UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8
Šiškama I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. opoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in J)ra*nikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	: :
NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za • ■ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: ;
j Posamezne številke po 8 vin.
Štev. 302.
\
ZARJA IseUaja vsak dan rasten nedelje in praznikom .* / .‘	ob	pol	li.	(’n>^cU5‘>e.	•. •. v
UPRAVNIŠTVO s*	§wnr.	i,	M„	ia
uraduje za stranke od 8. do It.	iti	od	S,	60	7.
Inserati: enostopna petfbrrikr. 80 vis., pograd* proetof, po*!*«* :::	in reklame 40 vin. — fcutemte »pugemti irpranainvo. m
N»;frankirat»a aii preuMtk) fncttkire&a pisma se os .sprejemajo^
•———	Reklamacije iiirta so poštnine proste.
—rrssssasrs.smrLr v.sj,:i',:t.~.:s:-i::::sans:
Leto II.
¥ Ljubljani, v ponedeljek dne 10. junija 1912.
s ^
sv
k Hervoie smrtno mm
611»
II p
ustreljen
ranjena.
~ "Atentatu na Tiszo v ogrskem parlamentu Je v soboto sledil atentat na Čuvaja v Zagrebu. Poslanec Kovacs v Budimpešti je zadel samo les na predsedniški tribuni in potem sebe, dijak Jukič v Zagrebu je zadel Čuvajevega spremljevalca, banskega svetnika Hervoiča in tri policiste, izmed katerih je bil eden na mestu nirtev.
V kratkih dneh dva atentata — to bi bilo Pravzaprav za eno državo dovolj. Toda vprašanje je, če bo v praksi res dovolj, to se pravi, ce ne bo moralo avstroogrsko časopisje po vzoru ruskega urediti posebne rubrike za poročila o atentatih na Ogrskem in na Hrvaškem. Kajti kdor seje veter, žanje vihar; to je staro Pravilo. Kjer se vkoreninjajo ruske razmere, se vkoreninjajo popolnoma*, strahovlada in atentati so nerazdružljivi, terorizmu od zgoraj sledi vedno terorizem od spodaj. In takozvani Zakon secije se ne obnaša nikjer tako kakor na polju političnih atentatov. Včasi se ves svet eudi, da prenašajo ljudje v kakšni deželi, v takšnem kraju brutalno gospodstvo mesece in leta brez vidnega upora; čim pa se primeri Prvo obupno dejanje, mu navadno slede druga, kakor da je cela vrsta atentatorjev čakala le na prvi primer. Modra policija tedaj misli, da »o ie presenetila kakšna teroristična organizacija, išče zarote, stika po načrtih, pa se ne do-jnisli, da so to problemi psihologije, bodisi politične psihologije, ki se ne dajo razlagati z nikakršnimi teorijami o komplotih. Zlasti za zagrebški atentat se nam zde kombinacije o zarotah nepotrebne, zakaj ob vsem načelnem obsojanju teroristične taktike so Jukičevi streli tako razumljivi, kakor jutranje izhajanje solnca. 2godovina pozna dosti atentatov, ki učinkujejo kakor uganke; nekateri se sploh ne dajo razlagati drugače kakor z blaznostjo napadalca. Jukičev atentat ne zahteva nobenega globokoumnega dušeslovnega raziskavanja in razglabljanja; razmere na Hrvaškem ga razlagajo tako enostavno, da menda ni bilo razun Cu-vaja nikogar, ki bi bil presenečen.
Razmere na Hrvaškem! Kdo je zasledoval »Jih razvoj, ne da bi bil že davno pričakoval kakšno poročilo o kakršnemkoli izbruhu ljudske ogorčenosti, o kakršnemkoli revolucionarnem dejanju? Nihče ne bi bil mogel reči, kaj se utegne zgoditi. Ali ves svet je slutil, da se pripeti kaj izrednega, če se ne vrnejo kmalu vsaj relativno normalne razmere; vsakdo si je vsaj na tihem dejal, da ne more absolutistična vlada, plasti absolutizem Čuvajevega sistema dolgo ‘rajati, ne da bi ga prekinila kakršnakoli disonanca.
Absolutizma ni izumil Khuen-Hedervary ne Čuvaj. Ta vladna oblika je stara, in bili so Pasi, ko je imela dolgo življenje, ne da bi se P bil kdo upiral. Toda kar je mogoče v enem ®asu, ni več mogoče v drugem. Doba Bacho-vih huzarjev je minila tudi za Hrvaško. Toliko so vsi narodi in vsi razredi Avstro-Ogrske politično dozoreli, da ne more nobeden več prenašati absolutizma. Na Hrvaškem pa posebno ne, ker je bilo trpinčenje že toliko, da ga je moralo biti naposled za vsako potrpežljivost preveč.
Hrvaški politični boj je izredno zanimivo Poglavje v zgodovini Avstro-Ogrske. Od davnih časov so Hrvatje, ki so nekoč imeli svojo, Popolnoma samostojno, od drugih neodvisno državo, uživali precej obširno avtonomijo. Ko so izvolili ogrske kralje za svoje, so stopili z ogrsko državo le v zvezo, nikakor pa se niso Podložili Madjarom. Njihova zgodovina je bila v daljšem razvoju jako burna in mnoge izpre-jnembe so se zgodile z deželo in v deželi; ali tekom vseh stoletij so si ohranili nekaj samostojnosti in narodno samolastnost, ki je posebno vzkipela v dobi ilirizma in takozvanega narodnega preporoda.
Vsled svoje zveze z Ogrsko je prišla Hrvaška tudi v okvir habsburške monarhije. Za Avstrijo je bila to velika pridobitev zlasti v £°bi turških bojev. Kljub temu, da so osmanske ^ete včasi prodirale visoko na Ogrsko in prišle ludi do Dunaja, je bila Hrvaška vendar nekak-’en trdnjavski nasip, nekakšno obzidje, ki je varovalo severne kraje hujših neviht. V dolgotrajnih bojih so Hrvatje postali skrajno lojalen narod,na neštetih bojiščih po vsej Evropi so "Uhove čete prelivale kri t— ne za interese yoje dežele in svojega naroda, ampak ponaj-
kot avstrijski vojaki. Burno leto 1848. je /to zlasti značilno za to lojalnost; pod Jelači-'jfVim poveljništvom so pomagali zatreti ogr-
in dunajsko revolucijo in hrvaško ime si je a dolgo dobo pridobilo jako dvomljivo slavo, j j Časi 80 se izpremenili. Za nagrado svoje ^lalnosti so Hrvatje dobili najprej absolutizem
j.'“*uusxi so nrvaije aooiu najprej aDsoiytizem Potem dualizem. V enostavno madjarsko pro-dfl?C0’ v »kronovino«, se Hrvaška vendar ni ^T.a izpremeniti. Ogrski bratje so morali Hrbtom priznati, da so »političen narod« in da
ki določa” pravice in dolžnosti obeh
pri: n»hova ed Hrva
dežela poseben političen teritorij, rvaško in Ogrsko se je sklenila posebna
Ta pogodba je imela zagotoviti trajen mir med obema deželama; ali postala je vir novih, neskončnih bojev. Madjarski mogotci so razlagali pogodbo po svoje, Hrvatje so se upirali tem »razlagam«, kolikor so mogli in kakor so znali. Madjari so šli očitno za tem, da izpremene s pomočjo pravnega razlaganja Hrvaško vendar v svojo pokrajino in da polagoma popolnoma uničijo njeno avtonomijo. Njihova politična-metoda pa je bila ta, da so spraviii hrvaško vlado povsem v odvisnost od svoje vlade in z njeno pomočjo iskali večino za hrvaški sabor, ki je pripravljena storiti vse, kar ukazujejo madjar-ski veljaki.
Skoraj idealno se je to posrečilo v času banovanja grofa Khuen-Hedervaryja. Tekom njegove dvajsetletne Vlade, podprte s korupcijo in brutalnostjo, se je oligarhom v Budimpešti dozdevalo, da je cilj že skoraj dosežen. Khuenov padec pa je odplavil to ljubeznivo upanje. V zasužnjeni deželi se je razvilo nekaj novega življenja, stranke, ki bi brezpogojno plesala, kakor bi piskal ogrski ministrski predsednik, ni bilo več mogoče sestaviti in ban za banom je moral odstopiti, ker nobeden ni mogel spraviti madjarskim mogotcem vsužnjene večine v sabor. Ker ni pomagalo nobeno nasil-stvo pri volitvah in nobeno nasilstvo v saboru-, je Khuen-Hedervary posegel po zadnjem, naj-brutalnejšem, najinfamnejšem sredstvu: Imenoval je svojega beriča Čuvaja za »kraljevskega komisarja« in mu izročil vso moč v deželi kakor absolutnemu, neodgovornemu tiranu.
Kako je Čuvaj izrabljal in zlorabljal to nezaslišano moč, je znano. Tisti dan, ko je v Zagrebu razglasil svoje imenovanje, razveljavil razpis volitev, uničil zborovalno pravico in tiskovno svobodo in odpravil vso ustavnost, je njegov službeni brzojav raznesel na vse strani vest, da je v Zagrebu in po vsej deželi mir. To se naznanja tako ostentafivno pač le tedaj, če je bilo pričakovati kaj drugega kakor mir. Mogoče da je Čuvaj ne le pričakoval, ampak celo želel, da bi bilo takrat postalo nemirno. Zoper demonstracije je imel povsod pripravljene vojake in žandarje, ki bi bili s svojimi puškami sijajno dokazali, da je bil komisarijat »neizogibno potreben«. Ali puške niso dobile dela, kljub temu, da se je zdelo Čuvaju samemu verjetno in razumljivo, da nastane vihar, da se pokaže dejanski upor.
Vihar ni završal, ali razmere se od tistega Časa niso zboljšale. Narobe. Vsak absolutizem je politično zrelemu narodu neznosen. Ali celo med absolutizmom in absolutizmom je razlika. Cuvaiev režim je strahovlada najgrše vrste, opirajoča se na policijske sablje in vojaške puške, strahovlada, ki ne priznava kratkomalo nobene pravice, strahovlada, ki tepta vse zakone z nogami, strahovlada, ki ne ostavlja niti sence ustavnosti, strahovlada, ki uničuje eksistence, strahovlada, ki bije s pestjo in se povrh še nesramno roga tepenemu.
Čuvaj je ustavil volitve in postavil samega sebe z vsemi kompetencami na mesto parlamenta. Impertinentno izzivajoče so bile v njegovem sicer dokaj strahopetnem oklicu besede, da ni nikomur v deželi odgovoren. Čuvaj je docela pomendral vse, kar količkaj spominja na tiskovno svobodo; vpeljal je sramotno preventivno cenzuro, katero je popolnoma izročil policiji, naložil je listom kavcije, razširil odgovornost na tiskarnarje in jim zažugal, da jim zapre tiskarne, ter odredil, da se ne smejo konfiskacije niti poznati v listu. Njegov hlapec, policijski šef Sporčič, pa izvršuje ukaze svojega podlega gospodarja kakor rabelj; po trikrat, štirikrat zapleni eno številko, da izhajajo listi po cel dan, celo po dva dni prekasno; konfis-cira samovoljno, brez načela, brez smeri, kou-fiscira n. pr. če se imenuje v kakšnem listu pri naštevanju imen kdo drugi pred komisarjem; časopise sekira s tem. da odklanja njihove odgovorne urednike. K:idar je dobre volje, pa izjavlja naravnost, da bo opozicionalne liste tako dolgo trpinčil, da ustavijo izhajanje.
Po vsej deželi je prevzetni pandur pregnal izvoljene župane; vsa mesta je da! policistom, svojim hlapčevskim kreaturam v pest. Sodišča so postala inkvizicijski tribunali, ječe so se iz-premenile v mučilnice, kjer odrekajo jetnikom po cele dni hrano, pa jih pretepajo, sujejo, lasajo.
Zborovalne pravice ni. Vsak političen shod je v deželi nemogoč. Celo vrsto društev je stekli satrap razpustil, naposled je zažugal celo strokovnim organizacijam, da jih razbije in pograbi njih denar. In če se komu zazdi, da tako lopovsko gospodstvo ne more dolgo trajati, pa se upa izreči to mnenje, ga označuje zločinski puhloglavec za puntarja in hujskača ter goni svoje neznačajne državne pravdnike za njim. Brzojave cenzurirajo, telefonske razgovore onemogočajo, privatna pisma, odpirajo; domačim ljudem ne dovoljujejo bivanja v deželi; časnikarje izganjajo; po vseh kotili organizirajo podlo vohunstvo; vsako gospodarsko življenje ubijajo* prilike za delo odpravljajo. Politični
brezpravnosti pridružujejo gospodarsko mize-rijo.
Kje je narod, ki je prišel količkaj v dotiko s civilizacijo, pa bi mogel mimo trpeti vse to strašno, blazno, nesramno in neumno zatiranje in uničevanje? Kje je narod, ne da bi imel med seboj člane, ki enostavno ne morejo prenašati takega zločinskega in sramotnega jarma, pa jim temperament in ogorčenost tako prekipita, da store naposled karkoli brez obzira na razum, na etična načela, le da si odvaie kamen od srca?
Čuvaj se je prvi dan čudil, da je ostalo v deželi mirno. V soboto se je čudil, da je »prišlo tjiko daleč na Hrvaškem«. Že to bi moralo zadostovati, da bi pognali zblaznelega hudobca z vso sramoto, s katero je mogoče odeti tako brezvestno in ničvredno kreaturo. Zakaj če se je Cvuaj čudil prvi dan, da ni prišlo do nemi-riv, ni 'imel strmeti v soboto, da so revolverski streli prekinili rnir. Ce je za dejanje odgovoren ne le storilec, ampak tudi tisti, ki ga povzroči, tedaj je za sobotni atentat v prvi vrsti odgovoren Čuvaj, z njim pa Khuen, ki ga je poslal in Lukacs, ki ga ni poznal.
Kaj bi z moralnim raziskavanjem v taki situaciji? Človeško življenje je posvečeno; tudi po hudodelčevem življenju segati je greh. Revolver ni politično sredstvo. To je vse resnično in neizpremeiiijivo. Ali ravno tako je resnično, da je atentat posledica razmer, ki so nastale pred njim. In povsod se nahajajo liudje, ki segajo po nezakonitih sredstvih, kadar ne pomaga prav nobeno zakonito sredstvo, 'lak je sedanji položaj na Hrvaškem in zato ni moglo priti drugače. In zato bi bil zadnji čas, da se popravijo strašni grehi, zlasti da se vrne popolna ustavnost in da se Čuvaju pokažejo vrata iz banske palače na Markovem trgu. Zakaj njegova strahovlada je vir vsega zlega.
Jukičevi streli.
V soboto je praznoval deželni šolski nadzornik Čuvaj, brat komisarja fn vrhovnega krvnika Čuvaja, petindvajsetletnico svojega službovanja. Slavnosti se je udeležil tudi komisar s^svojo ženo; spremljala sta ju banski svetnik Hervoič, desna roka komisarjeva, in tajnik Pavlic. Opoldne so se vsi skupaj vračali v avtomobilu v gornje mesto, kjer je banska palača. Na tej poti je pravnik tretjega letnika Jukič streljal na Čuvaja, katerega pa ni zadel. Nasprotno pa je kroglja smrtnonevarno ranila Hervoiča. Jukič je pobegnil. Na begu je ustrelil nekega policista, ki ga je hotel pfljeti. dva druga pa je ranil. Po dolgem preganjanju, ki je trajalo Četrt ure, so ga prijeli ftudje, ki niso vedeli, zakaj beži. Hotel se je ustreliti, a to so preprečili..
Splošnih poročil o tem atentatu je dovolj na razpolago. Posebno zgovorna so uradna usta. Preden bo mogoče dobiti popolnoma zanesljive vesti o vseh posameznostih, bo pa treba nekoliko potrpeti. Zakaj brzojavljati se ne more iz Zagreba nič druzega kakor uradna poročila. Telefon je pod trajno policijsko paž-njo. Odpiranje pisem je pa pod Čuvajem vsakdanja reč. Da ni bilo vse natančno tako, kakor poroča Snorčičeva policija, je pa vendar že dognano. Ta čedna oblast se trudi s svojimi pobarvanimi vestmi, da bi napravila iz Čuvaja junaka, ki ni niti mignil s trepalnicami, ko so zadoneli streli. Ali to čudežno junaštvo je popolnoma izmišljeno; dejstvo je, da je prišel Čuvaj ves prepaden v bansko palačo in njegove besede: »Tako daleč je torej prišlo na Hrvaškem«, niso bile hladnokrvno konstatiranje, temveč izraz blaznega strahu.
_ Kar se tiče napadalca, je iz oficioznih poročil razvidno, da Sporčič še ni na jasnem, ali naj ga naslika za norca ali za rojenega zahrbtnega zločinca. Ta negotovost je razumljiva. V takih rečeh je mnenje policije vedno odvisno od Čuvajevega ukaza. Čuvaju pa je težko ukazovati. ko je Hervoič tako ranjen, da se sploh ne zaveda. Zakaj Hervoič je bil Čuvajev intelekt; brez Hervoiča je brez razuma. In dokler ne najde Čuvaj druge glave, ki bo mislila zanj, bo imela policija še mnogo zadreg. V resnici so vsi policijski opisi Jukiča zgrešeni. Fant ni niti blaznik niti apriorističen zločinec. Tovariši, ki ga dobro poznajo, trdijo, da je zelo nadarjen študent, precej temperamenten, kakor večinoma ljudje iz njegovega kraja, in zelo impulziven. Vsi so prepričani, da je storil dejanje iz lastnega nagiba. Politični položaj na Hrvaškem ga je pač že dolgo silno razburjal. Misel na atentat se je pa najbrže porodila v njegovi glavi šele takrat, ko je prišlo iz Budimpešte poročilo, da je Kovacs streljal na Tiszo. V soboto dopoldne je še občeval z drugimi dijaki, ali izrekel ni ne ene besede, po kateri bi se bilo dalo soditi, da namerava kaj posebnega.
O težko ranjenem Hervoiču so v soboto večer poročali, da je umrl. Pozneje se je ta vest preklicala. Trdijo pa soglasno, da ni upanja, da bi okreval.
Napad.
Iz spodnjega mesta se je peljal Čuvajev avtomobil po Mesnički ulici v gornje mesto, da
pride po Markovi ulici na Markov trg, k?er je banska palača. Mesnička ulica je zlasti v gornjem delu tako strma, da mora avtomobil počasneje voziti. Na vogalu Markove ulice je mala gostilna. Ko je prišel avtomobil v bližino, je nenadoma planil nekdo z brovvning-pistolo v roki iz omenjene gostilne. Zaklical je: »Živila Hrvatska! Dolje sa izdajicom!« Obenem je dvakrat ustrelil. Najbolj se je ustrašila Čuvajeva žena, ki je mislila, da je njen mož zadet. Toda ranjen je bil le banski svetnik Hervoič, ki ofi-cielno vodi posle uaučtiega predstojnika, dejansko pa je komisarjev glavni adlatus. Ko se je Čuvaj zavedal in nekoliko 'potolažil, je rotil ljudi, ki so bili v bližini, naj pohite za napadalcem. Res so nekateri stekli, en del pa je kmalu opustil preganjanje.
Beg in lov.
Atentator — pravnik Jukič — je zbežal po Mesnički ulici navzdol. Tam kjer se odceplja Streljačka ulica proti Tuškancu, drži na drugi strani strma pešpot na StroBmayerjevo promenado. Tukaj je Jukič zavil navzgor. Njegovim preganjalcem se je med tem pridružilo nekoliko drugih pešcev, ki niso natančno vedeli, zakaj da gre. Udeležili so se preganjanja večinoma zaradi krvavega intenneca, ki se je bil med tem dogodil.
Ustreljeni policist.
še v Mesnički ulici je neki policist, Bor-ščak po imenu, skoraj dohitel Jukiča. Ko je ta opazil, da mu je redar za petami, se je obrnil ter sprožil pištoljo. Kroglja je zadela policista v čelo. Opotekel se je nekoliko in se zgrudil. To je povzročilo, da se je število preganjalcev znatno povečalo. Jukič je bil kljub temu precej daleč pred njimi. Pištoljo je držal ves čas v roki. Tekel je do vzpenjače, tam je krenil na stopnice, ki drže v spodnje mesto, preskakujoč kar po tri, štiri, m tako je dospel na Jelačičev trg. Spotoma je ranil še dva policista, ki sta ga hotela pograbiti. Preganjalci so zaostajali so zaostajali precej daleč za njim, a neprenehoma so kričali: »Držite ga!« Z Jelačičevega trga je Jurič tekel po Gajevi ulici; pri nekdanji pošti je zavil v Marovsko ulico. Gruča preganjalcev je neprenehoma hitela za njim. Med njimi je bilo tudi nekaj častnikov. V tem delu mesta ni sploh še nihče vedel, kaj se je zgodilo. Beg upehanega mladeniča in četa priganjalcev za njim pa je vzbudila veliko pozornost.
Skoraj na kraju Marovske ulice, povsem v bližini vseučilišča in gledališča je hiša, v kateri ima socialno-demokratična stranka svojo tiskarno. Iz te hiše je stopil nekdo prav tisti hip, ko se je približal bežeči Jukič. Ko je slišal divje klice »Držite ga!« — je planil proti beguncu in ga prijel, preden je Jukič izrekel besedico. Vsled dolgotrajnega in napornega bega je bil brez sape in najbrže sploh ni bil zmožen govora. Ko je videl, da je ujet in da mu ni rešitve, je dvigni! pištolo proti sebi. Ali mož, ki ga je prijel, baje neki delavec, mu jo je izbil h roke. Preganjalci so prihiteli, pograbili dijaka, policisti so ga zvezali in odpravili na komisarijat.
Zašliševanje.
Ko so Jukiča privedli na policijo, je bil napol mrtev. Nekoliko se je tudi pr padcu poškodoval, da so ga bili prijeli. Na zaslišanje ni bilo niti misliti, pa so ga odvedli v celico. Šele če? nekaj časa je prišel toliko do sape, da je mogel govoriti. Tedaj je povsem mirno in hladnokrvno izpovedal, da se piše Jukič, da je doma iz Sviljca v Bosni, da je pravnik, da pa v zadnjem semestru ni bil vpisan. Dejal je, da je streljal, ker je hotel
ubiti Čuvaja
in oprati sramoto, ki je zadela Hrvaško. Obžaloval je, da ni zadel svojega cilja in rekel, da mu je vseeno, kaj da se zgodi z njim. Atentat je zamislil povsem sam in nima nobenih sokrivcev. Policija opravlja nepotrebno delo, če stika po kakšnih zarotnikih.
Aretacije.
Kljub temu, da taji Jukič vsak komplot. Je policija aretirala osem dijakov iz Bosne, o katerih sumi, da so vedeli za Jukičev namen. Napravila je pri njih hišne preiskave; o rezultatih te akcije pa molči kakor grob. Jukičevi znanci mislijo, da res nima sokrivcev, temveč da je izvršil atentat, ne da bi bil sploh komu kaj povedal o svojem namenu. Zaradi absolutizma ie bil pač že dolgo razburjen in ga je označeval za krvavo sramoto. Ko je prišla vest, da Je Kovacs streljal na Tiszo. je baje dejal, da Je Čudno, kako na Hrvaškem vse molči, dasi so razmere tukaj še mnogo hujše in sramotnejše kakor na Ogrskem. Njegovi tovariši tudi pravijo, da niso opazili nikdar pištolje pri njem, te česar bi sledilo, da si jo je nabavil zadnji hip.
Cuvai o atentatu.
Ko je Čuvaj prišel v bansko palačo, fe Hojah »Tako daleč smo že ptilii na Hrvaftkeml«
Dogodki v ogrski dumi.
Policijsko izganjanje opozicije je dobilo tnačaj parlamentarnega običaja in se ponavlja vsak dan dvakrat. Rabelj Tisza čvrsto nadaljnje svoja zlodejstva, ampak navdušenje za njegova razbojstva se je začelo v ^ vladni stranki polegati in umikati strahu. Da je policijski prezident Tisza razbil plemiški parlament, roparsko gnezdo madjarske oligarhije, o tem ni nobenega dvoma vteč; splošne in enake volilne pravice s svojim rabljevanjem ni zadavil. Strah se polašča ogrskega plemstva nad Tiszinim divjanjem, ki je izpremenif parlament v policijsko kasarno in beg iz vladne stranke postaja od dne do dne večji, Ta vladna stranka izgleda kakor raztepena Čreda, ki je pastir ne more udržati skupaj, in v soboto se je zbralo v oskrunjeni zbornici le še komaj sto vladnih poslancev. Na dnev-tiem redu je bila revizija poslovnika — precel brez potrebe: poslovnik policijske straže, ki je sedaj v veljavi, služi Tiszi naravnost .krasno.
Viharji «a sobotni seji.
Poslanci opozicije se polnoštevilno in korporativno primarširali v parlament. Ko je stopil ob pol 11. Tisza v zbornico, je nastal v opozicijskih vrstah nepopisen hrup m vrišč. Opo-zicionalni poslanci kriče: Ven z njim! in groze itiszj s skrčenimi pestmi. Vmes napravljajo Oglušen Spektakel z vsemogočim orodjem. Posl. Hoek plane proti predsedniški tribuni, a ga vladni poslanci zadrže. Predsednik gro! Tisza nekaj časa mirno gleda te pfizore, potem pa prekine sejo; opozicija ga obsipa s hrupnimi protesti in psovkami.	t
Poficiia na pozoriščti.
Po odhodu predsednika se vihar poleže nekoliko. Vladni stranki, ki zapušča zbornico, kriči levica: »Ostanite tu! Kam bežite? Poli-m ki prikoraka v zbornico in napravi kor-
okoJo sedežev opozicije. Kriče: One tam odvedite! Izdajalce ifl zločince!
Policijski nadzornik Pavfik pozove izključene poslance, da se odstranijo; poslanci izjavljajo. da se umaknejo te brahialni sili, nakar odvedo 69 poslancev levice posamič iz zbornice. Po odstranitvi izključenih poslancev odkorakajo tucH ostali opozicipnalni poslanci. Posl. Rath, kj je po švoji izSjučitvi prvikrat pnŠel v zbornico, klijte ^ladrU stranki: Hotel sem porabiti prvo prifožpost, Sa zalučam fis-zl lopova v dbraz! (Vettko ogorčenje med poslanci vladne stranke.)
Nadaljevanje seje.
Ob pol 11. otvori grof Tisza zopet sejo In predlaga zbornici izročitev 17 opozicional-/ilh poslancev, ki so se udeleževali tumultov, v začetku seje. imunitetnemu odseku. Zbornica je seveda parlrala povelju.
Posl. Klss taji trpinčenje ranjenega Kovacsa.
Pred prehodom na dnevni red protestira posl. Kiss proti poročilom časopisja o Kovac-Sevem atentatu, ki je pi9alo. da so vladni poslanci bili in tolkli po smrtno rartjenem napadalcu. in poveličuje z nevžitnimi besedami: moško in hrabro vedenje predsednika.«
Izpremembe poslovnika.
Posl. Badasz utemeljuje svoj predlog za revizijo poslovnika in navaja različne izreke koalicijskih voditeljev iz prejšnjih časov, ki izražajo in priznavajo nujnost in važnost<*po-Idovniške reforme^ Zaključuje z besedami: Po mirni poti nam ni bilo mogoče zagotoviti rednega dela, zato moramo s silo spraviti zaprek s pota. da narod ne pogine (!?!) v moč-V+rju.
Prihodnja seja v ponedeljek.
Zbornica postavi meritorno razpravo o Batfoszevem predlogu na dnevni red prihodnje seje in reši brez debate nekaj zakonov.
Prihodnja seja v pondeljek.
Poslanac Klss streljal na Kovacsa?
Sotrudnik »Alkotmany« Adam Persian je faslišan o atentatu v parlamentu izjavil, da je profesor teologije dr. Vas. ki je sedel v časnikarski loži. pripravljen s prisego potrditi, da }e vladni poslanec Kiss ustrelil iz svojega revolverja na Kovacsa.
Poslanec Kovacs.
Preiskovalni sodnik je razglasil preventivni zapor nad Kovacsein. ker je bil in flag-ranti zasačen in ga ne krije poslanska imuniteta. Z ozirom na njegovo zdravstveno stanje je dovolil, jia ostane začasno v sanatoriju, kjer K& dva detektiva stražita. Zagovornik Polonyi še Je pritožil, češ da so Kovacsa prijeli še le ftotem, ko je bil prepeljan v zdravilišče.
Rodbina posl. Kovacsa odločno oporeka Jrdltvam meščanskega časopisja, ki napravlja iz Kovacsa bankroterja in mu podtika, da je hotel s.voj gospodarski polom ovenčati z mu-čeniško krono. Pač pa so njegovi starši, ki so jmoviti. izjavili, da prevzamejo vse obveznosti svojega sina.
Odpor proti Tiszovlm naslistvom.
Vladna stranka je kot odgovor na oklic opozicije izdala manifest, ki je poln lažrijivega obrekovanja in zavijanja. V njem se izdaja Vladna stranka s Tiszo na čelu za varuhinjo parlamentarizma (!) in ljudskih pravic (!!) in dela za vse parlamentarne dogodke krivo opozicijo.
Na prihodnji seji budimpeštanskega občinskega sveta namerava E. Horvath predlagati, da izreče občinski svet obsodbo nad Tiszovim nasilstvom in da vloži prošnjo na fttagnatsko zbornico, ki naj zavrne pod Tiskovini nasiljem rojene sklepe poslanske zbornice kot neveljavne in nične. Tudi v drugih tefogih in korporacijah raste od dne do dne
hujši odpor proti Tiszovi strahovladi. Vsled ostre kritike vlada konfiscira opozicionalno časopisje vsevprek in mu grozi s poštnimi ši-
kanami.
—H— m in im	■■■■■■■■■BaMHnHBaHMMHMi
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dau ob 11. dopoldne in tane naročnina
Za avstro-ogrske kraje;
celoletna..............................K	2160
polletna...................................  1080
četrtletna	„	540
mesečna  ...................................  180
Za Nemčijo:
celoletna  	.K	2640
polletna  .................................  1320
četrtletna...............  .	.	.	. . „ 6 60
mesečna	  „	220
Za ostalo Inozemstvo celoletno	36	kron
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 8 vin. v administraciji in tobakarnah:
Naročnina se pošilja pod naslovom : Uprav-ništvo „ Z a r j e “ v Ljubljani.
lil
— Cenjene naročnike, ki so v zastanku z naročnino za tekoči mesec, opozarjamo, da jo čim prej poravnajo.
— Iz Križa pri Tržiču. Občinske volitve so pred durmi. Župnik Zabukovec po svojem dvakratnem padcu še ne miruje; naj pade še v tretjič. za kandidate je postavil može ala Rozman m Vadnov, ki imata od komatov umazane roke. Ne bo nič z njimi! Mi hočemo našo občino rešiti klerkalnih elementov katerim ni druzega mari kakor le njihov žep!
— Roparski napad na Jesenicah. Pred ljubljansko poroto sta stala 251etni Rudolf Kaiser iz Vrbe in 231etni Jan. Theuermann iz Pollinga na Koroškem. Obtožena sta bila, da sta 31. decembra zvečer na Jesenicah napadla delavca Franca Novaka in mu vzela pet kron. Usodnega dne se je napadeni Fr. Novak okolo pol sedmih zvečer odpravil iz Krivičeve gostilne po bližnjici domov na svoje stanovanje. Kar skočita nanj dva moška, ga zagrabita in manjši napadalec mu iztrga denarnico, v kateri je bilo za pet kron drobiža. Novaku se Je posrečilo, da se Jima je izvil iz rok in prišedši domov je pripovedoval dogodek svojemu tovarišu Francetu Žlebirju. Kmalu na to so kot osumljenca prijeli Kaiserja in Theuermanna, v katerih je Novak po konfrontaciji takoj spoznal napadalca. Obdolženca se zagovarjata, da sta našla Novaka na tleh ležečega in na obrazu krvavečega; denarnico da sta dobila pozneje prazno pri nekem plotu. Porotniki se niso mogli prepričati, da bi bila obtoženca izvršila roparski napad na Novaka, pač pa so potrdili tatvino petih kron in vlačugarstvo. Sodišče ju je na podlagi porotni-škega izreka obsodilo na dva meseca težke Ječe, po prestani kazni pa ju oddado v prisilno delavnico.
— Tragičen dogodek. V soboto zvečer se je zagovarjal pred ljubljansko poroto 411etni steklar Ivan Ranzinger iz Zagorja ob Savi, proti kateremu je dvignilo državno pravdni-štvo tožbo zaradi hudodelstva uboja. Predigra se je završila takole. Dne 19. marca se je vračal Ranzinger, oče osmerih otrok, med temi štirje nepreskrbljeni, zvečer iz steklarne
v Toplici domov. Ves dan je bil delal; hotel je zdaj povečerjati in zopet oditi na naporno delo. Ko je šel s trudnim korakom proti domu, je začelo nanj nenadoma leteti kamenje. Ranzinger je še! mirno svojo pot. Ko je doma večerjal, so neznania fantalini še vedno metali kamenje, ki je letelo v vrata Ranzingerjevega stanovanja. Ranzinger je ohranil mirno kri: Povečerjat je, nato je zopet krenil proti steklarni. Pobalini so ga vnovič obsuli s točo kamenja; kamen je priletel Ranzingerju v brado in mu jo prebil; zadeti so bili še drugi ljudje. Napadeni delavec se je vrnil naglo domov in vzel s sabo močno bikovko z železnim drogom, da se ubrani nasilnih napadalcev. Hitel je za njimi do vrat rudniške restavracije. Na pragu je stalo več oseb. med njimi premogar Jože Kokol. Ranzinger mirno vpraša: »Kdo je metal kamenje?« Jože Kokol odgovori: »Jaz že ne.« Ranzinger pravi: »Saj vem, da ti nisi matal.« Medtem pa se zasveti v temi nož in Ranzinger začuti, kako mu curlja iz rane na vratu kri v močnem curku. V tej kritični situaciji je dvignil bikovko in zamahnil, da obrani svoje življenje. Ne da bi imel namen, je zadel Jožeta Kokola tako nesrečno na glavo, da se je zgrudil težko ranjen in je umrl 30, marca v ljubljanski bolnici. Vsled tega tragičnega dogodka je dvignilo državno pravdništvo proti Ranzingerju tožbo zaradi hudodelstva uboja. Priče so izpovedale, da je Ranzinger marljiv delavec, ki dela po 20 ur najnapornejšo delo na dan. da ne popiva in je sploh dober človek, samo precej razburljiv je, a se kmalu umiri. Obdolženec je tudi pri obravnavi napravil vtisk poštenega, nasi nervoznega moža. Po govorih državnega pravd-nika in zagovornika dr. Novaka so šli porotniki v posvetovalnico in poglaslno zanikali prvo glavno vprašanje o hudodelstvu uboja, vsled česar sta odpadli drugo in tretje vprašanje o Silobranu in prekoračenju silobrana, prav tako so zanikali porotniki tudi četrto vprašanje, ali se je pregrešil obtoženec zoper varnost življenja. Predsednik je nato razglasil oprostilno razsodbo. Ranzinger je bil vidno ginjen; oprostilna razsodba je napravila med poslušalci najboljši vtisk.
Steklarna v Zagorju ob Savi. Trboveljska rudniška družba je prodala svojo steklarno v Zagorju ter so jo prevzeli Viljem Abelovi dediči. ki so tudi lastniki hrastniške steklarne.
— Atentat aa črnogorskega kralja? Na progi med med Zagorjem in Savo so v petek zvečer orožniki prijeli nekega Primorca, ki se Je sumljivo obnašal in je imel v žepih vse polno
kamenja. Pripovedujejo, da je nemara pripravljal atentat na črnogorskega kralja, ki se je tisti večer peljal na Dunaj in ki je dobil preje mnogo grozilnih pisem.
— Ogenj v Grosupljem, V četrtek, dne 6. juija Je okrog 7. zvečer začel goreti pod posestnika Antona Bučarja v Stranski vasi št. 5. V trenutku je bil ves pod v plamenu. Novoustanovljeno gasilno društvo v Grosupljem je bilo takoj na licu mesta in je ogenj ustavilo. V veliki nevarnosti so bila tudi druga poslopja a k sreči ni bilo sape. Gasilci so vztrajno delali in zadušili ogenj ter potem stražili pogorišče celo noč. Dne 16. junija ba ravno tri leta, ko je Bučarju zgorelo vse, hiša pod in kozolec. Prvič so zažgali otroci, a sedaj se ne ve natanko, vendar je splošno mnenje, da tudi otroci.
— Umrli so v Ljubljani: Valentin Demšar, bajtar, 68 let. — Jakob Muršič, gozdni čuvaj, 61 let. — Viktorija Kmet, zasebnica, 31 let. — Albreta Škrinjar, šivilja, 21 let. — Marija Kolšek. perica v deželni bolnici, 29 let. — Frančiška Kosirnik, gostačeva hči, 21 let. — Apolonija Nachtigal, kajžarica, 75 let. — Ivan Semenič. poljski dninar, 31 let. — Martin Kovač, posestnik, 45 let. — Apolonija Ogorevc, žena krojaškega pomočnika. 30 let. — Marija Brence, onemogla dninarica, 62 let. — Tomaž Malgaj, premogar v pokoju, 64 let, — Peter Nanar, krojaški pomočnik. 24 let. — Andrej
Jesenko, dninar, 32 let. — Fortunat Žagar', pekovski pomočnik. 38 let.
— Izgubljeno la najdeno. Gospod Ivan Hilc je našel črn dežnik. — Gospa Elizabeta pl. Schemrl je izgubila zavitek čipk. — Mlinar Jožef Usnik je izgubil črno listnico, v kateri je imel 40 K denarja. — Kuharica Meta Belja-kova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šivilja Mara Gostinčičeva je izgubila očala. — Stražnik Mihael Stante je našel nov perilnik, katerega dobi lastnik nazaj na Poljanski stražnici.
fersko.
— Zločinec alkohol, V Jančičevem žga-njetoču v Št. Janžu na Dravskem polju je te dni pozno v not popivalo več fantov. Spili so več steklenic žganja. Proti polnoči so se močno pijani med kričanjem in grožnjami napotili k hiši .posestnika Janeza Petka v Slovenji vasi. tam razdrli ves piot in spodkopali vrata ter pobili vsa okna, Nato so pričeli streljati v hišo ter metati kamenje. Prebivalci hiše so morali pri nasprotnih vratih zbežati. Ko je soseda Marija Magožič pogledala skozi okno, kaj ta hrup pomeni, ji je nekdo zagnal v glavo velik kamen ter ji razbil čeljust in izbil več zob. Močno ranjeno so morali spraviti v mariborsko bolnico.
—- Deklica je zgorela. V Št. Jurju ob juž. železnici je zgorela poldrugo leto stara Neža Križnik. V neopaženem trenutku je prišla do vžigalic, s katerimi se je igrala.
Ponesrečen rudar. Iz Brucka ob Muri poročajo: Te dni je peljal neki rudar v enem tukajšnjih premogovnikov svoj hunt po tiru iz rova. V rov pa je pejjal istočasno svoj hunt tudi rudar V. Kvetič. Prišla sta na tako mesto, kjer se je izogniti bilo nemogoče. Tudi po hudem naporu se jima huntov ni posrečilo zadržati. Kvetičf! je obe nogi popolnoma zdrobilo. Težko ranjenega so spravili v Bruck v bolnico, kjer je drugi dan nato vsled strašnih bolečin umrl. Kvetič je bil 25 let star in doma iz Podčetrtka na Spodnjem Štajerskem.
— Naplavljeni vojašfo trupli. Jz Drave so blizu Ptuja potegnili pionirji dve vojaški trupli: truplo vojaka - domobranca v popolni vojaški opremi z bajonetom in na dravskem otoku, blizu Šmarjete pri vaji 28. maja utopljenega pionirja Termeta.
— Z revolverjem orožnika. Na binkošt-no nedeljo je orožnik Vrani v JRušuh v neki uti zalotil človeka ki je oddal nanj več strelov in nato pobegnil. Dognali so, da je napadalec identičen z Rudolfom Salzmannom, ki ga celovško sodišče že dalje časa išče zaradi vlomov in tatvin na Koroškem in Štajerskem. Sodijo, da je Salzmann najbrže pobegnil na Koroško.
Koroško.
— Obsojen podčastnik. Računski podčastnik pešpolka št. 17 v Celovcu Anton Modrijan iz Kočevja je bil pred garnizijskim sodiščem obsojen na degredacijo do prostaka z nemočnostjo. da bi dosegel kdaj šaržo in na dve Jeti poostrene ječe zaradi umora. Kakor, smo poročali svoj čas. je ustrelil Modrijan v Celovcu natakarico Dobričevo. Kot olajševalni okoliščini je sodišče spoznalo, da je bil Modrijan silno razburjen in da je Dobričeva privolila v svojo smrt.
Trst.
— Slovenska porota in narodni interesi. Ko je prišla v Trst slovenska porota, so bili pri italijanskih nacionalcili vsi križi dol, in Piccolo je pretakal potoke solza. Ali vsa nacionalistična žalost ni bila nič druzega kakor žalost italijanskih advokatov, ker jim utegne uiti del klientov k slovenskim advokatom. Ampak tudi v slovenskem Izraelu ni bilo veselje nad slovensko poroto neskaljeno, zakaj slovenski porotniki so sami poskrbeli zato, da je marsikateremu Slovencu italijanska porota ljubša od slovenske. In teh pregrešnih misli o slovenski poroti nima morda samo kak zakrknjen socialist, ampak tudi sam narodnjaški general dr. Mandič. V petek oziroma v soboto je imel dr. Mandič obravnavo;1 njegov klijent je bil Slovenec, tudi priče so bile izključno slovenske. In tedaj je zagrešil dr. Mandič velik neodpusten narodni greh. Šel je pa je zahteval — italijansko poroto. Zdaj pa je završalo med tržaškimi slovenskimi advokati. Sklicali so v soboto 1. t. m. ob 3. popoldne sejo in svečano sklenil, da bodo dr. Mandiča bojkotirali in da ne sme priti poročilo o dr. Mandičevi razpravi v »Edinost«. In res nismo brali v »Edinosti« nobenega poročila, dasi dela ta list vedno veliko reklamo za narodnjaške advokate in zlasti za prve veljake.
iši zucij je vprašanje, ali se je dr. Mandič res\ pregrešil, ker je šelpred italijansko poroto s svojim klijentom? Preden odgovorimo na vpra- I šanje, se moramo malo pobaviti s slovenkimi | porotniki. Kdor pozna sedanjo slovensko po- ; roto, se ne bo prav nič čudil, da so odvetniku, ! ki želi oprostitev svojega klijenta, ljubši itali- j janski porotniki kakor tako skrajno nemoder- j no misleči ljudje kot so slovenski porotniki. | Eden porotnikov je celo ob priliki izjavil, da se mora zločin ostro kaznovati v vsakem slučaju, ; ker drugače se ne bodo zločini nikdar odpravili. j Porota, ki je sestavljena iz takih kapacitet, se , presneto malo briga za sodno psihiatrijo. Vsak , pošten odvetnik si bo desetkrat premislil, pre- : den bo izročil svojega klijenta takim sodnikom. Mi smo gotovo vse prej kakor politični prijatelji : dr. Mandiča, ampak v tem slučaju je ravnal ; popolnoma prav in pošteno. Slovenske odvet-; nike pa je ta zadeva seveda silno razburila, ker ; so si mislili, da jim marsikateri klijent utegne . uiti ital. konkurentom. In -zato so dali skli-: cati sejo oiitičnega društva »Edinost« in tan|i so sprejeli ostro resolucijo, da smejo slovenskf; odvetniki zahtevati za svoje klijente samo slo- j vensko poroto. Kaj blagor obtoženca, kaj nje- j gov interes! Samo da se zadovolje interesi slo-1 venkih advokatov. In to imenujejo ti gospodje; velik korak v napredku naroda... Mi popol-1 noma odobravamo ustanovitev slovenske poi roie v Trstu in vidimo velike koristi slovenske-' ga obtoženca, če se lahko zagovarja pred slo*' vensko poroto — samo če ni ta porota vsled svojih krivih in zastarelih nazorov naravnost krivična do obtoženca, in v tem oziru se mora slovenska porota temeljito reformirati.
— Ponesrečen motorni čoln. Dne 7. t. m. se je peljala iz Trsta na kratek izlet z motor'-. nim čolnom družba 20 potnikov med katerinu so bili tudi generalni ravnatelj dvorni svetnik Frankfurter z družino, veletržec Polič in grof Khuen-Vellasi. Med vožnjo je naenkrat motor odpovedal, iz strojnice pa se je dvignil silen plamen. K sreči je bil čoln blizo obrežja, tako. da so se vsi potniki rešili. Čoln je popolnoma zgorel. Poškodovani so Polič, mehanik, ki ie bil pri stroju in pa krmar. Vendar poškodbe niso nevarne. Škoda znaša nad 40.000 K.
Mlada samomorilca. Dne 7. t. m. je skočil na Karlovem pomolu v morje 16-letui mizarski vajenec Karel Kodelja. Samomorilca, ki Je kljub svoji mladosti že. strasten pijanec, so pravočasno potegnili iz vode. — Kmalu za njem pa so prepeljati t bmrrico 23ietno služkinjo Ivano Sicherlovo. Polila si je lase s špiritom in	jih nato	užgala.	Dobila	je	smrtno*
nevarne	opekline.	_
Delavsko gi!
— Rudarska stavka na Španskem. Kakor smo že	poročali,	je izbruhnila	v	Asturiii
splošna	rudarska	stavka.	Stavkokazi so s
svojim izdajstvom delavstvo tako izzivali, da le prišlo do izgredov. Žandarmerija je seveda ščitila ta čedni element. Žandarji so ustrelili, v množico in ubili eno osebo, eno pa ranili. Po premogovnikih stavka 15.00.0 rudarjev.
iznajdbe — velika
Ni še dolgo tega. kar je zveza evropskih izdelovateljev steklenic izplačala iznajditelju avtomatičnega stroja za izdelovanje steklenic, Amerikancu (hvnu, 15,000.000 mark za ev^ ropske patente. Veliko je takih malenkostnih iznajdb, ki so prinesle iznajditeljem miljone nad miljone. Nasprotno je mnogo res velikih iznajditeljev, ki so izdatno povzdignili človeško kulturo, umrlo v bedi. Tako n. pr. Ressel, ki je iznašel ladjni vijak, Prehsel, ki je iznašel uži-galice in Madersperger, ki je konstruiral prvi’ šivalni stroj. Veliko težje se. uveljavijo res pomembne ideje, kakor pa primeroma neznatne iznajdbe, ki so takoj jasne vsakemu povprečnemu človeku.
Ressel, Madersperger in še cela vrsta drugih genialnih iznajditeljev so umrli nepoznani v največjem siromaštvu; ali De QuiH-'; feldt iz Novega Yerseyja, ki je iznašel vsakomur znani patentni zamašek za steklenice -za' pivo. je zaslužil 60,000.000 mark. Neki gospod Jieaton, ki se je dostikrat jezil, ker se je morala njegova žena toliko mučiti, kadar .je zapenjala otrokom čevlje, je iznašel majiuuv zu^ J ponko. ki drži gumb na čevlju. S to iznajdb . si je zaslužil ogromno premoženje. Vrečice, ki se rabijo posebno pri pošiljanju »vzorcev brc# vrednosti« se zapirajo z dvdostno spono, katera se porine skozi papir in osti se razprto. Navadno se je pa papir pretrgal,^ ko je Šla spona skozi. Papir ostane pa cel. če sc zava-, ruje odprtina s kovinastim robom. To je tako enostavno, da vsak otrok pojmi, ali vendar se dolgo časa ni spomnil nihče na to, dokler m Dennison dal patentirati kovinasti rob in zaslužil denarja v izobilju.
Že prej omenjeni Ouillfeldt bi bil zasltip., s svojo iznajdbo lahko še 3krat 60 miljonov. ako bi ne bil iznašel H. Painter še neki druž patentni zamašek, ki je uspešno konkuriral 3 Ouillfeldtovim. Steklenice za pivo in minerali# vode so bile dolgo časa zamašene z zamaškom iz plute. Painter iz Baltimora je pa >ta zamašek pritisnil kovinasto kapico. Iznajdbo si je dal seveda patentirati. Šest dolgih let J® nosil patent v žepu, preden je našel bogatega moža. ki mu je posodil potrebni denar, da’'i|;. iznajdbo praktično izvedel. Ustanovila se. družba za izdelovanje kovinastih kapic in danes plačuje vsakdo, ki v Združenih državan kupi steklenico s tem zamaškom, davek tel družbi in Painterju. Večkratni miljoriar je po-ij stal tudi*oni mož, ki je opazil, da drže lasnice* ki si jih vtika njegova žena v kite, slabo. mesto gladkih in ravnih lasnic ie zmasel za';il krivljene, valovite. Ta iznajditelj ima dane največjo tovarno za igle v Združenih država * — Siromak je bil sedanji miljonar Adams, pre , den je izumil »Chewing gum«, gumi za zv -čenje. Amerikankam se je gumi za žvečenje zelo priljubil; oslajenega s cukrom valjajo ves
iian v ustih, dakler ga ne zamene s svežim. Ni posebno čeden prizor na žene. ki žvečijo; •'jtad dobrim okusom se je v prvi vrsti Pregrešil iznajditelj, ki mu pridobljeni miljoni lajšalo težko pot.
Gospodarski pregled.
** Sladkorni konzmn v Avstriji. _>>N. W. iTagblatt« poroča, da je treba v Avstriji računati z upadkom 'sladkornega konzuma za 15 odstotkov. Upadek svetovnega konzuma pojasnjuje tudi napredek cene od 18 na 12 mark za 50 kilogramov. Upadek avstrijskega konzuma je ceniti na 600.000 metrskih stotov pri normalnem konzumu 4 miljonov metrskih sto-tpv. — To poročilo nas ne iznenaduje prav nič. Upadek konzuma je le posledica ogromne podražitve cukra in splošne neprijazne gozdarske situacije malih konzumentov. To stanje smo napovedovali že zdavnaj in nam ie le potrdilo za strašno slepoto, ki ovladuje Upo avstrijsko gospodarsko in trgovinsko po-Jtiiko.
** Vetenakupna družba avstrijskih kon» lomnih društev na Dunaju je te dni razposlala Ivoje letno poročilo, iz katerega posnamemo, jfla je promet v 1. 1911. znašal 22,292.651 K. l>d 1. 1910. do 191 i. se je zvišal promet za M%, Družba ima pet skladišč in na Dunaju ®«ntralno skladišče. Družabnikov je 260 — od Je h je pet Slovencev, namreč »Konzumno dru-za Ljubljano in okolico«. »Občno konzumno društvo« v Idriji, v Zagorju, v Hrastniku In Nabrežinske delavske zadruge, ki so tudi Jsupovale svoje potrebščine v sledečih procentih — Ljubljana 19.8%, Idrija 10.2%, Za-jorje 10.9%. Hrastnik 16.7%, Nabrežina 10%. jVelenakupna družba je imela doslej 750.000 K •družabnega kapitala. Sedaj se bo ta kapital zvišal na 1,000.000 K. Kljubu temu bi seve za Promet 22 miljonov bil ta miljonček premalo, ali — druga okolnost je prišla na pomoč Vele-nakupni družbi. Hranilne vloge njenih članov. Pridružena konzumna društva in strokovne organizacije so vložile doslej 1,116.863 K hranilnih vlog. Poročilo prinaša v tem pogledu {tetajliran pregled in izraža upanje, da bo Ve-lenakupna družba postala zadružna banka kar Se tiče denarja. Delavci in konzumentje sploh imeli so doslej in nimajo pravzaprav še sedaj havado. da nosijo svoje prihranke v meščan-sek zavode, v razne hranilnice itd., namesto da bi dajali’ te v konzumna društva, ki jih po ftavadi obrestujejo višje nego meščanski denarni zavodi. Ako bi imela konzumna društva 'Več denarja nego ga za svojo trgovino potrebujejo, tedaj ga ta vlože v Velenakupno družbo. ki zopet porabi ta denar o koristne namene konzumentov. Tudi v denarnem oziru bi moralo veljati geslo »svoji k svojim«. — Hranilne vloge so doslej omogočile Veier.akupni ružbi. da se je res izredno razvijala. Upamo, i bo tudi v bodoče tako. Organizacija kon-tentov se tudi. v naši Avstriji izpopolnuje. si bi sicer bila dložnost vsakega delavca, sumenta biti članom konzumentske organizacije, vendar jih je še mnogo, premnogo, ki denarno podpirajo one, ki so nasprotni kulturnim, gospodarskim in političnim iljenjem. Delavskih zaupnikov naloga je: interes za konzumna društva v vrstah ;0wavcev — ker močna konzumna 'društva bo-- omogočila Velenakupno družbo, ki bo — nos delavstva! V delu je rešitev! —e.
Zadnje vesti.
ATENTAT NA ČUVAJA.
Mir v Zagrebu.
Zagreb, 9. junija. V mestu vlada mir, razu-se pa, da se povsod govori o včerajšnjem i|tentatu. Straža v banski palači se je pormio-*tla. Policija je dobila stroge ukaze.
Lukacseva čestitka.
' . Zagreb, 9. junija. Ogrski ministrski pred-JWnik Lukacs je poslal Čuvaju brzojnv, v katerem mu čestita, da je ostal nepoškodovan in ifrttizreka svoje simpatije.
Cesar kondolira.
Zagreb, 9. junija. Iz kabinetne pisarne ie 1 brzojav, da cesar čestita Čuvaju in	iz-
svoje obžalovanje, da je bil Hervojič ra-
Govorice o Jukiču.
k,.	Zagreb, 10. junija. O Jukiču se raznaša	toliko	različnih govoric, da je težko razsoditi,	kaj
je vjema z resnico. Nekateri vrstniki pripove-Jmlejo, da je bil že nekaj časa v blaznici; drugi, j11 ga baje dobro poznajo, zanikujejo to zelo od-
f10čno. Bil je baje zelo občutljiv. S politiko se je Jnogo bavil; Pred leti se je prišteval pravaški .|ranki, katero pa je pozneje-zapustil, ker se ni ftrinjal z njeno taktiko. Vse povesti soglašajo f. tem, da je bil zelo dobrega srca. Vsaka križca. naj je zadela kogarkoli, ga je silno nizbu-J*a. Zaradi tega je imel tudfpri vojakih* sitno-pU. Njegov oče .ie premožen posestnik v Rosni.
,	“■■‘".I«.	_
HervoJč mrtev.
Zagreb, 10. junija. Banski svetnik pl. Her-:^oič je vsled rane, ki mu jo je prizadet strel, fjnrl. Po atentatu so odnesli ranjenca najprej
«'5ka} ga je obvezal mestni lizik s pomočjo dru-•S^a zdravnika. Telefonirali so po rešilni vqz, U» |Sterhn jŠo ga prepeljali V deželno bolnišnico. j*1*ai so ga preiskali z Rontgenovim aparatom; r^sel je čez nekaj časa. k zavesti. Ves.začuden, r^firašal, kje-da je- irritar sc je~zgodiior Zdrav-?!ll so ga pomirili.,da je nekoliko ranjen, da pa ni_nlČ hudega. HerVolč ja v^rašsll, če: jcMnl stor-rrtatiPotem se je zopet onesvestil,. Zdrav-> vedeli, da'je njegovo stiinjc nevarnb. r sd, da sta ga žadeli obe kroglji. Ope-bfk>*n^izp^ibiui. ni pa mogla rftšlti' par ker* so brli možgani težko poškodovani.
hevvoič je padel v agonijo in umrl, ne da bi se mu vrnila zavest.
Zasliševanje Jukiča.
Zagreb, 10. junija. Jukiča so ponovno za-slišavali. Ostal je .pri prvi izpovedbi, da je zasnoval in izvršil atentat sam, da ni nikomur povedal, kaj namerava in da je hotel ustreliti Čuvaja. Ko so mu povedali, da je Hervoič težko ranjen, je dejal, da mu je žal, da je zadel nepravega.
Hišne preiskave.
Zagreb, 10. junija. Razun pri bosanskh dijakih, ki so aretirani, je policija napravila hišne preiskave tudi v dijaškem društvu »Mlada Hr-vatskac, kateremu je pripadal Jukič. Preiskave so bile precej dolgotrajne in stroge. Kolikor je mogoče izvedeti, so bile brezuspešne.
Nardine Nevine.
Zagreb, 9. junija. Uradne »Narodne No-vine« so napravile posebno izdajo o atentatu, v kateri javljajo tudi o mnogoštevilnih čestitkah. ki jih je dobil Čuvaj. Vsi opozicionalni listi so bili zaradi poročila o atentatu koniiscirani.
BRAMBNI ZAKON.
Konferenca.
Dunaj, 19. junija. Namestnik ministrskega predsednika baron Helnold je povabil za danes dopoldne k sebi vse klubske načelnike na razgovor. Razgovora se udeleže tudi zbornični predsednik dr. Sylvester, predsednik brambnega odseka -Pogačnik, načelnik proračunskega odseka dr. Korytovski in poročevalca o brambnih predlogah in proračunskem provizoriju dr. Sonirner in dr. Steinwenderj. Konferenco je vlada sklicala v ta namen, da pospeši rešitev brambnih predlog, in sicer na ta način, da pride drugo čitanje brambnih predlog še pred drugim čitanjem proračunskega provizorija na dnevni red, če pa se ta načrt ne bi dal izvesti, pa na ta način, da se garantira rešitev brambnih predlog v zbornici od strani poslanske zbornice že v juniju.
Rusinj in brambnj zakon.
Dunaj. 10. junija. Iz Lvova poročajo, da javljajo rusinski listi o novih pogajanjih vlade z rusinskimi poslanci, naj ne razširijo svoje obstrukcije na brambni zakon. Pogajanja se baje ne tičejo rusinske univerze, ampule drugih rusinskih želja. Rusinski listi soglasno izjavljajo, da Rtisini niso voljni opustiti obstrukcije.
Brambae predloge in stranke.
_ Dunaj. 10. junija. Vlada se boji odpora socialnih’ demokratov in Rusinov proti bramb-nemu. zakonu, med tern ko si je precej gotova, da štiri velike meščanske stranke ne bodo nasprotovale zakonu.
KATASTROFALNA EKSPLOZIJA.
Uradna vest.
Danajsko Novo mesto, 9. junija. Uradno je izdana s:edeča vest: Stanje pri katastrofi na Kamnitnem polju ranjenih oseb je tako ugodno, da je utemeljeno upanje, da okrevajo. Enoletni prostovoljec Hofmanu je prišel k zavesti. Pod razvalinami so se včeraj našli še deli trupel, ki pripadajo najbrže dvema osebama.
LTtve.
Dunajsko Novo mesto, 9. junija. Podatki vojaških- oblasti o žrtvah eksplozije so nejasni in pomanjkljivi. Oficiozni korespondenčni urad je zabeležil, štiri mrliče vojaškega stana. Med temi pa še ni štet višji oficijal AdamiČka. Civilnih oseb je šest mrtvih;
Pogrebi.
Dunajsko Novo mesto, 9. junija. Danes so tukaj pokopali Garherrja in Feinmanria, v Brun-nu Metzerfa, v Fišavi pa Friilnviria. Negotovo je še, če je.vseh mrtvih deset ali enajst.
Nemarnosti.
Dunajsko Novo mesto, 9. junija. Delavci in vojaki, ki so bili zaposleni v smodnišnici, so nosili navadne črevlje in niso -nikdar, dobili gumijevih. Mogoče, da je bil to vzrok nesreče, ako je kdo z okovanimi čevlji stopil na smodnik.
Vojna uprava hoče pomagati.
Dunajsko Nevo mesto, 9. junija. Vojni minister Auffenberg je poslal mestni upravi sledeči brzojav: »Kadar pridejo rezultati raziskovanj poltičnih oblasti, bo vojno ministrstvo čim do-brohotneje vpoštevalo zlasti siromašnejše prebivalstvo.«
ČRNOGORSKI KRALJ MA DUNAJU.
Dunaj,. 9. junija. Včeraj je sprejel cesar črnogorskega kralja Nikolaja, Danes je bila slavnostna pojedina, na kateri sta govorila obadva monarha napitnice ter povdarjala v njih dobre razmere med obema državama in podpiranje vseh stremljenj za ohrano miru.
KONČANA STAVKA.
Tfiitnov, 10. junija. Stavka rudarjev v Ša-dovickih roveh je končana, ker je podjetništvo po dveh mesecih štrajka napravilo prejemfjive koncesije. Danes se prične z deknn, kolikor mogoče z ozirom na stanje jam. Preden bodo vse jame tako v redu, da bo vse moštvo lahko delalo, potečejo najbrže trije tedni. Vseh rudarjev je 700.
BILINSKI V SARAJEVU.
Sarajevo. 9. junija. Ob II. je sprejel skupni finančni minister Bifthski v deželni hiši: duhovščino .vseh konfesij, metropolita Letico, knezoškpfa Stadlerja, ulema Sarača, genera-liieto, deželno predsedstvo, občinski zastori, zastopstvo trgovske zbornice in odvetniške zbornice, uradnjštvo deželne .vlade in voditelje tsblasti. Naio je bila pfi deželnem šefu feld-cajgmajstru Potioreku pojedina.
LUKACSEVA AVDIENCA.
Budimpešta, 10. junija. Ogrski .ministrski-‘ predsednik Lukacs je bil včpraj od cesarja sprejet na avdienci. Poročal ’je o zadnjih dogodkih in o načrtih za bližnje delo.
BRAMBNA REFORMA V MAGNATSKI ZBORNICI.
Budimpešta, 10. junija. Magnatska zbornica je sklicana na 14. t. m. ob 11. dopoldne, da reši od poslanske zbornice »sprejeto« brambno reformo.
PRAŠKA SPRAVNA POGAJANJA.
Praga, 9. junija. Včeraj dopoldne je bila pri namestniku kne.-u Thunu konferenca članov češkega in nemškega odbora za posvetovanje o jezikovnem vprašanju. Posvetovanja se danes nadaljujejo. V političnih krogih sodijo, da dospo že v teku tega tedna posvetovanja do nekakšnega zaključka, Zadnje posvetovanje bo baje na Dunaju. Če se posreči doseči uspeh, se morda snide že koncem julija deželni zbor na kratko zasedanje. Češki radikalci so se izjavili proti spravnim pogajanjem.
KOVACSEVO STANJE.
Budimpešta, 9. junija. Stanje poslanca Ko-vaesa se je znatno izboljšalo in zdravniki upajo, da bo okreval. Rana se je začela celiti. Tudi poškodovano oko je boljše, kakor je bilo prve dni.
BOLGARSKI KRALJ V BERLINU.
Potsdam, 9. junija. Na predvčerajšnji slavnostni pojedini v novi paiači v Potsdamu sta govorila nemški cesar Viljem in bolgarski kralj Ferdinand napitnici, v katerih sta omenjala prijateljske razmere med obema državama in mirovna stremljenja. Cesar je imenoval kralja Ferdinanda za lastnika enega tu-rinških polkov.
MANIFEST BELGIJSKIH SOCIALISTOV.
Bruselj, 10. junija. Vodstvo socialistične stranke v Belgiji je izdalo sledeči oklic: »Glavni odbor delavske stranke je ne brez ginjenosti zvedel o protestnih manifestacijah, ki so spontano nastale v različnih delih dežele. Delavski razred res ni mogel brez ogorčenja sprejeti razburljive sodbe volilcev, ki imajo pluralno volilno pravico. Ali umestna ni ne pasivna malodušnost ne izbruhi jeze. Dan 2. junija, ki pomenja za demokracijo okrutno razočaranje, mora vendar onega zadovoljiti, ki opazuje natančneje in s socialističnega stališča. Enaka volilna pravica je neizogibno sredstvo zoper sleparstvo in zoper krivice, ki jih ustvarja zveza pluralnih glasov s falsifici-ranim in nepoštenim proporcionalnim zastopstvom. Ko se snide zbornica dne 9. junija, vlože socialistični poslanci predlog, da se izpre-meni ustava in dne 30. junija se snide izreden zbor delavske stranke, da se posvetuje o naj-zanesljivejših sredstvih za zmago enake volilne pravice. Prosimo Vas, da se pripravite za posvetovanje tega kongresa, da se na njem vestno pokaže soglasno razpoloženje delavskega razreda in da se morajo izvesti njegovi sklepi z diseipiina in enotno. Od današnjega dne se ne sme utruditi marljivost. Pripravite se, da podprete z vso silo svoje zastopnike v parlamentu v boju za enako pravico. Ohranite pa v interesu naše stvari same hladno kri, ne odgovarjajte na provokacije, naj pridejo od kterekoii strani, ne pomagajte reakciji, kateri bi bilo všeč. če bi mogla v krvi zadušiti izbruhe. Privilegiranci pluralne volilne pravice so dne 2. junija zaničevaje prezrli voljo Večine v deželh glasno ponavljamo prisego: Miru ne bo ir. počitka na bo, dokier ne bo pribojena spicSna, er.aka Volilna pravita.
REVOLUCIONARNI VOJAKI V BELGIJI.
Bruselj, 9. junija. Demonstracije, ki so se primerile po volitvah, prizadevajo vladi velike Si- : bi. Oilckizni »National« javlja, da je petdeset vojakov bra:-,oljskega karabinskega polka z mnogimi huzarji v uniformi odkorakalo v socialistični dom »Maison du Peuple,« Prepevali so revolucionarne pesmi in se bratili s socialisti.
1 udi iz drugih mest poročajo, da vojaki pri demonstracijah niso hoteli nastopiti proti ljudstvu.
PONESREČENA FRANCOSKA LADJA.
Clierbourg, 9. junija. Blizu rta Blanchard je na neki vaji podmorski čoln »Vendemiaire«
tako nesrečno zadel ob križarko »Saint Louis«, da se je takoj potopil. Poveljnik čolna je kapitan Prhnil; ladjica ima 25 mož posadke. Vsi so izgubljeni.
STAVKA PREVOZNIKOV V LONDONU.
London, 9. junija. Julnšnji dan je kritičen. Danes imajo podjetniki odgovoriti na zahtevo delavcev. Organizacija je izdala parolo, da se prične jutri s stavko po vsej deželi, če ne bo podjetniški odgovor ugoden.
IT A L! J A N’ S KO -T U R Š K A VOJNA.
M;-p, d na italijanske utrdbe.
Carigrad, 9. junija. Vojno ministrstvo poroča iz Ber-gfiZija, da so arabski begunci iz Bengazija, ki so dospeli v tareko taborišče, napadli utrdbe pri Fajatu i:i ubili 14 Italijanov.
Koncentracije turških čet,
Carigrad, 9. junija, V okolici Smirne vedno bolj koncentrirajo vojaštvo. Razen divizije redifov, iz Konje mobilizirajo tudi divizije redifov iz Ušaka, Ajdina, Smirne in Denižlija. Vsega vkup bo v smirnskem okrožju šest in pol divizij, Razen t^ga bodo koncentrirali čete tudi v okolici Gumildžine ob trakijski obali arhipla.
Preselitev starotmkov.
Carigrad, 9. junija. Vsled nevarnosti itali- | janskega napada M i t i 1 e n e je sklenila vlada, da odpravi ondolne dostojanstvenike starega režima v Bal ikesrI v Mali Anji.
VSTAJA V MAROKU.
Sultanovo potovanje.
Fez, 9 junija. Sultan je predvčerajšnjem dospel v Bcgoto.
OJa$£no brodovje.
Pariz, 9. junija. Iz Rocheforta poročajo da je odp!yl^ ogledu*’križarka ,Cosmao“ včeraj dopoldne v maročanske vode, da ojači on-dotno francosko brodovje,.
Sultanov namestnik,,
Pari*, 9, junija. General Liautey je predstavil oblastim sultanovega brata Muleja Ju-'•i'
s u f a, ki ostane v Fezu, kot Mulej HTidovega namestnika.
Vestnik organizacij.
Veseli f ni odsek ima danes zvečer iočno ob 8 zvečer v društvenem lokalu važno sejo. — V. Sajovic
Kovinarji imajo v sredo zvečer takoj po delu v društvenih prostorih sejo. Prosi se, da pridejo vsi odborniki ob pravem času.
Nemški tečaj mladinske podružnice »Vzajemnosti* se prične v petek 14. t. m. Poduk je brezplačen ter se vrši ob petkih in sredah ob 8. zvečer. Priglasitve sprejema sodr. Viktor Zore Šelenburgova ul. št. 6, II nadstr. do 6. t. m.
Ali sem „Zarji“ že pridobi! novega naročnika?
Novice.
+ Velikanski polip napadel potapljača, V toulonskem pristanišču je napadel ogromen polip potapljača Leduja, ki se ni mogel ubraniti. ker je bil pozabil svoj nož na suhem. Nesrečnež je potegnil za vrv zvonca, medtem ko se ga je oklenila zver s svojimi osem metrov dolgimi nogami. Ko so ga potegnili na suho. je bil Ledu že v ne.zavesti in le po dolgem trudu je prišel k sebi, med tem ko so Le-dujevi* tovariši usmrtili polipa z nožem. Zver je tehtala čez 60 kilogramov.
* Kasto se Tisza vozi v parlament in Sz parlamenta domov? Spredaj fiakar z dvema detektivoma, potem voz s Tiszo, za njim voz s policijskim podpredsednikom in dvema tajnima policajema. Vzad avtomobil z osmimi tajnimi poli* cisti. Ob vsaki strani tega čudnega sprevoda jezdijo po štirje orožniki. Hiša grofa Tisze je zastražena s policaji in tudi v notranjosti je skritih več policistov.
'"Kako ščiti vlada avstrijske državljane v tujini? V Freiburgu (šlezija) se je minuli teden usmrtil 601etni mizarski delavec Fr. Polil, ki je bil po 351etnem bivanju v Nemčiji izgnan iz Frciburga. 25. apriiaje dobil povelje, — ves trud. da bi isvedd vzivke ingema. i«,bil zaman. Polil je sklenil, da ne zapusti Prusije in se je odločil za prostovoljno smrt. O svojem sklepu je obvestil tovariše naročil krsto in zapisal svojo poslednjo voljo. Nato si j^ pognal krogljo v glavo, hu listku, ki so ga iiiišti pri njem je bile Zi:p:‘i:io, da mu je b\ zadnja ura življenja najtežja. — Tako varuj; vlada avstrijske državljane v tujini pred škandaloznim preganjanjem 1
* Koliko velja Rooseveltova kandidatura? Politične volitve veljajo povsod mnogo denarja ne smo v Ameriki. Toda ameriška kandidatura za predsedstvo je posebno dragocena stvar. Tako izda Roosevelt vsak dan 25.000 K za svoj osrednji volilni urad v NVashingtonu, Vsak posamični poslanec ga velja približno 15.000 K. kar da pri 540 delegatih 8,100.000 IC Gospod Roosevelt bo torej precej drago plačal čast prvega državljana svoje dežele, seveda če le ne bo zmagal njegov nasprotnik Taft.
* Svoboda in disciplina. Vsaka organizacija pomepja neko vezanost, ki nasprotuje svobodi. Kdor se n. pr. organizira, se zaveze slušati zakonom, na katerih je osnovana organizacija. Toda taka poslušnost sama na sebi ni izguba svobode. Kajti, če nam nudi organizacija zato, da se odrečemo nekoliki svobodi, na drugi strani večjo svobodo, je to gotovo le dobiček svobode. Cg n. pr. s pomočjo mogočne organizacije dosežemo, da se zniža delo od 10 na 8 ur, pridobimo si dve prosti uri več 'na dan. med tem ko žrtvujemo za organizacijo' morda le dve uri na teden. Ravno tako je- V denarnem oziru dobiček, če nas organizacija sili. da ji plačamo za poslovanje recimo vsak teden 1 K. a dobimo nato vsled njenega prizadevanja za 3 K večjo plačo. V tem slučaju pridobimo toliko prostosti več. kolikor- nam je nudi za 2 K višja plača na teden. Na ta način nam daje veznost, ki jo zahteva organizacija od nas. v resnici večjo svobodo in prostost poleg boljše plače.
* Srečna Avstrija! Benediktinski kon* Vent se pogaja s praško agrarno banko zaradi nakupa gradu Sv. Ivana pri Beravni. Kupnina znaša poldrug miljon kron. V gradu so baje kosti nekega svetnika, Ce privedejo pogajanja do sporazuma in bogati benediktinci grad kupijo. nameravajo ustanoviti na njem romarsko podjetje.	..	.	:
* H7 dreduotov. Med rusko-japonsko vcjiio so izdelali na Angleškem prve načrte za drednote in v juniju 1912 je izgotovljenih, ali .vsaj blizu izvršitve 117 drednotbvb Angleži imajo: 17 že dodelanih. H) še ni opremljenih in 5 drednotov grade. Nemci imajo 21 drednotov: 10 dodelanili. 7 še ni opremljenih,. 4 grade. Združene države imajo 8 drednotov, Francoska ravno toliko, Rusi jmajo 7. Italijani 8 in Japonci 9 drednotov. Avstrijsko-Ogrska, Argentinija in Brazilija imajo po dva. Pri nas
dva. Vse te države imajo skupaj 117 drednotov, ki ne veljajo nič manj nego 5 in pol mi-, ljard kron!
370 metrov globoko v ognjeniki*, fe Ho-nolunu poročajo, da se je spustil profesor Day 370 m globoko v žrelo ognjenika Kileanea, Iz žrela je prinesel vrelo lavo. Analiza vrele lave in vjetih pHnoV utegnejo popojrroma preobrniti sedanjo teorijo o ognjenikih.
* Senzacionalna iznajdba. Na krovu jahte »Girondelle,;, ki' je 'ja8OTE^3S2uaco»in ^Tež' v toulonskem pristanišču, preizkušajo iznajdbo . inženirja de Sepcla, St> k^tertQ,,jv.,mpgoče či; ‘ glasove iz izredno velikih daljav. Tako so na primer razločno slišali na- krpvjv^Cijrondelle« inarzeljezo,-kbso' jo "igrali'v Alžiru. ~	_
* Mačka — rednica osirotelih podgan. Is, Los Angelesa (Kalifornija) poročajo sledečo zgodbo: Neka mačka je zadušivši staro pod-
gano, sprejela mlade podganice v strežbo, jih dojila ter zredila. Omeniti je, da so bili mački preje ukradeni njeni mladiči in je vsled tega iskala nadomestila za izgubo, da bi zadovoljila svoj materinski instinkt.
* Potres na Romunskem. V soboto zjutraj je potres obiskal mesto Focsani. Vse mesto se je močno streslo. Panika je bila nepopisna. Družine, moški, ženske in otroci so prenočevali, nezadostno blečeni, na polju izven mesta. Med razrušenimi so tudi mnoga vladna poslopja, tako na primer pred mesecem otvorjena justična palača, prefektura, finančno ravnateljstvo, kakor tudi vojaška kazina. Skoro vse ljudske šole so postale vsled potresa nerabne. Sapunarska cerkev in katedrala St. Joana sta se porušili, poleg tega sta pa tudi močno poškodovani nova cerkev sv. Nikolaja iti cerkev apostolov. 15 oseb, večinoma žensk in otrok, je biio ubitih, nad 100 pa ranjenih. Med težko ranjenimi je tudi žena župana Vaseliu in žena majorja Glocan.
* Iz sanitetnega odseka pesjanske zbornice. Sanitetni odsek je razpravljal v sredo pod predsedstvom sodruga dr. Adlerja o odškodnini onim osebam, katerim se poškoduje imetje pri desinfekeiji. Sodrug dr. Schaclierl je predlagal dodatni predlog, da se ljudstvo primerno pouči, da inficiranih predmetov ne sme kupovati in da oni ne dobi nobene odškodnine, ki si ve-doina prilasti take predmete. Predlog je bil soglasno sprejet. Poslanec Goluhovvski predlaga, da se podaljša rok pri prošnji za odškodnino od 14 dni na 30 dni. Zelo dolga in živahna debata se je razvila pri naslednjem dr. Schacherlovem predlogu: V § 33a naj se vstavi določba: vse one osebe, ki dobivajo dnevno, tedensko ali mesečno plačo in katere izolirajo zaradi suma nalezljivih bolezni, dalje vsi izprti bolniški stre-žaji, babice itd. imajo pravico do odškodnine od strani države. Odškodnina mora biti odmerjena v višini dnevne mezde, ki je običajna v dotičnem kraju. Proti temu predlogu se je kar najodločneje izrekel zastopnik finančnega ministrstva. Poslanci Golucho\vski (poljski klub), Formanek (Mladočeh) in referent dr. Michl (nemški nacionalec) so podpirali Schacherlov predlog. Sodrug Schacherl je odgovarjal zastopniku finančnega ministrtva, da ne bo postala država bankerotna, če bo plačevala odškodnino. Ljudje bodo veliko raje naznanjevali vsak sumljiv slučaj, ker bodo vedeli, da ne pridejo v gmotne stiske, ako naznanijo sumljive slučaje. Na Nemškem že obstoji sličen zakon, a država še ni prišla zaradi tega na boben. Po dolgih debatah se je sprejel kompromisni predlog, da dobe nalezljivih bolezni osumljeni vsak dan 60 procentno odškodnino, ki se odmeri po višini dnevne mezde, ki je običajna v dotičnem sodnijskem okraju.
* Alkohol in duševne bolezni. Statistike kulturnih dežel kažejo žalostno sliko v ve^no napredujočem uživanju alkohola in o groznih posledicah tega uživanja. Pijančevanje se širi in peha ljudi v bedo in bolezni. Od ]. 1877. do 1. 1879. je bilo oddanih v bolnišnice na Nemškem zaradi alkohola 12.836 oseb in 25?6 osebam se je vsled pijače omračil um.
V 1. 1889. je narastlo število bolnikov vsled alkohola na 33.065 in v nornišnico je bilo oddanih 3809. L, 1899. je bilo oddanih v bolnišnice 65.443 oseb, v norišnice pa 7394. V teku petindvajsetih let se je število bolnikov vsled nezmernega uživanja alkohola popeteriio, število onih, ki so prišli v norišnice pa potrojilo.
V švicarskih norišnicah je bila od 1. 1900. do 1905. ena petina vseh moških zaradi alkohola, Uživanje alkohola in dedne bolezni na umu so v najtesnejši zvezi. V norišnicah je bilo od 5504 moških 1748 in od 4868 ženskih 1170, ki so imeli starše alkoholike. Na kongresu italijanskih zdravnikov, ki delujejo v norišnicah, se je konstatiralo. da je 13.8 procentov meških in 1,9 procentov ženskih v vseh norišnicah, katerim se je omračil um vsled nezmernega uživanja alkohola. Ako se prište-jejo še oni bolniki po norišnicah, pri katerih }e alkohol indirektni povzročitelj, naraste število na 18.2 procentov. Te številke govore 'dovolj razločno in jasno o škodljivem uplivu žganih pijač. Posebno delavstvo bi jih ne smelo prezreti. Kako naj delavstvo izbojuje boj. v katerega ga je postavil kapitalizem, če je njegov duh vsled pijače nezmožen, da prc-inotri svoj položaj. Alkohol otopi misli in potisne človeka na živalsko stopnjo. Ne samo starši postanejo nesposobni za razredni boj, tudi otroci oslabe, zaostanejo v duševnem in telesnem razvoju. Posebno matere ne bi smele zamuditi nobene prilike, da ne bi pokazale otrokom pijančevanja kot nekaj ostudnega in poniževalnega. Otrokom, ki niso nikdar uživali alkohola, se studi pozneje vsaka pijača. Delavske matere, slciite svojo dolžnost, ne dajajte otrokom alkoholnih pijač, ker le potem bodo vaši otroci čvrsto in krepko stopali v razredni boj. ___________________________
Mezda rudarjev in cene premoga.
Ministrstvo za javna dela je izdalo o priliki premogovne ankete več tabel, ki znova potrjujejo dejstvo, da višje mezde in krajši delovni čas nikakor ne zvišujejo produkcijskih stroškov. ,Vseh tabel ne moremo priobčiti, le dve najznačilnejši namreč za ostravski revir in za revir
Mostec-iepliee' na'Češkem. Ti dve tabeli zadostujeta popolnoma, da se enkrat za vselej razdere pravljica o dragem premogu, ker so delavci dosegli višjo mezdo. Rudarji so morali zahtevati višje mezde, - ker so se vse živ-ljenske potrebščine' podražile in ker se je vrednost denarja tako znižala, da so rudarji vzlic povišanim mezdam v resnici ravno tako na slabem, kakor so bili prej. V anketi ni šlo za to, da se naslika rudarjevo življenje takšno, kakršno je v resnici, namreč silno bedno, ampak za to, da opravičijo posestniki rudnikov podražitev premoga. Ali so bili res prisiljeni zaradi-tega podražiti premog, ker so upeljali v rudnikih deveturni šilit in povišati mezde, ali pa so le za to zvišali cene premogu, da obenem zvišajo svoj dobiček? Na to odgovarja naslednja tabela, ki smo jo sestavili po uradnih iz-vestjih:
Revir v Ost.ov! in Karvinu.
	w TJ S .	> O	A >-3 C « «	'a .H 5 >	n » C e)
	£ QJ	o	o=*	E >	~ ** T3 c«
	C ^ > "2	go >	x-Z§x> •S ? =o	sl	"Z? ° o c 3Jcr> TJ ^
	o 2 ><Sj	o £: >(7)	!!§* *-< rj ** a. N c.	is žs	P« N 5 o
1901	341	10 24			47-7	,	 	
1902	3 23	10 24		.	46 3	— 2-9
1903	3 18	10 47	+ 2 24	44 6	— 6 5
1904	3-24	10 74	+ 4 88	44-3	— 71
1905	3 30	11'03	+ 771	435	— 8 8
1906	3 50	11*45	+11 82	446	— 65
1907	3 78	11 57	+ 12 99	47 4	— 0-6
1908	3 93-	11 62'	+13 48	49 3	+ 34
1909	402/	11 67	+ 13 96	50 2	+ 5'2
1910»	3 99	11-90	+ 1621	49 8	+ 44
	Revir v Mostecu in Teplicali.				
1901	4 64	2863	——	21 8	.
1902	4-21	29 53	+ 3 11	19 7	— 96
1903	409	30-59	+ 6 85	184	— 15 6
1904	4 04	31 85	+11-25	174	—20 2
1905	4-09	32 40	+1317	172	—21-1
1906	4’26	34 10	+ 19 111	169	—22 5
1907	465	34'23	+1956	20 6	— 56
1908	4 90	33 60	+ 1736	197	— 9-6
1909	4 87	3311	+ 1565	198	— 92
1910	4 92	3417	+19 35	192	— 11-9
Iz tabel		posnamemo: delo		rudarjev je bolj	
^ ^ L ^ * iiji.iv » u	111	|J! V/
mog so bolj naraščale nego mezde rudarjev. Posestniki rudnikov niso bili ravno veseli teh dejstev, ki jih je spravila anketa na dan.
Pokopališča prihodnosti.
Pokopališko vprašanje je za moderne mestne uprave eno izmed najaktualnejših. Za velika mesta, ki se širijo na vse strani, je to vprašanje velikega gospodarskega pomena. Pred kratkim je profesor Gloister iz Glasgowa pokazal, kako velikega pomena so pokopališča za gospodarski razvoj velikih mest. V Glas-gowu se pokoplje vsako leto 18.000 mrličev. Mesto, ki ima en miljon prebivalcev, pokoplje v tridesetih letih 1 miljon mrličev. Da se vsi ti ljudje spravijo pod zemljo, je treba dva mi-ljona kvadratnih metrov prostora, ako je izkopan tesno grob ob grobu. Ako se prišteje poleg tega še prostor za pota in rezervni teren, je treba miljonskemu mestu pokopališče, ki meri pet kvadratnih kilometrov. Takega velikanskega prostora ni nikjer dobiti v mestu, ali vsaj v bližini mesta. Vrednost takega ozemlja bi znašala nad 50 miljonov mark. Naravno je, da se zato pokopališča pomikajo vedno bolj iz mesta, in v nekaterih velikih mestih so že zdaj oddaljena po več milj.
Problem bi se za enkrat najbolje rešil s sežiganjem mrličev. Albrecht Haupt je izdelal po naročilu hanoveranskega društva za sežiganje mrličev načrt, kako bi se najbolj urnestno gradila pokopališča. Ako potrebuje sedaj mi-Ijonsko mesto 500 hektarov ozemlja za svoje pokopališče, bi v slučaju sežiganja potrebovalo le pet hektarov. Tako pokopališče bi bilo lahko tudi v sredini mesta. Pri pokopavanju mrličev pa mora biti zaradi higijeničnih zahtev neka varnostna zona med mestom in pokopališčem. Haupt imenuje pokopališče prihodnjosti, nekropolo, in je dokazal v svojem delu, kako bi se pokopališko vprašanje bodočnosti rešilo tudi v umetniškem oziru. Nastala bi velikanska poslopja, širne nekropole, ki bi bile v okras vsakemu mestu. Na kolikor mogoče majhnem prostoru bi se postavila nekropola za en miljon žar, v katerih bi bil shranjen pepel pokojnih. Najprikladnejša oblika bi bila piramida s stop-njicami. Osnovna ploskev bi merila kakih 200 metrov, visoka bi bila do 100 metrov. Deset nadstropij, s prostranimi dvoranami, dolgimi hodniki, lepimi stenami in stebri bi bUo pripravljeno za postavljanje žar. Spodnji prostor, ki bi bil visok pet metrov, bi imel 13.000 metrov stene. Ako bi se upoi r. jljali trije metri višine, bi obsegal ta prostor 39.000 kvadratnih metrov. Na vsak kvadratni meter bi se postavilo 10 žar. Torej že v spodnjem prostoru bi stala tretjina miljona žar. Čim višje bi se vzdigovalo poslopje, tem manjši bi bili seveda prostori, ali sprejemali bi vendar še enkrat toliko žar kakor spodnji, temeljni prostor. Svetloba bi prihajala za celo poslopje odzgor. Seveda bi morala biti napeljana v celi stavbi tudi električna razsvetljava.Velika stopnjišča bi vodila od spodnjega prostora do najvišje terase, kjer bi bil mogočen tempel za pepel slavnih ljudi. V po-
slopju bi bili tudi štirje veliki vzdigalniki za one, ki ne bi hotel prehoditi vseh stopnic. Na spodnjih štirih oglih bi stali štirje okrogli krematoriji, ki bi se vzdigovali čez dve nadstropji in bi imeli tudi dve kapeli. V krematorijih bi neprenehoma gorele štiri velike peči za sežiganje mrličev. V nekropoli bi imele prostor cerkve za vsa mnogoštevilna veroizpovedanja, dalje hodniki z visokimi stebri, svetišča, balu-strade, da bi se lahko postavljali umetniški izdelki. Nekropolo bi obdajali tihi logi, mirne vode in najlepše cvetlice. Haupt je napravil tudi proračun: 42,800.000 mark bi veljala nekropola. Vsota bi bila poravnana z obrestmi vred, kadar bi sežgali en miljon mrličev.
Odgovorni urednik Fran B a r 11,
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
loba kar ne oziroma prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1.
Beden, ulica Madonnina št. 2.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boc cacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Ca-serma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaficopulo, Piazza Baniera.
Bruna, ulica del Rivo.
Raiiinger, Riva Grrumola št. 20. floeltl, trafika na državnem kolodvoru.
Bajc, ulica Geppa.
Kovač Antonija prodajalna v Sv. Križu. Mararo Matej, Via Sette Fontane 14. Geržina, Rojan.
Mtnussi, Gretta.
Skladišče II. kons. zadrug’ na Belvedere.
Žefenato vino s kino
lekarnarja P! eoli-ja m Ljubljani
Dunajska cesta
krepča malokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, slabotne in bolehave o roke, ena poi-literska steklenica 2 K, tri steklenice K 6-60. Poštnina in zavojnisia prosta. Železnato vino lekarnarja Pkcoli-ja v Ljubljani vsebuje v resnici in vedno navedeno množino železa, !rna neoporečno zdravilno vrednost in prednjači z»-  raditega vsem drugim železnatim izdelkom.
Ljubljana, Frančiškanska ul. 8
:::::::::::::::::::::::::::::::::::: r. z. z o. z.
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice. *.*
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali j itd.
Stereotipija. m Litografija.
Pošljite naročnino,
če je še niste!
Kazenski zagovornik
Dr. Josip FerfoUa
v Trstu
je preselil svojo pisarno v Via delle Acque št. 5|I.
aK»wtnMMHfl8 i
t ' TkŠŠTSs
-w-
-rr-
nsBaaBSEBB&ms
M
Izdelki soiidai.
M
SSS8J
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne In gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce Iz morske trave, zmednice na peresih, i::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
Zmerne cene.
99
Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska eesta. ŽupanMe, Kolodvorska eesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska eesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta Hvoli, na žel. prel. pri Nar. domu. >ubie, Miklošičeva cesta.
»enk, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
BiZrj&k, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
§vetek, Zaloška cesta.
Sešark, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Piehler, Kongresni trg. Ušeničnik, Zidovska uliea. Kleinstein, .Turoieev trg. Wisiak, Gospodska uliea. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. SuŠFiik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva uliea Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška Likar, Glinoe.
Jezeršek, Zaloška cesta
8
Delavska hranilnica in posojilnica v Ljubljani
(vpisan« zadruga i oraejeulra jumttvoiu.)
Wolfova ulica št. 3, II. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4%%. Sprejema vloge na te- a Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto koči račun. Posojuje na osebni kredit in zastave, vredn. J od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi
M ••
listine, hipoteke itd.
«•	• •
• •	• *
ob vsakem drugem navadnem dnovnem času.
• •	• •
• *	• •