Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 24. januara 1937. Štev. 4. Cena 1 Din. Naročnina: doma nasküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 60 p. i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Naša gospodarska politika v preminočem leti. Teški so denešnji časi. Te strašne gospodarske stiske nešče pa nešče biti konec. Gospodarstveniki i politiki si belijo glave, da bi najšli vzrok tem nevolam i je odpravili. Ne vidijo, ka je vzrok v njih Samih, pa tüdi v nas. Tej gospodarstveniki i politiki so odtüjili vse javno živlenje Bogi. Šteli so sami davati zakone živlenji, križe so spometali iz šol i uradov. V gospodarskom živlenji so postavili edino valavno merilo človeka, njegovo lakomnost po bogastvi. Tak dugo, dokeč političarje i gospodarstveniki ne sprimejo nazaj Boga i njegove zapovedi, po šterih se mora ravnati politično i gospodarsko živlenje, tak dugo nemremo pričaküvati rešitve te stiske. Dokeč bodo lüdje zavolo kem vekšega dobička delali takše reči, kak so n. pr. delali v Los Angelesi, gde so vlevati dnevno 200.000 litrov mleka v vodo, da so na Holandskom 100.000 svinj spoklali za izdelavanje žajfe, da v Braziliji mečejo na vagone kave v morje, da so v Argentiniji vničili 500.000 kg grozdja, na Holandskom 16.000 kg. paradajsa, 60.000 kg. graha, 30.000 kg. šalate itd. i vse to zavolo toga, ka bi obdržali visiko ceno tej pridelkov, dokeč bodo lüdje zavolo svojega dobička vničavali boži dar, medtem kda samo v Ameriki 10 milijon lüdi nema kaj jesti; dokeč se tej lüdje, šteri to delajo, nedo bojali Boga i njegove kaštige, tečas se tüdi ta strašna stiska ne odpravi. Stisko so povzročili lüdje, šteri so se odtüjili od Boga i njegovih zakonov i dokeč se ne povrnejo k Bogi, tečas se ne rešimo stiske. Tüdi našo državo je jako zadela stiska. Mi smo agrarna država i agrarna stiska je najvekša, ar kmet nemro odati svojih pridelkov po zmernoj ceni i tak skoro nemro živeti. Istina je, naša Vlada nemro Odpraviti te stiske, ar smo odvisni od drügih držav, štere zavolo stiske nemorejo küpiti naših pridelkov. A s pametnov gospodarskov politikov lejko vlada omili to stisko. Zdajšnjoj vladi se je v tom ednom leti vladanja deloma to tüdi posrečilo. Občütili smo že, da so cene živini bar malo poskočile, da je vsigdar več küpcov za naše blago. Zdajšnja Vlada je mela dosta težav, prte kak je malo vredila gospodarske razmere. Prvejši diktatorski režimi so naimre gospodarstvo ščista zavozili, ar so raj igrali strankarske politiko, što je vekši Jugoslovan, kak pa ka bi se bi brigali za gospodárstvo. Zdajšnja vlada je pa začnola sklepati pametne pogodbe z drügimi državami. Kem več naimre drüge države od nas küpijo, tem vekše do cene našim pridelkom i tem ležej odamo. Vlada je obnovila i zbojala pogodbe s sedmimi državami, s 5 pa se ešče pogaja. Prvo trgovinsko pogodbo je zdajšnja Vlada sklenola z Španijov. Italiji smo zavolo sankcij ne mogli odavati živine i lesa i zato je vlada iskala nove trge. Po toj novoj pogodbi se je zvišao naš uvoz v Španijo od 50 na 120 milj. Din. letno. To se pravi, ka Španija za 70 milj. Din več küpi od nas, kak prle. A državlanska bojna je onemogočila vsako trgovino z Španijov zaednok. Drügo pogodbo je zdajšnja vlada sklenola z Grčijov. Po toj pogodbi je Grčija küpila od nas več živine i polskih pridelkov. Tretja pogodba je bila sklenjena s Holandijov. Ta držáva nas je iskala, ar je potrebüvala zrnje. Naš uvoz zrnja v to državo je jako skočo. Štrta pogodba je bila sklenjena z Italijov. Zavolo sankcij, štere so bile uvedene proti Italiji zavolo boja z Abesinijov, je naš uvoz v Italijo ščista spadno. Po ukinitvi Čuvajte se I až n i h prorokov! Cerkev i njene dogme. Najbolše je, če vsakši mešter ostane pri svojoj meštriji. To smo že povedali, — pa tüdi vsakši vučenjak pri svojoj stroki. — Ali rado se dogaja, da se nepozvani modrijani zaletavajo ta, kama ne spadajo i teologizirajo, četüdi so ne nikdar niti vidili od blüzi teološke knige, ešče menje pa v njo pogledati. Veliki kamen spake i predmet zasmehavanja so njim cerkvene dogme ali verske istine. Vnogi gospodje majo v svojem žepi zrelostno svedočanstvo, pa morebiti tüdi vučitelsko i profesorsko diplomo, ali v verskih stvarej pa menje znajo, kak edno dete iz lüdske šole, štero se dobro vči katekizem. Čüjte eden zgled kak velikoga „kozla je streloˮ vučeni profesor, ki celo šolske knige piše. Prof. J. Oroien med drügimi piše v svojoj Zgodovini novoga veka za VIII. razred srednjih šol (stran 80): Poleg treh meniških zaobljub (molitev, delo, večno devištvo) je moral vsak jezuit podati še četrto: neomejeno pokorščino svojim starešinamˮ. Kak smešno neznanje! Deca v lüdskoj šoli znajo, štere oblübe delajo redovniki, ar znajo odgovoriti na pitanje katekizma: Šteri so evangelski tanači? — Evangelski tanači so: radovolno siromaštvo, vsikdar devištvo, radovolna pokorščino dü-hovnomi poglavari*. (Glej Kat. Katekizem — Ljubljana 1930, Str. 100.) Kak je g. prof. Orožen pokazao pred javnostjov svoje versko neznanje, tak pokažejo Vnogokrat tüdi drügi Profesorje (pa ne bomo tű navájali imen) svojo pristránsko naobrazbo. Je čüda, če potom tüdi naši dijaki h akademiki včasih pokažejo skrajno veliko neznanje v razlaganji verskih pitanj. Vnoge članke od vere ali so ne nikdar razmili, ali pa ščista krivo razmili. V tom krivom mišlenji potom tej gospodje vdarjajo po Cerkvi, se iz nje norca delajo, jo zametavajo i tüdi iz nje izstopajo. Včasi zavolo kakšega verskoga članka, šteroga ne razmijo dobro, zametavajo tüdi tiste članke, šteri so njim biti prle jasni i razumim. Počasi vse tapüščajo v verskom živlenji i postanejo ne samo teoretični (v misti), nego tüdi prak-tični (z vajami) protivnik! katoličanstva. Tak daleč pripela človeka neznanje. Priznati moramo, da poedinci. ki so ne meli dovolnoga podučavanja v veri, ne morejo vsega znati i na vse poteškoče odgovoriti. Ali pameten človek si zna pomagati. Pitao bo dühovnika, ali drügoga katoličanca, šteri bo znao stvar pojasniti. Prle kak zavrže edno stvar, štere ne more razmiti, bo iskao razjašjenje pri tistih, ki njemi lehko pomorejo, ne bo pa na račun Cerkve postao žrtev svojega neznanja. A ka se dogaja? Gospodje, šteri neščejo priznati pred drügimi, da so ne vsevedni, se vržejo tüdi na tisto pole, ki ga niti najmenje ne poznajo, nastopajo tüdi javno, zasmehavajo ništerne istine katoličanske vere, podti-kajo tem istinam ščista drügo znače-nje, kak to vči sv. Cerkev. Pohüjšavlejo se nad „takšim navukomˮ, norca se delajo, obsojajo i zametavlejo te navuk i konec konca je: izstop iz Cerkve. Vse to ravno pokažüje njihovo hüdobo, ki izvira iz netočnoga i nepravilnoga mišlenja. Dnesden se neprijatelje Cerkve jako radi zaletavlejo v sv. Očo Papo i posebno v njegovo nezmotlivost, kak dogmo katoličanske vere. Vnogi toga navuka ne razmijo i zato ščista krivo tumačijo i širijo. Mislijo, da sv. Oča papa nemrejo grešiti, ali da se nemrejo zmotiti; da so sv. Oča živa svetost, kak je bio sveti Kristuš, dokeč je živo na zemli; drügi pa mislijo, da je neznaniva istina vse, ka izpregovorijo; z ednov rečjov: da so papa nekše božansko bitje. Vse to ne odgovarja istini. Cerkev je kaj takšega nikdar ne včila. Papa so človek, kak smo mi: slab, grešen i zmotliv. V čem pa potom obstoji papina nezmotlivost? — Papa jo nezmotlivi samo i edino te, kda kak „najvišiši vučiteo Kristušove Cerkve nekaj razglasijo ali razlagajo kak istino vere i jakosti (morale). Pa tüdi tü ne iščejo sv. Oča novih navukov, nego navuk, šteri je že nekak objavlen od Boga v sv. Pismi, pa ga je potrebno Sila i moč katoličanstva. VI. Što zmaga? Veren katoličanec s strahom Opazüje to gibanje komunističnoga rüšenja, razdiranja i nasilstva i skoro obvüpava nad svojov bodočnostjov. Ali če bomo katoličanci i lüdje na svojem tresti —ne bojmo se! Ar ešče nigdar katoličanstvo ne bilo tak močno strnjene, kak dnes. Ar so ešče nigdar ne bili Jezušovi slüžbeniki tak složni, verni i pokorni, kak dnes 1 Žalostno se za onimi, šteri so ne bili pripravleni i so spadnoli i kaplejo ešče dnes v sküšnjava. Ali srčnosti ne zgübimo nigdar 1 Puni zavüpanja gledajmo v bodočnost. Katoličanstvo ne bo i ne more biti premagano. Preneslo bo tüdi najvekšo preizküšnjo pekla — komunizem. Držalo bo vsigdar trdo svojo staro zastavo, čeravno je pokrita s prahom, poškroplena s krvjov i pre-lüknjena od neprijatelskih krugeo. Odstopilo ne bo niti ednoga stopaja od svojih jakostnih zakonov, popüstilo ne bo niti ednoga zrna od istin iz svojega »Vervanja*, niti ednoga falajč-ka svoje dühovne oblasti. Mi smo popunoma njegovi. Darüjemo za katoličanstvo čas, srce, vse svoje moči, tüdi svojo krv i živlenje, če trbej. Ve ladjo našega katoličanstva vodi skoz vse vihere i valove živlenja preizküšeni brodar. Ta ladja nosi našo večno usodo. O, ne bojte se, gotovo pride tüdi prek komunističnih valov i viherov v pristanišče méra ! Na prvo reč nevidnoga Gospoda se bo morje strasti i valov pomirilo i prišli bodo dnevi mira i pokoja. Blaženi bodo oni, šteri bodo v časi preizküšnje znali ohraniti čistost vere i jakost düše! Katoličanec ! Glej, kakše moči, kakše dühovne nepremaglive sile si kotriga ! Ne smeš pa stati v tom boji kre strani z zapretimi rokami. Tüdi za tebe, za vsakoga je. določeno delo. Svoj deo moraš opraviti. I kak so se nekda katoličanci odločno izjavili: ˮNe, ne odpovemo se Kristuša i šli junaško v smrt; kak so se v srednjom veki odločno postavili proti krivim navukom i kak so v francuskoj revoluciji zakričali: „Ne, ne idemo od Petrove Pečine !ˮ, tak se tüdi ti dnes odločno postavi v boj proti vsiljivomi komunizem. Tüdi ti zakriči: „V mojo hišo, v mojo ves, faro, občino, v mojo domovino — komunizem nema dostopa! Če bi ti se pa gde skrivoma že pritepo notri, potom pa taki i odločno v boj i treblenje. Ne boj se, močnejši boš vsigdar ti i boš sigurno zmagao, ar je s tebo večni, nepremaglivi — Kristuš ! Grački vili. Razgled po katoličanskom sveti Včimo se od sovražnikov Boga. Lansko leto je bila v Rimi razstava katoličanskih časopisov. Na toj razstavi se je pa pokazala tüdi drüga slika, najmre, keliko več časopisov ma hüdi düh proti Kristušovim. Na toj razstavi se je vidilo, da zemelsko kruglo edentresetikrat obkrožajo brezbožni ruski komunistični listi, šterih se tiska letno pet miljard, to je petjezero milijon falatov. Pred tremi letami je dve milijardi menje brezbožnih listov bilo v Rusiji. — Francoski bolševiški list „Humaniteˮ je pridobo v dvema letoma dvestoštiridesetpet jezero novih naročnikov i zbüdo v živlenje štirinajset menših listov po deteti. Komunisti ; Štampajo svoje protibožne liste v 86 jezikaj V Ameriki izdavajo komunisti svoje liste v 35 jezikaj i štampali so 400 knig proti Bogi, nešterne v več kak 160 jezero komadaj. V Španiji je izhajata pred revolucijov 146 komunističnih časopisov. Se zato čüdite, Če dnes tam divja strašna revolucije, kakše svet ešče ne poznao ? Včimo se od sovražnikov Božih širiti njegov tisk, sankcij pa Italija tüdi ne štela nikaj od nas küpiti. Nova pogodba je to zboušala na telko, ka ltalija od nas küpi telko kak mi od nje. Če pomislimo, ka mi od Italije küpimo razno blago v vrednosti od 400 milj. Din., je ta pogodba velki uspeh, ar je Italija prle od nas skoro nikaj ne küpüvala. Za Italijov je prišla na rod Nemčija. Mi od Nemčije' küpimo več industrijskih proizvodov, a naš kontingent, naš uvoz v Nemčijo se zviša za 400 milj. Din. Sledila je Türčija. Pogodbo s Turčijov je podpisao sam predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič 28. okt. 1936. Tüdi s tov pogodbov se je naš uvoz v Türčijo jako zvišao. Zadnja pogodba je bila sklenjena s Francijov i Madjarskov. Po toj pogodbi lejko odamo Franciji 150.000 ton pšenice, 25.000 ton kukarce i 75.000 m3 lesa, a nam ne trbe zato od Francije nikaj küpiti. Na Madjarsko pa lejko izvažamo les i drüge reči. Pogajanja za sklenitev bouših trgovinskih pogodb se pa ešče vodijo z Anglijov. Po zaslugi Nj. V. kneza namestnika Pavla de ta pogodba za nas jako ugodna. Nadale se vodijo pogajanja s Švicov. Moramo povdariti, da so v vsej povojnih letaj ne bili tak dobri odnošaji med našov državov i Madjarskov, ka je tüdi zasluga pametne politike zdajšnje vlade. Pogajanja se vodijo tüdi z Austrijov, Bolgarijov i Finskov. Vidimo, ka se vlada jako trüdi, ka bi vredila naše slabe gospodarske prilike i omilila to stisko. V tom prizadevanji! njej idemo tüdi v novom leti vnogo uspeha. — roma — zavolo kakših novonastalih prilik vernikom bole jasno predstaviti. Nezmotlivost v takših prilikaj pa ne težko razumliva. Ali je ne lehko razmiti, da bo Sveti Düh meo Ščista posebno brigo i skrb nad tistim, šteroga je Previdnost boža postavila na odgovorno mesto, da vodi Kristušovo Cerkev? — Pa je tüdi Jezuš jasno obečao : „Ne boj se moja mala čreda... Glej, jaz sam z vami do konca sveta . . .ˮ I v ničem je ne tak potrebno, da je Jezuš z nami, kak ravno v tom, ka nam je najbole sveto i najbole potrebno: edinstvo vere i jakosti. Ka bi pa že bilo dnesden od Jezušovoga navuka, če ne bi Sveti Düh neprestano čuvao brodara Kristušove ladje ? Hüjše bi bilo, kak z Luterovov Cerkvov, štera samo v Ameriki broji 50 različnih ločin ali „verskih sküpinˮ, od šterih vsakša misli, da je ona prava vučitelica Kristušovoga evangelija. Če se tak razmi i tumači cerkvena dogma od nezmötlivosti pape, bo težko ešče što prigovarjao, če ma glavo na šinjeki, v glavi pa mata pameti . . . Samo hüdobna lüdska bo prigovarjala, zdrav razum nemro. (Dale) 2 N O V I N E 24. januara 1937. ki išče njegovo diko i zveličanje naših düš. Če se za pogüblenje düš teliko žrtvüje, nebi za njihovo rešitev mi kaj prestali ? Če se za krivico teliko trüda potroši i nešteti milijardi, da se blati tisto, ka je najsvetejšega i največvrednoga, ne li naša dužnost, da branimo z vsemi trüdami, ka je najsvetejšega i da tisti par dinarčkov naročnine drage vole i pravočasno plačamo za širjenje božega kralestva?! Ka delajo akademiki po drügih državaj za katoličansko časopisje ? V Franciji od hiše do hiše je ponüjajo. V Belglji so sami akademiki začeli širiti dober tisk i so dobili nad desetjezero novih naročnikov. Gledajo samo na dobro stvar, na Kristušovo pravico, na düšo, vse drügo na stran püstijo. Tak je prav. NEDELA po Treh Kralaj tretja. Evangelium (Mataj 8). Tisti čas, gda bi doli šo Jezuš z gore, nasledüvao je njega vnogo lüstva, i Ovo gobavec pridoči, molo ga je, govoreči: Gospodne, či ščeš, moreš me očistiti. I vö vtegnovši Jezuš roko, dotekno se ga je, govoreči: Ščem, očisti se. I taki je očiščena goba njegova. I veli njemi Jezuš: merkaj, nikomi ne povej: nego idi, pokaži se popi, i daj dar, šteroga je zapovedao Mojzeš, na svedočanstvo njim. Gda bi pa notri šo v Kafarnaum, pristopo je k njemi Stotnik, proseči ga i govoreči: Gospodne, sluga moj leži v hiži z žlakom vdarjeni, i kroto se mantra. I veli njemi Jezuš; Jas pridem i zvračim njega. I odgovoreči Stotnik, pravi: Gospodne, nej sam vrejden, ka bi šo pod streho mojo, nego povej samo reč i ozdravi sluga moj. Ar sam i jas Človik pod oblastjov postavleni, imajoči pod menom junake i velim etomi: idi i ide; i dragomi: pridi, i príde; i slugi mojemi: včini eto i včini. Slišavši pa Jezuš, čüdivao se je, i nasledüvajocim pravo je: zaistino Velim vam, nej sam najšao teliko vere vu Izraeli. Velim pa vam, ka vnogi od sunčenoga ishoda i zahoda prido, i sedeli bodo z Abrahamom, z lžakom, i z Jakobom vu Kralestvi nebeskom: Sinovje pa Kralestva se vö vržejo vu vönešnjo kmico: tam bode jokanje, i zobno škripale, i velo je Jezuš Stotniki: idi i kak si vervao, tak ti naj bode. I ozdravo je sluga vu onoj vöri. Božična pobožnost naših v okolici Pariza. Villiers s Marne, 26. XII. 1936. Častiti g. dühovni oča! V imeni maloga Jezušeka i Marije vas najiskrenejše pozdravlava i želeva blaženo i blagoslovleno novo leto, štero nam že klonka na dveri, pa tüdi prosiva maloga Jezušeka, naj vam podeli močno zdravje v tom prišmom novom leti, ka te se ešče naprej brigali i skrbeli za nas izseljence, šteri smo na milost i nemilost prepüščeni samim sebi. Razumlivo je samo posebi, ka nam hladna tüjina nepodžiga naših src za čast božo i za blaženost naše düše, nego nam ešče tisto strga z naših src, ali na vso moč šče strgati, štero najglobše bilo vkoreninjeno, ka smo že prinesli z drage nam domovine, to je lübezen do vere i vere v Boga. Sv. Božič smo lepo obhajali na najslavnejši način i ščista po domače. Zbrali smo se v lepom števili. Vsega nas je bilo 58, obojega spola vednako i to v okolici Pariza na Gravelle, v prijaznoj cerkvici. Od pol 9 vüre so g. Grešnik začeli spovedavati, nato so francuski župnik opravili svojo božo slüžbo, na nas je prišeo red ob pol 12. Eden Francuz nas je iz radovednosti opazüvao, kelko nas bo. Pa smo Francuze prekosili po števili. Gravelle je dobro naseljena ves, pa nazlük tomi je na najvekši svetek menje vernikov prišlo k Jezušovim jaslicam, kak nas, ki smo od vseh vetrov prišli. G. Grešnik so meli prav globoko, v srce segajočo predgo, štero smo že vsi tak želni bili čüti v materinom jeziki, kajti to je za nas izseljence velka slavnost i redkost, če smo lehko deležni sv. reči, štere se glasijo v našem materinom jeziki. Nato so slüžili sv. mešo, med šterov smo spevali slovenske božične pesmi i sprejeli sküpno sv. obhajilo. Srca so nam gorela od radosti. Pri sküpnom obedi smo se prav po domače čütili, zmes smo štero narodno zaspevali, potom smo se sküpno dali fotografirati z g. Oreš nikom. Fotografirali so nas francuski g. župnik. Popoldnevi smo meli slovesne Slovenske večernice, potom smo pa šli v cerkveno dvorano, gde so nam že g. Grešnik postavili božično drevo i pri njem držali lepi govor, šteri nam ostane v stalnom spomini. Njihove reči so nam tembole segale v srce, ar so bile Zednim slovo od g. Grešnika, ki so zvršili svoje študije i so pozvani od svojih cerkvenih predstojnikov domo. Čeravno ne so bili izseljeniški dükovnik, so vendar radi trošili i se žrtvüvali za nas izseljence, Bog njim bodi plačnik i naša lübezen. Prošnja po izseljeniškom dühovniki iz Slov. krajine. Častiti g. urednik i dühovni oča, mi prizadeti po odhodi g. Grešnika se z iskrenov prošnjov obračamo do vas, ar vidimo v vas neizmernoga boriteo za našo dobrobit, da se v našoj zadevi obrnete na merodajne cerkvene i civilne oblasti, da nam kemprle pošlejo ednoga dühovnika i to po mogočnosti naj bi bio iz Slov. krajine. Brez düšnoga pastera je nemogoče nam ohraniti vernosti do Cerkve i do države, ar živemo teške ča- se, more se zato izkoristiti vsaka prilika, da se ohrani med nami i državov pa Cerkevjov stalna vez. To pa samo tak dosegnemo, če mamo düšnogá pastira. Nas je v Pariškoj okolici najmenje 500, gde je najvekša nevarnost za obstoj vernosti do Cerkve i države. Zato prosimo vas, častiti g. urednik, da nam kemprle izposlüjete pri merodajnoj oblasti izseljeniškoga dühovnika iz Slov. krajine za nas sezonske delavce, ki smo raztepeni po celoj Franciji. Naša düševna oskrba bo tüdi na Francoze vplivala i jih bližala Bogi. Zdaj pa dragi bratje i sestre, ki ste z nama bili tak srečni, ka ste se lehko vdeležili 25. dec. na Gravelli naše Slovenske cerkvene slavnosti, naj nam vsem bode te den v stalnom spomini. Vüpajmo se, da za Vüzem dobimo pali slovenskoga düšnoga pastira, okoli šteroga se zberemo ino spo-pevamo veselo Alelujo na Gravelli. V Jezušovom svetom Imeni pozdravleni i zahvaljeni vsi vdeleženci na Gravelle. — Kerec Mihal i žena. Politični pregled. Domači. Razgovor med dr. Stojadino-vičom i dr. Mačkom. Januara 16. sta se razgovarjali v Dobovi poleg Brežic, predsednik vlade dr. Stojadinovič i voditeo Horvatov, dr. Maček. Razgovori so trpeti 4 vüre i so se vršili v prijatelskom dühi. Hrvatsko-slovensko pitanje je tak prišlo na dnevni red, da se reši v novoj državi. Gospodarski svet Male zveze se bo vršo 15. februara v Belomgradi. Namen sestanka je, da se gospodarsko bližajo države Male zveze. Sküpščinsko zasedanje se odpre 25; januara. Svetovni. Nemški letalski minister v Rimi. Goering, nemški letalski minister je naglo obiskao Rim. Namen toga potüvanja je predvsem te, naj Italija i Nemčija sporazumno nastopala proti komunizmi i naj se ogladi pot za zbližanje med Jugoslavijov i Madjarskov, ar sta te dve obe državi proti komunizmi i niedna nema zveze z komunističnov Rusijov. Nemci bi radi vpregli tüdi Anglijo v to borbo proti komunistom. Komunistične laži. Ruski komunisti so zagnali veliki krik i za njimi tüdi francozki, keliko nemške i talijanske vojske je v Španiji, kak Nemci celo majo svojo vojsko v Maroki itd. Zdaj so pa sami francozki Pravični listi v svet objavili, ka so to same laži komunistov, naj ž njimi svoj cio dosegnejo, najmre, da v Španiji zmagajo. Istina je pa to, da samo Francozov je 47 jezero v Španiji, ki se borijo za komunizem. V Maroki so pa že vnoga leta nemški inženirje v rüdaj, od nemške vojske tü pa nega nikšega guča. Španija. V Španiji je dozdaj 250 jezer lüdi vmorjenih. Največ nedužnih, celo dece, štere so boljševiki spoklali. Veroborci so zavzeli Estepono, pristanišče kre sredozemskoga morja i 50 km. daleč razpršili rdeče čete pa korakalo proti Malagi. Okoli Madrida so tüdi nepredüvali, a komunisti je rivlejo nazaj. Kardinal Liénart francozkim komunistom. Francozki komunisti so pismo poslali kardinali Lienarti v Lille-i, v šterom povdarjajo svoj program i trdijo, da oni samo dobro želejo človeki, kak to stoji tüdi v evangeliji. Kardinal njim istotak v pismi odgovarja, da je veliki razloček med reklamov za kakšo reč i med tov samov rečjov. Za komunizem se kriči, ka te dobro šče človeki, po pravici pa vmarja človeka i rüši, ka je toga last i ka je tomi sveto. Kde je tü dobrota za človeka? Če je v Rusiji takša dobrota, zakaj je pód smrtnov kaštigov prepovedano ruskomi delavci i kmeti prestopiti rusko mejo, ka bi nam kaj povedali od tistoga boljševiškoga paradižoma, v šterom živejo? Anglija sklenila trgovinsko pogodbo z Frankovov vladov. Angleška vlada je sklenila trgovinsko pogodbo z veroborci v Španiji, v smisli štere pogodbe de njim dobavlala premog. Da trgovinske pogodbe majo tüdi politični žmaj, je vsakomi jasno, ki količkaj pozna politiko. Škofovska konferenca v Zagrebi. Püšpecje Jugoslavije so obdržali od 8. do 14. januara svoje spravišče v Zagrebi. Na tom spravišči so sklenoli, da izdajo sküpno pastirsko pismo proti komunizmi, štero se bo v cerkvi vernikom preštelo. Zvüntoga so sklenili ešče sledeče: Kat. akcija naj se enotno reši za vso državo, država naj prizna pravico Cerkve pri nastavlanji verovučitelov, naj se pošlejo dühovniki na düševno pomoč našim izseljencom, ki razmijo teh jezik, naj se država pobriga, da se odpravijo nesramnosti pri kopanji, naj se imenüje dühovnik v Jugoslaviji, ki bo vodo Misijonsko drüžbo dühovnikov, naj se verniki Opomenejo, da si poglednejo, ki morejo, razstavo kat. časopisja v Rimi i naj si naročijo i širijo kat. časopisje, posebno dnevno i naj se država poskrbi, da dobi dühovščina, gde nema sredstev za preživlanje, potrebna državna sredstva. To so v glavnom tiste zadeve, štere je rešila škofovska konferenca v Zagrebi. Nebotičniki.| Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov. Člen 41. Če je bilo zemljišče, ki ni bilo postavljeno pod agrarno reformo, kupljeno pred dnem 20. aprila 1932 in kupnina dogovorjena v določeni količini kmetijskih proizvodov, je plačati kupnino po pogodbi. Dospeli, a ne plačani obroki se morajo plačati v treh enakih letnih obrokih, in sicer prvi in drugi obrok najkasneje do dne 15. novembra 1937. Člen 42. Če se je dogovorila za zemljišče iz prednjega člena cena v denarju, sme kupec, ako je kmet po tej uredbi in se odpove plačanemu delu kupnine, prodajalcu kupljeno zemljo vrniti in tako svoje obveznosti proti prodajalcu izpolniti. Če je plačal küpec za račun kupnine manj, kot bi znašala zakupnina za tisti čas, ko je kupljeno zemljo užival, mora plačati prodajalcu razliko do skupnega zneska zakupnine. Prav tako sme tudi prodajalec, če je kmet po tej uredbi, zahtevati, naj se mu zemljá vrne, ako je tudi kupec bil kmet; v tem primeru je prodajalec upravičen, zahtevati od kupca zakupnine kot odškodnino za uživanje zemlje ; če pa je iz naslova odplačila prejel več, kot bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti. Člen 43. Nikoli in nikdar pa ni kupec zemljišča, če je kmet po tej uredbi, dolžan plačati zanje več kot današnje dvakratno krajevno povprečno prometno vrednost zemljišča dotične kulture. Če je plačal küpec kmet za kupljeno zemljišče več, se smatra, da je izpolnil svoje dogovorjene obveznosti, nima pa pravice do vrnitve presežka. Če prodajalec na to ne privoli, sme zahtevati, naj se mu vrne zemljá takó, da vrne kupcu kot kupnino prejeta odplačila; ima pa pravico, terjati od kupca zakupnine za uživanje zemlje. Pogodbene stranka, ki zahteva, naj se pogodba v smislu tega člena razdere, nima pravice, koristiti se s to uredbo glede dolgov, nastalih zato, ker se je pogodba razdrla. Vrednost zemlje in višino zakupnine določi sodišče v nepravdnem postopku. Člen 44. Agrarni subjekti in drugi kmetje, ki se koristijo z določbami prednjih členov tega poglavja, se glede teh dolgov ne morejo koristiti z drugimi ugodnostmi, določenimi s to uredbo. Člen 45. Prisilne izvršbe za vrnitev posesti zemljišča izza dne 20. aprila 1932, ki si je njegovo lastnino prodajalec pridržal za primer, da se dogovorjeni obroki ne bi plačali, zemljišče pa do dne, ko dobi ta uredba moč, ni prešlo v last druge osebe, so nične. Prav tako so nične tudi pogodbe o prodaji zemlje drugim osebam, izvršene brez kupčeve privolitve v času od dne 8. okt. 1935 do dne razglasitve te uredbe. V takih primerih mora kupec ostanek kupnine, če ni večji od cene, določene v členu 43., obenem z dospelimi a ne plačanimi obrestmi do dne 15. nov. 1936, izplačati prodajalcu v petih enakih letnih obrokih s 3% obresti. Prvi obrok je plačati do dne 15. nov. 1936, ostale pa da dne 15. nov. vsakega prihodnjega leta. Člen 46. Da se določi svojstvo kmeta v smislu prednjih členov tega poglavja, se vzame tista površina zemljišča, ki ga je imel kupec pred nakupom zemlje. Člen 47. Predpisi te uredbe se ne nanašajo na dolgove agrarnih interesentov proti državi za zemljišča, dobljena po predpisih o agrarni reformi. VIII. poglavje. Člen 48. (1) Če ne plača dolžnik svojega dospela obroka po uredbi, izvzemši primere elementarne nezgode, zaradi katerih je bil oproščen plačila davkov, pridobi upnik pravico, takoj zahtevati plačilo celotnega ostanka dolga po redni sodni poti; če je dolg po predpisih uredbe znižan, mora plačati dolžnik ostanek znižanega dolga. (2) Če pobira dospele obroke 24. januara 1937. NOVINE 3 davčna uprava, opravi le-tá v primerih odstavka (1) izvršbo na dolžnikove premičnine. Če ne dá izvršba nobenega ali dá le nezadosten uspeh, zahteva davčna uprava na podstavi overovljenih izpiskov iz svojih knjig pri pristojnem sodišču prodajo dolžnikovih nepremičnin. (Dalje.) GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnes tjeden, 31. jan. v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2 popoldnevi. Lendava. Vpokojen je po 37 letnoj slüžbi Dvoršek Anton, šef davčne uprave v Lendavi. — Katasterska uprava je na sredi toga meseca odprla svoj urad v Lendavi. Stem je prebivalstvi sreza včinjena velika dobrota, ar njim nede trpelo hoditi v Soboto, ves poseo lejko opravi v Lendavi pri katastri i na davčnoj upravi. Pinica. Cigani so vkradnoli dve žerbici i dve kobili. A prle, kak bi je mogli prek meje zošvercati, je tovaje z tovajskim blagom vred zgrabilo naše Orožništvo. Na občinske ceste lendavskoga sreza je poslala banska uprava 45 jezero dinarov podpore. Penez je že prišo na srez v Lendavo. Naše občine s tem znova dobijo lepo podporo po zaslüženji g. poslanca, dr. Klara. Črensovci. Pri Žalig Martini, Žuničovih, Matjašecovih so odnešeni küri. Zdaj, gda kokoši začnejo nesti, ka bi gospodinje bar za sol mele kakši krajcar, keleče roke njim veliki kvar napravijo i tüdi veliko žalost. V imeni siromakov prosimo oblast, naj vse mogoče včini, da se razširjena kürja tovajija odkrije i vredno pokaštiga. Na podporo naših listov so v Din. darüvali sledeči: Škaper Agneš, Matjašovci z Francije 13, Dr. Fr. Jeré, profesor, Št. Vid 5, Š. A. z Francije 50, N. Maribor 20, Farkaš Ana, Adanič Jožef, Paučič Jožef, Ropoša Marija, vsi iz Francije, sküpno 4875, Bratina Alojz, Križevci 2. Bog povrni. Gomilica. Našega bogoslovca, Gjuran Jožefa oča so resno zbetežali. Meli so veliki čemeren mozoj, zvani karbunkulus i močen šen. A hvala dobromi Bogi so oba betega že teliko premagali, da je vüpanje na popolno ozdravlenje. Bogato naročnino v zneski 100 Din. nam je poslao g. dr. Klar Franc, nar. poslanec z Lendave. Bog povrni 1 Širitelje pazite! Tistim naročnikom Marijinoga Lista, ki so 1.1936. bili naročniki, letos pa ne so, ne smete dati kalendara. Tej so lani že itak dobili en kalendar brezplačno. Pošteni bodimo, to je glavna jakost povsod, zato če što ne pošteni, ka šče za 16 Din. meti dva kalendara i M. List z Ogračekom, te ga ví navčite na poštenost. Turnišče. Voglednika smo meli v ednoj hiši. Vesela mati je šla v kühinjo cvret za bodočega zeta. Komaj pa začne pripravlati jüžino, čüje, da se v hiši omar odpira. Pogledne v hišo i opazi svojih sto dinarov v žepi voglednika. Ka se je te hitro pobrao i ne čakao na materin odgovor, jeli njemi da hčer, si vsaki lejko misli. Trdkova. Iz srca se zahvalim na lepom vrejüvanji Novin i M. Lista, šteriva vsele teško čakam. Prav srčno pozdravlam g. Urednika i vse njihove pomagača pri vrejüvanji i upravi listov pa tüdi svojega moža v Franciji z četverov dečicov, starišami i rodbinov pa njemi vsi želemo mirno živlenje i lepo zdravje. — Gubič Franca žena. Dühovne vaje za dečke se vršijo v Domi presvetoga Srca v Maribori, Levstikova ulica 29. od 30. januara do 3. februara i od 20. do 24. februara. Vsa vzdrževalnina znaša 50 Din. Začetek je prvi den ob 7 vöri večer, sklep zadnji den zajtra. Bar 3 dni pred tečajom se trbej priglasiti. — Te dühovne vaje toplo priporoča tüdi Prosvetna zveza v Maribori. Lejko se javite na uredništvi Novin, dečki i mi vas priglasimo v Maribori. Bogojina. Rojarska podrüžnica v Bogojini bode mela 31. januara, to je prišestno nedelo po sv. meši svoj redni letni občni zbor. Vabijo se vsi člani podrüžnice i lüdi ne člani rojake, ki mislijo pristopiti k podrüžnici, da se občnoga zbora vdeležijo. Odbor. Ljubljana. Kat. ak. drüštvo „Zavednostˮ je podelilo nekaterim našim ubogim dijakom podporo, da so si lahko nabavili zimske süknje in pa drugo najpotrebnejšo obleko. Mi vsi, ki smo podporo prejeli in pa naši domači, se društvu najtopleje zahvaljujemo in mu Želimo obilo sreče. — Isto dobro delo, da podpirata uboge naše dijake iz Slov. krajine, vršita duhovnika dr. Fajdiga in dr. Pogačnik, ki sta že to šolsko leto razdelila med naše dijake nad 600 Din. podpore. Tudi tema gospodoma se prejemalci najprisrčneje zahvaljujemo in Želimo obilo sreče. — ec. Beltinci. Zdaj v nedelo 24. januara po ranoj božoj slüžbi ob 9 vöri ma v beltinskoj šoli sadjarska i vrtnarska podrüžnica svoj redni občni zbor. Vsi člani i prijatelje se obveščajo, da se zbora vdeležijo v kem vekšom števili. — Odbor. Nesrečen spadaj. Gda se je pelao domo z Lendave Škoberne Franc, črensovski gostilničar, je po nesreči kre mehanika Fritza tak spadno, da si je obraz močno rano. Nesreča se je zgodila v treznom stanji, a že za mraka. Velka Polana. V nedelo, 10. januara t. 1. je polansko prosvetno drüštvo priredilo igro „Mlinar in njegova hčiˮ. Igro je režiširao g. Balažic obč. del. i organist. Osebe so bile jako dobro izbrane. Tetica je nekelko enotonno gučala i se njej pozna, da je pač šče malo igrala. Snov vloge pa je prav dobro obvladala. Komad se je vživo v igro šče nekelko kesnej. Igrao je proti konci že tüdi odlično. Prav posebno priznanje pa oči mlinar!. Nastopa v igri istinsko s pravov düševnov delavnostjov. Pokazao je, da se igra čüti samo te odlično v düšaj gledalcov, če so igralci v njo oživleni. Vsa čast oči mlinari! Moramo pa pohvaliti tüdi njegovo hčerko Marico. Igrala je odlično. Vidilo se je pa, da so vplivala na njo motnje gledalcov. Škoda, da se gledalci i poslüšalci (so izjeme) ne poglobijo v igro! Pri najbole resnom nastopanji igre same ino pri viški drame same so se nešteti posmehavali. Škoda, da se tak moti one, ki igrajo i gledalce ! Oder je bole siromaški. Podprimo ga! Igralcom pa zaistino prisrčno priznanje ! Samo večkrat nastopite! Ponosni smo na nastope, ve je to izraz narodne kulture. Vsem šče ednok čestitamo! Oženila sta se v Tigy v Franciji Paučič Jožef iz Fokovec i Lovenjak Marica iz Neradnovec. Zdali so jiva g. Orešnik Franc, Slov. dühovnik iz Pariza. Po zdavanji je bio na župnišči gostüvanjski obed, pri šterom so se naše lepe narodne pesmi spevale, šterih lepoti so se Francozi ne mogli načüdivati. Pa spevale so se tüdi francozke pesmi. Gospod plebanoš v Tigy majo vsikdar na stežaj odprete dveri za naše izseljence i je jako radi majo. Mladoženec si je po zdavanji taki naročo i tüdi plačao oba našiva lista. Mi želemo mladomi pari obilen blagoslov sv. Drüžine, da preživeta v zadovolstvi, miri i lübezni s svojov decov, štero njima Bog da, to kratko živlenje, po njem pa naj zadobita večno blaženost. Beltinci. Pri nas se dostakrat čüjete etivi hrvatskivi pesmi: „Hrvatska mi je zemljá svietaˮ pa „Šta je meni šakopca na glavi, kad ja volim crven, beli, plaviˮ. Bi dobro bilo pozvediti, če nema pri tom spevanji v Slov. krajini komunistični düh kaj za opraviti. Delavka za naš tisk v tüjini. Farkaš Anica nam je spravila v Franciji tri nove naročnike, na, oba našiva lista. Oba sta taki tüdi plačaniva. Isto gorečnost prosimo i od drügih naših izseljencov. Kem več izseljencov ma naše liste, tem več dobra tüdi mi lejko za nje včinimo. Iz evangeličanske vere je prestopo v katoličansko Paučič Jožef iz Fokovec i to v Tigy ná Francozkom. To se je zgodilo 26. dec. na Števanovo. Genlivo je bilo, gda je kle čao pred oltarom i oblübo vernost Jezušovoj cerkvi. Ne bodimo trdoga srca. Izseljenka se nam bridko toži, ka na večkratno prošnjo so njej domači ne šteli naročiti naših listov. Zdaj si je sama naročila. Dugši čas je že od doma odtrgana, dosta penez za dom zaslüžila. Za objokat je, ka domači nema- jo srca za düšo svojega deteta, samo po penezaj, po pogübelnom mamoni njim v glavi roji. Žalostno. V Rusijo bi ga trbelo poslati. Neki gospodič se je pelao predkratkim z Zagreba z dela domo na počitnice. Na vlaki je jako hvalo pravico, štera zdaj lada v Rusiji i Španiji i povdarjao, da bi trbelo najprle porüšili vse samostane, gde se samo bogatijo i se debelijo redovniki i redovnice. Mi bi tomi gospodeki tanačüvali, naj si vzeme potni list za Rusijo i naj kuša samo en mesec boljševiško pravico. Klečeč de proso nazaj v Jugoslavijo včasi prvi den drügoga meseca, tak se naje glada i drügih nevol pa krivic. Odgovori na ugovore. Naši vrli Širitelje vnogokaj bridkoga čüjejo, gda razširjajo naše dobre kat. liste. Znajo pa tüdi krepko odgovoriti. Glejmo pár teh pogovorov. »Ráj si duhán küpim, kak pa naročim Marijin List". — »Krava tüdi ráj ma travo, kak pa zlat". — »Novine ne bom meo, zato ka samo od Pape i popov pišejo". — »Papa so Kristušov namestnik, popevje pa njihovi pomagačje, če tej ne maraš, brez trüda prideš v pekeo". — .Nežino meo Novin, zato ka je pop, Koro-rošec na vladi i nas je do šinjeka v žakeo naphao, samo nam štrik ešče fali". — „Te štrik si si pa krvavo zaslüžo za te nori gučˮ. — „V Marijinom Listi nega nikaj čednogaˮ. — „Za norce gvüšno nejˮ. — „Novine samo šinfajo, nemo jih meoˮ. — Novine samo grehe karajo po Kristušovoj zapovedi, jih telko maš, ka se bojiš toga šinfanja ?“ — „Vi Širitelje dobro slüžite, sam ne takši bedak, da bi vas ešče jaz bogato. Ne mi trbe vaših listovˮ. — „Vsaki pošteni človek zna, ka širitelje brezplačno samo za boži lon delajo. Te boži lon pa tüdi tebi prav pride, če si naročiš naše krščanske listeˮ. Tešanovci. Prosvetno drüštvo v Tešanovci vabi k rednomi občnomi zbori, ki se vrši v soboto dne 23. januara ob 6 vöri večer v prostorih državne narodne šole. Vsi člani vlüdno Vableni. — Odbor. DEKLO pošteno, delavno sprejmemo včasi. Zglasiti se na šoli vBOGOJlNI. OBČINSKA HRANILNICA V MURSKI SOBOTI. Obrestna mera za vloge vložene v letu 1937 znaša do 5% Za vloge in obresti jamči občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Ograd za dijaštvo Sl. krajine. ZVONOVI VABIJO . . . Zazvonilo je. Barica se je naslonila na okno. Püsto vreme je bilo. Kolnik pred hišo je bil blaten in le ob robu loga so se še belih ostánki snega. Sredi golega drevja se je videla cerkvica Device Marije za Pod ložičem. Samotna se je sivila na grič-ku in stoletna tipa jo je ščitila pred vdarjeni. — Po kolniku so prihajali ljudje. Blatni so bili in mrki. Sosed je pogledal soseda, a beseda mu je ostala v grlu in smeh mu je zamrl na ustih, da se je molče opotekal dalje, proti cerkvici. Barici je postalo Čudno težko. Kako drugače je bilo nekdaj. Ta mrtvi log je bil vedno v zelenju in okrog cerkvice je bilo tako mehko . . . Zdaj je mati bolna, ne bo dolgo ostala in brat Števan ne more več delati. Tujina ga je spremenila. In njegovi nauki — pa srce ima dobro. Barica si je z levico popravila črne kodre, ki so se sipali na rožno lice, desnica ji je pa ušla na solzne oči. — Mati, potem nam bo dobro. Lačni ne bomo več in za zdravila bo tudi. Mati je globoko vzdihnila. Števan se je pa le nasmehnil . . . Barica ni zamerila Števanu, hitro se je napravila in odšla. Zopet je zazvonilo. Po poti proti cerkvici je hitela Barica. Lica so ji žarela, oči so spokojno sanjale . . . * Bilo je spomladi, ko se je Barica odpravila — po kruh. Mati jo je objela in blagoslovila. Števan se je zasmejal, nekam čüden je bil ta glas. Ko mu je ponudila roko, so se mu oči orosile. — Barica, čuvaj se, pa na mater misli i — Odšla je. Stopila je na blaten kolnik. Ko je izginila med divjem, je Števan zastokal . . . * Barica je rada delala. Mislila je na mater, kakor ji je Števan naročil. Kmalu jo je gospodinja vzljubila. — Kdo pa ne bi imel rad takega angeljčka, — ji je včasih rekel domači sin, in takrat so ji lica zažarela. Toda, ko se je spomnila na bolno mater, je bila žalostna. Nekoč, ko je prala, jo je fant spet ogovoril. Besede so mu tekle, kakor potoček žubori, tam za domačo hišo. Ko ga je Barica pogledal, mu oči niso lagale in od takrat mu je verjela . . . Materi je pisala vedno redkeje, nazadnje je utihnila, kakor Ptička, ko ji prisežejo peruti. — Zgodilo se je pa, da so ji odpovedali službo. Gospodinja jo je Čudno glédala in sin se ni več prikazni. Takrat se je Barica spomnila Števana in je zajokala . . . * Tisti dan so pri Devici Mariji za Pod ložičem zapeli zvonovi. Po poti proti cerkvici se je vil sprevod. Spredaj so nesli dva križa, zadaj ob krsti je pa stopa! — Števan. Glava mu je bila sklenjena globoko na prsi in noge je trüdno premikal . . . Ko so zakopali mater, se je vrnil domov. Sedaj je sam, brez tolažbe. O Bogi Zrušil se je na stol in mislih.. * Okrog božiča je Barica povila fantka. Dete je jokalo v baraki zunaj mesta in ljudje so se spogledovali. Barici je bilo, kakor da je na drugem svetu. Ničesar ni slišala, ne govorila. — Za teden dni je vstala in Polübila sinčka. Dete ni več jokalo. Le gledalo je v daljavo, kakor da nekam hrepeni . . . Barica je zajokala. Spet ni ničesar slišala, le velike, Črne oči so zrle v bolnega sinčka. Ponoči je dete umrlo. * Spomladi je bilo. Log okoli cerkvice se je prebudil. Vse je pelo in cvetelo Devici na čast Takrat je prišla Barica. V rokah je imela lesen kovčeg in velike, Črne oči so resno zrle v svet ... Ko sta si s Števanom stisnila roke, se je plaho ozrla: — Mati? — Materi je zdaj dobro .... — Potem sta dolgo molčala. — Jaz pojdem v samostan, ki je za padla dekleta, da se pokorim za svoje grehe, kako boš ti sam? — je končala Barica pripovedovati. — Ne ostánem, Stopim k Salezijancom, Bom že kako delal. Zazvonilo je. Po hodniku sta Šla Barica in Števan. Zavila sta naravnost proti cerkvici. Nista se opotekala, v njunih očeh je bilo nekaj velikega, kakor sréča. — Za naju je Bog preskrbel, a mnogi še iščejo sreče in grenko se poslavljajo. — In tukaj je tako mehko — se je nasmehnila Barica . . . Zvonovi pa so peli. Njih pesem je bila, kakor glas vodnika izvoljene-ga ljudstva. Objemala je prošnje bed-nih in jih dvigata pod nebo — pred Devico.. Po kolniku so prihajali ljudje. Mrki so bili in molče so se opotekali po zelenem logu ... — Potnik. 4 NOVINE 24. januara 1937. Skrivnosti. Daljne gore, sinje gore, kdo vas more doumeti? Zlate zore, rujne zore, kdo vas more ne hoteti? Ve skrivnosti, globokosti, kdo le more vse objeti? Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Pri nas se je pred svetovno vojsko tudi precej storilo na polju krščanske dobrodelnosti, skoraj po vseh večjih mestih so obstojale Vincenci-jeve konference in Eiizabetina društva, pa tudi posamezniki prešinjeni pravega Kristusovega düha, so bili pravi apoštoli krščanske ljubezni do trpečih, vendar manjkalo je enotno in vrhovno Vodstvo, ki ga pa žal še tudi danes nimamo popolnoma izvede-nega, kar bi bilo nepregledno velikega pomena. Povojna doba, doba splošne pokvarjenosti in pohlepa po bogastvi je pa stavila sveto Cerkev pred nove težke naloge. Ni je našla ^pripravljeno, saj vendar črpa iz neizčrpnega zaklada Božjega Srcá Jezusovega. Veliki socijalni papež Pij XI. je kot skrbni očé pozval vse svoje sinove in hčere, da naj v okviru katoliške akcije se lütijo z vso požrtvovalnostjo delovanja na polju krščanske dobrodelnosti. Njegov očetovski poziv je našel tudi pri nas ugoden odmev in začelo se je prav Živahno karitativno delovanje širom naše lepe domovine na vseh področjih düševne in telesne bede in revščine tako za stare in onemogle, kakor za osirotelo deco. V Ljubljani in Mariboru imamo karitativni zvezi, ki naj bi bili nekak regulator vsega karitativnega dela pri nas. Poleg oficijelnih Vincencijevih konferenc in Elizabetinih društev imamo še razna druga društva, ki vsako v svojem delokrogu vrši prav odlično vzvišene nalogo krščanske usmiljene ljubezni do trpečega bližnjega. Vincencijeve konference so izšle iz Dijaškega društva na sorbonski univerzi v Parizu leta 1833. Duša te prve konference je bil Friderik Ozanam, ki je sebe in organizacijo stavil v varstvo velikega svetnika krščanske dobrodelnosti, svetega Vincenca Pave-lanskega. Kmalu so se te konference razširile po vseh kulturnih državah; njeni člani so samo moški, njih delokrog pa je obiskovanje ravnih družin na njih domovih ter jih duševno in telesno podpirati z molitvijo, nasvet! in nahraniti milodari. Vincencijevi konferenci slični delokrog pa imajo Eiizabetina društva za ženske, ki so pod varstvom sv. Elizabete. Občüdovanja vredna je požrtvovalnost članov teh društev, kakor čebelic pridni so pri nabiranju vsakovrstnih milodarov, ki jih potem zopet smoterno razdelijo osebno raznim revnim poedincem pa tudi celim drüžinam. Brezdvomno častno mesto zavzemajo zlasti pri Vincencijevih kon-ferencah naši katoliški Visokošolci. Sami revni, sami s svojimi študijami zaposleni se ne predirajo za razne ideje, ne kritizirajo javnega obstoje-čega reda, ne sanjarijo o kakem ko-munističnem nemogočem raju, torej niso podobni onim brezsrčnežem, ki pasejo pri kakem požaru samo svojo radovednost, zabavljajo črez gasilce in vse, ki pomagajo gasiti, pa še v srcu sadistično želijo, da bi še le bolj gorelo in so v nadlego in napotje vsem, ampak tiho in Skromno vršijo V službi Kristušovi in njegove sv. Cerkve vzvišeno delo krščanskega usmiljenja. Uverjeni so, da bodo z deli krščanskega usmiljenja veliko več dosegli, kakor pa z oznanjevanjem ne samo praznih, ampak Žalibog tudi toliko pogubnih komunističnih idej, Vsled česar še se ne bodo zrušile, kakor jerihonsko Židovje v ruševine boljše-viškega goda. (Dalje). Si že naročo Novine ? Si že plačao naročnino? Jedini krščanski list v Slov. krajin! so Novine. Pisma naših iz tüjine. Kanič Matija, Hotiza, ChateauThierry: „Napisani vam, kak se gojijo v Franciji piceki na veliko. Piceke valijo stroji i to vsake tri tjedne nam zvali stroj 1200 do 1400 picekov. I to se ponavla od januara do konca junija vsake tri tjedne. Pa pri tom deli sva samo midva z ženov i zraven pride šče odaja kokoši jajčaric, šterih je 2500. Za hrano kokošam i piščancom se tüdi jaz morem skrbeti, melem na električni mlin i mlinar sem sam. Tü je vse moderno narejeno. Kűri so v barakaj i njim sveti elektrika, gnezde majo, ka se zapirajo, vredno bi bilo to poglednoti. Gda se piceki zvalijo, pridejo notri v eden poseben stroj, šteri se kuri i so v njem tri tjedne. Toplota stroja je nájveč 32 stopinj. Po treh tjednaj se vzemejo vö i se namestijo v barako št. 1., na njihovo mesto pa pridejo novozleženi piščanci. V baraki, štera se tüdi kűri, ostanejo tri tjedne, po treh tjednaj pa pridejo v barako št. 2. I tak ide to naprej po vseh barakaj, dokeč neso stari tri mesece. Tak zgleda to, kak preseljavanje narodov. To preseljavanja se pa vrši vseli po noči. To so piščanci za meso, za klati, za odajo. Za plemen se pa nači gojijo. Za plemen mamo same Leghorne. Kda so prestali drügo barako, se odeberejo kokoteki od jaric, da ostanejo same jarke i te idejo meseca aprila na pašo. Na paši ostanejo do konca augusta. Ne živejo pa samo od paše, nego se krmijo kak v barakaj. Pašnik meri dva hektara i je zagrajeni. Na konci augusta se tej plemenski piceki namestijo v barake, a ne več kak v vsako po 400 ali 500, Tüdi ta preselitev se vrši po noči, kak tüdi krmlene je po noči. Vsikdar pri posveti. Zajtra od 4 vüre naprej i večer od 8 do 9. Pač v noči i vudne jejo küre. Hranijo se pa zato po noči, da bole nesejo. Kokoš menje spi, menje mirüje, zato pa več nese, hrano pa mora meti dobro. Samo posebi se razmi, da takša kokoš dugo ne zdrži, ar se sili na nešen je. Vsega ne morem popisati, ar bi rabo zato deset pol papira, pa bi še premalo napisao. Pa pri tom vnogom posli sva samo dva z ženov, a veseli me, da nama gospod popolnoma zavüpa, kajti on zmirom potüje, da je komaj dva dni na tjeden doma. Časa, kak Vidite pri tom velikom deli za počitek skoro ne. Grah Ilonka, D. Slaveči iz Francije: „Polletno naročnino Pošlem, ka de više, je podpora za naše krščanske liste. Gda smo prek praga novoga leta stopili, spoznamo velke zahvale dužnost do vas, ki se skrbite za mladino v tüjini, zaistino po očin-skom, da se reši vse nevarnosti. Hüdobni düh se trüdi, da z slabimi zgledi i slabimi časopisi nas mladino pogübi. Vas je pa boža Previdnost odebrala, da tomi hüdomi protistojite, se proti njemi borite s svojimi dobrimi listi, naj nas ohranite na poti poštenosti. Nebesko Dete naj vas blagoslovi, da te šče vnogo let delali za naše düše z svojimi listi, štere z veseljom sprejemamo. Jezerokrat Bog povrni ! Pozdravlam svoje stariše, brate, sestre, celo rodbino, sosede i vsem želem veselo se videnje naskori na Goričkom. Žökš Štafan i Ivan, Šalamenci, Ferme de Roully, Francija: „Prav srčno vas pozdravlava. Oba sva v ednom mesti, želeva vam srečno novo leto, naj vam mali Jezušek prinese vnogo zdravja za vnoga leta ešče, da bi mogli skrbeti za nas, ki smo eti v tüjini, kde so nam vaši listi na veliko tolažbo. Naročnino vam pošilava, ka de više, je podpora za naše dobre krščanske liste. Pozdravlava vse pri vredništvi i upravi naših listov, kak tüdi vse najne domače, rodbino, celo sebeščansko faro i njenoga dühovnika pa celo Slovensko krajino, štera nama je v toplom spomini. Slovenska krajína mili najni dom, Pozabla te nikdar ne bova“. Fujs Adela, Grad, Bojnes, Francija: »Večkrat me skuze pobijejo, gda prečtem naše liste. Sem pri dobroj krščanskoj hiži, lehko idem vsako nedelo k sv. meši. Pozdravlam celo Gračke ves, dühovnike, ostale gospode, stariše, brate, sestre i rod . reumatizma, protina Ali se ščete , . .... 0 svojega osloboditi? Trganje i smicanje po teli i sklepi, otečeno telo, sklüčene roke I noge, trgale. smicanje i ščipanje po celom teli, pa tüdi slabost oči so večkrat posledica reumatizma i bolečin v čontaj, štere trbe Odpraviti, ar se bolečine šče vekšajo. PONUJAM VAM edno zdravilno, scalinsko kislino raztopeče, zelenjavo sa ovi i iz ločitev pospešüjoče DOMAČE PITNO ZDRAVLENJE, štero se na Umetni način ščista navadno sestavla po ednoj dobrodelnoj zdravilno j vretini, štero dobrotivna matizemia dava betežnomi človečanstvi. Pišite mi včasi i dobite ščista brezplačno edno povučno razpravo. Zbiralno mesto pošte: ERNST PASTERNACK, Berlin SO., 1 Michaelkirchplatz No. 13. Abt: H. 287. Službena naznanila. Oddaja sadnih drevesc (cepik) s kmetijske šole v Rakičanu se bo letos vršila v smislu poslanih okrožnic potom občin in drugih kmetijski Organizacij. Vsi Posestniki, ki hočejo spomladi saditi Sadno drevje, naj ga takoj, najkasneje pa do 30. januarja 1937 naročijo pri pristojni občini, odnosno organizaciji in to iz razloga, ker morajo te poslati naročilne sezname že do 1. febr. 1937 sreskim načelstvom. Cene za prvi razred so določene na Din 4 -, za drugi razred pa Din 2 za komad in veljajo samo za skupna naročila po občinah in organizacijah. Cene za posamezna naročila pa so višja in znašajo Din 8 za komad, ker v teh naročilih ni računjen prispevek banovine. V interesu pospeševanja sadjarstva je, da občine in organizacije to akcijo skrbno in pravočasno organizirajo, ker po teh datumih se bo morala preostala količina razpoložljivega sadnega drevja ponüditi ostalim srezom v Dravski banovini, ki po njem že povprašujejo in vsled česar je ra- zumljivo, da se na pozneje dospela naročila ne bo moglo ozirati, ker bo na ta način po tem roku že vse sadno drevje razdeljeno.— Ravnatelj: lng. Mikuž. Neo Dendrin, preparat za zim. škropljenje sadnega drevja. Sreski kmet. odbor v Lendavi ima v zalogi ca 200 kg Neo-Den-drina v vodi topljlvega karbolineja za zim. Škropljenje sadnega drevja. Neo Dendrin je priznano sredstvo za zatiranje raznih sadnih škodljivcev. Njegova uporaba je najbolj učinkovita pozimi. Uporaba naj se vrši ob suhih dneh, če ni nevarnosti zmrzovan a, od oktobra do konca marca. Podrobnejša navodila o uporabi Neo Dendrina bodo pravočasno poslana vsem onim Občinam, kmet. organizacijam in šolam, ki bodo Neo Dendrino prevzele. Vabite se, da čim preje, a najpozneje do 30. jan. t. l. predložile sreskemu načelstvu prošnje za dodelitev Neo Dendrina. V prošnji je navesti količino karbolineja ki jo želite prevzeti, za koliko posestnikov s kolikim številom sadnega drevja. Po mogočnosti navesti, kdo bo Neo Dendrin prevzel. Šolska vodstva morajo navesti ali bodo sredstvo uporabile za šolske vrtove ali za razdelitev med posestnike. Neo Dendrin se bo delil brezplačno. Pri prevzemu se bo plačalo le 1 Din po kg prevzetega neodendrina za kritje stroškov. Karbolinej bo izdajala g. Sever Marica, knjig, v Lendavi. Na predloženo prošnjo boste takoj pismeno obveščeni, koliko Neo Dendrina Vam je dodeljene in kdaj ga boste lahko prevzeli. Brez tozadevnega potrdila Sreš. kmet referenta, oziroma obvestila Sreš. načelstva v. Lendavi, Neo Dendrina ne boste prejeli. Posameznikom se karbolinej ne bo izdajal. Priporača se vsem kmetovalcem — sadjarjem, da se takoj priglasijo pri občini oz. kmet. organizaciji in naroča navedeni Neo Dendrin, ker je zraven pravilnega oskrbovanja in gnojenja sadnega drevja škropljenje eno najvažnejših in najpotrebnejših opravil v sadovnjaku. Sreski kmet. referent bo tekom zime imel več predmetnih predavanj in praktičnih vaj, katere bodo pravočasno objavlene. Opozarjate se, da se pozneje vložene prošnje ne bodo vpošteva^ - Sreski načelnik. Gospodarstvo. Gnoj, rastlinska hrana. V najvekšoj meri je pa kakovost gnoja zavisna od ravnanja z njim kak v štali tak na dvori. Z slabim ravnanjom z gnoja si lehko napravimo velki kvar. Na kakši način? Štaoski gnoj se ne rabi včasi, kak ga zmečemo iz štale. Takši gnoj je ne najbouši, ar se v njem nahajajo Snovi, štere slüžijo rastlinam za hrano (düšik, fosfor, kalij) v takšoj obliki, da se ne raztaplajo v vodi i zato ne morejo slüžiti rastlinam za hrano. Te snovi morajo najprle prejti v vodi v raztopleno obliko, i potom toga rastline lehko izkoristijo. To se dogaja z zorenjom gnoja. Če je gnoj zložen na küp, je gornji sloj samo zmes odpadkov i nastila, a dolnji sloji so vse bole gosti, Zbiti, temni. V dolnjih slojih nemremo skoro več razliküvati nastila i odpadkov. Dolnji sloji gnojá so starejši, bole zreli, zato majo ščista drügo obliko kak gornji. To spremembo povzročajo mali nevidlivi organizmi, štere mi zovemo bakterije. To zorenje gnojá obstoji v tom, da düšikove, fosforne i kalijeve Snovi preido iz takše oblike, štera je ne topliva v vodi v takšo formo, štera se raztaple v vodi i zato lehko slüži rastlinam za hrano. Vse düšikove Snovi preido z tem zorenjom navadno v eden plin, po šterom gnoj ma düh, to je v amonjak. Amo-njak je plin, gas i zato lehko odide v zrak i gnoj je vsigdar bole sirmaški na amonjaki i s tem tüdi na düšiki, šteri je glavna hrana rastlinam. Kak velki je lehko kvár zavolo toga, ka nam amonjak iz gnojá odide v zrak, naj nam pokaže ete primer: V Nemčiji se pripravi letno 2 miljardi q (=1000 kg) gnojá. Če vzememo, da je v gnoji 0.38% düšika, znači, daje vsevküpnom gnoji, šteroga Nemčija na leto pridela 7 milijonov q düšika. Če pa računamo, ka se med zorenjom gnojá izgubi 82% düšika na te način, ka amonjak izhlapi i v zrak odide, ta Izgüba na düšiki znaša 6 miljon q, to pa predstavla vrednost od 5 milijard Din. Jasno je, ka kem bole je gnoj v stiki z zrakom, kem vekša površina gnoja je na zráki i kem je gnoj menje stlačeni, ka lehko zrak prodira v njega, tem več amonjaka izhlapi, tem več mamo škode. Pa tüdi drüge snovi se lehko iz gnojá zgübijo. Povedali smo že, ka z zrenjom preido kalijeve i fosforne Snovi i v vodi neraztoplive oblike v takšo obliko, da se v vodi raztoplejo. (Dalje) Pošta. Črpnjak Alojz, Segovci. Novi naročniki dobijo ešče letos v jesen brezplačen kalendar. Vse smo je razposlali. Če nam gde više pridejo, pošlemo še idva. — Horvat Vinko, Filovci. Kalendare od tistih naročnikov M. Lista, ki so letos ne naročili M. Lista, kak najhitrej Spravite na naše stroške na upravo, če ste je ne Odali, Če ste je pa Odali, prosimo Obračun. Plačano je vaše vse. Dva kalendare vzeti nišče ne sme, to povejte naročnikom. — Krčmar Franc, Tropovci 5. Naročo si, da ti liste pošilamo v Kneževo. Pa smo je dozdáj pošilali i tüdi kalendar. Gda si šo z Kneževe, bi mogo javiti nam, a nesi. Drügoč to ne zamüdi Po priliki si pridi po kalendar, mogoče še zmoremo ednoga za tebe. — Škaper Agneš, A Dehne. Peneze sprejeli i razdelili. Tvojiva oba lista i starišov Novine so Plačane za celo leto. — Brtalanič Mihal, Krajna. Peneze sprejeli i spisali na novo naročnino. Za lani vse plačano. Za Francijo prepisa ne moremo sprejeti. Tisti stari račun Pogledni, kak smo ga lani sklenili. — F. H. Bogojina. Obečaniva dva dopisa nesta dospela niti v Črensovce, niti v Lendavo. — Franko Anton, Mostje. Sin je poslao z Francije 44 Din. z tem je lanska naročnina i letos za januar poravnana. Če ščete, ka mo njemi dale pošilali, nam Javite. Za Francijo prepisa nega. — Kovač Štefan, Strehovci. Nemoremo tečas nikaj prepisati za domačo naročnino, dokeč lastnik knižice ne podpiše lastnoročno i določi sam, kama nej se Denez obrne. Oda se v Krogi mlin ■ na bregi. — Zglasiti se je pri Titan Franci, Krog St. 67. et Cie, U. Rue Auber U. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Lu-xembourg. - Na zahtevo pošljemo brez-plačno naše čekovne nakaznico. 24-2 NovinE izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef, župnik v pok. Banaue S. Baruch