Novi statut ZSMS
ZSMS nadaljuje tradicijo mladinskega in študentskega gibanja na Slovenskem. Njene korenine izhajajo iz vrst mladinskih organizacij, ki so delovale v predvojnem in medvojnem obdobju.
Zgodovinska predhodnica ZSMS je bila Zveza slovenske mladine, ustanovljena leta 1943. Po 11. svetovni vojni se je na 2. kongresu junija leta 1945 preimenovala v Ljudsko mladino Slovenije. Na 4. kongresu Zveze komunistične mladine Jugosla-vije (SKOJ) sta se Ljudska mladina in Zveza komunistične mladine združili v enotno organizacijo - Ljudsko mladino Jugoslavije. Poleg te organizacije je po lelu 1951 delovala tudi Zveza študentov. Na 7. kongresu Ljudske mladine, ki je bil januarja leta 1963, so organizacijo poimenovali Zveza mladine.
Na 9. kongresu Zveze mladine Jugoslavije 1974. leta je bila v skladu s staliSči III. konference Zveze komunistov Jugoslavije ustanovljena nova, enotna mladinska in Studentska organizacija - Zveza socialistične mladine Jugoslavijc, v njenem okviru pa tudi Zveza socialistifne mladine Slovenije.
Prelomnica v novejii zgodovini organizacije je 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki je bil oktobra leta 1982 v Novem mestu. ZSMS se je na tem kongresu opredelila kot samostojna in frontna organizacija mladih. Kljub mnogim odporom in nerazumevanjem se je vse bolj odrekala transmisijski dnižbeni vlogi. Takšno opredelitev je potrdil in okrepil tudi 12. kongres ZSMS aprila 1986. leta v Krškem.
Izhajajoč iz prelekle nasilne združitve mladinske in študentske organizacije v enotno mladinsko organizacijo ter kot izraz prizadevanj za neodvisno in samo-stojno univerzo sta se po 13. kongresu ZSMS organizaciji razdružili io tako nastali dve medsebojno neovisni in samosiojni organizaciji.
ZSMS je samostojna. odprta politična in družbena organizacija ter del mladin-skega političnega gibanja. Svojim danom in drugim neposredno ali posedno omo-goia izražanje in uresničevanje njihovih interesov in ciljev. Poleg pozitivnega in demokratično uveljavljenega pravnega reda doloLajo najSirSi okvir njenega delovanja temeljne programske usmeritve. Mednje sodi zavzemanje za:
-  nedotakljivost ter univerzalnost temeljnih človekovih pravic in svoboščin;
-  enakopravnost vseh ljudi, ne glede na družbeni položaj, starost, nacionalno pripadnost, jezik, raso, spol, spolno usmerjenost, veroizpoved, politično prepričanje in izobrazbo;
-  pravno državo;
-   v svet odprto druibo;
-  svobodo gospodarske pobude v okviru ekološkega ravnoležja.
ZSMS se pri uresničevanju svojih programskih usmeritev in političnih ciljev povezuje tudi z interesnimi, stanovskimi, projektnimi in drugimi skupinami. organi-zacijami. združenji in gibanji. ZSMS se povezuje tudi z drugimi programsko sorod-nimi političnimi organizacijami in združenji v Sloveniji, Jugoslaviji in v svetu.
U. ČLANSTVO
2
Član ZSMS je vsak, ki je starejši od 15 iet, sprejema program in statut ZSMS ter podpiše pristopno izjavo. Član ZSMS ima člansko izkaznico. Članslvo v ZSMS zagotavlja članom ZSMS pravico do odloianja pri zadevah znotraj organizacije.
3. Član ZSMS ima pravico:
-  da oblikujc in uresničuje politiko ZSMS;
-  da deluje v organizacijah in organih ZSMS ter družbenih oblikah organiziranja:
-  da voli in je voljen v vse organe ZSMS;
-  da odstopi z voljene in imenovane funkcije;
-   da zaprosi za razrešitev;
-  da izstopi iz ZSMS. Član ZSMS ima dolžnost:
-  da se ravna po statutu ZSMS;
-  da plačuje članarino.
4.
Organizacija ZSMS lahko izključi člana ZSMS iz organizacije, te krši statut. Na sklep o izključitvi se član ZSMS lahko priloži na Komisijo za pritožbe in na Komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe. Sklep Komisije za statutarna .vprašanja in pritožbe je dokončen
ni. ORGANIZIRANOST ZSMS
5.
Najvišje telo ZSMS je kongres. Kongres ZSMS sklicuje RepubliSka konferenca ZSMS v skladu s potrebami in razmerami v ZSMS in družbi. na svojo pobudo ali pobudo tretjine Občinskih konferenc. Kongres obravnava in oceni aktivnost ZSMS v obdobju med kongresoma. sprejme kongresne sklepe in programske usmeritve. Kongres sprejme statut ZSMS.
RepubliSka konferenca ZSMS mora sklep o sklicu kongresa s predlogom dnevnega reda objaviti najmanj dva meseca pred kongrcsom.
6.
Organizacijo ZSMS sestavljajo obiinske, mestne. regionalne in univerzitetne organizadje ZSMS ter interesne, stanovske in druge organizacije in združenja kot kolektivni člani. Če posamezna organizacija ZSMS izstopi iz ZSMS. z dnem izstopa ne sme več uporabljati imena in znaka ZSMS.
7.
Republiška konfercnca ZSMS je najvišji organ ZSMS med kongresoma. Republi-5ko konferenco sestavljajo predstavniki občinskih, mestnih in univerzitetnih organi-zacij ter kolektivnih članov.
Republiška konferenca na osnovi programskih usmeritev in statuta:
-  sprejema pravila o delovanju in organiziranosti, v katerih opredeli sestavo, prislojnosli, način delovanja in organiziranost Republiške konference ZSMS, njenih delovnih in drugih organov;
-  spremlja delo delovnih in drugih organov konference ter nosilcev individualnih funkcij;
-  skliče kongres ZSMS in opravi predkongresne priprave;
-  sprejema finančni načrt in zaključni račun RepubUške konference ZSMS;
-  določa minimalno članarino ZSMS;
-  opravlja naloge v skladu s kongresnimi usmeritvami, programom dela in trenut-nimi potrebami;
-   usklajuje in usmerja delovanje organizacije ZSMS;
-  določa kandidate ŽSMS za volitve v skupičine družbenopolitičnih skupnosti na ravni republike in federacije;
-  določa predslavnike ZSMS v drugih organih in organizacijah na ravni republike in federacije;
-  voli in razrešuje:
*  predsedstvo kot svoj izvršilnopolitični organ,
*  nosilce individualnih funkcij - predsednika, enega ali več podpredsednikov ter sekretarja Republiške konference,
" nadzorni odbor, Komisijo za statutarna vprašanja in pritožbe ter druge organe Republiške konference;
-  imenuje delovne in druge organe Republiške konference.
9.
Republiška konferenca ZSMS se sestane najmanj dvakrat letno. Najmanj enkrat letno pregleda in dopolni sestavo konference, obravnava in oceni temeljne značilno-sti delovanja organizacije ZSMS, njenih delovnih in drugih organov ter nosilcev individualnih funkcij. Republiška konferenca sprejme program dela.
10.
Predsedstvo republiške konference
Predsedstvo Republiške konference opravlja naloge v skladu s programskimi usmeritvami ZSMS in programom dela Republiške konference. Nosilci individualnih funkcij v Republiški konferenci so po funkciji člani Predsedstva Republiške konfe-rence ZSMS. Predsedstvo lahko za opravljanje izvršnooperativnih nalog imenuje Sekretariat. Njegove naloge in sestavo določi s poslovnikom o delu Sekretariata.
11.
NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor spremlja in nadzoruje finančno in matenalno poslovanje organov in teles republiške konference. O svojih ugotovitvah poroča najmanj dvakrat letno.
12.                           .  .
Komisija za slatutarna vprašanja in pritožbe
Komisija za stataraa "vprašanja in pritožbe redno spremlja razvoj organizacije ZSMS, oblikuje predloge, spremembc in dopolnitve pravi Republiške konference ZSMS ter obravnava pritožbe članov, organov in teles. Komisija je pristojna za razlagao staluta ZSMS. Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe ocenjuje na svojo pobudo ter na zahtevo članov, organizacij, organov in teles ZSMS skladnost posameznih odločitev in postopkov s statutom. Kadar komsija ugotovi neskladnost posameznih odločitev ali postopka s statutom in pravili, obvesti o tem kršitelja in mu predlaga spremembo njegove odiočitve. Če kršitelj predloga Komisije za statutarna vprašanja in pritožbe ne upošteva, odloii o spornem vprašanju RepubliSka konfe-renca ZSMS.
13.
Mestna organizacija ZSMS
Člani občinskih in unverzitetne organizacije ZSMS in interesne, stanovske ter druge organizacije in združenja kol kolektivni člani v mestu sestavljajo Mestno organizacijo ZSMS. Mestno organizacijo ZSMS ustanovijo organizacije ZSMS v mestu.
Najvišji organ ZSMS v meslu je Mestna konferenca ZSMS. Mestna konferenca sprejema pravila o delovanju in organiziranosti. v katerih opredeli sestavo. pristojno-sti, način delovanja in organiziranost Mestne konference ZSMS. njenih delovnih in drugih organov.
14. Člani in organizacije ZSMS se lahko povezujejo v regionalne organizacije ZSMS.
15.
Občinska organizacija ZSMS
Občinsko organizacijo ZSMS sestavlja najmanj petindvajset (25) članov. Inte-resne. stanovske. projekte in druge skupine. organizacije. združenja in gibanja sodelujejo v Občinski organizaciji ZSMS ko( kolektivni člani.
16.
Najvišji organ občinske organizacij ZSMS je Obtinska konferenca ZSMS. Občin-ska Konferenca ZSMS:
-sprejema pravila o delovanju in organiziranosti. v katerih opredeli sestavo. pristojnosti. način delovanja in organiziranost Občinske konference ZSMS. njenih delovnih in drugih organov;
-  opredeli organiziranost občinske organizacije na nižjih ravneh:
-sprejema finančni načrt in zaključni račun Občinske konference ZSMS;
-  izvoli Predsedstvo kot svoj izvršilnopolitični organ;
-  izvli predsednika in sekretarja, ki sta po funkciji člana Predsedstva;
-  lahko izvoli podpredsednika, ki je po funkciji član Predsedstva;
-  usklajuje in usmerja delovanje Občinske organizacije ZSMS;
- izvoli Nadzorni odbor, ki nadzoruje finančno in materialno poslovanje delovnih in drugih organov Občinske konference;
-  izvoli komisijo za pritožbe;
-  določi kandidate ZSMS za volitve v občinsko skupščino
- določa predstavnike Občinske organizacije ZSMS v drugih organih in organiza-cijah.
17.
Člani ZSMS na univerzi lahko ustanovijo svojo organizacijo ZSMS. IV. VOLITVE IN MANDAT
18.
Volilne postopke in način volitev v ZSMS določajo pravila o organiziranosti rn delovanju organov ZSMS. Evidentiranje in kadidiranje članov ZSMS za funkcije v organizacijah ZSMS je javno. Volitve organov ZSMS in nosilcev individualnlh funkcij so tajne.
19. Mandat organov in nosilcev individualnih funkcij v ZSMS traja dve leti.
V. IZDAJATELJSKA IN USTANOVITEUSKA RAZMERJA
20.
Organizacija ZSMS je ustanoviteljica in izdajateljica glasil, revij in zbirk. Organi-zacije ZSMS lahko v skladu z ustavo in zakoni ustanavljajo pravne osebe. Ustanovi-teljska razmerja so opredeljena v ustanoviteljskih aktih.
VI. ZNAKI IN ODLIČJA
21.
Znak in pečal ZSMS se določita s pravilnikom, ki ga sprejme Republiška konfe-renea ZSMS. Vsaka organizacija ZSMS oziroma njeni najvišji organi imajo svoj pečat.
22.
Republiška konferenca ZSMS podeljuje Zlati znak ZSMS. Druge organizacije podeljujejo Plaketo ZSMS. Republiška konferenca ZSMS in tednik Mladina pode-ljujeta mladim ustvarjalcem in poustvarjalcem za dosežke na različnih področjih umetniškega ustvarjanja nagrado Zlata ptica. Pravilnik o podeljevanju priznanj sprejema republiška konferenca ZSMS.
VII. FINANCIRANJE ZSMS
23.
Organizacije ZSMS si materialna in finančna sredstva za svoje delovanje zagotav-lja iz proračunov družbenopolitičnih skupnosti oziroma na način določen z zakonom, s svojo dejavnostjo, članarino in iz drugih virov.
24.
Finančno in materialno poslovanje poteka po splošnih določilih finaninega poslo-vanja ter po finančnih načrtih in poslovniku organizacij in organov ZSMS.
VII. STATUS PRAVNE OSEBE
25.
Organizacije ZSMS so prave osebe in zato samostojne nosilke pravic in obveznosti po statutu. statutarnih sklepih in dnigih aktih.
Organizacije lahko ustanavljajo tudi druge začasne in stalne organizacijske oblike. V ustanoviteljskem aktu morajo opredeliti, ali je organizacijska oblika tudi pravna oseba.
VIU. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26.
Organizacije ZSMS za opravljanje strokovnih, administrativnih, pomožnih in drugih del lahko oblikujejo delovno skupnost. Pravice in obveznosti delavcev v delovni skupnosti so v skladu z zakoni opredeljene v ustanoviteljskem aktu.'
27.
Študentski organizaciji na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani in Univerzi v Mariboru postaneta pravni naslednici Univerzitetoih organizacij ZSMS, organizira-nih po prejšnjem statutu.
Organizacije ZSMS in njihovi organi sprejmejo najkasneje v Sestih mesecih po sprejemu slatuta pravila, ki morajo biti v skladu s Slatutom ZSMS. Statut ZSMS razlaga med sejama RepubliSke konference ZSMS Komisija za statutarna vprašanja in pritožbe Za obvezno razlago statuta je pristojna Republiška konferenca ZSMS. Statut začne veljati. ko je sprejel na kongresu ZSMS.
PRISTOPNAIZJAVA
Izrabljamo to priložnost in vabimo vse, ki vas je program Za Svobodo Mislečega Sveta kakorkoli pritegnil, da podpišete pristopno izjavo. v pro-storih OK ZSMS Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1. soba 415/ IV, vsak dan med 3. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.