AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
"Attwrtratt
NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V
NO. 95
CLEVELAND, OHIO, MONDAY AUGUST 16th »920.
Governer Cox proti novim vojnam.
t Camp Perry, 14. *vg. Governer Cox je imel včeraj tukaj prvi govor v predsedniškem boju. Dasi je bil govor bolj privatnega značaja, pa se je vendar zbralo na tisoče poslušalcev. Governor je ob tej priliki podaril srebrno kupo zmagovalcem pri tekm: ža najboljše streljanje. Med drugim je governer dejal: Civilizacija ne more prenesti . enake vojne, kot jo je prav kar doživela. Ako se vname nova vojna, tedaj bo civilizacija poginila. Vi strelci, ki ste tukaj zbrani, ste se organizirali, da okrepite edpor no moč našega naroda. Todi prepričan sem, da v globini svojega srca želite, da vam ne bi bilo nikdar treba streljati na svojega bližnjega, ka kor so tudi naši vojaki, da si pogumni nad vsemi drugimi, edinega mnenja, da se kr vave vojne v bodoče preprečijo. Da se vojne odpravijo, je potrebna Liga narodov, je dejal governer, je potreben sporazum med vsemi narodi, da namesto z -orožjem, z o bravnavami in bratstvom poravnajo svoje medsebojne spore. Republikanci so nas protni Ligi narodov, ker kujejo železo, kadar narodi pre ivajo kri Množica je bila skrajno vdušena nad govorom Coxa. Po govoru je paradira-lo vojaštvo. Prihodnji teden se namerava podati Cox na pot po Z jed. državah. Računa se, da bo govoril pred volitvami v najmanj 400 mestih in vaseh.
--rO-
Pretekli petek je na West Side umrla Mrs. Joseph Hodgson, ki je bila tisočim na zapadni strani mesta znana pod imenom "žalostna ma ti''. Pred devetimi leti je drugi sin v njeni družini, Archie popravljal v podzemeljski votlini pokvarjeno plinovo cev, ko ga je omamil plin. Na pomoč mu je šel brat Henry, katerega pa se je slabotni Archie tako trdno oklenil pod zemljo, da sta oba zdrknila. Potem pa je za njima v jamo splezal oče, Joseph Hodgson. Prijel je enega sina in ga nesel iz jame, ko se je lestev pod njima zlomila. Delavci so potegnili vse tri ven, toda oba sina sta bila mrtva. Tretji brat, Edward, ki se je en mesec pred to nesrečo poročil, je zbolel takoj, ko je videl mrtva trupla svojih bratov, in teden dni kasne je umrl. Dva druga otroka sta umrla eden za drugim. Odtod je prišlo v navado, da so nesrečno mater imenovali "Žalostno mater". •
—	V Clevelandu štrajkajo plumberji že od 1. junija naprej. Nihče ni ničesar narer dil medtem, da se štrajk poravna. Mnogo hiš, ki so pre-potrebne za Cleveland, je mo ralo prenehati z gradnjo, dokler ni župan Fitzgerald se konečno sp9mnil svoje naloge kot posredovalec in je povabil plumberje in njih mojstre na skupno konferen co. Plumberji so šli na štrajk ker so zahtevali $12.00 na dan in vse orodje zastonj. Mojstri so jim dajali $10 na dan, pa niso hoteli vzeti Kakih 700 plumberjev je na štrajku, in med štrajkom je dospelo mnogo stavkolomil-cev v mesto. \
—	Danes te vrti seja "Kluba druš-ter S. N. Doma". Pričetek ob « uri
Vsi zattflbniki to vabljeni, da
Premogarji v Cleve-bndu organizirajo.
V Clevelandu so se zbrali zastopniki premogarjev iz vseh okrajev mehkega premoga v Zjed. državah. Namen konference je, da se pre mogarji snidejo z zastopniki premogovih lastnikov in se domenijo glede bodočega pla čila za premogarje v okrajih mehkega premoga. Kakor znano so premogarji podpisali pogodbo, da se držijo ene plačilne bestvice za dve.leti, toda razmere so se tako spremenile, da se iporajo v pogod bi narediti gotove spremembe. Zastopani so premogarji iz lowe, Washington, osrednje Pennsylvanije, Ken-tuckya, kakor tudi iz Oklahoma in Kansas. Odbor premogarjev in premogarskih lastnikov posluje skupno kot ena organizacija. Premogarji se niso še zjedinili, koliko bo dejo v bodoče zahtevali za enodnevno delo, toda splošno se sodi, da bo premogar-ska zahteva za $2.00 več na dan. Sedaj dobivajo dnevni delavci po $6.00 dnevno, in od zanaprej bi dobili $8.00 na dan, kar je nekako primerna plača. Ker so premo-garski lastniki cene premogu že itak dvignili, bi $2.00 na dan več plače premogar-jem nikakor ne moglo uplji-vati na podraženje premoga. Na konferenci je 36 zastopni kov* premogarskih delavcev in 32 zastopnikov premogarskih lastnikov. Konferenca je bila sklicana od predsednika Wilsona, da se obe stranki mirno dogovore glede bodočega dela.
■ ■.... o-""--
— Slovenska Narodna Zveza je dobila te dni prošnjo iz stare domovine, da se pozve, kje se nahaja rojak Frank Močnik, rojen v Blagovici, okraj Kamnik, na Gorenjskem. Oglasi naj se v pisarni SNZ, 1064 E. 62nd St. ali a direktno na g, Benjamin
Ponzi je odnesel osem milijonov.
s
ergant, Bohinjska Bistrica 97, Jugoslavija.
- Premeteni tatovi so vlomili v lekarno Sam Reich, 3963 St. Clair a ve. Kako so prišli noter, je vprašanje, katerega policija še ni rešila. Roparji so namreč imeli precej posla, predno so prišli do cilja. Zadnja vrata so zapahnjena z debelim železnim drugom, ki ima v sredi ključavnico. Vrata so navrtali in odstranili kljueavnlco, potem pa zagnali železni drog proč, nakar so imeli neoviran vhod. Potem so pa šli na delo. V kleti lekarne se je nahajalo precej sodov pristnega žganja — za zdravila seveda. Štiri sode po 50 galonov so izvlekli iz kleti in naložili v pripravljeni avtomobil. V lekarni je bilo nad $600 denarja, toda vse to so tatpvi pustili v miru in se zadovoljili z žganjem; ki je vredno $4000. Na ta riačin je bilo oropanih že nad 50 lekaren v mestu. Sila kola lomi.
Špekulanti s sladkorjem so zgubili ogromne svote denarja zadnji teden. V Clevelandu je neka taka kompani-a kupila 90 • železniških vozov sladkorja po 20 centov funt, ko je sladkor padel (wholesale) na 21 centov funt. K<ftnpanija je ž&ubila raditega nad $20.000 v pol ure. Sedaj pa niti sladkorja ne more prodati. Tako gre onim, ki so preveč požrešni na dobiček.
Jutri (7. avgusta se vrti sej s di-rektorijs S. N. Dsma. Pričetek ob 8
Boston, 14. avg. Vlada je aretirala pet moz, Ki so vzeli od posameznih ljudi milijone z obljubo, da jim v kratkem času preskrbijo ' ogromne o-bresti za njih vloženi denar. Med drugimi je bil aretiran tudi Charles Ponzi, Italijan, ki je postal zadnje čase razvpit po celi Ameriki, ker je nareciil milijone za svoje prijatelje s prodajo tujezemskih vrednostnih kuponov. Stavljen je bil pod $35.000 bonda, katerega pa ni mogel postaviti, in so ga poslali v jeco. Ostali njegovi tovariši v tem bankirskem podjetju so bili stavljeni pod $50.000 varščine in nihče ni mogel postaviti varščine. Kot se čuje, je imela v enem izmed bančnih podjetij, pri katerem je bil Ponzi direktor, tudi država svoj denar, in sicer v svoti $125.000. Tega denarja sedaj ni nikjer. Računa se, da znaša premoženje Italijana Pon-zija kakih $2.500.000, dolžan pa je ljudem, oziroma si Je od njih sposodil "za kratek čas za velike obresti'', nad osem milijonov dolarjev. Pon zija iščejo vse mogoče oblasti. Aretiran je bil od vlade Zjedinjenih - držav, toda če g4 tam spustijo pod varščino, bo nemudoma zopet aretiran od države Massachusetts in zopet stavljen pod visoko var ščino, če ga pa država spusti, tedaj ga aretira mesto Boston radi drugih sleparij.
Ponziju se je nekaj časa vsa Amerika čudila radi njegove "izvanredne finančne zmožnosti", dokler konečno ni prišlo na dan, da je bil navaden špekulant, ki je kriminalno špekuliral s tujim denarjem.
—	Ali veste, da se nahaja na E. 9th St. staro pokopališče? To pokopališče bi radi odpravili, pa ne vedo kako. Raditega je mesto razpisalo $500 nagrade, onemu ki potuhta najboljši nasvet. Kdor ima brihtno misel, naj jo sporoči v City Hall in dobi nagrado.
—	Prvi potniški zrakoplov je prišel pretečeni teden v Cleveland iz Toronta, Canada. Pripeljal je osem. potnikov. Pozneje je odpeljal v Detroit. Kompanija, ki operi ra te zrakoplove upelje redno vožnjo med Toronto, Cle-velandom in Detroit. Na razpolago 15 zrakoplovov, vsak vzame 21 potnikov in 'dvigne težo 6200 funtov. Ima dva motorja, vsak 400 konjskih sil.
—	$387.000 v globah so plačali Clevelandčani v šestih mesecih, ker so kršili prohi-bicijo.	/
—	Ko bode septembra me* seca zopet odprta zvezina sodnija, čaka 500 grešnikov, ki pridejo na vrsto, ker so kršili prohibicijo. Pravijo, da je bilo že več kakor en tisoč Clevelandčanov^ aretiranih, odkar je prišla prohibicija v veljavo.
—	Robert Wyatt, delavec na N. Y. Central železnici je zadnji četrtek potegnil plačo. V petek ga ni bilo na delo, v soboto zjutraj so pa na železniški postaji dobili njegovo truplo mrtvo in vse krvavo. Poleg je bil majhen železen drog, ves krvav. Oči-vidno je napadalec tolkel po glavi Wyatta toliko časa, da
je ubil. Pri umorjenem niso našli nobenega denarja.
i
LETO XXIII. - VOL XXI|I.
•m
Delavci lopjejo tovarne od kapitalistov
Washington, 15. avgusta. Nov način boja so izumili organizirani delavci v boju za svoje pravice in boljšo bodočnost. Unija ameriških stroj nikov, ki šteje 650.000 članov in je najmočneiša unija v Ameriki, se je izjavila, da ne bo več vodila žvojega boja toliko s štrajki in drugimi "zastarelimi" načini ddav-ske organizacije. Strojniki nameravajo v bodoče, kjei pride do razprtije med unijo in med kompanijo, pokupiti akcije dotične kompanije, in tako pride unija sama v last kompanijskega podjetja. Ker se akcije kompanije večinoma prodajajo na odprtem trgu, jih lahko vsakdo kupi. Tako pride kapital iz, rok kompanistov v roke delavcev. E. C. Davison, generalni tajnik unije strojnikov se je izjavil: Naša unija šteje 650. 000 članov, in če naložimo na mesec $1.00 asesmenta na vsakega člana, znese to na leto $7.600.000, in s tem denarjem lahko kupimo vsako leto več tovaren. Danes ni več čas, ko se viVši delavski boj s štrajki in nasiljem, danes je denar, ki šteje. Kdor ima tovarne y rpkah, ta odločuje. In mi bodemo kupovali tovarne ter se postavili na ta način na neodvisno podlago.
—	Nesite mačka od doma, pa bo prišel vedno nazaj. Tako je tudi v Clevelandu z novo ječo. Trikrat so državljani Clevelanda že glasovali glede nove ječe, enkrat so dovolili $1.250.000 za novo ječo, potem pa so dvakrat zaporedoma glasovali proti $3. 000.000 za ječo, sedaj pa naznanja volivni odbor, da bodejo letos v jeseni volivci zopet dobili priliko, da ponovno glasujejo glede ječe. Uradniki pravijo, da brez ječe ne gre naprej, in volivcc se bode toliko časa nadlegovalo, da se omehčajo in dovolijo. Ječo se pa potrebuje za to, ker je sedaj prohibicija, in se ne sme piti, pa je toliko pijancev kot nikdar prej.
—	Policist May ne vrjame, da je 13 številka nesrečna. V petek, 13. avgusta je bilo ravno trinajst let in trinajst dni, odkar je v službi kot policist, in dotični teden je aretiral ravno trinajst oseb.
—	Ker je gledal skozi okno na front porču, ko se je neka ženska spravljala v postelj, j<* dobil Claude Weber $25 kazni in 30 dni zapora, ženf-ski pa je sodnik dejal naj pri-hodnjič.potegne zastor preko okna, da ne bo dajala vzroka za pohujšanje.
HARDING JE • ZADOVOLJEN.
Warren B. Harding, republikanski kandidat za predsednika, je v soboto odgovoril na očitanja demokratične ga kandidata Coxa, ki je dejal Hardingu, da je nazadnjaški in ne gre naprej z duhom časa. Harding je odgovoril, da je ponosen, ker je nazadnjaški, ker kar je bilo dobro za njegove očete, to je dobro zanj in mora biti dobro za ostale Amerikance.
South ' Norwalk, 14. avg. Strela je udarila v jablano na vrtu Mrs. Annie Byrnes v tem mestu. To se je zgodilo tekom noči. Ko je šla gospodinja zjutraj na vrt, je dobila polno jablano lepo pečenih jabofo, katera so imeli za za-juireit.
Nova pravila za rabo plina v zimi
Letošnjo zihio bo toliko "trubla" in sitnosti s plinom in premogom, kakor še nikdar prej ne. Dosedaj nam je kompanija neprestano pripovedovala, da • plina primanj kuje, priporočala, da ga hranimo kolikor mogoče, ker v dveh ali treh letih bo naravnega plina popolnoma zmanj kalo. Sedaj pa je prišla še vlada države Ohio in izdala nova pravila glede rabe naravnega plina. Po teh pravilih se bo moral ravnati vsakdo, kdor ima plin v hiši. Pravila so izdana raditega, da se kolikor mogoče hrani nara vni plin. Država je prepričana, da bo plina v najkrajšem času zmanjkalo. Nova pravila glede plina, kar se tiče privatnih odjemalcev, so: Nihče ne more porabiti več ka-" kor 35.000 kubičnih čevljev plina na en mesec. To je približno za $12.25 vrednosti na mesec..Poleg tega pa ima vlada pravico zapreti plin v vaši hiši, če imate tako peč, ki se lahko rabi za premog ali za plin. Ako imate tako peč, tedaj morate raoiti samo premog, plina ne smete rabiti po zimi. Ako rabite plin, ima vlada pravico vam plin zapro ti popolnoma. To je silen uda rec za vse one, ki imajo ta-kozvane "combination furna ces" v svojih hišah.
Plin bodo zaprli takim tovarnam, ki ne Izdelujejo direktno potrebnih stvari. Tovarne ki se pečajo s pripravo hrane in potrebnih stvari, lahko imajo plin za obrat.
SMRT DVEH ZALJUBLJENCEV.
Emmittsburg, Maryland, 15. avg. V gozdu blizu tega mesta so našli mrtvo truplo krasne 16 letne strežajke Mary Sheeringer, o kateri se je govorilo, da je najlepše dekle v državi. Poleg nje je ležal mrtev J. Ford Thompson, znani milijonar, svetovni potnik * in umetnik, sin najbolj slavnega ameriškega zdravnika. Bil je Član Roose-veltove brigade "Rough Riders". Takoj zraven so dobili dva revolverja in dvoje pisem. Thompson se je zaljubil v krasno strežajko v res-tavrantu, in tudi ona mu je vračala ljubezen. Potem pa je mlado dekle zvedelo, da ima Thompson ženo in enajst letnega sina. Tako nista mogla živeti naprej in sklenila sta skupaj umreti, šla sta v gozd, kjer sta eden druzega ustrelila, kakor sta napisala v pismih, katera do našli poleg njih trupel.
D'ANUNNZIO ZASEDE VEČ OZEMLJA.
Trst, 13. avg. Do ostrega spora je prišk) med reškim narodnim svetom in D' An-nunziom, ki se je izjavil, da hoče s svojimi četami zasesti Wilsonovo črto, ki naj bi tvorila mejo med Jugoslavijo in Italijo. D'Annunzio ravi, da je Reka in zaledje ot prosta država že gotova stvar in da v ta namen morajo njegoče čete zasesti mejo. Jugoslovanska patrulja je streljala včeraj na neki D' Annunzijev parnjk pri otoku Krku in Lani so odgovorili s streli.
t
— Newton D. Baker, vojni minister, bo izvoljen za predsednika državne demokratične organizacije v državi Ohio.
Svetovne vojne ne bo radi boljsevikov
Washington, 14. avg. "Do svetovne vojne z bolj še viki ne bo prišlo. Amerika, Francija, Anglija in Italija ne bodo dvignili orožja proti bolj-ševikom, razven v skrajni sili in v samoobrambo. Ruski narod bo v teku šestih mesecih rešil svoje probleme s tem, da strmoglavi boljševi-ško vlado.'' — Tako se je izrazil David R. Francis, bivši poslanik Zjed. držav v Rusiji v pogovoru z tajnikom Tu-multyjem in državnim tajnikom Bain bridge Colby. Poslanik Francis je zapustil Rusijo v marcu 1918, toda je imenoma še vedno poslanik za Rusijo. Poslanik se je nadalje izrazil, da v Rusiji ni več kot 10 odstotkov ljudi, ki so v srcu boljševiki K strmoglavi jen ju boljševizma v Rusiji bo mnogo pripomoglo pripoznanje zavezniških držav generala Wrangla vlada v južnem delu Rusije,, k/er se z velikim uspehom bojuje proti boljševikom. Kot glavne vzroke, da ne pride do splošne vojne z boljševiki, je Francis navedel sledeče točke:
Francoski narod je splošno proti vojni z Rusijo. Angliji so vezane roke od strani delavstva in velike večine veteranov iz zadnje vojne, kjer so že^skusili grozote voj ne. Italija je še v veliko manj ši možnosti, da bi napovedala vojno Rusiji, s katero sim-patizirajo italijanski delavci. Jugoslovani, kakor Čeho-slo vaki se ne bodo bojevali proti Rusiji v očigled slovanskega pokoljenja. Rumunija je po zadnji vojni tako izčrpana, da ne more nikakor misliti na kako nadaljno vojno. Nemčija bi bila možna voditi uspešen boj proti Rusiji, toda p-edno izstreli eno kro-gljo, bi hotela imeti omiljene pogoje Versaillske pogodbe. Ogrska je sicer sovražnica vseh Slovanov in bi se bojevala, vendar tudi ona ae bo hotela iti pa ogenj v žerjavico za druge. Amerika, kot se pol uradno poroča, ne namerava poslati vojaštva proti Rusiji, čemur bi se protivilo tudi prebivalstvo Zjed. držav. Grčija v splošnem ne bi bila nasprotna vojni z Rusijo ker bi upala, da dobi s tem Carigrad. H koncu koncev je pa Rusija, oziroma boljše-viška vlada v zadnjih zdihlje-jih in nikakor ne bi bila v stanu bojevati se proti večji, dobro organizirani vojski,
48 DNI SE POSTI. .
Pottsville, Pa. Charles Wil son, ki se nahaja v tukajšni jetnišnici, je danes nastopil 48 dan posta. V tem času je shujšal samo za 15 funtov. Drugače se počuti popolnoma dobro, samo srce je postalo bolj slabo. Wilson noče vzeti nobene hrane, ker hoče lakote umreti. Jetniški uradniki pravijo, da ga ne bodo silili s hrano, ker mu dajo popolno svobodo ako hoče prostovoljno umreti.
CENA SLADKORJU PADE.
New.Rork, 15. avg. Cuje se, da padejo cene sladkorju na 8-10 funt od sedanje cene 22 c. funt. Pravijo, da ima New York ogromne zaloge sladkorja, kar bo povzročilo padanje cen. To bo prišlo ravno ob času ko gospodinje potrebujejo veliko množino sladkorja za konzerviranje sadja
Boljševiki samo 10 milj od Varšave.
Berlin, 14. avg. Glavni stan četrte boljševiške armade, ki se sedaj nahaja v Bia-lystoku, v ozemlju vzeto Poljakom se bo preselilo v Varšavo, kakor hitro se zavzame mesto. Za sedaj okupirano ozemlje je sestavljena popolno manova soviestka vlada, ki upravlja Poljske province tako poroča Berlinsko časopisje.
Varšava, 14. avg. Poljsko časopisje poroča, da stoje Rusi nasproti močni obram-beni črti, ki sestoji iz najbolj ših poljskih regimentov, kateri upajo, da bodo ustavili prodiranje boljševiške armade, ki je do danes skoro vsak dan napredovala od šest do deset milj proti Varšavi. Na tej črti bodo Poljaki bili zadnji obupni boj, da ustavijo napredovanje boljševiških čet proti glavnemu mestu Poljske. Rusi sedaj naskaku-jejo mesto Plonsk, kakih 12 milj severno od Varšave. Bit ka se je že tako približala Varšavi, da se je v mestu natančno slišalo gromenje topov v petek. Vendar * Rusi nimajo v svojih pozicijah tako dalekosežnih topov, da bi žnjimi obstreljavali mesto. Na severo-vzhodni fronti so Rusi oddaljeni še 21 milj od Varšave. Poljski mirovni delegate, sestoječi iz 10 se nahajajo sedaj na fronti, pripravljeni vsak čas, da se snidejo z boljševiško mirovno delgacijo in da začno mirovna pogajanja. Herschel Walker iz Philadelphije in Maurice Pate, načelnika a-meriške dobrodelne akcije v Poljski, sta dobila dovoljenje iz Moskve, da smeta prisostvovati mirovnim pogajanjam kjer se bosta posvetovala z boljševiki o nadaljni usodi 300.000 otrok, katere je ta organizacija dosedaj oskrbovala in ki se sedaj nahajajo v ozemlju, dokupiranem od boljše viko v,
London, 14. avg. V prosto mesto Gdansko je tak naval poljskih beguncev, da je poveljnik mesta Sir Tower izdal povelje, da se prepove vsak nadaljni dohod beguncev, razven onih, ki so na potu v Ameriko in ki imajo vi-zej ameriškega konzulata. Pri mestu se je napravil begunski tabor v katerem je 15.000 beguncev.
Paris, 14. avg. Iz Varšave je došlo poročilo, da so se pričela danes mirovna pogajanja med boljševiki in Poljaki v mestu Minsk. Poijski mirovni delegatje so prekoračili danes zjutraj bojno črto in pričela so se pogajanja, katera bodo morda dosegla, da prestanejo sovražnosti med obema narodoma.
- $20.000 odškodnine zahteva Rose Kvasnoi od družbe cestne železnice, ker je na Superior ave. in 79. cesti padla s kare na cestni tlak, Ker ni šla dovolj hitro iz voza in je kara prehitro odpeljala, naprej. Opraskala si je nekoliko nežno kožo, in te praske so vredne I20.00Q, -
— Roparji so napadli rojaka John Merše, ki stanuje na 991 E. 63rd St. Napad se je pripetil na 71. cesti in St. Clair ave. Ko so videli, da nima denarja s seboj, so ga z-nožem oklali in pustili vestnega na ceSti. Policija je poslala v St. Clair eo.
1
h
m
'i i

š

uUjif mM

m " / j:

AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOM£)
Za Ameriko Za Evropo
K A ■
$4.00 $5.50
O C
NINA:
Za Cleveland po pošti Posamezna številka
$6.00
- 3c
Ko stoplS v Bosanski Brod
pa vidiS, da si prišel na Turško. Mesto se od časa okupacije ni veliko spremenilo. Zidali so samo nov kolodvor in pa par .hotelov. Ulice so vma-zane, ozke, po cesti je ob deževju blata do kolen. V mestu biva se jako mnogo Turkov? ki imajo svojo mošejo. pirc, Edtu*i Vidi se ge mnogo žensk s za
kritimi obrazi, kar nas je jako jezilo, ker nismo mogli vi-Read by 25.009 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere, deti kakšne krasgtice so Tur
Mnrto; *m »P* Africa in spirit Fwtig» i» lapge \ flfc » g? ?
Entered m second-class matter January 5th 1908, at (too post offlpe at ^ medle kot preklje. Mo-Jlevsland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879.	^
Vea plama, dopisi la lilt ft. Clair Ate. N. B.
denar na| ae pošilja na
Cleveland, Ohio
'Amerllka Domeviea"
Tel. Cuy.' Princeton
189
tAMBS DEBBVRC. Publitktr
LOUIS J.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY
S3
No. 95. Mon. Aug. 16th 1920.
Civilizacija in vojna.
Ako civilizacija ne bo uničila vojne, tedaj bo vojna uničila civilizacijo. To se da ravno tako dokazati kot da je dvakrat dve štiri. Trditve, da se bo ekonomska in politična situacija zopet povrnila v dobo, kakor je bila pred 1914, nikakor niso opravičene. Dandanes se po celi Evropi, pa tudi drugod bijejo krvave bitke. In vojna je naredila ogromne spremembe na političnem in ekonomskem polju, da ne govorimo koliko je škodovala znanju, umetnosti in splošni izobrazbi. Produkt vojne je barbarski boljševizem, ki tira človeštvo nazaj v dobo osebno premoči in nasilstva. Bolj-ševiki so moderni klativitezi, ki so prežali na svojih gradovih in ropali navadne zemljane. - *
Skozi stoletja je bilo mogoče na enem ali drugem kraju sveta se bojevati, ne da bi taki posamezni boji resno pretili civilizaciji. Med tridesetletno in pravkar končano vojno je bilo mnogo drugih vojn, toda niti eden teh bojev ni bil resne nevarnosti za civilizacijo. Tudi takozvana tridesetletna vojna je razmerno malo opustošila. In vojne Friderika Velikega ter Louisa XIV so bile le male epizode.
Napoleonove vojffe so igrale jako važno ulogo, toda so razmerno jako, malo upljivale na kulturo, in so menda edino Škodo naredile Angliji, ki se je pa takoj popravila, in ravno po Napoleonovi dobi se najbolj razvila.
Devetnajsto stoletje je bilo v mnogih pogledih stoletje idealističnega saajarenja in nade. človečanstvo je popolnoma resno verovalo, da bo lahko zdatno omejilo stroške vojne, da bili so tudi optimisti, ki so bili prepričani, da bodejo vojne popolnoma zginile. Radi humanih pravil, katere je prireflila mirovna konferenca v Haagu, se je splošno pričakovalo, da bodejo vojne postale vse manj strašne, bolj "človeške" in čimdalje krajše, dokler konečno popolnoma ne prenehajo.
V Haagu se je mnogo govorilo in razpravljalo, v koliko je "masakriranje" ljudstev "upravičeno", in po daljšem premišljevanju se je sklenilo, da sme armada samo toliko nasilja uporabiti, da naredi sovražnika nesposobnim za vo-jevanje.
In strokovnjaki so že pričeli govoriti, popolnoma resno, o fabrikaciji take municije, ki bi odgovarjala "humanim" vojnim zahtevam. Delale bi se topovske kroglje, ki ubijajo, "toda ne hudo", ki povzročuje rane, toda ne "smrtne", ampak take, ki se pustijo hitro izlečiti. Treba je bilo samo Še odločiti, da gredo kroglje po gotovi poti, tako da ne zadenejo vratu, srca in druge važne organe Človeškega telesa, potem pa bi bilo vse "all right".
Dr. Holls, ki je na prvi mednarodni konferenci v Haagu zastopal Zjed. države, pravi, da je bil pokojni profesor Lieber, na Columbia univerzi, prvi agitiral za omejitev vojne v okvirju humanih pravic. Profesor Liber je sestavil nekaka vojna pravila, katera je leta 1863 predložil predsedniku Lincolnu, ki jih je razdelil med tedanje vojake, da so znali "nastopati v vojni". 'Odtedaj so se mnoge države ravnale po tem originalu, in mednarodna mirovna konferenca v Haagu je prepovedala rabo strupa v vojni, u-bijanje janjenih, in uporabo takega orožja, kt povzročuje nepotrebne rane, nadalje ropanje na bojiščih ali v zasedenih krajih.
Toda kdor je zasledoval zadnjo vojno, ta je sprevidel, da kljub vsem prizadevanjem civilizacije, je bila ravno ta vojna na vrhuncu barbarizma. Uničevalo, zastrupljevalo se je silneje kot kdaj v kaki vojni. Iz tega se sklepa, da kakor napreduje civilizacija, tako napreduje klanje. Vsak dan človek izumi kaj novega, kar je bolj "pripravno" za ubijanje.
Ali z drugimi besedami: Vojne bodejo od leta do leta bolj strašne, bolj divje, namesto da bi postale humane. In iz tega zopet sledi: Ako civilizacija skoro ne uniči vojne,-tedaj bo vojna uničila civilzacijo.
0D SAVE DO MORJA.
«	(Iz potne torbe.)
Na vsaki strani Save se liziranemu
ški nosijo večinoma rdeče fese, zato smo jih tudi mi trije kupili za spomin. Meni je pristojal jako dobro (kakor so rekli) Zužember-čan je pa zgledal kakor kak ponesrečen kiparski proizvod. Malo postrani so nas gle dali Bosanci v fesih brez brk, vendar si ni upal nihče kaj re$i, ker smo %bili štirje ter smo tako gledali okrog sebe, kot bi hoteli reče: Kje pa vas je kaj!
Toraj midva z bratom sva se napotila v mesto Slavonski Brod, da dobiva kaj za pod zobe in pa prenočišče. Bratu je bilo mesto že znano, ker se je tukaj učil moliti kozjih molitvic cele štiri mesece. V Brodu je namreč vedno kakih 20 slovenskih železničarjev, ker s hrvatskimi ne more Železnica nikamor naprej. V Jugoslaviji se vidi, da kjer obtiči voz v blatu, da je treba povsod Slovenca zra ven, da ga izvleče. Celo sami Hrvatje pripoznajo, da bi bile njih proge pod ničlo, ako ne bi bilo Slovencev doli. V Brodu imajo na postaji neko posebno kamrico, kjer se "izpreobračuje" one železničarje, ki nočejo delati. Za vsak prestopek, jih dobi s pa lico na tri črke in sicer kakor je pregrešek velik. Za mal prestopek jih dobi 5, za večji 10 in najvišja kazen je 25, ali v'šest i devetnast" kakor se izražajo bratje Hrvatje. Obsojenca polože na klop in močan vojak s korobačem začne mazati in strojiti kožo ležečega, da kar cunje frčts po zraku. Ta posel pa oprav-ja lepo počasi in s prevdar-(om, da se lepo vsa palica uleže po hrbtu. Pravijo, da oni, ki jih dobi 25, par tednov ne more karte igrat, vsaj sede ne. Pa tudi uzmoviče in druge take elemente kaznuje jo na ta način fn čuje se, da nikdar več ne krade oni, ki ih enkrat dobi 25 na sedalo, a kazen je sicer izven mode v dvajsetem stoletju, vendar bi bila umestna po vseh drža vah vsaj za tatove in roparje. Ako bi v Clevelandu ^u-vedli ta "šport bi se takoj tatvine • zmanjšale najmanj za 90 odstotkov.
Z bratom prideva v mesto do precej čednega hotela. Na vrtu je igrala godba in gostov je bilo pri vseh mizah natlačeno. Greva do portirja in vprašava za sobo. Kakor sem že naprej pričakoval, da ne bo nobenega prostora v hotelu, se je tudi zgodilo. Vse sobe so bile zasedene. Povedal sem portirju, da sva zelo zmučena in da je že pozno, da je težko iskati drugega stanovanja, on pa se je moško nalonil na mizo, prižgal cigareto, in rekel:
"Sicer vem za neko privat no sobo, toda ta bi bila za vas predraga."
Pripoznati moram, da nisva bila z bratom v "first class condition", vendar (Ja naju ta umazani porfir tako slabo sodi kot da bi ne imela
in dejal s takim na kot df bi bil pred petimi minutami kupil ves Banat:
"Vedite, da sva midva A-merikanca in ne vprašava po ceni, ampak hočeva imeti pre nočišče!
Sedaj pa je bila vrsta na portirju, da je premišljal, ali bi takoj VBtal s stola, na katerem je fako oblastno sedel, ali bi naju vrgel skozi vrata. No, postal je bolj ponižen in nama je povedal, da ve za sobo, ki stane 100 kron za o-ba (kar ni bilo v primerTz" tamošnjimi cenami nič predrago). Bila sva«zadovoljna. Ko sem mu obljubil še par krone napitnine, je sam vzel kovčeke in šel spoštljivo pred nama v sosedno hišo. Dobila sva prijazno sobo pri neki družini in portiru sem dal 10 kron za trud, za kar se je tako priklanjal, da sem se že resno bal, da si bo zlomil hrbet ali vsaj vrat.
Iz hotela se je slišal godba. Igrali so lepe dunajske koma de, ki so mi polnili dušo in srce, ti ljubki, tajni akordi. Mislil sem, kako se hitro pozabi gorje, ki je vladalo v teh krajin še pred dobrim poldru gim letom, ob času vojne, sedaj pa vse veselo in razigrano srečno. Narava človeška je že taka, enkrat dež, enkrat solnce, ljudje živijo samo za danes, ne premislilo, kaj bilo včeraj, ali kaj pride jutri. I (Dalje prihodnjič.)__
IZ DOMOVINE.
¥
veljave, me je tako pogrelo, da prvi hip nisem vedel, ali bi mu prikopal zaušnico, ali pa bi ga prosil par kron vbo-
svetu, cesar se
nahaja mesto in sicer se ime- more ravno reči o Bosan-nuje mesto v Slavoniji Sla- skem Brodu. Okolica je lepa, vonski Brod, onstran Sane, |saxna ravnina, bolj v ozadju v Bosni, pa .Bosanski Brod. so pa nizki holmci zasajeni z Slavonski Brod je malo me- (vinskimi trtami. V obilici je steče, vendar je važno želez- sadnega drevja posebno sliv, v žepu sto krone, v tistem ča-niško postajališče, ker se tu katerih-ae proda vsako leto su kakih 60 centov ameriške začne ozkotirna bosanska že na stotine vagonov, leznica, ki veže Savo z mor- j Oba mesta sta zvezana z jem. Postaja je oddaljena ka- mostom po katerem je izpe-kih 20 minut od mesta in pot ljan tudi železniški tir. Ose-do njega je precej razdrapa- bni vlaki ozkotirne železnice gajme. Vedel sem, da se mora na. Ob Savi se še vidi stara pridejo preko Save do posta- sedaj odločiti in rešiti čast trdnjava, ki je služila pred je v Slavonskem Brodu, to- vseh kištarjev in kištarc po-okupacijo Bosne v obrambo vorne vlakp pa sestavljajo le sebno pa čast vse Grmkove proti Turkom. Trdnjava je v Bosanskem Brodu, t zato hiše, katere •fcdana z globokimi jarki, v gredo tovorni vagoni preko katere se spusti voda skozi Save v Bosanski Brod. zatvornico iz Save, v sluča- Vsak pešec mora plačati ju napada sovražnika. Trd- pri prehodu 20 vinarjev dav-njava je pitcej zapuščena, ka, od voza je pa »dve kroni, baje sluzi sedaj le za zapore Sava je tu jako široka in pre-kažnjencev. Mesto'je vendar cej globoka, ter plujejo tu po
Boj za demarkacijsko črto na Koroškem. Po vesteh iz časopisov se bo usoda koroških Slovencev v najkrajšem času odločila. Plebiscitna ko misija, ki bo nadzorovala oziroma izvedla glasovanje, se je te dni sešla v Celovcu.
Kakor smo izvedeli, zahte vajo koroški Nemci z vso svo jo zahrbtno drznostjo in pret kanostjo od plebiscitne komisije, da naj se demarkacij-ska črta med glasovalnima pašama A in B odpravi.
Mi dobro vemo, zakaj koroški Nemci to zahtevajo ozir. prosijo. Radi bi spravili sVoje agitatorje in vsenem-ške hujskače s podkupljivim denarjem, s propagandnimi brošurami in letaki v cono A ter tako zbegali zavedne Slo vence, da bi omagali pri glasovanju. Ne samo to. Se več! Nemci bi radi izzvali v coni A s svojimi agitatorji in govorniki razne, poboje, prepire in incidente, ki bi jim dali povod, da bi potem Italijani, ki že leto dni' čakajo v coni B brez dela in jela, na priliko da bi zasedli tu d) cono A, cod krinko, da se bo glasovanje vršilo pod nadzorstvom države, ki ni zainteresirana v plebiscitnem ozemlju. Toda jugoslovanska javnost dobro ve, da so Italijani in avstrijski (koroški) Nemci danes najboljši prijatelji in naši naj hujši sovražniki. — Zato:
Pozivamo odločno deželno vlado za Slovenijo, kakor tudi centralno vlado v Belgra-du, da se tej nemški nakani odločno upre in se ne uda nobenemu pritisku, in naLsi pride iz Pariza ali iz Londona. Naša vlada se ne sme umakniti niti za las! Najbolj ši zgled in praktični nauk zato nam daje ententa sama po Italijanih! Ali se je Italija na poziv entente umaknila iz Reke? In dogodki v Splitu in Trstu! Vse to meri in računa na našo slabost.
Toda vlada, ne udaj se! Cel narod stoji za teboj! Na Koroškem mora biti mir in red, katerega je naša uprava tako vzerno vzpostavila. De-markacijska črta med conama A in B mora obstati, kakor je bila dosedaj.
Koroški Nemci so leta 1914 tik pred izbruhom vojne izdali knjigo "Die Wahr-(Resnica
heit uber Karnten | slavna in naj- j o Koroški). Knjiga je že te-mlajša potomca sta ' bila v daj imela grd strupen namen tem trenutku odvisna od mi- j koroške Slovence .in rodo-losti in nemilosti vsemogo- ljube očrniti pri tedanji av-čnega portirja največjega ho strijski vladi ter jih označiti tela v Slavonskem Brodu; kot nevarne jugoslovanske1 pod učitelj; ravno so v naši Sedaj je bila vrsta na me- nasprotnike. Na želu te knji- ulici orožniki prijeli tatu, pa i, da sem si prižgal cigareto, I ge so zapisali gesfo iz Schil- so mi mati rekli, naj grem gle
kann der Frommste nicht in Frteden bleiben, Wenn es dem bosen Nachbar nicht ge-fallt." "Najpoštenejši (najL-pobožnejši) ne more v miru živeti, če hudobni sosed noče.") — Tako hinavsko poštene, mirne in pe dolžne so se delali že leta 1914, da so nas koroške Slovence imenovali hudobne Sosede! Takrat so oni s hlimbo in hinavšči-no zahtevali mir od hudobne ga soseda, danes zahtevamo mi, da nam oni dajo mir. Pri nas v coni A je vse v redu, je sloga in varnost doma. Naša uprava (deluje vzorno! Zato: demarkacijska črta se ne sme odpraviti! Meia med "dobrim" in "hudobnim" sosedom mora ostati, dokler se Nemci sami ne izpametu-jejo! Mi hočemo red in mir in ta bo ostal le tedaj, če ostane demarkacijska črta! In ta mora ostati! Vlada, ne udaj se!	G. Z.
Šolnina. Ministrstvo za prosveto je izdalo naredbo za vse srednje šole v državi, da morajo vsi učenci za šolsko leto 1920-1921 plačati šol nino, in sicer učenci nižjih razredov 20 dinarjev, učenci višjih razredov pa 40 dinarjev.
Umrl je dne 1. julija 1920 v Sp. Lakncu pri Mokronogu
fiosestnik in gQstilničar gosp. van Dolenšek, znan po celem Dolenjskem. Bil je prava stara dolenjska korenina.
ZA KRATEK ČAS.
Kaj je sv. Duh?
Katehet je v šoli učil otroke o sv. Duhu. "No, kaj je sv. Duh?" vpraša majhnega dečka v prvi klopi. "Sv. Duh je ptica iz papirja, ki visi na nitki doma nad našo mizo,'* odgovori učenček.
Kolikd je zakramentov.
Katehet: "Koliko zakramentov imamo!" Učenec: "Tri." Katehet: "Kateri so'to?'' Učenec: "Župan, birič pa žandar."
Katehet: "Kako ti pa pride kaj tako bedastega na misel?"
Učenec: "Ko so ti trije vče raj k nam prišli, so rekli oče: So ti trije sakramentarji že spet tukaj!''
Tuji grehi. Katehet: "Povej mi, ljubi otrok, kateri so tuji grehi f'* Učenka: "Ne vem, gospod katehet, pa vprašajte mojega brata, ki je bil na tujem; mor da ve."
četrta prošnja v očenašu.
Katehet vpraša učenca: "Zakaj prosimo le vsakdanje ga kruha, pa ne za ves teden ali za ves mesec!" Učenec nekoliko pomisli, potem se odreže: "Žato ne, ker bi bil prestar in plesniv."
Nejeveren učenec. Katehet je svojo mladino tako pripravljal za preizkušnjo, da je vsak otrok po vrsti moral povedati po en člen iz apostolske vere, česar so se otroci prav hitro naučili dodobra. Po nesreči dekan pri preizkušnji preskoči enega učenca.
Jaqez Smuk! Povej mi, kako slove osmi člen vere?'' Smuk: "Sveta katoliška cerkev, občestvo svetnikov."
Dekan: "Kaj? Ne praviš li v osmem členu: Verujem v svetega Duha?"
Smuk: "Ne, v sv. Duha jaz ne verujem; v tega veruje Franc Ocvirek/ Kako naj si vsakdo pomaga.
Bil je v šoli govor o izgubljenem sinu, ki je moral pasti svinje ter je zraven stradal. Katehet vpraša mesarjevega Lipeta: "No, Lipe, kaj bi bil pa ti storil, ko bi bil svinjski pastir pa bi bil moral stradati?" - Lipe: "Jaz? Jaz bi bil takoj zaklal prase!'* Zakaj učenci časih prepozno pridejo v šolo. . Učitelj (prepozno v šolo došlemu dečku): "Tako? Ali e šele zdaj čas priti v šolo? Dobro bi bilo, če bi te pozneje pridržal še eno uro tukaj P Učenec: "Oprostite, gos-
BOLNI SLOVENSKI E TER ŽENE
Ne bodite bolni Če ate bili dolgo časa bolni afrče «fcte zadnje čase bolehali, ne da bi mogli dobiti pomoči, pridite k meni Dajte, da skrbno preiščemo vaš položaj in. vam povemo kaj moremo narediti za vas. Mnogo bolnih ljudi je dobilo olajšanje, ko so prišli k nam. Kar sem storil za dhige lahko storim za vas. Gotovo ne bodete razočarani.
PRIDITE K MENI DANES
USPEHI SO KI ŠTEJEJO
JAZ SEM Z USPEHOM ZDRAVIL
Mdanj. in kronUne bolezni bdi«' neprilik. t krvi. na koži ali r žir-cih, na Moden, odvajalnih organih in jetrnih neprilikah, kakor tudi revmatuem boMine t hrbtu ali SKLEPIH, (lav^ole, laprtje, vrto-
pfSSftfe TAJKOJ.' DMU	N' °/>LA4AJTE>
Uradne ure od 9. do 8. ar4 V nedeljah od Id. if. do 2. pop.
Dr. KENEALY
S
647 Euclid Avenue,
Cleveland, Ohio
POLEG
GLEDALMČA DRUGO NADSTROPJE. CLOTHING
REPUBLIC BLDG. zraven bonds
store
Najboljše! Najbolj sigurno! Najbolj praktično!
Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare
i« Lake Shore Banking & Trust ^
Vogal 55- ceste in St. Clair Ave. Cleveland, O.
Stara Lake, Shore banka izdaje bančne men i ice, (for. draft) katere ae izplačujejo po celem svetu, posebno pa pri jugoslovanskih denarnih zavodih^kakor hitro se predložijo v izplačilo.
Vložite svdje prihranke In Imejte svoje bančne posle z banko, katere OGROMNO PREMOŽENJE znaia svoto preko $20.000.000.
Mi plačujemo 4 procente obresti od vseh vlo|. Vse nale podružnice imajo tujezemski oddelek, preko katere«a morete poslati denar v staro domovino. Posebno pozornost posvečamo Jugoslovanom v
Collinwoodu v nafti na novo otvorjenl podružnici na EUCLID----
IN IVANHOE ROAD.
AVE.
NASLOVI NAŠIH PODRUŽNIC:
E. 55th St. A St. Clair Ave. * Prospekt Ave. & Huron Road, Superior & Addison Road,
St. Clair Ave. ft E. 125th St. Superior Ave. A E. 120th St. Euclid Ave. Jk Ivanhoe Road.
Točnost in sigurnost je naše geslo.
i
Za vse informacije, poiiljanje denarja, kako morete dobiti vale rojake in prijatelje k sebi, se vselej obrnite na upravitelja naieca tujezemskega oddelka g. J. B. MihaljeviČ, ki vam hoče vselej prijazno postreči in dati vse potrebne informacije.
Pridite osebno sli pa pišite na
The Lake Shore Banking & Trust Company
E. 55th St. & St. Clair Ave. Cleveland. O.
Važno Naznanilo
^^ nr
>i i
Dr. J. V. Župnik, ki je imel svo| zdravniški urad na 6127 St. Clair Ave. nad pet let, je preselil svoj urad v sosednjo hišo v 6131 St. Clair Ave. prvega avgustaV Od tedaj naprej ne bo več uredoval v starih prostorih. Dr. Župnik se je preselil v Kna usovo poslopje, kjer je Knausova dvorana. Urad bo ravno pod dvorano na oglu St. Clair Ave. in East 62nd St., nad uradom denarnega zavoda The New Bank.
Glavni uhod bo na vogalu dvainšesdesete ulice, kakor v Knausovo dvorano. Pazite na napis!
ni
Dr. Župnik je vspeSno opravljal zobozdravniško delo nad pet let v svojem sfarem prostoru. Sedaj se seM samo v sosednje poslopje, kjer bo imel najboljše opremljen zobozdravniški urad. Tu bode izvrševal vsa zobozdravnika dela kakor: zlate kapice, krone (Crowns) na slabe zobe, mesto izdrtih deval v usta nove po načinu "mostičkov" (bridgework) nagnite bode zalival, izdiral zobe brez bolečin*, deval novo zobovje po načinu "ploščic" (plates).	I
Dr. Župnik zdravi vsakega bolnega osebpo; nikoli ne najame kakega drugega zdravnika praktikanta, da bi se učil na bolniku; vedno se zanima zanje sam, kar vam jamči, da boste najbolje postrežem.
Vsi Slovenci v Clevelandu priporočajo Dr. Župnika. Več jih pride tudi iz Collinwooda, Nottingham, West Psrka in New-burga.	,	.
T)r. Župnik je naročil, da se to tiska, samo zato» da ga oni lahko najdejo, ki iščejo njegove pomoči; da ga najdejo po prvem avgustu v njegovem novem zobozdravniškem uradu na SL Clair Ave. in E. 62nd St., v Knausovem poslopju, pod dvorano in nad banko. Glavni uhod na E. 62nd St. kakor za dvorano.	§
Dr. J. V. Župnik,
ZOBOZDRAVNIK. 6131 St. Clair Avenue
coliko podobno civi- njej že precej veliki parniki. puhnil dira portirju pod tios lerjevega Viljem Telia: "Es at
niao
nan^Mta

.....E


W. F. Sčvčrr* CEDAR RAPIDS, IOWA. '
ZOBJE!
Kadar zgubite en zob, zgubite rabo dveh. In ali veste, če zgubite dva zoba, da vam primanjkujejo Štirje. Pogrešani zob v spodnji ust niči uniči rabo zoba v gorenji ustnici in naroi-L to je velika nevarnost za vaSe zdravje, kajti brez dobrih zob ne vmorete imeti do-, brega zdravja. Jaz vam naredim pogrešane zobe, da se počutite kot bUjih nikdar ne manjkalo.
Dr. F. L. KENNEDY,
5402 Superior ave. vogal 55. ceste.
Uradne ure: od 9 do 12. dop. in od 1. do pol šeste pop. Zaprto v sredo popoldne. Govori se slovensko.
BODITE PAMETNI IN KUPITE
AR-BU MAZILO
za rane, izpahke, liSaje, opekline kožne bolezni. To dobite v lekarni, in denfir nazaj, če niste zadovoljni.
The Ar-Bu Laboratories Co.
14017 Darley Are., Cleveland, Ohio
. .SOBA ZA SPATI se odda za 2 fanta na 1363 E. 52i*d St. zadaj (96)
pogrebaik t* wbabair
nos NORWOOD RD.
Princeton 1735 W S	. Rosed ale 4803
I Avtomobili za krate, poroke, pogrebi in druge prilike.
7IIIHUIIIIUH1IHIIIIII1III1IIIIIIIIIIIIIIUII
Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkuie-nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
i ■ ■ ■ . ■
Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
i .
Označene cene so veljavne do dne; ko se nadomestijo z drugimi
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Kkd^rkoli hočete, da se v vaSih hiftah naredi plumbarsko delo, se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljno«. Stranišča, kopališča, sinke, itd.*
Pgjdite k svojemu rojaku najpr-vo, p fed no drugje vprašate. Najstarejši jugoslovanski plumber v Clevelandu.
(Sevorcv Pripcrticčck proti 4-ioki) s« j« izkazal vednu kot zanesljivo zdravljenj« za arj3l:3, iolodcčno ki'-Hiro. proH ijolatnin neredom ilfooGvj'* itd. Dobro in sigurno za obuj 3 — odrast'e L ctrcka. Cena ,|0c in Sc davka. Na prodaj pri fokarjih.
zobozdravnika
1355 L 55th StTog.StClair Vstop u 55. cesti nad lekanio
Ure od 9. zjutraj
6fi20 ST. CLAIH AVENIJE Cleveland. Ohio
O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1825
POZOR.
FARME.
Naprodaj imamo več lepih farm, oene so vsake vrste. .Kdor namerava lepo farmo kupiti, je seda) čas zato, ker lahko vidi kar se pridela. Za pojasnila se.zglasite na 6106 St. Clair ave.	(101)
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se preselil iz 6206 Edna Ave. na 1075 E. 67th St. Priporočam se ob tej priliki rojakom, hišnim gospodar* jem za vse karpentarsko delo, najsihn nova stavba ali povečanje vaše hiše. Tudi smo pripravljeni za vsako popravilo pri hiši, po zmernih cenah in v vašo zadovoljnost.
JOHN PAVUCH, slovenski stavbenik 1075 E. 67th St. Princ. 2507 R.
IfiČE SE DOBRA KUHARICA ali KUHAR za v restavrant. Dobra plača. Oglasite se na 4007 St. Clair ave.
(96)
! Govori se slovensko. J	J
Najstarejši slovenski plumbarji.
DEKLETA! DEKLETA!
Sedaj je vaša prilika, da se naučite poala, ki vam največ nese. Mi spre jemamo na delo dekleta in ženske za izdelovanje cigar. Dobra plača medtem ko se učite.
AMERICAN CIGAR CO 922 Woodland ave.	(103)
82 Cortlandt St
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po zmerni ceni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarakem podjetju v Clevelandu
MOHAR in OBLAK, Ml izvršujemo vsa plumberaka dela naše delo je garantirano, naše cene
nizke. 9206 Superior Ave. (x-131)
POSEBNOSTI
O. S.	Bell
Princeton 245 Rosedale 8353-W
JOS. VOVK
1123 Addison Rd.
AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE SE PRIPOROČAM.
mSS9 BHIrSKitV c* bol»|. "k* kaj Je vaia hala«—, ali Mik« sta le ebepeb lUŽj SfOlrTBr^ 7	radi baland
nr^lBIll ri Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne špecialne bolezni moških in šeaak, sajedne pa bolezni krvi, kote fteledea,
obisti, jeter, pljuč, milic, srca, noeu in griu. S pomočjo X žarkov, elektricltete in mojega najbolj modernega zdravljenja, bodete postali bol|li v najkrajšem mogefifm času.
Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da doionem, ka) vaa boli. Jaz rabim X •urite jrroj, mikroskop in kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronafdem vzrok vašega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! Moje poaebno proučevanje metod, ki se rablja aa evropskih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa> mu in Rimu in moja dvajaetletna skušnjs v zdravljenju akutnih In krenltaHi belesnHi molkih In tanek ml
J»'e prednost ori zdravljenju In moji uspehi •• bili Jako sadovollivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914. v«e zdravljenje ahaolntno brez bolečin. VI ta lahko sanaaeta na polteno mnenje, polteno posmtbb iit
nmboi&e zdravljenje za ceno, ki jo morate plačati.
Cr ie vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ca Ja ozdravljiva, bodete ozdravili v najkraišooi
Času. Govorimo alovensko.	_	•	1
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJAL1ST"
5511 Euclid Ave: blizu 55. ceeto Room 222. Drugo nadstropje.	Cleveland Ohio
Uradne ure od 0:30 zjutra) do 8. zvečer. V nedeljo od 10. do L
Pravkar smo prejeli večjo odpošiljatev posebno finih Brinjevih jagod za katere vara lahko nudimo sledeče nizke cene: 1 funt 36c. 10 funtov 34c. funt 35 funtov 32c. funt 50 funtov 30c. funt 100 funtov 26c. fqnt	' > ■
THE W. K. DRUG CO. *
ST. CLAIR AVE. VOGAL ADDISON RD. EfDINA SLOVENSKA LEKARNA V
HIŠE NAPRODAJ.
National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA
Vogal St. Clair ave. m 61. cesta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške pred|»i>t. zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni.
Naprodaj 'imamo sledeče hifte, moderne in v najboljšem stanju:
Hila 12 sob, fumes, velik lot, $11. 500, hiia 12 sob, moderno »urejena, $11,000, hila II sob, furnes, $10,700, hila 8 sob. tri faraže, $8,500, hiša'8 sob, cona $58^0, hiia 10 sob na Cari ave. cena $0700, hiia za 3 druiine In prodajalna, cena $0500, rent $05.
Rojaki, če ste namenjeni kupiti dobro hilo, oglasite se pri nas. Mi vam tudi preskrbimo posojilo, na prvi ali drugi mortgage. Ravno sedaj imamo več lepiti niš na razpolago.
JOS. LUftIN, 1105 E. 74th St Zjutraj in zvečer, vedno me dobite doma.	(Wed. Fri. 04)
CLEVELANDU.
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE
Izdeluje alike za ienitbe in druiiaake alike, otroške slike, po najr ovejši modi in po nizkih cenah. Za OO vrednostnih slik '(en ducat), naredimo eno veliko aliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ.
Prostor na vseh boljših par-nikih je več tednov naprej raz-- prodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni potovati v stari kraj. V Vaio korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naprej.
NEW YORK- »DOBROVNIK
9 TRST. 1 a. avgusta ...... Argentina
38. avgusta.........Panonia
14. sept........Pres. Wilson
ai. sept...........Belvedere
NEW YORK—GENOA 1. sept.............. Pesaro
\ NEW YORK—HAVRE —CHERBOURG.
1 a. augusta.......Imperator
14. augusta.....La Touraine
. 14. augusta ... K. A. Victoria
.20. augusta.....La Lorraine
■■/ 31. avgusta .... Rochambeau
37. avgusta......La Fayette
L 38. avgusta ........ Aqitania
Wit* sept......... Mauretania
3*\\pt...........La Savoie
8.	sept ......... La France
9.	sept.......... Imperator
Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnike in razrede.
.POTNI LISTI: —Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar rabijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslai karte. Ako želite tudi Vi dobiti sam svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila.
Za nadalna pojasnila se obr-i nite na	'
VSE DELO JE GARANTIRANO,
Skopa že trideset let se Trinerjeva zdrav/la rabijo z največjim zaupanjem. A tQ tudi radi pravega vzroka, ld«r zaupnost izdelov&telja zasluži popolno zatu-pa-nje in ičislanje od strani številnih odjemalcev. MaJo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper kfraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo cen« nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri-ne»rjevih tekov .priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo v»dik!o več •plačati za potrebšlčine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato "psi bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo 25a nje-.
TV. Cr—I Ship "SEEANPBEE" — "OTY OF ERIE" - "CITY OP BUFFALO" CLEVELAND — Dally, May lit to Not. 15th—BUFFALO
Leave CimuxD » 9>00 Ml) Iaithw j Lnr> tonuo	9:00 p. It,
Ant*« lm*U • T i SO A. M. I Itahdaid Ttmk } Arrive Cimum 7:80 A. M. OMDwetiona »t Huffmlo for Ntanrm Filla and all Ewt«m and Cuwdian *otet»- Railroad tkkata raadm* between Clmland and liuffalo ar« good tor tnuuportation om vat atauMr*. Aak your ticket a«nt or American Exprw Agtnt for tickoU rla C. a B. Lin«, Maw Toon«t AntotaaUla Hato-tfi.00 Round Trip, with » day« retnra limit, for car« mot nommting 127 In. whwlbut.
WHtiMv colored »actional puiil* chart of The Great Ship "StekANDBKK" S5 m SSBR1 Žre cent«. Abo a«k for oar il-p— >le««rial and Aweripttre boohl» fr—.
TIm ClToUnd A Buffalo	k.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA VILNO GRENKO VINO
FARE + 4J3
"1(1 A NT III* ■ ■■ th« largaet aad low
water* of the woild. Sleeptag
tonej itna tako zaupanje in vspeh med svetom, (ker u«čini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh boleanri jih je devetdeset odstotkov povziročenih in spo»čet>fh v želoklicu. Trinerjew Zdravilno Gnenloo Vino očisti želodiec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepK/trebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvairin zavirajočih ipravilno delovanje drobovja. Trinlerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne ' mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninioe: ter krasmio žaleče rudeče vino. V zadevi zabasamosti, nepre-bavnosti, g-lavobola, pdl-iglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče,'1kakor tmdi v zel'OK^niih neprilikah, ki rade nadlegujejo žens-k<e ob premembi žitja ali rudarje ali druge kJ"eIavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Doibite j"e v vseh lekarnah.
Spodaj podpisani izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo zdravniku kiropraktike,
i ► _______^ o
Potrebuje se pomočnik $
v pisarni
ki je mojo, čez dvajset let trajajočo bolezen v dveh tednih tako korenito ozdravil, da ga moram vsakemu in vsak čas najtopleje priporočiti.
S pozdravom bilježim se
^	Mi hočemo moža, ki ve nekaj kako se prodajajo del-
S	nice, in ki bi načeloval skupini prodajalcev.
Mi plačamo- $25.00 na teden ih provizijo pravemu
A	možu. To je prilika, da si dobite stalno službo z veliko
<	►	jeklarsko organizacijo. ,
<	I	. HURON STEEL COMPANY,
<	>	4:0 SCHOFIELD BLDG., CLEVELAND, OHIO
TRINERJEV LINIMENT
prwlere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protiraa, ali revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnje v in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoč. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po ko<panju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
MIHAEL DRAGAN, 1381 E. 47th St.
TRINERJEV ANTIPUTRIN
je izvrstno >np»rav prij"e*no zdravilo za navadno rabo znotraj. Fosetjio za izpi ftnje .grla m> st; isOotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvorov Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrade so dobila Trinerjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Medal—San Francisco 1915, Grand Pjrix —Panama 1916.
PREMOŽENJE NAD $400.000.00
JOSEPH TRINER,
Vložite svoj denar po.....
7Q-9th Ave, NEW jfORY,N.Y.
Sem odor« stara 34 let i a čisto sama, bi rada eno iensko, ki bi stanovala In opravljala pri meni lahka qpravila, ker ffdem v bolnišnico. Imam stanoran|e z osmimi sobami, katere oddafam. Sem [Slovenka, govorim 5 jezikov. Rent'$00 ft m. Boarding prodam za $1050 v gotovini. Dobička na mes. je $105. Vprašajte samo od 5. do 9. zvečer. 1106 St. Clair Ave. 2. nadstropje, suite 1. (04)
"— . , -J; MANUFACTURING CHEMIST,
1333-1343 So. Ashland Ave.
Odprto tudi zvečer /
razven ob sredah,
_ --_------------------------------------------------------------------------r-r—----- —•-«■■ —--r«---. ■ ---------------------------------. ----------------------------^HH*« --------\	.................. ....... —........
SLAVONIC IMMIGRANT BANK.
436 W. 23rd ST., NEW YORK, N. Y.	.
Glasnica £100.000
SLAVONIC IMMIGRANT BANK,
436 WEST 23rd STREET. .	NEW YORK, N. Y.
'	*	>	'	ss	*	, • >	'
/ \ , . ' •
Hezerxtni Fond $30.000

-lil		
	KRESALO DUHOV.	
	Roman iz irskega življenja.	
	ANGLEŠKI SPISAL P. A. SHEEHAN.	
	PREVEL DAVORIN CIUHA.	
lil		
In medtem ko je skrbela za red v svoji hiši in držala Darbyja v ojnicah, se ni niko li naveličala, poslušati ga o gospodu. Kaj je gospod delal kaj govoril, kako se je oblačil, kaj je jedel, njegove krep ke lepe kletvice, če je bil jezen, njegova dobrodušna dejanja v veselem razpoloženju: vse to je bila neizčrplji-va snov za razgovor v koči v kerryjskih gorah. V teh mračnih decembrskih dneh, ko se je modrosivo nebo sklanja lo na mater zemljo in jo ode-valo s svojim težkim plaščem in gospod Maxwell zapuščen in vijoč se v bolečinah ležal v hiši Owena McAuliffeja, sta vdova in njen sin mnogo-kaj ugibala o njegovih razmerah in opravkih ter izrekla mnogo želj in nad, da bi kmalu minila zima, da bi se kmalu zablesteli zvončki pod trnjem in praprotjo.
"To ne bo trajalo dolgo", je ponavadi dejala gospa Darby. "Dnevi bodo kmalu daljši in potem imamo kmalu Veliko noč. In potem je še samo en skok, in kar naenkrat bo Škot spet tu in te poiskal."
"Prav imaš, mati!" je odvrnil Darby. "In če tudi gospod takrat ne pride, se vendar najdejo v hotelu drugi gospodje. Upam, da ne pride rdeči lopov, ali pa mu bom poskrbel za temeljito ko-pelj."
"Nehaj s svojimi z^l^Iinja-nji; nič dobrega ni ž njimi. Vedno je bolje, če se govori samo dobro o svojem bližnji-ku. In stene imajo ušesa."
"Gospod bi ne bil tega na-

redil. Kratko mah, on je fin mož. Noben živ človek ne ve, Odkod je rdečec prišel. Tudi sem slišal, da ie gospodu prevzel nevesto.'
"Potem pa je morala imeti čisto poseben okus, da je zapustila gospoda in se vrgla za takim človekom. Kaj pač zdaj gospod dela?"
"On, zabava se. Jej, kakšno drugo delo imajo ti ljudje kakor samo zabavo? Vstanejo, ko mi ležemo, in redo spat, ko mi vstanemo, se narobe. Pri moji veri, da bi se jaz prav nič ne čudil, če se gospod zdaj zabava kje v Zahodni Indiji, aH na katerem drugem daljnem kraju. Mogoče se vozi v Dublinu v svojem vozu z lord-lajtnan-tom."
"Česa ne praviš! V resnici mora biti velik gospod. Toda kjerkoli je. naj ga Gospod Bog varuje! Če bi njega ne bilo, bi ne imela midva nove strehe. Kaj misliš, ali ti ne odtegne plače?"	1
"Gospod pa odtegniti pd plače? — O, ne! Zanj ni pet funtov nič več kakor za Vas perišče moke."
"Krasno mora biti, če je človek bogat, srečen in zadovoljen. Jaz mislim, da bomo svoj del prejeli na drugem svetu, ker nimamo mnogo na tem.'1—:—
Povsem drugače, a ne z manjšim zanimanjem, je mislil na -gospoda Maxwella major. Njegove misli s-o s« mnogokrat mudile pri njem, fletudi je tisočkrat preklel njegovo neumnost, ga tisočkrat poslal k vragu radi njegovih pustolovskih idej in ga
smatral za izobčenca, ker je zapustil svoj stan in prekrili
najvišje njegove postave.
"To besedičenje »o enakosti in pravičnosti", je pogosto-ma dejal sam pri sebi,1 je čista budalost, sam socializem. Vsled neznosnega ftgovstva in odnehavanj« naše vlade bo barikade in giljotine prav blizu. Toda mi smo sami krivi — prav sami krivi I Bog v nebesih! Kdo bi si kdaj mislil da bo mogoče kaj takega doživeti ! Eden iz našega stanu se tako spozabi! Upam, da bo ta človek, če se iz rok teh lopovov sploh vrne živ, da bo izgnan iz vsakega dublinske-ga kluba. Kaj bodo ti lopovi drugega mislili, kakor da smo strahopetci! In potem je vsega konec! Pri Bogu, prav nič jim ne bo prižgati grmade in nas vse speči."
Sicer je bil major tudi mile je razpoložen. Potem je moral misliti na Boba, na sina svojega starega prijatelja, na Boba, na najboljšega športnika; na Boba, vzor poštnega in odkritega srca, ki mu je bila tuja lastnina ravno tako sveta ko lastno življenje, na Boba, ki je pozval figovca Ellis, in nazadnjaški, strahopetni rod hotel spet naučiti dvobojev.anja; na Boba, ki bi bil moral njegovo Mabel peljati k oltarju in njemu postati sin in opora otožnih urah zadnjih dni. Včasi ga je presenetil njegov sluga Freeman, ko je Žalosten govoril sam s seboj ali — ljubi bralec, nikar ne dvomi, zakaj človeška narava je povsod enaka — si brisal na skrivaj, skrit za "Times", oči. Bojazen in skrb, ki nista izostali ob pogledu na bodočnost Mabeli, sta še bolj poostrila v njem boj občutkov ljubezni in jeze. Ne samo mali slučaj, ki smo ga omjeni-li v enem prejšnjih poglavij, temveč tudi marsikatera dru ga malenkost — pogledi značaj — je majorja vznemirjalo. Predvsem pa tajni občutek zoprnosti, naravna in instinktivna sovražnost napram gospodu. Outramu, ki
I UMI III ^
si je ni mogel razložiti. Trudil se je, da M ta občutek udušil, a kljub vsemu trudu je vendar ostal. Včasih ie celo govoril o tem s slugo Free-marfom, dasiravno se je radi-
tega zaničeval.
li več nobenega o gospodu Maxwel-
trama
Ali ni več nobeneaa tele-
gi
Tu?"
"Ne, včeraj sem bil v de-tektivni pisarni; nič ne morejo izvedeti, kje se gospod nahaja. Nekoč so mislili, da so ga našli, a ni bilo nič."
'Tako, tako," je ponavadi odvrnil major. "Veselilo bi me samo, če bi bil na Mabeli-ni svatbi. Tako lepo bi bilo/'
"Prav res, gospod major! Jaz ne dvomim, da ga bosta gospodična Mabel in gospod Outram zelo pogrešala."
In Freeman je premaknil stol z gospodom majorjem tako neznansko mirno, kakor bi bil poosebljena resnica.
"Freeman, ne blebetajte mi budalosti!" je nato odgovoril major. "Ali sploh dvomite za majhen hipec, da ni ospodični Mabel in gospodu utramu prav nič na tem, Se je gospod Maxwell na svatbi ali pa Če leži kje napol mrtev v kakšnem kerryjskem močvirju ?*'
"Za človeka kot sem jaz, gospod major, se ne spodobi .govoriti o ljudeh, ki so višji od mene. Toda mislil sem, da Vam bo mogoče prijetno, če slišite, da se gospodična Mabel še vedno zanima za gospo da Maxwella."
"Mislite 1 Bodite enkrat odkritosrčni! Ali verujete to zares?"
"Ne, gospod major* Jaz bi ne mogel trditi, da verujem. Če se gospod poslovi in pusti mlado damo samo ter se zanjo več ne zanima s takim Ognjem, ki ga mlada dama s pravico pričakuje, potem tudi sam ne more nič pričakovati od nje."
"Boba Maxwella mi je žal," je zamišljeno dejal major.
"Tudi meni, kakor sploh nam vsem, gospod major."
sno deklico — hm no fino mlado damo. Toda tudi za gospodično Mabel nam Je žal."
"Gospodično Mabel f Zakaj vam bi naj bilo žal za gospodično Mabel?"
"Ker smo vsi radi imeli gospoda Maxwella in ker gospod Outram —"
Freeman je naenkrat u^ molknil.
"Kaj je z gospodom Outra mom?,t je ostro vprašal major.
"Prosim, oprostite; imena gospoda Outrama bi ne smel omeniti."
"Prav res. Toda ker ste ga Že imenovali — kaj ste hoteli reči o gospodu Outramu?"
"O, nič, gospod major, nič, gospod major. Slugi se ne spodobi —V
"Nikar ne blebetajte, Free man ! Poznate me predobro in bi lahko vedeli, da' na to nič ne dam. Kaj ste hoteli reči o gospodu Outramu
"O, nič, nič, zagotavljam Vam! Samo sami med seboj se včasi menimo, kako dobro je za mlade dame, če vse* vedo o svojem bodočem možu, preden store tako važen korak. Tudi kuharica se v kratkem poroči z ženinom iz In* dije —"
"To vem, to vem. Kaj ima to opraviti z gospodom Outra mom ?" ,
"O, nič, nič! Jaz sem ji samo dejal: O življenju svojega ženina bi morala biti dobro poučena. Je dejala:, Duhovnik bo že vse pregledal. Ubogi papisti mislijo, da so njih duhovniki vsevedni kakor vsemogočni Bog. To je vse prav, sem dejal, toda če je enkrat sklenjeno in zvezano, ali more potem duhovnik razvezati? Ne! je aejala, na tem svetu ne. No, sem dejal precej razločno. Če ima v Indiji eno ali dve ženi, kaj more narediti duhovnik, če izveste? Nič^ je dejala. No, sem rekel —"
"Freeman, nehajte s temi budalostmi!" mu jie segel v
,-------major. "Kaj ima to i-
; praviti z gospodom Outra-
|mom?"
'O, nič, gospod major, nič. Mi ne vemo o gospodu Outra mu ničesar. Vsaj mislimo ne, da gospod Outram — gospod Outram — gospod Outram je zelo fin gospod, gospod major!"
"To je — gotovo! Če bi hotel vedeti Vaše mnenje o gospodu Outramu, ga povejte, če Vas vpraSam."
"Da, gospod major. Toda jaz nisem imel nobenega, krivičnega namena; jaz sem samo mislil, da hočete morda izvedeti, kaj pravijo ljudje —"
"Ne, jaz imam svojo lastno pamet. In neumnih kvant slu Žinčadi ne maram poslušati. Spodaj se prav vedno klepeta. Če bi bilo manj brezmi-selnih blebetanj, bi bila jed boljša."
"To bom povedal kuharici,' ' je dejal Freeman s čudo-vito-trdno mirnostjo. "Vi imate čisto prav,,gospod major. To se res ne spodobi, da se služinčad vmešava v zadeve gospoda. Ali naj pr.emiak-nem stol, bliže, gospod major? Nekoliko bliže k ognju?1'- '	.
Maj or /je pomišljal, ali bi prefriganemu slugi vrgel v glavo pljiuvalnik, ali bi mu zvišal plačo.
Dalje prihodnjič! ,
Kaj v šoli ni prav. _
Jožka, ki je bil prVikrat v Soli, vprašajo mati iz Šole prišedšega: "No,' Jožek, kako je bilo v soli; ali ti je kaj všeč?" — "Nič kaj," odgovori Jožek, "dvakrat smo molili, pa nobenkrat jedli."
NAPRODAJ JE HISA za 3 družine 13 sob, na 1161 Norwood M. velik Jot. Hiša je v jako dobrem stanju. To je jako lepa prilika kupiti hišo po zmerni ceni. Vprašajte na 1386 Gid-dings Rd. po 5. uri zvečer.	(97)
PRIPOROČILO.
Podpisani se priporočam rojakom za prevažanje pri selitvi ali druzlh prilikah. Priporočam se posebno letos za dovažanje grozdja n* dom, ker imam jako močan truck.
LOUIS FERKOL B017 Glass afe.	(97)
i ODDA SE ČK0NA SOBA čistim poštenim fantom, enemu ali 1127 Norwood Rd. »podaj.
NAPRODAJ JE 4 leta stara bila, Ifc
»ob; za 4 ali za 2 družini, fumes, elektrika, kopališče, garaža. Proda se poceni radi odhoda v ataro domovino. Poizve ae 15003 Sylvia ave. zgoraj. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata.
___m
Kdo t« sa naslov Franka BenE*n,, doma iz Spod. Brezove pri Viftnji gori. 1914 je baje delal pri železnici v Cie-velandu. Kdor ve ka) o njem naj sporoči Frank Suitariifiu, 15702 Holmes Ave. Cleveland, Ohio.
Ako ae moja lena. Id "me jt pustila ia
par otrok, ne povrne v najkrajšem času se otroci izroče mestu in jaz se povr* nem v staro domovino. (96)	August Kriišnik.
Ena sobo in kuhidja s« odda sa 1 ali 2 fanta, a hrano ali brez, po dogovoru. 8605 Vinyard Ave. S. E. Newburg (97)
Naprodaj j« dobro ohranjeno pohištvo. Radi odhoda v staro domovino, se proda po nizki ceni. 1132 E. 60th Street zgoraj.	(M)
Odda so mala trgovina pripravna za slovenskega Cevljara. Jako dober prostor. 15232 Waterloo Rd., Collinwood,
Ohio.
VABILO NA PIKNIK.
dr. Slovenake Sokolice, št 62 SDPZ. v nedeljo 22. avgusta na J os. Kastelce-vih farmah. Kakor Sokol čila ptica, Bod Slovenka vrla Sokolica. VSPORED:
1.	Godba pod vodstvom g. F. S.
2.	Licitacija debelega koštruna,
3.	Semenj lepih dobitkov,
4.	Petcentna vožnja s ponijem,
5.	Za moški spol nekaj, kar pa do nedelje bodi tajnost,
6.	Reklama za Sokolsko idejo. Cenjeno občinstvo je najvludnejs
vabljeno, kakor tudi naši so bratje dr. Delavec, št. 51 SDPZ. in pa bratje Sokoli. Ni ga lepšega življenja nego tam v prosti naravi, proč od mestnega šuma, tam se človek počuti čisto prerojenega. Ne zamudite tega veselja 22. avgusta na Kastelčevih farmah. Za vse eksportne jedila in pijačo vam jamčijo.
(97)	Slovenske Sokolice
i
ZAHVALA.
Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ. se najiskrenejše zahvaljujejo dr. Primož Trubar SNPJ. za podarjenega petelina, oziroma so ga sami II-citirali. Uboga pcitfuntna živalca se je
v pol ure zredila kar na 15 funtov, to se pozna, da so naši sosedni bratje fest fantje. Dalje se društvo zahvaljuje g. Frank Černetu za brezplačno vožnjo in za krasne dobitke, ter Ignsc Slapniku za brezplačno vožnjo. Se enkrat srčna hvala vsem onim gori imenovanimi in pa cenjenemu občinstvu.
Napredne Slovenke.
Sedaj
POZOR.
Imate dobro priliko
svoj dom z malim denarjem, sob na 71. cesti, cena $5500.
kupiti Hiša 8 Takoj plačate $1500. Hiša 8 sob, na 69. cesti, cena $3900, takoj $1000. Hiša na 61. cesti, 7 sob, cena $45:0, takoj $1000. Lepa hiša na Bayliss Ave. velik lot, 10 sob, cena $9300. Hiša na 61. cesti, 8 sob, lot 40x150, cena $5400, takoj $1500. Oglasite se na 6120 St Clair Avenue.	W).
Odda se ena soba za I ali 2 fan , _ hrane. 1171 E. 58th St. ,	(9
Organizirana po postavah države Nčw York, N. Y. tpraj Državna Banka.
i
Priporoča se rojakom Slovencem, da se v denarnih pošiljatvah in drugih denarnih zadevah obračajoča njo v svojem mtdmem jeziku. POŠILJA DENAR rojajcov svojcem, kakor tudi domačim hranilnicam, posojilnicam in bankam tla obrestne vloge. Dobiva pošiljalcem denarja od prejemnikov v starem kraju lastnoročno potrjena prejemna potrdila o prejetem denarju tekom 4 tednov, a vlagalcem pa vložne knjižice. Prejemna potrdila pošilja pošiljalcem denarja na ogled in njihovo nadaljno rabo in jamči za izplačilo vsakega poslanega zneska. PREJEMA DENAR v depozit plodonosno in ga na vsakratno zahtevo brez odkaza izplačuje. POSOJUJE DENAR na Liberty Bonde in druge vrednostne listine. PRODAJA ŠIFKARTE za vse parniške proge preko Oceana in Jadranskega morja. Zastopa vse prvoredne parniške proge in je V stanju preskrbeti vam najboljši prostor na katerem koli parniku, ako jej to pravočasno naznate in pišete.	'	*
Cene potniških listov preko oceana v tretjem razredu.
FRANCOSKA PROGA iz NEW YORKA v HAVRE. Na parnikih: Lafayette, La Savoie in Rochambeau po $85.00, na parniku La France $95.00. — CUNARD PROGA iz NEW YORK A v LIVERPOOL. Na parnikih: Carmania, K. A. Victoria, Royal George in Saxonia po$76.5o. IZ NEW YORKA v CHERBOURGH. Na parnikih: Aquitania, Imperial, in Ma-uretania po $95.00. — AMERICAN in WHITE STAR PROGA iz NEW YORKA v CHERBOURGH. Na parnikih: Adriatic, Philadelphia in Sain Paul po $85.00, na parniku Olympic $95.oo. — NA OSTALIH PROGAH parniških društev je cena preko oceana po $85.00.
NARAVNOST V DUBROVNIK IN TRST.
CUNARD in KOZULIC PROGI. Na parnikih: Argentina, Belvedere in Columbia do Dubrovnika po $125.00, do Trsta po $120.00, na parniku Italia do Dubrovnika $125.00, do Trsta • $100.00, na parniku Pannonia do Dubrovnika ali do Trsta po $1 ^5.00, na parniku Pres. Wilson do Dubrovnika $130.00, do Trsta $125.00. Otroci po znižanih cenah. K vsaki od navedenih ce» je treba dodati še $5.00 za vojno takso. Cene prevoznih Iisktov se lahko menjajo bre? naznanila. Pannonia 28. avg.. Pres. Wilson 14. sept., Columbia 28. sept., Belvedere 21. sept., Argentina 7. oktobra. Pres. Wilson 3. novembra.
1 ' . \ "'.'•.'. ' 1 ... '
Včeraj je naša banka prodajala in pošilja Jugoslovanske krone in dinarje po sledečih cenah:
1000 KRON ZA................... ..... $14.00, 5000 KRON ZA........................ $69.50, 10.000 KRON ZA.......:.............. $138.00,
50.000 KRON ZA..................... $685.00, 100.000 KRON ZA.......'............ $1350.00, 1000 DINARJEV ZA..................... $54.60
t '
Cene denarja se dnevno dvigajo in padajo. Zato zaračuna banka poslani jej denar po borznem dnevnem denarnem tečaju tistega dneva, ko prejme denar od pošiljalca. Odpošlje ga s prvo pošto ka določeno mesto in tekom 4 tednov prejme o pošiljatvi od prejemnika iz starega kraja lastnoročno podpisano potrdilo o prejetem denarju, katerega odpošlje pošiljalcu na ogled in daljno i^bo. — Rojaki, ki se dnevno obračajo na nas v svojih denarnih zadevah, katere izvršujemo vestno, ceno hitro in točno, Sb z našim poslovanjem popolnoma zadavoljni. Ako se Vi še ne nahajate med njimi, tedaj izvolite pri prvi priliki poizkusiti in prepričali se boste, da je res tako. — Priporočamo se vaši naklonjenosti in bilježimo s prijateljskim pozdravom
Večje stote še cenejše. V navedenih cenah zapopadeni so vsi stroški, tako da je poslani znesek izplačan v svoji celoti naslovniku v stari domovini. Za točna izplačila jamči bakna s vo-jim premoženjem.	'