U2, pa Sting, pa Iron Maiden moje kitare. Iron Maiden imajo celo 2 kitari in 1 bas. A to ni pomembno. Zame je vsak glasbenik enako pomemben, tako svetovno priznan, kot garažni. In vsem se enako posvetim. Je pa prednost pri izdelovanju lastnih kitar ravno to, da se lahko vsakemu naročniku posebej prilagodiš. Izdelava takoimenovanih „custom“ kitar je zato nekaj povsem običajnega. Je pa pomembno vedeti, da najprej pridejo potrebe glasbenika, šele nato želje. To je pomembno razlikovati. V Izoli imamo torej rokodelca, ki kljubuje času v katerem živimo, in ki se je sam definiral kot„ogrožena vrsta". Dejstvo pa je, da iz neznanih razlogov vedno raje cenimo to, kar ni naše, medtem ko je domač izdelek podcenjen. Znani rek „tujega nočemo, svojega ne damo" je velikokrat le floskula, a verjemite, ma-lokatera „večja vas", kot bi naše mesto definirali v svetu, kjer krajev z 12.000 prebivalci ne postavijo niti na avtokarte, se lahko pohvali z vrhunskim izdelovalcem glasbil. Mi se lahko. Itak. am ------------------------------------------------------------ VSE OKOLI NAS Brez vizije so vsi načrti iluzije Prejšnji četrtek so člani treh odborov občinskega sveta in še nekateri zainteresirani svetniki dobili prvo informacijo o pravljenem delu pri pripravi temeljnih razvojnih prostorskih dokumentov za izolsko občino. Zdi se, da tudi tokrat zaradi dreves ne vidimo gozda. Na skupni predstavitvi opravljenega dela, ki je bilo zaupano predvsem zunanjim strokovnjakom, so člani odborov za okolje in prostor, za gospodarstvo in finance ter za družbene dejavnosti, najprej poslušali demografsko in gospodarsko analizo trenutnega stanja naše občine, ki jo je pripravilo ajdovsko podjetje Koda. Mimogrede, občina Ajdovščina ima svojo strategijo razvoja sprejeto že najmanj dve leti in jo bodo pač le uporabili pri oblikovanju občinskega prostorskega načrta. Izolska občina takšne strategije seveda nima, saj nima niti vizije razvoja, temeljnega dokumenta, ki naprimer v primeru bistveno večje Ljubljane, obsega manj kot kakšno pismo v rubriki pisem bralcev Mandrača. Tudi zato so kar nekoliko zastrašujoče delovali nekateri poudarki predstavnika ajdovskega pripravljal-ca analize, Petra Velikonje, ki nas je spomnil da smo v Izoli dejansko brez novih delovnih mest, starih pa smo izgubili vsaj tri tisoč. Pa tudi tisti Izolani, ki imajo delo v izolski občini imajo nižje plače od povprečja v regiji. Omenil je tudi, da je gospodarstvo največ prihodka ustvarilo s prodajo zemljišč, kar je seveda kratkoročno lahko uspešno, na dolgi rok pa se občina le izčrpava. Omenil je še, da bo Izola po predvidevanjih v naslednjem desetletju dobila še kakšnih dva tisoč novih prebivalcev, kakšna bo starostna struktura le teh pa si lahko predstavljamo. V nadaljevanju so udeleženci še izvedeli, da tudi izolska občina, tako kot večina drugih, verjetno ne bo uspela pripraviti občinskega prostorskega načrta (OPN) do sredine novembra, kot to določa zakonodaja. Prvič zato, ker smo se dela lotili razmeroma pozno in je bilo težko tudi najti izvajalca tega kompleksnega dela. A tudi zato, ker je treba pri sprejemanju tega temeljnega prostorskega dokumenta dobiti cel kup mnenj, stališč in usmeritev različnih ministrstev, radov in ustanov, katerih delovanje je vezano na uporabo prostora. Pripravo izolskega občinskega prostorskega načrta koordinira Leon Kobetič, direktor podjetja Locus iz Domžal, ki opravlja to delo za več slovenskih občin, sodeluje pa z Andrejem Mlakarjem iz izolskega studia Mediterana, ki je zadolžen za analizo stanja in spremljanje investicijskih zamisli v zvezi s prostorom. Izdelava občinskega prostorskega načrta bo občino, po izjavah, stala celo manj kot izdelava strategije organiziranosti Centra za kulturo, šport in prireditve, kar je skorajda neverjetno. Razprava, ki je sledila predstavitvi, je še enkrat pokazala, da je nemogoče kvalitetno pripraviti tak dokument, če občina nima izdelane temeljne vizije razvoja in če ta vizija nima najširšega konsenza politike in javnosti. d.M. Ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela vam iskreno čestitamo! In occasione della Giornata della Resistenza e della Festa internazionale del lavoro vi facciamo i migliori auguri! Socialni demokrati Izola Socialdemocratici di Isola Pergole so obraz Mediterana Pergole so eden najbolj izstopajočih elementov mediteranske arhitekture. Pergole so imele estetski pomen a hkrati so bile tudi funkcionalno ovrednotene, saj dajejo senco in hlad v poletnih dneh. Pergole so različnih vrst, od vi nske trte do plezalk med katerimi je prav v Izoli najbolj avtohtona glicinija, ki je najdemo tudi največ. Najbolj mogočna je gotovo ta, ki je iz enega samega debla prekrila celo parkirno vrsto v Simonovem zalivu. Zagotovo so si tudi načrtovalci sparovega marketa na Prešernovi cesti zamislili s pergolo prekrito parkirišče. Nosilci tam stojijo, korita z zemljo tudi, o pergoli pa ne duha ne sluha. Poleti bo spet vroče. Pohvaliti velja tistega, ki je ohranil čudovite glicinije pri vhodu v izolski kulturni dom, ki so kar v dveh barvah. Težko pa bi pohvalili Pošto Slovenije, ki je, ob prenovi stavbej odstranila staro pergolo, postavila nosilce za novo, potem pa nič. Že res, da so njihovo senco nekoč najbolj izkoriščali čakajoči na avtobuse, a vendarle. Zdaj ko ni več niti mogočne pergole pred nekdanjo Taverno je center mesta kot gol. Mimogrede: sadika glicinije stane od 15 Eurov. Turistična strategija brez taktike Turistična strategija gre po poti vseh dosedanjih strategij V sredo 22. aprila so v prostorih SGTŠ pripravili javno predstavitev osnutka strategije razvoja turizma v občini Izola do leta 2013. Dokument smo v Mandraču delno že predstavili, tokrat pa nas je zanimal predvsem odnos zainteresirane javnosti. A te, vsaj na predstavitvi, ni bilo prav veliko. Čeprav je bila predstavitev objavljena in zainteresirana javnost povabljena je bilo zanimanje javnosti za dokument precej klavrno, saj se je predstavitve udeležilo razmeroma skromno število udeležencev, če bi odšteli tiste, ki so aktivni v izolski politiki pa bi bila udeležba občanov res sila skromna. Po predstavitvi dokumenta, ki je trajala skoraj eno uro, čeprav so udeleženci dokument v glavnem poznali, je bil čas za kritike, mnenja in pohvale. Kot je bilo pričakovati je bil odziv prisotnih bolj kritičen kot pohvalen, kar seveda ne preseneča, saj gre vendarle za dokument ki prinaša vrsto idej v ta naš prostor. Branko Simonovič, direktor hotela Delfin in občinski svetnik (De-sus), je menil, da so analize površne, nedosledne in nekorektne pa tudi hotelirjev in ostalih delavcev na področju turizma niso upoštevali pri izdelavi tega predloga strategije. Poleg vsega naštetega je bil posebej zgrožen nad dejstvom, da v dokumentu ni nikjer govora o morju, ki je za Izolo vendarle ključnega pomena. Edi Grbec, tehnični direktor Metropol group, predsednik KS Korte in občinski svetnik (SJN) je bil kritičen do bolnišničnega turizma, ki ima v strategiji najpomembnejšo, skoraj ključno vlogo. Aleksej Skok (svetnik SD) pa je tudi pripomnil, da so pripravljale! dokumenta očitno podlegli željam in interesom župana. Tudi o športnem in igralniškem turizmu je bilo govora, o slednjem pa je Ne-vijo Frank (SDS) povedal, da po njegovem ne sodi v Izolo. V strategiji je posebej obravnavana primerjava Izole z Vrsarjem in Gradežem. Temu je, med drugim, oporekal Mitja Podgornik, ki je sicer vodil izdelavo neke druge turistične strategije, ki ni nikoli zagledala klopi občinskih svetnikov. Bilo je tudi nekaj malega pohval. Mario Gergeta (svetnik IJN) in turistični delavec v pokoju je menil, da so razpravljale! preveč negativno naravnani in takoj pomislijo na morebitne težave namesto, da bi nove ideje v turizmu podpirali, saj je turizem v Izoli vse pomembnejši, posebej v primerjavi z industrijo. Iz vseh razprav je bilo predvsem moč razbrati, da je bilo za pripravo strategije res malo časa in da je tudi zato pripravljena površno, predvsem pa premalo dogovorjena na strani naročnika, saj ni mogoče kar prepustiti pripravljalcu, da sam išče razvojne poti turizma v občini, ki jo komaj pozna, prav tako pa ni primerno, da strategija nastaja zgolj po interesih posameznikov oziroma župana. Osnutek strategije bo sicer uvrščen na majsko sejo Občinskega sveta. Maja C. Cvetke iz strategije Seveda je nemogoče pričakovati, da bi avtorji takšnega dokumenta poznali Izolo vsaj toliko kot jo poznamo mi, ki tukaj živimo in smo del te turistične ponudbe naše občine, vendar pa bi, vsaj od njihovih kontaktnih oseb ali ustanov pričakovali, da jim bodo pripravili podatke, ki so do te mere kompletirani, da ni moč že z bežnim pregledom najti kup pripomb. Tako smo že med naštevanjem gostinskih lokalov in umetniških ateljejev odkrili, da manjkajo nekateri najbolj izpostavljeni oziroma delavni. Podobno je tudi pri predstavljanju termalnih vodnih vrelcev pri katerih je že znano, da si s tistimi, ki so na morskem dnu ne bomo mogli prav veliko pomagati, saj bi bilo njihovo izkoriščanje izjemno neracionalno. Medicinske pripomočke izdajamo tudi na recept (naročilnico za medicinsko tehnični pripomoček): plenice in vložki za inkontinenco, izdelki za sladkorne bolnike, za storno, obvezilni material (gaze, povoji, komprese), opornice, prsne proteze, lasulje, bergle, sedeži za kopalno kad, nastavki za toaletno školjko, invalidski vozički, kanile, kompresijske nogavice, križni in kilni pasovi itd. V kolikor vam zdravnik predpiše tak pripomoček, je naročilnica veljavna 30 dni. Izdelek lahko dvignete z naročilnico in s potrjeno zdravstveno kartico. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 v___________________ sreda: 8.30-15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 • 12.00 Stališče SDS Izola za turizem z identiteto V Občinskem odboru SDS Izola v načelu pozdravljamo pripravo strategije razvoja turizma v Izoli, se pa ne moremo strinjati z nekaterimi zaključki, ki so bili v njej podani. V SDS menimo, da je strategija razvoja turizma nujno potrebna, ker je trenutno stanje povsem kaotično, vendar tovrstna strategija ne more vsebovati posplošenih meril in nekritično podpirati razvoja vseh turističnih panog. V SDS odločno nasprotujemo igralniškemu turizmu v Izoli ter nekritični gradnji t.i. »mega hotelov«. Majhno in naravno bogato področje Izole ne vzdrži tolikšne komunalne preobremenjenosti. Se pa zavzemamo za turizem, ki bo temeljil na naravnih danostih, zgodovini in kulturi. Občina bi morala nemudoma pristopiti k ustanovitvi muzeja ribištva, ker je ribištvo integralni del izolske identitete. Že obstoječe muzejske zbirke bi morali povezati v mrežo in jih aktivneje vključiti v ponudbo mesta. Aktivno je potrebno pristopiti k obnovi vseh kulturnih spomenikov ter jih po zmožnostih vključiti v kulturno ponudbo. Na tem mestu velja razmislek o ureditvi muzejskih zbirk, arhiva ali knjižnice v kateri izmed izolskih palač ter tako tudi prispevati k oživitvi mestnega jedra. Občina naj pristopi k označitvi pomembnejših kulturnih objektov z informacijskimi tablami, ki naj vsebujejo osnovne podatke, po zgledu mnogih drugih občin. Urediti je potrebno arheološke ostanke rimskih naselij in obeh rimskih pristanišč ter ju povezati s sprehajalno potjo. Potrebno je vpeljati prepoznaven kulturni festival, ki bo prepoznaven na širšem območju. Izola pogreša predvsem glasbene festivale, čeprav ima za njihovo izvedbo več primernih lokacij. V SDS podpiramo razvoj termalnega turizma. Pred skoraj dvesto leti so bile v Izoli ustanovljene terme sv. Petra. Potrebno je raziskati termalne vrelce na področju Delamarisa in jih aktivno izkoriščati. Razvoj turizma na tem območju pa ne sme grobo poseči v prostor in kulturno krajino. Takoj je potrebno pristopiti k izdelavi in ureditvi tematskih poti po izolskem podeželju, tako kulturnih, kot tudi naravoslovnih, vinskih, oljkarskih ipd. in jih povezati v mrežo turističnih kmetij in vinskih kleti. Mnenje SDS je, da mora turizem služiti ljudem, zato je pri tovrstnih analizah potrebno prisluhniti ljudem in turističnim delavcem. Pri razvoju turizma ne smemo spregledati identitete, temveč mora turizem na njej temeljiti. In zadovoljni bomo tako domačini kot naši gostje. 00 SDS Izola — PARADA Izola je edina slovenska občina brez živečega častnega občana V Izoli smo v nekaj manj kot 50 letih imeli več kot 150 občinskih nagrajencev in drugih prejemnikov občinskih nagrad, priznanj in titul. Premogli smo vsega 3 častne občane, zdaj pa nimamo nobenega. Med nagrajenci skoraj ni bilo “krivovernih, avantgardnih, drugačnih, neodvisnih". O ambasadorjih Izole pa kdaj drugič. Prejšnji teden je bil v Mandraču objavljen poziv k pripravi predlogov za dodelitev občinskih priznanj in nagrad ter naziva častni občan občine Izola. Glede na to, da priznanja in nagrade podeljujemo že skoraj pol stoletja je prav, da pregledamo, kdo vse je bil med nagrajenci v tem obdobju. Spisek je prav zanimiv in presenetljiv hkrati. Na listi skorajda ni nobenega župana ali predsednika občinske skupščine, le nekaj direktorjev večjih izolskih podjetij, vsi častni občani so že pokojni, da o tako-imenovanih "alternativcih" niti ne govorimo. Podatkov za obdobje pred letom 1975 nismo uspeli izbrskati, zato niti ne vemo ah so pred tem že podeljevali kakšna občinska priznanja. Da bi se izognili ponavljanju objavljamo seznam nagrajencev kot smo ga uspeli izvleči iz občinskih in man-dračevih arhivov. • 1975 Nagrado 11. julij so prejeli Demšar Slavko, Stipančič Bruno, Taborniški odred jadranskih stražarjev Izola, Organizacija Rdečega križa Izola, Italijanska skupnost Izola, DPD Svoboda -mešani pevski zbor Izola, Veslaški klub »Argo« Izola, Združenje ZZB NOV Občine Izola, Sekcija za družbeno aktivnost žensk pri OK SZDL Izola • 1976 Nagrado 11. julij so prejeli Cesar Jože, Debeljak Ciril, Športno Društvo Invalidov Ivan Regent, Dpd »Svoboda« - Godba Na Pihala Izola • 1977 Nagrado 11. julij so prejeli Vičič Srečko, Splošna bolnica Koper - kirur- gični oddelek Izola, Gasilsko društvo Izola • 1978 Nagrado 11. julij so prejeli Buonassisi Vincenzo, Strelska družina »Darko Marušič« Izola, Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava • 1979 Nagrado 11. julij so prejeli Gorjup Leopold, Scher Dario, Lesno podjetje »Oprema« Izola, Društvo upokojencev Izola • 1980 Nagrado 11. julij so prejeli Zajc Milena, Bogateč Vojko, Delovna organizacija »Mehanotehnika« Izola • 1981 Nagrado 11. julij so prejeli Dr. Milutinovič Dušan, HP Droga - Tozd Riba Izola, Osnovna šola Vojke Šmuc Izola Priznanja so prejeli Delegacija H. Krajevne skupnosti za Zbor krajevnih skupnosti SO Izola, Konferenca delegacij HP Droga - Tozd Delamaris - in skupne službe za Zbor združenega dela SO Izola, Klobasa Slavko, Kavalič Giovanni, Knez-Viezzoli Viktorija Častni občan Vičič Srečko • 1982 Nagrado 11. julij so prejeli Dujmovič Vladimir, Celodnevna osnovna šola Dvori nad Izolo, Smoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti občine Izola Priznanja Občine Izola so prejeli Čelhar Ciril, Zennaro Salvatore, Florjančič Ladislav iz Opreme, Konferenca delegacij Zbora združenega dela Tozd in DSSS delovne organizacije Mehanotehnika Izola, HP Droga Portorož - Tozd Delamaris Izola • 1983 Nagrado 11. julij so prejeli Bolje Jože, Gobbo Gracijela, Zennaro Bramilio Priznanja Občine Izola so prejeli Krivec Irena, Ruzzier Guerrino, Reščič Zvezdan, Brožič Euro, Dudine Amina, Jenko Stanislava, Višnjič Žarko, Gerk Rudolf, Palčič Alojz • 1984 Nagrado 11. julij so prejeli Postaja milice Izola, Cotič Ivan, Gašperini Bruno, Mačesič Milan, Starc Marjan Priznanja občine Izola so prejeli Srednja ekonomska in kovinarska šola, Agostini Ennio, Bučar Leon, Bornšek Miro, Gregorič Teodor, Rodin Ana, Šav Ernest • 1985 Priznanja občine Izola so prejeli Franetič Vinko, Dr. Žen - Boh Božena, Dr. Furlan Branko, Prinčič Nada, Dom upokojencev Izola, Krajevni Odbor ZZB NOV KS I Zola, Domicilni odbor borcev Italijanskih Partizanskih enot NOV Slovenije v Občini Izola, Stražar Jernej, Čuk Adrijan, Lenček Jože, Ivančič Zoran Naziv častni občan je dobil Bogateč Vojko - Gverino Nagrade »11. julij« so prejeli Steinbaher Konrad, Štrumelj Marija, Scher Lucia • 1986 Priznanja občine Izola so prejeli Glasbena šola Koper, Delegacija Krajevne skupnosti Izola - Staro mesto za Zbor Krajevnih skupnosti Občinske Skupščine Izola, Domicilni odbor Skupnosti slovenskih borcev v NOV Makedonije, Grčije in Albanije z domicilom v Izoli, Radojevič Vladimir, Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava, Klančič Bruno, Zlobec Emil, Mršnik Zora - Lanja, Furlan Franc, Dolenc Amalija, Krulčič Vlado, OO ZSMS Srednje gostinske In turistične šole v Izoli, Taborniški odred »Jadranskih stražarjev« Izola, Kulturno umetniško društvo Svoboda Izola - Gledališka skupina Steps, Lovrečič Mirando Nagrado »11. julij« je prejel Babič Bogomir • 1987 Priznanja občine Izola so prejeli SGP Stavbenik, TOZD IPM Izola, Društvo Invalidov, Giuseppe Debernardi, Dr. Jože Trstenjak, Elio Sfiligoj, Teodor Kolenc, Bruno Giachin, Balinarsko društvo »Jadran« Izola Nagrade »11. julij« so prejeli Davorin Marc, Vlado Barbarič, Pavla Bačar • 1988 Priznanja občine Izola so prejeli DO Astra Doro Izola, Delegacija KS Livade Zbora krajevnih Skupnosti SO Izola, Boris Jamšek, Viljem Orel, Alojz Pečan, Nogometni klub Izola, Vojna pomorska oblast Pula, VP. 5499 Nagradi »11. julij« sta prejela Plesna Skupina "LAI” v KUD Svoboda pri ZKO Izola, Jože Nučič • 1989 Priznanja občine Izola so prejeli Ladislav Komac, Anka Mrmolja, Baldo Testen, Obalni Oktet Izola, Jadralni klub “Burja” Izola Nagrade »11. julij« so prejeli Ernest Lupine, Franc Bratož, Lilijana Šantič OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Občankam in občanom Iskrene čestitke ob L maju - prazniku dela A tutti i concittadini di Isola porgo sincere espressioni di auguri in occasione del Primo Maggio - Festa dei Lavoratori. Občina Izola - Comune di Isola Župan - Il Sindaco dr. Tomislav Klokočovnik • 1990 Priznanja občine Izola so prejeli Srednja Gostinska in turistična šola Izola, Mešani pevski zbor “Haliaetum" Skupnosti italijanov Izola, Marija Sosič, Jože Černelič Nagrado »11. julij« je prejel Viktor Vrabec • 1992 Nagrado »11. julij« je prejel Anton Juriševič • 1994 Priznanje občine Izola je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Izola • 1995 Priznanja občine Izola so prejeli Nada Morato, Stanislav Žbogar, Tihomir Pešič • 1997 Priznanji občine Izola sta prejela Ladislav Štrukelj, Vida Orbanič Nagrado občine Izola je prejel Komorni moški zbor Izola • 1999 Priznanja občine Izola so prejeli Franjo Mihna, Klaudijo Radojkovič, Kulturno umetniško društvo gledališče “Steps” Izola, Območna Obrtna zbornica Izola Naziv častni občan je dobil Ernest Lupine • 2001 Priznanja občine Izola so prejeli Maksimiljan Šiško, Prostovoljno gasilsko društvo Korte, Kulturno društvo “3 Big Band Orchestra” Izola, Srednja gostinska in turistična šola Izola Nagradi Občine Izola sta prejela Pevski zbor “Hahaetum" Skupnosti italijanov “Pasquale Besenghi Degli Ughi” Izola, Kulturno društvo likovnih umetnikov “Lik” Izola • 2002 Priznanja občine Izola so prejeli Glasbena šola Izola, Vojko Maver, Branko Simonovič Nagrado Občine Izola je prejel Lucijan Kozlovič • 2003 Priznanja občine Izola so prejeli Boris Benčič (posthumno), Dom upokojencev Izola, Ljubo Klanjšček Nagrado Občine Izola je prejela Marjetka Popovski • 2004 Priznanje občine Izola je prejel Zmago Višnjevec Nagrado občine Izola je prejela Tatjana Kodarin • 2006 Nagrado 11. julij je prejel Strelski klub Izola Priznanja občine Izola so prejeli Jadralni klub Burja, Bogomir Babič - Go-fredo, Zlatko Tota, Miro Bornšek • 2007 Nagrado 11. julij je prejel Rokometni klub Izola Priznanje občine Izola je prejel Rod jadranskih stražarjev Ni vse recesija Borci krizo razumejo drugače Za nami je praznik OF in ni pprimernejšega trenutka za poročanje o volilni skupščini izolske organizacije Zveze združenj borcev, Ob vsem spoštovanju njihovega prispevka tej naši skupnosti pa kar žalosti sovražni način komuniciranja z drugače mislečimi in z lokalno oblastjo, ki se, tako kot cela država, otepa tudi s hudo finančno krizo. Zaradi spoštovanja vrednot antifašizma pa spodnji zapis vseeno objavljamo brez vsebinskih popravkov. Prejšnji teden, 21. prila smo imeli izolski borci volilno skupščino, ki se je je udeležilo 35 delegatov Krajevnih organizacij, ki predstavljajo 480 članov ZB Izola in gostje. Na skupščini smo, poleg tradicionalnih poročil izvolili tudi novo vodstvo naše organizacije. Naša organizacija, ki temelji na tovarištvu, solidarnosti, svobodi in ljubezni do naše dežele, skrbi tudi za to, da opozarja na tudi prefinjene pojave, ki bi nas lahko pripeljali nazaj do situacije, ko bi bili prisiljeni braniti kar je bilo skozi veke pridobljeno in se končno izkazalo v lastni državi v povezavi s celotno Evropo. K temu so bistveno pripomogli tudi naši borci v sodelovanju z zavezniki, ki so v 2. svetovni vojni zmagali. Tako je Slovenija enotna in samostojna enakopravna članica Evropske skupnosti in NE NE-obstoječa, potlačena, razdeljena med nacistično Nemčijo, fašistično Italijo, Madžarsko,...in podobne okupatorske in zatiralske države. Za te in skupaj z njimi so se proti svojemu narodu borili izdajalci naroda belogardisti in podobne formacije, ki s svojimi nasledniki poskušajo danes dopovedovati drugače. (Samo v Sloveniji se to dogaja!). V ZB Izola smo se udeležili 10 velikih proslav in komemoracij ter pripravili veliko tradicionalno letno srečanje ob občinskem prazniku 11. juliju, ki nas spominja na masovni odhod skoraj 300 Izolanov v partizane. Tokrat smo to organizirali na Manziolijevem trgu z nastopom velikega Partizanskega pevskega zbora iz zamejstva ob naši 65. obletnici. Manziolijev trg je bil poln kot že dolgo ne, kar nas je zelo razveselilo. Očitno je solidarnost Izolanov z ZB NOB velika. Lani smo imeli velike probleme s financiranjem, saj smo dobili občinska sredstva šele novembra. V letu 2009 nas (samo) izolska občina ne upošteva kot društvo s statusom javnega pomena, kar nam in so do sedaj priznavale vse slovenske vlade. Kdo poglablja za koga? Po praznii bo v izolski zaliv priplul delovni splav s katerim bodo začeli črpati mulj z dna izolskega zaliva s čimer naj bi omogočili postavitev petega plavajočega komunalnega pomola. A vse ne bo šlo tako zlahka. Najprej se je zapletlo pri lastnikih plovil, ki so privezana ob takoime-novani “črni” del obale ob parkirišču vse do nasutja pri hladilnici. Potem je sledil krajši zaplet z izpusti jadralnega kluba Olimpie, saj so v navalu navdušenja ob začetku del, delavci Komunale enega že demontirali, čeprav dogovora o tem ni bilo. Na koncu so ga delno obnovili, člani kluba pa so, skupaj s Komu-nalci, preostale izpuste povezali in jih začasno privezali ob obalo. Prav lahko se zgodi tudi nesporazum z Ribo, ki ima v lasti del zemljišča, ki ga nameravajo uporabiti pri poglabljanju. Gre predvsem za stari, propadajoči pomol, ki je verjetno njihova last. Prej ali slej se bodo gotovo zganili tudi v Gostinski srednji šoli, ki jim ne bo šlo v račun, da bodo imeli na začetku sezone dobesedno pred teraso, odcejevalnik za fekalije iz zaliva. Pravzaprav ni jasno, kdo bo opravljal poglabljanja in kdo je investitor v to razmeroma zahtevno delo. Po besedah direktorja Komunale, Aloj- Od želenih, argumentiranih in NE napihnjenih sredstev, ki naj bi bila vsaj taka kot lanska (t.j. skromnih 4.000 Eur), smo dobili le 2.600 Eur! Ocenjujemo, da nas želijo obsoditi na počasno umiranje. S tem se izkazuje sramoten odnos do tistih, ki so bili pripravljeni dati vse, tudi življenje za našo Slovenijo in tudi Izolo ter do tistih, ki želimo načela te organizacije gojiti naprej. Finančni plan za dejavnosti teh 480 članov je zelo skromen cca 10.000 Eur (z drugimi viri), zato je za nas zmanjšanje za 1.400 Eur udarec. Občina pa za ta sredstva verjetno nebi propadla. Sporočamo, da če niso naši borci klonili pred okupatorji, tujim in domačim terorjem in absolitistično diktaturo pred 2. svetovno vojno, prav gotovo ne bomo člani Združenja Borcev za vrednote NOB klonili tudi zaradi nadaljevanja menefregističnega odnosa sedanje izolske oblasti. Vabimo izolane, ki jim ni vseeno za pretvarjanje zgodovine, da izkažejo čast našim nonam in nonotom ter mamam in očetom, ki so nam omogočili vsaj kar imamo najdražje - svobodo, da se vpišejo k nam (641 84 24) ponedeljek in četrtek dopoldne, ali stalno na tel: 041 799 590. Predsednik Lucio Gobbo Mnenje uredništva je v podnaslovu VI Pohod na Slavnik je doživetje za Zorka, so vsa dela in tudi investicija v celoti v rokah Marinvesta, Komunala pa je zadolžena za zagotavljanje vseh potrebnih dovoljenj in soglasij, kar je nekoliko nenavadno, saj je pri gradnjah običaj, da vsa potrebna dovoljenja pridobiva investitor. Skratka, javnosti in politiki je dogajanje še vedno zavito v tenčico neznank a dolgo ne bo več tako, saj bodo pravi odgovori prej ali slej morali priti na plan. Potem nam bo vsem lažje, saj smo neznank v zvezi z izolsko marino res že dolgo siti. D.M. Ker je v Izoli te dni veliko govora o strategiji turističnega razvoja je ob tej priložnosti kar primerno predstaviti enodnevni, športno-rekreativni izlet ki se imenuje: »Pohodniška pot- Slavnik«. Idejni oče izleta, ki zdaj šteje že šesto leto, je Izolan Igor Skorja, ki se tudi sicer celo življenje giblje v turističnih vodah, tako da se ideja za ta izlet ni rodila slučajno. Za njo so namreč leta izkušenj iz raznih področij turističnega dela. In ker tovrstnega izleta v slovenski Istri še nismo imeli v turistični ponudbi, je ideja več kot dosegla svoj namen. Seveda je avtor ideje lahko en sam, toda za njeno realizacijo je potrebnih več ljudi in organizacij in tako je tudi v tem primeru, saj je idejo prevzela Turistična Agencija Istranka Koper, kot organizator izleta, sodelujejo pa še avtobusna podjetja, Slovenske železnice, obalne turistične agencije, ki izlet rezervirajo... pa tudi gostinsko podjetje na Slavniku, ki lačnemu izletniku, po želji, postreže s kosilom. Izlet je pravzaprav preprost, nezahteven a zanimiv hkrati. Najprej goste hotela z minibusom odpeljejo do železniške postaje v Kopru, kjer jih pospremijo na vlak. Z vlakom gostje potujejo do postaje Hrpelje-Ko-zina, kjer jih že čaka gorski vodnik in od tam naprej pot nadaljujejo peš. Poti na Slavnik je veliko, za ta pohod pa so izbrali položno pot, ki omogoča lagodno pohajkovanje. Vzpon traja približno tri ure. Tik pod vrhom Slavnika stoji znana planinska koča, kjer se turisti lahko okrpe-čajo s planinskim čajem, tradicionalno joto in sladico. Potem, ko so se spočili, nadihali svežega zraka in naužili pogleda na okolico, ki ga lahko ponudi Slavnik, se odpravijo nazaj. Sestop traja uro in pol, nato pa nazaj na vlak do Kopra in z minibusom do hotela. Prav gotovo gre za zanimiv in ne preveč zahteven izlet, ki mnoge turiste zamika, potem ko so obiskali vse zanimivosti v bližini, od Parencane do nabiranja oljk. Futsal 1. SFL - LIGA ZA OBSTANEK: Pomembne točke Izole Po neuspelem poskusu direktnega napredovanja proti Ptuju Aba Saš, so naši fantje v ligi za obstanek po odmevni točki iz Celja, tudi tokrat pokazali pravi obraz ter vknjižili pomembne tri točke na poti proti prvi ligi. Pravo atmosfero so tudi tokrat pokazali domači zvesti navijači Ribari, ki se ponovno zbirajo v lepem številu, ter so z novim transparentom “Naša tribuna, naša pravila!” dali jasno vedeti, kdo je gospodar v dvorani Kraška v Izoli. In to so pokazali tudi fantje na igrišču, ki so s pravo mero borbenosti ter kolektivno igro premagali prvoligaško ekipo Sevnice z končnim rezultatom 4 proti 2. Rezultat bi roko na srce lahko oziroma moral biti precej višji, saj še vedno bode v oči neverjetno število neizkoriščenih priložnosti domače ekipe, vendar kljub temu zmagi se ne gleda v zobe in vsi skupaj lahko proslavimo odmevno zmago proti zvestim rivalom iz Sevnice. 3. krog Liga zaobstanek 08.05.2009 BenediktrIZOLA DP mladih Še zadnje gostovanje V nedeljo se je v Škofji Loki odvijal predzadnji krog državnega prvenstva v kategoriji do 21 let zahod. Naši mladi fantje so žal morali priznati premoč domačinom Stripyja iz Škofje Loke in sicer z rezultatom 7 proti 5. Izolani so v Škofje Loko pripotovali z vsega štirimi igralci ter vratarjem, tako da kej več od častnega poraza ni bilo pričakovati. Poznala se je utrujenost od pomembne sobotne tekme v članski kategoriji, katero so jo na visokem nivoju odigrala dva glavna akterja mladinske ekipe Marko Hrvatin in Jan Novak, ki pa tokrat nista imela svojega dne, oziroma bolje rečeno je svoj dan imel domači vratar Stripyja, ki je ubranil neverjetno število imenitnih priložnosti. Domači so iz protinapadov kaznovali vsako napako izolskih fantov, tako da so na koncu pametno vknjižili nove tri točke. Vse skupaj še enkrat vabimo 3.maja ob 15.00 uri, da se skupaj poslovimo in pospremimo naše fante v novo sezono, kjer bo na sporedu še zadnji krog med domačo Izolo in gostujočo ekipo Gorice. Vabljeni. 18.krog U-21 IZOLA:Gorica Nedelja, 03.05.2009 ob IS.uri ŠD Kraška Rezultati 21. kroga 3. SNL Zahod Slovan Avtoplus Korte 1:1 (1:1) Rokomet Moškanjci Gorišnica - Istrabenz plini Izola 27:32 (15:15) Zadnjeuvrščena Gorišnica si je sicer prizadevala priti do prepotrebnih točk, ki bi jih rešile izpada, a so bili Izolani uspešnejši. Do prve spomladanske zmage na gostovanju so slednji prišli v drugem delu, ko so zlomili odpor domačih. Ob čvrsti obrambi so s protinapadi učinkovito polnili domačo mrežo in tako z novim uspehom ohranili stik z deseterico na lestvici. Izolski strelci so imeli svoj dan, največkrat pa so zadeli Čosič (8), Božič in Redič (6) ter Pahor (5). BV Državne prvakinje na OŠ Vojke Šmuc Učenci in učenke na OŠ Vojke Šmuc so nas vedno razveseljevali z dobrimi športnimi rezultati. Tokrat pa so rokometašice posegle na sam vrh in ponovile uspeh, ki so ga dosegli dečki leta 1997. V Račah pri Framu blizu Maribora je 20. 4. 2009 OŠ Starše organizirala v okviru šolskih športnih tekmovanj državno finale v rokometu za starejše deklice. Tja so se poleg šole organizatorja in izolske šole uvrstile še OŠ 8. talcev iz Logatca in OŠ Brežice. Izolanke so prepričljivo odpravile ekipo iz Brežic ( 21: 9 ) in Logatca ( 15 : 10 ) ter z domačinkami po zaostanku treh golov odigrale izenačeno 10 :10 ter osvojile prvo mesto zaradi boljše razlike v golih. Uspeh je toliko večji, saj je v ekipi nastopilo le osem učenk, praktično je na igrišču cel čas igralo istih sedem igralk, v ekipi pa še niso imele izrazite vratarke. Dekleta so se cel čas srčno borile do zadnjega atoma moči, bile so trdne v obrambi in natančne v napadu, na vseh tekmah pa je prevladoval ekipni duh. Državne prvakinje so postale Amina Jagurdžija, Samanta Simič, Mateja Perič, Donna Boljat, Barbara Lozar, Noemi Vasiljkovič ( članice RK Izola ) in Adelina Kraja in Vanesa Ziba ( ŽURD Koper ), v ekipi je zaradi poškodbe manjkala Barbara Čebulj. Ne smemo pa pozabiti na pomemben delež trenerja Matjaža Muhe, ki je spremljal igro nasprotnic in naša dekleta na vsako tekmo taktično odlično pripravil in jih razporedil na prava igralna mesta. Za psihološko pripravo je poskrbela učiteljica Greta Vatovec, ki je v iz deklet iztisnila najboljše kar premorejo. To se je pokazalo kot uspešna kombinacija, saj je bilo kar pet igralk v idealni postavi finalnega turnirja : Donna kot najboljša vratarka, Barbara najboljše desno krilo, Adelina krožna napadalka, Vanesa desna zunanja in Mateja kot levo krilo. Finalni turnir so popestrile plesne jše: Žarko Kovačič Še par kol in konec bo rokometnega prvenstva. Borba za prvaka se nadaljuje med Cimosom in Gorenjem. Jasno je le kdo bo tretji, Celjani so z domačim porazom proti Koprčanom zapravili vse možnosti za ponovitev primata. Cimosu je res uspel veliki met, Velenjčani pa so le nekoliko umirili Slovanovce. Dvoboj med Koprom in Velenjem bo verjetno trajal do zadnjega kola, ko Gorenje gostuje v Kopru. Velenjčani so odigrali tudi tekmo evropskega pokala in premagali St. Gallen iz Švice. Zmaga s sedmimi goli razlike jim omogoča tudi igranje v finalu, vendar jih čaka težka povratna tekma v Švici. Morebitno finale pa bo zahtevalo dodatne napore in to je priložnost za avtomobiliste. Ob vsem pa Cimos lahko računa tudi na Celjane, saj le ob primeru, da Koper osvoji državni naslov, bodo tudi Celjani nastopali v Evropi. Pri B ligaših je dva kola do točke, kjer so najbolj navdušili učenci OŠ Vojke Šmuc. Predstavili so se učenci Reni Markovič, Vasja Žikovič, Amir Sefič in Aleks Mišan, ki kot člani skupine Be-ach Breakers vadijo v PK Titty Dance Izola. Rokometašice je spremljala tudi manjša skupina učencev- navijačev iz šole. Pod vodstvom učitelja Jožeta Zadnika so bili fair gledalci in so glasno navijali za naša dekleta in za vse lepe akcije nasprotnikov na igrišču. Namizni tenis V soboto in nedeljo je v Radljah ob Dravi potekalo 18. državno kadetsko ekipno finale. Na prvenstvu je nastopilo osem najboljših ekip v državi, ki so si pravico nastopa izborile na predhodnih kvalifikacijah. Izolanke so v predtekmovalni skupini prvo tekmo gladko 5:0 premagale ekipo iz Rakeka. Nič boljše je niso odnesle niti igralke vrtojbenske Iskre Avtoelektrike, ki so tudi izgubile proti našim igralkam 5:0 v drugem dvoboju. Vsekakor si bodo naše igralke zapomnile tretji dvoboj proti ekipi Preserja. V izredno dolgem in izenačenem dvoboju, ki je trajal več kot tri ure so bile na koncu boljše igralke iz Preserja in zmagale 5:4. V nedeljo so nato naše igralke igrale prvo tekmo proti kasnejšim zmagovalkam ekipi iz Logatca in izgubile z rezultatom 1:5. V odločilni tekmi za 3. mesto pa so 5:1 premagale ekipo Vesne iz Zaloga. Za vložen trud in športen odnos gredo pohvale vsem igralkam, ki so res delovale kot prava ekipa. Za ekipo so nastopile Nika Veber, Lara Zakrajšček Maja Milenkovski in Urška Čokelj. konca vse jasno. Nova A ligaša bosta Krško in Maribor. Štajerci so po uspehu na pokalnem tekmovanju vse pokvarili s porazom proti Šmar-tnemu in za novo prvenstvo bodo morah ekipo dobro nadgraditi. Izolani nekoliko zaostajajo za načrti, v zadnjem kolu pa so bili uspešni v Gorišnici. Zmaga ni prinesla veliko, bolj so lahko zadovoljni Sežan-ci, kar jim omogoča razigravanje za obstanek v B ligi. Med primorskimi ekipami bodo letos Ajdovci najboljše plasirana ekipa. Prvenstvo pa so končale izolske rokometašice. V zadnji domači tekmi so visoko premagale Hrpeljke in se jim tako oddolžile za jesenski poraz v Hrpeljah. Odigrale so zelo dobro tekmo, predvsem v obrambi. Vendar pa se pravo delo za ekipo in upravo šele začenja. Nekaj aktivnosti je opaziti, stekli pa naj bi tudi pogovori z morebitnimi okrepitvami. Že sedanji zasedbi se obeta veliko sprememb, nekatere igralke naj bi končale z aktivnim igranjem, nekaj igralk pa bo nadaljevalo s študijem. Jasno je, da trenutni kader res ne bi bil sposoben obdržati statusa A ligašinj in še eno »životarjenje« bi več škodilo kot koristilo. Trezno in resno bo treba zastaviti stvari saj smo se v preteklosti že opekli. Dekleta so napredovanje zaslužile, ostalo bo stvar nians. KAPUČINO WKÉZMKM prn IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Košarka IZOLA : LUKA KOPER 88:55 (23:12, 21:17,16:12,28:14) V nedeljo,19. 05. so pionirji Izole v tretjem krogu prve slovenske lige dosegli prvo prepričljivo zmago.Vse dvome o zmagovalcu so rešili že v prvem polčasu, v katerem so se izkazali prav vsi igralci, ki jih je trener Mihaj-lo Poček poslal na parket. Po dveh zaporednih porazih so potrebovali nekoliko lažji obračun za dvig samozavesti pred derbijem v Portorožu. Koprčani so bili tekmec po meri, saj so v Izolo pripotovali z pravim tekmovalnim nabojem, kar je bilo opazno že na ogrevanju. Že uvod v srečanje je pokazal, da sta na parketu ekipi s precej različnim znanjem. Izola je zaigrala na vso moč in dobila prvo četrtino s enajstimi točkami razlike. Do polčasa so razliko še povečali, tako da je preostanek srečanja minil v čakanju na končni zvok sirene in ugibanju o končni razliki, ta se je ustavila pri 33 točkah. KK IZOLA:Cerkvenik M.T. 27, Skočir K. 32, Mittendorfer M. 1,Černač T. 4, Majerič J. 6,Volk P. 3, Kocjančič J., Žegarac M.1,Čibej A..Jelič B.12, Ko-radin 2. SPL. PL. PORTOROŽ : IZOLA 66:68 (11:16,21:16,12:17,22:19) Po zmagi nad Luko Koper so košarkarji Izole v sredo 22.05. na vročem gostovanju v Portorožu osvojil dve pomembni točki v boju za sredino lestvice. Zmaga Izolanov je povsem zaslužena, saj so vodili večji del srečanja. Čeprav so bili gostitelji na papirju favoriti, so Izolani z borbeno igro presenetili in si že na začetku priigrali prednost desetih točk. Proti pričakovanjem so prednost večino polčasa tudi držali v svojih rokah, a je gostiteljem uspelo do odmora rezultat izenačiti. Podobna slika na igrišču je bila tudi v tretji četrtini, ki so jo gostje dobili za pet točk.Odločitev o zmagovalcu je padla šele v napeti končnici zadnje četrtine, v kateri so z odlično obrambo uspeli obdržati priigrano prednost. Prav resen pristop in visoka motivacija sta bila ključna za uspeh in dragoceno zmago. Zato moramo pohvaliti vse igralce z izvrstnim strategom Mihailom Počkom na čelu. KK IZOLA: Cerkvenik M.T. 18, Škočir K. 28, Mittendorfer M..Černač T., Majerič J.,Volk P. 1, Kocjančič J. 2, Žegarac M., Čibej A., Jelič B.19, Koradin. Atletika Za izolske kolesarje je bilo povabilo na 1. mednarodni SF mini maraton »Rt Kamenjak« nov izziv. V soboto 25. aprila so se spoprijeli s 12.8 km dolgim tekom po Rtu Kamenjak v družbi stotih tekačev iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Švedske. Lep, razgiban tek okoli rta Kamenjak je najprej vodil po Kvarnerski strani do Premanture in po drugi strani nazaj do štarta. Prvi kilometri so bili zelo zahtevni.. Predstavljajte si tek po skalah piranske rive. Na koncu so bili izolski tekači z rezultatom zadovoljni saj so bili na drugem, tretjem in četrtem mestu v svojih kategorijah. Še nekaj rezultatov: 1 Andrej Medved 00:50:46 Domžale SLO 2 Marko Škerlep 00:54:26 Tekaški forum SLO 3 Paolo Sassetti 00:56:53 CUS ITA 9 Tomi Beškovnik 00:59:36 Istra MTB SLO (tretji v svoji kategoriji) 19 Zvezdan Mikulin 01:05:52 Istra MTB SLO (drugi v svoji kategoriji) 21 Milenko Nemarnik 01:06:10 Istra MTB SLO (četrti v svoji kategoriji) 41 Matija Košir 01:14:42 ŠDT Obala SLO 1 Ana Krušič 01:04:15 Domžale SLO 2 Alena Šehič 01:07:45 Individualac HRV 3 Tanja Oberdank 01:08:03 Tekaški forum SLO 15 Helena Košir 01:23:55 ŠDT Obala SLO Jadranje Igor Lah na čelu JZ Volilna skupščina Jadralne zveze Slovenije, ki je sledila nedavni letni skupščini, na kateri je podal svoj odstop Stanislav Žbogar, je bila sklicana s skromnim dnevnim redom, ki je napovedoval le izvolitev novih organov. Ti so bili izvoljeni (23 od 26 prisotnih delegatov) skoraj soglasno. Novi organi JZS so: Predsednik 10 JZS: Igor Lah (JD Bora), podpredsednik 10 JZS: Mitja Margon (YC Portorož), podpredsednik 10 JZS: Srečo Jadek (JK Fireball), člani: Janez Štrumbelj (JD Bora), Uroš Žvan (DVŠ Skipper Marina), Robert Bužan (JK Jadro), Matjaž France (JK Burja), Branko Avguštin (JK Veter), Igor Kra-ševac (Štajerski JK), predsednik NO: Emil Mesarič (BD Ranca), člani NO: Dušan Puh (JK Pirat), Viljem Orel (JK Jadro), Stanislav Žbogar (JK Burja), Rajko Svečko (DVŠ Skipper Marina), disciplinski sodnik: Andrej Borštner (JK Jadro). Novoizvoljeni predsednik se prisotnim ni mogel predstaviti, ker je bil odsoten. Tekmoval je na regati razreda RC 44 na Sardinjiji (Cagliari). Pri tem naj zapišemo, da je Igor Lah, kot lastnik in krmar jadrnice Črni sokol na teh tekmovanjih zelo uspešen, lani je njegova posadka Team Ceeref, končala ciklus šestih regat, v katerih tekmuje svetovna jadralska smetana, na izvrstnem drugem mestu. (MG) Veslanje 50 Prvomajska rekata na Bledu Veslači so na Bledu opravili z jubilejno 50. prvomajsko veslaško regato. V ospredju je bil spet obračun skifistov. Še enkrat več je Iztok Čop prehitel Luko Špika. Po uvodnem hitrem startu je Čop začel pridobivati prednost in si v tretji četrtini proge zagotovil naskok, ki ga je moral le še ohraniti do cilja. Na podoben način so za Špikom zaostali drugi veslači. Tretje mesto je osvojil Andraž Krek iz izolskega kluba Argo. Luki Špiku je pa po dolgih trinajstih letih na uradni tekmi spet uspelo ugnati Iztoka Čopa takoj naslednji dan. Kot leta 1996, ko je veslal v dvojnem dvojcu z Izolanom Erikom Tulom, mu je to v enaki disciplini uspelo na jubilejni 50. prvomajski veslaški regati v nedeljo v paru z mlajšim bratom Janom. Čop je tokrat veslal v paru z Janezom Zupanom. Rezultati izolskih veslačev: Dvojni dvojec - mlajše mladinke: 2. VK Argo Izola (Vanič, Čokelj) 3. VK Izola (Rožac, Savanovič) Enojec - mladinci: 1. VK Izola 1 (Japelj Tadej) 5. VK Argo Izola (Rutar Erik) Enojec - člani: 1. VK Argo Izola 1 (Hrvat Rajko) 3. VK Argo Izola 2 (Vidakovič Miljen) Dvojni dvojec - mladinci: Finale B 2. VK Izola 2 (Šturm, Slavec) Finale A 6. VK Izola 1 (Bolha, Krulčič) Enojec - pionirji mlajši (96+) 5. VK Izola (Rota Andrej) Enojec - pionirji: 1. VK Argo Izola 1 (Maslo Dean) 4. VK Argo Izola 2 (Saksida Miha) Enojec - članice: 4. VK Izola (Sajinčič Nežka) Enojec - pijonirke: 1. VK Argo Izola 1 (Pregelj Gaja) 2. VK Argo Izola 2 (Vrenjak Eneja) Enojec - mlajši mladinci: 2. VK Argo Izola (Butinar Ptah) Enojec - mlajši mladinci: 3. VK Izola (Frumen Miguel) Dvojni dvojec - pionirji: 4. VK Izola (Karlovič, Blaževič) Dvojni četverec - mladinci: 3. Dravske e. - Piran - Izola (Japelj, Domajnko, Mumel, Kastelič) 4. VK Izola - VK Ljubljanica (hrvatin. Bolha, Krulčič, Prelec) 5. Piran - Dravske e. - Argo (Sakelšak, Herič, Pribac, Rutar) Dvojni dvojec - člani: VK Bled - VK Argo (Krek, Zupan, Špik, Špik) 4. VK Ljubljanica - VK Argo (Rojec, Cvet, Malešič, Hrvat) Gimnasitka Uspehi za OŠ Vojek Šmuc so se dan po zmagi na državnem prvenstvu za rokometašice nadaljevali, saj je bi Maribor znova prizorišče državnega finalnega tekmovanja , tokrat v športni gimnastiki. Pravico nastopa na finalu sta si pri-telovadili dve izolski učenki in sicer Valentina Dekovič iz OŠ Vojke Šmuc in Ketty Kodrič iz OŠ Dante Alighieri. Tekmovanje je potekalo v isti dvorani , kjer se je tisti vikend odvijal svetovni pokal v športni gimnastiki, kjer so blesteli naši telovadci. Blesteli pa sta tudi naši dekleti. Ketty je bila tretja v mnogoboju in druga na parterju, Valentina pa je v hudi konkurenci osvojila drugo mesto na gredi in tretje na parterju. Njen uspeh je toliko večji, saj je znanje pridobivala izključno v šolski telovadnici pri krožku športne gimnastike, ki ga že trinajsto leto uspešno vodi učiteljica Greta Vatovec. Prihaja Bičikleta žur 2009 Dobimo se v soboto, 9.maja, najkasneje do 7.00 ure na lovski koči na Baredih (Izola). Pedalira se v treh kategorijah: 1. taborniki od 15 do 25 let 2. taborniki od 26 do 99 let 3. taborniki od 15 do 99 let Vsaka ekipa mora biti tričlanska in je lahko (po spolu) mešana. Popolnoma ženske ekipe imajo olajšave pri “fizičnih” preizkušnjah. Tekmovanje je odprtega tipa, zato se ga lahko udeležijo tudi nečlani taborniške organizacije, t. i. rekreativci, ki se bodo skupaj s taborniškimi ekipami potegovali za VELIKO NAGRADO RJS. ŠTARTNINA znaša: - 60 Eur na ekipo, če se boste prijavili do 29. aprila 2009 oz. 85 Eur na ekipo za zamudnike in prijave na startu. Možno bo prespati s petka na soboto in iz sobote na nedeljo. Ne pozabite na šotore. Startnino nakažite do srede, 29. aprila, na TTR račun RJS Izola 10100-0029096891 (Banka Koper) s pripisom »za Bičikleta žur«. Startnina vključuje: majico, barvno karto, dva topla obroka (kosilo in večerja med sobotnim večernim programom) ter popotnico za vsakega udeleženca. Pohitite, ker je število ekip omejeno na 40. Po 29. aprilu 2009 oz. po zapolnitvi mest, PRIJAVE NISO VEČ MOŽNE. Za vse dodatne informacije pokličite Katjo na 031/573-080 oz. ji pišite na katja.mahne@siol.net. Jadranski stražarji, Izola \IWIMIV« 10 ----------------------------------- Delo je več kot časopis Vsi moramo deliti dobro in slabo Kriza je. O tem ni dvoma. Je finančna, je gospodarska, je kriza poslovanja in kriza zaposlovanja. Vsaka skupnost se na svoj način loteva iskanja izhodov iz krize, v Izoli pa se še vedno obnašamo, kot da živimo na maršu. In če ne bomo nič storili bomo tam tudi končali. Industrijsko podjetje KMK večina Izo-lanov komaj pozna. Njihov sedež in proizvodna hala je v izolski industrijski coni, tam kjer je nekoč bilo podjetje Steklo in kjer so bile njive ter klasični izolski vrtički z barakami. Danes je tam sodobno urejena poslovna stavba, skladišče in nova proizvodna hala v kateri izdelujejo embalažo iz polipropilena, materiala, ki je v marsičem kvalitetnejši in tudi ekološke sprejemljivejši od lepenke. Njihov cilj je preprost: želijo postati vodilno podjetje v izdelavi embalaže in galanterijskih izdelkov iz tega materiala. In kdo si je zastavil takšne cilje? Igor Morgan in Valter Krmac sta lastnika podjetja, ki danes zaposluje 22 delavcev in še enkrat toliko študentov, ki jih zaposlijo takrat, ko sami ne zmorejo večjih naročil. Začela sta tako kot mnogi, z bančnimi posojili sta odkupila nekdanje prostore Stekla, skupaj s petčlansko družino, ki je živela tam in ni imela nobene želje po selitvi v drugo stanovanje. Končno so se dogovorili in jim kupili polovico hiše ter tako dobili prostore za proizvodnjo, ki pa je stekla takrat, ko so z Gorenjem sklenili posel za izdelavo hrbtov hladilnikov. Postali so pomemben poslovni partner Gorenja, nato pa so počasi začeli sodelovati še z mnogimi domačimi in zadnje čase predvsem tujimi naročniki. Posebej pomembno je njihovo sodelovanje z avtomobilsko industrijo za katero izdelujejo embalažo za transport sestavnih in rezervnih delov. Seveda tudi oni zdaj čutijo posledice krize v avtomobilski industriji, saj so se naročila bistveno zmanjšala, vendar skušajo ta izpad nadomestiti drugje. V sodobni tovarni, ki so jo s posojilom v višini nekaj več kot milijon dvesto Eurov zgradili takorekoč na njivi ob obstoječi hali, j se lotevajo tudi oblikovno in konstrukcijsko zahtevnejših izdelkov med katere sodijo različne torbe, mape in registri, izdelujejo pa tudi embalažo za sadje in zelenjavo, in zaščito za sadno in drugo drevje. Sodobno tovarniško halo so zgradili na njivi in po dogovoru z občino Izola sami zgradili vso komunalno infrastrukturo, gradili pa so s stavbno pravico, kar pomeni, da so dejansko najemniki na občinskem zemljišču. Prav te dni so v tovarno dobili vrhunski stroj za digitalni tisk na embalažo, saj se zavedajo, da je personifikacija vse pomembnejša na njihovem tržišču. Skupaj s strojem za katerega so sicer dobili evropska sredstva, ki pa niso nepovratna, so prejeli tudi zahtevek Občine Izola za plačilo komunalnega prispevka za tovarno, kjer so dejansko komunalno infrastrukturo plačali sami. Plačilo, ki presega deset njihovih mesečnih plač, jih je seveda presenetilo, zato se z občino dogovarjajo o sporazumnem reševanju zapleta. Verjamejo, da bo župan razumel njihove težave in jim na nek način omogočil, da ohranijo obstoječa delovna mesta, kar se jim zdi v tem trenutku krize najpomembnejše. Težko namreč sprejmejo zahtevek po katerem bi komunalno infrastrukturo dejansko dvakrat plačali. Pa tudi to bi prenesli, če bi se z občino lahko dogovorili o dovolj korektni prodaji zemljišča na katerem je tovarna, saj zdaj, ko niso lastniki zemljišča, ne morejo niti do kreditov s katerimi bi poplačali takšno obveznost. Kakšne posledice ima nerazumevanje lokalne oblasti do gospodarstva se je pred tem že nekajkrat pokazalo. Med drugim so, zaradi podobnih zapletov, njihovi sosedje, podjetje Kern Nor-malije iz Izole preselili proizvodnjo v Divačo. Sami o tem še ne razmišljajo, saj so prepričani, da takšna, ekološke neoporečna proizvodnja, sodi v obmorsko mesto. Če bi bilo v Izoli še deset takšnih, bi bila naša prihodnost svetlejša kot je zdaj. o.M. Če ni službe vsaj delo Ker se bliža l.maj in nas po malem vse že pesti aktualna finančna in gospodarska kriza nas ja zanimalo kako se v teh težkih časih mladi Izolani spopadajo z iskanjem zaposlitve. Teo Gustinčič, 24 letni študent pedagogie pravi: «Trenutno delam v skladišču preko študentskega servisa, ni moje sanjsko delo, a z nečim se je le treba preživljati. Moja želja je postati učitelj razrednega pouka, za kar se nameravam izšolati. Nekaj izkušenj na tem področju že imam, ker sem delal v vrtcu. Ne vem pa kako bo z iskanjem željene zaposlitve, ker je to že precej nasičen kader, vendar se ne vdam, saj si to res želim početi.« Clio Božič, študentka sodobne literature na Univerzi v Trstu je tudi mnenja, da ne bo mačji kašelj najti zaposlitev, še posebno svoji izobrazbi primerno. »Ker možnosti takojšnje zaposlitve po diplomi nisem imela, sem se odločila, da se vpišem na specializacijo, tako da upam, da bom po končanem študiju imela kakšno možnost več za dobro službo.« Agata Tomšič, študentka bolonjskega DAMSa tik pred diplomo, pa pravi, da bo v Sloveniji zelo težko našla sebi primerno zaposlitev. »Možnosti za delo na mojem področju pri nas je zelo malo. Sicer bi rada režirala, ampak je pot do tam še dolga, še posebno, če ne grem prej ali slej preko AGRFTja (Akademije za gledališče, radio, film in televizijo) na katero se je pa zelo težko vpisati, saj je število mest močno omejeno. Omenjena akademija je bila sicer moja prva želja po končani srednji šoli, vendar mi ni uspelo, zato sem se odločila za Bologno in mi ni žal, ker je študijski program kvaliteten in zanimiv. Je pa tudi najstarejša univerza na svetu. Nekoč sem si želela postati gledališka igralka, vendar se mi je na fakulteti odprl cel svet zanimivih kadrov in me zdaj zanimajo tudi druga področja, med temi izstopa, kot sem že povedala, režija. Če v Sloveniji ne bo možnosti, se bom morala ozreti po tujini, a tudi tam mi ne bojo nič servirali na pladnju, potrebno bo veliko truda.« Namesto ugotovitev Seveda je težko na osnovi mnenj znancev, prijateljev, sosedov ali sokrajanov dobiti pravo sliko problema, vendar je treba vedeti, da mladi niso ravno optimistično razpoloženi glede prihodnosti in svojega položaja v njej. Tudi mladi namreč zelo dobro vemo, kaj se dogaja po svetu in okoli nas. Dela je vedno manj, v Izoli pa novih delovnih mest skorajda ni več. Tudi plaz odpuščanj se še ni čisto ustavil in nič ne kaže, da bi se situacija v kratkem bistveno izboljšala. Pa vendar, na mladih svet stoji in se bo moralo najti nekaj tudi za nas. Prej ali slej... Maja Cergol IZOUMSOLA KOPER ■ DEKANI -PIRAN 01.05 -02.0S. 2009________ Kulturniški smerokazi Četrtek, SO.april 2009 Kino Odeon 18.30 HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal Ob 20.30 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI - Režija in scenarij: Mark Herman Petek, I.maj 2009 Kino Odeon Ob 19.00 HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal Ob 21.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI - Režija in scenarij: Mark Herman Sobota, 2.maj 2009 Palača Manzioli Izola - ob 20.00 Koncert AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA UNIVERZE NA PRIMORSKEM Dirigent: Ambrož Čopi Zbor deluje pod okriljem Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP) in je v svojem petletnem delovanju posegel po najvišjih priznanjih doma in v tujini. Tokrat vam bodo predstavili dela iz železnega repertoarja, s katerim so v preteklem letu zmagali na tekmovanju za veliko nagrado mesta Varna: International May Choir Compe-tition »Prof. G. Dimitrov«, predstavili pa vam bodo tudi repertoar, katerega so v teh mesecih pripravljali za veliko tekmovanje, katerega se bodo v maju udeležili v Franciji: Grand Prix European de Chant Choral. Kino Odeon Ob 19.00 DEČEK V ČRTASTI PIŽAMI - Režija in scenarij: Mark Herman ________Ob 21.00 HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal____ Nedeua, 3.maj 2009 Kino Odeon Ob 19.00 HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal Ob 21.00 ZAMENJAN - Changeling Režija: Glint Eastwood Ponedeljek, 4.maj 2009 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Zaključni dogodek mednarodne konference »Triple I Conference: Intuition, Imagination, Innovation« organizirane v spomin na dr. Andreja Marušiča. Rudi Bučar bo zaigral pesmi Andreja Marušiča. Kino Odeon Ob 19.00 HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal Ob 21.00 ZAMENJAN - Režija: Glint Eastwood Torek, S.maj 2009 Kino Odeon Ob 19.00, .HOTEL ZA PSE - Režija: Thor Freudenthal Ob 21.00 ZAMENJAN - Režija: Glint Eastwood Sreda, O.maj 200922 Kino Odeon Ob 18.30 ZAMENJAN - Changeling Režija: Glint Eastwood Ob 21.00 GOLA RESNICA Režija: Vojko Anzeljc Igrajo: Artur Štern, Jasmina(Jagoda) Ržen, Danilo Turk, Alojz Peterle, Mitja Gaspari Na volitvah za predsednika države leta 2007 se med kandidati pojavi tudi Artur Štern, a gre zgolj za medijski eksperiment v režiji Francija Keka in Vojka Anzeljca, ki želita s komičnim pristopom in skritimi kamerami v stilu filmov Fahrenheit 9/11 in Češke sanje prikazati moč in korektnost medijev, stranpoti volilne zakonodaje ter odzive in nestrpnost Slovencev. Četrtek, 7.maj 2009 Kino Odeon Ob 19.00 NEROJEN - Unborn Režija: David S. Goyer Igrajo: Odette Yustman, Gary Oldman, Meagan Good, Cam Gigandet, Idris Elba, Jane Alexander, Atticus Shaffer Mlado Casey že dolgo mučijo srhljive nočne more, ko se nenadoma svet grozljivih podob in nerazložljivih dogodkov preseli tudi v resnično življenje. S pomočjo ostarele Šoti izve, da jo preganja zlobni demon, ki želi zapustiti svet mrtvih, zato je okupiral duh njenega nerojenega brata dvojčka. Casey se za pomoč obrne na preudarnega rabina Sendaka, ki se odloči za obred izganjanja duhov, a ne računa na demonovo grozovito maščevanje. Ob 21.00 GOLA RESNICA Režija: Vojko Anzeljc Igrajo: Artur Štern, Jasmina(Jagoda) Ržen, Danilo Turk, Alojz Peterle, Mitja Gaspari Kulturni dom Izola - od 9.00 do 13.00 19.Republiška revija »Zapojmo, zaigrajmo, Zaplešimo« Zapeli, zaplesali nam bodo otroci s posebnimi potrebami iz celotne Slovenije org. zavod Elvire Vatovec Galerija ALGA - ob 19.30 Otvoritev razstave Ingrid FIKFAK »Obrazi« Akril na platnu Druženje za 1. maj ni pozabljeno. Dobimo se pod Belvederjem, pred Shoto klubom, kjer bomo ob glasbeni podlagi, brani In pijači skupaj preživljali delavski praznik. Začnemo zgodaj popoldne, nekje okoli 14. ure, in se zabavamo do zgodnjih jutranjih ur. Potekale bodo razne športne aktivnosti: kalčeto, badminton, frlzblji, mali nogomet, odbojka itn. Pa tudi ustvarjalne delavnice. Dogajanje bo popestril bend, ki bo Igral akustično glasbo. Pridite v čim večjem številu, da se bomo lahko čudovito Imeli in se skupaj zabavali. Ekipa KIŠD Razstava restavriranega romanskega Križanega iz cerkve svetega Bassa Otvoritev razstave bo v sredo, 6. 5.2009, ob 17:00 v krstilnici sv. Janeza v Kopru. Kontakt za ogled: Župnijski urad Koper - stolnica, Izolska vrata 24,6000 Koper +386 5 62 73 173, stolna.zupnija.kp@rkc.si Galerija Arka Spoznojmo SOllTlO Iztok Skornik -fotografije Pretorska palača Koper razstava “POTPURI DUHA DRUGIČ” MARTINA ŽERJAL Galerija Salsaverde / KUD Salsaverde - Kulturno umetniško društvo Salsaverde BillG Skrt IZ april - OS. maj 2009 razstava galerija INSULA SMREKARJEVA20izou,tel.05/641 S303 LtU Ili uALIjIvIJ L 1IMDU Vabimo vas na ogled razstave JANA OMERSA KRIŽAJ AKVARELI Kj. Es m V vY l V H Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola (pod stopniščem cerkve Sv. Mavra) Vabimo vas na ogled razstave Gorana Mitroviča in Žarka Drinčiča Razstava bo na ogled do 30.4.2009, vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00.1 Galerija Alga / Kristanov trgi »Voda v grlu« Razstava akvarelov ALJOŠE KRIZ Galerija Duka Piran razstava akademske slikarke LelF6 UrSiC kavama Caffè alle porte razstavlja Anfl KéìStelÌC AnnV svoje slikarske mozaike. Tematika, od gradov do morja. Mozaiki so izdelani iz avtohtonega istrskega kamna in marmorja. Galerija Krajcar Razstava slik GÌlllÌcl RUZZICFcI iz Parecaga Galerija Herman Pečarič, Piran raziva siik Jasna Samarin Morda STE SPREGLEDALI Dijak dijaku proti raku V dveh izolskih srednjih šolah, Srednji gotinski in turistični šoli in srednji šoli Pietro Coppo, organizirajo predavanja in delavnice na temo osvečanja v boju proti raku. Posebej so usmerjeni v pravočasno odkrivanje raka dojk in raka mod. Pokazalo se je, da so dijaki o teh boleznih zelo slabo seznanjeni, še vedno pa je prisoten nekakšen strah ali sram pred medsebojnim pregledovanjem telesa. Ne vemo natančno zakaj ta rak nastane. Poznamo pa rizične skupine in nekatere dejavnike tveganja za to bolezen, ki jih je treba predstaviti javnosti. Osveščati želimo tudi o zgodnjih znakih, kajti če je rak ugotovljen v lokalizirani obliki je skoraj povsem ozdravljiv, pri napre-dovalnih stadijih pa se ozdravljivost manjša, oziroma je smrtnost večja. Poznamo tudi raka moških dojk, ki je po pojavnosti in poteku podoben ženskemu raku dojk. Ker so dojke organ, ki je lahko dostopen pregledovanju, je zelo pomembno, da si jih redno pregledujemo. Kar 9/10 rakov si namreč ženske odkrijejo same. Pomembno je, da si že v najstniških letih razvijemo to navado ter se naučimo pravilnega samopregledovanja. Najprej zato, ker rak dojk ne prizanaša niti mladim in prve primere zasledimo že po 20. letu. Zlasti pa zato, da razvijemo navado, redno vztrajamo in bo morda kasneje, ko bomo opazili spremembo prav to usodnega pomena za našo ozdravitev. Torej: ozaveščenost o raku dojke in samo-pregledovanju dojk sodi v sodoben, zdrav življenjski slog! Ugotavljamo, da smo v našem prostoru pomanjkljivo opozarjali mlade, da si morajo redno pregledovati dojke in obiskati zdravnika, če si zatipljejo zatrdlino. Tudi zato je ta bolezen pri nas v prevelikem deležu odkrita v napredovali obliki in prepogosto spremljana s strahom. Rak moških mod je bolezen, ki prizadene mlade moške in je najpogostejši med 18 - 35 letom. Ne moremo ga preprečiti, lahko pa ugotovimo njegov začetek zgodaj, pravilno ukrepamo in poiščemo zdravnika ter s pravočasno diagnozo ugotovimo raka v zgodnjem stadiju, ko je ozdravljivost kar 98%. Ugotavljamo, da je bilo ozavešča-nje za to boleznijo pri nas zelo pomanjkljivo. Dijaki, ki smo jih srečevali v projektu ozaveščanja v preteklih letih so izjavljali, da nikoli prej niso slišali za to bolezen in si tega organa nikoli niso pregledovali. Poznani pa so primeri v zadnjih letih, ko so srednješolci umrli zaradi raka na modih, morda prav zaradi nepoučenosti. Treba je torej govoriti o tej bolezni našega časa, ki je še vedno povezana s tolikimi predsodki. Torej razbliniti strah, ki številne ne pripelje v ordinacije dovolj zgodaj! Potem povedati mladim, da je možno raka preprečiti, če živimo ne-tvegano. Povedati kakšen je zdrav življenjski slog in kako ga pričnemo razvijati že v mladih letih. Opozoriti je treba mlade, da je rak bolezen, ki ne prizanaša mladim, vendar jih opogumiti, da z znanjem in skrbnostjo do svojega telesa lahko zaznajo simptome oziroma znake te bolezni dovolj zgodaj, ko je rak praktično popolnoma ozdravljiv. S psihološkega ter pedagoškega vidika ter z vidika skupinske dinamike je znano, da strah pred neznanim in tistim česar se človek boji, lažje preženemo v skupini. Rak pa je bolezen, ki jo še vedno spremlja pretiran strah. V skupini si tudi lažje in prej kot sami oblikujemo nov odnos do življenjskih danosti ter oblikujemo drugačne poglede. Skupina tudi pomaga vzdrževati nov življenjski slog in ga krepi. Zato je skupnost mladih, kakršna je razred ali domska skupnost idealna priložnost za posredovanje in utrjevanje zdravstve-no-vzgojnih problematik razvijajoči se osebnosti mladega človeka. Organizirali bomo predavanja za profesorje, ki so zelo pomemben člen v posredovanju zgoraj navedene problematike. Šolam bomo ponudili predavanja tudi za starše o tej tematiki. Ravnatelji bodo pridobili profesorja - mentorja, ta pa bo izbral nekaj dijakov edukator-jev. Konkretno izobraževanje bodo opravili zdravniki ali posebej izobraženi zdravstveni delavci. Učenje samopregledovanja bomo prikazali v obliki strokovnih predavanj, z video projekcijo in ga ponazorili na modelu ženskih dojk in mod. Predali jim bomo zdravstveno -vzgojno gradivo, plakate, videokasete ter posodili modela dojk in mod. Educirani dijaki pa bodo šli z znanjem, modeli in strokovnim gradivom v razrede in znanje podali svojim sošolcem. Dijakom edukatorjem bo društvo poklonilo majice z napisom Dijak dijaku proti raku, ob zaključku akcije pa jim bomo podelili priznanja. Jadranka Vrh Jermančlč, Obalno društvo za boj proti raku Življenje med nebom in zemljo V petek, 8. maja 2009 ob 18. uri, bodo v prostorih galerije pri Valetovih v Štanjelu otvorili razstavo »Življenje med nebom in zemljo«. Otvoritev bo obogatil Jernej Fi-gelj s predavanjem o pticah in omrežju Natura 2000 v zahodni Sloveniji ter vrstah, ki smo jih v preteklih letih raziskovali v okviru projekta Natura Primorske: veliki uharici, vrtnem strnadu, čuku in skoviku. Razstava, s katero Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) predstavlja del slovenske raznovrstne in ohranjene narave bo na ogled v času od 8. maja do 24. maja 2009, v italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku, od torka do petka med 10. in 14. uro, v soboto in nedeljo med 10. in 18. uro. Vseevropsko omrežje Natura 2000 omogoča ohranjanje biotske pestrosti tudi za nadaljnje rodove. Pričujoča razstava predstavlja 7 območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic. RK Izola ima na zalogi mleko Iz izolskega Rdečega križa so nas obvestili, da v teh dneh delijo mleko. Upravičenci lahko dobijo mleko vsak ponedeljek in sredo od 09 -12 ure Območno združenje RK Izola Ob starem zidovju 15/A 6310 IZOLA / tel. 05 640-10-20 Kortežanke prvič na Primorska poje V petek, 24. aprila je Ženski pevski zbor Korte po slabem letu od ustanovitve prvič nastopil na pevski reviji Primorska poje in sicer v prenovljeni dekanski gledališki dvorani. Poleg njih so se predstavili še: MePZ Brnistra iz Sv. Antona, MePZ Divača, moški Lovski zbor Dekani, MePZ Cominum iz Komna, moški Oktet Škofije in ženska vokalna skupina Korala iz Kopra. Dekanska revija je bila nekaj posebnega, tako s postavitvijo na odru in s potekom programa, saj so bili vsi zbori vseskozi na prizorišču in so vpadali v program s pesmijo skladateljev, ki so se zvrstili tako: v prvem delu preminuli skladatelji V. Vodopivec, U. Vrabec, K. Pahor in I. Ota. V drugem delu so se zvrstile pesmi še živečjh skladateljev A. Vodopivca, A. Kumarja, P. Merkuja, P. Quaggiata in A. Čopija. Za zaključek so zbori skupaj zapeli legendarno pesem Rada Simonitija Vstajenje Primorske. To je bil višek večera, ki je spravil dvorano pokonci in mnogim so se orosile oči, spomini pa poleteli v težke, a složne dni boja za osvoboditev Primorske. In kako so se predstavile naše debitantke? Barvitosti in tenkočutnosti njihovih dobrih glasov je brez diha sledila prenapolnjena dvorana. Videti bi morali te pevke med petjem, pa tudi, ko so odhajale z dvorane, sicer utrujene od dolge generalke in nastopa, a ponosne, da so dostojno prispevale k tako lepi in svojevrstni prireditvi. Kortežani se, skupaj s Kulturnim društvom, lahko upravičeno veselimo svojega novega pevskega zbora, zadovoljni pa smo lahko tudi z uspelim projektom, ki ga je povezovala Nina Luša tudi s posnetimi besedami skladateljev tega večera. Zasnoval ga je namreč sovaščan Tone Baloh, podpredsednik Primorske pevske zveze in oče zborovodkinje njihovega zbora, da bi svečano in polnozvočno, kot se za ta festival spodobi, obeležili letošnjo 40. obletnico. Tako: V Dekanih je koncert revije Primorska poje izzvenel tokrat za uho in oko, posebno pa za dušo, drugače, še bolj svečano kot sicer: pevke in pevci so jasno, glasno in združno zapeli, kaj Primorci smo in kakšni hočemo ostati! Nada Morato Četrtek, 30.april 2009, št. 806 -----------------------------------------------------------------Ta narmlajši Eko šola je lahko sila praktičen "projekt" Eko vzgoja lahko rečemo tudi navajanju otrok, da je treba skrbeti za red in čistočo okoli šole. V podružnični šoli Korte smo že ob začetku šolskega leta, v okviru Eko šole, izbrali vodilni projekt na temo Zdravo življenje. Zastavili smo si različne cilje, povezane z zdravim življenjem, ki jih uresničujemo preko celega šolskega leta. Zavedamo se pomena zdrave in uravnovešene prehrane, poseganja po sadju in zelenjavi, pomena začimbnih rastlin v prehrani, nadomeščanja sladkih in gaziranih pijač z vodo, ločevanja odpadkov, zadostnega gibanja,.. in predvsem tega, da je glavni vir zdravega življenja »zdrava«, neokrnjena in čista narava. Zato smo v PŠ Korte Eko dan namenili urejanju šolske okolice. Učencem in učiteljicam so se tokrat pridružili tudi starši, dedki,babice, bratje in sestre. Dan smo začeli s krajšim nagovorom vodje podružnice Željke Ličan Adamčič, o tem kako ostati zdravi pod soncem in o poteku eko dne- va. Preden smo pričeli z delom na prostem, je vsem prisotnim ponudila, da si postrežejo s kapicami in se namažejo z zaščitno kremo proti soncu. Ustrezno zaščiteni smo se nato odpravili na šolsko zelenico, kjer smo urejali skalnjak, obrezovali bambus, nasad kiwija, kosili travo in barvali lopo za orodje. Ena skupina se je pridružila spomladanski čistilni akciji Turistične zveze Slovenije. Na krajšem sprehodu do Kašte-lirja, smo tokrat namesto šipka, šparg in drugih dobrot, ki nam jih MANTORAC 13 narava vsako leto velikodušno ponudi, pobirali smeti, ki jih včasih zavedno, včasih nezavedno pustimo za seboj. Po opravljenem delu smo se okrepčali s toplo enoločnico in domačimi dobrotami, zapeli eko himno, mamice in otroci so odigrali tekmo Med dvema ognjema. Ob koncu dneva so nastale lepe fotografije urejene šolske okolice, še lepše so pa vse tiste, ki so nastajale preko celega popoldneva. Na njih ni le urejena zelenica temveč polno otrok in staršev, ki z nasmejanimi obrazi in dobro voljo, skupaj urejajo šolsko okolico. Skratka, združili smo prijetno s koristnim in preživeli lep sončen popoldan »pod soncem«. Bartara Makuc - OŠ Vojke Šmuc, PŠ Korte Izola je še vedno mesto ribičev V vrtcu Mavrica Izola so, v okviru vseslovenskega projekta »Z igro do prvih turističnih korakov», zaključili projekt Izola - mesto ribičev.. Preko celega leta so otroci vseh starosti v 22. skupinah spoznavali Izolo, ribiške barke, marino, spoznavali delo ribičev, obiskali ribarnico in tovarno Delmar, spoznavali različna plovila, ribe na več načinov, priloge k ribam in ribištvo nekoč in danes. Projekt smo zaključili s predstavo, v petek 24. aprila na ploščadi enote Školjka s plesnimi, pevskimi točkami in razstavo plakatov na to temo. V delavnicah so otroci izdelovali ribice in jih lovili, barvali barčice, izdelovali ribiške verižice in se med seboj družili. Ugotovili smo, da so otroci preko celega leta v različnih dejavnostih pridobili veliko znanja, sodelovali v neposrednih dejavnostih, spoznavali mesto Izolo in ugotavljali, da je ribištvo v Izoli še vedno prisotno in nudi veliko možnosti sodelovanja z vrtcem. Tekst in foto Danica Brožič Zmajček Jurček je odšel spat v svojo jamo... Ekološki projekt “Zeleni nahrbtnik”, ki smo ga izvajali Društvo prijateljev mladine izola, vse enote VIZ Mavrica in SM Aquilone od januarja dalje se je prejšnji teden uspešno končal. V tem času je zmajček Jurček skupaj z zelenim nahrbtnikom krožil po izolskih vrtcih med oddelki, v vsaki skupini se je ustavil za en teden, v tem času so otroci pod vodstvom mentoric opravili ekološko obarvano nalogo, ki jim jo je zmajček prinesel. V ponedeljek, 20.4. smo imeli na igrišču v Livadah zaključno prireditev, kjer se je zmajček poslovil ter rajal skupaj z otroci in animatorko Alenko Kolman, vsi izdelki, ki so jih otroci v tem času naredili, pa so bili do sredine prejšnjega tedna na ogled v Manziolijevi palači. (B.M.) Družabna \ 4 VlL Pri dinozavru v jami V sredo, 22. aprila, si je 40 članov obalnega društva »Sožitje« ogledalo naravno znamenitost Slovenije - Postojnsko jamo in trenutno največjo atrakcijo »okostje dinozavra«. Navdušeni udeleženci smo se peljali del jame z vlakom. Ostali del jame pa smo se sprehodili v spremstvu prijazne vodičke in občudovali veličastne kapnike in čudežno delo narave. Vodila nas je do Koncertne dvorane, kjer nas je čakalo veliko presenečenje - okostje največjega in najmanjšega dinozavra ter razstava fosilov. Zelo majhni smo se počutili pred tem ogromnim okostjem dinozavra. Naša domišljija nas je popeljala več milijonov let v preteklost. Šele, ko smo ponovno sedli na vlak in se odpeljali iz jame, smo bili zopet v sedanjem času. Da smo doživeli vso lepoto kraškega podzemlja, se moramo zahvaliti gdč. Tini Puhar iz TlC-a Izola, saj je posredovala željo naših fantov in deklet g. Branku Dvorščaku, promotion manager-ju »Turizem Kras«. Prisluhnil je in omogočil ogled Postojnske jame. Počaščeni smo bili, saj nas je osebno sprejel g. Dvorščak, nas najprej vodil na ogled človeške ribice, z nami poklepetal in s tem pokazal naklonjenost drugačnosti. Z nami je bila navdušena tudi naša prijateljica na invalidskem vozičku, ki ni bila za nič prikrajšana. Zato pohvala upravi »Turizem Kras«, da je omogočen dostop in ogled jame tudi osebam, ki so gibalno ovirane. Zadovoljni in navdušeni člani obalnega društva »Sožitje« smo bogatejši za izkušnjo, pridobljeno s tem ogledom Postojnske jame. V imenu udeležencev Sonja Pavčič 250 mladih na 12. škofijskem dnevu v Kopru 250 mladih iz vse škofije je minulo soboto obiskalo Koper. V Študentskem centru Jadro so peli in plesali, raziskovali so zgodovino starega mestnega jedra, risah grafite, obiskali koprski zapor, skupnost Barčica, razmišljali o svojih telesih ... in dan zaključili s sveto mašo, ki jo je daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Dan so začeli s petjem, plesom in molitvijo (drugačno kot smo je vajeni) z animatorji in skupino Nova zapoved. Glasno in sproščeno, tako kot znajo in si sami najbolj želijo. Prisluhnili so pogovoru z gosti - mladima zakoncema Jernejem in Katarino Švab ter učiteljem in kantavtorjem Vasjem Markičem. Po delavnicah, ki so bile pestre in lepo obiskane, pa so bili v stolnici pri maši, ki jo je daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak. OBČINA IZOLA - COMUNE DI ISOLA Občina Izola na podlagi določil Pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št. 13/95 ), Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave št.14/98) in sklepa komisije za oddajanje poslovnih prostorov v najem objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje pisnih ponudb za oddajo poslovnih prostorov v najem v Izoli: PREDMET RAZPISA JE ODDAJA PRAZNIH POSLOVNIH PROSTOROV - PEKARNIŠKA 1 - velikosti 17,27 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 106,51 EUR Namen: trgovina z neživih, ali druga storitvena dejavnost - PREMRLOVA 13 - velikosti 24,87 m2 Izklicna cena mesečne najemnine je 101,12 EUR Namen: skladišče ali druga storitvena dejavnost - GREGORČIČEVA 66 - velikosti 19,50 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 101,60 EUR Namen: skladišče ali druga storitvena dejavnost - DVORIŠČNA 18 - velikosti 11,36 m2 Izklicna cena mesečne najemnine 62,99 EUR Namen: pisarna ali druga storitvena dejavnost I. RAZPISNI POGOJI 1. Najemna pogodba bo v obliki notarskega zapisa sklenjena z izbranim najemnikom za določen čas za dobo 5 letih po končani usposobitvi prostora. Stroške notarskega zapisa plača najemnik. (Izlicitira-na najemnina se usklajuje z rastjo drobno prodajnih cen.) 2. Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe. 3. Ponudnik mora v odprtem razpisnem roku vplačati varščino v višini treh mesečnih izklicnih cen najemnine upoštevaje izbrano namembno dejavnost. Varščino je treba vplačati na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o. TRR. 10100 0034770033 s pripisom »vplačilo varščine« in poslovni prostor na katerega se varščina nanaša. : 4. Izbranemu ponudniku se bo varščina poračunala z najemnino, ostalim pa bo vrnjena v 14 dneh po opravljeni izbiri. Izbranemu ponudniku se bo v primeru podražitev najema varščina do izrabe revalorizirala za enak odstotek. V primeru, da izbrani najemnik odstopi od najema ali v določenem roku ne podpiše najemne pogodbe varščina zapade v korist Občine Izola. V tem primeru je dolžan poravnati tudi stroške projektiranja. 5. Rok za oddajo ponudb je 15 dni od dneva objave. 6. Ponudnik, ki ima ob prijavi na razpis do Občine Izola neporavnane obveznosti, do koncesionarja pa nima poravnanih vseh obveznosti iz naslova najemnin že najetih prostorov, bo izločen iz postopka izbire za najem po tem razpisu. 7. Ponudnik mora predložiti program dejavnosti, ki ga bo izvajal ter navesti višino najemnine, ki jo ponuja in jo je pripravljen plačevati na način in pod pogoji določenimi z najemno pogodbo. 8. Prednost pri izbiri ima tisti ponudnik, ki ponudi zahtevani najzanimivejši program dejavnosti (namen). II. DOKAZILA Ponudnik mora v ponudbi za najem prostora priložiti: • potrdilo o vplačani varščini • izpisek iz registra podjetij, samostojni podjetnik potrdilo • fizične osebe morajo priložiti potrdilo o državljanstvu • potrdilo Ministrstva za finance - Davčna uprava in Občine Izola (izda ga Urad za splošne zadeve, Oddelek za finance in računovodstvo), da ima plačane vse obveznosti do Občine • potrdilo koncesionarja Stavbenik, Servisne storitve d.o.o., da ima poravnane obveznosti iz naslova najemnin (če ponudnik ni najemnik zadostuje izjava, da ni najemnik in da nima neporavnanih obveznosti), Nepopolne ponudbe ne bodo upoštevane! III. DOSTAVA PONUDBE Ponudbo z dokazili je potrebno dostaviti v razpisnem roku v zaprti kuverti na naslov Stavbenik, Servisne storitve d.o.o., Polje 9a, Izola z oznako »javni razpis - ne odpiraj« Morebitne informacije je možno dobiti na tel. 6626-820 pri ga. Slavici Kovačevič, s katero si prostor lahko ogledate. O izbiri bodo ponudniki obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Predsednik komisije za poslovne prostore Tomislav VITEZICA l.r. Četrtek, 30.april 2009, št. 806 --------------------------------------------------------------- Praznično KRIMINALNE Je zamudil na party? Neznanec je verjetno namenoma zamudil na event in je vstopil v diskoteko takrat, ko tam ni bilo nikogar več. Policiste so namreč poklicali odgovorni iz diskoteke in prijavili, da je nekdo vlomil v prostore diskoteke. Policisti so si kraj vloma ogledali in ugotovili, da je storilec vlomil skozi stranska vrata, pregledal objekt in ukradel večjo vsoto gotovine. Sledi kazenska ovadba proti neznanemu storilcu, ki pa ima velik odstotek možnosti, da postane znani storilec. Na žalost nič novega Nič novega je, da smo tudi v Izoli vse pogosteje priče nasilju v družini. Novo je le to, da je prijav takšnega ravnanja vse več. Tudi prejšnji teden so policiste obvestili o še enem primeru nasilja v družini. Policisti so takoj pričeli z zbiranjem obvestil in bodo v nadaljevanju ustrezno ukrepali. Nasilje skoraj v družini Fant in dekle seveda še nista družina, razen če živita v izvenzakonski skupnosti. Ampak nasilje se dogaja tudi v takšnih odnosih. Tako so prejšnji teden policisti ugotovili, da je bil nad bivšim dekletom nasilen njen bivši fant, ki je z njo kar fizično obračunal. Storilcu je bila zaradi kršitve določil Zakona o varstvu javnega reda izrečena globa v višini 625,94 EUR. Magično presihajoči telefon Mladenka iz Izole je na policijski postaji prijavila, da je bila v večernih urah v enem od gostinskih lokalov v Izoli. Med zabavo je na mizi pustila svoj mobilni telefon in se od mize za nekaj časa oddaljila. Ko se je vrnila do mize, telefona ni bilo več. Prav tako o njem niso ničesar vedeli tam prisotni. Kot bi rekli: magija. Sta šla domov tudi skupaj? Na Operativno komunikacijski center je poklical moški, doma iz okolice Ljubljane, in prijavil, da ga je v nočnem lokalu v Izoli udaril moški. Policisti so na kraju ugotovili, da sta oba skupaj prišla na obalo in se odločila za obisk omenjenega lokala. Med zabavo, ko sta zaužila tudi nekaj alkohola, je prišlo med njima do spora in klofut. Obema so izrekli globo, kako sta šla nazaj pa poročilo ne govori. Še delavcem kradejo Ni dovolj, da je dela vse manj, zdaj so se lopovi lotili še tistih, ki k sreči imajo delo. Tako je prejšnji teden neznani storilec vstopil v garderobne prostore enega od izolskih podjetij in iz denarnice, ki se je nahajala v odklenjeni garderobni omarici, ukradel 200 EUR. Sram ga bodi. Rex je kot Bermudski trikotnik Danes, le nekaj minut pred 6. uro zjutraj se je pri Rexu zgodila prometna nesreča. V njej je bila samoudeležena 21-letna voznica doma iz Dekanov, ki je zaradi neprilagojene hitrosti z vozilom zapeljala v obcestni kanal. Obstala je na strehi in prišla iz vozila nepoškodovana. Promet je bil nekaj časa močno oviran zaradi dviga vozila. Statistika V prejšnjem tednu so policisti obravnavali še tri prometne nesreče z materialno škodo, štiri poškodbe vozil na parkirišču, eno poškodovanje tuje stvari, dve kaznivi dejanji goljufije, izdali dva plačilna naloga po Zakonu o prijavi prebivališča, tri plačilne naloge po Zakonu o varstvu javnega reda in mir in opravili dva zasega prepovedanih drog. Alko lestvica: 0,36, 0,52 in 0,64 mg/l alkohola. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine IŠČEMO - Mlad par brez otrok in redno zaposlitvijo išče v Izoli enosobno stanovanje do 400 Eur. tel 051 623 877 - V zameno za skromno sobo vam ponujam pomoč pri vzdrževanju hiše in vrta. tel 040 224 077 - V Izoli iščem dvosobno stanovanje velikosti do 45 m2 za daljše obdobje. Tel. 041 392 177 - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli. Tel. 040 340 005 - Družina išče dvosobno stanovanje za daljše obdobje Tel. 040 224 077 - Štiričlanska družina v Izoli IŠČE dvo ali dvo in pol sobno stanovanje za daljše obdobje. Kontakt na tel. št.. 040 768 714 ODDAMO - V Jagodju oddam stanovanje za 2-3 osebe do 15. junija. Kontaktna oseba: Irena 05-6415 100 - Garsonjero v izolskem bloku za eno osebo, do 15. junija. Tel. 040 614 823 (po 14. uri) - V San Simonu oddam poslovni prostor llm2. tel 031 611 568 PRODAMO - V Izoli prodam opremljeno garsonjero s teraso (4 nadstropje), lep razgled, 5 minut do morja, tel. 041/ 774 999 - Prodamo lepo kmetijsko zemljišče (5.000 m2) nad portoroško marino (Portorož). Tel. 041 799 490. - Prodamo stanovanje v bloku v Livadah, zgrajenem L 1983. Stanovanje je v 1. nadstropju bloka, veliko je 75,34 m2 in obsega: hodnik, ločene sanitarije, kuhinjo z jedilnico, 3 spalnice, klet in parkirišče pred blokom. Ogrevanje je centralno, ctv priključki urejeni, vpisano v zemljiško knjigo in bremen prosto. Stanovanje prodajamo brez posrednikov, za ceno 195.000 euro. Tel.041 247 944 Vozila in plovila - Prodam kolo z motorjem Tomos, letnik 1996 (3.100 km), registrirano do konca maja 2009. Zelo dobro ohranjeno. Tel.: 040 701 285 - Prodam Citroen Kara letnik 2002, dobro ohranjen. Cena po dogovoru, tel 041 653 946 - Prodam odlično ohranjen Renault Senic, letnik 1999, prevoženih 92.000 km, redno servisiran, cena 4200 eurov. Tel: 031 667 492 - Prodam strešni prtljažnik za Golf 3 in za Astro Caravan (vsak po 40 Eur). Tel 031 737 148 Na zgornji fotografiji je primer skrbnega ravnanja izvajalca gradbenih del, ki ve, da je na občutljivem tlaku ulice starega mesta in temu primerno poskrbi, da ne bi prišlo do poškodbe ali onesnaženja. Ko bi le bili za primer nekaterim izvajalcem del, ki mirno parkirajo svoje osebne avtomobile ob gradbišču v enako pretlakovanih ulicah, da o junaku, ki je pred dnevi enostavno premaknil cvetlični lonec in se z avtomobilom zapeljal po Ljubljanski ulici, niti ne govorimo. viAvimvf 15 - Prodam jadrnico Elan S707 (8m) z motorjem Fiatmarine 25ks in izvenkrmnim motorjem Tomos 4,8. Opremljena je z avtopilotom, globinomerom, vitlom za sidro Quick 1000W. Seveda so v opremi vsa jadra in opremljenih 5 ležišč. Jadrnica je zelo dobro ohranjena, ogled je možen v Jahtnem centru Izola (ladjedelnica). Tel.: 041 278337. - Prodam barko, letnik 2002, dolžine 4,85 m / širine 1,84 s Tomosovim motorjem 4.5. Cena po dogovoru, tel 05/ 6414 404 dopoldan in 031 885 426 Delo - Nujno potrebujem kakršnokoli delo. Znam delati na polju in za stroji, sem zanesljiv in delaven. Tel. 031 792 316 - Nudim inštrukcije angleškega in italijanskega jezika za osnovnošolske otroke, tel. 031 418 217 - Mamica srednjih let, izobražena, čista, poštena, nudi pomoč v gospodinjstvu ali pomoč starejšim osebam pri vsakdanjih opravilih, najraje v Kopru ali okolici Tel: 041 234 591 - Ponujam inštrukcije Matematike, Fizike, Kemije in Angleščine za osnovnošolce in srednješolce. Tutorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634 - Zaposlim natakarja in več študentov za strežbo v lokalu Istra, Tel.: 041 345 605 Razno - Prodam dolgo belo poročno obleko ital. konf. št. 46 s širokimi plesiranimi rokavi in ple-siranim podaljškom na hrbtni strani. Cena po dogovoru cca 150 evrov. - Prodam več kot 50 let staro super ohranjeno Rog kolo s 4 prestavami, na novo pobarvano, potrebno je le zamenjati gume. Drag spomin na nonota. 150 e. Piran. Pokličite 031 413 233 -Prodam 2 škropilnici 16 in 10 1 -bakreno in plastično za 50EUR. tel 031 737 148 - PRODAM termoakumulacijsko peč 3 KV, višina 60 cm, širina 103 cm, globina 30 cm. Pokličite me na 041 928 377 zvečer. LIVADE. - PRODAM Pony kolo 20 in Pony kolo 24, vsak po 50 Eur. Pokličite na mobi številko 041 928377. Livade Izola. NLB Družinski varčevalni paket § o o fN Poslovalnica Izola | Trg republike 3 | Tel.: 05 663 06 00 ^ ^ co z NLB® www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket Spomladanska razglednica našega mesta. Po vrstnem redu: Spredaj je najstarejša, vrtnarsko kmetijska Izola iz 19-tega stoletja, za njo je industrijska Izola 20. stoletja z velikim številom delavcev od drugod, čisto zadaj pa je najnovejša, neprofitna Izola 21. stoletja. In kaj je tu zanimivega? Recimo to, da so vrtovi skrbno obdelani in da imajo barake v Livadah še vedno stalne prebivalce. Le neprofitni blok je še vedno prazen. Petkova skupna proslava praznika Dneva upora proti okupatorju in Mednarodnega praznika dela je bila na terasi hotela Riviera. Slavnostni govornik je bil izolski podžupan in občinski svetnik iz vrst narodnosti, Silvano Sau, ki je govoril o sodobnih aspektih uporništva in boja za delavske pravice in pravice tiste večine, ki jo izkorišča pohlepna manjšina. Seveda je opozoril tudi na mednarodni vidik obeh praznovanj in na dejstvo, da so se na tem prostoru za iste cilje borili predstavniki obeh tu živečih avtohtonih narodov. V kulturnem programu so ob izolskem pihalnem orkestru, nekaj revolucionarnih in borbenih pesmi zapeli pevci moškega pevskega zbora Izola. Otroci izolskega vrtca so tisti, ki se jim nenehno nekaj dogaja. Skorajda nimajo “prostega dneva”. Ampak zdi se, da jih to prav nič ne moti in veselijo se vsake “obveznosti”, kako tudi ne, saj je na koncu vsake skupinska fešta. Takšna je bila ob zaključki projekta: Izola mesto ribičev. KO MESTO ZADIŠI PO NAJBOLJŠI PIZZI! dostava pizz in ostale hrane na dom 041/ 650 333 rezerv»^ miz o«/ 675953 )to: Clai