Ljubljana, torek n. junija I939 Cena t Din UpravmStvo: Ljubljana, Knafljeva b — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. Enseratm oddelek: Ljubljana, Seien-burgova uL — TeL 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg ?. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: K oceno va ulica 2. Telefon 8t 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št- 11.842, Praga «slo 78.180. Wien St. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din« Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312S 3126; Maribor, Grajski trg št~ 7, telefon St 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica fttev. t, telefon ÈL 65. Rokopisi se ne vračajo. Ob desetletnici smrti dr. Gregorja žerjava Ko smo pred desetimi leti pokopavali dr. Gregorja Žerjava, nam je utripalo srce v bolečini za izgubljenim prijateljem in v zavesti, da je odšel od nas eden najpomembnejših duhov, kar smo jih Slovenci dali svoji narodni zgodovini ob njenem največjem prelomu, v njenih najbolj usodnih časih. Spomin na dr. Žerjava je neizbrisen tudi danes in občutek izgube je svež še vsak dan. V teh desetih letih, ki so pretekla od njegove smrti, ni bilo važnega dogodka v našem narodnem in državnem razvoju, da ne bi bilo prilike pri tisočih in tisočih spominjati se Žerjavo-vega dela in Žerjavovega imena. Mož, ki je odšel v večnost v razmeroma mladih letih, človek, ki je Jugoslavijo pripravljal in doživljal tako rekoč stalno z eno nogo v grobu, je zaoral neizbrisne brazde v razvoju našega naroda. Iz groba se vedno mo^čnejše dviga lik politične in državniš]# osebnosti, ki postaja tem bolj izrazita, čim bolj se odmika doba njenega dela in čim bolj so v meglo zastrti veliki ideali, za katere je dr. Žerjav živel in umrl. Bil je tip univerzalnega politika. V njem se je na srečen in ploden način družila politična razgledanost s tvornim spoznanjem, da sta razvoj in bodočnost naroda neločljivo povezana z vsemi pojavi njegovega živlienja. Zato je bil dr. Žerjav ne le ideolog napredne in nacionalne misli, odličen administrator in minister, ne le neprekosljiv voditelj stranke, temveč tudi ustanovitelj Zveze kulturnih društev, pa glavni graditelj sokolskih domov, iniciator velikopotezne akcije za visokošolsko dijaštvo, podpornik vsake zdrave strokovne ali stanovske organizacije, pobornik zadružne ideje, počet-nik socialnih reform, snovateli na poliu gospodarske osamosvojitve naroda. Ni bilo polja našega narodnega udejstvo-vanja, kjer ne bi bil dr. Žerjav priložil svoje delovne, neutrudne roke. Božanski optimizem, ki ni klonil pod nobenim udarcem, je temu čudovitemu možu omogočil, da je prebolel vsak neuspeh in se dvignil po vsakem porazu k novi borbi Bil je to optimizem človeka, ki je z dušo in srcem veroval v bodočnost svojega naroda, v plodnost vsakega pozitivnega dela ter v pravilnost svojih idej. Fanatično je dr. Žerjav ljubil svoj narod in svojo državo. Ta ljubezen je oklepala, kar je naravno predvsem njegov slovenski rod in slovensko zemljo, a je baš zaradi tega bila zasidrana v ideji jugoslovenskega edinstva, ki mu je bila vodilna misel v vsem njegovem delu in življenju. Bil je pravo vteleše-nje novega jugoslovenskega človeka, ki je vzrastel v širno, svobodno državo zedinjenega naroda in spoznal, da je usoda Slovencev, Hrvatov in Srbov za vedno neločljiva. Zato je Žerjavovo ime tesno povezano ne le z našim slovenskim narodom, temveč vpisano tudi na marsikateri list hrvatske in srbske zgodovine in nerazdružno spojeno ne le z borbo za naše zedinjenje, temveč tudi z delom za zdrav razvoj jugoslovenske države. Neprekosljiv kot strankin delavec in voditelj je spadal dr. Žerjav med one redke politične osebnosti, ki jim je ideja in interes občestva prva narodna in državljanska zapoved. V dobah, ko so ga politični nasprotniki najhujše napadali, je dr. Žerjav snoval načrte in zastavljal svoje sile za naloge, ki so daleč šle čez okvir strankarskega političnega dela. Nikdar ni pobijal koristne ali dobre stvari, pa če je prišla tudi iz najbolj mu nasprotnega političnega tabora. Bil je skoz in skoz realen politik in je imel pogum revidirati tudi naj-milejše mu zamisli, če se je prepričal, da so pogrešne ali pa so postale neizvedljive, odnosno da metoda, ki se mu je sprva zdela pravilna, ne vodi do cilja. Nezlomljiv v svojih načelih, je bil v iskanju praktičnih poti človek ^kompromisa, vedno pripravljen se učiti _ iz izkušenj. Še na smrtni postelji je njegov vedri duh iskal novih potov za konsolidacijo ljubljene domovine. Politika je. umetnost, a je tudi znanost.. Umetnost se privzgojiti ne da. Ona je dar od boga. Znanost si je treba pridobiti. Obdarjen z globoko politično intuicijo se je dr. Žerjav učil od mladih let do svoje smrti. Kot minister, kot agitator, kot ljudski govornik in kot zakonodajalec je svojo besedo in svoje odločitve črpal iz pozitivnega poznavanja razmer in stvari. Študiral je naše domače probleme z isto temeljitostjo kakor obče državne in je pri tem imel ogromno sposobnost za praktično upo-rabo dognanih spoznanj. Spoznati jedro stvari in odločiti prav, so bile odlike dr. Žerjava, ki so jih občudovali njegovi sotrudniki na vseh poljih njegovega udeistvovanja. S svojo energijo je znal navdihniti tudi vsakogar, s komer se je znašel pri skupnem delu. Vztrajati pri začetem delu do konca, to je ena izmed skrivnosti bogatega duhovnega nasledstva, ki je ostalo za njim. V našem mladem jugoslovenskem parlamentarizmu MEDSEBOJNO NEZAUPANJE JE GLAVNA OVIRA ZA SPORAZUM FRANCIJE IN ANGLIJE Z RUSIJO Pariška sodba o neučinkovitosti moskovskih pogajanj — Pariz in London nočeta pokazati svojih vojaških tajnosti že pred podpisom pogodbe, Moskva pa to zahteva Pariz, 26. junija, d. Tukajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da vsebujejo predlogi angleške vlade trenutno še vedno nekaj nejasnosti in omejitev, ki se zde nezaupljivim Rusom sumljive in brez katerih odstranitve ali zadovoljive pojasni-tve nočejo prevzeti nase nikakih obveznosti. To se nanaša v prvi vrsti še vedno na baltiški problem. Zdi se, da je Molotov sedaj pripravljen, da resignira na izrečno imenovanje Letonske, Estonske in Finske v besedilu pogodbe, zato pa zahteva, da morata biti Francija in Anglija pripravljeni nuditi pomoč ne samo v primeru napada na ruske obmejne države, temveč že »pri prvem zunanjem pritisku«. Toda tudi ako pride do sporazuma o jamstvu za baltiške države, ostane še vedno negotovo, ali bo sovjetska vlada že podpisala pogodbo. Chamberlain je že v svojem govoru v spodnji zbornici namignil, da se v Moskvi razpravlja še o nekaterih drugih vprašanjih. V najnovejšem času se je pokazalo, da polaga ruska vlada še pred formalno zaključitvijo pogodbe veliko važnost na generalštabne razgovore. Moskva bi si bila rada na jasnem, kako bi izgledale v praksi obljube, ki sta jih pripravljeni dati Francija in Anglija po dolgi diplomatični borbi. Rusija si hoče ustvariti nadalje jasno sliko, ali bi za-padni velesili sploh mogli učinkovito poseči v boje v vzhodni Evropi, in bi zato rada dobila vpogled v načrte angleško-fran-coskih vojaških vodstev. Dosedaj je bila ta ruska zahteva napram baltiškemu vprašanju potisnjena v ozadje, možno pa je, da bo prav kmalu stopila čisto v ospredje. Pričakuje pa se, tako zatrjujejo v Parizu, da bo Rusija s to svojo zahtevo naletela na prav tako energičen odpor pri francoskih vojaških krogih, na kakršnega je zadela pri svojih zahtevah Za jamstva baltiškim državam predvsem pri Angležih. Francija ima namreč z Rusijo glede varovanja vojaških tajnosti prav v zadnjem času slabe izkušnje. Najnovejša ruska križarka, ki je bila zgrajena v Genovi in te dni izročena ruski vladi, je bila zgrajena na podlagi francoskih načrtov, ki so bili dostopni prijateljski ruski vladi za uporabo v njenih lastnih ladjedelnicah, Italija in Nemčija pa seveda za te načrte ne bi smeli izvedeti. Z izročitvijo gradnje te križarke italijanski tvrdki v Genovi pa je bila izdana tudi konstrukcijska tajnost in zato danes v Franciji izjavljajo, da nikakor ni priporočljivo zaupati Rusiji mobilizacijskih načrtov za primer vojne z Nemčijo, dokle1" še vedno obstoja možnost, da bi mogla ruska vlada v zadnjem trenutku odkloniti podpis pogodbe o vzajemni pomoči z za-padnima velesilama. Francija podpira angleško stališče Pariz, 26. junija, d. »Temps« opravičuje angleško stališče v pogajanjih z Rusijo in pravi, da Anglija res ne more iti dalje, Francija pa mora po načelu solidarnosti zapadnih velesil stati na strani Anglije. List pripominja: Ako imamo pred očmi izhodno točko pogajanj, namreč misel samo materialne pomoči Rusije Poljski in Rumuniji, in jo primerjamo z današnjo pogodbo o vojaški pomoči, moramo priznati, da sta pokazali Anglija in Francija ustrežljivost v najširšem obsegu. Spočetka se je celo moglo dvomiti, da bi mogla iti Anglija glede obveznosti na kontinentu tako daleč. Na to politiko dobre volje je Rusija do sedaj odgovarjala s kopičenjem načelnih težkoč in razprav o postranskih točkah, ki očitno služijo samo notraniemu prestižu sedanjega ruskega režima. Nikdo ne zanika koristnosti ruskega sodelovanja za obrambno fronto, zmotno pa je misliti, da je to sodelovanje absolutno nepogrešljivo in da bi bil brez njesra vsak uspešen odpor proti kaki nasilni ekspanziji nemogoč. Beck pojde v Moskvo in baltske prestolnice London, 26. junija, o. »Daily Telegraph« poroča iz Varšave, da bo poljski zunanji minister Beck v kratkem službeno obiskal Moskvo. Pri tej priliki bodo v Mo- skvi pogajanja o poglobitvi odnošajev med Poljsko in Rusijo. Iz Moskve bo Beck odpotoval v baltske države, ki jih bo skušal pridobiti za pristanek na rusko jamstvo za njihovo neodvisnost, da bi se na ta način zveza med Anglijo, Francijo in Rusijo še bolj okrepila. Varšavski ruski veleposlanik pri Stalinu Varšava, 26. junija. AA. (Stefani). Sovjetski veleposlanik, ki je bil poklican v Moskvo, je takoj po svojem prihodu v sovjetsko prestolnico bil sprejet pri Molo-tovu in Stalinu. Nova navodila še niso odposlana London, 26. junija. AA. Predsednik vlade Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da britanska vlada na podlagi konsul-tacij s francosko vlado razpravlja o sovjetskih pripombah na predloge, o katerih je bilo govora v spodnji zbornici. 19. t. m. Zunanji minister upa, je rekel predsednik vlade, da bo v kratkem mogel poslati nova navodila britanskemu poslaniku v Moskvi. Neki poslanec je vprašal, zakaj se ne ukrene kaj energičnejšega in zakaj vlada ne pošlje v Moskvo kakšnega ministra. Chamberlain je odgovoril: Mislim, da to stvari ne bi koristilo. Berlin, 26. junija. w. Po vesteh iz Londona bo angleška vlada še danes sprejela vse potrebne sklepe da se pogajanja v Moskvi čimbolj pospešijo. Anglija in Francija sta pripravljeni sprejeti vse ruske zahteve, zlasti pa jamstvo za baltiške države. Pri tem popuščanju Pariza in Londona napram zahtevam Moskve igrajo veliko vlogo tudi dogodki na Daljnem vzhodu. Napetost v Tiencinu vsako uro narašča. V londoskih krogih smatrajo pomorsko demonstracijo, ki bi jo skupno izvršilo francosko in angleško brodovje na Daljnem vzhodu, za zelo verjetno. Za tako demonstracijo se je izjavila tudi konferenca vojaških poveljnikov v i»^„apuru, ki je danes končala svoje delo. J Pariz, 26. junija, o. Pariški tisk se obširno bavi s pogajanji v Moskvi in kaže zopet velik optimizem. »»Oeuvre« poroča, da je angleška vlada poslala Strangu nova navodila, ki ga pooblaščajo, da '»prejme vse ruske zahteve glede jamstva za baltiške države. V zvezi s tem se zatrjuje, da bo o tem sestavljen poseben protokol, v katerem bodo baltske države poimensko navedene. Ta protokol bo tvoril prilogo k pogodbi o vojaški zvezi Anglije, Francije in Rusije. Anglija bo prevzela jamstvo za baltiške države kot jamstvo za življenske interese Rusije. V Londonu so slej ko prej optimistični London, 26. junija, z. Niti v okolici zunanjega ministrstva, niti v okolici ruskega poslaništva ne kažejo nikakega pesimizma zaradi pogajanj v Moskvi. Nasprotno množe se glasovi, da je pričakovati v najkrajšem času vesti o doseženem sporazumu. Zunanji minister lord Halifax je zopet osebno prevzel iniciativo in je imel danes ponovno sestanek s sovjetskim poslanikom Majskim. V londonskih krogih zatrjujejo, da sta razpravljala o tem, kako bi se pogajanja v Moskvi kar najbolj pospešila Dejstvo, da je angleška vlada popustila glede jamstva za baltiške države in pristala na ruske zahteve, dokazuje, da je Anglija pripravljena storiti vse, da pride čimprej do sporazuma. Veliko važnost polagajo tudi na potovanje poljskega zunanjega ministra Becka v baltiške države, ki jih bo poskušal pridobiti za to, da pristanejo na garancije, ki jih bo predvideval angleško-francosko-ruski pakt. Povečana nevarnost zaradi zastoja v Moskvi London, 26. junija. AA. (Reuter): V vrsti kratkih vprašanj v spodnji zbornici je poslanec Daltom pripomnil, da ustvarjajo je predstavljal dr. Žerjav eno najbolj tvornih in najbolj pozitivnih sil in njegovo besedo, dasi ne sijajno, zato pa vsebinsko tem bolj jasno in tehtno, so pozorno poslušali prijatelji in nasprotniki. Dr. Žerjavova ljubezen do naroda je imela svoje globoke korenine v njegovi povezanosti z osnovno narodno plastjo. Mož najvišje izobrazbe, ki se je povzpel tudi do najvišjih dostojanstev v državi, se je čutil v družbi malega človeka in ob razpravljanju njegovih skrbi in teženj najbolj domačega. Bil je socialen v najlepšem pomenu besede. Njegov ideal je bil nasloniti življenje in organizacijo države in naroda, a še posebej tudi lastne stranke, na življenje, skrbi in težnje preprostega delavca, obrtnika, kmeta in iz te plasti izhajajoče zdrave inteligence. Zato je bila osnovna črta njegovega dela resnično demokratična; vprav ker je vsako formalno voditelj-stvo odklanjal, je postal dejanski vodja našega naprednega nacionalnega človeka in se je izoblikoval iz skromnega slovenskega političnega delavca v jugo- slovenskega državnika, ki bi ga bila domovina potrebovala in klicala k najvišjim nalogam, da ga ni smrtna kosa zardela sredi pota. Dr. Žerjav je bil skoz in skoz pozitiven človek, sposoben najidealnejšega poleta, ali nesposoben za frazo in demagogijo. Bil je pošten v najlepšem smislu te besede. Stroga ločitev med javnim poslom in javnim interesom ter privatnim interesom je ena izmed najbolj značilnih potez njegove osebnosti. Žerjav kot javni delavec je vedno pozabil Žerjava kot zasebnika in javni dolžnosti je zapostavljal dolžnosti napram sebi, mnogokrat na način, ki ga niti rodbina, niti prijatelji niso mogli razumeti. Svojim sodelavcem je bil vzor v pogumu za odgovornost. Kar je spoznal za pravo, to se je upal reči in storiti brez ozira na posledice. Kadar je bilo treba povedati resnico in reči moško besedo, se ni zbal zamere ne na levo, ne na desno. Njegovo bistro oko je dobro videlo težke napake in pogreške našega mladega državnega življenja. Njegov» »nor težkoče pri pogajanjih z Rusijo veliko zadovoljstvo v nekaterih prestolnicah in čedalje večjo nevarnost pred novim napadom in pred splošnimi zapletljaji v Evropi. Chamberlain je odgovoril: Utegnilo bi tako biti. Upam, da ima to tudi sovjetska vlada pred očmi. Predsednik vlade ni hotel dati nobenih podrobnosti o konsultacijah 8 francosko vlado. Težkoče pri finančnih pogajanjih s Poljsko London, 26. junija, z. Pogajanja glede finančne podpore Poljski še vedno niso zaključena. Poljska delegacija pod vodstvom bivšega finančnega ministra Koča zahteva 30 do 40 milijonov funtov (8 do 10 milijard din), dočim je angleško finančno ministr- stvo pristalo za enkrat samo na 6 milijonov funtov. V krogih poljske delegacije so zaradi tega nezadovoljni in groze s prekinitvijo pogajanj , če ne pride v najkrajšem času do sporazuma. Z zadevo se bo bavil ministrski svet na svoji redni seji prihod« njo sredo. Litva bo branila svojo neodvisnost Kovno, 26. junija, br. V Kovnu so se vršile danes velike manifestacije litovske na pol vojaške organizacije, ki praznuje 20 let svojega delovanja. Prezident Smetona in poveljnik litovske vojske Rastitis sta ▼ svojih govorih poudarila, da je Litva pri. pravljena za vsako ceno braniti svojo svobodo in neodvisnost. Zborovanja se je udeležilo 30.000 oboroženih članov omenjen» organizacije. Poskusi za zbližanje med Nemčijo in Rusijo Ako bodo gospodarska pogajanja uspešna, jim bodo sledila tudi politična za nenapadalno pogodbo Berlin, 26. junija, d. Nemški veleposlanik grof Schulenburg se bo te dni zopet vrnil na svoje mesto v Moskvo. Poslanik je bil, kakor znano, pozvan v Berlin, da poda svoje poročilo predvsem o vprašanju možnosti povečanja blagovnega prometa med Nemčijo in Rusijo. Pričakovati je, da se bodo poizkusi za sklenitev novih dogovorov z Moskvo nadaljevali še z večjo odločnostjo, predvsem glede na težavni razvoj angleško-francosko-ruskih pogajanj. Pariz, 26. junija AA. (Havas) »Figaro« poroča iz Londona, da je angleški veleposlanik v Moskvi Seeds predložil sovjetom nove predloge. V angleškem zunanjem ministrstvu jè vladalo sinoči prepričanje, da bo mogoče v Moskvi doseči zadovoljive rezultate, ako bosta angleška in francoska vlada sprejeli predloge svojih tamošnjih predstavnikov. List poroča, da so prispele v London iz Berlina vesti, ki potrjujejo, da namerava nemška vlada predložiti sovjetski Rusiji dopolnitev gospodarskih sporazumov ter da bodo v kratkem predlagali Nemci Sovjetski Rusiji tudi politična pogajanja. Nemške vodilne osebnosti smatrajo, da protikomunistični pakt ne bi bil ovira za sklenitev nenapadalne pogodbe med Nemčijo in Rusijo. Protikomunistični pakt se po zatrjevanju nemških krogov nanaša samo na inozemstvo in ne na Rusijo. »Oeuvre« poroča iz Londona, da je angleška vlada Strangu naročila, naj sprejme vse predloge Molotova, v kolikor se nanašajo na garancijo neodvisnosti baltiških držav. škodove tvornice zopet delajo za Rusijo Praga, 26. junija, d. Delegacija ruskih strokovnjakov je prispela v Plzen. da izvrši naročila strojev v Škodovih tovarnah. Več zastopnikov vodstva Škodovih tvornic je istočasno odpotovalo v Moskvo. Po mo-nakovski konferenci so Škodove tvornica ustavile dobave za Rusijo in tudi razpustile ruski oddelek v tvornicah. Osebje, ki je bilo tamkaj zaposleno in je bilo uporabljeno drugod, je dobilo sedaj naročilo^ naj prične zopet fabrikacijo za Rusijo. šef nemškega gen« štaba na Estonskem Talin, 26. junija. AS. Dopoldne ae j« pripeljal v Talin šef generalnega Stabai nemške vojske general Haider. Polemika med angleškim in nemškim časopisjem „Times" svarijo pred sodbo, da Anglija ne misli resno London, 26. junija. AA. Današnji »Times« pravijo z ozirom na odklanjajoče komentarje nemškega tiska o Chamberlaino-vem govoru, da oni, ki vodijo javno mnenje v Nemčiji, nikakor nočejo pravilno oceniti izjav angleških odgovornih državnikov. Nemci bi morali vedeti, da je Anglija vsekakor pripravljena stopiti v akcijo, ako bi bili neposredno ogroženi njeni interesi ali interesi držav .napram katerim ima obveznosti. V članku se z obžalovanjem ugotavlja, da nemški in italijanski tisk stalno dokazujeta čitalcem, da je angleški imperij v hitrem razpadanju in da je zelo slab. Zaradi tega, pravijo »Times«, se tolmačijo zmerni govori angleških državnikov kot znak slabosti, toda bila bd prava katastrofa za ves svet, a je bilo v Gradcu dosti, med temi {precej Slovencev. Kljub stradanj« je bilo življenje v Gradcu bolj zabavno kakor v Gmundenu. Zbirali smo se večkrat v Landhauskellerju, kjer smo se zabavali in prepevali. Obhod mesta je bil velik, zato smo za zabavo dostikrat prekoračili mestno občino, kar nam je bilo seveda prepovedano. Zgodilo se nam ni pa nič. ker ni bila kontrola tako stroga kakor v Gmundenu. V Gradcu sem se boli domačega počutil. Srečal sem večkrat prijatelje in znance iz Ljubljane, ki so prišli tja po svojih opravkih. Moja hči Mica je bila v korespondenci z našim sorodnikom, ki je študiral v Zürichu v Švici in ki je tja odšel, da se je odtegnil svoji vojaški dolžno, sti. Ker ,;0 našo korespondenco vedno kontrolirali, so nato mojo ženo in hčer Mico zopet tudi v Gradcu konfinirali. Moj zet dr. žerjav je bil v Judenburgu, pa je bil vojaščine kmalu oproščen, ker je bil hudo bolan. Prišel je nato tudi kot konfiniranec v Gradec, tako da smo tamkaj potem zopet vsi skupaj živeli. Policijsko ravnateljstvo v Gradcu nas je 18. maja 1917. obvestilo, da je vojni nadzorstveni urad splošno konfinacijo razveljavil. Nato sem prosil, da mi dovoli, da se s svojo rodbino vrnem domov v Postojno. To mojo prošnjo so mi odbili, češ, da leži Postojna v ožji vojni pokrajini, ka. mor se ne smem vrniti. Ko se je armadno poveljstvo Boroevič preselilo v Severno Italijo, sem novembra zopet prosil za preselitev v Postojno. Ta prošnja je bila v začetku decembra ugodno rešena. Mi vsi smo se nato vrnili v Postojno, dr. žerjav pa se je preselil na Dunaj, kjer je bil zaposlen kot tajnik v Jugoslovenskem državnozborskem klubu» Gospa Milena Dvajset mesecev pred njenim Gregorjem so se zaprla za gospo Mileno ona vrata, skozi katera ni povratka... Kdor je videl tedaj dr. Žerjava, kako je stopal — že sam težko bolan — za njeno krsto, ta ne bo nikdar pozabil vtisa, ki ga je napravil nanj zunanji lik do globin duše pretresenega moža. Komaj osemintridesetletna se je morala gospa Milena posloviti od soproga, s katerim je preživela osemnajst let skupne sreče, skupne borbe in skupnega trpljenja. Porodila se je v Postojni 2. marca 1889 kot hči Josipa Lavrenčiča, bivšega deželnega in pozneje državnega poslanca v rimskem parlamentu ter njegove soproge Marije, roj. Obreza. Šolala se je v višji dekliški šoli v Ljubljani. Jeseni 1909 jo je poročil v trnovski cerkvi narodni župnik m zgodovinar Ivan Vrhovnik z dr. Gregorjem Žerjavom, ki ,je prav tedaj kot nosilec borbe mlade generaci je stopil na barikado. Prvo družinsko srečo je skalil osredotočeni napad združene reakcije na mladega bojevnika, ki je obolel in moral iskati leka v daljnem Egiptu. Potem so slednjič vendarle prišla tri kratka leta srečne goriške dobe kateri pa je že v začetku velike vojne sledila doba heroizma in trpljenja. Gospa Milena je trpela z možem. Na vseh težkih potih je stala Gregorju zvesto ob strani in skušala olajšati težko usodo. Ko je ležal hudo bolan v vojaškem zaporu in v preiskavi zaradi veleizdaje, je Mi-ifena v obupni borbi tvegala vse, da odvr- ne od njega krutosti avstrijske justice. Sledila je možu v konfinacijo ter se je v njenem graškem stanovanju na novo pričela akcija za jugoslovensko stvar. Bila je edina ženska,, ki je bila informirana o delovanju mafije in o zvezah z inozemstvom. Bila je ves čas zvesta in požrtvovalna sotrudnica svojega Gregorja v dobrih in slabih časih. V osvobojeni domovini se je pričelo za oba novo, srečnejše življenje. Gospa Milena sé je posvetila javnim zadevam ter se predvsem dobrotvorno udejstvovala v podpornem delu za naše dijaštvo. Žrtvovala je mnogo iz lastnega, velikokrat pa je morala napraviti neprijètna Dota in trkati na vrata imovitejših slojev, da je mogla lajšati, bedo siromašnemu dijaštvu. Mnogim srednješolcem in akademlkor. je z ljubečim srcem preskrbela hrano, obleko. Stanovanje in denarno podporo. Poleg tega je z visoko inteligenco in velikim razumevanjem spremljala vsak so-cialni, politični in kulturni pokret. Bi'* ie v predsedstvih in odborih najrazličnejših društev. Z mirno, prirojeno dostojanstve-nostjo, ki je tako harmonično soglašala z njeno lepo pojavo, in z zares demokratično ljubezn jivóst j o je znala v vsaki družbi osvo jiti srca in si povsod pridobiti simpatije in spoštovanje. Ni stremela za častjo, kljub , temu je dosegla najvišjo, ki jo more človek doseči v življenju: Poleg občutkov ljubezni in hvaležnosti rodbine si je pridobila resnično spoštovanje, ki ga Obč uti narod, do junaške žene. » Administrator in organizator Podpredsednik In predsednik deželne vlade (1919 — 1920) Ko je prišlo po prevratu do sporazuma med takratnimi političnimi strankami gle de sestave deželne vlade v Ljubljani, jt pok. dr. Gregor žerjav prevzel posle pod predsednika vlade kot reprezentant bivše demokratske stranke. Preden govorimo o njegovem delu ne tem odgovornem mestu, je potrebno omeniti še sledeče: štiri in pol leta trajajoča vojna je po stavila na glavo življenje naroda v uprav nem, političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem pogledu. S popolnim propadom Avstrije se je to stanje stopnjevalo do kaosa. Uprava v najširšem pomenu besede je hrbtenica državnega in nacionalnega življenja. Na najvišjih in kakorkoli pomembnih upravnih mestih v Sloveniji so bili izključno tujci po jeziku in krvi. Po prevratu so vsi ti upravniki s svojim vrhovnim šefom c. kr. deželnm predsednikom v Ljubljani na vrat na nos pobrali šila ln kopita ter zbežali čez naše nacionalne meje. Na svojih mestih so ostali samo zelo redko posejani upravni uradniki domačini. čez našo zemljo so se valile še delno oborožene, k temu pa do skrajnosti demoralizirane ogromne množice poražene avstrijske soldateske, ki je s svojo ako-ravno kratkotrajno prisotnostjo nered samo povečavala. Dežela je bila zaradi bližine fronte gospodarsko do skrajnosti izčrpana, kmetijstvo, industrija, trgovina, obrt kakor vse narodno gospodarsko življenje v popolnem zastoju. Nastopila je celo potreba obvarovanja nacionalnih meja proti prijateljem in sovražnikom. Zveze s centralno vlado v Beogradu, ki je sama preživljala iste in celo še večje peripetije, so bile zelo rahle. Po pregovoru: pomagaj si sam, pa ti bo pomagal tudi Bog, so morali odgovorni možje delati naglo in odločno. V teh neobičajnih, težkih in kaotičnih razmerah je bila naloga deželne vlade izredno komplicirana in težka. Zlasti velja to za one člane vlade, ki so zaradi svojega političnega dela kot izraziti narodni revolucionarji v veliki meri pripomogli do propada Avstrije. Ne da bi hoteli omalovaževati voljo, sposobnosti ali delo kateregakoli člana deželne vlade, lahko mirne vesti trdimo, da je dr. žerjav bil ne samo nosilec narodno revolucionarnega pokreta pred propadom Avstrije, ampak tudi najmarljivejši, najpožrtv ovalnejši in najsposobnejši delavec pri organizaciji narodnega življenja v vseh smereh po prevratu. O delu dr. Gregorja žerjava na deželni vladi bi lahko napisali cele knjige, ker je vsak pojav novega organiziranja našega narodnega življenja v vseh smereh brez razlike tesno povezan z njegovim delom. Tudi v zadevah, ki so bile pridržane specialnim resorom uprave, je veliki pokojnik pustil vidne sledove svojega uma, o čemer so še danes priče stenografski zapisniki sej deželne vlade. Dr. žerjav kot podpredsednik in pozneje kot predsednik vlade ni imel določenega in kakorkoli omejenega delokroga. Ker je bila tedanja deželna vlada nekak regulator vsega upravnega, gospodarskega in kulturnega življenja, nosilec vse oblasti in tudi odgovornosti za vse delovanje in nehanje naroda, saj je celo imela zakonodajno moč, je bila prisiljena v vseh vprašanjih javnega življenja, pri upravi, prometu, industriji, trgovini, obrti itd. izdajati nagle odredbe in rešitve, da vsaj za silo napravi red ln po možnosti spravi v tok narodno življenje. In ravno pri tem ogromnem, po svoji mnogostranosti neomejenem delu se je dr. žerjav pokazal mojstra nad mojstri in daleč prekosil vsa pričakovanja. S svojim neobičajnim intelektom, bistrostjo in daljnovidnostjo, neprimerno marljivostjo in z nekim samo njemu prirojenim instinktom je dr. žerjav vedno in povsod pogodil, ako ne ravno pravilno, vsekakor v tem momentu in v teh prilikah edino možno rešitev. Občudovanja vredni so bili njegovi nazori in njegove odločitve v zadevah, kjer so bili mnogokrat celo strokovnjaki v zadregi za rešitev. Brez dvoma pa moremo Šteti kot največjo odliko dr. žerjava ne samo kot politika, marveč tudi kot upravnika možato pomanjkanje strahu pred odgovornostjo za svoja dejanja in nehanja. Veliki časi zahtevajo velike ljudi. Kaj pomaga še tako velika volja in ideja, ako se nosilec in izvrševalec te ideje že vnaprej boji odgovornosti, se je brani ln jo želi prevaliti na tuja ramena. Tudi v tem pogledu je bil naš Žerjav mož nad možmi. Strah pred odgovornostjo ali kritiko ni nikdar bil ovira za njegove odločitve, ako ie je prepričal, da je ta ali oni ukrep pogreben in koristen. Vsem nam, ki smo ga >oznali ln spremljali njegovo delo so še ži-'o v spominu ogorčeni napadi na njega. Mi smo se razburjali, on je ostal miren. Iz rezerve je samo tedaj stopil, ako je bil irizadet na osebni časti. Predaleč bi prišli, ako bi se hoteli spuščati v prikaz posameznih dejanj dr. žer-lava kot člana deželne vlade. Za to naj zadostuje ta splošna karakteristika njegovega dela in značaja s pripombo, da je njegovo nesebično, požrtvovalno, s fanatično ljubeznijo do zedinjenega naroda, a še posebej do Slovenije izvršeno delo na deželni vladi postavilo temelje razmeroma zelo nagli ureditvi vseh upravnih, kakor tudi gospodarskih, socialnih in kulturnih prilik pri nas. To je resnica, ld jo ne more zatajiti niti njegov najhujši politični nasprotnik. še nekaj besed o dr. žerjavu kot človeku in predstojniku. Od mladosti slab na pljučih je za časa vojne še bolj oslabel. Omejevanje osebne prostosti, slaba prehrana, neumorno revolucionarno delo, skrb za bodočnost naroda in vse druge nevšečnosti so temeljito spodkopavale njegovo zdravje. Toda v izpitnem, utrujenem, bolnem telesu je živel neupogljiv, borben, do fanatizma delaven ln požrtvovalen duh, ki je v polni zavesti kratkega življenja do preziranja sovražil lastno telo in se do poslednjega vzdiha ni vdal. Vedno prvi pri delu, je dnevno kot poslednji zapuščal vlado, neštetokrat brez grižljaja hrane. Saj je delal v stalni vročici. Na vse prošnje, opomine in prigovarjanja soproge Milene in mnogoštevilnih prijateljev se je samo smehljal in obračal pogovor na druge reči. Sam neutrud-Ijiv delavec, ni nikdar druge silil k delu, vesel in hvaležen pa je bil, ako mu je kdo prostovoljno pomagal. Obziren in ustrežljiv je bil proti vsakemu, najsibodi gospod ali hlapec, bogatin ali revež. Ni nameščenca od načelnika do služitelja, ki bi mogel navesti slučaj njegove nenaklonjenosti, neprijaznosti ali celo nestrpnosti. Vse ga je cenilo, spoštovalo in ljubilo. Samo človek do fanatizma zaslepljen ali oni, ki ga osebno ni poznal, mu je mogel biti neprijatelj. Služiti pod dr. žerjavom ni bilo lahko. Kakor je zahteval mnogo od sebe, tudi ni zahteval malo od svojih uradnikov kot upravni šef. če za svojo osebo ni poznal uradnih ur, temveč samo pravilo, da se delo neha tedaj, ko je opravljeno, seveda tudi ni mogel priznavati svojim tajnikom pravice na neki določeni delovni čas. če je bilo nujnega dela, se je garalo; zato pa ni dr. žerjav nikdar zameril svojemu tajniku, če ga je ta prosil za nekaj dni dopusta v času, ko delo ni pritiskalo. Predvsem pa eno: z dr. Žerjavom delati je bilo veselje. On nas ni štel kot uradnike, kot izvrševalce svojih nalogov, ampak kot sodelavce. Zamotanejše zadeve je z nami prediskutiral, dovolil, da izrazimo svoje mnenje in nam s tem dal zadoščenje, da sodelujemo pri njegovih daljnosežnejših akcijah. Dr. žerjav, to mu bodi spričo njegove bolehnosti, ki ga je spravilo v rani grob, šteto v posebno čast, ni bil nikdar siten, nepotrpežljiv, nervozen. Ena njegovih glavnih vrlin so bili njegovi dobri živci. Množina dela, ki jo je zmagoval dnevno dr. žerjav, je bila neverjetna. Ko si je ob štirih popoldne poklical stenografinjo, je bila pred njim kopica spisov, da si ga za njimi komaj opazil. Ob sedmih je miza bila prazna. S prepisovanjem njegovih osebnih rešitev so bile zaposlene tri strojepiske. Kot politik in človek svobodnega poklica je dr. žerjav sovražil vsak birokratizem kakor vse one uradne malenkosti, ki so sicer potrebne za nemoteno in redno uradno poslovanje, katere pa motijo pri delu in rešitev zavlačujejo. Njegova pisalna miza je bila kaotična zbirka knjig, odprtih uradnih listov, spisov, spomenic, privatnih pisem, časopisov in vse druge navlake. Nihče se v tem kaosu ni spoznal. Samo njemu ni bilo potrebno ničesar iskati, vse je imel pri roki ln takoj zaželeno Izvlekel iz največjega nereda. Njegove rešitve so bile zelo kratke. Navadno samo kaka kratka opomba na robu spisa, ki jo pa referent po navadi ni mogel prebrati in je osebni tajnik moral hieroglife razvozljati. Zato pa je reSitev bila pravilna. Občudovanja vredna je bila njegova sposobnost, v naj-debelejSem spisu v najkrajšem času, iska- Ju5 samo s očmi ln debatirajo®, naJH Jadro vprašanja, se opredeliti ln zadevo resiti. Njegov spomin je bil ogromen, ni potreboval ne zapiskov ne evidence, na vse se je spomnil sam o pravem času. Delo v pisarni, seje vlade, konference in posveti s strankami in referenti, vse se je naglo in kljub temu mirno razvijalo in reševalo, ne da bi dr. žerjav pokazal znake duševne utrujenosti. Drugi, ki so poznali dr. žerjava delj in bliže kakor njegovi uradniki, bodo bolj poklicani, da sodijo o njegovih izrednih duhovnih sposobnostih. Eno pa naj bo vendar tudi tukaj rečeno: vedno in vedno smo bili presenečeni, da Gregor žerjav najde na vsakem problemu neko plat, na katero vsi skupaj nismo mislili in najde ravno iz tega vidika najboljo. Originalnost pogleda na stvar, je pa prvi kriterij genialnega duha. Intimnejši in dolgoletnejši žer-javovi prijatelji bodo pisali o njem kot rodoljubu. Tu naj bo zabeležena samo tale epizodica: Nekoč leta 1920, ko je dr. žerjav ležal z znatno vročino na divanu in tako reševal s svojim tajnikom spise, ga je ta prosil, naj si vendar z delom v težki bolezni ne uničuje življenjske moči. žerjavov odgovor je bil: »Kaj zato! če si na smrtni postelji, lahko rečem, da sem Slovenijo le za meter naprej pomaknil, se je splačalo, da umremo V teh besedah je bil celi žerjav. Tragika tega izrednega človeka, politika in državnika je bila v njegovi dolgotrajni bolezni. Saj tako se zdi nam, ki smo zdravi. Lahko pa je tudi nasprotno, da se je dr. žerjav v zavesti neozdravljivosti in razmeroma kratkega življenja otresel dnevnih skrbi za svoje telo in tako neobremenjen mogel razviti svoje že od narave zavidanja vredne duševne in moralne sposobnosti do višine, ki je samo redkim dosegljiva. Kljub resnosti in večni zaposlenosti z najtežjimi problemi je dr. žerjav znal biti veder, vesel in nekoliko hudomušen. Ko so bili 1. 1919 prevzeti vsi premogovniki pod drž. nadzorstvo, je dnevno prihajal na vlado posebno debel, ogromen mož, ki mu je vojna prinesla precej milijončkov. Bil je tudi posestnik manjšega premogo-kopa, katerega je hotel osvoboditi nadzorstva, da bi lahko svobodno trgoval. Prihajal je navadno po obilnem kosilu, črni kavi in z debelo cigaro v ustih. Zavalil se je pri tajniku v globok fotelj, se potil od vročine in prebave ter nestrpno čakal na sprejem. Iz druge sobe se je slišalo suho pokašljevanje podpredsednika, ki je delal od sedme ure do dveh, ne da bi zaužil trohico hrane ali kapljo vode. Razen tajnika so bili že vse uradniki zapustili urad, Ko je dr. žerjav zvedel, kdo še čaka -kaj hoče, je bilo znano celo staremu slu-žitelju — se je namuznil, prijel svoj oguljeni temnosivi klobuk, namignil tajniku in jo popihal skozi drugo sobo iz pisarne. Staremu slugi je naročil, naj gospoda ne moti pri prebavi in počitku. Ob petih popoldne se je gospod zbudil, strahovito razgrajal in se jezil. Dr. žerjav se je skril in prepustil tajniku, da moža potolaži. Bil je ozdravljen in je drugič prišel pred kosilom, zato pa je bila avdienca krajša. Za svojo vnanjost je dr. žerjav zelo malo skrbel. Ako bi ga soproga Milena ne prisilila, bi menda vse leto hodil v isti obleki. K brivcu je šel šele, ko res ni mogel več nositi svojih bujnih las. Odnosno brivec je moral priti na dom, Gregor ni imel časa za to. Bril se je sam. Samo kako, je drugo vprašanje. Navadno so ostale pod brado precejšnje oaze. On jih ni videl, drugi ga pa niso skrbeli. Nekega zimskega dne se je zgodaj zjutraj oglasil na stanovanju v bivšem deželnem dvorcu tajnik. Dr. žerjav se je pripravljal na torturo britja. Tajnik se je ponudil, da ga obrije. Bilo je sprejeto in gospod podpredsednik se je potem dolgo hvalil, kako imenitno je obrit. L. 1922. je bila večina ministrov s predsednikom vlade Pašičem na Bledu. Bilo je konec julija in se je zvedelo, da bo po svečani službi božji seja vlade v Ljubljani pri tedanjem namestništvu. Bilo je na Vi-dovdan. Dr. žerjava je že pred deseto uro čakal avto pred stanovanjem, da ga popelje v stolnico, kjer se je zbrala vlada, generaliteta in lokalni odličniki. Seveda vse v fraku, z mnogimi odlikovanji. Tik pred deseto uro pa je nastala v stanovanju dr. žerjava velika zmeda, tekanje in iskanje. Nikjer ni bilo ne cilindra ne odlikovanj. Očitno je vse skupaj pozabil v Beogradu. To pa ga ni motilo, bil je celo vesel, da ne mora nositi cilindra. Mirno je vzel s kljuke svoj predpotopni temnosivi klobuk, ki je pozabljen več let čakal resignirano na kako beraško glavo in se mu ni sanjalo, da bo paradiral še na Vidovdan na glavi jugoslovenskega aktivnega ministra v družbi fraka kot nadomestilo bleščečega cilindra. M. Brnčič Član vlade ta mtaister Dr. Gregor Žerjav (slika iz časa, là) Je bil minister) Jako ce Je poslovila nacionalna Ljt&fclìana od velikega pokojnika pred Taborom Z globoko pieteto pred duhom enega največjih mož, kar jih je rodila slovenska in jugoslovenska mati, sem sprejel vabilo uredništva »Jutra«, da za spominsko številko napišem nekaj vrstic o prerano umrlem dr. Gregorju žerjavu kot svoječasnem ministru gozdov in rudnikov. Dr. Gregor žerjav je bil minister gozdov in rudnikov v Pašič-Pribičevičevi vladi od 6. novembra 1924. do 18. julija 1925. Pazljivo sem prelistal kroniko ministrstva, dali dr. žerjav ni bil še katerikrat naš minister, ali vsaj zastopnik ministra. To pa zategadelj, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi v pičlih osmih mesecih, poleg tega še v onih razburljivih in neizgrajenih časih, bilo enemu človeku mogoče izvršiti tako ogromno delo in zapustiti toliko trajnih pomembnih sledov in pridobitev v našem gozdarstvu in rudarstvu, kakor jih je zapustil minister dr. Gr. žerjav. Moje iskanje pa je bilo brez uspeha ... K splošni karakteristiki velikega pokojnika kot ministra gozdov in rudnikov bom navedel mišljenje bivšega ministrovega pomočnika, sedanjega pisatelja in novinarja Luje Novaka, ki nima vzroka, da bi v tem pretiraval, v njegovi 1. 1933. v Zagrebu iz-išli knjigi: »Izza kulis neke razsodbe«. Ta karakteristika dr. žerjava se glasi dobesedno: »Bil je ena najmarkantnejših osebnosti v našem javnem življenju, še preden je postal minister gozdov in rudnikov, je imel odlično reputacijo kot politik in kot minister socialne politike. Velika inteligenca ter globoko poznanje socialnih in gospodarskih vprašanj sta ga storila za nenadomestljivega v vseh kombinacijah, v katerih se je računalo z njegovo stranko, čeprav težko bolan, tuberkulozen, ko so ga zdravniki že zapustili in se čudili, da sploh še živi, je kot redko kateri naš javni delavec neutrud-ljivo in intenzivno delal. Svojo tuberkulozno groznico je spreminjal v ogromno delovno energijo. Redko kateri dan je odhajal iz ministrstva pred 10. ali 11. uro ponoči — prihajal pa je ob 7. in si pogosto tudi kosilo naročal v pisarno. Delal je kot človek, ki ljubi življenje in hoče živeti, čuti pa, da se mu bliža smrt.« In moremo dostaviti: kot človek velikan, ki živ Izgoreva v ljubezni za zaželeno našo krasno Jugoslavijo! V ministrstvu gozdov in rudnikov je začel dr. žerjav takoj z izgraditvijo gozdarske administracije po tedaj upeljani oblastni ureditvi države in menda je bilo prvo naše ministrstvo, ki je od spodaj pa do vrha, logično in dosledno, utrdilo pristojnosti posameznih instanc in ki je imelo natančno v podrobnostih določen delokrog nasproti drugim upravnim organizacijam, s katerimi je kakor n. pr. z ministrstvom za agrarno reformo imelo veliko skupnih točk, Interesov in vzporednega dela. S svojim ostrim pogledom je v poznavanju finančnega in trgovskega pomena naše izvozne industrije takoj uvidel, da naša lesna industrija z ozirom na zunanje razmere prehaja v fazo nemirne in nestanovitne konjunkture, v notranjem pogledu pa je deflacijska politika otežkočila financiranje pridobitnih podjetij, zaradi česar se je bilo bati, da pride do omejevanja produkcije in zmanjševanja našega izvoza. Dr. žerjav si je takoj postavil nalogo, da ohrani v polni kapaciteti lesno Industrijo, ki je takrat predstavljala okrog 30% našega celokupnega Izvoza v približni vrednosti 2 milijard dinarjev. S Širokim zmislom za velike koncepcije je dotedanje razmerje med državo in lesno industrijo ne le ohranil, marveč celo Se poglobil s tem, da ji je olajševal položaj z vsemi sredstvi, ki jih je imel na razpolago. Nasproti mali domači lesni industriji je imel Se več obzirov... v prepričanju, da se bo državi v drugi obliki vse to poplačalo in da so dotok zunanjih deviz, živahen železniški promet ln polna zaposlenost delavstva v veliki meri odvisni od uspešnega obratovanja naše lesne Industrije. Rekel je: če bi že danes Imeli 50.000 delavcev manj zaposlenih v lesni industriji in bi morali za toliko odstotkov znižati naš izvoz, ne bi mogli brez perturbacij pričakovati Se težjih časov. Danes moramo stremeti sa tem, da vzdržlmo vsaj takšen izvoz, kakršnega smo imeli v preteklih dveh letih, ker bi sicer, razen pasivne trgovske bilance, postopoma izgubili naša zunanja tržišča. V gozdarski politiki je prvi postavil načelo, da se od ukrepov za olajšanje obratovanja ne sme izvzeti nobena industrija, ki pri nas obratuje. — češka in Rumunija sta delali nasprotno in sta zaradi tega pozneje utrpeli ogromno škodo, preden sta končno zavzeli enako stališče. Ta njegova politika je pa razen pomoči industriji zasledovala poleg drugih tudi namen, ki je sicer pozneje od drugih bil brutalno razbit, toda kljub temu še vedno ni ničesar izgubil na svojem velikem pomenu in aktualnosti. S tem, da jö industriji dajal potrebne olajšave, jo je dr« žerjav namreč spravljal v vse večjo odvisnost od države in državne administracije, ona pa se je, zahtevaje in sprejemaje te natančno pretehtane koncesije prostovoljno tem bolj udinjala državni oblasti. V svoji mrzlični delavnosti je pripravljal kartel celokupne lesne industrije, velike in male, ld naj bi bil popolnoma v rokah države in kot tak mogočno orodje za najdaljnosežnejše ekonomske načrte in reforme. V tem kar-telu, ki naj bi mu načelovalo državno vele-podjetje »šipad«, ki pa je neposredno podrejeno ministru gozdov in rudnikov, je dr« žerjav že vnaprej določil vlogi male in velike lesne industrije. Mala domača industrija naj bi v prvi vrsti zalagala domače tržišče, njen višek pa naj bi se razdelil za izvoz na veliko industrijo, tako da bi slednja pri izvozu morala s tem računati, kakor bi tudi morala skrbeti za pokritje morebitnega manjka na domačem trgu. To pa je že začetek neke vrste načrtnega gospodarstva, čigar potreba se že zdavnaj občuti in za katerim še vedno zaman kličejo tako splošne pridobitne razmere kakor tu (fi naši gospodarski krogi. Zaradi teh daljnovidnih ukrepov ministra dr. žerjava je tedaj naši lesni industriji kljub najhujši konkurenci uspelo ohraniti naša zunanja tržišča: Italijo, Severno Afriko in novo pridobljeno Južno Ameriko, dočim smo Levanto in Egipt že poprej docela izgubili. Dr. žerjav pa je bil tudi v vseh drugih ozirih minister v pravem pomena < besede : sluga zakona, naroda in države. Vedno je prvenstveno reševal naloge svojega resora in sprejemal svoje referente, potem pa se je zvso temeljitostjo poglabljal v strokovna in pravna vprašanja ter skliceval pogosto konference najboljših gozdarskih in rudarskih strokovnjakov iz ministrstva in iz vse države. Zaradi čim temeljitejšega proučevanja stanja in potreb naše mlade industrije je pogosto skliceval konference in posvetovanja raznih gospodarskih in industrijskih korporacij. Vsak nov pojav na teh področjih je takoj opazil in ga jel temeljito proučevati, dokler ni s prirojeno mu genialnostjo prišel do trdnih sklepov, ki jih je potem z največjo doslednostjo in energijo izvajal. Tako je postavil prvi temeljni kamen tudi naši nacionalni metalurgijski industriji s tem, da je zaukazal takrat že nacionalizirani gozdni veleindustriji Dobrlin-Drvar (danes »šipad«), naj odkupi vse akcije železarne v Zenici in jih odstopi Generalni rudarski direkciji. Podpiral pa je tudi vse ostale panoge gozdarske in druge industrije, da bi se kar največ osvobodili od inozemstva oziroma izdelovali čim več finalnih produktov v domačih obratih. Tako je tudi kapaciteto državne destilacije v Tesliču dvignil od 30.000 do 80.000 m' lesa letno. Kot šef je bil zelo strog in obenem zelo pravičen. Zahteval je vdano in vestno delo, zato pa je z druge strani uvideval težko materialno stanje uradniStva ln mu pomagal, kjer je le mogel, toda vedno objektivno, pravično, sorazmerno. Dobrohoten ln demokratičen kot pravi tovariš in prijatelj od najvišjega do zadnjega uslužbenca — je bil neizprosen sodnik za vsak prekršek. V zakonodajnem ozira, poleg velikega Števila navodil, normativnih razpisov ln podobno, se je na veliki anketi, po njegovi temeljiti proučitvi in iniciativi detaljno razpravljal in končno kodificiral vsedržavni zakon o gozdovih, kakor tudi zakon o ko-mercializaciji gozdnega gospodarstva. V slednjem oziru je že poprej dosegel, da se določila zakona o državnem računovodstvu, ki so zelo ovirala normalno poslovanje v gospodarstvu državnih gozdov, v njem niso upoštevala. Ko so potem iz špekulativnih razlogov iz tega iniciativnega in velikopoteznega delovanja začeli ustvarjati razne afere, je pogumno nastopil v obrambo svojih zvestih uradnikov — kakor menda nobeden ne poprej in ne pozneje, izjavljajoč: »Smatram za svojo častno dolžnost, da vedno in povsod sam podnesem svoj del odgovornosti za vse delo, ki sem ga opravil kot minister, vedno po zakonu in v najboljšem prepričanju, da služim interesom države.« Dr. žerjav je bil tisti minister gozdov in rudnikov, ki je podpisal akt o zgraditvi krasne palače tega ministrstva, v kateri Imajo danes svoje prostore štiri ministr- On je odredil, da se izdelajo ceste na Avalo, da se parkira in uredi Topčidersko brdo ln Laudonov gozd v Beogradu. Zelo je podpiral akcijo za pogozdovanje krša in goli-čav sploh in osigural visoke kredite za dela in propagando pogozdovanja. Dosleden v svoji globoki jugoslovenski ideologiji ni poznal v ničemer načelnih kompromisov ter je z nedosegljivim pogumom šel svojp ravno in pošteno pot naprej ! Ne le z ene, pa prav merodajne strani sem o dr. žerjavu slišal: V resnici smo imeli doslej le dva res velika državnika: dr. Milo-rada Draškoviča in dr. Gregorja žerjava! Oba sta nam na žalost ravno zdaj, ko bi ju najbolj potrebovali, položila svoji dragoceni življenji na oltar domovine... Za naše gozdarstvo bi izbera tudi ne bila veliko večja; zato pa naj bo s temi vrsticami položena nova zelena vejica iskre- stva. centralni presbiro, kratkovalna radij- Kubu™1^08" velikemu možu in domo-ska oddajna postaja in državna statistika. „ Inz. Ante Ružic V redakciji in pri novinarskem poslu Kakor marsikateri izmed politikov in Javnih delavcev naprednega krila, ki so začeli posegati v naše javno življenje v letih pred izbruhom svetovne vojne, je tudi dr. Žerjav začel svoje novinarsko udejstvovanje pri glasilu narodno-radikalne struje Soha dr. Gregorja Žerjava v redakcijskih prostorih »Jutra« (delo L. Dolinarja) »Omladini«. Bil je ves navezan na ta list, ki galt sam ustanovil. Prvič je moral kot glavni voditeljev in ustanoviteljev pokreta utrditi program ter razmejiti pojma »stranka in struja«, kajti narodni radikalizem je bil prvi pojav te vrste na Slovenskem. Drugi razlog je bil v tem, da bi tedanji gospodarji naprednih listov ne bili voljni dati prostora za razpravo o osnovah narodno radikalne struje, ker so jo takoj od sa- in plodna tla pri tedanjih mladih intelektualcih. Preteklo je komaj par let in duh »Omladine« je zmagovito prodrl na vseučiliščih in po vseh slovenskih srednjih šolah ter prinesel kasneje preporod v vse naše napredno politično življenje. Gibalo pokreta sta bili vztrajnost in nepopustlji-vost mladega Žerjava ki je s svojo trdno vero, neustrašenostjo in borbenim pogumom osvojil srca mladine. Žerjav je bil prava voditeljska natura, ki jo je odlikovala brezprimerna vidnost in kakovost ter uvidevna konciliantnost. »Mi nismo borbeni zaradi borbe same, naša borba ima plemenite cilje, ki so ji edini namen. Borbeni smo le, ker smo mladi in ker verujemo v pravilnost naših idej in v dosegljivost našega programa. Slednji ni samo dosegljiv, marveč je naravnost življenjska nujnost za naš narod«, to so Zer-javove besede, s katerimi je udarnosti mladih dajal smisel in pravec. Dr. Žerjav je spoznal globoko pomanjkljivost dotedanjega političnega dela med ljudstvom. Ker pa je bil take vrste mož, da je pri njem spoznanje takoj rodilo učinkovite ukrepe, sta pri nas takoj nastala dva lista »Notranjec« in »Belokranjec«, ki ju je ustanovil dr. Žerjav, lima določil pravce ter vanja pisal najvažnejše načelne članke. Kratkovidnost takratnega političnega vodstva ni mogla razumeti te no-votarije, ki seveda ni dala takoj vidnih uspehov. Kljub naporom dr. Žerjava sta zato oba lista le prekmalu prenehala izhajati. Polenca in polena je zavist, zloba in nevednost metala pod noge izredno agilne-mu možu, čigar pridnost je bila večen očitek tradicionalni nedelavnosti starih. Po letih trdega boja z nerazumevanjem in okostenelostjo, ko je bilo Žerjavovo zdravje izpodkopano in je prišel telesno na rob propada, so po krajšem odmoru naDočila sončna goriška leta. Z niegovo pomcčio je bila ustanovljena goriška »Vedla«, ki je napovedovala in pripravljala "Šobo preporoda naše narodne politike Narodni radikalizem je pripravil ugodna tla za iugoslo-vensko misel. zmage balkanskih Slovanov so jo priliubile ljudskim sioiem. Žeri=" in njegov krog pa so v »Vedi« zbirpi? «n popularizirali gradivo za nje ideološko ki« In »potnimi stroški«. Toda zveze med I »Sloveni?kim Narodom« in njegovim taj- » nim dunajskim dopisnikom «> bile vedno tesnejše, čim bolj je mogel »Slovenski Narod« vršiti svojo tedanjo veliko nacionalno poslanstvo. Iz žerjavovega peresa je izšel v »Narodu« marsikateri tehtni članek, še več pa njegovih informacij, previdno nabranih iz materiala mafije. Dr. žerjav je bdi tudi dopisnik zagrebške »Rije. či Slovenaca, Hrvata i Srba« ustanovljene 1. 1917. z neprikrito iredentistično tendenco. Leta 1918. so žerjavovi članki izhajali celo v klerikalni »Straži«, kamor jih je pisal na prošnjo dr. Verstovška, da listu da narodno odločnejši in pogumnejši zna. čaj. Prvo dobo po vojni je bil dr. žerjav preobložen z državnopolitičnim delom. Toda čim so se prilike nekoliko ustalile, je začel inovati velikopotezne novinarske zamisli. Spoznal je, da bo za dosledno na predno jugoslovensko politiko v naši ožji domovini potrebno močno glasilo in, kakor je to odgovarjalo njegovemu značaju, se je z vso vnemo posvetil ideji, da s svojimi prijatelji ustanovi v Ljubljani nov dnevnik Dr. žerjav je iniciator ustanovitve in prvi soustanovitelj našega »filtra« in vse do evoje smrti posveča velik del svojega časa in svojih sposobnosti našemu dnevniku in poleg njega svojemu ljubljencu, tedniku »Domovini« (ali kakor je on dejal »DoAflTHnci«), ki ji teden za tednom, zdrav, ali bolan, piše kratek uvodnik. število njegovih idejnih, strokovnih in informacijskih člankov gre v stotine. Mnogi so na poti do stroja pretrpeli uredniške-izmene, dodatke. Premnogi, zlasti pa njegovi odlični uvodniki spadajo še danes med bisere naše novinarske literature. Res, dr. žerjav ni bil »rijajen« stilist, ali zato so njegovi članki obče razumljivi in misli, ki jih hoče povedati, so koncizno izražene. Od leve proti desni: sen. Ivan Pucelj, dr. VI. Maček, St. Radie, dr. Albert Kramer in dr. Gregor žerjav Delo za okrepitev sokolske misli Neutrudno je ponavljal svojo maksimo glede vseobče državne politike: »Vsako vprašanje moramo presojati objektivno za vso državo, ne samo skozi prizmo krajevnih ali plemenskih potreb; pri tem gotovo ne moremo škodovati naši ožji domovini. »To misel je razpletel v neštetih va riantah, poudarjajoč, da nam bo »dobro v naši majhni sobici, ako bo imela državna hiša čvrste zidove in trdno streho.« Kot izrazit prijatelj ljudstva se je v član kih zavzemal z irkreno prizadevnostjo za kmeta in delavca. »Vsi drugi stanovi si že kako pomagajo, pač pa sta delavec in kmet navezana sama na svojo silo. Zavedajmo se, da sta to dva stebra, ki nosita našo državno stavbo, ne dajmo, da bi klonila pod težo bremen sodobnega gospodarstva.« čudno je to, da so njega često napadali zaradi raznih socialnih zakonov, ki je dal zanje pobudo in ni miroval, dokler n.'so bili sprejeti, še rajši so seveda zamolčevali njegove zasluge, kajti svet je le videl, da je skoro z vsako .socialno pridobitvijo zvezano žerjavovo ime. Napadov se je moral braniti in je storil to na svojstveni brezosebni način, brez strasti in žolča. »Mnogi so misi Ii«,' je pisal leta 1926. »da je zakon slab, če je njega izvršitev in uporaba v nezmožnih rokah.« Kdor je imel posla z dr. žerjavom kot novinarjem, mu često ni bilo razumljivo, kako gospodari s čaom, da ima poleg številnih konferenc, shodov in sestankov še kaj časa za pisanje člankov. Iz marši, koga se težko iztisne članek o važnem, aktualnem vprašanju, dr. žerjav pa se ni nikoli branil. Napovedal je uro, kdaj oo članek gotov, in urednik se je zanesel na obljubo često pa je liste rokopisa spr itj pošiljal v uredništvo, ker je pisal vedno doma, zadnja leta po navadi v postelji najrajši pa je p sai za »Domovino« češ da je ljudi tvo najhvaležnejši čitatelj, ako mu 'ff* 1°/* V l' v/ * " cul^CL i> Ii^is f flt* t fb LjlC * £ . I ^ .y - /-t* Lù. * /n) c i t. nie k v tjoti »Le : fU>kjJL ■ L p tc. mega začetka smatrali kot opasno secesijo, ki naj razcepi vrste naprednega naraščaja, kot, herezijo, naperjeno proti tedanjemu vodstvu nanredne politike Pokret je v svojem bistvu res bil tako secesija kakor herezija, le da ni imel namena razcepiti vrst napredne mladine, marveč ji pokazati nov pravec za kasnejšo politično udejstvovanje v enotnem naprednem taboru. Dr Žerjav je v »Omladini« označil strujo kot napreden pojav v vrstah učeče se mladine in kot taktičen prijem, ki je omogočal mladini, da se neodvisno od dnevne politike in brez odgovornosti za njo čim bolje pripravi za dobo, ki ji bo ona morala vtisniti svoj pečat. Ti programatični članki, ki jih 5e mladi Žerjav neutrudno pisal v vedno novih inačicah, so našli globok odmev Tako je pisal dr. Gregor Žerjav osnovo in za nje praktično izvedbo Žerjavovi članki v tej reviji so naravnost pro-rokbe razvoja, ki mora priti, in odsevajo tako močan žar vere v jugoslovenstvo. kakor ga je bil zmožen samo človek izredno globokega domoljubja. V svetovni vojni se je sicer ustavilo svobodno novinarsko udejstvovanje in na dr. Žerjava je padlo važno, opa nosti in odgovornosti polno politično delo. Toda ko so se odprla vrata dunajskega parlamenta je dr. žerjav poleg vseh drugih poslov prijel tudi zopet za novinarsko pero. Bil je dopisnik »Slovenskega naroda«. Sicer ne javen, kajti s'^posebnih razlogov je tedanji glavni urednik moral skrivati zvezo redakcije z dr. žerjavom in njegova skromna plača se je izgubljala pod »raznimi izdat- tudi najtežji problem razložiš pametno, resno in razumljivo. »Ti preprosti čitatelji imajo silno razvit čut za to, kdaj je pisec s srcem pri stvari, kdaj pa se se samo izmotava in hod: okoli bistva ter skrbno pazi, da bi se ga ne dotaknil. Pisati za ljudstvo je težje, je odgovornejše in hva-ležnejše delo nego pisati za izobražence »Tega pravila, ki ga je postavil v nekem »Jutrovem« uvodniku, se je držal sam zelo dosledno, zato je bil mojter te vrste pisanja. Slednje pa je bil lahko samo zaradi izrednega svojega interesa do malega človeka, kmeta in delavca. Samo zato jim je znal govoriti lz srca in samo zato so njegove besede tudi našle polno priznanje pri čitateljih. —nik Malo delavcev v našem javnem in kulturnem življenju sem poznal, ki bi v sebi nosili čut in potrebo, da se zanimajo tako vsestransko in intenzivno za vse panoge naših narodnih interesov kot je bil to bla-gopokojni dr. Gregor žerjav. Preobložen z delom čisto političnega značaja ni nikdar pustil z vidika prosvetnih in socialnih stremljenj, ki naj neodvisno od ožje politike vzporedno spremljajo in podpirajo vso duhovno evolucijo našega naro da. V ta okvir spada tudi Sokolstvo, ki ima zadosti povoda, da se s pieteto spominja njegovih življenjskih teženj. Spomin na heroično dobo neutrudljivega dela, nezlomne volje in široke idejne zamisli iz Žerjavovega življenja, naj nam da nove pobude, moči in vztrajnosti na potu so kolskega dela v pravem sokolskem duhu. Spominjam se žerjava, srednješolca v dolgi, obokani, nizki in malo higienski gimnazijski telovadnici (menda nekdanji samostanski kuhinji in obednici), vidim ga med srednješolci, ki so se pridno naskri vaj v popoldnevih udeleževali dijaške telovadbe v novih telovadnih prostorih Ljubljanskega Sokola, dokler nas na pobudo domačih nasprotnikov ni tedanji šolski referent nacionalni Nemec razgnal žerjav je bil član Sokola I in se je redno udeleževal vseh večjih sokolskih nasto pov. Neminljiva je žerjavova zasluga za zgradbo sokolskih domov. Brez lastnih prostorov ni trajnega življenja Niso vse generacije enako jake in požrtvovalne. že zakorenjeno seme pogine, ako ga stalno ne gojimo, kjer ni lastnega zavetišča za društveno življenje. V tem spo znanju je dr. žerjav ustanovil 1. 1920. v Ljubljani »Društvo za zgradbo društvenih domov« in je temu društvu predsedoval do smrti. Namen ega društva je bil pomagati do prosvetnih in sokolskih društvenih domov povsod tam, kjer so bili po krajevnih razmerah dani pogoji za zdravo društveno življenje, žerjav je bil povsod med prvimi početniki in buditelji. Zbiral je materialna sredstva za nabavo gradbenega materiala (les, apno, cement, železo itd.), zbral je odsek inženjerjev za napravo brezplačnih stavbenih načrtov, organiziral vse pripravljalno delo, da so tudi krajevni činitelji prijeli za delo in dokazali svojo gmotno naklonjenost in požrtvovalnost. Pred vojno smo imeli samo v nekaterih večjih krajih lastne sokolske domove, n. pr. Litija, Zagorje, žiri, Domžale, Novo mesto, Celje, Kamnik, Logatec. Po ustanovitvi tega društva je postala ta potreba ne glede na pričakovano pomoč splošna, prebudila se je vest v naši nacionalni in napredni javnosti, da se ravnajo po žerjavovem izreku »iz naroda za naro d«, da je treba za idejno življenje doprinašati žrtve v delu in denarju. V tem je težišče tega napora, ki ga je nosilo to društvo na čelu z dr. žerjavom. V društveni kroniki so označena naslednja sokolska društva, ki so bila v večji ali manjši meri deležna naklonjenosti žerjavovega prizadevanja: Gorenja vas nad škofjo Loko, Železniki, Logatec, Preserje, Radovljica, Stražišče, Stari trg, Višnja Gora, Medvode, Šoštanj, Rajhenburg, Črnomelj, Grosuplje, Ježica, Ljutomer, Mala Nedelja, Mengeš, Borovnica, Brezovica, Moste, Gornja Radgona, Raka, Sokol I., Središče, Studenec-Ig itd, Društvo je podprlo vsa krajevna prizadevanja s preko milijon dinarjev v gotovini. V mnogih primerih je poskrbelo za posojilo po nizki obrestni meri in storilo vse, kar je bilo za danih razmer in sredstev mogoče, da se je omogočil namen. Po smrti dr. žerjava je prišla doba gospodarske krize. Danes bo treba društvo, njegov namen nanovo oživeti, da se nadaljuje to, kar je prenehalo z žerjavovo smrtjo. Dr. žerjavovo življenje je bilo v vseh kulturnih in političnih prizadevanjih udejstvovanje sokolskega gesla »Le naprej, brez miru«, ne da bi za svoje delo za Sokolstvo zahteval kakih političnih protida-jatev. Večkrat sva se razgovorjala o razmerju Sokolstva do politike in političnih vprašanj. Pravilno je pojmoval to razmerje in ne bo odveč, ako omenjam nekaj načelnih misli ki so važne, da jih pozna širša javnost m mlajši člani Sokola, ker je o tem v praktičnih primerih še vedno dosti nejasnosti ln nepravilne razlage. Sokolsvo je po svojem namenu Izključno narodna ustanova, ki naj v duhu narodnega edinstva telesno in moralno vzgaja m poplemeniti ves narod, vse sta- slu. Nove miselne meri pa tudi nova prizadevanja Sokolstvu nasprotnih življev ne smejo iti neopaženo mimo Sokolstva. Treba slediti vsem pojavom iz širokega javnega življenja in iz tega razmišljevanja in študija treba napraviti zaključke za najuspešnejšo prilagoditev sokolskega dela danim razmeram in prilikam. V tem širokem in splošnem smislu nosi Sokol v sebi tudi politične, četudi politično ne-strankarske naloge, ki jih vrši in izvaja po svoji v sokolskem programu začrtani metodi, ki se bistveno loči od metode političnih strank. Sokolska društva so seveda nepolitična. Politično strankar-stvo, prepiri političnih strank in pripadnikov nimajo dostopa v sokolsko društvo. Sokolstvo stoji nad pogosto se menjajočimi dnevnimi političnimi vprašanji, ker mora služiti vsemu narodu in se ne more vmešavati niti v sporne zadeve onih političnih strank, ki po svojem programu prijateljsko gledajo na Sokolstvo in njih pripadniki podpirajo sokolske težnje. Toda Sokolstvo ima nesporno tudi politične naloge v plemenitem smislu te besede. Sokolstvo po svoji dolžnosti vzgaja zdrave, samozavestne, karakterne in zavedne pripadnike naroda. S tem vpliva tudi na načelnost in moralo poedinih političnih strank, ker jim daje telesno zdrave, moralno ustaljene strankarje. Vsak član Sokola se naravno priznava k sokolski ideji in sokolskemu programu. Vsak Sokol je lahko pripadnik politične stranke, ki po svojem programu in dejanjih ni nasprotna Sokolstvu. V tem okviru se vsakdo lahko vidno in možato priznava k politični stranki. V Sokolu pa ni prostora za strankarske politične borbe. Proti splošnim teoretičnim diskusijam, ki imajo za predmet javna vprašanja, ne more biti pomisleka, ker sokolsko članstvo ne sme ostati obkoljeno s kitajskim zidom, nepoučeno in neorientirano. Osebe s prevratnimi nameni ne spadajo v Sokola. Psihološko neuravnotežene osebe, ki jim ni nobena stvar prav, ki domišljavo devajo vse v nič ter hočejo vse najbolje poznati in vedeti, ki jih je sama sovražna kritika, so v svojem jedru slabi in negativni in dobri stvari samo škodujejo in jemljejo veselje do ustvarjajočega dela. S tem pa naravno ni mišljeno, da bi Sokol moral ostati mrtev in ravnodušen do političnih strank, ki bi idejno ali gmotno ogražale prizadevanje in uspehe sokolskega dela. Kar velja za politične stranke, isto velja tudi za krajevne skupine in struje v mestih in podeželskih občinah. Proti takemu delovanju mora Sokol nastopiti z vzgojnim in izobraževalnim delom. Tako smo gledali na razmerje med So-kolstvom in politiko še pred desetimi leti. Uspehi potrjujejo, da je bilo to gledanje pravilno in v skladu s pravilnim pojmovanjem sokolske naloge. Danes se pojavljajo ponekod novi odre-šeniki sokolske misli, ki lahkomiselno fra-zarijo brez poznavanja odnosa Sokolstva do javnega življenja. Parola »ven s politiki!« je opasna za strnjenost sokolskih vrst. Ta parola je vsebinsko brezpredmetna, ker se politika proti sokolskemu programu nikoli ni zanašala v Sokola. Ta parola pa je škodljiva, ker bi jo mogla mlajša generacija brez primerne razlage napačno razumeti in ker ustvarja neraz-položenje in sovraštvo proti vsakemu delu v javnosti. Ta parola je uspavanka za one, ki so samo fizični ljudje, samo telovadci, ne pa telovadci-Sokoli. Sama fi-zičnost ima prekratko dihanje za sokolsko prosveto. če je kdo političen funkcionar, se s tem še ni diskvalificiral za sokolske funkcije. Glavno je delo in korist, ki jo kdo prinaSa sokolskemu društvu pri doslednem upoštevanju načel sokolske organizacije. Ni društva, kjer ne bi bilo politično jasno opredeljenih članov in baš ti mnogokrat nosijo glavno breme. Povzročiti razdor in zapraviti simpatije članov in javnosti ni nobena umetnost, a težje je pridobiti prijateljev, povezati vse v prijateljsko in bratsko sokolsko družino in razviti delo, ki ustvarja nove društvene vrednote. Idealno bi seveda bilo, ako bi Slovenci za vsako panogo svojega narodnega življenja razpolagali s posebnimi silami. Toda vsi vemo, kako je v praksi. Malo je požrtvovalnih javnih delavcev. V naših podeželskih pa tudi deloma v mestnih društvih mora biti ena in ista oseba predsednik politične organizacije, funkcionar CMD, starešina Sokola, odbornik ognje-gascev, čitalnice, različnih zadružnih gospodarskih organizacij itd. Marsikdo za- nove ne glede na gospodarske razlike. I dosti vsem tem nalogam, povsod njegov Kiitn ffnlrnlflfvn nnaacra xr rtirxrini oitaìaoto ' *___j j________t. i---: -a . _ Zato Sokolstvo posega v okviru svojega načina vzgojnega delovanja na vsa polja ljudskega udejstvovanja (telesno, moralno, prosvetno, socialno). Sokolstvo naj ne ostaja pri mrtvi črki svojega programa, ampak mora posegati v resnično življenje, mora slediti m proučevati življenje naroda v vseh njegovih plasteh. Programske naloge morajo prehajati v dejanja. Sokolstvo bodi vedno ta povsod propagator sokolske misli, ki naj reformno vpliva na miselnost, juvstvo ta voljo vsakega posameznika v dobrem in plemenitem smi- trud donaša uspeh to korist to Sokol mora biti vesel, ako ima v svojem odboru osebo, ki druži v kraju ves javni interes v eni smeri v sokolskem duhu — ki bo Simpatije širših plasti naroda znal obrniti v dobro Sokolu. Pokojni Žerjav je bil državnik to politik. Bil je vodja stranke in politična arena mu je bila torišče vsakdanjega dela. In vendar je naš rod dal prav malo boljših ta zaslužnejših pravih Sokolov nego je bil brat Gregor. Dr. P. Pestotnik Dr. Žerjav in naša severna meja Ko smo kot dunajski študenti pred 36 leti v »Sloveniji« na Hernalsu na svojih sestankih začeli kritično načenjati vpra-ianje političnih, kulturnih, gospodarskih in •ocialnih prilik v naši domovini in ko smo prihajali v svojih mnogokrat prav vročih razpravah do rezultatov, ki so se nato izkristalizirali v narodno-radikalni dijaški pokret, se je že v prvih tednih pokazala nadmočnost duševnosti in dalekovidnosti mladega akademika žerjava. Kaj kmalu je stal na čelu velikega pokreta. ki je zajel slovensko dijaštvo na Dunaju, v Pragi, v Gradcu in drugod, pa tudi po srednjih šolah v domovini sami. Izhodišče pokreta je bil vedno težji in kočljivejši položaj slovenskega naroda zlasti ob jezikovni meji na severu in na zapadu. Zato je bil program narodno-radikalnega dijaštva pod vod3tvom Gregorja žerjava predvsem na-rodno-obramben in se je zlasti naši severni meji posvečala največja pozornost. »Prosveta«, ferialno društvo narodno-radi-kalnega dijaštva, je s knjižnicami in predavanji prepredla vso našo severno mejo. Glavna iniciativa za vse to delo je izhajala od neumorno snujočega Gregorja žerjava. ★ 13. sept. 1908.v Ptuju! Družba sv. Cirila ni Metoda, patere prerojenje v pozitiven obrambni faktor je bilo predvsem delo akademika žerjava, je sklicala svojo 23. letno skupščino v Ptuj. žerjav je bil takrat družbin glavni tajnik. Ptujski Nemci in z njimi vred vse avstrijsko neništvo so smatrali nedolžni občni zbor CMD za slovenski napad na »nemški« Ptuj in so alarmirali nemške in renegatske »čete« od blizu in daleč, da so napadale, pretepale, z jajci obmetavale, s črnilom polivale itd. slovenske delegate. Tudi žerjava so na ulici surovo pretepli in mu vzeli klobuk. Žerjav je kot glavni tajnik podal konkretno poročilo o delu družbe v minulem poslovnem letu, stvarno, brez vseh okraskov in fraz. Svoje zanimivo poročilo je končal kakor v preroški viziji z besedami: »V smrtni nevarnosti smo, v prihodnjih desetih letih se ho odločil boj med nami in nasprotniki... « Gregorjeva prerokba se je izpolnila! 1914! Dr. žerjava se kot znanega jugoslovenskega nacionalista v Trstu aretirali in ga zaprli na Ljubljanskem gradu. Zaradi bolezni so ga končno tudi od vojakov, kamor so ga vtaknili, odpustili. Nastanil se je v Gradcu in takoj navezal stike z jugoslovenskimi nacionalisti v domovini in izven nje. Ustvaril je jugoslo-vensko in posebej tudi Slovensko mafijo in pričelo se je sistematsko delo jugoslovenske iredente. To delo se je poglobilo še bolj, ko se je 1. 1917 kot glavni tajnik parlamentarnega Jugoslovenskega kluba preselil na Dunaj. Ko so se v svetovni vojni dogodki začeli sukati v neprilog centralnih sil in je bila propast Avstrije že očitna, je dr. Žer-javovo delo zopet bila usmerjeno predvsem na to. da v bodočo Jugoslavijo rešimo čim več našega življa, zlasti tudi ob naši severni meji. V jubilejni številki revije »Misel in delo«, ki je izšla lanskega decembra, sem mogel objaviti, žal, le mal izvleček iz ogromne korespondence, ki jo je vodil dr. Žerjav zlasti z dr. Kukovcem, dr. Kramer-jem itd. Iz te korenspondence je razvidno, kako veliko skrb je posvečal dr. žerjav zlasti tudi naši severni meji. Ko se je maja 1918 pričela akcija za ustanovitev Narodnega sveta za Slovenijo, mu je glavno skrb delala štajerska. Tako je pisal 27. maja 1918 dr. Kukovcu med drugim: »Sploh bo prva naloga Narodnega sveta, da skliče sestanek najintimnejših vodilnih oseb v Mariboru, Celju, Ptuju, da se do dobra razgovorimo o načrtu za delo... « In 19. junija 1918 piše zopet: »Za štajersko bi en odsek bil v Mariboru. eden v Ljutomeru uprav za študij gra-nice, za statistične in etnične podatke, za organizacijo granice itd.« In 16. julija 1918 vprašuje dr. Kukovca: »Koga naj povabimo na sestanek za organizacijo Narodnega sveta v Mariboru za narodno granico?« Dne 14. sept. 1918 pa mu piše: »Ker ne vem, ali mi bo možno v četrtek popoldne biti v Mariboru, Vam sporočam, da bi kazalo misel uresničiti, da z resolucijo postavimo pretenzijo črta jezikovna meja in dodejati, da mest, ki so po svojem gospodarskem poslanstvu, krvi, legi in bodočnosti naša, pa nosijo sicer umetno nemško lice, ne moremo smatrati za jezikovne otoke, in da zlasti Maribor kot gospodarsko središče bogatih sloven-ifriTi krajev, na važnem križišču, srna-. jno za glavno mesto slovenske štajerska 5.1 ga reklamiramo za Jugoslavijo.« Ko se je po končani vojni in po zedl-njenju Slovencev v Jugoslaviji začelo novo politično življenje in se je dr. žerjav 3 svojimi prijatelji iz nekdanje kranjske na-rodno-napredne ter štajerske narodne stranke vpregel v delo v demokratski in pozneje v samostojni demokratski stranki, končno pa v kmetsko-demokratski koaliciji, je vsikòar s posebnim veseljem pohitel med naš narod na severni meji. Tako ga vidimo 25 nov 1923 na velikem zboru zaupnikov demokratske stranke za bivšo mariborsko oblast v Mariboru, kjer podaja poročilo o notranjem političnem položaju. Zop«"1 ga srečamo na velikih mani-festacijskih zborovanjih 30. in 31. jan. 1926. v Celju odnosno v Mariboru, ko skupno s pokojnim Svetozarjem Pribiče-•ličem govori pred večtisočglavo množico Vmes smo ga videli na mnogih, neštetih manjših shodih, sestankih in zlast sejah vodstva naprednih Slovencev, katere je najraje skliceval v Celje. Na vseh teh shodih, sestankih in sejah je bilo divota poslušati, kako je mirno, dostojno in stvarno, brez vsakršnih retoričnih okraskov, a z globokim razumevanjem in duhovitostjo zagrabil vse politične, kulturne in gospodarske probleme Slovencev in vseh južnih Slovanov, zlasti pa tudi nacionalne in socialne ter gospodarske probleme naše severne meje, ki mu je do njegove prerane smrti bila kakor punčica v njegovem očesu. Zato je pa tako bolno in težko odjeknila zlasti po uaših obmejnih krajih pred 10 leti, dne 27. junija zvečer, pretužna vest o smrti našega največjega prijatelja Gregorja. Hvaležno, še vedno polni tuge nad njegovo izgubo, se ga spominjamo zlasti danes, ko bi nam tako dobro dela njegova blaga beseda s tehtnim nasvetom, z globoko mislijo. Saj še vedno visi nad nami težko breme našega obmejnega problema, ki smo ga pač državno-politično, ne pa tudi socialno in gospodarsko politično dokončno rešili. Vekoslav Spindler Nekaj spominov Neprijetno mi je, da moram v spomine vpletati svojo osebo, toda brez tega bi moji spomini za javnost ne bili umljivi. Dr. žerjav se ie začel zanimati za mojo skromno in neznatno osebo po izidu prvih dveh mojih narodnoobrambnih knjižic »Slo vensko-nemška meja na šajerskem in »Slo-vensko-nemška meja na Koroškem«. Pozneje mi je postal naravnost pokroviteljsko naklonjen. Ko je na zgodovinski skupščini Družbe sv Cirila in Metoda v Boh. Bistrici prešlo vodstvo Družbe iz konservativnega mrtvila v agilne roke mlajših naprednih rodoljubov, v prvi vrsti naših akademikov. ki so se izvcžbali v manjšinskem in narodnoobrambnem delu pri Čehih 'v Pragi, je bil dr. žerjav izvoljen za glavnega tajnika družbe. Saj pa je tudi bil družbin preporod poglavitno njegovo delo. Med drugimi koristnimi in za družbo donosnimi idejami je dr. žerjav dosegel ustanovitev institucije potovalnega učitelja po češkem vzoru. Ko je družba razpisala zadevno službo, je prišel dr. žerjav k meni v uredništvo »Slov. naroda« ter me pozval, naj kompetiram. Rekel je: »Prav na vas sem mislil pri ustanovitvi institucije«. Brez daljših pomislekov sem se odločil, čeravno sem imel dokaj ugodno pozicijo v uredništvu, kjer sem prebil že sedem let. Poprej sem bil pet let urednik celjske »Domovine«. Zame je torej bila žrtev, da sem po dvanajstih aktivnih novinarskih letih zamenjal razmeroma mirno delo v uredništvu z napornimi potovanji po vsej Sloveniji. Te žrtve mi dr. žerjav ni nikoli pozabil, da si se nisem nikdar zatekel k njemu po pomoč. Ponovno mi je čestital k uspehom, ker je pazno čital moja tedenska poročila za vodstvo družbe. Na njegova priznanja sem bil vedno ponosen. žal je dr. žerjav že prihodnje leto nevarno zbolel in šel na zdravljenje v Egipt, a navidezno ozdravljen se je preselil v Gorico. Trčila sva zopet skupaj med vojno pri vojakih v Judenburgu, kamor ga je poslala vojaška oblast potrjenega, dasi je bil vidno hudo bolan. Po naklonjenosti narodno zavednega narednika Legata so mu prekrojili čisto novo vojaško obleko, da se je odpeljal v njej v Celovec k superarbi-traciji, ki ga je popolnoma oprostila. Njegovo novo vojaško suknjo iz prvovrstnega predvojnega črnega sukna sem dobil po zamenjavi jaz. še danes hranim to njegovo suknjo kot dragocen spomin ter jo pozimi oblečem za slavnostne ali žalne prilike, četudi je že zaostala za modo. Po vojni mi je dr. žerjav naklonil uredništvo ljubljanske »Domovine«, a že leta 1919 mi je ministrstvo za trgovino in industrijo poverilo posel generalnega sekve-stra in nadzornika nad raznimi nemškimi bojnimi društvi. Tudi to mi je nedvomno priskrbel dr. žerjav kot podpredsednik deželne vlade za Slovenijo. Ko sem vse posle likvidiral in prejel od ministrstva pohvalo in priznanje, sem po novem letu 1926 prejel od dr. žerjava pismeno povabilo k seji konzorcija »Jutra« in »Domovine«. Na seji je dr. žerjav kot predsednik konzorcija razložil, da si je zamislil posebno propagandno pisarno za razširjevanje listov, v prvi vrsti »Domovine«, ki mu je bila posebno pri srcu. Vprašal me je, ali hočem prevzeti organizacijo in vodstvo nove propagandne pisarne. Seve sem z veseljem pristal, saj sem se že dve leti skromno preživljal kot zunanji član uredništev (vr-stičar). Od takrat sva bila z dr. Žerjavom v stalnih stikih. Vsakih štirinajst dni sem mu podajal pismena poročila, ki jih je natančno preštudiral in jih opremil z opombami ter s podrobnimi navodili. Ko mu je zdravje začelo pešati, da ni mogel več zapustit sobe, me je ponovno klical v svoje stano vanje na posvete. Pri neki taki prilik je rekel, naj povabim za zaupnike pri raz širjanju »Domovine« t»idr zaslužka potreb ne jetične bolnike češ: »Jetični bolniki še lahko opravljajo take posle, saj tudi ja? ne morem biti brez dela.« A le dr žerjav je bil mož, ki je z železno voljo odrival glodajočo smrt, delal in mislil do zadnjega diha. Ante Beg Deset let je od smrti velikega in nepozabnega voditelja naprednih Slovencev dr. Gregorja Žerjava. Kratka je ta doba v življenju naroda, razmeroma kratka tudi za marsikaterega posameznika, dolga, zelo dolga pa je bila za vse. ki občutimo nenadomestno izgubo, prizadeto Slovencem in vsem Jugoslovenom s toliko prerano smrtjo dr. Gregorja Žerjava. Skušali smo zbrati za današnjo obletnico nekaj osebnih spominov nanj ter nekaj ocen o njegovem ogromnem delu, ki je obsegalo vse panoge narodovega in državnega življenja. Karkoli imamo danes napredni Slovenci, malo je med tem takega, kar ne bi bilo na ta ali oni način v zvezi z njim in z njegovimi plodnimi idejami. In premnoga napredka stvar med Slovenci sploh in v vsej državi je takisto sad njegove vsestranske iniciativnosti. Zavedamo se, da v člankih, ki jih objavljamo, ne podajemo celotne slike o življenju in še manj o delu in zaslugah dr. Gregorja Žerjava. Za to bi bile potrebne mnoge obsežnejše in temeljitejše študije. Morda je danes tudi še prezgodaj, da bi bilo mogoče objektivno oceniti vse velike sadove in zasluge Zerja-vovega dela in njegove borbe. Z zbranimi prispevki, za katere se vsem piscem tudi ob tej priliki toplo zahvaljujemo, smo se hoteli le skromno oddolžiti spominu dr. Gregorja Žerjava ob desetletnici njegove smrti. Kulturni pregled Romunska knjiga v teku stoletij Žerjavov nagrobni spomenik pri Sv. Križa (delo Borisa KaHna): na levi glava dr. Gr. žerjava na spomeniku, na desni friz Naši vzhodni sosedje in zavezniki Ru-muni se morajo neprestano otepati silovitih sovražnih napadov Na vso srečo so ti napadi papirnati; večna vojna divja med učenjaki in zato ne bo nikoli dokončno odločena. Rumunski sosedje — Madžari. Malorusi, Bolgari in morda tudi drugi — osporavajo Rumunom njihovo krvno romanstvo. latinstvo njihovega ie- I. drž gimnazije v Ljubljani iskreno zahvaljujemo za njegovo požrtvovalnost, da nam je ves semester z ljubeznijo predaval iz poglavij astronomije. Klub naravoslovcev. I* — Višji tečajni izp't na drž realni gimnaziji v Celju je pod predsedstvom g. direktorja Mravljaka Franca trajal od 12 do 23. junija. K izpitu se je prijavilo 39 rednih kandidatov in 14 rednih kandidatinj. 1 privat st in 1 privatistka, :kupaj 55 kandidatov in kandidatinj. Izpit je uspešno napravilo 50 kandidatov in kandi. datinj, popravni izpit imata 2 kandidata (1 priv.i in 2 kandidatinji (1 priv.), za eno leto je bil odklonjen 1 kandidat. Višji tečajni izpit so uspešno dovršili sledeči: Andrenšsk Karel, Babič Rudolf, Bratanič Ana (opr ust. izpita) černelč Fina, Dela. korda Miljeva, Detiček Janez (opr. ust. :zpita), Detiček Jurij (opr. ust. izpita), Diermayr Erik. Drassal Sonja (opr. ust. izpita) Drofenik Sonja (opr. ust. izpita), Fojan Karel, Franca Leandra. Gajšek Valter, Gašper Julka (opr ust. izpita), Gor-schegg Alfred, Goršek Zvonimir, Hanuš Franc Hodžar Cirila (opr ust. izpita), Jost Karel, Kočar Franc, Krajnc Justin, Kramer Ivan (opr. ust. izpita), Križnik Franc, Kudi z Pavel, Lesjak Anton (opr. ust. izpita), Loibner Dragotin (opr. ust. izpita), Luthar Gustav, Majdič Vinko, Mi. kuš Boris Miloševič Romeo, Mravljak Jelka (opr. ust. izpita), Musar Marija (opr. ust. izpita), Nendl Alojzij, Ostrožnik Mirko, Pečovnik Dragomir, Pepelnjak Ljudmila, Pšeničnik Franc, Puc Srečko, Pukl Ognje^lav (opr. ust. izpita), Rustja Olga, Simerl Aleksandra, Stare Jožef, Strohma. ier Friderik, švarc Romuld, Toplišek Mar. tin (opr. ust. izpita), Urbašek Ivan, Va-stič Julij, Vèsel Savo, Vrabič Ivan in Vrečko Fedor. čestitamo! — Kaj je s planinskim domom pod Tovstom ? član mestnega sveta g. Holo-bar je na seji mestnega sveta v petek zvečer interpeliral župana, kaj je s stavbo planinskega doma pod Tovstom, ki je bila pred dobrimi tremi leti dograjena v suro, vem stanju in sedaj že četrto leto propada. Zupan je obljubil, da bo pospešil ureditev te zadeve. Planinski dom so. kakor znano, zgradili v surovem stanju Se s Drevi se izkaže Ljubljana v operi, J kako je že po nekaj gostovanjih pridobil " njeno pohvalno priznanje g. Chri^ty Solari s svojim prekrasnim petjem, predvsem pa. kako je ta odlični predstavnik italijanske pevske umetnosti nam ah osvojil njene simpatije, ko je zvedela, da bo iz lastnega nagiba pel v korist najbednejši ljubljanski deci, ki ima svoje zavetje v Mestnem prehodnem otroškem domu v stari cukrarni. Z g. Solarijem pa drevi v »Traviati« nastopi tudi naša priljubljena ga. Zlata Gjun-gjenac-Gavella v vsem sijaju svojih dunajskih uspehov — hkrati bomo pa obhajali svidenje z vso našo z Javorjem ovenčano opero po zmagoslavnem gostovanju v Trstu. Drevi nam je torej v operi zajamčen vsestransko slovesen večer! u— Vpisovanje v ljubljanske ljudske šole bo v petek 30. t. m. in v soboto 1. julija vsakokrat od 8. do 12. ure. Vpisujejo šolska upraviteljstva na svojih šolah za svo. ja območja. Pri vpisovanju je treba predložiti krstni list učenca oziroma družinsko knjižico in izkaz o cepljenju koz pri učen-eih-novineih. V šolo se morajo vpisati vsi sposobni dečki in deklice, ki so dopolnili 7 let ali jih dopolnijo do kraja tega leta. Krajevni šolski odbor v Ljubljani opozarja vse starše šoloobveznih otrok na ka. ženske posledice neopravljenega vpisa šoloobveznih otrok. Naknadnega vpisovanja v ljubljanske ljudiske šole v septembru mesecu letos ne bo. Vse ostale informacije se dobe pri šolskih upraviteljstvih ljubljanskih ljudskih šol. PREMIERA letalske filmske mojstrovine v naravnih barvah Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Osvajalci vsemlra Režija William Wellmann, tvorec filma »Krila«. — Več let so se vršile priprave za snemanje tega vele-filma, posvečenega ljudskemu duhu in hrabrosti. KINO MATICA, tel. 21-24 I KINO SLOGA, tel. 27-30 DANES POSLEDNJIČ ! Flash Gordonovo drugo potovanje na Mars i funkcijski dobi prejšnjega mestnega sveta. Ko je bil imenovan sedanji mestni svet, pa so delo ukinili. Tako prebivalstvo že četrto leto zaman čaka, kdaj bodo to nujno potrebno planinsko postojanko dogradili in jo izročili pravemu namenu. e— Razširjenje ceste na Stari grad bi stalo okrog 130.000 din. Občina bo razpisala zadevni komisijski ogled. e— železniški prelaz v Medlogu je, ka. kor znano, še vedno nezavarovan, čeprav se je zgodilo tam že mnogo težkih nesreč, med njimi znana avtobusna katastrofa 9. decembra 1931., pri kateri je izgubilo življenje 13 oseb. Pred kratkim je prišlo tam spet do težke nesreče, ki je terjala človeško življenje. Na seji mestnega sveta je bila v petek iznešena zahteva, da naj železniška uprava končno vendar že zavaruje ta prosluli železniški prelaz in uredi to že vprav škandalozno zadevo. e— Kapucinski mo»t je bil na seji mest. nega sveta v petek predmet zanimive in deloma prav vesele debate. Iznešena je bila kritika, da znaša nosilnost tega izredno slabega, lesenega mostu, ki leži na državni cesti Zagreb — Zidani most — Celje, samo 4 tone. čez most pa vozijo vozila z obtežbo 7 do 10 ton in še več. Ker utegne priti zaradi tega nekega dne do katastrofe, naj bi dala banska uprava most ko. misijsko pregledati in utrditi. Neki član mestnega sveta je poudaril, da je ta most škandal, kakor ga ne najdemo v Srednji Evropi. Na iznešene pritožbe, da mnogi lastniki motornih vozil ne upoštevajo dovoljenega maksima obtežbe mostu, je neki član mestnega sveta ob splošni ve dosti omenil, da tudi občina sama ne upošteva tega predpisa, saj vozi čez most vsak dan mestni škropilni avtomobil, čigar teža znaša z vodo vred okrog 7 ton. župan je izjavil, da se bo gradnja novega, nujno potrebnega železobetonskega mostu čez Savinjo v Celju zavlekla, ker je dosedanjo banovinsko cesto, na kateri bodo zgradili ta most, prevzela državna uprava. e— Dva usodna padca. V nedeljo okrog 10. dopoldne je padel 401etni mehanik Karel Ojstrež s Sp. Hudinje pri Celju na cesti na Polulah z motornega kolesa in se močno poškodoval po glavi. Istega dne je padel 251etni dninar Mirko Mavc iz Vitanja na Frankolovem s češnje in si zlomil desno nogo pod kolenom. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. e— Žrtev splašenih konj. Ko je vozil 45-letni hlapec Franc Türk od Sv. Florijana pri Rogatcu v nedeljo seno s travnika, sta se konja, ki sta vlekla voz, splašila. Türk je padel pod voz. Kolo je šlo čezenj in mu zlomilo desno nogo pod kolenom. Turka so prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Usoden padec s strehe. y petek opoldne £e je težko ponesrečil 241etni kleparski pomočnik Konrad Hladin iz Žalca. Ko je delal na neki strehi v Žalcu, je ne. nadno izgubil ravnotežje in padel v globino. Pri padcu na tla si je zlomil de-no nogo nad kolenom in levo roko v zapestju. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. e— Vlomi in tatvine se nadaljujejo. Kljub največjim naporom orožništva in policije doslej še ni uspelo izslediti zločincev, ki so v Medlogu umorili in oropali gostilničarja Antona Ocvirka in njegovo ženo Rozalijo, in vlomilcev, ki že več kot teden dni strahujejo Celje in okolico. Prejšnjim vlomom in tatvinam so se v soboto in nedeljo pridružili še novi zločini, ki so razburjenje prebivalstva stopnjevali do vrhunca. V soboto so se neznanci vtihotapili v gostilno g. Sodina v Bukovem žlaku pri Celju in odnesli okrog 15.000 din gotovine. Istega dne so neznani storilci ukradli iz stanovanja posestnika Ko-štomaja v Čretu pri Celju 800 din gotovine. V soboto okrog 22. se je pojavil pred trgovino Rozalije Segove na Cesti na grad blizu »Skalne kleti« neznan moški. Opre-zoval je okrog hiše in je očividno nameraval vlomiti v trgovino. Domači so ga pa pravočasno opazili in prepodili. Dobri dve uri pozneje je skušal neznan moški vlomiti v Pristovškovo gostilno na Krekovi cesti. Domači, ki so se bdeli, so čuli ropot za hišo. Šli so pogledat in opazili neznanca, ki je bežal od hiše in izginil v temi. V noči od sobote na nedeljo so neznanci vlomili v stanovanje upokojenega ravnatelja Mestnega mlina g. Možine v Jenkovi ulici št. 19. Odnesli so več oblek in jestvin. V nedeljo se je vtihotapil v vežo hiše na Kralja Petra cesti št. 22 neznan zločinec. Stopil je k zamreženemu oknu skladišča trgovine g. Gobca, razklenil mrežo in ukradel iz skladišča 800 din vredno moško obleko, last vajenca. Upamo, da se bo v kratkem posrečilo izslediti drzne storilce in jim preprečiti nadaljnje zločinske podvige. e— Goljufije s kovanci za 50 din. Celjska policija je aretirala v soboto 401etnega Avgusta Cariča iz Vratnega pri Varaždinu, ki je izvršil v raznih trafikah in drugih lokalih v Celju več goljufij. Caric je sleparil na ta način, da je v lokalu kupil kako malenkost in plačal s kovancem za 50 din. Ko so mu odšteli drobiž, je dodal toliko drobiža, da je bilo vsega skupaj spet za 50 din, in prosil, da bi mu drobiž zamenjali za kovanec za 50 din. Ko so mu ustregli, je zmešal drobiž in kovanec za 50 din ter prosil, da bi mu dali namesto tega bankovec za 100 din. Mnogi so se dali premotiti in so mu zamenjali denar, pri čemer so bili ogoljufani za 50 din. Pri Ca-riču so našli 1.799 din gotovine, po večini v kovancih po 50 din. Aretiranca so izročili sodišču. Iz Maribora Postani In ostani član Vodnikove drnijbe! a— Pri polaganju temeljnega kamna za sokolski planinski dom na Pohorju dne 29. t. m. bodo vzidali spominsko listino z naslednjim besedilom: »To stavbo so pričeli graditi mariborski Sokoli meseca junija 1939, da poveličajo z njo dan, ko bo leta 1941 zasedel prestol jugoslov. kraljev po svojem očetu viteškem kralju Aleksandru I Zedinitelju njegov sin Peter II., da dovrši njegovo delo.« a— Orkan nad Mariborom. Včeraj dopoldne okoli 7. je zadivjal nad Mariborom hud veter, ki je ponekod lomil vejevje. Na vrtu bivše Lahajnerjeve gostilne v Fran-kopanovi ulici je prelomil drevo, ki se je zvrnilo na zidno ograjo. Veter je bil tako hud, da so se starejši ljudje morali po ulicah ustavljati. a— Kresovanje na Urbanu. V proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Me. toda bo prižgala mariborska CMD na predvečer 4. julija pri sv. Urbanu kres. Zavedni Mariborčani in okoličani .se udeležijo kresovanja, kakor običajno v velikem številu, da bo na ta način proslava čim lepša, zlasti v današnjih časih, ko je potrebno, da pokažemo svojo narodno zavednost. Komur pa ne hi bilo mogoče, da gre k Sv. Urbanu, pa naj poseti koncert narodne pesmi CMD v mestnem parku, ki ga bodo izvajali naši vrli Jadranovci. a— Iz Nabavljalne zadruge drž. usluž. bencev. Prvi delegatski zbor pod novo upravo se je sestal pod predsedstvom za-druginega podpredsednika sodnika F. Ju-harta v mali dvorani Narodnega doma. Na dnevnem redu je bila izvolitev odsekov. V odsek za pravila in pravilnike so bili izvoljeni Viktor Rode, Kramer, Meznarič, Brandner, Jakopec, Hočevar in dr. Wankmüller V odsek za, nepremičnine pridejo Hočevar, Robnik, Kos, Vari, Gračner, Verbnjak, Vene. Odsek za želje in pritož. be: čovnik, Golež, šuman, Marolt, Klarič, Jakopec in Klemenčič. Odsek za cene: Bračičeva, Gregorio, Gradišnik, Pogorevc, Pinter, Senčar in žula. Odsek za bilanco: Bohak, Silvo Rode, Kutin, dr. Wankmüller Zemljič, Böhm in Mivšek. Oddsek za pro pagando; Brandner. Pias. Mohor, šulek, Ločičnik, Prah in Butolen. Odsek za podružnice: žnuderi, Klemenčič, Jakopec, Cvetko, Hanžuraj, Ocepek in Jordan. Odsek za sprejem članov Brandner, Buto. len Brečko, Smode j in Ivnik. Za konzorcij lista sta se določila delegata Ciril Hočevar in Silvo Rode. a— Na državni trgovsKi akademiji v Mariboru so bili završni izpiti v času od 5 do 24 t. m. Predsedoval jim je g. Mihajlo Presi, inšpektor bancke uprave. Izpit je opravljalo 54 javnih kandidatov in kandidatinj ter 7 privatistov. Uspeh izpitov je: odličen 7, prav dober 18, dober 30, zadosten 5, odklonjen na tri mesece 1. Izpit so opravili: Berglez Adolf, Detiček Albert, Dobrajc Anton (odi.), Gajšek Stanislav, Hlade Franc, Hmelj Franc, Jäger Helfried, Janžekovič Ladislav, Kliček Josip, Kralj Radomir, Kuhar Štefan, Kumer Gu. stav, Lah Anton, Lah Martin, Lampret Janko. Mikek Leon, Mišič Vojmir, Može Miroslav, Mraz Maksimilijan, Potočnik Filip (odi.), Praprotnik Marjan (odi), Valenčak Vladimir, živko Aleksander, Me. javšek Miroslav, Mimik Bogdan, Rudolf Zmagoslav, štefančič Drago, Tretjak Fran. Trobec Adalbert, Ivan žigart, Berglez Ju. lijana, čerpes Justina, Faninger Tatjana, Goršek Franja, Gračner Hildegarda (odi.), Grmek Antonija, Hladnik Štefanija (odi.), Hochmüller Vera, Ipavec Ladislava, Jani žekovič Adela, Jereb Nada, Kaučič Hildegarda, Klavora Slava, Knez Hilda, Kolar Elfrida (odi.), Krivec Areta, Lešnik Mile. na, Lovec Jo:ipina, Makòter Emilija, Ostrouška Marija, Paller Ana, Potisk Ér-nestina, Rozbaud Zora, Sešek Vera (odi.), škorc Josipina. Vauda Dragica, Velikonja Božena, Vesenjak Elizabeta (odi.), žaberl Ana, žula Milena. a— Završni izpiti na trgovski nadaljevalni šoli so se končali z naslednjim uspehom: odličnih je 6, prav dobrih 9, dobrih 20. Slovesna izročitev izpričeval bo 29. t. m. ob 11. a— Sprejemni izpiti na Klasični gimnaziji. K letošnjSm sprejemnim izpitom se je prijavilo 123 dečkov in deklic. Sprejemni izpit je napravilo 83 dečkov in 28 deklic, zavrnjenih pa je bilo 10 dečkov in 2 deklici. a— Prve breskve in marelice na trgu. Na trgu so se pojavile prve letošnje marelice, breskve in hruške in sicer iz Dalmacije. Hruške prodajajo po 10 do 12, marelice po 12 do 20, breskve pa po 16 do 20 din za kg. a— Iz Studencev. Jubilejna razstava otroškega vrtca v Studencih je urejena v Sokolskem domu. Odprta bo od 28. do 30. t. m., dnevno od 8. do 12. in od 14. do 18. a— Hudi mrcini. 8-letnega Branka Sirota iz Studencev je neki pes tako hudo obgrizel po nogah, da se je širota moral zateči v bolnišnico. Slična usoda je doletela tudi 2-letno Jožico Lešnik iz Zgornjega Radvanja, ki jo je pes obgrizel po obrazu. a— Krvave zgodbe. 18-letnega mehanika Rudolfa Baumana je zabodel neznanec z nožem v levico, ko se je vračal proti mestu. V Spodnjem Dupleku je nastal spopad med domačimi fanti. Na dvorišču je obležal ves krvav 20-letni Ambrož Trep. a— Vlomilci in tatovi, železničarju Ivanu Hauptmanu iz Trstenjakove ulice 20. so odnesli iz stanovanja 400 din gotovine. Izdelovalcu cementnih izdelkov Francu Osimu iz Smetanove ulice so ukradli 800 din gotovine. Policija je zajela nekega 25-letnega Franca Hajfla iz Ljubljene in njegovega pajdaša Frica Drea, ki sta oba priznala tatvino. podarstvo Kam smo izvažali v maju K že znanim podatkom o naši zunanji trgovini v mesecu maju objavlja sedaj carinski oddelek finančnega ministrstva še statistiko o naši zunanji trgovini s posa-menzimi državami v mesecu maju ki kaže značilne spremembe pri izvozu v posamezne države. Manjši Izvoz v Nemčijo Naš izvoz v Nemčijo se je gibal na višini prejšnjega meseca in je znašal 113.5 milijona din (lani 129.3); naš uvoz iz Nemčije pa je bil nadalje znaten in je dosegel vrednost 199.7 milijona din (lani 189.3). Naša trgovinska bilanca z Nemčijo je bila tudi v maju pasivna. V prvih petih mesecih letošnjega leta je dosegel naš izvoz v Nemčijo le 633.5 milijona din (lani skupaj z Avstrijo 958.4) kar predstavlja Ie 32% celotnega našega izvoza (lani 47.5). Uvoz iz Nemčije pa je dosegel 910.7 milijona din (lani 1058.7), kar predstavlja 43% celotnega uvoza (lani 47.5). Odstotni delež Nemčije v našem izvozu je torej nazadoval od lanskih 47.5 na 32%, medtem ko se je delež Nemčije pri našem uvozu le v manjši meri skrčil. Znatno povečan izvoz v Češko-Moravsko Na drugem mestu v našem izvozu je bila v maju Češko-Moravska. Izvoz v Protektorat je v tem mesecu zavzel izreden obseg. Že v marcu se je naš izvoz v Protektorat dvignil na 47.5 milijona din, v aprilu na 63.9 milijona din, v maju pa se je povzpel na 80.0 milijona din (lani v maju 63.4). Uvoz iz Češko-Moravske pa je bil nadalje razmeroma slab in je znašal v maju 47.3 milijona din (lani 69.4). V zadnjih treh mesecih, t. j. v marcu, aprilu in maju smo iz> voizli v Češko-Moravsko za 191.4 milijona din blaga, uvoz pa je znašal le 128.5 mili jona din. Tako je znašal v teh treh mesecih aktivni presežek našega izvoza 63 milijonov din, kar je pripomoglo k nagli likvidaciji salda našega klirinškega dolga, ki se je kmalu spremenil v aktivni saldo. » Večji izvoz v Italijo Naš izvoz v Italijo, ki se je v marcu in aprilu ugodno razvijal in je znašal v teh mesecih 53.0 odnosno 54.9 milijona din, se je v maju skrčil na 43.9 milijona din (lani 23.0). Uvoz iz Italije pa se je držal na višini prejšnjega meseca in je dosegel vrednost 47.3 milijona din (lani 35.0). V splošnem je letos naš izvoz v Italijo večji nego je bil lani. V prvih petih mesecih je dosegel naš izvoz v Italijo 206.1 milijona din (lani 139.9) > uvoz pa se je dvignil na 250.3 milijona din (lani 174.8). Znaten je bil v maju tudi naš izvoz v Belgijo, ki je znašal 44.9 milijona din (lani 26.8), nadalje smo izvozili v ameriške Zedinjene države za 35.6 milijona din (32.1), v Anglijo za 34.3 milijona din (78.4), v Madžarsko za 26.3 milijona din (17.9) in končno v Nizozemsko za 23.3 milijona din (10.9). Povečajmo pridelek krompirja škoda je izgubljati besede o važnosti krompirja za narodno gospodarstvo, saj redi človeka in žival, daje oporo nitim v statvah in pomaga, pretvorjen v špirit, gnati motorje, da omenimo le najvažnejše načine njegove uporabe Pametnik bi seveda mislil, da uživa ta prekoristna rastlina tudi tisto pažnjo, ki ji pritiče. Povsod po svetu ji posvečajo vso .skrb, v naši lač. ni državi pa je krompir pastorek med kmetijskimi rastlinami, da ne govorimo o naši banovini, saj je bilo pri tisti lanski anketi prav zarei? vse navzočne sram te naše mizerije. Referent je naglašal potrebo selekcije in so mu vsi pritrjevali. Ko pa je omenil, da se bodo irpehi tega dela pokazali šele čez dolga leta in vprašal, kaj bomo pa dotlej počeli, ni vedel z njim vred nihče odgovora na to važno vprašanje. Nepoučeni, napredka željni kmetje in tudi neki strokovnjaki vidijo rešitev iz te naše krompirjeve mizerije v uvajanju takšnih novih sort, ki so se v tujini najbolj obnesle. Krompir pa Je hudo muhasta rastlina, in se nerada udomači v no. vih razmerah. Tudi pisec tega članka je uvoz.l pred desetletjem 10 sort iz tujine, toda ena sama £e še drži: »Erstling« iz Holandske. Drugi način izboljšanja je odbira ali selekcija najlepših grmušljev na njivi in vzgoja novega potomstva iz teh gomoljev. Zares ta način nekaj zaleže, vendar pa ni v .-tanju preprečiti izrojevanja. Tretji način izboljšanja je prav uspešen, toda hudo težaven in so uspehi vidni šele po dolgih letih: prodobivanje novih sort s križanjem. Za to delo pa je potrebno mnogo znanja in veliko, veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Privatna pobuda bo morda tudi pri nas izpodbodla pridelovalce krompirja, da bodo pričeli glasno terjati svojo pravico, ki jim nesporno pritiče -spričo silne važnosti krompirja za naše kmetsko gospodarstvo: vzgojno postajo za krompir, kakor jih imajo nele povsod drugod v tujini, temveč tudi v sosednji savski banovini kar tri: v Osijeku, Gospiču in Zagrebu. Sploh je treba naglasiti, da kaže savska banovina vso £krb za napredek kmetijstva. Sorti »kresnik« in »oneidovec«, ki sta verjetno le klona iste forte, sta se prav dobro udomačila v našem podnebju, samo izrojevata se vedno bolj. Doslej smo bili kar brez moči proti temu pojavu. Pred nekaj leti pa se je posrečilo ruskim strokovnjakom najti prav učinkovit in mimo tega tudi prav preprost način za zopetno pomladitev izrojenega krompirja. V ta namen sadimo krompir šele ob koncu junija in ga ob koncu septembra prav varno izkopljemo. Varno pravim zato, ker so ti gomolji še povsem mladikavi in povzroča poškodba finega olupa prav rada gnitje. Gomolje razložimo drug do drugega na le-sah v zmerno toplih kleteh. Na pomlad pa posadimo te gomolje cele ob normalnem času in dobimo v je eni obilen pridelek, lepo razvitih in, kar je glavno, zdravih go-m olje v Zakaj se pomladi na ta način izrojeni krompir? Vemo, da se pokažejo razne dedne obremenelosti šele v drugem delu rastne dobe. S tem, da vzamemo za vzgoji-tev potomstva mlade gomolje, se ne more. jo v njih razviti bolezenske osnove, ker so še zakrnele. Pisec tega članka je sam Poizkusil ta način pomladitve na močno izro. jenem oneidovcu in dosegel lani naravnost presenetljiv uspeh, številni gomolji so bili lepo razviti in niso kazali niti sledu izroditve. Močno izrojene sorte bo menda kazalo večkrat zaporedno pomladiti, da se povsem ostudijo degeneracijski zametki. Tudi banska uprava je lani uvedla sličen poizkus na piščevo pobudo — kakor se čuje — na svojem posestvu v Polčah na Gorenjskem in smemo pričakovati, da bo v polni meri mogla potrditi resničnosti ruskega dognanja, želeti bi bilo samo, da bi že te dni naši naprednejši kmetje pričeli s tem enostavnim početjem. Mernik lanskega krompirja in košček ječmenišča pač vsak lahko utrpi. Tako bomo prišli na cenen način in naglo do obilnih in kako. vostno neoporečnih donosov krompirja. Janko Kač Nazadovanje naših klirinških terjatev v Nemčiji in češko-Moravski Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov z inozemstvom zaznamuje občutno zmanjšanje naših klirinških terjatev v Češko-Moravski. Saldo naših terjatev v Češko - Moravski je 8. junija dosegel najvišje stanje 24.7 milijona K; toda že v drugi četrtini junija je naglo zdrknil na 10.1 milijona K, v tretji četrtini pa se je nadalje skrčil za 6.5 milijona K, tako da je dne 23. t. m. znašal le še 3.6 milijona K. Razvoj tega klirinškega salda kaže, da v resnici ni bila upravičena pretirana bojazen glede bodočega razvoja našega plačilnega prometa s Češko - Moravsko. zlasti ker je saldo naraščal predvsem zaradi trenotne velike potrebe uvoza živil, dokler ni prišlo do obnove češko-moravskih trgovinskih odnošajev z Madžarsko in Rumunijo. Tudi saldo naših terjatev v Nemčiji se je v tretji četrtini junija zmanjšal kar za 4 miilijone mark, namreč od 18.50 na 14.54 milijona mark. To nazadovanje salda je bilo pričakovati glede na znatne kompenzacije klirinških mark, ki so bile izvršene sredi junija, potem ko je bil povišan klirinški tečaj marke od 13.80 na 14.30. Ne-kritci potrebo po markah v višini skoro 100 milijonov din je tedaj Narodna banka krila naenkrat iz svojega portfelja. Med ostalimi aktivnimi kliringi je omeniti še malenkostno povečanje salda naših klirinških terjatev v Turčiji za 0.15 na 16.42, medtem ko je saldo naših terjatev v Bolgariji ostal na nespremenjeni višini 1.34 milijona din. Med pasivnimi kliringi zaznamuje kliring z Madžarsko povečanje našega dolga za 4.2 na 6.9 milijona din. kliring s Poljsko pa za 1.9 na 18.2 milijona din. Saldo našega klirinškega dolga z Italijo, ki se je že prejšnji teden povečal za 4.8 na 38.6 milijona din je ponovno narasel za 1.5 na 40.0 milijona din. Nazadoval pa je naš klirinški dolg v Rumuniji za 1.6 na 5.2 milijona din. ka in obrti za prodajo mleka in mlečnih proizvodov se smejo izvrševati samo na osnovi dovolitve, ki jo izda ban. Dovolitve za izvrševanje teh obrti se lahko dajo samo osebam, ki izpolnjujejo pogoje 1. in 2. odstavka § 61 obrtnega zakona (to so pogoji, ki v splošnem veljajo za koncesioni-rane obrti). Pristojni bani bodo določili, kdaj dobi ta uredba obvezno moč v posameznih krajih banovine odnosno v vsej banovini. Koncesloniranje mlekarskih obrti in trgovin Na osnove § 60. odstavka 2. in 62. obrtnega zakona je trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom in po zaslišanju zbornic predpisal uredbo, s katero se za obrti za predelavo mleka in za obrti za prodajo mleka in mlečnih proizvodov predpisuje dovolitev. Uredba, ki je objavljena v »Službenih novinah« od 22. t. m. določa naslednje: Obrti za predelavo mle- Vojaške vaje in delavske mezde Ker vlada glede vprašanja obveznosti podjetij nasproti službojemnikom. ki morajo odslužiti vojaške vaje. pri mnogih delodajalcih nejasnost, je treba v pojasnilo podjetjem in delavstvu opozoriti na naslednje zakonske določbe: Paragraf 221 obrtnega zakona pravi: Če je službojem-nik zadržan vršiti svojo službo zaradi opravljanja vojaške vaje, ne prestane njegovo službeno razmerje in mu ostane pravica do denarnih prejemkov za čas štirih tednov, ako je poprej njegovo službeno razmerje nepretrgano trajalo vsaj leto dni (pri istem podjetju) in ako za čas vojaške vaje ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ta pravica pa služboiemniku ne gre, če je dolžan vršiti svojo vojaško službo v stalnem kadru. V smislu gorni'h določil zakona mora delodajalec plačati služ-bojemniku mezdo ali plačo za dobo. ko je službojemnik pri vojakih, največ pa za štiri tedne. Od mezde ali plače se sme odšteti le ekvivalent za hrano in stanovanie. V kolektivni pogodbi za stavbno in tekstilno delavstvo je določeno, da se za hrano in stanovanje v tem primeru odbije 7 din na dan. Po banovinski odredbi o minimalnih mezdah (čl. 8. točka 2) pa sme delodajalec od mezde odbiti največ 8 din za hrano in 2 din za stanovanje na dan. Gospodarske vesti = Nemško-jugoslovenski papirni kartel. Iz Beograda poročajo, da je bil te dni podpisan kartelni sporazum med našo in nemško papirno industrijo glede prodaje papirja na našem trgu. V sporazumu je določen predvsem kontingent za uvoz papirja iz Nemčije (skupaj z Avstrijo in Češko-Moravsko) v našo državo, ln sicer v višini lanskega uvoza, t. j. okrog 460 vagonov. Sporazum vsebuje tudi določbe glede cen, ki imajo namen preprečiti, da bi nemška industrija papirja kvarila visoke kartelne cene za papir v naši državi. Glede na ta sporazum je jugoslovenski papirni kartel te dni povišal cene papirju.. tnstitst Poročali smo že, da ao v savski banovini pri banski upravi ustanovili ekonomski institut za proučevanje gospodarstva. Kakor poročajo iz Zagreba, bo za ravnatelja tega instituta postavljen dr. Mirko Lanier, izredni profesor trgovske visoke šole v Zagrebu. Dr. Mirko Lamer je eden naj vidnejših znanstvenikov mlade generacije, znan gospodarski publicist, ki že nekaj let urejuje odlični gospodarski mesečnik »Ekonomist«. Naloga ekonomskega instituta bo, da proučuje gospodarske probleme savske banovine, da zbira statistično gradivo, ki je na razpolago v različnih oddelkih banske uprave, kakor tudi ostalo statistično gradivo, ki je na razpolago pri posameznih podjetjih gospodarskega značaja ali pri gospodarskih združenjih. = Tudi iz Subotice se industrija seli v Beograd. »Zephir«, delniška družba za izdelovanje železnega in kovinskega blaga, ki ima v Subotici znano tvornico peči in tvornico emajliranih izdelkov, v Beogradu pa podružnično tvornico vijakov, je letos preselila vse svoje obrate v Beograd. V beograjskem industrijskem rejonu Višnji-ce je zgradila nove tvornične objekte in bo sedaj razširila svoje obratovanje. = Nov rudnik železne rude. V Jugoslaviji imamo tri velike železne rudnike, in sicer v Lubiji, Varešu in Topuskem. Sedaj poroča »Industrijski kurir«, da je pričel v večjem obsegu obratovati četrti rudnik železne rude »Rudna glava« pri Dolnjem Milanovcu na Dunavu. Produkcija tega rudnika se giblje na višini 20 do 30 vagonov dnevno. Ruda se proda po večini v Madžarsko, vsebuje pa 50—60% železa. Podjetje nameravajo pretvoriti v delniško družbo s sedežem v Beogradu. Lastniki rudnika so inž. Mitrovič iz Beograda in tekstilni industrijalec g. Hribar iz Ljubljane. = Vinogradniki, ki svojih vinogradov še niso tretjič škropili proti peronospori, se opozarjajo, naj škropljenje izvršijo takoj po cvetenju vinske trte. Ugotovljeni so do sedaj štirje izbruhi bolezni, vendar škode še niso občutne v vinogradih, ki so bili pravočasno in pravilno škropljeni. V prihodnjih dneh pa je pričakovati močnejšega nastopa bolezni, zaradi česar bo škropljenje po cvetenju posebno važno za omejitev bolezni. Zaradi istočasnega zatiranja grozdnih sukačev (»črvičkov«) naj se bordoška brozga uporablja v zvezi z arzenovimi sredstvi (Urania zelenilom). Banovinski vinarski in sadjarski zavod, Maribor. = Telefonski promet s Češko-Moravsko. Poštno ministrstvo objavlja v »Službenih novinah«, da se od 15. junija znižajo pristojbine za telefonske pogovore za 0.30 zl. franka, ker je nemška tranzitna taksa (prej avstrijska) znižana od 1.80 na 1.50 zl. franka. = Prošnje za znižanje narodno-obramb-nega davka. Davčna uprava za mesto Ljubljano opozarja vse davkoplačevalce, ki še niso vložili prijav za znižanje narodnega obrambnega davka, da to nemudoma store, najdalje pa do 5. julija t. 1. Do znižanja imajo pravico davkoplačevalci, ki imajo najmanj 3 otroke stare pod 21 let. .- v • = Seznami z davčnimi osnovami pri-dobnine I. in II. skupine, zvišanih, znižanih in novih obratov, so razgrnjeni v upo-gled pri mestnem poglavarstvu, in sicer za I. skupino od 26. junija do 3. julija in za II. skupino od 23. junija do 30. junija t. 1. Vrstni red razprav je razviden iz razporeda, ki je nabit na uradni deski pri davčni upravi Ljubljana mesto. = »Sava«, splošna zavarovalna delniška družba v Zagrebu, je imela dne 24. junija t. 1. svojo redno 17. glavno letno skupščino za lansko poslovno leto. Iz poročila ravnateljstva in zaključnih računov je razvidno, da je družba »Sava« zaključila svoje poslovanje s primernim dobičkom v višini din 1,789.698.91 in da plača 11% dividende. Skupni premijski dohodek »Save« znaša din 34,673.129.05. Družba je povečala svojo nepremično imovino z nakupom zgradbe na vogalu Zrinjskega trga in Praške ulice in je nepremična imovina izkazana v bilanci z din 12,376.944.36. Tehnične rezerve »Save« znašajo din 12,525.134.08, garancijski fondi pa din 38,793.842.65. Od svoje ustanovitve je izplačala »Sava« za škode din 294,230.439.58, kar najbolj zgovorno kaže važnost te naše družbe v gospodarskem življenju naše države. (—) = Licitacije: Pri strojnem oddelku direkcije drž. železnic v Ljubljani bodo naslednje licitacije: 8. julija za dobavo ob- i leke, kap, pogonskih in okenskih jermen, 10. julija za dobavo vzmeti, 11. julija za i dobavo pločevine, 14. julija za dobavo : firneža, sikativa, železnega minija, ka- ! trana, karbolineja, 15. julija pa za dobavo pisarniškega materiala. = Licitacije. Fond za zgradbo stanovanjskih hiš v Ljubljani razpisuje I. javno ofertno licitacijo za zgradbo ene dvonadstropne stanovanjske hiše na dan 13. julija. — Pri štabu letalstva vojske v Zemunu bosta naslednji licitaciji: 15. julija za dobavo naočnikov za pilote, 17. julija pa za dobavo aeroplanskega bencina. — Pri vojno-sanitetnem zavodu v Zemunu bo 17. julija licitacija za dobavo volne. — Pri centraini direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo 18. julija ofertna licitacija za dobavo hrastovega jamskega lesa. = Dobave. Štab za utrdjivanje v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo železne podzemne cisterne za bencin, do 3. odn. 4. julija pa ponudbo za dobavo cisterne za bencin in nafto. — Stab mornarice v Zemunu sprejema do 3. julija ponudbe za dobavo kovin, do 5. julija pa ponudbe za dobavo repičnega olja. — Uprava vojno-tehničnega zavoda v Kra-gujevcu sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo hidravličnih dvigal, do 4. julija ponudbe za dobavo hrastovih pragov in železa, do 10. julija po ponudbe za dobavo jesenovih desk. — Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 30. t. m. ponudbe za dobavo jeklene rešetke, jermen in dvovrstnih krogličnih ležajev. Borze 26. junija Na jugoslovenskih borzah notirajonem-škli klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Klirinški čeki na češke krone so se trgovali v Zagrebu po 150 in v Beogradu po 150.50. Grški boni pa so se trgovali v Zagrebu po 31.50 in v Beogradu po 31.25. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri mirni tendenci aotirala 468 i Novi vimcarsM red pred bandoni svetom Ljubljana, 26. junija Vprašanje viničarskega reda, ki je bilo predmet podrobne razprave današnjega izrednega zasedanja banskega sveta, se je o priliki banovinskih proračunskih razprav že ponovno ventiliralo. V zadnjem času pa je postalo posebno aktualno in nekateri govorniki so danes poudarili, da je problem viničarjev, ki tvorijo dobršen del slovenskega ljudstva ob meji, prešel iz okvira svojega prvotno čisto socialnega značaja na široko nacionalno področje. Na podlagi pooblastila po § 91 finančnega zakona in sporazuma, ki je bil dosežen med zastopniki vinogradnikov in viničarjev na mariborski anketi 20. aprila t. L, je banska uprava pripravila načrt uredbe, ki v nekaterih važnih stvareh presega doslej veljavni viničarski red. kakor ga je sprejela mariborska oblastna skupščina pred 11 leti. Po banovem ekspozeju se je razvila kratka, a živahna debata. Seja se je pričela ob 9.30, zaključila pa opoldne. Po uvodnih formalnostih so bile na predlog banskega svetnika dr. Ravnikarja sprejete udanostni brzojavki za kralja in kneza namestnika Pavla ter pozdravna brzojavka za ministrskega predsednika. Banov ekspoze Ban je nato podal kratek ekspoze uredbe o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem. Opozoril je spočetka na dosedanjo zakonodajo o tej stvari, na deželna zakona iz let 1886 in 1898 ter na mariborsko oblastno uredbo iz leta 1928, ki je v veljavi sedaj. Posebej je omenil njene pomanjkljivosti: Viničarjem so mogli vinogradniki odpovedati službo brez navedbe razloga vsako leto v prvi polovici avgusta. Minimalne mezde niso bile določene. Problem oskrbe viničarjev za primere bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ni bil rešen. Urejeno pa tudi ni bilo točno vprašanje viničarske vzposobljeno-sti. V takih prilikah se je gospodarski položaj viničarjev slabšal od leta do leta. Na mariborski anketi je bil pred dobrima dvema mesecema dosežen sporazum glede vzposobljenosti viničarjev, obveznosti pismene pogodbe, glavnih prejem- - 470 (v Beogradu je bil promet po 469). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 206.10 — 209.30, Pariz 116.38 — 118.68, New York 4384.84 — 4444.87, Curih 995—1005, Milan 231.85 — 234.95, Praga 149.25 — 150.75, Amsterdam 2336.50 — 2374.50, Berl'in 1770.62 — 1788.38, Bruselj 748.75 — 760.25. Tečaji na svobodnem trgu: London 256.60 — 259.60, Pariz 144.85—147.15, New York 5459.35—5519.35, Curih 1237.17 — 1247.17, Amsterdam 2906.93 — 2944.93 Bruselj 931.52 — 943.52. Curih. Beograd 10, Pariz 11.75375, London 22.77, New York 443.6875, Bruselj 75.4750, Milan 23.34, Amsterdam 235.55, Berlin 177.95, Stockholm 106.9250, Oslo 104.35, Köbenhavn 92.7250, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 468 — 470, 4% agrarne 62.50 den., 4% severne agrarne 59.50 — 60.50, 6«/o dalm. agrarne 85—85.50, 7°/0 stabiliz. 99.75 den. 7«/o invest. 99.25 den., 7% Blair 92 den., 8% Blair 100 den.; delnice: PAB 213 den. šečerana Osijek 80 den., Trbovelj sica 172.50 -175, Osiječka Ijevaonica 150 — 165, Jadranska 320 den. Beograd. Vojna škoda 469 — 470 (469), 40/0 agrarne 62.50 — 63 (63), 6»/0 begluške 87.75 — 88 (87.75), 6% dalm. agrarne 85.50 — 86 (85.75), 7«/0 invest. 100.50 — 101 (100.50). 7°/« Seligman 100 den. (100.50), 7"/o Blair 92.50 den., 8% Blair 100.50 den., Narodna banka 7400— 7450 (7400), PAB 210 — 212. Blagovna tržišča 2 ITO -j- Novosadska blagovna borza (26. t. m.). Tendenca čvrsta. Pšenica: 78/79 kg baška 152 — 154; sremrka 152 — 154; slavonska 153 — 155; banat ka 151 — 153. Rž: baška 135 — 137.50. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 145 — 147.50, jari 68 kg 180 — 185 Oves: baški sremski m slavonski 144 — 146. Koruza: baška 123 — 124; baška pariteta Indjija in Vršac 123 — 124. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 230 - 240; »2« 210 — 220; »5« 190 — 200; »6« 170 - 180; »7« 145 — 155: »8« 115 - 120 Fižol: baški in sremski beli 295 — 300 Otrobi: baški 108 — 110: sremski 104 — 106; banatski 100 — 102. Za dijake planince Ljubljana, 25. junija Na prošnjo SPD in priporočilo kr. ban-ske uprave so spodaj navedene šole pri. pravile dijakom-planincem nekatere učilnice za prenočišča. Uporabljajte jih čim bolj. toda ravnajte se točno po navodilih, ki jih bodo šolska vodstva izdala, kakor tudi po navodilih ki jih imate v svoji legitimaciji. Kdor izkaznice še nima, naj si jo pravočasno nabavi v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4-1., ali pri svojih po. družnicah. Ponovno va3 pozivamo, da čuvate naše rastlinstvo v planinah, da hodite mirno po gorah — brez krika in vriskanja in ne valite kamenja po gorskih pobočjih! Ugodnosti v šolah nudijo: 1. Tržič: Narodna šola v Tržiču, ena soba; oglasiti se pri SPD v Tržiču. Plača se od noči 2 din, pri šolskem slugi. 2. Podpeca: Narodna Sola v Podpecl-ena šolska soba. Oglasiti se pri šolskem upravitelju. Plača se od noči 2 din. 3. Srednja vas v Bohinju: Oglasiti se pri g. Hodniku, načelniku SPD. 4. Uskovniea: V planinskem zavetišču za pet oseb. Javiti ee v Hodnikovem stanu na Uskovnlci. 5. Planina KonjKioa: Hodnikovo zavetišče za pet oseb. 6. Stranje pri Kamnika: Narodna Sola: ena šolska soba. Oglasiti se pri Šolskem upravitelju. Od noči se plača 2 din. 7. Jesenice: Narodna Sola: ena soba, Stiri slamnjače. Javiti se pri SPD Jesenice ali pri Šolskem upravitelju. Plača se od noči 2 din. kov. letnih obračunov, delovnega Casa in nadur. Načelno so se sporazumeli tudi o ustanovitvi viničarskega sklada, v katerega naj bi prispevali vinogradniki, ki jim kmetijstvo odn. vinogradništvo ni glavni poklic. Ni pa bilo sporazuma o viničar-jevi službeni stalnosti, namreč o tem, da bi vinogradnik in viničar za neko vrsto let smela odpovedati pogodbo le izjemoma iz razlogov, ki bi se od vsega početka določili. Načrt uredbe določa na novo v glavnem: 1. obvezno kvalifikacijo viničarja, ki mora dovršiti vinarsko šolo ali devetmesečni viničarski tečaj, ali pa biti tri leta zaposlen pri vinogradniških delih in napraviti viničarski izpit; 2. minimalne mezde; 3. relativno službeno stalnost za dobo petih let; vendar se prvo leto smatra za poizkusno dobo. po katerem je mogoče odpovedati pogodbo brez navedbe predvidenih razlogov; 4. viničarski sklad, iz katerega se bodo črpala sredstva za preskrbo viničarjev v najtežjih primerih bolezni, delovne nezmožnosti in smrti in v katerega bodo vplačevali določene prispevke gosposki vi-nogradni posestniki. Za in proti uredbi Po banovem ekspozeju je banski svet takoj prešel k podrobni razpravi o uredbi in posameznih njenih določbah. Razprava je trajala dobri dve uri in se je je udeležilo kakih deset članov banskega sveta. Po večini so zagovarjali interese vinogradnikov in dokazovali, da so nekatere določbe novega viničarskega reda za vinogradnike pretežke. Protivili so se zlasti petletni pogodbeni dobi, 50%> povišku mezd za nadure, kratkemu delovnemu času itd. Zagovorniki viničarskih interesov so zahtevali, naj se nekatere določbe na korist viničarjev še spremene ali vsaj bolj točno precizirajo, tako da jih ne bo mogoče izigravati. Ban dr. Natlačen se je ob zaključku debate zahvalil govornikom za nasvete in predloge ter obljubil, da jih bo kar najbolj upošteval pri definitivni sestavi viničarskega reda. Opoldne je zaključil sejo in s tem sedanje izredno zasedanje banskega sveta. 8. Kranjska gora: Narodna šola: ena soba. Javiti se pri SPD Kranjska gora (g. Lavtižar) ali pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči. 9. Solčava v Logarski dolini: Narodna šola: ena soba. Javiti se pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči. 10. Begunje: Narodna šola: ena soba. Javiti se pri upravitelju šole. Plačati je 2 din od noči. V vseh ostalih krajih, kjer ima sedež podružnica SPD. naj se dijaki člani mia. dinskih odsekov SPD. javijo pri vodstvu krajevne podružnice radi zasilnih prenočišč. Gori navedena zasilna prenočišča so urejena za čas velikih počitnic od 1. julija do 25 avgusta. Slovensko planinsko društvo — Osrednje društvo Ljubljana, Aleksandrova cesta 4-L Iz Ptuja j— Vola so mu ukradli. Posestnik Ver-hovšek Matija iz Lancove vasi je prive-del v mesto na sejm vola. Preden je stopil v gostilno na Ormoški cesti, je zunaj privezal vola. Začudeno pa je gledal ob povratku iz gostilne, ker je med njegovo odsotnostjo vol izginil. Verhovšek je začel takoj zasledovati tatu, a brez uspeha. Tatvina je prijavljena policiji in orožnikom. Pobude iz podzemlja Delavci, ki gradijo novo progo podzemske železnice v Chicagu, so doživeli te dni nenavaden dogodek. Nenadno so zagledali v svoji sredi debelušnega moža s trdim črnim klobukom, ,ki je tekal z violino pod pazduho nebogljeno sem in tja. Včasih je godalo nastavil, potegnil nekolikokrat z lokom, zaigral neznano melodijo. Stvar je trajala nekoliko ur, potem je skrivnostni goslač izginil. šele zvečer so dobili delavci razlago: Ni šlo za kakšnega neškodljivega blazneža, temveč za znanega dirigenta Majreka Weberja ,ki je bil v tekanju novih motivov zlezel v podzemlje. Med tem je Wéber sporočil, da se bo njegova nova skladba imenovala »Suita iz chicaškega podzemlja«. »Brezbrižnik« vržen v Seino? Agencija Stefani poroča, da so policijske oblasti v Angeru prejele anonimno pi. smo, ki sporoča, da je slavna Watteau-jeva slika »Brezbrižnik«, vredna pet milL jonov frankov, končala v vodi. Tat jo je potem, ko jo je ukradel iz Louvre a, vrgel v Seino, in sicer zategadelj, da bi se osve-til državi, ki je bil v njenem imenu po krivici obsojen. Francoske policijske obla. sti so zdaj uvedle preiskave, da bi dognale, če je bila umetnina res vržena v vodo. Verzija se namreč ne zdi posebno verjetna. 25 let ni spal v postelji V Porthcawlu na Angleškem je te dni umrl neki Tom Hopkin, ki ni zadnjih 25 let svojega življenja nikoli prespal v postelji. Hopkinu je 1.1913. umrla mati in nje na smrt ga je tako prizadela, da si je prisegal, da ne bo do svoje smrti nikoli legel v posteljo. Prisege se je držal. Vsako noč si je postlal v stolu pri kaminu, kjer je zadremal in spal do jutra. Nekaj dni pred Hopkinovo smrtjo je avto na ulici povozil edinega njegovega prijatelja, mičnega foks-terierja. Ta izguba je samotarja tako bolela, da mu je od žalosti počilo srce. Kongres za medicino in farmacijo v Ameriki V Washingtonu ao otvoriM v navzočnosti predstavnikov 32 držav sveta diešeti mednarodni kongres za medicino in farmacijo. Prečitama je bila poslanica ameriškega zunanjega mànistra Hulla, ki pravi, da se nahaja Evropa na velikem "azpotju med mirom in vojno. Največje letalo na svetit Logika in morala svobode Francija gradi potapljaške zvonove Gibljivi splavi v Italiji V Parizu je bila te dni komemorativna seja v spomin 150. obletnice francoske revolucije. Sestanku je prisostvoval tudi državni prezident Lebrun. Navzoči so bili mnogi odličniki in predstavniki tujih dr. žav, med njimi poslanik Rusije, Belgije, Jugoslavije, Grške, Brazilije in Argentine. Spominski govor je imel Edvard Herriot. Izjavil je med drugim sledeče: Deklaracija človečanskih pravic je in ostane osnova političnega humanizma in duša vee liberalne konstitucije. V teh strašnih časih, ko skuša moč in tiranija zopet zavladati svetu, je dobro, da se ču-je odmev teh besed tudi na drugi strani naših mej. Deklaracija človečanskih pra. vic je nasprotni pol metafizičnega suženjstva ter predstavlja logiko in moralo svobode. Turški poslanik v Parizu Suad Davaz podpisuje francosko-turško pogodbo o Sandžaku-Aleksandreti. Na desni stoji francoski zunanji minister Bonnet Francoski minister za mornarico Cam-pinchi je dal te dni senatnemu odboru pojasnila o katastrofi francoske podmornice »Phenix«. Najprej je obrazlož 1 domnevni vzrok nesreeče, nato pa je pohvalil hrab. rost posadke. čeprav še ni dognano, kako se je potopila podmornica »Phenix«, je treba prav resno domnevati, da je udarila ob morsko čer ali pa se ji je pokvarila cev za spuščanje torpedov. Vse francoske podmornice so opremljene z Dawisovimi aparati za kisik. Francoska mornarica razpolaga tudi z dvema dokoma za dviganje potopljenih ladij. Prvi je v Cherbourgu, drugi v Toulo-nu. Zdaj je ameriško mornariško ministrstvo dalo Franciji na razpolago načrt svo. jega potapljaškega zvona, ki se je sijajno obnesel pri reševanju še "žive posadke iz »Squalusa«. Francoska vlada se je odio- | čila, da bo takoj dala zgraditi pet takšnih potapljaških naprav. Francoske podmornice bodo tako urejene, da se bo potapljaški zvon lahko pritrdil na vsako ladjo. Medtem javljajo iz Italije, da delajo tam poskuse z gibljivim splavom za reševanje podmornic. Takšne poskuse so delali nekaj časa v Pulju. Posrečilo se je pri ne. kem poskusu rešiti po;adko, odnosno ladjo iz globine 20 m. Podmornica, ki je pod. vzela ta poskus, je ležala v kotu 12 stopinj. Italijanski splav se pritrdi na trup pod. mornice in se s pomočjo hidropnevmati-čnega si te ma dvigne na površino vsako pot s štirimi mornarji, ki so opremljeni z maskami za kisik. Splav predstavlja dragocen pripomoček za nesreče, ki bi se primerile daleč od obale. Naprava ima tudi aparaturo, Id omogoča brodolom cem sL gnali,zi,rati položaj potopljene ladje. »Stopi nu še na prste, Janez, tako, kakor zdaj stojiš, ne vidim ničesar... « .(»BeiOingske Hàeaà^\ V Parizu so prošle dni z velikimi svečanostmi obhajali 50. obletnico ELffelovega stolpa Redek pojav zrcalenja Mont Blanc, viden iz Kelmorajna Vremenski letalec kölnskega letališča je opazoval te dni, ko se je dvignil v višino 4000 m, na južnem obzorju nenavadno gorsko verigo, ki se je izkazala pri natančnem ogledu za masiv Mont Bianca, če si hočemo prav predočiti iz rednost tega pojava, moramo misliti, da je med Kelmo-rajnom in Mont Blancom razdalja 530 km, ker pa zemlja ni ravna, temveč zakrivljena, je letalec videl najvišji vrh Alp tako rekoč »okrog vogla«. Računi nam poka. žejo, da bi moral biti Mont Blanc visok vsaj 7000 m, če bi ga hoteli videti na takšno daljavo iz višine 4000 m, visok pa je v resnici »samo« 4800 m. Ker ga je bilo videti v vsej njegovi obliki, je imel v tem primeru navidezno višino nad 10 000 m. Seveda se to ni moglo zgoditi ria način, ki bi nasprotoval vsem naravnim zakonom, letalec Mont Bianca nikakor ni gledal »okrog vogla«, temveč gre le za raz. menoma redek pojav zxačnega zrcalenja, fate morgane. Svetlobni žarki, ki eo prihajali od Mont Bianca, so se med prehodom skozi ozračne plasti tako lomili, da so prispeli v krivulji, ki je ustrezala približno zemeljski krivini, nad Kelmorajn. Na takšen način nastajajo tudi varljivi prividi, ki so posebno v afriških puščavah premotili in pogubili že marsikakšnega, potnika. Buciko iščejo v senu... Kako je žepar okradel skopega draguljarja Scotland Yard se je spravil na delo, ki sliči precej iskanju v kopi sena izgubi je. ne bucike. Opornih točk ni nobenih. Gotovo je le to, da je hotel neki draguljar stopiti v bus baš v trenutku, ko je bila na tistem postajališču velika gneča. V tej gneči je postal draguljar, mister James Carger iz odličnega Mayfaira, za vrednost kakšnih 2 milijonov dinarjev revnejši. Ta zaklad v podobi prstanov, zapestnic in briljantov je nosil namreč v svoji listnici in listnico mu je odnesel neznan žepar. Med briljanti je bil celo eden, ki je bil sam vreden okrod 600.000 dinarjev. Vse to je postalo plen spretnega zmikavta samo zato, ker si je hotel draguljar prištediti voznino za dražji taksi in se je sprehajal s svojimi dragocenostmi med gnečo na prometnem kraju. Mister Cargher ne mo- re dati absolutno nobenih podatkov, kale« šen je bil storilec in ah jih ni bik» morda več. Dva potresa v Kaliforniji Iz Holistra v Kaliforniji poročajo, da so imeli tam nekaj potresnih sunkov, po jakosti močnejših od potresa L1906. Sre« dišče tega potresa je bilo med Cienego In San Benitom. Gmotna škoda je znatna, človeških žrtev ni bilo. Drugi velik potres so potre somerne naprave zabeležile na ameriški zvezdami v Pasadeni. Središče tega potresa je bilo oddaljeno kakšnih 200 km od opazovalnica. Povratek iz Amerike Skok z dojenčkom iz drvečega vlaka Stvar, ki se lahko primeri samo v Afriki Podpis franeosko-turske pogodbe Množestveno zastrupljenje otrok Civilne oblasti mesta New York so uvedle preiskavo v zadevi množestvenega za-strupljenja 368 otrok s hrano, ki je bila napravljena iz španskega mleka in riža. V ljudski šoli na State Islandu je izbruhnil velik poplah med otroci, ki so jedli sendviče. Otroke so prepeljali v bolnišnico. Od 368 otrok so jih morali pridržati 113 v bolnišnici, ostalim so samo izprali želodce, potem so jih poslali domov. Zaradi tega je njujorški župan La Guardia odločil sestaviti komisijo, ki bo stalno nadzirala hrano v šolskih zavetiščih. Zaenkrat bodo komisije kontrolirale hrano v 15 kuhinjah. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! V Ameriki so izgotovili novo veleletalo s štirimi motorji. V aeroplanu, ki tehta 30 tisoč kg, je prostora za 40 potnikov Džingiskanov drugi pogreb Kitajci so odpeljali ostanke svojega nekdanjega vladarja Po nekem poročilu iz čungkinga so pred kratkim odpeljali ostanke velikega mongolskega vladarja Džingiskana iz Mongolije v neznan kraj na severnozapadno Kitajsko. Kitajska vlada je odredila ta prevoz, da bi preprečila o krunitev grobnice. Neko kitajsko poročilo veli, da so si hoteli Japonci z Džingiskanovimi ostanki zagotoviti podložnost vseh Mongolov, obenem pa so ee hoteli maščevati za to, da je Džingiskanov vnuk, Kublajkan, v 13. stoletju poskusil zasesti Japonsko z bro-dovjem 4000 ladij. Ceremonij pred prevozom Džingiskanov!h ostankov so se ude. ležili poveljniki v Mongoliji razdeljenih kitajskih čet. Sprevod so spremljali dosedanji čuvarji grobnice z mnogimi duhovniki in dostojanstveniki. Sprevod je šel med drugim skozi obmejno mesto šen=ija Julin, ne da bi se tam ustavil. Prirejene pa so bile bučne svečanosti, ko sta se prikazala mezga, ki sta nosila z rumeno svilo pokrito krsto. Na čelu sprevoda so nosili Džing skanov meč, tisti meč, s katerim si je mongolski via. dar ustvaril kraljestvo, ki je segalo od Kitajske v notranjost Vzhodne Evrope in obsegalo tudi Indijo, Perzijo in Mezopotamijo. Le malo je manjkalo, da niso Mongoli tedaj zasedli sploh vse Evrope. Po kitajskih poročilih ostanejo telesni ostanki tega mogočnika v novem počivališču do konca sedanje vojne, na kar jih bodo prenesli nazaj. Le izredne razmere so mogle sploh povzročiti, da je do tega prenosa prišlo, kajti v normalnih razmerah bi brez pristanka mongolskega narod, nega sveta sploh ne moglo priti do tega. Mongolski narodni svet, »kubiltaj«, pa bi težko dopustil, da bi se kdorkoli dotaknil narodnega svetišča, ki je že sedem sto let romarski kraj za vse mongolske rodove. Izročilo v ostalem trdi, da pravi grob Džingiskana, njegove najijubše žene Birte, njegovih sinov in njegovega velikega vnuka Kublajkana sploh ni bil v Etsin Horn, kjer se vršijo vsako leto ceremonije v čast velikega kana. Neka pripovedka veli, da so Džingiskana z vozom, ki je vozil njegovo truplo v domovino, pokopali na nekem neznanem vrhu Deliginskega gorovja, pri iz_ virih Orona. Drama češkega oficirja Te dni se je vršila večerna svečanoct v proslavo 501etnice Eiffelovega stolpa v Parizu. Ob tej priliki se je odigrala nenavadna tragedija. Bivši češkoslovaški častnik z imenom Beneš, ki pa ni v sorodu z bivšim prezi-dentom ČSR, a je bil zadnji ča? vojaški ataše češkoslovaške države v Parizu, se je vrgel iz višine 100 m v globino in ie obležal na mestu mrtev. Redarstvo še ni moglo ugotoviti, če je po sredi nesreča ali samomor. Benešu je bilo komaj 35 let. Pri svečanostih na Eiffelovem stolpu je sodelovalo na tisoče ljudi. Med gosti so bali prezident Francije Lebrun s soprogo ter vojvoda Windsorski, tudi g soprogo. Windsorski vojvoda se je udeležil prosla. ve še posebej zaradi tega, ker je obhajal svoj 45. rojstni dan. Sodelovanje proti japonskim predrznostim Francozi pod angleškim poveljstvom Na skupni konferenci angleškega in francoskega generalnega štaba je bilo sklenjeno, da prevzame v primeru vojnih zapletljajev na Daljnem vzhodu poveljstvo nad angleškimi in francoskimi vojaškimi edinicami angleški poveljnik. Vsi poljski odvetniki pojdejo pod zastave V Krakovu je bilo zborovanje advokatskega strokovnega udruženja. Zborovalci so sklenili, da bodo odvetniki v primeru vojne vsi poljski advokati stopili kot prostovoljci v vojaško službo. Angleški kralj in kraljica se izkrcavata v Southamptonu, kjer sta zopet stop!!» -1 na domača tla Iz Durbana v Južni Afriki poročajo o svojevrstni nezgodi med železniško vožnjo. Ko je tamošnji vlak drevil z vso brzino po železniškem tiru, je planila neka domačinka z dojenčkom na hrbtu iz vagona. Padec je moral biti po sodbi potnikov usoden, zato so na prvi postaji obvestili policijo o nesreči. Policija je odredila, naj se preišče vse ozemlje vzdolž proge. Toda namesto dveh mrličev so našli policisti ob železniškem nasipu samo nekaj krvavih sledov in razbito stekleničico za mleko. »Mrličev« ni bilo nikjer. Kmalu nato so ugotovili, da se nahajata mati in otrok deset kilometrov od prizorišča nezgode. Mati je imela večjo rano na čelu, otrok pa je bil popolnoma nepoško- Spanje polepšuje človeka Hodite zgodaj spat in ne čitajte v postelji kriminalnih romanov! Spanje za odpočitek nima nobenega opravka z lenarenjem zjutraj. Pozno vstajanje človeka ne dela lepega, nasprotno, napravi ga težkega, mehkega,' gobastega, »Lepotilno spanje« je spanje pred polnočjo. Kdor se hoče okoristiti s tem poceni in izredno učinkovitim lepotilnim pripomočkom, naj odide torej že ob 10. zvečer v posteljo, prej pa naj odloži vse, kar bi ga moglo v spanju motiti, tudi žalo tne in celo vesele misli. To je najtežje. Zato je dobro imeti pri roki kakšno pomirjevalno sredstvo, ki uč.nkuje že © samo svojo pri- sotnostjo. To bi bil n. pr. kamilični ali lipov čaj, ki uspava človeka že s svojim finim vonjem. Zadostuje pa tudi kozarec oslajene vode z nekoliko kapljicami esence oranžnih cvetov. Na Angleškem popijejo pozimi, preden ležejo spat, velik kozarec tople vode z nekaj whiskyja. Tople kopeli učinkujejo različno. Nekatere pomirjajo, druge pa razburjajo. To je treba preizkusiti. Vsekako je priporočljiva zvečer, kadar ležemo zgodaj spat, le lahka večerja, v postelji pa ne čitajmo kriminalnih m podobnih romanov. Vsaj dvakrat na teden bi morali uporabiti takšno preprosto kuro s spanjem. Japonci so ukinili blokado pri Svatovu in so o tem ukrepu obvestili poveljnike angleških, francoskih in ameriških vojnih ladij . . . ReSorma slovaškega pravosodja Slovaški pravosodni minister dr. Fritz je izjavil, da bo reforma slovaškega pravosodja zelo težka, in sicer zaradi tega, ker je po dogodkih 15. marca odšlo mnogo čeških sodnikov iz slovaške dežele, število sodnikov se je zaradi tega skrčilo na polovico. Vlada v Bratislavi čuti te vrzeli in je sklenila, da bo pravosodje centralizirala po italijanskem vzorcu. Njena sodišča bodo imela tri instance: okrajno, okrožno in najvišje sodišče. Na Slovaškem bodo nanovo uredili tudi sistem kaznilnic. ANEKDOTA Znani estetik Friedrich Vischer je stal nekega dne z nekim prijateljem pred kletko gorile v zoološkem vrtu v Frank» furtu ob Meni. Gorila je sedel turobno V kotu svoje kletke in nič ga ni moglo spraviti bližje. Prijatelj je menil: »Glej, kako otožen je videti! Bog si ga vedi, kaj mu je na jetrih?« Vischer, ki je tedaj učil na stuttgartski politehniki, je odgovoril; »Meni je to znano. Žalosten je, ker m izdelal izpita za človeka!« VSAK DAN ENA 500 letnica strassbourške katedrale V Strassbourgu so te dni obhajali 500. obletnico ondotne katedrale, o kateri je francoska poštna uprava izdala posebno znamko. Slavnostni jubilejni maši je prisostvovalo ogromno ljudi. dovan. ženska je izjavila, da je skočila iz vlaka potem, ko ji je neki potnik omenil, da je postaja Inyoni že za njimi. Ni si mogla kaj, da ne bi »izstopila« kar mogoče hitro, da si ta način prihrani kos poti domov ... Ameriški admiral Yarnell, ki je zavrnil japonske zahteve glede tujih ladij in se pridružil stališču Anglije in Francije na Daljnem vzhodu Morali so popustiti SPORT Motodlrka za I. zlato čelado Zagreba Velika motoeiklistična prireditev na dirkališča v Zagreba, na katero so povabljeni številni vozači evropskega slovesa V Evropi prirejajo letno dve tekmi za zlato čelado, in sicer v Monakovu in Par-dubicah, zdaj pa bo tretje takšno tekmovanje v Zagrebu, ki bo odslej stalno na sporedu. Letošnja dirka v Zagrebu bo še posebno pomembna zaradi tega, ker letos prvih dveh evropskih tekmovanj za zlato čelado sploh ne bo. ' Na te dirke so bili povabljeni najhitrejši in najboljši evropski mojstri, med njimi najboljši in najhitrejši dirkač in oficielno priznani evropski mojster Martin Schneeweiss, ki je svoj naslov priboril v najostrejši borbi in z zmago nad najboljšimi angleškimi vozači. Dalje bo prišel Herman Gunzenhauser, evropski rekorder, ki ima že pet zlatih čelad in je znan med najboljšimi vozači celine. Razen teh dveh bodo sodelovali še Oto Brindi, Karel Marxreiter, Hubert Hubman in še nekateri inozemski dirkači, poleg njih pa seveda vsi naši mojstri iz Zagreba, Beograda, Ljubljane in Maribora. Premiera motociklistične dirke za prvo zlato čelado Zagreba bo torej izvedena v velikem in modernem stilu. Vse priprave in organizacijo vodi posebni inozemski strokovnjak in organizator Lajoš Cabeš, ki je že začel s prvimi deli. Vsa podrobna obvestila o tej prireditvi se dobijo v prostorih L Hrvatskega Moto-kluba (tajništvo) v Zagrebu, Pod zidom št. 8 (telefon 42-89). V nekaj vrstah Prijateljski nogomet v Kranju Preteklo nedeljo sta v Kranju enajsto-rici SK Kranja in SK Svobode iz Ljubljane odigrali prijateljsko tekmo, ki se je končala z zasluženo zmago 3:1 (1:1) domačinov. V vodstvo je prišla Svoboda v 28. min. prvega polčasa, nakar je Kranj tik pred odmorom izenačil. Kranjčani so v drugi polovici igre dosegli še dva gola. Igra je bila še dovolj zanimiva in so domači znatno prekašali nasprotnika, zlasti v polju, kjer se je odlikovala krilska vrsta. Napad je znal lepo zaigrati do kazenskega prostora, potem pa se je njegova umetnost nehala ob nasprotni obrambi. Svoboda je imela najmočnejše orožje v ožji obrambi, ki je morala opraviti res težko delo. Tekmo je sodil g. Dorčec iz Ljubljane. Še nekaj nedeljskega nogometa Razen beograjske tekme med BSK in Slavijo ter bolognske tekme med Bologno in Venusom, v katerih sta s 3:0 odnosno 5:0 zmagala prvoimenovana kluba in o katerih je pisalo že ponedeljsko »Jutro«, .je bila v nedeljo odigrana še tretja tekma za srednje-evropski pokal, in sicer med TTjpestom in Ambrosiano v Budimpešti. U j pest je v tej tekmi zmagal s 3:1. Ker je teden dni prej Ambrosiana zmagala samo z 2:1, se je Ujpest s skupno razliko golov 4:3 kvalificiral za vstop v naslednje kolo. Tukaj bo imel za nasprotnika zmagovalca med BSKom in Slavijo. Po nedeljskih kvalifikacijskih tekmah za vstop v ligo, ki so se v glavnem končale z zmagami favoritov, so se za finale po pasovih kvalificirali Bata iz Borova, Vojvodina iz Novega Sada, SSK iz Skoplja in Krajišnik iz Banjaluke. Lahkoatletski mitingi v Zagrebu in Sabotici V Zagrebu so v nedeljo izvedli lahko-atletsko tekmovanje za prvenstvo zagreb- škega podsaveza, ki pa glede udeležbe tekmovalcev, pa tudi glede doseženih rezultatov ni bilo na posebni višini. Tekmovanja se je v glavnem udeležila mladina. Od boljših rezultatov sta vredna omembe časa, ki sta jih dosegla Kaiser (Makabi) in Srakar (Concordia) v teku na 800 m z 1:59.2, odnosno 2:00.8, dalje čas Kotnika (Cone.) na 1500 m s 4:09.2, ter časa Tauber ja (Makabi) in Dreniga (Cone.) na 100 m z 11.4. V skoku v daljino je bila dosežena znamka 6.61 m (inž. šoštarič, Makabi), v skoku v višino pa 1.75 m (Bach, Železničar in Abramovič, Hašk). V Subotici so imeli velik lahkoatletski miting z glavno udeležbo iz Beograda, navzočni pa so bili razen iz domačih klubov tudi atleti iz Novega Sada, Pančeva in Niša. Po klubih je zmagala Jugoslavija, med posameznimi rezultati pa je bil najboljši Lenertov (BSK) skok v daljino s 7.145 m, ki je boljši od jugoslovenskega rekorda. Isti atlet je skočil ob palici 3.70 m, Mikič (Jugoslavija) pa je dosegel v skoku v višino znamko 185 cm, v trosko-ku pa 14.50 m. V Zagrebu so imeli slednjič še tekmovanje za žensko prvenstvo zagrebškega podsaveza, na katerem so ugodno iznenadile nekatere Mariborčanke, članice tamka-šnjega Rapida, med njimi predvsem Brandstätter jeva. Za hrvatsko ligo so že določeni termini V nedeljo so v Zagrebu žrebali pare za prvenstveno tekmovanje v hrvatski nogometni ligi, v kateri bo sodelovalo 9 klubov, članov »Hrvatske športne sloge«. Tekmovanje je razdeljeno na 9 terminov in se bo začelo 27. avgusta, končalo pa 22. oktobra t. 1. V vsakem izmed izžrebanih terminov bodo na sporedu po štiri tekme, eden izmed sodelujočih klubov pa bo vsak termin prost. SK Ljubljana. Danes strogo obvezen trening dveh garnitur. Igramo tekmo za trening. Postave na običajnem mestu. in Resnost tiencinskega spora — Pogajanja z Rusijo Huda preizkušnja za angleške živce London, 21. junija Zadnje dni je atmosfera nad Anglijo spet težka in nervozna. V ozračju se čuti kakor bližajoča se nevihta nova kriza. Nekaj mesecev so nam govorili, da bo vse mirno, dokler ne bo žetev pOd streho. Kmalu bo zdaj ta rok potekel___ Pojavljajo pa se tudi drugi znaki, da se napetost zopet bliža višku. Najprej imamo Daljni vzhod. Zadnja leta smo imeli vojne, krize, okupacije, spremembe zemljevidov, ali nikdar ni bil britanski imperij tako neposredno prizadet, lahko rečemo: napaden, kakor je zdaj v Tiencinu. Anglija je izgubila težke milijone v trgovini na Vzhodu, odkar traja vojna na Kitajskem. Izgubila je mornarje in ladje v španskih vodah, kjer so jih bombardirali zrakoplovi in »neznane« podmornice. Ali milijoni so se zaslužili spet na druge načine, ladje in njih mornarji so bili žrtvovani v upanju, da je bilo vse le bolj slučajno in da bo tako prej prišlo do miru in sporazumljenja. Ali v zadnjem tednu so se vsi optimistični načrti in upanja grdo zmaličili. še preden so časopisi in radio razburili deželo, smo slišali iz parlamenta, da je mr. Chamberlain naznanil, kako težak in resen je položaj na Daljnem vzhodu. Takoj so uradni krogi tudi spoznali in javno priznali, da ni dvoma, da se ves konflikt ne suče okoli štirih Kitajcev, osumljenih političnega umora, kojih izročitev zahtevajo Japonci od britanske oblasti v Tiencinu, ampak da gre. v pricipu za to, da hočejo Japonci izsiliti, da preneha vsa Kitajski naklonjena politika britanske vlade. Gre za to, če bodo Angleži lahko še sami svoji gospodarji na Daljnem vzhodu. Nekako nenavadno hitro je vlada v Londonu to pot spregledala, kako resen je položaj in kaj je vse na tehtnici. Saj po navadi so skušali vsako krizo omiliti z omalovaževanjem in ji odbiti konico s kompromisi. Zanimivo bo, kako se bo to razvijalo. Razen Daljnega vzhoda je tudi bolj bližnji vzhod, Rusija. Bolj ko kdajkoli prej gre Rusija danes Angležem na živce. Tudi če so angleški živci še tako močni, ti dolgi tedni, zdaj že meseci pogajanj in negotovosti jih močno rahljajo. Ne moremo reči, da ljudstvo na splošno želi prisrčnih in prijateljskih odnošajev z Rusijo. Boljševiška revolucija s svojo okrutnostjo je še vse preblizu in se ljudem tukaj upira. Saj še francoske revolucije ki je že poldrugo stoletje za nami, ne morejo razumeti in dosledno vidijo v njej le grozote in nič dobrega. Razen teh grozodejstev v novi ruski zgodovini ne poznajo ničesar drugega. Krivda za to je gotovo na obeh straneh: Angleže moreš imenovati vse prej kakor uka in znanja željne, na drugi strani se je Rusija še odevala in prikrivala s plaščem skrivnosti, čeprav je že itak odmaknjena tako daleč od Evrope. Spomnim se, kako me je presenetilo kot nekaj izjemnega, ko smo po veliki noči obiskali londonska trgovska pristanišča na Temzi in nam je v skladiščih, kjer je svetovno tržišče za volno, star preprost mož, ki služi tam menda že pol stoletja, pokazal nakopičene bale volne, prodane v Ru- sijo in pripomnil: »Običajno mislimo na Rusijo kot deželo nereda in zmešnjav, ali kar sem tukaj, še nisem nikdar videl, da bi kupci tako natančno in vestno označili in razporedili svoje blago, kakor je ta ruska volna.« Ali praktični smisel trgovcev, ki ga imajo Angleži v polni meri, jim je pomagal, da so uvideli, da jim je Rusija v primeru vojne neobhodno potrebna. Oni, ki so prvi prišli do tega spoznanja, niso imeli težav, prepričati vso deželo o tem. Soicalisti so seveda že od nekdaj ponavljali željo za ožje odnošaje z Rusijo. Postali so bolj glasni in odločni o tem med krizami, ki so se vrstile v zadnjem letu. Od lanske jeseni sem so se jim pridruževali bolj in bolj pogosto tudi glasovi s konservativne strani. Po dogodkih v letošnjem marcu se je vsa teža na tehtnici prevrnila na stran Moskve in Anglija je bila le malo začudena in zelo zadovoljna, ko se je zbudila in čitala, da je sam angleški ministrski predsednik prvič počastil sovjetskega poslanika s svojo prisotnostjo pri njegovi večerni recepciji. Prvič so bili takrat na sovjetskem poslaništvu tudi lord Halifax, Churchill in vsa druga elita londonskega političnega in družabnega življenja, spopolnje-na z žensko lepoto, blestečimi dragulji in dragocenimi kožuhi, čez noč je poslanik Majski postal središče družabnega zanimanja ... V takem zadovoljnem in blestečem ozračju so se začela pogajanja za sklenitev an-gleško-ruske zveze. Koliko lahko in preprosto se je zdelo vse takrat pred več ko dvema mescema. Menda prav zato so Angleži mislili, da bo lahko ugnati Ruse v kozji rog, saj tega si nikdo ne prikriva, da sta obe stranki računali le s koristmi, ki si jih bosta pridobili iz kupčije, in je zato bilo vse premalo medsebojnega spoštovanja in ozirov. Angleži so zavzeli stališče najbolj trdih trgovcev, Francozi jim pravijo »manieres d'epicier«. Rusi so postajali zato še bolj nezaupljivi, oprezni in — nezadovoljivi. Medtem je Anglija garantirala svojo pomoč Poljski. Potem Rumuniji, Grčiji in Turčiji. Spet ta nesrečni Vzhod, so godrnjali ljudje in se spraševali: zakaj bi šli mi v vojno za Poljsko, Rumunijo, Grčijo ali Turčijo? Vendar ni bilo treba dosti govoriti, da so videli, da gre za Anglijo prav toliko kakor za Poljsko ali kako drugo navedenih držav. Lahko rečemo, da je angleško javno mnenje doživelo pravo revolucijo v zadnjih mescih, iz angleško zavednih šo ljudje postali kontinentalno zavedni. In to v najboljši volji in upanju, da bodo s tem napravili konec večnim krizam. Zadaj za vsem tem je bila pogodba z Rusijo kot nekaj gotovega, nekaj neobhodno potrebnega. Nihče pa ni vedeì tega bolj točno kakor oni v Moskvi, če pa je blago bolj potrebno, se plača višja cena zanj. Rusko stališče je zaradi tega postalo tako močno, da lahko zahtevajo skoraj vsako ceno. To jim je gotovo v nemalo zadoščenje, ker premnogokrat se Anglija zdaj spomni, kolikokrat je poslanik Majski obiskal zunanje ministrstvo in prosil za sodelovanje med Anglijo in Rusijo. To je bi- r lo takrat; ko se je začela državljanska vojna v Španiji, ponovilo se je, ko so se začele težave zaradi nesrečne češkoslovaške. Vedno znova je naletel na gluha ušesa in na vljuden odgovor, da je za to še prezgodaj. Na splošno imajo tukaj še zdrav občutek za to, kaj jim je potrebno, in menda ni danes časopisa, ki ne bi pisal v prid zveze z Rusijo. Kar čudno je bilo pred tednom dni čitati »Daily Mirror«, ceneni konservativni dnevnik z velikansko naklado, ki je vse do zadnjega zagovarjal politiko pomirjevanja in popuščanja, sedaj pa je začel pisati za brezpogojno zvezo z Rusijo In proti vsem kompromisom z Nemčijo. Pravijo, da je pred tedni angleška vlada že hotela opustiti pogajanja, ker se ji je zdelo za malo, da bi tako prosjačila okoli Moskve. Premislila pa si je, vgriznila v kislo jabolko ln poslala v Moskvo posebnega odposlanca mr. Stranga. Pogajanja se sedaj nadaljujejo, vse te tedne pa visi nad Anglijo kot Damoklejev meč možnost, H raste iz dneva v dan, da bo prišla Nemčija do nekega sporazuma z Rusijo in si ! preskrbela, če ničesar več, vsaj njeno nev-! tralnost in si s tem zavarovala hrbet. Tako je laže razumeti, da angleški živci niso več tako neobčutljivi in da se jim včasih prikazujejo strahovi. Mnogi primerjajo Ribbentropa s starim Bismarckom, ki. je vedno delal na to, da se ne bi pretrgale vezi z Rusijo. Morda bi bil danes svetovni položaj čisto drugačen, če bi zadnji nemški cesar temu principu bolj zvesto sledil in polagal več važnosti na rusko silo kakor na avstrijsko pomoč. Pri vsem tem zavlačevanju igra važno vlogo ,da nihče ne more prav spoznati ruske zagonetke in ugotoviti, kakšno moč danes ona predstavlja, bodisi kot vojaška sila ali politična. Nikjer ni konca in odgovora ugibanju, kjer se njeni cilji pričenjajo in končujejo, kako bodo njene poti vsmerjene in kako močna je za dosego svojih namenov. Lynx. a vse strani dolžna je pobegnila Orožniki pa so odkrili njeno skrivališče Gradec pri Litiji, 25. junija. Ob koncu lanskega leta se je naselila v Gradcu kuharica Micka in ustanovila men-zo. Njena kuhinja je kmalu prišla na dober glas in je imela Micka zmerom dovolj gostov, ki so se radi posladkali z njenimi dobrotami. Ko ji je začel obrat naraščati, je dobila Micka še mlado pomočnico iz litijskih hribov. Mlado dekle je bilo seveda zelo veselo, ker ji je Micka obljubila mesečno plačo 400 dinarjev. Zadnje čase pa se je razvedelo, da Micka ni preveč nagla plačnica dolgov. Vrednost prevzetega, a neplačanega mesa pri mesarju je narasla že na več tisočakov. Ko je mesar potožil svoje težave z Micko nekemu prijatelju, mu je ta povedal, da je dolžna Micka precejšnje zneske tudi nekaterim drugim obrtnikom. Tako je Micka ostala na dolgu za stanovanje, za kruh in še nekatere druge potrebščine, predvsem za špe-cerijo. Kljub temu pa je menza lepo napredovala, saj so pač taki časi, da se delajo dolgovi. Micka ie hotela svojim gostom nuditi tudi razvedrilo, zato si je nabavila prvovrsten aparat ori našem trgovcu z radijskimi aparat? Do trgovca še ni dospela vest, da stoji Micka s svojimi dolgovi na precej rahlih nogah. Dal ji je aparat na obroke tako kakor drugim. Prav dogodek z radijskim aparatom le ookazal nesolidnost kuharice Micke Na obroke kupUeni in še neplačani radijski aparat ie odnesla Micka v Ljubljano in ga je prodala za smešno nizko ceno Dobila !e zani le n^kai stotakov, čeprav je bil vreden več tisoč dinarjev. Ko se je raznesel glas o prodaji radijskega aparata, so se začeli oglašati pri Micki razni poslovni ljudje in so zahtevau poravnavo računov. Micko so obiski spravili tako s tira, da jo je čez noč zmanjkalo. Mickin pobeg je bil prijavljen obla-stvom. ki so se začela zanimati zanjo. K ostalim upnikom se je prijavila zdaj še kuharska pomočnica, pošteno in ničesar hudega sluteče dekle. Ta je službovala pri Micki ?edem mesecev zastonj. Micka jI je sicer obljubila visoko plačo, a ji nI ves čas plačala niti pare. To bi nazadnje ne bilo še najhujše. Dekle je dobilo doma večji znesek tisočakov, ker so ji izplačali doto. Zaupljivo dekle je menilo, da so vsepovsod taki poštenjaki kakor v njeni domači vasi, zato ni niti pomislilo na kaj hudega, ko si je njena gospodinja od nje od časa do časa izposodila denar. Zdaj, ko je prišlo vse na dan, pa je nesrečno dekle obupano. Orožniki so napregli vse sile, da bi odkrili kraj, kamor je izginila Micka. Poizvedbe niso bile zaman Te dni so zaznali, da je pri nekih sorodnikih v ljubljanski okolici. Micka se je izgovarjala, da je morala zaradi bolezni nenadno k sorodnikom v oskrbo. Iz previdnosti so dali orožniki Micko preiskati po uradnem zdravniku, ki je ugotovil, da je Micka res bolna. Zato 1e morala v ljubljansko bolnišnico. Oškodovanci se sprašujejo, kam je dala Micka tolikšen denar, ki ga dolguje svojim založnikom in kuhinjski pomočnici. Eni trde. da le kuhala po prenizki ceni. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Dolgoprstniki ne mirujejo Celje, 25. junija. V soboto so se vtihotapili neznanci v Sodinovo gostilno v Bukovem žlaku pri Celju in odnesli gostilničarju 15.000 din. Istega dne šo odnesli g.^Koštomaju v čre-tu pri Celju 800 din. V soboto okrog 22. se je pojavil pred trgovino Regine šegove na Cesti na grad blizu Skalne kleti neznan moški ln se sumljivo smukal okoli hiše. Hotel je vlomiti v trgovino, domači so ga pa kmalu opazili in pregnali. Dve uri pozneje je hotel neznanec vlomiti v Pristovškovo gostilno na Krekovem trgu. Domači, ki so še bdeli, so ga opazili. Možak je nato pobegnil. V noči na nedeljo so obiskali tatovi stanovanje upokojenega ravnatelja mestnega mlina g. Možine v Jenkovi ulici 19. Iz stanovanja so odnesli več oblek in nekaj jest-vin. Danes se je pojavil neznanec v veži hiše na Kralja Petra . cesti 22. Razklenil je mrežo na oknu, se splazil v trgovino g. Gobca in mu odnesel obleko Policija in orožniki so pridno na delu, da izslede vlomilce. Sokol Sokolsko društvo Ljubi jana-štepan ja vas priredi na praznik sv. Petra in Pavla svoj letošnji javni telovadni nastop. Nastopili bodo vsi oddelki, ki se na to pridno pripravljajo. Začetek telovadbe bo ob 16. uri. Po telovadbi so sokolska telovadba s plesom, bogatim srečolovom in šaljivo pošto. Vabimo članstvo bratskih ljubljanskih in sosednih društev, kakor tudi prijatelje sokolske misli, da se udeležijo te prireditve v čim večjem številu. Pohitite ta dan v prijazno štepanjo vas, kjer boste gostoljubno sprejeti in dobro postreženL (—) Sokolsko društvo v Planini pri Rakeku. Naše društvo sé marljivo pripravlja na svoj letošnji telovadni nastop, ki bo v nedeljo 23. julija. Ker se bo pri tej priliki razvil naraščajski prapor, se vrši nastop pod geslom »Naraščajski dan in zbor obmejnega sokolstva«, da se da na ta način tudi zunanji poudarek pomenu mladine. Prireditev bo v večjem obsegu in sodeluje tudi vojaška godba iz Ljubljane. Pozivamo vse Sokole in prijatelje od blizu in daleč, da se že zdaj odločijo in zabeležijo ta dan za obisk Planine. Zato še enkrat: 23. julija vsi v Planino na naraščajski dan. z— Vzorna kmetijska podružnica. Izmed vseh kmetijskih podružnic v litijskem sre-zu je po zatrjevanju poznavalcev zagor. ska najagilnejša in najbolj urejena. Vodi jo vzorno že več let učitelj zagorske šole g. Alojzij Kolenc. Njegova iniciativa, da se vrši že več let kmetijska šola za splošno izobrazbo kmečkih sinov, ima velike uspehe Udeleženci' te šole dobivajo temeljit- pouk v vseh panogah kmetijstva, poleg tega pa tudi dobre nasvete v raznih pravnih in splošnih javnih zadevah. Pri nedavnem dobro obiskanem občnem zboru je imel važen in zelo poučen govor kmetijski referent g. šušteršič iz Litije. z— Sokoli se pripravljajo na proslavo 50letnice svoje organizacije. V telovadnicah in na letnem telovadišču je zelo ŽL vahno. članstvo vseh oddelkov se marljivo pripravlja za razne nastope. Tako bo nastop v nedeljo 16. julija na Lokah, 20. avgusta pa v Zagorju. V rudarskem kraju na Lokah pri Zagorju deluje Sokol zdaj že pod lastnim krovom, ki so ga zgradile žu-ljave roke Sokolov-rudarjev. Samo zavest in požrtvovalnost, ki so jo pokazali Sokoli na Lokah, je dokaz, da bodo tudi v težkih časih izvedeni vsi veliki načrti sokolskega dela. Dne 16. julija naj bo naše geslo: Vsi na Loke! Stara sokolska trdnjava Zasaw. ja v Zagorju je nameravala odkriti spo. minsko ploščo Viteškega kralja Aleksandra I. že v nedeljo 20. avgusta, a je to spominsko slavnost preložila na prihodnjo leto, ker bo do takrat postavljen lep kip pokojnega vladarja. Sokol v Zagorju bo v nedeljo 20. avgusta priredil samo javen nastop. Z Jesenic s— Slovenska služba božja bo na praznik sv. Petra in Pavla 29. t. m. ob 10. V dvorani Delavskega doma na Savi. Vstop k službi božji je vsakemu prost ter j« vsakdo dobrodošel. Za vernike starokat«^ liške cerkve je udeležba strogo obvezna. Iz Litije i— Ljubljanska kolesarska četa v Litiji. Te dni smo imeli pri nas na obisku četo ljubljanskih kolesarjev, četa vojakov je dospela po cesti za Savo. Na našem Glav. nem trgu je bil stik vojaštva. Po konča. • nem izletu so imeli kolesarji odmor. Ljudem je bilo izredno všeč, da so se fantje, ki so iz vseh delov naše države, obnašali tako prijazno in prisrčno. Gasili so si žejo le z mlekom in češnjami, ki jih prinašajo zdaj naši hribovski kmetje polne koše na (prodaj v Litijo. Na mah so bile prodane vse zaloge, kar je bilo seveda posebno všeč hribovskim ženicam, ki so brž izpraznile svoje zaloge in odšle domov.Malo pred poldne so se kolesarji spet zasedli svoja vozila in se vrnili v svojo gärnizijo. I— Uspel češnjev sejem. V nedeljo je bil prirejen na dvorišču litijske ljudske šole, ki jo je dal ljubeznivo na razpolago naš znani kmetijski organizator g. Drago Ro-stohar, češnjev sejem. Izbrano sadje, ki je bilo nameščeno v košarah in zabojčkih, je bilo postavljeno na tržnih stojalih Na trg je bilo postavljeno res lepo, izbrano sadje. Kmetje so dali pač najboljše. Zaradi ved. nega deževja je namreč mnogo češenj tako razpokanih da ne bi šle v denar, pa so kmetje našli še dovolj izbranega sadja, ki je zadovoljilo vse. Na češnjev sejem je prišlo tudi precej zunanjih kupcev. Nekatere češnje so dosegle tudi cene 4.50 din za kilogram. Večino sadja so prinesli na sejem kmetje iz Sv. Križa in okolice. Kresni, ška okolica ima namreč že svoje odjemalce v Ljubljani. Na Petrovo bo spet prirejen češnjev sejem, v primeru lepega vremena na šolskem vrtu, sicer pa v šol kih vežah. I Torek, 27. junija Ljubljana. 12: Mojstri plesne glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Samospevi in dvospevi ob spremljevanju klavirja: ga. Dragica Sokova, gdč. Štefka Korenčano-va, prof. M. Lipovšek. — 18.40: Pomen narodne svobode in blagostanja (prof. E. Boje). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Književni pregled. — 20: Vesela dijaška zabava (plošče). — 20.20: Fr. Bevkova komedija »Partija šaha« (člani Nar. gl.). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Vesela godba Radijskega orkestra. Beograd. 16.45: Lahka glasba. — 18.20: Solisti in plošče. — 20: Klavirski koncert. — 21.40: Plošče. — Zagreb. 20: Plošče. — 20.30: Prenos lz gledališča. — Praga. 19.45: Pesmi. — 20: Zvočna igra. — 21.10': Orkester. — 22.20: Plošče. — Varšava. 21: Kantate. — 21.55: Klavirske skladbe. — 22.15: Komorni koncert. — Sofija. 18: Lahka in plesna muzika. — 19.30: Bolgarske pesmi. — 20: Komorne skladbe. — 21: Pesmi. — 21.40: Ples. — Dunaj. 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.20: Beethovnove variacije. — 20.15: Komponisti odgovarjajo. — 22.30: Za zabavo in ples. — Berlin. 19: čajkovskega skladbe. — 22.15: Godba za ples. — 22.30: Lahka glasba. — München. 20.15: Pevski večer. — 21.15: Orkestralni koncert. — 23: Poskočni ritmi. — 24: Nočni koncert. — Pariz. 19: Lahka godba. — 20.30: Spevoigra. — 21.45: Plošče. — 22.45: Plesi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Iz življenja na deželi Iz Zagorja Praznik gasilcev, v nedeljo 2. julija bo naša gasilska četa na slovesen način proslavila 301etnico svojega obstoja. Na proslavo se naši gasilci marljivo pripravljajo. Zjutraj bo sprejem gostov pri. obeh vlakih ter pri Borišku v Toplicah. Potem bo skupen odhod h gasilskemu domu. Po službi božji bo ob 11. krenil sprevod do Toplic in potem nazaj na letno sokolsko telovadišče. Po kosilu bodo skušnje za popoldanski nastop, čigar začetek bo ob 15. Pred nastopom bodo odlikavali štiri usta. novnike in šest članov, ki se požrtvovalno udejstvujejo pri četi že 30 let. Pokrovitelji jubilejne prireditve bodo minister g. Snoj, generalni ravnatelj TPD g. Skubec, ravnatelj zagorskega rudnika g. inž. Kolka in župan g. Prosenc. V soboto zvečer ob 20. bo članstvo počastilo spomin umrlih tovarišev na zagorskem pokopališču ter pri spomeniku vojnih žrtev. Hišni posestniki bodo na dan jubileja okrasili svoje hiše z zastavami, pri vsej prireditvi pa bo sodelovala naša rudarska godba. ZAHVALA Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi naše ljubljene mame, gospe FRANČIŠKE OCVIRK roj. ZAJC jo obiskali v njeni bolezni, pospremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti izrekamo našo prisrčno zahvalo. Sveta maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 27. junija ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi Sv. Petra. LJUBLJANA, dne 25. junija 1939. Žalujoči ostali IX WENDER: 101 Cjospo^Jlonopišk Roman o Franco Ferdinandu (Avtorlzlran prevodi Franc Ferdinand si je v Saint-Mauriceu nekaj dni ubijal glavo s tem pismom. Previdna, plaši j iva Zofija je rekala sleherni dan: »Nikar ga ne poslušaj!« Pri tem ni mislila na narode, ki morajo vojni izkrvaveti, ne na mlade ljudi, ki morajo na vojni izgubiti življenje, niti ne na matere, ki morajo v vojni izgubiti sinove. Mislila je na nevarnost, ki je grozila ljubljenemu možu in nji, če bi božja previdnost hotela, da bi našel sovražnik nepričakovano pomoč in bi dobil vojno. Mislila je na veliki dan maščevanja in zmagoslavja, ki je sanjala o njem že ves čas od poroke, na dan ko bo Franc Ferdinand vendar že sedel na prestolu, ona pa zraven njega. Mislila je na dan, ko ji Franc Ferdinand, vsem odpovedim na kljub, položi krono na glavo. Mislila je na dan, ko bo njen prvorojeni sin, vzlic vsem odpovedim dobil naslov cesarjeviča. Prisojala si je moč, da uresniči vse te sanje. V stari državi naj za naprej ne velja nič drugega kakor volja novega cesarja. Voljo novega cesarja je hotela utrjevati z jeklom svoje ljubezni, s preizkušeno čarodejno močjo, ki ji je bila pomagala, da si je osvojila ljubljenega moža, stria odpor starega cesarja in vseh sovražnikov, prisilila srce ljubljenega moža k zvestobi in ga za zmerom odvrnila od vseh drugih žena. Če pa ne bi bilo več države, tedaj tudi ne bi bilo cesarja, in konec bi bil sramota in blaznost. Zato je morala Franca Ferdinanda nenehoma svariti. Res bi bila Zofija prav tako rada kakor Franc Ferdinand kaznovala in uničila nepokorno Srbijo, ki se je upala groziti mogočni habsburški državi; a kdo je mogel z vso gotovostjo reči, da bi bila mala slovanska kraljevina v vojni z Avstrogrsko zapuščena in brez pomoči? Ali je bilo res gotovo, da Rusija ne bi mogla pomagati svoji mali varovanki? Pa tudi če bi imel Conrad prav — ali ne bi bilo od sile lahkomiselno, prezirati svareče, razsrjene glasove, ki so prihajali iz Anglije in Francije? »Premisli vse to, ne daj se naščuvati«, je Zofija vsak dan šepetala zamišljenemu, neodločnemu možu. »Dokler je mir, je najinemu zmagoslavju samo stari cesar na poti; kakor hitro bo pa vojna napovedana, se bo vse zamajalo.« To pa še ni bilo vse, kar je Zofija navajala proti vojni. Prosila je zamišljenega, neodločnega moža, naj pomisli, da bi vojna, pa naj se konča z zmago ali s porazom, v vsakem slučaju prinesla samo škodo, ako ne celo katastrofe. Če bi Avstroogrska v vojni zmagala, tako je šepetala Francu Ferdinandu, bi bila to zmaga starega cesarja, ki bi ob koncu svojega življenja, prebogatega s porazi in udarci, še kot mrtvec zmagoslavno odrival naslednika v temo. Če bi pa Avstroogrska izgubila vojno, ne bi bil pravi žalujoči stari cesar, temveč Franc Ferdinand, ki bi bil ukanjen za bodoče la-vorike in ne bi imel nikoli več možnosti razviti svojo moč in dokazati svojo veličino. Franc Ferdinand je poslušal njene besede, saj so sile besede ljubezni. Ne brezsmiselne, zaljubljene besede, ki pripravljajo ljubečemu toliko večjo radost, kolikor več je v njih nespameti in nesmisla — kako dolgo je že bilo, kar se je opajal z nespa- metnim ljubezenskim jecljanjem in sam jecljal prav tako nespametne ljubezenske besede! — ne, Zofi-jine besede so bile pametne in razumne, čeprav so bile besede ljubezni. Ali je bila ljubezen manjša, ker ni več čutila v pijani omotici, v mili brezsmi-selnosti, v milem jecljanju dveh bitij, ki se utapljata v samopozabi, pravega, edinega smisla življenja? Ne, tudi razumnost in preudarnost, s katero je zdaj Zofija prosila in prigovarjala, je bila ljubezen. Ljubezen je delala Zofijo bistrooko in bistroumno, ljubezen ji je odpirala oči. Videla je nevarnost, in on, ki jo je poslušal, je moral priznati, da je pametno in razumno paziti na nevarnost in misliti na njo. Toda razen Zofijinega pametnega, razumno svarečega glasu, glasu zaskrbljene ljubezni, je slišal v svojih prsih še drug glas, ki je prvega, svarečega, pametnega in razumnega, razdražljivo preglašal. To je bil glas neznosnega razočaranja nad izgubljeno mladostjo in neizžitim življenjem, ki se je že strašno bližalo starosti, glas jeze, bes-nosti, togote, upora proti silam, ki so hotele, da bi še in še čakal, križemrok, od dne do dne, od leta do leta. Ali ni bila nevarnost, ali ni bila najnevarnejša pustolovščina boljša od tega neznosnega čakanja? Ali ni bila vojna edina možnost, presekati ta smrtni pokoj, končati mučno mirovanje in postaviti stari red, ki ni bil določen od Boga, temveč od mrz-kega mumijskega kabineta, na preizkušnjo božje sodbe? Franc Ferdinand se je boril s temi vprašanji in poslušal te glasove, neodločen in vendar že radostno poživljen od misli, da se mora nekaj zgoditi in da se bo nekaj zgodilo. Pisal je pritiska-jočemu Conradu, ki mu je postajal od daleč spet ljub in drag, da je v misli na obračun s predrznimi Srbi nekaj zapeljivega in da ni treba imeti s sovražniki potrpljenja, ako se generalni štab sam zanese na to, kar pravi. Cesar se bo sicer branil voj- ne, toda on, Franc Ferdinand, pride kmalu na Dunaj in bo tam podpiral Conradove načrte. Voljan je tudi, da v bodoči vojni prevzame vrhovno poveljstvo nad armado. To pismo je napisal Franc Ferdinand, ne da bi Zofija kaj vedela. Nikoli ji ni povedal, da se je odločil za vojno ali da odobrava Conradovo hlepenje po vojni. Pritrjeval ji je, da je vse, kar navaja proti vojni, pametno in razumno; in priznaval je, da bi bilo strašno, če bi si zaradi »srbskih svinj« nakopal sovraštvo z Rusijo, kajti prijateljstvo z Rusijo spada prav tako v njegov program kakor zveza z Nemčijo. Zofija pa je poznala vse skrivne misli in želje ljubljenega moža. Kadar ga je videla, da razsaja zaradi ničevega vzroka, zaradi nerodnosti kakega sluge ali zaradi slabega vremena, je vedela, da je njegova neznosna nestrpnost, neznosno čakanje tisto, kar ga dela besnega. Vedela je, da si iz obupa želi vojne. Srce se ji je krčilo. Z umno zvijačo, kakor pred poroko, ga je vodila po vseh potih. Hotela je preprečiti snidenje in razgovor med Conradom in Francem Ferdinandom, ki se je bil na pol že odločil za vojno, in je radi tega napenjala vse moči svoje zvijačnosti, da bi zavlekla bivanje v Saint-Mauriceu, čeprav je razen neobrzdanega načelnika generalnega štaba še marsikdo zameril prestolonasledniku, da se dà ob času krize zadrževati v švicarskem zdravilišču. Zvito je Zofija prigovarjala zamišljenemu, otožnemu možu, naj gleda na dogodke od daleč, kakor v gledališču, in prepušča vso odgovornost cesarju. Ali ni bilo bolj prijetno in pametno sedeti v Švici in brati, kako mučen okvir dobiva šestdeseti etnica vladanja, ki jo bo slavil Franc Jožef letošnjo zimo? Med tem, ko je stari cesar sprejemal poklonitev plemstva, je tržaško prebivalstvo demonstriralo in kričalo: »Dol Avstrija!« WALI OGLASI Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din V planinskem letovišču oddam čez počitnice stanovanje s kuhinjo boljši družini. Pisati na ogl. odd. Jura pod »Ugodno lepo«. 15805-38 Kam pa,kam ? Beseda 1 din, davek 3 din za šltro all dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Pozor izletniki v Polhovgrajske dolomite! Ka Vidov dan. v sredo, — vozi avtobus z Borštnikovega trga v Polhovgradec ob pol osmih zjutraj in nazaj ob šestih zvečer. 15802-18 Službo dobi Vsaka beseda 50 par, n davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanjši znesek 12 din Restavraterja išče oficirski dom v Kragujevcu ln to 1. septembra. Ponudbe pošljite do 15. Julija. Za pogoje se obrnite na upravo doma. 15653-1 Trg. nastavljenca železninarja z daljšo prakso, Spretnega prodajalca, sprejmem z boljšimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soudeležba mogoča«. 15472-1 Frizerko veščo železne, vodne ondu-lacije za letovišče na Gorenjskem ter brivskega pomočnika, sposobnega, sprejme takoj Rožič, Celovška cesta 79. 15833-1 Šivilj. pomocnico in vajenko sprejmem. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod Značko »Vestna moč«. 15831-1 Brivskega pomočnika mlajšega in vajenca, sprejmem takoj. Bradač Stane, Medvedova c. 22, Ljubljana VII. 15826-1 Kuharico perfektno k dvema osebama sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čez dan«. 15819-1 Mesarskega pomočnika sprejme takoj M. Zaje, Poljanska cesta 79. 15813-1 Tri strojnike vajene bencinskih in dieslo-vih motorjev, sprejmem takoj. I Bricelj, Ljubljana, Slomškova 19. 15820-1 Raznašalko pridno in pošteno, takoj sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlada«. 15817-1 Službe išče Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj šl znesek 17 din Manufakturist premeni mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Večletna praksa«. 15834-2 Iščem službo v mestu ali na deželi za skladiščnika ali slugo. Položim kavcijo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15806-2 Vajenci (ke) ........................... Beseda 1 din, davek 3 din za šifro aH dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Deklica 15 let stara je dovršila osnovno in 2 razr. mešč. šole, bi se rada izučila za šiviljo ali frizerko v boljšem salonu v mestu ali na deželi. Hrano in stanovanje se event. plača. Franjo Skrbeč, Lož. 15720-44 Vajenke za umetno vezenje in pred-tisk, sprejme Matek & Mi-keš. Frančiškanska ulica. 15671-44 Brivskega vajenca sprejmem, prednost kateri so se že učili. — Slavko Koren, brivec, Dolenjska cesta 48-g. 15514-44 Vajenka z 1V2 leta učne dobe, s 4 razr. mešč. šole, hčerka železničarja, se želi izučiti v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15810-44 INSERIRAJ V „JUTRU"! G. I. Rot m an: S Pegazom — okrog sveta Že so bili pri njem. Na žalost gospod Vrtačnik ni razumel njihovega jezika — menda so govorili po italijansko. Gospod Vrtačnik je s prstom pokazal na motor, rekel »tff, tff!« in potrkal ob prazni tank za bencin. Zdaj so Italijani razumeli kako in kaj, in kmalu je bil »Pegaz« spet založen z gorivom. Pouk Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Konverzacijo francosko in nemško za viš-ješolca čez počitnice iščem. Lep letoviški kraj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Siguren uspeh«. 15815-4 Strojepisni pouk (za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od do %8 zvečer, za starejše dame in gospode od V28 do 9. zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3. julija 1939- Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu. Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 48-43. 15816-4 Orehova jedrca zdrava in lepa po din 20.-in orehe po din 6.- nudi SEVER & KOMP., Ljubljana. 15383-6 ra mm Beseda 1 din, davek i in za šifro ali dajanj t naslova 5 din, najman 1 šl znesek 17 din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne - juveiir, LJUBLJANA WOLFOVA Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Shramba in popravilo krzna ( poletje po ogodnib cenah pri L ROT. krznarstvo, Ljubljana, Mestni trg 5. — Telefon 20-05. 185-30 NSERIRAJTE V »jutru« J Prodam Seseda 1 din. davek 3 din za šifro ali dajanje aaslova 5 din, najman i šl znesek 17 din Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telefon 22-44. 15818-6 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Kleparski stroj (Tafelschere) skoraj nov, 1 m dolžine, prodam za 1.000 din. Rozin Miloš, Trbovlje. 15824-29 f {ffifM H Beseda 1 din, davek 3 din za šifro al) dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din Parcelo z najugodnejšimi stavbnimi zahtevami prodam Martine, Ljubljana, Pru le 8. 15620-20 Tvornica popolnoma urejena za barvanje, beljenje, apreturO itd. tekstilij, z vsemi stroji in dobro zaposlena ugodno naprodaj. — Informacije: Martinušič, Varaždin. 15812-20 Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj ši znesek 17 din Dvosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14832-21 Lepo 2 sobno stanovanje z malo kuhinjo, oddam avgusta. Florjanska 22-1. 15825-21 Stanovanja Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din Stanovanje eno ali dvosobno, za avgust išče družina treh odraslih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«. 15803-2Ia Sobo odda Beseda 1 din. davek 1 din za šifro ali dajanje naslova 5 din. najman i si znesek 17 din Opremljeno snfeo večjo, zračno, oddata" i. julija v Gledališki ulici. — Najraje uradniški osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15808-23 Opremljeno sobo lepo in zračno, oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15804-23 UTiJk JAVNA LICITACIJA na carinarnici v Vilharjevi. V petek, dne 30. junija ob 9. uri se bo vršila javna prodaja raznih predmetov s sledečo sklicno ceno: 1 avto Fiat 6 cil. 27 HP, s sklicno ceno din 5000.—. 174 kg volnene preje s sklicno ceno din 6.600.—. 1 selitev stanovanjske opreme tež. 3950 kg sklicna cena din 8.500.—. 1 stabilni motor rabljen — sklicna cena din 800.—. 1 volnena preproga sklicna cena din 300 103 kg specialnega lepila sklicna cena din 500.—. Razen tega nekoliko rabljenih koles ter drugih drobnjarij. Iz pisarne glavne carinarnice v Ljubljani, štev. 12848. OLLA GUM...? PREIZKUŠENA ZAHTEVANA od 1 Beseda 1 din, davek S din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmani ši znesek 17 din Stanovanje za visokošolca, z dobro hrano, družinski stik, iščem za visokošolca, najrajši pri družini stavb. ing. ali arhitekta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soliden - resen«. 15835-23a Solnčno sobo opremljeno, s posebnim vho dom v bližini Tivolija, — iščem za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soliden«. 15827-23a ttSERIRAJ V „JUTRU" ! Od Vas j« odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 "minici — K PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Oglasi v „Jutru" imajo vedno na|več|l uspeh! NSERIRAJTE V „JUTRU"! Uprava Oficirskega doma v Skoplju želi dati V NAJEM MENZO m m Pogoji in višina kavcije — so razvidni v pisarni Uprave. — Pismene ponudbe poslati Upravi do 15. julija 1939 leta. Zahvala ! trgovski samopomoči v marsboru izrekam toplo zahvalo za točno in izdatno izplačilo posmrtnine po moji umrli materi PECNIK KORNELIJI. Priporočam posebno gospodarskim osebam, da pristopijo k tej nad vse kulantni in dobrodelni instituciji. MARIBOR, dne 26. junija 1939. PEČNIK KORNELIJA, hči, obrtnica Smrtno se je ponesrečil v Bohinjski Soteski naš nadvse ljubljeni sin-edinec, brat in nečak BORIS družabnik tovarne in rez. inž. poručnik Na zadnji poti bomo spremili našega nepozabnega Borisa v torek, dne 27. t. m. ob 5. uri popoldne izpred mrliške veže Šlajmer jeva ul. (Stara pot 2) na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. LJUBLJANA, dne 26. junija 1939. Globoko potrta rodbina šeS-primarija v pok. dr. Ivana Jenka Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrl v 73. letu starosti naš ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče itd., gospod IVAN HROVAT3N POSESTNIK V DOLU PRI BOROVNICI Pogreb blagega pokojnika bo v torek 27. junija ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v Borovnici. Dol pri Borovnici, dne 26. junija 1939. Žalujoče rodbine: HROVATIN, DRAŠLER, PETKOVŠEK Ljubljanski športni klub sporoča svojim članom žalostno vest, da je njegov dolgoletni član in tekmovalec, gospod cand. ing. BORIS JENKO v nedeljo, dne 25. t. m. tragično preminul. Simpatičnega športnika in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. LJUBLJANA, dne 26. junija 1939. ODROR Dotrpela je naša ljubljena žena, mama, hčerka, sestra in svakinja, gospa MARIJA URBAS roj. ARHAR Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 27. t. m. ob 18.30, iz hiše žalosti, Trata št. 3, na farno pokopališče v St. Vidu. Sveta maša zadušnica se bo brala v sredo 28. junija ob 6. uri. Trata, Rogatica, Logatec, dne 26. junija 1939. Žalujoče rodbine: URBASOVE, ARHAR—KOPINO VE in ostalo sorodstvo. Potrta žalosti naznanjam v svojem imenu in v imenu sinov Cirila in Marjana, da nas je naš dragi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod RUDOLF ŽNIDARČIČ UPRAVITELJ NARODNE ŠOLE NA ČRNUČAH, REZ. KAPETAN I. KL. dne 25. junija 1939, ob pol 14. uri v Kamniku, po večletnem trpljenju za vedno zapustil. Pogreb dragega nam pokojnika bo v torek 27. junija ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Graben št. 14, na 2ale. KAMNIK, dne 25. junija 1939. ANGELA ŽNIDARČIČ roj. NEftIMA, soproga; CIRIL, MARJAN, sinova; IVAN, brat. — Rodbine: ŽNIDARČIČ, NEftIMA, BAVDEK, DOBNIK, KOŽAR Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. _ Vsi v Ljubljani.