HMER AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 66. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 20th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Italija je danes glavni Boljševiki zaprejo 56 cer-vzrok, da razoroževalna kev. Luteranski pa-konferenca miruje storji v zaporih London, 19. marca. Uspeh londonske mornariške konference očividno claries zavisi od tega, če se bo velesilam posrečilo pregovoriti laško vlado od njene zahteve, da se Italiji dovoli enako številno raznih vrst vojnih ladij kot Franciji. Na vsak način bi morala Italija vsaj povedati svoje minimalne številke glede svojih zahtev. Dino Gran-di, laški zunanji minister, je v začetku konference izjavil, da "bodo francoske številke naše številke," in od tega stališča od-tedaj še ni odnehal. Francija bi Moskva, 19. marca. Sovjetska vlada je danes za prošnjo članov bivših cerkvenih občin odredila, da zapro nadaljnih 56 cerkev v Moskvi in v okolici, ki je približno tako velika kot je država Ohio. Vlada se bavi z načrtom, da spremeni te cerkve v klube, restavrante, šole in laboratorije. Cerkvene kongregacije pa imajo pravico do apela, in mogoče je, da bo prvotno povelje, da se cerkve zaprejo, preklicano. Glasom poročil Evangelical Press Service, je bilo te dni v Rusiji prijetih 13 luteranski h pastorjev, bila končno pri volji nekoliko;in dva sta bila že poslana v Si-odnehati od svojih zahtev, in če!birijo. Najhujši je položaj v bo potem Italija storila isto, se Leningradu, kjer je mnogo lute-mora še počakifti. Na vsak na-; ranskih pastorjev zaprtih, do-čin je pa danes laško vprašanje i čim je drugim prepovedano oditi glavna zpreka, da mornariška iz mesta. — Medtem se pa po-konferenca v Londonu ne more roča iz Rima, da je papež na dan nikamor naprej. sV. Jožefa zgodaj zjutraj imel -o--mašo nad grobom sv. Petra in Mlado dekle. zna poteg-! molil za Rusijo in za vse, ki so v niti moške za nos RusiJi radi vere preganjani od Capetown, južna Afrika, 19. j sovjetske vlade. Enake maše so marca. Kathleen Punt, 17 let: bile brane po vseh katoliških cer-stara, učenka višje šole v tem i kvah sveta. Ta odredba glede mestu, je v nekem londonskem maš ni bila preklicana, dasi so sovjeti pred nekaj dnevi naznanili, da bodo odnehali od trdovratnega preganjanja cerkve. Papež natančno opazuje verski položaj v Rusiji, odkar je na prestol sv. Petra. —-o-- časopisu imela oglas, v katerem pravi, da prebiva že 19 let na neki pozabljeni farmi v najbolj oddaljenem kotu južne Afrike, in želi, da bi ji kdo kaj pisal. Tis'o-če Angležev je padlo v nastavljeno past. Od enega samega oglasa je dobilo dekle nad 12,000 pi- 12,000 oseb zasmehuje sem, in v pismih vse polno de- j vero V New Yorku narja, sladkarij in kakih 2000.) New York City, 17. marca. — ženitbenih ponudb. ^ y Bronx kolizeju se je včeraj Priljubljena gasolinska j zbralo do 12.0000 ljudi v name-postaja za bandite nu, da zasmehujejo vero in Bo-Banditi imajo posebno piko na ga. Razni govorniki so napada-gasolinsko postajo Western Oil (i vero, papeža, krščanstvo, župa- Sramežljive Zedinjene dr-1 Nova bolezen, ki jo študi- žave bodo še cenzurirale "nemoralne" knjige Co., ki se nahaja na W. 28th St. in Detroit "Ave. V pondeljek zvečer ti pride oborožen bandit na postajo in zahteva, da mu po-nočni prodajalec Chas. Harola na in policijo, vmes so pa pili pop in pridno grizli "hot dogs." Policija je ukrenila obširne priprave za vsak slučaj. Zunaj dvorane sta bila dva pat'rolna voza, brez obotavljanja izroči kar ima. bombni oddelek in oddelek za Bandit je dobil $100, nakar je j slučaj punta, 36 policistov na ko-urno odnesel pete. Harola je po-1njih ter 200 policistov peš, doki ical policijsko postajo, katero j'čim se je pomešalo med množico je obvestil o ropu, in komaj je znotraj dvorane 200 detektivov, telefon zaprl, se je že pokazal ki so opazovali navzoče. Mno- V New Yorku dobijo v j kratkem največjo banko na celem svetu New York, 19. marca. Danes se je naznanilo v finančnih krogih, da dobi New York v najkrajšem času največjo banko na celem svetu. Nova banka se bo imenovala Chase National Bank, in bo razpolagala s premoženjem $2,800,000,000. To bo mnogo več kot šteje premoženja National City banka ali pa Midland banka v Londonu. Ta banka bo nastala, ko se združite Chase National banka, ki je danes tretja največ- Nad 500 otrok rešenih iz katoliške šole, ko je začelo goreti Pretekli torek popoldne je začelo v kleti katoliške šole sv. Mihaela goreti. V šoli se je nahajalo tedaj 523 učencev. Ena izmed učenk je opazila ogenj, in namesto, da bi začela kričati, je šla mirno k sestri .prednici, ki je takoj oddala signal glede ognja, ki se sliši po vseh šolskih sobah. Otroci, ko so začuli signal, so mirno, toda hitro vstali iz svojih sedežev in korakali proti izhodom, v vrsti, tiho, brez vsakega ja v Zedinjenih državah in (hrupa in smehljajočih obrazov. drug bndit, ki seveda ni mogel ničesar odnesti. Najbogatejša ženska je v sanatoriju New York, 17. marca. Mrs. Ida Flagler, 81 let stara, vdova po Henry Flagler ju, petrolej ne-mu magnatu, in ki se šteje za najbogatejšo žensko na svetu, se nahaja v privatnem sanatori-1 tožen, da je junija meseca lan-ju dr. Chas. Pilgrima. V sana-skega leta baje umoril svojo 37 torij so jo poslali, ker trpi na |'let;staro ženo. Obtožen je, da je mani j i, da je nekaj delnic Stan- žica se je končno mirno razšla. Vojaški zdravnik obtožen umora žene Denver, Colo., 19. marca. Vojaški zdravnik, major Charles Shepard, star 59 let, je zgubil danes svojo uniformo in je bil odpeljan v okrajne zapore, ob- dard Oil Co., katere ji je zapu stil njen mož, ničvrednih. Njen mož je umrl leta 1899, in ji zapustil dotične delnice, ki so na-rastle do danes v ceni nad $16, 000,000, torej niso tako ničvredne, in se ženski najbrž meša. Radi testamenta Dne 11. aprila, 1929, je umrl Valentin Benčič, ki je stanoval na 384 E. 162d St. Zapustil je $4,000 premoženja. Trdi se, da malo pred smrtjo je zapustil &enčič vse premoženje sestri, ^rs. Frances Godina, in je imenoval counoilmana Mr. Mihe-'lch.a za upravitelja premože ^ja. Oglasile so se pa Antoni-•j*1 Skočaj iz New Yorka, Ana Peterlin iz Trsta in Marija Postna, tudi iz Trsta, ki trdijo, Benčič ni imel prave oporo-in zahtevajo omenjenih ^4,000 za sebe. Sodba se vrši te dni v Clevelandu. strupom spravil ženo iz tega sveta. Miss Grace Brandon, ste-nografinja pri vojaškem zrako-plovnem oddelku v San Antonio, Tex., je izjavila, da jo je major obljubil poročiti, ako more dobiti razporoko. To je bilo aprila meseca lansko leto. Razporoke ni mogel dobiti, in v maju je major jeva žena zbolela, junija pa na skrivnosten način umrla. Mnenje oblasti je, da jo je mož zastrupil. Komunisti in policaji na pokopališču Berlin, 19. marca. Med policisti in komunisti je prišlo na pokopališču v Friedrichfelde, ki je predmestje Berlina, do resnega spopada, tekom katerega so bile tri osebe ranjene in 20 aretiranih. Do spopadov je prišlo tekom pogreba dveh komunistov, ki sta bila ustreljena od policije radi dejanskih napadov na, člane policije. Equitable Trust Co. Direktorji obeh bank so že odobrili kombinacijo, in sedaj mora priti še cdobrenje delničarjev, kar se bo zgodilo24.aprila. AlbertH. Wig-gin, predsednik Chase National banke bo prvi eksekutivni uradnik novega finančnega podjetja, ki bo največje na celem svetu, in prvič v zgodovini se bo zgodilo, da dobijo Zedinjene države največjo banko na svetu. Winthrop Aldrich, svak John D. Rockefel-lerja, bo predsednik nove banke. Nova banka bo imela kapitala $148,000,000, preostanka ravno toliko in v rezervi pa $72,000, 000. čisto skupno premoženje banke bo znašalo $2,814,535,635. Banka bo imela 52 uradov v New Yorku iiv sedem podružnic v tu-jezemstvu. šli so brez klobukov in sukenj iz šole ven na prosto. Otroci so mislili, da je to navaden dril za slučaj ognja, in ker so vajeni takih drilov, so prišli na prosto brez vsake najmanjše poškodbe. Edini ranjenec radi ognja je bila šolska mačka, ki je skočila preko plamena, v nadi, da pride na prosto, in si je pri tem obžga-la kocine. Dospeli so ognjegasci in policisti, ki so izjavili, da niso še videli tako mirnih otrok kot so bili otroci šole sv. Mihaela. Šola se nahaja na vogalu Scran-ton Rd. in Clark Ave. Ogenj je bil takoj pogašen. Naredil je komaj $100 škode. Mestna vlada bo povečala gotovim delavcem njih tedenske plače » Mestni manager v Clevelandu, Daniel Morgan, je odredil, da se zvišajo plače 110 delavcem, ki so zaposljeni v oddelku za pobiranje odpadkov. Namesto $4.75 na dan bodo dobivali odslej $5.25 na dan. Vsi so zamorci. Nadalje se je zvišala plača formanom onih delavcev, ki popravljajo ceste. Dobili so 50 centov več na dan. Za njimi so pa prišli unij-ski barvarji in dekoratorji, ki delajo večja dela za mesto. Naprosili so manager j a, da poveča njih plače za 6 centov in pol na uro. Barvarji in dekoratorji, ki delajo za mesto, dobivajo $1.25 na uro, dočim dobivajo barvarji, ki delajo za privatna podjetja, $1.31 in pol centa na ui"o. Mestni ravnatelj je obljubil, da bo slučaj preiskal in odredil gotove korake. Councilman Tri-nastic je izjavil, ko'je slišal, da je Morgan povišal plače pobiralcem odpadkov, da bo predlagal pri prihodnji seji mestne zbornice, da se povišajo tudi plače pobiralcev smeti, ki imajo ravno tako umazano delo kot pobiralci odpadkov. Washington, 19. marca. Senat jQ včeraj skoro enoglasno volil, da se še v nadalje prepove importacija "umazanih in nemoralnih" knjig, pamfletov in slik. Predno je prišlo do glasovanja, je trajala debata polnih dvanajst ur. Tekom debate so senatorji govorili ,o nebesih in peklu, o mormoncih, morali, pohujšanju, svetem pismu in enakih zadevah. Včasih je bila debata tako huda, da je grozil te-pež, zopet pa je postala tako smešna, da so poslušalci na galerijah glasno kihali. Debato proti importiranju "nemoralnih knjig" je vodil senator Smoot, mormonec iz Utah, načelnik senatnega finančnega odbora. Izjavil je, da je videl importirane knjige, ki so morale biti pisane po človeku, ki ima bolno pamet in tako črno dušo, da če bi prišel v peklo, bi ogenj v njem po-temnel." Nadalje je Smoot izjavil, da le preko njegovega mrtvega trupla bo senat dovolil import enakih knjig. Sedaj obstoječa postava, se je le v toliko spremenila, da bo imela zvezna sodnija skupaj s porotniki zadnjo besedo, da se določi, kaj je nemoralna" knjiga." Doslej so imeli zadnjo tozadevno besedo colninski uradniki. rajo zdravniki, je zbruh-nila v državi Ohio Leo koncert Društvo "Zvon" je imelo v torek zvečer j ako uspešen koncert v javni knjižnici na Broadway in 55. cesti. Navzočih je bilo kakih 250 oseb, med njimi več Čehov, ki so se čudili lepoti slovenske pesmi. Da ne zamudite vlakov v Mestna komisija za olepšan je mesta bo preuredila Public Square tako, da oseba, ki želi iti na železniško postajo od enega konca trga do drugega, bo potrebovala 79 sekund manj kot potrebuje sedaj. To je važno za stotine ljudi, ki hitijo zadnji trenutek na postajo, da ne zamudijo vlakov. Atwater se ženi Harmon Atwater, katerega je iskala clev. policija 140 dni, ker je bil v zvezi z raznimi sleparijami pri prodaji mestnih zemljišč, se je v sredo poročil s 40 let staro lepotičarko Eva Tierney. Atwater se nahaja pod parolo, da se bo dobro obnašal. Za begunce židovski rabinci bodo skušali te dni v Clevelandu nabrati $50, 000.00 za žide, katere so boljševiki izgnali i? Rusije. Slavnosti Poljakov V nedeljo dospe v Cleveland Titus Filipowicz, poljski poslanik v Ameriki, ter novo imenovani ameriški poslanik pri poljski republiki John N. Willys. Vršile se bodo razne slvnosti in velik koncert v mestnem avditoriju. Trak je — orodje Sodnik Weygandt je včera.i odločil tekom neke obravnave, da je truk navadno delavsko orodje. Neki Rudolf Zaft je bil tožen, ker ni plačal dolgov. Zapleniti so mu hoteli truk, s kate rim razvaža premog in led. Sodnik je.pa dejal, da je truk nava dno orodje, s katerim si Zaft služi svoj kruh, kakor n. pr. kar penter s kladivom, in da se truk torej ne more zapleniti. Na počitnicah V Cleveland ste dospeli Miss Ann L. Dejak in njena sestra Miss Angeline E. Dejak, in sicer iz državne univerze iz Columbusa. Miss Ann študira splošno znanstvo, Miss Angeline pa medicino. Angelina Dejak je grad uir ana bolniška strežnica. Obe ste tu za kratek čas na počitnicah. Igralci "Pasijona" V četrtek ob 7:30 zvečer se vrši skušnja za križev pot in kri žanje, 9. 10. in 11. slika. Skušnjj; se vrši v S. N. Domu. V soboto, ob 2 uri popoldne, pa bo zopet skušnja za prvo dejanje, v S. N. I). Pridite gotovo. Euclid postane mesto Vaška zbornica Euclid Village je odredila vse potrebne korake, da se spremeni vas Euclid Village v mesto Euclid. Smatra se, da šteje Euclid Village danes 12,000 prebivalcev. Da se razglasi vas za mesto, je potrebno le 5000 prebivalcev v dotični vasi. Dobili bodo čarter in posebno mestno sodnijo, kakor hitro bo ljudsko štetje za 1930 gotovo. "Kisle" kumare V Cleveland so dospele prve umare, ki so pa precej "kisle," kar se tiče cene. 12 kumar velja $3.50. Jožett in Pence Dr. Napredne Slpvenke, št. 137 S. N. P. J. naznanja, da bo priredilo v počast vsem Jožetom in!Pepcam veselico, v soboto, 22. marca, v spodnji dvorani S. N. Doma. Pri veselici igra "Strug-glks orkester,"'ki je tako ugajal, ko je po radio igral. Rojaki in rojakinje so vljudno vabljeni. četrtič oproščen Frank Andrews, 55 let star, bivši učitelj, je bil v sredo če^ trtič oproščen obtožbe umora. Obdolžen je bil, da je nalašč zapeljal svoj avtomobil preko 75 čevljev visokega prepada, pri čemur je njegov 18 m e s e-cev star sin našel smrt. An-drewsa so porotniki štirikrat oprostili, in državni pravdnik se je izjavil, da ga ne bo več tožil. Čas za vrtove * Posebno hudega mraza ne bo več, in je torej čas, da uredite svoj vrt. Zgodnjo redkvico in solato že lahko posejete. Treba bo tudi okoli hiše nekoliko počediti in pospraviti. V slovenskih trgovinah dobite v$e potrebno za ta spomladanska opravila. Cincinnati, O., 19. marca. Nova, skrivnostna bolezen, je zbruhnila v tem mestu, katere zdravniki ne morejo diagnozira-ti. Bolezen je hipoma napadla 65 oseb. Je to neke vrste paraliza ali otrpenost udov. Ljudje, katerih se prime ta bolezen, postanejo otrpnjeni pod koleni in pod komolcem. Dr. George Tyler sam je dobil 14 takih slučajev naznanjenih. In iz Middle-town, Ohio, se poroča, da imajo tam dvajset slučajev te nenavadne bolezni. "Nam ni ničesar znanega o tej bolezni," se je izjavil dr. Bachmeyer, predstojnik javne bolnišnice. "Otrok se ta bolezen očividno ne prime, pač pa le oseb, ki so stare nad 35 let. In izmed 65 slučajev, ki smo jih dobili doslej, je 60 možkih, in le 5 žensk." Zdravstveni načelnik, dr. Lumis, v Middletown, Ohio, se je izjavil, da so osebe, ki so zbolele za to boleznijo, priznale, da so pile takozvani "ginger." Zvezne oblasti so zaplenite tisoče galon "g i n g e r j a," in zdravstvene oblasti so začele preiskovati vso zadevo. —!-o- Albert Bobnar prost Državna oblast za pomiloščenje jetnikov je včeraj dovolila parolo mlademu Slovencu Albert Bobnarju dasi je clevelandska zveza za kriminalno justico ostro odsvetovala pomiloščenje. Bobnar je bil obsojen na dolgotrajen zapor radi napada na policista Harry Dudley-, .toda se je v. zaporu vzorno obnašal in je. dobil raditega pomiloščenje. 30 dnevnica V petek zjutraj ob 8. uri se bo brala pri sv. Vidu maša v spomin pokojne Alojzije Godič, ki je umrla pred tridesetimi dnevi. "Združen- Slovenke" Prijetno domačo veselico priredi društvo "Združene Slovenke" št. 23 SDZ, in sicer v soboto, 22. marca, v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. Vstopnina samo 50 centov. Svi-ra izvrstna gocfta pod vodstvom Mr. Resnika. Jožki in Pepce so še posebno vabljeni k tej veselici, kot tudi ostalo cenjeno občinstvo. Skušnje za šoferje Nova postava države Ohio zahteva, da mora vsak šofer, ki vozi taxi, privatni avtomobil za koga druzega in truk, prestati gotovo skušnjo, predno dobi licenco, ki ga opravičuje do vožnje. Te skušnje se sedaj vršijo v poslopju na 708 St. Clair Ave. in se bodo nadaljevale 60 dni. Ljudi bodo preiskali. če imajo dober vid, če poznajo avtomobilske postave in odgovoriti morajo na vprašanje, kaj bi naredili v slučaju nesreče. Onim, ki lastujejo svoje avtomobile in jih sami vozijo, ni treba prestati skušnje. Veselica v Newburgu Klub društev Slov. del. dvorane na Prince Ave., priredi v soboto večer, 22. marca lepo veselico. Igral bo dobro poznani Ve-rovšek orkester. Izvrstna postrežba zagotovljena vsem navzočim. "Stric" Popovic do r a Iz Floride se je vrnil te dni g. Janko Popovič, kjer se je mudil radi rahlega zdravja. * V Palestini so okrili zaroto komunistov, da se polastijo dežele. B AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 20TH, 1930 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto-----W.501 Za Cleveland, po pošti, celo leto 17.00 Ca Ameriko, pol leta --------MM 1 za Cleveland, po poktl, pol leta »3.50 Za Cleveland po r&mašalclh: celo leto >5.60; pol leta »3.00 Za Evropo in Kanado Je ista cena kot za Cleveland po pofitl. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošlijatve naslovite: Amerl&ka Domovina, __6X17 St. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0C28._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers da ga kupite pri slovenskem trgovcu in ne pozabite na Majestic radio, ki so neprekosljivi. Prepričali se boste o tem, ko ga do bite na svoj dom. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike, posebno pa čita-teljem Ameriške Domovine. Za prihodnjo nedeljo se pa zopet pripravljamo, da bomo kaj lepega slišali. Evgen Rosman. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 33 No. 06. Thu. March 20th, '30. MUKE NAŠEGA NARODA V PRIMORJU. Italijanski prefekti v prefekturah Trsta in Pulja so že izdali listo novih imen za nase Slovence in Hrvate, dočim v ostalih prefekturah pripravljajo šele laška imena za naše ljudi. Na vsaki listi je več tisoč imen. Ker ima mnogo naših ljudi ista imena t— na primer v Trstu je danes 380 oseb, S Wen cev, ki se pišejo Bizjak — tedaj se lahko smatra, da bo najmanj 800,000 Slovencev in Hrvatov, poleg Nemcev, ki živijo danes pod laško vlado, moralo spremeniti svoja originalna imena. Ne mine niti en dan, da ne čitate v laškem uradnem listu, ki ga izdaja vlada za svoja uradna naznanila, deset do enajst strani, na katerih se naznanjajo spremenjena imena. In to se godi že dve leti. In ne samo družinska imena, pač pa tudi krstna imena doživljajo isto usodo. Laška vlada je odredila, da se matrične knjige, v katerih so vpisani krsti in imena otroka, odvzamejo župnim uradom v vseh pokrajinah, kjer bivajo Slovenci in Hrvati. Župniki so morali' krijige izročiti pre-fekturam. Takoj potem je vlada naročila župnim uradom, da v bodoče ne smejo krstiti nobenega otroka na slovensko ali hrvatsko krstno ime. To so najprvo začeli spolnjevati v Trstu. Oče otroka se je pritožil na višji sodniji, ki je pa zavrgla pritožbo in izjavila, da ima vlada pravico diktirati imena otrok! Tako daleč je torej že prišlo, da oče in mati nimata več pravice podeliti lastnemu otroku krstno ime, dočim sta se družinskemu imenu že sama morala odpovedati. Kakor hitro je višja sodnija odločila, da ima laška vlada pravico diktirati imena, so oblasti takoj naročile izvrševal i'.im uradnikom, da strogo pazijo, da se nikomur ne podeli slovensko ali hrvatsko krstno ime. Starši danes pod laško vlado t]imajo več pravice dajati svojim otrokom krstna imena. Tej izvanredni in nezaslišani sodnijski odločbi in razsodbi je sledil kraljev ukaz, ki pozivlje vse registracijske urade, da strogo gledajo, da noben otrok ni krščen na kako ime, ki ni laškega izvora. Ako pa se stariši branijo krstiti otroka na laško ime, tedaj vlada sama podeli ime, in v slu čaju ponovne hranitve, se starši kaznujejo. In postava gre še dalje. Registrarjem v javnih uradih daje pravico spremeniti ime otroka potem, ko je bil že uradno krščen in mu je bilo podeljeno ime. In ta vladna odredba se izpolnuje samo v okrajih, kjer bivajo Slovenci ali Hrvati. Laška vlada se doslej še nii drznila upeljati to drastično odredbo tudi v onih krajih, zlasti na južnem Tirolskem, kjei prebivajo Nemci. . 1 Občinski predstojnik vsake slovenske ali hrvatske občine mora prešteti vse otroke in poizvedeti za njim kastna in družinska imena. V vsakem slučaju, v katerem se dobi še kako slovensko ali hrvatsko ime, sta oče in mati poklica-« na v urad registrarja. Tu jim najprvo nasvetujejo, da izberejo drugo ime za otroka. Ako se starši branijo, tedaj sta oče in mati kaznovana vsak na 100 lir globe, registrar potem samovoljno spremeni ime otroka, in v nekaj dneh pride tozadevna sodnijska določba, ki daje veljavnost taki spremembi imena otroka. In laška vlada z največjo nesramnostjo vztraja pri tem delu in trdi, da širi delo kulture med tujimi narodnostmi pod laško zastavo. Neki gospod Pizzagalli, prednik laške komisije za spremembo imen, je spisal knjigo, kateri je napisal uvod minister Turatti, in v kateri knjigi se piše, da je celo angleški kralj spremenil ime svoji družini, ki se je prej glasilo Coburg-Gotha, toda je s kraljevim ukazom leta 1917 odredil, da se imenuje kraljeva angleška hiša — Windsor. Kdor pozna podrobnosti te spremembe, se mora v resnici smejati nadutosti in nesramnosti laškega ministra. Madison, O.—Priloženo vam pošiljam $3.00 kot polletno naročnino za Ameriško Domovino, obenem pa prosim, da nam odstopite nekoliko prostora, da se tudi jaz izrazim nekoliko o slo venskem radio programu. V nedeljo 16. marca nam je zelo ugajal. Josip Grame je rekel, da je bil tisti človek zelo neusmiljen, ki je vrgel svojo ženo iz ko^ ša pod most v vodo. Pa kaj jo hoče vedno nositi okoli ? Hvala vama, sestri Baraga za lepo petje in Ulle trio za izvrstno godbo. Meni je rekel Lojze: "No, sedaj se pa le malo obrni, stari." Pa se nisem mogel, ker mi je konj stopil na nogo. če bi bil Galič tukaj in pa Grubar, da bi m? kvišku metala, potem bi že šlo. Vsa čast tudi collimvoodske-mu mladinskemu orkestru, ki so tako lepo igrali. Le še kaj se oglasite, fantje. Čestitamo vsem, ki ste kaj pripomogli, da imamo tako lepe radio programe ob nedeljah, posebno pa se zahvaljujemo Ameriški Domovini. Lepe pozdrave vsem skupaj od nas vseh: / Družina Josip Grame, Frank Lustig, Louis Volčina, Frank Lukač, Josip Grem. tjii—n- Vesti iz domovine Newburske novice Ambridge, Pa. — Cenjeno uredništvo Ameriške Domovine! Prosim, če bi mi odstopili mal kotiček za mojih par vrstic v tem priljubljenem listu. — Minul je predpust in zabave, vse jp nekam žalostno, kar vse nekam spi tu pri nas. Ne vem, kako je to —- samo doma čepimo in se pogovarjamo različne reči. Ne vem, kaj bomo vganili, toda če bi nas tisti veseli človek videl, bi nas vprašal, če bomo vganili, kje ima žaba rep. Toda ni za pomagat, saj so pa , druge naselbin" bolj živahne, kakor vidim. Najbolj nam pa imponiraje Clevelandč&nje. Tam ste pa res samo naprednjaki in veseljaki, ki še nas včasih zbudite iz spanja. Zavzeli ste se, da ste začeli pošiljati po Ameriki našo lepe Ampak tako, kakor zadnjo nedeljo, se pa že dolgo niste postavili. Pokazali ste, kaj zna naša-mladina napraviti, čestitam mladinskemu orkestru iz Collin-wooda za njihove krasne polke. Mislim, da nima nobena naselbi na take godbe, čestitam tudi Ulle trio, ki so tudi jako film igrali svoje polke in valčke. In iskrene čestitke tudi sestram Baraga, ki sta tako lepo zapeli slovenske pesmi, da nas je kar ganilo. Znati pa, znati! Najbolj nam je dopadla tista" "Jaz pa vrtec bom kopala." čestitam tudi vodji programom, g. Primož Kogoju in gg Danilu in John Grdini. čestitam vsem slovenskim trgovcem, ki podpirate slovenski radio program. Svetujem roja- pesem in godbo potom radija, kom, ki še nimate radio aparata. "Poslanka Marijina" se kliče slika, katero bomo videli v petek večer v dvorani Nar. Doma na 80. cesti. Slika, moving picture, ima vpleteno v zgodbo Bernard- kako se veselim tvoje sre-Cel" • ' Je vzdihnila in umolknila. Koprnela .ie od strahu, ko ji ^na toliko potrebovala o sod-na onem svetu, in dvakrat je ži i U duhovnika. Težko je tefcko umrla, uboga, pre-', Jšena deklica. Tone ji je na- ovii lepo bel° krsto> teta J'1 J> iv, ia SVetle lase z rožmarinom, \n kak angel miru je ležala na U0Vl»kem odru. "Glejte," je dejala teta Mana, "kako mirno živi in mirno umrje, kdor Bogu služi!" Janez tudi na pogreb ni mogel priti; v tujem kraju se je razjokal sam, žalosten, da ne bo več videl Anke, ki je bila vsem tako dobra in ni prizadela nikomur nič hudega. "če ta ni v nebesih," je dejal marsikak pogrebec, "potem mi nimamo nič upanja.'" Tudi Rožmanovemu Pepetu se je inako storilo in bridko je očital staršem, da so oni krivi, da je umrla dobra Anka; če bi ne bili branili, bi zdaj srečna ž njim živela; tako ji je pa od žalosti srce počilo. Tako se je praznila Bricova hiša in ostala sta kakor pri sosedu Klančarju samo stara dva. "Dolgčas je," je dejal Tone sestri, ko sta sama kosila. "Dolgčas," je ponovila sestra, ki se ji tudi ni ljubilo govoriti. "V prejšnjih časih je vsaj Jerica katerikrat k nama pritekla.; zdaj pa še te ni. Kako se pa gledata z mlado gospodinjo?" "Dozdaj še lepo," je dejala Mana. "Kadar'ji ne bo več všeč, naj se pa omoži. Jaz sem slišala, da hodita Križmanov in Rožmanov za njo; Tetrev pa da me-šetari." , ■ "France se pa obotavlja," je vzdihnil Tone. "Ali veš, Mana, kaj mi je prišlo na misel? Midva sva stara. Jaz se utrudim in moram počivati, če le nekaj ur delam, in čez kaj časa bo še slabše. Ljudem ne morem več postreči, kakor bi rad, in zaboli me vselej, kadar mi kdo reče, da bo drugam šel. Jaz sem še tolažil, da pride France kmalu nazaj in da mu prepustim jaz svoje delo. Toda nič še ne kaže in najbrž bo hbtel sam na svoje začeti. Ti pa tudi ne moreš vsemu kaj. Dekle nočeš imeti, Jerica ne utegne, kdo ti bo poma-gl? Kaj pa se je sploh treba nama tako truditi? Jaz sem že mislil, da bi vse prepustil Jerici." "Bricovi so potrebnejši," je dejala Mana. Jerica je preskrbljena, naj se omoži ali sama ostane; Bricov France pa nima nič, ker bo dom Janezov. Na Franceta ne smeva pozabiti." "France naj vzame Jerico, Saj vem, da sta si dobra, ampak pogovoriti se ne moreta, in bati se je, da se Jerica prenagli ali pa da se France kam drugam zagleda. Francetu in Jerici bi jaz kar izročil hišo. France je pošten človek, in če bi Jerica tukaj gospodinjila, bi bilo prijetno." "To je treba še premisliti," je dejala Mana. "Saj se ne mudi nikamor." Tone pa si je mislil, da se mudi. France in Jerica se že dolgo nista videla in mladi ljudje so pozabljivi. Prav hudo bi bilo Tonetu, če bi dobil Jerico Rožmanov ali Križmanov in France Bog ve katero; oba bi se mu odtujila. In njemu je že tako lepo slikala stara domišljija novo srečo, kako bo gospodinjila Jerica v njegovi hiši, se.sukala po kuhinji, se šalila in smejala v delavnici. Kako bi se dalo tu urediti? Padla mu je nova misel v glavo. Ko je prvič videl Jerico, je je naprosil, naj pride popoldne, če utegne, da bo zanj nekaj napisala. Pripravil je tinto, pero, papir in komaj je poldne odzvo-nilo, je že prišla Jerica. "Francetu v Ljubljano moram odgovoriti," je dejal Tone, "pa mi je pisanje že zelo težavno. Ali hočeš ti pisati namesto mene?" "Oh, rada," je rekla Jerica, sfidla za mizo in vzela pero v roko. "Takole piši!" ji je narekoval stric. "Preljubi moj France! Danes ti pišem jaz namesto strica Toneta, ki ima za tako drobno delo preokorno roko." "Ampak jaz vendai* ne morem pisati," je ugovarjala Jerica, "da imate vi okorno roko." (Dalje prihodnjič.) EDINA CIGANSKA ŠOLA NA SVETU Med najzanimivejše dežele srednje Evrope spada brez dvoma Prikarpatska Rusija, naj iz« točnejša provinca češkoslovaške republike, ki se kot ozek pas zemlje razprostira ob vznožju Karpatov med poljsko mejo na severu in madjarsko - romunsko na jugu. Najrazličnejše narodnosti in plemena prebivajo v tem naj oddaljenejšem kotu bivše Ogrske; zapadna kultura se ga skoro še ni dotaknila. Tu dobimo Madjare, Slovake, Romune, Žide, Ukrajince, Ruse, Nemce in cigane. Tu govore prebivalci skoro ducat raznih jezikov in narečij, toda število ver in raznih sekt je še večje. V bližini Užhoroda, glavnega mesta te deželice, pa boste našli eno največjih zanimivosti Evrope, namreč cigansko šolo, ki je najbrž edina te vrste na svetu. Sredi ciganske naselbine, ki sestoji iz kakih 25 revnih, lesenih kočic brez peči, čijih prebivalci si zakurijo ogenj na tleh, če se hočejo ogreti ali kaj malega skuhati, stoji lepa zgradba iz opeke, sicer nizka,, toda čista, tako da kar čudno izgleda v tej še bolj čudni qkolici. Stopimo notri: nahajamo se v prostrani svetli šolski učilnici, ki se nič ne razlikuje od ostalih sličnih prostorov po evropskih deželah. Toda kaj naj pomeni cela vrsta vijolin, večjih in manjših, obešenih na stenah? V ciganski šoli je glavni učni predmet sviranje vijoline. V klopeh sedi okrog 20 ciganskih otrok, starih od 8 do 14 let, dečki in deklice, pravi ciganski tipi,: ,z lasmi, črnimi kot oglje in raz-mršenimi, bosi, toda umitih in čistih rok, kar je v velikem nasprotju s ciganskimi otroci, ki jih imamo tudi pri nas priliko često videti. Razgovarjamo se z učiteljem in se čudimo. To šolo so zgradili cigani, starši teh otrok, in to sami, popolnoma sami. Delali so opeko, jo žgali, sekali les, rezali deske; sploh cela ta lepa zgradba je delo ciganov, ki sami stanujejo v onih ubogih kočicah, ki vsak trenotek prete, da se jim bodo zrušile nad glavo. Veliko truda je bilo treba, preden so oblasti uverile cigane, da je potrebno in koristno zgraditi šolo za cigansko mladino. Za časa madjarskega režima se za, cigansko deco ni nihče brigal. Rastli so kot drevje v karptskih pra-gozdih, prepuščeni samim sebi in beseda "šola" jim je bila popolnoma neznan pojm. Ko je prevzela češkoslovaška to zanemarjeno in zapuščeno deželo, na izvrši v njej svoje kulturno po- slanstvo, se je pričela brigati tudi za cigane. Ciganski otroci so začeli hoditi v šole, toda ti poskusi niso uspeli. Ta deca narave, navajena n a neomejeno svobodo, ni mogla zdržati po cele dneve v šolskih klopeh. Razen tega je prišlo do prepira med njimi in ostalimi otroci, ki niso hoteli ciganov med seboj. Zato se je leta 1926 v Užhorodu pojavila ideja, da se za ciganske otroke zgradi posebna šola, katere organizacija in učni načrt naj bi odgovarjal posebnostim tega tajinstvenega plemena. Už-horodski šolski svet je prevzel nalogo, da to idejo razširi med cigani. Da bi imeli cigani občutek, da je to njihova lastna reč, so jih nagovarjali, naj sami zgrade šolo za svoje otroke. In res, načrt je uspel. Dočim so cigani napram ostalim šolam čutili nekak odpor, so se za lastno šolo navdušili in se takoj popri-jeli dela. Predsednik Masaryk je daroval 10.000 Kč, ostalo sta dala ministrstvo prosvete tei mesto Užhorod in čez nekaj mesecev so že lahko začeli s poukom. Pouk v ciganski šoli je čisto drugačen kakor v navadnih šolah. Otroci se pred vsem u ce reda in snage. Eden najvažnejših predmetov je vsakodnevno kopanje in umivanje v šolskem kopališču. Razen tega se učc računati, pisati, brati in svirati na vijolino. Pouk se vrši dopoldne in popoldne in sicer vsega skupaj trikrat po pol ure, kei cignski otroci ne vzdrže več. — Kakšni so uspehi ? Odlični! — Predvsem: otroci so vzljubili šolo in radi hodijo vanjo, zelo redko kdo izostane. Cigančki ima jo radi svojega učitelja, imenujejo ga "basci" (očka) in ga obiskujejo tudi na njegovem stanovanju. Toda še nikoli ni bilo niti na njegovem stanovanju, ni ti v šoli kaj ukradenega. Učni jezik je slovaški, t o d d učitelj govori tudi ciganski žargon in tako tolmači deci težje pojme in izraze, ki so jim neznani. Poučuje se v dveh oddelkih. Stari cigani so na svojo šolo zelo ponosni in skrbe, da njihovi otroci redno obiskujejo šolo. še več, uvedli so celo večerni tečaj za odrasle, kjer se uče pisati in brati. Tudi večerni tečaj se lal^ko pohvali z dobrim obis-"kom in lepimi uspehi. Ciganska šola v Užhorodu je zanimiv dokaz o tem, kako češkoslovaška vrši svoje kulturne poslanstvo v teh zanemarjenih krajih. Kakor se iz gornjega vidi, je to poslanstvo plodonos no. Dva lota naprodaj v West Parku, št. 512 in 513, vsak 40 čevljev širok na frontu. Loti so plačani. Lota se nahajata blizu šole. Vprašajte na 988 Addison Rd., suite No. 55. __(66) Harmonike naprodaj, trivrstne, z zabojem vred. V jako dobrem stanju. Se prodajo poceni radi odhoda v staro domovino. 1416 E. 27. St. (66) SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) V ospredju sta oba sina pokojnega predsednika najvišjega sodišča, William Howard Tafta, Robert in Charles Taft, ko sta prišla v Washington k pogrebu svojega očeta. DNEVNE VESTI ZGODOVINA SLADKORJA Sladkor, ki pride dnevno na mizo Američana, ima že lepo zgodovino za seboj in so ga uporabljali že stari narodi. Zanimivo bo vedeti nekoliko o zgodo-vii sladkorja, ki ga v ž i v a m o dnevno v tej ali oni obliki, in katerega se zlasti v Ameriki veliko porabi. Še poprej, predno-je vzdignil Aleksander Veliki svojo vojsko in se podal v tuje dežele, da, pod jarmi svet, so Polinezijci, ki so bili poznani izvrstni pomorščaki, brodarili po Tihem in Indijskem oceanu in trgovali z raznimi obrežnimi in otoškimi narodi. Prinašali so domov razne nove rastline in tako so prinesli z otoka Papua sladkorni trs, ki se je kmalu razširil v Vzhodni Indiji. Ko se je vojska kralja Aleksandra vračala domov v Grčijo, so prinesli seboj tudi sladkorni trs, ki so ga imenovali "sladka palica iz vzhoda." Tako se je sladkorni trs razširil v Grčiji in pozneje v bizantinskem cesarstvu. V času križarskih vojsk so se sestradani Križarji večkrat rešili smrti, s tem, da so glodali sladkorni trs, ki jih je rešil pred poginom vsled lakote. Arabci so zanesli sladkorni trs v Španijo. Ko je Krištof Kolumb odjadral proti Ameriki, je vzel seboj sladkorni trs, ki ga je zasadil na otoku Santo Domingo. .V letu 1790 je neki Francoz prinesel od tam sladkorni trs in ga zasadil v okolici današnjega Novega Orleansa. Pridobivanje sladkorja iz pese se je pričelo ob času Napoleonovih vojsk, že 60 let pred tem je neki nemški učenjak dokazoval, da bi se sladkor lahko pridobival iz pese, toda nikdo ni temu posvečal nobene pozornosti. šele Napoleon se je zavzel za to idejo in je ukazal obsejati 75.000 akrov zemlje s sladkorno peso. Ustanovil je štiri posebne učne zavode, kjer se je poučevalo, kako se prideluje sladkor iz pese. Vest o uspehu se je kmalu raznesla, in kmalu sta postali Nemčija in Avstrija tekmovalki Franciji v pridelovanju sladkorja iz pese. Ameriški narod povžije letno do 6 milijonov ton sladkorja, od katerega se pridela 1 m i 1 i j o n ton iz sladkorne pese. Devetnajst odstotkov v vseh ameriških jedilih obstoji iz sladkorja. * Najvišja zvezna sodnija je odgodila zasednje do 14. aprila. Koliko smejo državni su~ haški agenti piti? Columbus, Ohio, 19. marca. Prohibicijski komisar države Ohio, Beetham, je danes naročil vsem suhaškim agentom države, katere je poklical v svoj urad, da nikakor ne smejo uživati opoj nih pijač, kadar niso v službi, smejo pa uživati opojno pijačo, kadar so v službi, da se prepričajo, če je pijača v resnici opojna ali ne. Nadalje je naročil komisar svojim agentom, da morajo živeti moralno, in da ne smejo nastavljati pasti osebam, o katerih mislijo, da kršijo prohibi-cijo. Vsaka aretacija se mora izvršiti postavnim potom. Pivo, ki gotovo ne bo teknilo pivcem Lancaster, Ohio, 19. marca. V zidu tovornega kolodvora tukaj-šne železnice so delavci dobili danes steklenico pive, ki je bila vzidana v poslopje, ko so delavci gradili kolodvor v omenjenem letu. Danes bi dobro pivo pač ne vzidavali v stavbe, ker dobro pivo je tako redko kot dober prijatelj. Zopet važna razsodba najvišje sodnije Washington, 19. marca. Zvezna najvišja sodnija je danes že drugič odklonila revidirati slučaj nižje sodnije, ki je odločila, da se lahko hotel zaklene za dobo enega leta, ako se je v hotelu kršila prohibicija z vednostjo lastnikov hotela, šlo se je za slučaj hotela Butler v Seattle, Wash. Lastnik hotela je bil spoznan krivim, da je kršil prohibicijo na ta način, da je dovolil svojim gostom, cla so prinesli s seboj opojno pijačo, nakar jim je dal gingerale,'led in kozarce, da so lahko pili žganje. Lastnik sam ni prodal nobene opojne pijače gostom, pač pa jim je pomagal, da so pili. Raditega so na povejo sodnije njegove prostore zaklenili, in sedaj je najvišja sodnija odločila, da je to postavno. Glede kupovanja opojne pijače Washington, 19. marca. Najvišja sodnija Zedinjenih držav je odločila, da bo dne 28. aprila izrekla svoje mnenje, če je kupec opojne pijače kriv ali ne. Pred seboj ima dva taka slučaja. Angleški državnik Balfour je umrl London, 19. marca. Earl of Balfour, veteran vseh angleških državnikov, ki je bil 56 let v političnem življenju, je umrl danes na domu svojega brata. Balfour je bil star 81 let. Tekom svetovne vojne je bil mi-nisterski predsednik Anglije, poznan kot eden najbolj veščih angleških državnikov. 76 oseb ubiti v gledališču na Japonskem Tokio, 19. marca. 76 oseb je našlo svojo smrt v gledališču za premikajoče slike v Kirinu. Najmanj 100 oseb je bilo ranjenih. Ob času katastrofe se je nahajalo v gledališču okoli 1,000 oseb. Slovenska mesnici največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam Martin Frank St. Clair Market ito]nlca 18—20. (Thu.) 71 let skušnje naše trgovine vam zagotavljajo pravi premog za vaš furnez, peč ali grelnik, po pravi ceni. The Yates Coal Co. HEnderson 0280. MAin 7878. GArfield 1900. Thur.-Sat.-Tue. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj usodna pot t* potovanja na ogromnih parnikihi Paris „1_______ Mar. 21, Apr. 11 5 P. M. Ile de France Mar. 28 Apr. 18 ! 5 P. M. 7 p. M. | Najkrajša pot po železnici. Vaakdo J« ! v posebni kabini z vsemi modernimi i udobnosti. — Pijača in slavna fran- , coska kuhinja. Izredno nizka cene. j Vprašajte kateregakoli i pooblaščenega agenta ali FRENCH L1NE 26 Public Square, Cleveland, Ohio. MALI OGLASI Tri sobe se dajo v najem. Kopališče. — Vprašajte na 390 E. 165th St. (67) Delo išče Slovenka. Vprašajte na 995 Addison Rd. (68) GRDINA'S SHOPPE Popolna zaloga oblak in vse oprema xa nava-ate in družica Beauty Parlor Vedno na]modersa]ii ianakl klobuki. Tnniu aaprta vsaka sred« )>*». •kani »la lat*. 6111 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7112 (M. fhu. S.) A.J.Budnick&Co. ZANESLJIVI {j PLUMBERJI Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako. Točna postrežba! Zmerne cene! 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: K&nmore 0238-M » (Thu. F.) »mmmmtmmmstttmmmtmmttn WILLOW FARMS DAIRY 1172 Norwood Rd. MLEKO, SMETANA, SIR, SUROVO MASLO za dobro postrežbo, pokličite Florida 4312-J (Thur.x) 1SK0VINE T i ■ od najmanjše do največje za * DRUŠTVA _ in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO PRVI SLOVENSKI PLUMBER J. MOHAR 6521 ST. CLAIR AVE. če hočete delo poceni in Ooiteno. pokličite men«. Randolph 5188 (Thu. P.)J Collinwood Dry Cleaning & Dyeing Co. LEO KAUSEK In FRANK KOVACH, lastnika. Fino čiičenj«, likanje in popravljanja oblek. 16210 SARANAC RD. ' CUnvllI« 4748. __(Tbu.) Spisal GABARIOU za "Amerl.'ilro Domovino' A. 6ABEC. DAD US TILL TH' FIRST On OUNE.----- PEWARm tee w.CT^ AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 20TH,.1930 Pričakoval je, da jo bo našel še vedno nezavestno na mestu, kjer jo je pustil, toda Marija je sedela v naslanjaču ob kaminu. Njeno obličje je bilo mrtvaško-blcdo, oči so ji vročično žarele. "Moja čast je oprana, mada-me; markija de Croisenoisa ni več med živimi; usmrtil sem vašega ljubimca, dadame." Marija se ni zganila; gotovo je bila pripravljena na tak izid. Njeno obličje je dobilo izraz ponosa, žar njenih oči je postajal svetlejši, in svetlejši. "Mdtitj^ se," je) 'končno odgovorila," Georges de Croisenois ni bil moj ljubimec." "Nikar se ne trudite več z lažmi; saj zdaj ne zahtevam od vas ničesar več." Marijina hladnost je Norber-ta, strašno jezila in razburjala. "Jaz ne lažem," je odvrnila ledeno. "Kaj pa naj bi z lažjo pridobila? Kaj mi more svet še dati? Vi bi radi izvedeli resnico, torej evo je: Bilo je z mojo vednostjo in mojim dovoljenjem da je bil Georges nocoj tu. Prišel je, ker sem mu jaz rekla, naj pride, in prispel je skozi vrtna 'vrata, katera sem pustila samo prislonjena. V moji sobi ni bil več kot pet minut pred vašim prihodom, in prej ga ni bilo še nikoli tu. Bilo bi mi nekaj zelo lahkega, zapustiti vas, toda ker nosim vaše ime, nisem mogla ali hotela tega imena onečastiti. Ko ste vi vstopili, me je on prosil, naj ž njim pobegnem; njegova čast in njegovo življenje je bilo v mojih rokah. Oh, čemu ga nisem ubogala! če bi bila to storil, bi bil on še živ, in v kaki oddaljeni deželi sveta bi bila spoznala, da je na svetu še drugo, razen mizerije in nesreče. Hočete resnico, in izvedeli jo boste. Da, ljubila sem ga, še predno sem vedela, da vi eksistirate. Toda za svojo nesrečo nikogar ne obtožujem, kakor samo sebe. čemu vas nisem odločno odklnjala ko vas mi je moj oče vsiljeval? Pravite, da ste usmrtili George-sa. . . Ne, niste ga usmrtili kajti v mojem srcu ostane njegov spomin svetal in neugasnjen." "Varujte se," je divje vzkliknil Norbert, "varujte se, sicer bom-" "Ah, kaj hočete usmrtiti tudi mene? Nič se ne bojte odpora; moje življenje brez njega je itak prazno. On je mrtev; torej usmrtite še mene, in blagoslavljal bom to smrt. Edina milost, ki mi jo lahko zdaj izkažete, je ta, da mi zadate smrtni sunek. Tak sunite in končajte vse! V smrti se bova združila, jaz in Georges. In ko bom storila zadnji vzdihljaj, vam bom še vedela hvalo." Norbert jo je mrzlično poslušal, premagan od njene velike ljubavne strasti. Ali je mogoče, da je to Marija, ona mehka, nežna žena, ki govori zdaj s tako strastjo in ki tako hrabro zre smrti v obraz? Kako to, da je doždaj ni razumel? V svojem občudovanju te ženske je pozabil vso svojo jezo. Zdelo se mu je, da se je popolnoma izpreme-nila. V tem trenotku je bila nadzemsko lepa — njene oči se žarele kakor dvoje oddaljenih, svetlih zvezd, dočim ji je bogastvo njenih črnih las padalo pc plečih. V tem trenotku je začutil, da ga je prevzela resnična ljubezenska strast do te ženske, strast, katere dozdaj ni poznal. Spoznal je, da je Marija zmožna največje ljubezni do moža, katerega resnično ljubi, dočim je bila ljubezen Dijane de Mussidan, ženske s plavimi lasmi in jekle-no-modrimi očmi, samo želja po usvržrijenju.- Oh,- kaj bi d a l v tem trenotku, če bi mogel izbrisati preteklost! Norbert je raz- širil roke ter stopil proti nji. "Marija," je vzkliknil, "Marija!" "Prepovem vam, da me še kadaj pokličete s tem imenom!" mu je divje zaklicala. On ni odgovoril ter se ji še vedno bližal, ko je ona z divjim krikom planila od njega: "Kri!" je zaklicala. "Oh, moj Bog, kri ima na svojih rokah!" Norbert si je pogledal roke: na zapestju njegove srajce je bila velika, temnordeča pega. Vojvodinja je dvignila roko ter pokazala s prstom na vrata: "Zapustite me," je ukazala odločno, "zapustite me! Tajnost vašega zločina je pri meni varna; jaz vas ne bom izdala in izročila sodišču. Toda zapomnite si, da stoji med nama umorjeni mož, in jaz vas sovražim in zaničujem !" Divja jeza in ljubosumnost sta trgala Norbertovo dušo. Videl je, da čeprav ni bilo Georgesa de Croisenoisa več med živimi, da je on še vedno uspešen tekmec za Marijino ljubezen. "Ti pozabljaš," je siknil s hri-pavim, od strasti razburjenim glasom, "da si ti moja in kot tvoj mož ti lahko naredim iz življenja pekel na zemlji. Ne pozabi tega dejstva! Jutri ob šestih bom spet tukaj." Ura je udarila dve, ko je hitel na mesto, kjer je pustil svojega konja. Tam je bil še vedno vojak, ki je vodil njegovega konja sem in tja. "Pri moji veri," je rekel vojak, čim je ugledal Norberta, "vaš obisk je pa dolgo trajal. Prepozno se bom vrnil v vojašnico in imel bom sitnosti zaradi tega." "Nič zato; obljubil sem dvajset frankov, toda tu imate dva louisdora." , Vojak je z veselim presenečenjem spravil denar, Norbert pa se je zavihtel v sedlo. Uro pozneje je dal dogovorjeno znamenje na oknu krčme, kje' ga, je čakal njegov zvesti Jean. '"Skrbi, da te ne bo nihče videl, ko boš odvedel konja v hlev," je rekel Norbert mrzlično, "nato pa pridi k meni, kajti želim si tvoje pomoči in tvojega sveta." 18. POGLAVJE ŠamduKov dedič Dokler je bil Norbert v njeni navzočnosti, je vojvodinja z veliko močjo volje premagovala svojo slabost, toda čim je bila sama, so jo njene moči zapustile in v solzah ter polonesveščena se je zgrudila na divan. "Oh. če bi mu ne dovolila tega usodepolnega sestanka," je tarnala, "bi bil zdaj živ in zdrav. Usmrtila ga je moja ljubezen, in sicer tako gotovo, kakor bi mu se naslednjega dne zopet oglasijo. Norbert je sedel k bolniški postelji, kjer je menil ostati dotlej, da bolnica spet okreva, ali pa'da jo smrt reši trpljenja. V deli-riju je bolnica izgovorila marsikatero zagonetno besedo, do katere je imel ključ samo Norbert, in te besede so napolnjevale nje govo dušo z grozo. Bilo je zdaj že drugič, da je Norbert čuval ob bolniški postelji in ko je moral obenem čuvati in zaklepati v srce strašno tajnost. V gradu šamdusu je sedel ob postelji svojega očeta, kjer se je bal, da bo slednji izgovoril ono strašno besedo o nameravanem zastrupljenju, zdaj pa, je sedel ob postelj i, svoje žene, kjer je skrbno pazil, če ne bi prišla preko njenih usten grozna skrivnost o smrti Georgesa de Croisenoisa. . Ko je tako sedel ob postelji svoje žene, je pričel misliti o svoji preteklosti in zgrozil se je misli, da je doslej, ko je bil koma petindvajset let star, doživel samo gorje in. grozo. Kako strašna bo njegova bodočnost po taki preteklosti! Skrbelo ga je pa še nekaj drugega, zato je pozvonil in ukazal služabniku: "Pošljite Jeana k meni, kakor hitro pride." Ko je končno dospel Jean, ga je njegov mladi gospodar potegnil za seboj k oddaljenemu oknu. "Nu, torej?" ga je vprašal. "Vse je opravljeno, vaša milost; bodite brez skrbi." "In Karolina?" "Je odšla. Dal sem ji dvajset tisoč frankov in sam sem jo spremil na vlak. Odpotovala je v Havre in od tam v Združene države, kjer ima bratranca, o katerem upa, da jo bo poročil." Norbert je olajšano vzdihnil, kajti misel na Karolino šimel ga je zelo težila. "Kaj pa glede one druge stvari" je vprašal. Stari mož je zmajal z glavo. "Kaj je bilo storjenega?" "Dobil sem nekega) mladega moža, ki misli, ,da ga menim poslati v Egipt, ker bi nakupil bombaž. On odpotuje jutri ter bo oddal na poti oni dve pismi, ki jih je napisal marki de Croisenois. Eno bo oddal v Marse-Iju, drugo v Kairu." "Ali misliš, da bosta ti dve pismi zagotovili mojo varnost?" "Ni gotoVo; vsaka indiskre-cija od strani tega človek naju lahko uniči." Norbert je vzdihnil: "In ven dar je bilo treba storiti." Po konsultaciji so zdravniki izjavili, da je glede bolnice sicer nekoliko upanja, da je pa njeno stanje še vedno zelo nevarno. Izrazili so tudi domnevo, da utegne trpeti njen intelekt, če ostane pri življenju. Četrti dan je nastopila kriza, katero je vojvodinja srečno prestala in zaspala, tako da je imel Norbert zdaj nekoliko čsa, pre mišljevati o svojem položaju. Kako to, da se Dijana de Mussidan, ki je bila prej vsakdanja obiskovalka, ni še pojavila v hiši izza one usodepolne noči? To ga je tako skrbelo, da ji je poslal kratko sporočilo, v katerem ji je naznani o bolezni svoje že ne. Za eno uro je prejel odgovor ki je vseboval sledeče besede: "Ali si morete razložiti nenaden odlok grofa de Mussidana, ki se je odločil, da preživiva zimo v Italiji? Odpotujeva še no coj. Zbogom! — D." Torej tudi ona ga je zapustila ter vzela seboj vse nade, ki jih je še imel na tem svetu. . . Nekako pet dni zatem, ko je bila vojvodinja proglašena izven neposredne nevarnosti, je eden izmed zdravnikov pozval Norberta diskretno na stran. Tu mu je povedal, da je vojvodinja v blagoslovljenem stanju in da mu upa čestitati, da ga vojvodinja obdari s sinom, ki bo' dedič imena in imetja. In baš to dejstvo je bilo, ki je pridržalo Marijo pod streho svojega moža ter jo utrdilo, da se ni vdala Georgesovim prošnjam V svojo nesrečo pa ni povedala Norbertu, v kakšnem stanju se nahaja, in zdaj je ta novica oživela vse nekdanje Norbertove dvome. Njegove ustne so obledele, oči so mu divje vzplamte-le. "Hvala vam, doktor," je rekel {'Seveda, ta vest me je zelo razveselila. Zdaj pa zbogom! Iti moram nemudoma k vojvodinji." Toda fnesto da bi šel k svoji ženi, je šel Norbert v svoje sobane, kjer se je zaklenil, da bi ga nihče' ne motil, čutil je' potrebo, biti sam; da bi lahko bolj zbrano pogledal tej1 novi komplikaciji v obraz'. Bolj ko je premišljeval, bolj je bil prepričan, da je' postal žrtev nezveste žene. Ko je pričel premišljevati, je bil v dvomih, zdaj je bil pa prepričan, da to dete ni njegovo. Ali naj res sprejme to onečaščujoče stanje in naj vzgaja George-sovega otroka kot svojega lastnega? Otrok bi zrastel pod njegovim imenom in končno podedoval njegovo ogromno premo ženje. . . "Nikoli!" je zamrmral. "Ne, nikoli; prej, kakor bi se imelo to zgoditi, ga zadavim s svojimi lastnimi rokami." Toda njegove skrbi so zavzele še drugo smer. Nenadno in tajinstveno izginotje George- sa de Croisenoisa je izzvalo v Parizu mnogo razburjenja in ugibanja, in pismo, ki ga je odposlal Jeanov agent in ki je med tem dospelo v Pariz, je vso stvar le še bolj zamotalo, kakor pa pojasnilo. Toda kakor vse, tako se je tudi ta zadeva kmalu pozabila in čez osem dni ni že nihče več govoril o njej. .Norbert je spet enkrat svo-bodneje zadihal, kajti čutil je, da je njegova tajnost varna. Dijana de Mussidan je bila zdaj že tri mesece odsotna, in ves ta čas mu ni niti ene vrste pisala. Med njim in njegovo ženo je tekla reka krvi. Med vsemi svojimi prijatelji ni imel niti enega, kateremu bi bil mogel potožiti in zaupati. Vse njegove misli so se sukale zdaj okoli deteta, ki ima biti rojeno. Kako naj ga vendar vzgoji, kot bi bilo njegovo lastno dete? Imel je v mislih več načrtov, a vedno se je vračal spet k prvemu, ki ga je zasnoval. In ta njegov načrt je bil, da bi dobil kako tuje dete ter to dete podtaknil in zamenjal za ono, ki ga bo rodila njegova žena. Ko je tako čas potekal, ga je ta misel vedno bolj in bolj mučila, in končno je pozval Jeana, staro, zveste^ dušo, ki je že dvema gospodarjema tako zvesto služil. Zdaj je bilo prvikrat, da se je Jean uprl nameri svojega gospodarja, češ, da bi tako dejanje prineslo sramoto in nesrečo vsem, ki bi bili udeleženi. Ko je pa videl, da ne more svojega gospodarja odvrniti od njegove namere, in ker se je bal, da bi v slučaju njegove, namreč Jeano-ve, odpornosti, Norbert najel kakega drugega, nezanesljivega človek, je solznih oči pristal v zahtevo svojega gospodarja. Nekako čez mesec dni je prišel Jean k svojemu gospodarju ter mu svetoval, da bi bilo najbolje, če bi vojvodinja pričakovala poroda v nekem gradiču šamdusove rodbine, v b 1 i ž i n i Montoire, in 1