TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
tlredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 23. julija 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 83.
Za skupne zbornice.
Vprašanje samostojnih obrtniških zbornic je v zadnjem času stopilo zo-tep v ospredje. Slovensko obrtništvo je zato smatralo za potrebno, da v svo-iem glasilu ponovno povdari svoje stališče in da navede par tehtnih argumentov, ki govore odločno za ohranitev skupnih zbornic. Da odgovori na agitacijo, kojo vodi v zadnjem času proti skupnim zbornicam glasilo neke skupine hrvaških obrtnikov,^ jey Obrtni Vestnik« v svoji zadnji številki priobčil naslednji uvodnik:
»Pri razpravah o novem obrtnem zakonu se je načelo tudi vprašanje, je li naj bodo zbornice skupne ali ločene. Sistem skupnih zbornic imamo pri nas v Sloveniji, v Zagrebu, Sarajevu in nekaterih drugih krajih, medtem ko obstojajo v Beogradu ločene zbornice.
V	skupnih zbornicah so v avtonomnih odsekih zastopani obrtniki, trgovci in industrijci in je zbornica na tak način vrhovna zastopnica vsega gospodarji ega življa v dotjčni, njej podrejeni pokrajini. Ločene zbornice pa so one, ki zastopajo interese enega stanu in zato imamo n. pr. v Beogradu obrtniško zbornico, trgovsko zbornico in industrijsko zbornico.
Pri nas se je sistem skupnih zbornic uveljavil le v korist vseh treh gospodarskih panog in nikakor ne moremo govoriti o kakršnemkoli zapostavljanju enega ali drugega izmed treh glavnih zborničnih interesentov. Obrtniki, trgovci kakor industrijci se zavedajo, da je zbornica predstavnica vsega slovenskega gospodarskega življenja ter da je enoten nastop v gospodarskih zadevah največje važnosti.
Zato pa pri nas vprašanje ločenih ali skupnih zbornic ni postalo tako akutno kakor pa v bratskih sosednih pokrajinah, kjer se že več let bijejo ostri boji za in proti skupnim zbornicam. V velikem državnem sestavu pa je treba računati tudi s slovenskimi gospodarskimi krogi. Zato ne bo odveč, ce tudi naše obrtništvo pove o zbornicah javno svoje mnenje.
<*e bi pri reševanju tega velevaž-aega vprašanja gledali zgolj iz obrtni-s ,eSa vidika in si pri tem idealno zamislili institucijo, ki bi zastopala edinole obrtniške interese, tedaj bi se morda na prvi pogled izrekli za ločene zbormce. T°da pri tem prihajajo v po-
govoriirf^r ??spod.arski momenti, ki
fiublian8ka°Jh Ce^itvi zbornic- Kavno ljubljanska zbornica bi v tem pogledu mogla pokazati lepe uspehe Vse gospodarsko življenje, ki v veliki meri valovi skozi zbornico, se razvija enakomerno in ker ima zbornica kot zastopnica trgovine, obrti in industrije Pregled o gospodarskih razmerah svojega okoliša, ji je najlažje izravnati ,nterese in ščititi ne v toliki meri posamezne stanove, temveč, kar je glavno* gospodarstvo Slovenije. Pri nas stanovsko zastopstvo ne spada toliko v delokrog zbornice, ker imamo močne obrtniške organizacije, zveze, ki napram oblasti in zbornici zastopajo stanovske interese. Dasirav-*Jo so si interesi posameznih gospodarskih stanov tu in tam nasprotni, ^endar so eden od drugega odvisni in .dbrtnopravnih vprašanjih, davkih •vedno solidarni, loč r ne verujemo, da bi mogle ohrT^v zbornice uspešnejše braniti K 0l. e interese, kakor pa skupne jnic®. Zbornice so vendarle pol-, ne mstitucije, več ali manj znan-stveno-goSp0(jarsjcega značaja, ki se ne morejo spuščati v podrobno orga-
nizacijo in ki morajo biti daleč proč od političnih situacij in političnih pre-tresljajev, ki mnogokrat spravijo iz ravnotežja tudi obrtništvo. Zbornice torej nimajo borbenega značaja; poklicane pa so, da ščitijo obrtnika pri zakonodaji, da pospešujejo obrt in mu pomagajo pri njegovem gospodarskem razvoju. Obrtništvo samo v avtonomnem obrtniškem odseku odločuje o svojih zadevah in Slovenija danes ne čuti potrebe razdirati lepo gospodarsko institucijo, ki jo je s svojim trudom, pa tudi žrtvami, postavila.
Obrtništvo bo branilo svoje stanovske interese v svojih organizacijah, v katerih se lahko prosto giblje in ki morajo biti prožne, da se prilagodijo vsakemu položaju. Če bi to zahtevali od zbornic, bi s temi važnimi gospodarskimi korporacijami žonglirali. Obrtniška organizacija je pri nas tako izpopolnjena, da stanovske zveze predstavljajo obrtništvo in da so prevzele dokaj onih nalog, ki bi jih opravljale ločene zbornice.
Če bi pa že imeli razloge za cepitev zbornice, tedaj ne bi hoteli imeti v tem svojem domu le informacijskega urada, pač pa svojega zaščitnika v vseh vprašanjih in fta vseh poljih. Rabimo strokovnjake, ki se povsem posvetijo gospodarskim vprašanjem, jih proučujejo in ki se vživijo v življenje obrtnika. Tu prihaja zopet novo vprašanje — ali je gospodarska moč obrtništva taka, da bi mogla vzdržati ugled in pravi namen zbornice. Obrtnik že itak klone pod težo davkov, doklad in drugih dajatev. Naše obrtništvo plačuje za zbornico 20 odstotkov od obče pridobnine, to je vsoto, s katero bi mogla obrtniška zbornica vzdrževati le najnujnejši administrativni aparat. Morda bi životarila, delati bi gotovo ne mogla. Treba bi bilo zvišati doklade, kar bi pomenilo za obrtništvo novo obdavčitev. Za naše gospodarske razmere je tudi to zadosten razlog, ki govori proti cepitvi zbornic.
Premalo poznamo prilike v drugih pokrajinah naše države, da bi mogli presoditi razloge, ki jih navajajo do energične borbe za ločene zbornice. Tudi ne moremo iz delovanja ločenih zbornic posneti ugodnosti, ki bi jih naše obrtništvo vsekakor od njih pričakovalo. Javne debate o ločenih zbornicah so postavljale doslej namen ločenih zbornic vlogo, ki jo imajo pri nas centralne obrtniške organizacije.
Slovensko obrtništvo nima tehtnih razlogov, ki bi ga navajali v borbo za ločene zbornice, vsled česar so doslej vse organizacije zagovarjale skupnost zbornic in enotnost gospodarskega P°£eta; svoje stanovske koristi, ugled in uvaževanje pa varuje v svojih organizacijah.«
Naša zunanja trgovina.
Generalna direkcija carin je ravnokar izdala statistiko naše zunanje tr-dovine za leto 1926. Po tej statistiki je znašal celokupni izvoz v letu 1926 4,884.718 ton, v vrednosti 713,693.230 zlatih dinarjev, medtem ko je znašal uvoz 1,241.054 ton, v vrednosti 696 milijonov 660.758 zlatih dinarjev. Izvoz je bil tedaj v tem letu za 3,643.664 ton ali 17,032.472 zlatih dinarjev večji od uvoza, če motrimo razmerje vrednosti uvoza napram vrednosti izvoza od 1. 1919. naprej, vidimo, da je znašal prve štiri leta naš izvoz za 23.03% vrednosti uvoza, v letu 1920. 38.10%,
da je v letu 1921. znašal že 59.69% uvoza, v letu 1922. 57.29%, a v letu 1923. že 96.86% vrednosti uvoza.
Od leta 1924 naprej je naša trgovinska bilanca aktivna in je znašal naš izvoz v letu 1924. že 116.02% uvoza, v letu 1925. 101.73%, a v letu 1926. 102.64%.
Kar se tiče držav, v koje je usmerjen naš izvoz, stoji v letu 1926. na prvem mestu Italija, v kojo smo uvozili 25.07% našega celokupnega izvoza. Na drugem mestu stoji Avstrija z 20.59% našega izvoza, tretje mesto zavzema Češkoslovaška z 12.01%, četrto mesto zavzema Rumunija z 10%, peto Nemčija z 9.27%, Grčija s 7.39%. Madžarska je uvozila 4.74% celokupnega našega izvoza, Švica 3.79%, a Francija 2.41%. Anglija zavzema, kar se tiče našega izvoza deseto mesto z
0.87% našega izvoza.
Če pogledamo podatke in številke, ki se tičejo našega uvoza, vidimo, da stoji na prvem mestu Avstrija, ki je uvozila k nam v letu 1926. 20.08% celokupnega našega uvoza. Drugo mesto pri našem uvozu zavzema Češkoslovaška z 18.70% uvoza, a tretje Italija s 13.82%. Sledijo ji Nemčija, Madžarska, Francija, Rumunija, Zedinjene države Amerike, Brazilija, Grčija, Poljska, Švica, Belgija itd.
Interesantni so tudi podatki gibanja naše zunanje trgovine po posameznih mesecih. Tako vidimo, da je bila naša trgovinska bilanca januarja in februarja pasivna, marca, aprila in maja aktivna; junija, julija, avgusta pasivna, septembra, oktobra, novembra aktivna, a decembra zopet pasivna.
Carinski dohodki, brez dohodkov za račun drugih oblasti, so znašali v letu 1926. pri uvozu 1.654,874.921 Din, pri izvozu 47,659.564. Celokupni carinski dohodki so znašali tedaj 1.702 milijona 534.475 Din.
Ljubljana sama je imela v letu 1926. pri uvozu 136,542.730 Din; pri izvozu 1,648.110 Din, skupaj tedaj 138 milijonov 190.840 Din carinskih dohodkov. Maribor je imel na dohodkih 112 milij'onov 800.913 Din pri uvozu, a 4 milijone 381.438 Din pri izvozu, skupno tedaj 117,182.351. V razmerju z drugimi mesti zavzema v tem oziru Ljubljana tretje, a Maribor četrto mesto; na prvem mestu stoji Beograd, na drugem Zagreb. Tudi v gornjih številkah je zapopadena samo carina in ne druge vsote, koje se plačajo ob carinjenju obenem s carino.
ČEŠKOSLOVAŠKO kristalno steklo V JUGOSLAVIJI.
Izvoz čslov. kristalnega stekla v Jugoslavijo je v preteklem polletju zelo nazadoval, deloma do 60 odstotkov in še več. Vzroki tičijo v prvi vrsti v zelo visoki carini, tako da je Čehom konkurenca z obema novima jugoslovanskima tovarnama zelo otežkočena. Dalje pa pravijo Čehi, da se vrši zacarinjenje pri nas deloma brez ozira na obstoječo oficielno carino, tako da se češko steklo še po-draži. Zato zahtevajo eksporterji, naj se sklene z Jugoslavijo, ki je tako važen odjemalni trg, kmalu trgovska pogodba in naj se ta postavka v nji primerno upošteva. Nasprotno pa je prodaja kristalnega stekla na Ogrsko v zadnjem času še pred sklepom trgovske pogodbe bistveno narasla in se kažejo že znamenja izdatno živahnejšega trgovskega prometa.
Rudarstvo v Sloveniji.
Rudarska glavarstvo za Slovenijo v Ljubljani, ki zbira in sistematično sestavlja statistični material o našem rudarstvu, je izdalo tudi za leto 1926 izčrpno poročilo o rudarstvu v Sloveniji. Iz poročila pasnemamo nekaj podatkov, ki bodo brezdvomno zanimali vse naše čitatelje. Prvi del poročila govori o rudarski produkciji v Sloveniji, ter navaja:
A. Razmere in uspehi posameznih rudarskih panog.
1. Živo srebro. Za živo srebro je obstojal samo rudnik Sv. Ana (=), ki pa ni bil v obratu.
2. Baker. Za baker je obstojal samo rudnik Slovenija (=), ki je bil izven obrata.
3. Železo. Rudnikov za železo je bilo 9 (=). V obratu ni bil nobeden.
4. Svinec. Od 12 (=) rudnikov za svinec sta obratovala 2 (=), in sicer rudnik Mežica, last The Central European Mineš Limited v Londonu in rudnik Litija, Rudarske družbe Litija v Litiji.
V Mežiškem rudniku je bilo zaposlenih 953 moških, 139 ženskih, 10 moških mladoletnih in 6 ženskih mladoletnih delavcev, torej 1.108 delavcev in 41 paznikov, v litijskem pa 53 moških delavcev, 6 žensk in 1 paznik, v obeh rudnikih torej skupaj l.167 de- ’ lavcev in 42 paznikov.
V rudniku Jablanica, rudarske družbe Litija, so se vršila le pripravljalna dela. Obratovala pa je družba tudi v jamski meri, ki je last topilnice v Litiji.
V Mežici se je izkopalo 871.510 q (+88.208 q) ali 11.26%), 10.77%ne rude v vrednosti 58,099.383 dinarjev, (—18,427.883 Din ali 24.08%) po povprečni ceni 66 Din 67 p (—31 Din 30 p) za 1 q.
Od te izkopnine in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 854.227 q v lastno separacijo, kjer se je izločilo 5.811 q cinkove rude v vrednosti 435 tisoč 828 Din, ostala izkopnina pa obogatila in napravilo iz nje 128.459 q 71.61% ne (—7.317 ali 5.38%) svinčene rude v vrednosti 66,371.317 Din (—22,227.698 Din ali 25.09%) po povprečni ceni 516 Din 67 p (138 Din 52 p) za 1 q.
Od toletne produkcije in ostanka iz lanskega leta se je oddalo 130.880 q obogatene rude svinčarni v Žerjavu; 65.547 q izkopnine, 1.823 q svinčene rude in 19 q mešane žoltosvinčene rude pa je ostalo na rudniku v zalogi.
V litijskem rudniku se je pridobilo 3.399q (+ 1.327q ali 64.04%) 75%ne svinčene rude v vrednosti 971.781 Din (+143.093 Din ali 17.26%) po povprečni ceni 285 Din 87 p za 1 q.
Od produkcije in ostanka iz lanskega leta v množini 9 q se je prodalo v inozemstvo in sicer v Nemčijo, tako da koncem leta pi ostalo nikake zaloge na rudniku.
Za izdelavo svinca sta obstojali v Sloveniji 2 (=) rudarski oblasti podrejeni svinčarni, in sicer svinčarna Žerjav in svinčarna Litija, od kojih je obratovala le svinčarna v Žerjavu. V teh svinčarnah je bilo zaposlenih 228 moških in 11 ženskih delavcev, torej skupaj 239 delavcev in 11 paznikov, od teh odpade na svinčarno Litija 5 čuvajev in 1 paznik.
Produkcija svinca je znašala 97.550 stotov (—14.078 ali 12.61%) v vrednosti 81,052.685 Din (—30,946.608 dinarjev ali 27.63%) po povprečni ceni 830 Din 88 p (—172 Din 45 p) za 1 q.
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 23. julija 1627.
i• ulil 'Ki II   —■■■■niiiliiii———
Štev. 83.
moBBcimacuKifi*. .x.-ut
V svinčarni v Žerjavu se je na pra-žilnikih predelalo 39.412 q finozrnate rude, 7.497 q talilca, 500 q ostanka s cinkom, 17.717 q poletine, 1.911 q poletine, 1.911 q debelozrnate rude in 2.814 q ostankov. K temu se je pri-mesilo 233 q peskovca, 1.265 q apnenca, 10.339 svinčene žlindre, 1.140 q pečenega loma in 465 q kremenjaka ter izdelalo 72:889 q praženca in 144 q odpadkov svinca.
Praženec se je porabil deloma v .amerikanskih, deloma v visoki peči.
Na amerikanskih pečeh je bilo predelanih 29.646 q rude v kosih, 52.158 q debelozrnate rude, 264 q finozrnate rude, 37.774 praženca, 8.650 q posnetkov s cinkom, 379 q ostržkov s cinkom, 5.206 q ostržkov brez cinka in 23 q starih akomulatorskih plošč. Iz tega se je izdelalo 71.163 q amerikan-skega svinca, 890 q zrnatega svinca, 36.677 q ostankov brez cinka, 1.988 q ostankov s cinkom in 13.878 q polo-tine.
V visoki peči se je predelalo 35.345 stotov praženca, 33.609 q ostankov amerikanskih peči, 1.218 q ostankov s cinkom, 185 q redukcijskega svinca,
130 q odpadkov svinca, 26 q subose paste, 6 q akomulatornega blata in 5.284 posnetkov. K temu se je prime-silo 33.401 q železne žlindre, 1.075 q apnenca, 583 q kremenjaka in 35.010 stotov surovega svinca.
V čistilnico se je oddalo 41.451 q surovega svinca in 70.859 amerikanske-ga svinca ter izdelalo 93.690 q dvoj-nočiščenega torej 93.690 q prodajnega svinca, 518 q surovega svinca ter 2.070 amerikanskega svinca.
Vrednost porabljenih topnin je znašala 96,544.208 Din.
Za gorivo se je porabilo v Žerjavu 38.512 q rujavega premoga, 16.206 q koksa, 336 q oglja in 222 m:' drv v skupni vrednosti 2,791.660 Din.
Od skupne produkcije svinca in od zaloge iz leta 1925 se je oddalo v Sloveniji ....... 1.841 q
v Srbiji in Hrvatski .	.	.	1.258	q
v Vojvodini . . . .	.	.	 10	q
Skupaj v tuzemstvo	.	.	3.109	q
ali 2.97%;
v Avstrijo.................... 44.575	q
v Madžarsko................... 16.836	q
v Italijo..................... 28.700	q
v ostalo inozemstvo .____.	■ __ 2.200 q
Skupaj torej v inozemstvo 92.311 q ali 88.12% ; v lastni industriji se ga je porabilo 6.851 q ali 6.53% in 2.496 q ali 2.38% ga je ostalo koncem leta v zalogi.
V svinčarni se je dalje izdelalo v tovarni za šibre in tovarni za cevi ter valjarni 1.634 q šiber, 34 q ploščic in drogov, 3.854 q svinčenih in 87 q cino-vih cevi, 162 q plomb, 32 q^ svinčene žice ter 997 q svinčene pločevine.
5. Cink. Od 2 (=) rudnikov za cink ni bil nobeden v obratu. Pač pa se je pridobilo v rudniku za svinec v Mežici, izkazanem pod 4. 5.811 q (+ 464 ali 8.67%) cinkove rude v vrednosti 345.828 Din (+ 61.553 Dni ali 16.44% ) po povprečni ceni 75 Din (+ 5 Din) m 1 q na proizvajališču.
Od te produkcije in zaloge iz, lanskega leta se je oddalo 8.756 q v tu-, zemstvu in 2.469 q je ostalo na rudniku v zalogi.
V pod rudarsko oblastjo stoječi državni cinkarni v Spodnji Hudinji pri Celju se je izdelalo 23.761 q surovega cinka v vrednosti 24,774.496 Din in 2.117 q cinkovega prahu v vrednosti 2*055.607 Din, skupaj 25.878 stotov C+1.999 q ali 8.37%) cinka v vrednosti 26,830.103 Din (—892.837 Din ali 3.22%). Povprečna-vrednost znaša za surovi cink 1.042 Din 63 p (	118	Din
4 p) in za cinkov prah 970 Din 83 p (—194 Din 67 p) za 1 q.
V pražarnico se je oddalo 5.745 q cinkove rude iz- Mežice, 16.081 q cinkove rude iz Rablja v Italiji, 1-220 q cinkove rude iz Schio v Italiji in 639 stotov cinkove rude iz Vratca v Bolgariji.	.
V pečeh se je razstopilo pražene rude 3.348 q iz Mežice, 65.789 q iz Rablja, 577 q iz Vratca, 335 q kalami-na iz Mežice, 503 q kalamina iz Vratca in 2.969 q trebeža v skupni vrednosti 17,022.046 Din.
Goriva se je porabilo za 5,466.587 dinarjev in sicer 103.785 q rujavega
premoga, 141.832 q lignita, 27.243 q koksa in 1.049 q surovega olja.
0 23.761 q natopljenega surovega cinka in zaloge iz prejšnega leta se je porabilo 8.563 q za izdelavo rafiniranega cinka in pločevine, v tuzemstvo se je oddalo 651 q, v inozemstvo 12.090 stotov in 2.706 q surovega cinka je ostalo v zalogi.
Od izdelanega cinkovega prahu in ostanka iz lanskega leta se je odclalo 242 p v tuzemstvo in 1.332 p v inozemstvo, 2 q se ga je porabilo za redukcijo pri obratu in 796 p ga je še v zalogi.
Rafiniranega cinka se je oddalo 494 q v tuzemstvo, 4.923 q se ga je porabilo v lastnem obratu in 10 q rafiniranega cinka je ostalo v zalogi.
V topilnici je bilo zaposlenih 218 moških delavcev ter 8 paznikov.
V domači valjarni se je izdelalo z delavci, ki so navedeni v številu topil-niških delavcev, 4.901 q (+ 729 q) cinkove pločevine v vrednosti 5,277.972 dinarjev (—1,232.072 Din) po povprečni ceni 1.076 Din 94 p (—243 Din 87 p) za 1 q.
Od tega in zaloge iz prejšnjega leta r,e je oddalo 5.229 q v tuzemstvo, 105 stotov v inozemstvo, 133 q se ga je porabilo pri obratu in 677 q pločevine je ostalo koncem leta v zalogi.
Dalje se je izdelalo 134 q svinčene pločevine v vrednosti 85.907 Din po povprečni ceni 639 Din 5 p (— 523 dinarjev 11 par).
Od tega in zaloge iz prejšnjega leta se je prodalo v tuzemstvo 100 q, pri obratu se je porabilo 29 q pločevine, v zalogi pa je osta'o 7 q. (Dalje.)
Padec cen na svetovnem trgu.
Znani profesor Cassel razpravlja v nekem skandinavskem gospodarskem lir stu, da gre padec cen neprestano naprej in se bo še nadaljeval, če se ne bodo ukrenile proti temu varnostne odredbe. Produkcija zlata postaja manjša in manjša, padanje cen — če ga ne bodo ustavili — bo povzročilo gospodarsko depresijo, ki mora na trgovino vplivati uničujoče. Dočim se krči produkcija zlata na vsem svetu, zlasti pa v Južni Afriki, glavni producentinji, so nekatere dežele, predvsem U. S. A., nakopičile ogromne množice zlata in ni videti posebne njih pripravljenosti, da bi ga delile 7. drugimi. Nekatere dežele gredo za tem, da bi si zavarovale v zlatu najmanj 60% svojega tekočega denarja, druge zo-pot, na primer Indija, se trudijo, da bi dosegle zlati standard svojega denarja. Na podlagi mesečnih statistik se od leta 1922 nadalje lahko ugotovi splošna in trajna padajoča tendenca een. Februarja 1925 je znašal indeks delavnega oddelka 161, dve leti nato je' padel ena 146. Kot sredstvo, da se ta padajoča tendenca ustavi, oziroma prepreči, navaja prof. Cassel vpeljavo nižje obrestne mere in pri bankah in občinstvu utrjenje prepričanja, da je nižje zlato kritje popolnoma zadostno, na primer 30% namesto 60%. Dalje predlaga, naj bi si centralne banke štele v korist, da nalagajo zlate rezerve v Londonu in New Yorku, namesto da bi zbirale zaloge zlata same pri sebi. Na ta način bi se cene dale stabilizirati.
Vinocel
Tovarna vinskega kisa, d. z o. x., Ljubljana, nudi
nalfineiši in najokusnejši
i , NAMIZNI KIS
w iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo I
Tehnično in hlgiienično naimoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna» Uubllma, Dunajska casta la, II. aadstr.. Telefon Stav. 3SM.
Svetovna industrija bombaža.
Gospodarski konferenci v Ženevi so bili predloženi najrazličnejši pregledi v uporabo. Iz statistike o svetovni produkciji bombaža in njegovem konsumu, o odstotni meri posameznih držav na svetovni udeležbi vreten in o podatkih o zaposlenosti predilnic se izlušči slika o spremembi, ki jo je povzročila svetovna vojska v tekstilni industriji. V zadnjem mirovnem letu 1913/14 je znašala svetovna produkcija bombaža 23 milijonov bal, 1. 1925-26 pa 24 in tri četrtine milijona, torej \% več. Od tega so porabile, v tisočih bal:
oziru drugi kontinenti Evropo. V petih letih ni naraslo število vreten v vseh evropskih državah niti za 4%, njih delež na svetovnem številu vreten je padel od 67 na 60%, poraba bombaža pa za 20%.
Statistiko o porabi bombaža in številu vreten dopolnjuje učinkovito tretja statistika o izrabi produkcijske kapacitete predilnic. V tem oziru je spet Evropa najslabša. V Angliji so izrabili kapaciteto z 90%, ona maršira na čelu. V drugih državah, tako v Nemčiji in v srednjeevropskih industrijskih deželah, je znašala kapaciteta v povojni dobi povprečno samo dve tretjini produkcije predvojne dobe. Tudi U. S. A. niso mogle produkcije bistveno dvigniti, in tudi v Indiji stagnira, kot v Evropi, kljub Gandiju in njegovi propagandi; seveda gre pa ta propaganda bolj za domačim predenjem.
Vidimo, da je postala kriza tekstilne industrije latentna in da obsega tri kontinente. Konjunkturne periode, ki se pokažejo od časa do časa v tej ali oni deželi, nas ne smejo varati o resničnem položaju tekstilne industrije onih držav, ki so od nekdaj že veljale za prave države te industrije. Japonska, Kitajska in Brazilija so začele tekmovati z U. S. A. za azijski trg; naravna posledica je, da gre prodajno stremljenje obeh anglosaških držav — Anglije in USA — za onimi kraji, ki so veljali doslej kot neoporečni prodajni trgi evropske industrije. Tudi boj za odjemalne trge med evropskimi državami se mora poostriti. Kako ga vodijo, to nam kaže carinsfta politika vseh držav.
na Kitajsko, Egipet in druge izven-evropske dežele, v katerih so nastale nove tovarne bombaža, v bistveno manjšem delu pa na nove evropske države, ki so v začetkih svaje industrializacije. Belgija, češkoslovaška in Avstrija izkazujejo konsumno nazadovanje, ki je sorazmerno^ konsum-nemu nazadovanju velikih držav.
Kljub temu, da je narasla produkcija bombaža od 1913/14 na 1925/26 samo za 7.5%, se je število vreten od 1921 na 1926 pomnožilo za 16%. Naštejemo glavne države glede števila vreten:
Anglija Rusija Nemčija Indija Francija Italija U. S. A. Japonska
1913/14
4274
2509
1728
2177
1010
789
5786
1588
1925 26
3022
1752
1148
2064
1179
1037
6395
2860
5268
+ ali —
— 29'3%
— 36‘2%
— 33'6%
— 5'2% -f 167% + 31'4% + 10'5% + 80'0% + 67'8%
Vse dr. države 3139
(vključno Kitajsko).
Poglejmo te številke, pa vidimo, da je poraba bombaža v Evropi v velikih industrijskih državah nazadovala, napredovala je le v Franciji in Italiji Večji francoski konsum si razlagamo deloma iz dejstva, da so nekatere predilnice — v Alzaciji — sedaj na Francoskem, s čimer je omiljeno tudi nazadovanje v Nemčiji. Efektivno narasla je italijanska industrija bombaža, ki nastopa na trgu kot močnejši konkurent, zlasti v Levanti. Večja uporaba dežel, ki so seštete v skupni označbi »druge države«, gre v prvi vrsti
Anglija
Nemčija
F ranči ja
Avstrija
Italija
Belgija
Češkoslov.
U. S. A.
Brazilija
Kanada
Indija
Japonska
Kitajska
1921	1926
56.140	57.286
9.400	10.480
9.600	9.511
1.140	1.032
4.507	4.833
1.548	1.854
3.584	3.666
36.616	37.585
1.521	2.493
1.100	1.176
6.763	8.510
4.120	5.573
1.800	3.436
Delci na svet. številu 1.1926
38-9%
7-1%
6-4%
0-7% 3-3%
1-3%
2-4% 25-5%
1-7% 0-8% 5-8%
3-8%
2-3%
Volpi o finančnem položaju v Italiji.
Italijanski finančni minister V°lP' je v zopetnem razgovoru obrazložil finančni položaj italijanske države in je ob enem ostro napadel mednarodno špekulacijo glede lire. Dejal je: Nezdravi pojavi na borzah v zadnjih tednih so se v splošnem položaju pač poznali, a ta položaj je v političnem, gospodarskem in denarnem oziru popolnoma zdrav. Večkrat mislijo, da bodo tečaj valute dvignili po svoji volji, pa ne pomislijo, da ima vlada kontrolo nad vsem gibanjem, ki je v zvezi s tečajem lire. V inozemstvu še sedaj ne razumejo, da ima italijanska vlada trdno voljo, da dovoli razvoj valute edinole v okviru splošnega gospodarskega položaja. Kvoto 90 bomo ohranili.« To je Volpi že večkrat poudarjal, da mora ostati lira na višini 1 iunt = 90 lir. »Tudi prilagodenje cen smo pričeli na tej podlagi. Seveda ni ta kvota matematično fiksirana točka, a je vsaj podlaga. V oktobru se ne bo nič spremenilo, kar bi moglo vplivati na to razmerje, vsi ste lahko pomirjeni.
Govoril sem tudi že o vrednosti inozemskih posojil za produktivne namene. Finančni kredit Italije zasluži boljše pogoje, kot so jih doslej italijanskim posojilom ponujali inozemski trgi. Tako naj se razume tudi moja izjava o začasni nedovolitvi za najetje inozemskih kreditov. Na ta način bomo dosegli v inozemstvu višjo ocenitev italijanskih, emisij.
Kar se tiče finančnega položaja Italije, bi omenil, da se bo končalo finančno leto 1926/27 z lepim prebitkom; vrhu tega imamo še možnost razpolaganja s prebitkom proračunskega leta 1925126. Kar se tiče italijanske trgovske politike, je tudi Italija pripravljena, da dela po svojih močeh proti sistemu prednostne carine, ki je bil po mednarodnem položaju zadnjih let narodom vsiljen. V teku so revizija cen, organizacija produkcije in po-
ivtuvur viumiu, uuguvai j«	v	Ijedelstva.	Vsa dežela ve, da jc more
tev vreten v zadnjih petih letih deležu zija velikega pomena, da se pa^ more na konsumu, in prekosijo tudi v tem le polagoma izvršiti.« lako voipi.
Oblastno koncesijonirani mednarodni informacijski zavod
Viktor Blažič, lilfe U llltta il. M
se priporoča interesentom za preskrbo strokovno izvedenih trgovskih, trgovsko-kreditnih in zasebnih informacij po brezkonkurenčnih cenah.
Zahtevajte pro»peRt 1
Štev. 83.
TRGOVSKI LIST, 23. julija 1927.
i: -ttuhtt— r i— i-1-i—nniTiMn »i~	—mw	niniT—r—m
Stran 3.
HAMBURG—TRST.
V	Marijinih Lažnih na Češkem se je vršila konferenca o odstranitvi tarifno-konkurenčnega boja med adrijskimi in severnimi pristanišči, torej v prvi vrsti med Hamburgom in Trstom. Vodja češkoslovaške delegacije dr. Lankacs je stavil posredovalni predlog, ki težnje nemških državnih železnic zelo upošteva. Tekmovanje naj preide v miren legalen tir in naj se pri njegovi sodbi ne upoštevajo samo v poštev prihajajoče železniške relacije, temveč skupna pot blaga do končne namenilne postaje, oziroma od začetne odpošiljalne postaje. S tem so zopet začeli upoštevati stališče prekomorske namenitve, ozir. prekomorskega izvira blaga. Predlog so sprejele nemške državne železnice kot pripraven temelj za nadaljna pogajanja, z gotovimi pridržki. V septembru bodo sklicali zopet sejo in sicer v Budimpešto. Koliko je bilo že teh konferenc!
* * *
STABILIZACIJA franka.
Dočim se ameriški in francoski krogi trudijo, da bi vsebino zaključka dogovorov predsednikov velebank zakrili in zmanjšali, govorijo v Londonu in v angleškem časopisju javno o tem. Dva dogovora sta zaključna, pravijo Angleži: 1. Privoljenje Francije, da se bo stabiliziral frank v razmerju ca 4 : 1; 2. v bodoče naj se ne vrši nobeno večje premikanje zlata od notne banke do notne banke, temveč naj vodi vsaka notna banka izven svoje zlate zaloge posebne izkazane zlate zaloge drugih notnih bank. Zelo so pa tihi o medsebojni prožnosti obrestne mere.
Trgovina.
Češkoslovaška nakupovalna družba
onsumnih zadrug, v poslovnem poročilu le družbe za leto 1926 beremo: čisli dobiček v znesku 1,162.000 Kč so nakazali rezervnim zakladom, ki se dvignejo s tem na 10 mil. Kč. Lastna produkcija je znašala lani 137 in pol milijona Kč, kar odgovarja 25 odstotkom skupnega blagovnega prometa (leta 1925 90 mil. Kč). Skupni blagovni promei leta 1926 jc padel napram letu 1925 za 14 mil. Kč ali za 2.5% in je znašal, brez podružničnih podjetij, 530 mil. Kč. Nazadovanje je posledica manjšega eksporta in manjše prodaje javnim podjetjem in zavodom.
Ostrovski in karvinski premog. Na obenem zboru prodajne organizacije ostrovskokarvinskega premogarstva so se načelno domenili, da se podaljša dosedanja prodajna zveza za premog in koks za nadaljnih pet let. Posebni odbor bo izdelal posamezne določbe dogovora. Leta 1926 je znašala skupna Prodaja premoga in briketov 60 milijonov metrskih stotov, koksa 11.9 mil. Doma v češkoslovaški so prodali ca 60% premoga in ca 62% koksa.
Industrija.
Nova tvornica vžigalic v Sloveniji.
Kakor nam poročajo, namerava d. d. I »Deska« preurediti svojo žago v Novem mestu v tvornico švedskih vžigalic. knvnM^ P°9ajanja z inozemskimi stro-teaT mespf'	bodo že v teku
nfcl STS&Sfeč I"'3"',vor-
Standard Oil in ™»ki pSrS^Seri. ško-ruska petrolejska pogajanja v New Yorku so zaključena. Zanesljiva poročila iz Amerike pravijo, da je Standard Oil, največje petrolejsko podjetje sveta, faktično prevzela interesno zastopstvo ruske petrolejske industrije za evropski in za orientalski trg in da je s tem v *e Večji imeri kot prej prevzela funkcijo, a odpre ruski petrolejski produkciji svetovne trge. Kaj pravi Shell Co.?
Ljubljanska borza.
Povpraševanje Din
Tečaj 22. Iulija 1927
DEVIZE:
ssjssv -88 •:
London ...........
255 YlVr“ei
r>ui SoV1" • • • •
Praga 100 krdn....
ifret ioo iifon ;;
—•—	22-81
13-510	13-540
—•—	9*93
1093-50	1096-50
7995	8-025
276-80	276-60
	•—	56-93
56-70	56-90
222-25	224-25
168-20	169--
308-5	310-5
Ponudba
Din
Dcnsarsivo.
Odtok zlata iz Angleške banke in z
javnih angleških zlatih trgov se nadaljuje. Vendar pa gledajo sedaj manj pesimistično v bodočnost, ker pričakujejo od odgovorov voditeljev velebank v New Yorku nekakšne ureditve zlatega trga. Tekom letošnjega leta je odšlo iz Angleške banke 1,288.000 funtov zlata, od zopetne vpeljave zlate valute 28. aprila
1925	nadalje pa 6,612.000 funtov. To zlato je odšlo v dežele, ki jih ne imenujejo. Vendar pa smatrajo kot gotovo, da je šel velik del zlata v Avstrijo in na Ogrsko ter na ruski račun v Italijo. Avstrijska Narodna banka je tekom letošnjega leta zvišala svoje zlate zaloge od 18.6 milijonov šilingov na 80 milijonov. In jih bo še; smo priobčili o tem poseben članek.
Ameriški zakladni urad. Od zadnjič omenjenega rekordnega preostanka zadnjega fiskalnega leta v znesku 635 milijonov 810.000 dolarjev so porabili za zmanjšanje državnega dolga že 611 milijonov dolarjev. Zato ne bo preostalo od tega prebitka, ki je največji v zgodovini U. S. A., nič za znižanje davka, kakor smo pisali. Mislijo pa, da bodo porabili za ta namen prebitek tekočega leta, ki bo znašal morda 300 mili-i°novdolarjev. Državni dolg je znašal 1. julija še 18.511,909.000 dolarjev in so ga zmanjšali v zadnjem letu za 1.131 milijonov 810.000 dolarjev.
Promet.
Osebni promet v Mariboru v prvi polovici tekočega leta. Od 1. januarja do 30. junija t. 1. je bilo pri policijskem ko-misarijatu v Mariboru na novo prijavljenih 17.282 oseb, odjavljenih pa 17.152 oseb in sicer prijavljenih a) v zasebnih stanovanjih 5.823 oseb, v javnih prenočiščih pa 11.459 oseb; odjavljenih pa b) v zasebnih stanovanjih 5.693 oseb in v javnih prenočiščih 11.459 oseb.
Poljska si izposoja vagone. Spričo velike bodoče potrebe na vagonih za transport sladkorne pese in krompirja v jesenski kampanji in večje potrebe na premogovnih vagonih v jesenskih mesecih je prosilo poljsko ministrstvo avstrijske, češkoslovaške in belgijske železniške družbe, naj ji posodijo za čas od 15. julija do 15. marca 4000 vagonov. To bo šlo tem lažje, ker se nahajajo ti vagoni že od angleškega štrajka sem na tirih poljskih železnic in jih Poljaki kljub ponovnim urgencam niso hoteli izročiti.
Obrt. .
Slovensko obrino društvo v Mariboru
javlja, da se bo letošnji knjigovodski tečaj mizarskih pomočnikov zaključil v petek 22. julija, katerega zaključka se lahko tudi neobiskovalci tečaja slobod-no udeleže.
RAZNO.
Nemške poljedelske zadruge na Češkem. Zveza nemških poljedelskih zadrug na Češkem je štela na koncu leta
1926	1068 članov, in sicer 724 Raiffeise-novk, 300 drugih zadrug, 2 zvezni društvi in 37«posameznih oseb. Raiffeisenovke so imele lani 1831 mil. Kč prometa, vloge
so znašale na koncu leta 784 in pol milijonov, posojila 405 in pol milijonov. Skladiščne zadruge, 45 po številu, feo imele l 1250 mil. Kč prometa, in so prodale 7492 vagonov produktov članov ter 9705 vagonov poljedelskih potrebščin v vredno-. sti 195.4 mil. Kč. Leta 1926 je bilo 586 zakonitih revizij in 182 drugih obiskov pri zadrugah itd.
Borza dela v Mariboru. Od 10. do 16. julija je iskalo dela 106 moških in 54 ženskih, ponujeno pa je bilo 45 moškim in 31 ženskim; delo je pa dobilo 41 moških in 29 ženskih, odpadlo jih je 41, odpotovalo pa- 27 oseb. Od 1. januarja do 16. julija pa je dela iskalo 4827 oseb, ponujeno je bilo delo 2624 osebam, 1746 jih je dobilo delo, 1961 jih je odpadlo, 730 pa odpotovalo.
Po svetu. Število ogrskih kartelov se je v zadnjem času pomnožilo s kartelom glicerina. — Dobre vremenske razmere v juniju so upanje na boljši žitni pride-< lek na Poljskem zelo dvignile. — Naš štajerski hmelj dobro kaže. Kljub lan-! skemu razširjenju je skladišče hmeljske zadruge v Žalcu že spet nezadostno, zato ; gradijo novo skladišče in bo kmalu do-j gotovljeno. — »Steaua Romaniei«, ena i največjih zavarovalnih družb v Rumu-i niji, je zaključila preteklo poslovno leto s čistim dobičkom 3,300.000 lejev in bo izplačala 17 in pol odstotno dividendo. Lastni garancijski zakladi družbe skupaj z delniško glavnico, ki znaša 10 milijonov lejev, so dosegli že lepo svoto 79.8 mil. lejev. — V krogih jugoslovanske industrije špirita se kaže zopet gibanje za ustanovitev novega špiritovega kartela. Vzrok, pravijo, je nečedna konkurenca nekaterih tovarn špirita, ki 'so spravile industrijo špirita v kočljiv položaj. — Rumurnski petrolejski industrijci so izdelali načrt za ustanovitev petrolejske borze v Bukarešti. S pomočjo borze naj se doseže zdravo oblikovanje cen. — liumunski fin. minister je po predlogu najvišjega gospodarskega sveta znižal eksportne takse za bencin in težka olja in sicer prav izdatno: izvozfta pristojbina za vagon bencina je znižana od 7000 lejev na 500, za vagon surove nafte pa od 1500 na 300 lejev. — Z 21. t. m. stopi v veljavo trgovska pogodba med Češkoslovaško in Ogrsko. — V Bratislavi se bo vršil letos že zopet velesejm, sedmič od leta 1920 dalje. Ima velik pomen. Lani je štel 220.000 obiskovalcev in 1500 razstavnikov. — Letošnja produkcija volne v Avstrijili je dosegla doslej neznano rekordno višino 2 in pol milijona bal. — Dodatno k poročilu o insolventnosti dunajske kovinske tvrdke Neurath pripomnimo, da znašajo nekrite zahteve angleških bank in tvrdk 11 in pol milijonov šilingov, nekrite zahteve dunajskih bank, podjetij in tvrdk pa 12 in pol milijonov šilingov. — Ceno sladkorja na Ogrskem so znižali za pol pengoja pri met. stotu. — Borzni svet v Budimpešti priporoča vpeljavo polletnih bilanc. — Na španskem so vpeljali eksportne premijo za tekstilije v skupnem znesku šest in pol milijonov peset. — V zadnjem času je cena rži na svetovnih trgih precej poskočila, ker jo bo letos manj ko druga leta. Vendar pravijo, da visoke cene ne bodo dolgo držale, ker bo na drugi strani pridelek pšenice zelo dober. — Živno-
Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263.
Ljubljana.
Lastnika: ALOJZI) LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave.
Mlini za dišave.
Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode.
Ceniki na razpolago. - Točna postrežba.
stenska banka v Pragi izkazuje leta 1926 38.5 mil. Kč čistega dobička, s prenosom iz leta 1925 vred pa 40.9 milijonov. Rezerv ima 250 milijonov, davkov je plačala 32 milijonov, dividenda 12%, t. j. 24 Kč. — 7. in 9. julija so se vršila v Heidelbergu na Nemškem pogajanja več srednjeevropskih jeklarn, da bi se z racionalizacijo v obratih dosegli prihranki pri prodaji in pri upravi. Pri tem naj se pa varuje samostojnost vseh prizadetih podjetij. — Blizu Dunaja bodo zgradili s sodelovanjem češkoslovaškega kapitala tovarno za izdelovanje stekla za okna. Produkcijo cenijo letno, na poldrugi milijon kvadratnih metrov. Tovarna bo začela delati z letom 1928. — Znano podjetje Siemens Schuckert so spremenili v delniško družbo; stari družbini kapital je znašal 60 milijonov mark, novi kapital znaša 120 mil. mark. Podjetje ima sedem podružnic. Merodajna pri spremembi je bila želja po večji gibljivosti podjetja. — 15 milijonov šilingov broje-ča nova emisija obligacij družbe Donau-dampfscliiffahrt je bila v kratkem času razprodana. — Na Nemškem so predlagano zvišanje cen premoga zopet odklonili, z utemeljevanjem, da bi se te zvišane cene raztegnile najbrž na vse gospodarstvo in bi povzročile dražje življenje. — »Daily Telegraph« poroča, da se različni inozemski bančni zavodi v Londonu zastonj trudijo, da bi ruske menice diskontirali.
TRŽNA POROČILA.'
Mariborsko sejmsko poročilo. — Na
svinjski sejm dne 15. t. m. se je pripeljalo 202 svinji, 1 ovco in 1 kozo. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 105 do 125 Din, 7 do 9 tednov stari 150 do 200, 3 do 4 mesece stari 360 do 420, 5 do 7 mesecev stari 450 do 480, 8 do 10 mesecev stari 550 do 650, 1 leto stari 1000 do 1100 Din; 1 kg žive tčže 9.50 do 11 Din, mrtve teže 15 do 17.50 Din. Prodalo se je 152 svinj.
Pojasnilo o pravem in nepravem „Florian“-u.
Na mnoga vprašanja glede »pravega In nepravega Floriana« smo primorani, v interesu kupovalcev in resnice, sledeče objaviti:
(M lata ustanovitve 1008 sem, je znan po Sloveniji kot domače zdravilo za želodčne in druge slabosti rastlinski liker »Florian«, izdelan po originalnem receptu iznajditelja’ Edmunda Kavčiča od Rastlinske destilacije »FLORIAN< v Ljubljani, prej Prešernova ulica, sedaj Gosposvetska cesta.
Sloves tega želodčnega okrepčila je porabila pred nekim časom novoustanovljena tvrdka E. Jeras in drug, Moste pri Ljubljani, na način, da je začela prodajati pod imenom naše izdelovalnice »FLORIAN« in pod našo dobroznano etiketo popolnoma drug liker, opiraje se na to, da je prej priglasila brez vednosti lastnika Rastlinske destilacije »Florian« pri registru varstvenih znamk v Beogradu originalno etiketo destilacije »FLORIAN« kot svojo lastno etiketo.
Razen tega zlorablja imenovana tvrdka naš stari reklamni znak za svojo reklamo,
imenuje se v svojih reklamah celo »edino« ali pa »edino pravo« izdelovalnico »Floriana« in
označuje celo na lepakih druge izdelke z imenom »Florian« kot lalsitikate!
Ugotavljamo, da je tvrdki E. Jeras in drug sestava rastlinskega likerja »Floriana« popolnoma neznana in,
da izdelek te tvrdke nima z našim pravim, originalnim izdelkom »Florian« nikake sorodnosti ne po sestavi, ne po okusu, ne p* učinku.
V	obrambo naših lastninskih pravic do imena »Florian«, do naših etiket in znamk teče v Beogradu tožba, katere izid v 'kratkem pričakujemo.
Opozarjamo cenjene kupovalce, da, dokler traja zloraba našega imena »Florian« za nepravi izdelek, zajamči pristnost pravega »Floriana« samo dobro vidni napis »Originalni Kavčičfev Florian« ali pa dobr* vidni aapis:
2» pristnost Jamči
na originalno zamašenih steklenicah.
Rastlinska destilacija »FLORI AH«
(iadelovalec Edmund Kavčič) družba z o. z., v Ljubljani, Gosposvetska cesta.
GALANTERIJA
Veletrgovina
kolonijalne in Špecerijske robe
3. H. C. preiico, dlSeča mila, žfice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, Škarje za prikrojevanja šn obrezovanje trt, žepni noži, glavniki, razni sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri
Josip Petelinc-u, Ljubljana
Blizu Preiernovega spomenika, ob vodi. Postreiba tožna.	Niško cene.	Na	veliko.
Ljubljana
Zaloga svefe pražene iva, mletih dišav
»KUVERTA«
IIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
DRUŽBA Z O. Z.
tvornica kuvert in konfekcija papirja
LJUBLJANA
Vožarski pot štev. 1 Karlovška cesta štev. 2.
Izdelovanje oljnatih barv, Arneža, lakov In steklarskega kleja. — Zaloga kemičnih in rudninskih barv. — Po*
Irebičln« za slikarje, pleskarja, ll£ar|e
in druge, vse v te stroke spadajoče.
Se priporočam
Trgovina Miklošičeva cesta 4 5 ■ Skladišče Vidovdanska c 14. £
»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a*
namizno olje
v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgovcih v Ljubljani.
Veletrgovina s šivalnimi in pletilnimi stroji
sprejme
ki je verzirana pri šivalnih in pletilnih strojih, vešSa pletenja na stroju in katera ima veselje do trgovine. Sprejem takoj. Ponudbe pod šifro: „ZANESLJIVA“ na upravo Trg. lista.
Razpoiil jalnica ^ sira
Franc Žmitek
Bohinjska Bistrica.
Stalna zaloga bohinjskega sira v različnih hlebih od 16—80 kg teže, kakovost ne zaostaja prrav nič za pravim švicarskim ementalcem.
Postrežba točna. Cene konkurenčne. - Zahtevajte ponudbe.
SE PRIPOROČA TISK VSAKOVRSTNIH^?^ ^TTIIKOVIN ZA TRGOVCE, OBRT-V r NIKE, INOUSTRIJCE IN URADE. ^ 7«!?- LASTNA KNJIGOVEZNICA.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA.
PODRUtNICl IN AOSNCIJK:
H««	I	Gorica	II	Maribor	d	Novomacto	II	Rakek	H
•	D	Kranj	MetkovK	Provaljo	Sarajevo	g	j
imolj	H	Logatec	||	Novi Sad	II	Ptuj	II	Slavenjgradec	g
Se priporoCa za vse v banino stroko spadajoie posle.
USTANOVLJENA 1900,
Brzojavni naslov: Banka Ljubljana
Telefon štev. 28S1, 2413, 2302, 2S03.
Dalniika glavnica: M« »0,000,000-
RMsrml zakladi nad
Din 10,000.000--
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko-induatrijeko d. d >MERKUH> kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana
6tran 4.	TRGOVSKI	LIST,	23.	julija	1927.	štev.	83.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. julija t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg firneža, 1500 kilogramov dekstrina, 400 kg terpentina, 100 kg pisalne krede, 200 kom. ščitnih stekel ter 100 kg stearinskih sveč. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Zabukovici sprejema do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 200 m strešnih žlebov, cevi in razne železnine. Direkcija državnih rudarskih poduzeča v Sarajevu sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave raznega železa (ploščato, okroglo, štirioglato železo). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 1. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede prodaje 320 vagonov saj, dne 2. avgusta glede dobave raznega papirja in kartona, dne 3. avgusta glede dobave plošč za mašenje, azbesta in grafita, dne 5. avgusta glede oddaje barvanja konstrukcije železnega mostu. Dne 2. avgusta pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave vijakov, dne 4. avgusta glede dobave skretnic, tračnic, podložnih plošč, tračnih žebljev itd.; dne
5.	avgusta pa glede dobave vijakov*. Dne
1.	avgusta pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede oddaje zgradbe dveh stanovanjskih hiš v Ljubljani in ene hiše
v Mariborbu. Dne 1. avgusta pri Komandi mesta v Slovenski Bistrici, dne 5. avgusta pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, dne 8. avgusta pri Komandi celjskega vojnega okruga v Celju in pri Komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru ter dne 10. avgusta t. 1. pri Komandi mesta v Ptuju glede dobave mesa. Dne 3. avgusta t. 1. pri Komandi 26. pešadijskega polka v Sisku, dne 5. avgusta pri Komandi oto-čačkog vojnog okruga v Otočacu, dne 8.
avgusta pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki glede dobave ovsa, sena in slame.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave 900 komadov sirkovih metelj in raznih tiskovin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Mostaru sprejema do 2. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave stekla. Direkcija držav-
nega rudnika v Brezi sprejema do 30. julija t. 1. ponudbe glede dobave jeklenih žic in firneža. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani dne 9. avgusta t. I. glede dobave 149.000 komadov zatika-čev; dne 11. avgusta t. 1. glede dobave 12.000 kg modre galice, bukovega oglja in raznih držajev, 10. avgusta glede do- i bave karbolineja ter asfalta, mizarskega in steklarskega kleja in salmijaka v prahu. Predmetni pogoji so na vpogled pri Ekonomskem odelenju te direkcije; pri Direkciji državnih železnic v Subotici dne 5. avgusta glede samotne moke in dekstrina, dne 11. avgusta glede dobave raznega železnega materijala; pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu dne 8. avgusta glede dobave vijakov; pri Generalni direkciji državnih že-j leznic v Beogradu dne 28. julija t. 1.
; glede dobave raznega lesa (deske, plo-! hi, grede, furnirji in ročaji), dne 3. av-j gusta glede dobave 1,225.000 kg lesne-I ga oglja; pri Glavnem sanitetnem sla-j galištu v Zemunu dne 5. avgusta glede i dobave raznega platna, dne 12. avgusta glede dobave raznega sanitetnega materijala (kotlov, kuhinjskih nožev, žlic, vrčev za olje, ročnih svetiljk, lavoar-jev itd.).
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
H BORAKS H
v kristalih, angleški. Svinčene barve • Bleiberger
Minij, glajenka mleta, glajenka v luskinah, glajenka lekarniška, belina v prahu, Kremser - jeva belina.
GORSKA KREDA, BAVARSKA
po najniSjlh dnevnih cenah stalno v zalogi. TEHNIŠKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
LJUBLJANA, Taviarjeva ulica Itev. 6. Telelon: 2138.	Telegrami:	Tekode.