Po5tra5nw pfečsna v gotovini. Leto Vi„ št« 2*08» M Ljubljeni, v šrnm®k 28. saisfeBWbya 1$22. št« 1 ®8a, Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. oek. rac. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se _ ■ ■■ «w „ m Q n« ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. yi8S!30 §9CSS£lEStS€ll® Reklamacije za list so poštnine proste. . Letnik ‘V., štev. 39. *«lrlkowa številka ..NAPRE1A" izhaja kot tednik LJUDSKI @!HS GCasšSo Kmefske-eSaSavshe zveze. Stane letno 36'— Din, mesečno 31— Din. SODRUG ETBIN KRISTAM. m. Ves slovenski socializem je ozko z imenom Kristan. Kar je bilo prej ali zraven, je bilo vse bolj nezavestno, je sl.° sj>cialistično le slučajno. Kdor kaj mi-Dri čitanju. ve. da delam s to trditvijo ^ stkomu krivico (n. pr. Dermoti), ve hra v ’ ^ 'mam v splošnem vendarle ?a V' . ?r ^0 pisal zgodovino slovenske-S()c'alizma do svetovne vojne, bo mc-kOv'hSati- 0 s^ovenskem delavstvu in nje-bo ,b°jb na vse strani — a pri tem se Krist** VSakem koraku zadel ob to ime. haifi °v imamo mnogo, v poštev pa pri-ta samo dva. Etbin in Anton. Vj[ , koim vrstnika sta. Prvi se je poja-sbčne ^ Prej* razlika, ki v sociali- 5 ie*:j gibanju ne pomeni skoro nič! V n; , 1 Se še nikdar pri nobenem ljudstvu §e Prcninila nobena nova ideja, kaj pa Ženki1 Ivanih. ki smo radi dolgega su-kmt, •a' ve'čmh bojev itd. zelo mladi v ie m1, Zato tudi konservativni. Sajjiam lihk ar^s reakcionarstvo očitaL Torej rjiRm. rečemo, da sta vrstnika. Mnogi so ca i da sta brata a5i vsa’ bratran-Spi0ua Pista niti v oddaljenem sorodstvu. Hostj ni Tne<^ ujima prav nobene podob-iti razen te, da sta bila oba socialista sDrnf -tta ^anes °ba za tarčo vsem na-Jpkom in — »prijateljem«, soma n! bilo med njima podobnosti in sta č:nosti> je bilo pa tam več razlik. Bila o noč in dan. Šem0 sn° se bo zdelo mnogim, da pi-kričal'° s>0sebuostih«. Posebno tisti bodo drUE. ki sami ne delajo ničesar, samo Slhelf P rajo. Ne razumemo, zakaj bi ne p0v t>1Sati javno o tem. o čemer govore več» 7 Vs’ u^kbcani in nepoklicani. Še pjg j ^akaj bi morali molčati mi. dočim šej0'(° vsi drugi časopisi? Pa še kako pl-nicaV c* n' bdli pametno, da se izve res-jav ‘ ,.er se pa politik tudi ne sme bati 5. Kdor se je boji. ne spada v 'te Tnčno Da h(.*+„-Plltro’te, zato ne smemo sploh nikdar i]P , °- Končno pa smo tudi stranka jav-, c kont’-"1" — *■ ^taviti Zat0 L' Se.prect kakim vprašanjem samo DriipV ki znalo biti temu ali onemu ne-ftiai °* Ka take očitke se torej kratko-. 0 ue bomo ozirali. Idealist in materialist. Ma^0t socialista sta priznavala oba rar); s9y° materialistično svetovno nazi-ho.t '' kor izgleda to kot njuna podob-kieli’ v.er,bar trdimo, da tiči baš v tem te-ujunih nasprotnih si stališč, hrost ksov materializem ni tako pre-nistjva.stvar. kakor so mislili tisti komu-‘ksov ni zapek>anci. ki so slišali 2 ali 3 Mar-e stavke, pa mislil, da Marksa že do dobrega poznajo. Marksovi spisi so pisani tako težko, da jih neizobražen, človek niti čitati ne more, izobraženec pa jih tudi nima kar v mazincu potem, ko jih je preči-tal. Zato si vsak vzame iz njih le tisto, kar razume, razume pa tisto, kar mu je najbližje. Etbin je umetnik. Tone pa trgovec, gospodarski delavec. Prvi je pristopen vsem vtisom, drugi je samo hladen računar. Prvi je v Marksovem materializmu videl predvsem osvobojenje od vsega namišljenega. ali boljše izmišljenega, osvobojenje od duševnih verig, drugi pa znanstveno potrdilo da je prav, če sc ženemo za gospodarskim blagostanjem in če vidimo v materiji, torej v blagu, zagotovilo svoje svobode. Zato sta se tudi kot socialista bavila predvsem prvi z idejo svobode, drugi pa je hotel potom zadružništva pripomoči socialistom do gmotnega blagostanja. Oba sta verjela v evolucijo in jo podpirala, toda dočim je Etbin verjel, da je treba za bodočo socialistično družbo vsestranskih pogojev, predvsem tudi idejnih, je Tone verjel, da pride z gmotnim blagostanjem vse. Ko sta delala nekaj časa. sta okusila tisto, kar mora okusiti vsak. kdor razširja nove ideje in stremljenja. Ljudstvo ni razumelo! Le posamezniki so se pridružili gibanju, pa še ti ne vsi iz globoke notranje .nujnosti, iz prepričanja: večinoma celo iz nesporazumi jen ja! Ce bi ne bilo že itak nasprotstva med njima, bi bilo moralo nastati iz nasprotstva pristašev! Cim bolj počasi je gibanje raslo, tem bolj so bila razočaranja grenka, tem bolj so se iskali krivci. Etbinovci so rekli, da je kriv Tonetov materializem. Tonetovci pa. da je kriv Etbinov idealizem. Žal, da so vzeli vse Dre. eč površno, da so zamenjavali materializem z egoizmom, idealizem pa z altruizmom, 1'onc jim je bil koritar. Etbin pa angel. Ravnali se niso po nobenem, čeprav bi bili vsi radi koritarji in angeli obenem — od Tonetovega koritarstva so si vzeli lenobo, čeprav 1 one ni bil nikdar len. od Etbinove.ga angelstva pa lahkomiselnost v gospodarstvu, veseljaštvo ;n pijanstvo. čeprav Etbin ni bil niti veseljak, še manj pa pijanec... Tako so v lenobi in pijanstvu čakali, da jih odreši ta ali oni. sami pa niso ganili niti z mazincem. Niti niso pomagali Tonetovemu gospodarskemu delu, razen kolikor jih je k temu naganjal Tonetov bič, niti niso razširjali med ljudstvo Etbinovih idej. razen kolikor jih je zopet silil isti — Tonetov bič. ki jih je gonil v razprodajo brošur. To prodajanje in kupovanje brošur še dolgo ne pomeni študija; za študij ni bilo ne veselja, ne ča- sa. Etbin je pisal zastonj; njegove spise bo moralo naše delavstvo šele čitati! Sicer ie pa pisal tudi Tone. in če z našimi narodnimi gospodarji nismo zadovoljni, nii kriv Tone, ampak slovenska duševna le-, noba. Na pr. če se jezimo, da naši konsu-mi nimajo nič lastne produkcije — preči-tajte Tonetovo brošurico o konsurrmih društvih, ki jo je izdal pred več nego 10 leti! Prečitajte jo! Obsodili boste naše duševne lenuhe! 'Lem bolj, če povemo, da so posamezniki od prevrata sem dan na dan silili v ustanavljanje produktivnih podjetij v lastni režiji, da so pa dobili odgovor: Ni denarja. Denarja pa niso hoteli, bali so se hranilnih vlog iz strahu, da se ne bi zadolžili v manjvrednih kronah, potem pa morali vračati v mnogo vrednih. Neovržen dokaz duševne lenobe, če narodni gospodar ne ve, da krone vložene v produkcijo za lastno potrebo ne morejo nikdar zgubiti na svo.ii vrednosti, kvečjemu pridobiti! Pa pustimo to. vrnimo se k stvari! Oba voditelja sta do sitega občutila tisto razočaranje, ki je tem bolj bolelo,, ker ni bilo mogoče najti (ati le pokazati?) pravega krivca. Bilo ie dovoljeno metati blato na oba voditelja po gostilnah, ni bilo pa dovoljeno govoriti o tem na diskusijah, kaj še pisati o tem po časopisih. Šele revolucionarna povojna doba nam je omogočila, da smo si izboljšali pravico javnosti! Šele zdaj je mogoče pisati javno o ko-ritarjih in angelih, šele zdaj pridemo (morebiti!) do resnega premišljevanja o tem in mogoče tudi do pameti, ki pravi, da so »koritarji« vsi ljudje, da pa »angel« ni nobeden. Da gre tu le za različno razlago Marksovega materialističnega svetovnega nazora, ki ga pa nikakor ne bi smeli prej priznati, dokler ga — ne razumemo! Povejmo najprej, kaj ni materializem, vsaj Marksov ne. Pred kratkim sva govorila z nekim socialistom, ki je zelo nadarjen in tudi izobražen, žal malo premlad. komaj 30 let. Torej ne more imeti še tako v življenju preizkušene filozofije, da bi mogel biti odgovoren za vsako besedo. ki io izpregovori o filozofičnih pojmih. Hvaležen sem mu pa zelo. da je govoril z menoj o njih tako odkritosrčno Ne samo zato. da porabim njegove besede za zgled in razlago, temveč tudi zato. ker zdaj vidim, da se ne smemo čuditi delavstvu, če še zdaj cinca med levo in desno, med starim in mladim. Ko bo delavstvo spoznalo, ne bo več cincalo, kakor cinca zavOijo napačne filozofije ta izobraženec. uovorimo! Pišimo! Pri tem pa ne računajmo, da nas bo ljudstvo takoj razumelo, da bomo že jutri vse izpreobr-nili. Na začetku smo rekli, da 5 let ni nič! (Torej1 gospodje komunisti, nikar ne trpajte, da bo »revolucija« jutri ob % na 6!) Ta izobraženec je socialist .pa ne popolnoma naš. Na pol še drži z »Zarjo« in »Enakostjo«. Ne veruje, da se bo stranka vzdržala brez tuje gmotne pomoči. Pravi, da se še nikdar nobena ni. pa se tudi naša ne bo. Niti ugovor, da se že poldrugo leto drži. ga ne prepriča. Vsaka stranka mora imeti gospodarski temelj v denarju, to je popolnoma naravno, tudi pri socialistih Jnora biti tako, saj smo Marksovi učenci, ne? Torej ne smerno biti proti Marksove-mu materializmu. Naj mi oprosti, če trdim, da te sla-bejši od Toneta. Tone je imel okrog sebe same take »materialiste«, sam se je vselej in povsod za takega izdajal, njegovi nasprotniki so bili »idealisti« (tudi o Et-binu je Tone mislil, da ni marksist, zato, ser je bil »idealist«!) NikdaT ni nikjer slišal. da. bi njegov materializem ne bil marksističen. Naš izobraženec pa je živel svojo najživahnejšo dobo od 20. do 30. leta v svetovni vojni in v viharju po nji, videl je nešteto sporov, ki so ga silili mi-rfiti na točnejšo razlago, preživel in pre-iebatiral je boje med levimi in desnimi jnarksisti. spoznal je posebno še in tudi critiziral .loneiovo »materialistično« na-tiranjc. občutil je posledice tega denarne-ea materializma na svoji lastni koži — pa vendar ni šel vase. ni se potrudil poiskati iiapako, čeprav je imel okrog sebe socialiste. ki so bili tudi materialisti, pa ven-lar niso šli za denarjem. Ali je tudi on s ,K>ritarji vred mislil, da so ti njegovi so-Irugi delali pošteno samo iz neumnosti? O. več nego 5 let bo treba razlagati, da materializem ne pomeni želje po denarju. Željo po resnici in pravici pomeni! Pa ne po tisti resnici, ki jj veruješ, temveč po tisti, ki jo poznaš! Pa še .ko io že poznaš, da ie resnična, moraš gledati na-sdo, da te ne ogoljufa. NVsak. kdor ima želodec. te bo goljufal, če se boš dal! Dalje 'e res. da nobena stranka ne more živeti brez denarja. Toda — .saj živi lahko s svojim denarjem, ni ji treba iskati tujega in se zanj prodaiati! Če dela s tujim denarjem. mora delati po tuji volji. Če hoče ielati po svoji volji, po volji svojih članov, morajo dati denar ti člani sami. To Je tudi materializem, pa drugačen nego Tonetov, pri tem pa popolnoma marksističen. Glavna razlika, ki najbolj boli, je pa ta. da je bilo prej s tujim denarjem treba poiskati samo Člane volilce. tem se ie bilo treba laskati, da so bili »naši« — zdaj pa ie treba spoditi, vse tiste, ki nočejo plačati_________________(Konec danes teden.) Notranja politika. (Govor posl. sodr. Etbina Kristana v proračunski razpravi v Narodni skupščini.) Ministrstvo policije. (Dalje.) Gospodje, bila je stara metoda, ki nima danes v znanosti več veljave, da se te vedno predpostavljalo: Človek je hudoben , in država jo zato na svetu, da ga + v v t? n* resni^no' človek je večinoma tak. kakor ga napravijo razmere. In zato je potrebno raziskati tiste razmere, ki so navedle ne le kakšnega posameznika, ampak v teh slučajih tako veliko števflo ljudi. da zapuščajo mirno civilizirano življenje m dom pa odhajajo v goro, v šumo, gotovo ne le zaradi športa, ne zato, ker bi bilo v gozdu praviloma bolje kakor doma. ampak iz razlogov, ki so morali biti dovolj močni, da so jih pognali tja (Minister Svetozar Pribičevič: Tudi vsakovrstne tuja agitacija sa vrši.) Gospod mmrster pravi, 3a pritfafa’ Y vsakovrstna agitacija od zunaj. Vse to vam rad priznam. Vem. da imamo sosede^ celo zaveznike, katerim je veliko ležeče na tem. da bi se razbila vsa ta država ali pa da bi se vsaj toliko desorganizi-rala, da bi se potem na drug način mogel dovršiti ta destruktivni posel. Vem to dobro; toda na žalost ni to vse. kar goni ljudi med hajduke, ker jih dobite tudi v krajih. kamor sega italijanska ali bolgarska agitacija: kjer pa dela ta propaganda, mora biti vendar nekai močnega, kar pripravlja tla, da more ta agitacija imeti uspeha. V mnogih slučajih je kriva materialna beda. V črni gori vem. da je deloma tako. So pa tudi drugi razlogi. Zgodi se ti krivica, in Črnogorec je po svojih mislih in čutih še precej starinski človek — vsaj za en del Črnogorcev velja to. Tam, kakor je znano, obstaja tudi danes še krvna osveta. (Medklic: Tega ni.) Gospodje. v Črni gori je tako. vsaj ponekod. (Medklici. — Glas: On je vendar Črnogorec.) On je Črnogorec, ali drugi, ki so mi to pravili, so bili tudi Črnogorci. Neki polkovnik mi je pravil, kako se je pred njegovimi očmi zgodil tak slučaj. (Medklici.) Dobro! Saj ne trdim, da živi to še v vsem narodu — in lahko mi verjamete, da imam Črnogorce rad — pravim le, da obstaja to. četudi le v manjši meri. Gospodje, ljudi je treba zdraviti na način, ki jim je najbolj primeren. Vi ne morete mehanično zdraviti vseh ljudi enako: niti v slučaju enakih bolezni ne morete postopati z vsemi enako, ampak morate specializirati, morate individualizirati. Tudi če vzgajate ljudi, morate individualizirati. če hočete žeti uspehe. Gospodje če hočete zdraviti cele kraje, cela plemena, morate orav tako specializirati; poiskati morate, kaj jim je potrebno, kaj jim je dostopno, in zdraviti po metodah, ki sp iim primerne, ne pa po metodah, ki se predpisujejo na policijski način. Le tako mor.ete doseči uspeh. Tako, gospodje, pa ne postopate. Evo, naše oblasti nimajo skoraj nikjer prave zveze z narodom. To je tisto, kar imenujemo birokratizem. Ne to. da imamo uradnike; uradnike potrebujemo, da se more opraviti ves posel v državi. Ali velik del birokratizma leži v tem. da si napravijo ti ljudje s pisarno poseben svet zase ki ga ograde z nekakšnim ki-, tajskim zidom, in gledajo, da bi bili čim dalje od naroda, narod pa čim dalje od njih. Tudi naša Narodna skupščina nima prave zveze z narodom. Rekli boste, da ni tega niti v Angliji niti na Francoskem. Dobro. Marsičesa ni na Angleškem, kar bi mi potrebovali, in marsikaj ie na Angleškem in v Franciji, česar mi nikakor ne potrebujemo. Mi živimo v svojih razmerah in tukaj nam ne pomagajo enostavne kopije. Narodna skupščina kakor tudi oblasti bi morale tukaj same zase najti najboljše metode, da bi mogle čim bolje delati in dosegati čim boljše uspehe. Vča-si vstane tukai govornik in nam opisuje razmere v Južni Srbiji. In tedaj nastane vprašanje ali mu verjamete ali ne ali vam ie to. kar pripoveduje, dovolj ali ne za informacijo in za tisto delo. ki naj ga opravite na legislativnem polju, kadar pride na vrsto Južna Srbija. Meni se zdi, da ni. Mislim, da bi Narodna skupščina morala najti novo metodo dela, Iti bi jo privedla v. čim tesnejše stike z narodom. Pred kratkim je bil improviziran izlet v Zagreb ob priliki ondotnega velesejma. V splošnem je bila to majhna reč. Poslanci so si ogledali semenj, nekoliko so razgledali različne insti .CQ sko fakulteto, vse^čl? ^f„i, Je ne more - ali naravno, v dveh dneh se ne ® videti kdove koliko. Vendar pa ^ ali pa vsaj velik del se je ta- kom da je bil ta poset ječ kor mnogo govorov, izrečenih gfla ščini ali Pa na raznih javnih je. kakor sem dejal, sama na s n]1 reč. ali je vendar pokazalav podoben način lahko prišlo lMW^L Riorp-stik s širokimi narodnimi ^^Jstvarila ščina bi si pa na ta načm lahko jasno in pravilno sliko razmer in tako da bi lahko verjeli svojim ocem^. ušesom in ne bi bili glede na , često odkazani na legende. Na d^^ ni bi se pa narodu podal dokaz, dia ^ skupščina resno voljo upošteva _ razmere jn potrebe. Ne prnvun re to kar nagloma urediti. To m v ^ nje. ki bi se dalo rešiti z r£s0™ ra}§ijati. stvar je, o kateri bi bilo trebatra ^ Če se je parlament toliko °l^rLčte0. je kolikor ste mu odtujili to ^^^ati s treba resigmirati, pa ne vec ra t parlamentom ali pa nat)ti cim narodom. (Medklici.) «ribor Da, svojčas smo zahtevki zunanje zadeve, pa veste koliko rov je bilo od strani vlade. jamo do tega, da bi res mora af,strr-nekaj; kar bi se vam nemara zoe' ^ dno, namreč poseben skupščin za policijske zadeve, za notranjo . ^ ^ Da niso razmere pri nas re' bre. dokazuje še en slučaj, ki 1 jlI]aIpo sen za našo deželo. Kakor ve veliko število izseljencev pre v to po vojni se je mnogo teh ljudi deželo. Pojdite sedaj P° dezeh b°' mn Irm Ha tj&’ mi. kje da žive! če raziščete tja» ste izvedeli, da se trumoma odkoder so prišli, in sicer n v0pe države, ampak ljudje.^ ki so ustv*^ trpeli največje žrtve in dete Vra da niso ministr- sv°jem mestu! Ko pa vendar $veT® .na vseh kancih in krajih za pro-trehn m kulturo, ki je tako krvavo po-ona našemu delavnemu ljudstvu! Toda tudi v?| se bliža čas, ki bo pometel tem beograjskih ministrstvih in sicer St {J°! To se bo zgodilo seveda ta-teri>i • b°do v manjšini razni IEči, ka-ie t Je ^anes Se vse polno. Zavedni trud-0rip*°PQi0 v socialistične organizacije, ki ledino na političnem, strokovnem, tjTiPodarskem in kulturnem polju. Arma-jjfdečih vojakov se množi, in njihovo la^^e je zelo neljubo pijavkam de-ljudstva. __________________________ tedenski pregled. 18. sepU V Zagrebu zbo-Sčiti j industrialcev proti zakonu o za-delavstva. — Narodna banka dala milijonov Din za prehrano prebi-IzgafaavJjea r>a/*r^ (| Vlada dala' za begtftiče !z T'ciaBstiČni stranki zedinjeni! ro- se c Male Azije 100.000 Din. — Zveza narodov sklenila v najkrajšem času sklicati novo razorožitveno konferenco. — Rusija sklenila pripraviti svojo armado in mornarico za pomoč kemalistom. Torek, 19. sent.: Osješki policisti (!) izjavljajo, da stopijo radi plač v stavko Isto sarajevski — Komisija za konkordat z Vatikanom končala svoje delo. — Zunanji minister Ninčič odšel v Pariz. Baije, da se pomeni glede nove turške nevarnosti. V Belgradu ni skoro nobenega ministra. Vsi se po raznih inostransldh zabaviščih »posvetujejo«. — V Bolgariji znaki meščanske vojne. Vladni (zemljoradniški) in komunistični pristaši so začeli dejansko napadati pristaše meščanske opozicije. Pri Tirnovu so ubili dva bivša ministra in sina nekega drugega. — Hamed Riza beg, angorski poslanik, je dospel v Sofijo. Poročaoo. da je Bolgarska voljna podpirati Turke. — Železniške organizacije na Češkoslovaškem se pripravljajo na stavko. Ustanovile so posebne fonde. — Angleška bo na svojo pest branila Dardanele. Francozi se umaknejo. Rusija se drži Angore in samo svojih posebnieh pogodb žnjo, Italija pošilja v Rusijo orožje. Sreda. 20. sept.: Zakon o državnih nameščencih izdelan. Stopi 15. oktobra v veljavo. — Muslimanski minister Omerovič izjavil, da bo odstopil, ker misli vlada bosanskim begom izplačati »samo« 20 in ne obljubljenih 55 milijonov Din za »odvzeto« zemljo., — Vojni minister je dobil novih 400 miiijonov Din »za prehrano vojske. — Poštnim in brzojavnim nameščencem so se zvišale plače za povprečno 10 Din na dan. Obenem pa bodo veljale od 25. t. m. dalje za 100% zvišane poštne pristojbine. — Na Dunaju liud boj kovinarjev z delodajalci, ki nočejo »priznati živežnega indeksa. — Zveza narodov govori o zvezi ročnih in duševnih delavcev. ‘— Indijski muslimani zahtevajo od antante. nai vrne Turkom Trači jo. Carigrad in Dardanele. — Angleške čete so izpraznile Mezopotamijo. — Ameriški škofje so sklenili modernizirati ameriško cerkev. Četrtek, 21. sept.: Prometni minister odobril 1,000.000 Din za železničarsko aprovizacijo v Ljubljani. — Tarifi za prevoz živil se znižajo. — Iz inostranstva se vračajo pobegli komunistični poslanci, ker jim je tam delo »brezplodno«. Svet torej ni povsod neumen. — Iz Rumunije poročajo o boJjševiških vpadih. To je trik. Res je, da Rumunija mobilizira v prid Grčiji in da našo državo nagovarja k istemu. Ob naši južni meji osredotočujejo naše čete! — V Varšavi so zaštrajkali stavci in se vrši konferenca generalnih štabov male antante. — Francoska se izjavlja za turške zahteve. — Angleško delavstvo zahtva novih volitev. 1— Poročajo. da na Irskem zmagujejo vstaške čete. — Sodr. Etbin Kristan odpotoval v Ameriko. Petek. 22. sept: V Ljubljani se je ustanovil francoski konzulat za območje Slovenije. — Radičeva stranka se lomi. En poslanec. Hausler, je že izstopil. — Zakonodajni odbor sklenil rešiti na predlog sodr. Divca uradniške doklade brez ozira na novi zakon. — Bolgarska vlada sklenila zbornici izročiti zakon o obsodbi bivših ministrov za časa vojne. Ministri so že bili izpuščeni, a se nahajajo pod policijskim nadzorstvom. Opozicija je brez moči. — V T raciji vstaja proti Grkom. — V Rodostu. glavnem stanu grške vojske, komunistični vojaški upor. — Kemalove čete prekoračile nevtralno ozemlje v pohoda proti. Carigradu. =t Obe aemflci so- V Parizu antanta posvetuje o orientski k o ni e-, renči. Antanta je vsa iz sebe. Sobota. 23. sept,: Amsterdamska in-, temacionala opozarja glede dogodkov na vzhodu, da so se njene organizacije za slučaj nove svetovne voine obvezale pr e-: prečiti io s splošno stavko po vsej zemlji* •— Wrangel inšpicira svoje čete po .Tugoi slaviji. — V Belgrad prispelo več at en-, skih diplomatov, da bi pregovorili našo vlado za vojno. — Vse angleške velike kolonije odklonile sodelovanje proti Turkom. — Ljudskega komisarja Deržinske-i ga. bivšega predsednika »črezvičajke«. atentatorji v Rusiji umorili. — Na češkem bodo znižali poštne pristojbine, na Polj-« skem padajo cene živežu in celo v sovi jetski Rusiji. A pri nas? Nedelja, 24. sept: Važna seja pokrajinskega odbora SSJ v Celju. — Konec po krajinske obrtne-razstave v Mariboru. + Pokrajinski namestnik v Ljubljani, je dovolil Nemcem v Sloveniji, da se smejo organizirati v društvu, ki bo štolo-, valo v Mariboru ter nosilo naslov: »Poli-tischer und wirtschaftlicher Verein der? Deutschen in Slovenien«. + Iz Belgrada poročajo, da ne bodo zvišali draginjskih doklad, ker je finančni minister protestiral proti temu, češ, da ni za nameščence potrebnega kritja, Dra-. ginjske doklade bodo zvišali v najugod-nejšem slučaju šele po sestavi novega proračuna, kar se bo zgodilo šele okoli L julija — ali pa o svetem nikoli. In prav se godi nameščencem, ki tako lepo na kolenih prosijo vlado za pomoč. Vsi name* ščenci naj bi se organizirali vsi do zadnjega v socialističnih vrstah, zakaj rešitev bo prišla edinole od zavednega ljudstva samega, organiziranega v rdeči armadi, ki se bori jproti obstoječemu režimu v politična, strokovni, gospodarski in kulturni organizaciji. To smo že velikokrat povedali, nameščenci so doživeli žef nešteto bridkih udarcev, pa jih le niso še spravili k pameti Najbrže čakajo rešitev iz neba. + Ministrski svet je sklenil predla« gati kronskemu svetu, ki bo zboroval v, najkrajšem času, naj se uporabijo proti kraljeviču Juriju ostrejše odredbe, ken se ni hotel pokoriti vladnim odredbam. Ministrski svet je predlagal, naj se ga za dalj časa izključi z dvora. Zadeva kraljeviča Jjurija traja že precej časa. O njej so pisali na dolgo in široko že vsi listi, zlasti pa vladni, ki so napisali že večkrat zelo pikre na kraljevičev račun. O njegovi zadevi smo pisali tudi mi, ko pa smo povedali svoje mnenje o kraljih in o kraljevičih, so nas — zaplenili. + V Belgradu so vesti o vračanju Turkov v Evropo zelo neugodno vplivale na vladne kroge. V političnih krogih so mnenja, da je neizogibno potrebna usta-t novitev parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. + Radikal! iz Vojvodine bodo zborovali v Somboru 1. oktobra. Tega dne pričakujejo razkol med radikali, ki se hrv-do baje odločili za Protiča. -f- V Sofiji! vlada veliko nezadovoljstvo, ker niso povabili zavezniki Bolgarije na orientsko konferenco, ki se bo vršila začetkom oktobra v Benetkah. Na tej konferenci bodo reševali zavezniki prepir med Grško in Turčijo. + Grška vlada je apelirala na patriotizem Venizelosa, bivšega ministrskega predsednika ter ga naprosila, naj se vene iz Pama v domovina ki ga nujao potrebuje. Venizelos ima namreč na Grškem precej vpliva in je zato grški vladi zelo potreben zlasti pa še zaradi tega, ker so izbruhnili v nekaterih mestih krvavi upori. -4- Turške čete so pričele spravljati na nevtralno ozemlje tudi težko artilje-rijo. Kemal paša je prekoračil nevtralno ozemlje, ki je na maloazijski strani, vsled sklepa ministrskega sveta v Angori. + Kemal paša je odklonil predlog, da bi prišla Tracija do končnoveljavne odločitve pod upravo Društva narodov ali pa Francije. Kemal paša zahteva, da morajo takoj prevzeti Tracijo v svojo upravo turški nacionalisti. 4- Carigrajski veliki vezir Fesi paša je podal ostavko svojega kabineta ter jo sporočil Kemal paši. Ta je že odposlal v Carigrad svojega guvernerja, ki bo prevzel vladne posle. S tem bo postal Kemal paša vladar cele Turčije. Sultan bo potem le verski poglavar mohamedancev. -j- V Mezopotamiji, kjer je izbruhnila vstaja proti Angležem, so domačini obkolili angleške čete v okolici Iraka ter jih zajeli. + Indijski mohamedanei so se izrekli pripravljene podpirati Kemal pašo pri njegovem pohodu v Tracijo. Stališče indijskih muslimanov je precej vplivalo na angleško vlado, ki je spremenila svojo politiko napram Turčiji. + V Tripolisu je izbruhnilo vstaško gibanje, naperjeno proti Italijanom. Laška vlada se boji ,da ne bodo zmage Kemal paše v Mali Aziji še bolj vplivale na mo-haraedance v Tripolisu. + Madžarska je protestirala proti vojaški kontrolni komisiji zaveznikov, ker ni več potrebna in ker preveč obremenjuje državni proračun. Tako n. pr. plačuje Madžarska za nekega polkovnika 10 milijonov kron mesečne plače, za podčastnika pa 300.000. + Na Dunaju stavkajo kavarniški uslužbenci. Poleg tega pa bodo skoro gotovo stopiLi v stavko tudi kovinarji. + Na Češkem še vedno traja kriza v porcelanski industriji. Ob delo je že okoli 20.000 delavcev. + Poljska izkazuje v svojem proračunu primanjkljaj v znesku 552 miliard mark. Tako so gospodarile meščanske vlade! -f Sovjetska vlada je priznala neodvisno turkestansko republiko pod predsedstvom Enver paše, o katerem so že parkrat poročali, da je padel v bojih proti sovjetskim četam. 4- Sovjetski komisar za zunanje zadeve je sporočil zaveznikom po naročilu ruske vlade, da je potrebna takojšnja mirna intervencija, če nočejo nove svetovne vojne. Na mirovna pogajanja naj se povabijo vse države ob Črnem morju. 4- V Švici je zavrglo ljudstvo z 374.000 glasovi proti 300.000 glasovom, zakon o zaščiti države, ki je bil precej vodoben našemu. Reakcija je zadobila s tem smrten udarec. + Angleški viadni krogi so zelo razburjeni zaradi velikega zbiranja Kemalo-vih čet ob maloazijski obali. Političen položaj je tudi v domovini zelo napet. Angleško delavstvo je namreč najostrejše obsodilo vladno profitarsko politiko. 4- Angleški delegat lord Robert Ce-cil je prišel na seji Društva narodov do sklepa, da bodo splošni dolgovi uničili vse države, če sc ne bodo lotile razoro-ževanja. Pritrjevali so seveda vsi navzoči delegati, vendar pa je malo verjetno, da ' bi pričele države z razorožitvijo. Vlade ! naravnost negujejo z neverjetno skrb- j nostjo militarizem in se ponašajo z njim, S v Kumanovem od 8.—10. oktobra veliko defiliranje armade, kateremu bo prisosto-vala vlada in vladni poslanci. Za vojaštvo imajo pri nas vedno polne kupe denarja, za najpotrebnejše, kakor so n. pr. bolnice, ga pa manjka, češ, da ni »kritja«. -f V Tokiju so se pogajali Rusi in Japonci o izpraznitvi severnega dela SaStS« “o"*' renče s oznak povojnega casa. Sklepi Pokrajinskega odbora SSJ i*1 KDZ dne 24. 9. 1922 1. Pokrajinski odbor SSJ je ugotovil, da niso izvršili sklepov skupne seje Glavnega odbora in Pokrajinskega odbora SSJ z dne 2S. in 29. junija, objavljenih v »Napreju« štev. 145. z dne 1. julija, niti ncstanci. niti Ljubljančani okoli »Zarje«, niti Mariborčani okoli »Enakosti«. Zato so vsi prenehali biti člani stranke. 2. Ker širijo izključeni boslancivesti. da so izvršili vse obvezuj 5t. stranki, zlasti na izjavo v ^ 8. z dne 22. 9. t. 1., Kjer se u«*. ^ slanec Golouh plačal vse. obl . zadevni proračun, da se vsak tank ^ priča, da te govorice ne odgovarjal niči. Dolg 23. V dinariJi! Plačal Obveznost I M E 1920: posojilo Din 1250 prispevek za ta. .. 250 1921: 1922: RUDOLF GOLOUH 1. L - 31 1. L - 30. IX. 750'— 812-50 Igaiitjotskiiau tajništvu Pokrajinskemu tajnistiu 1562-50 Pokrajinskemu fejntJfto. 1920: od 1.1. — 31. XII 1921: Od ,. — 1922: odi. L — BILK. JOSIP KOPAČ [feiiiGistou tairotrc . 3091*25 skupaj . Pokrajinskem« iaiiišnu. 1921: OdUlL—31X11. 1500 IVAN TOKAN 1125'- 1922: odi. 1625--: 1920. prispevek za datem. 1921: od 1.1. — 31. XII. 1922: od 1.1. — 30. IX. 750'-* Pokrajinskega tajništvu. oktužannu tajništvo FILIP KISOVAR 500'-' skupaj . . . |7120 . Din P* skupaj e le mogoče. Pri nas n. pr. se bo vršilo i demokratom, toda Ostali 3 poslanci imajo vse poravnano in P. O. sploh ni imel nikdar prilike opominjati jih. 3. Pravtako se govori po Ljubljani in po Mariboru, da so obračunali »Zarjam« in pristaši »Enakosti« naravnost glavnemu odboru v Belgradu. Resnica pa je, da niso obračunali, vsaj na belgrajski seji Glavnega odbora 3. septembra ni bilo nikomur nič znano o kakom obračunu. Razen tega ije bilo na seji 29. junija zahtevano. da se morajo ravnati točno po pokrajinskem pravilniku, ki zahteva, da morajo obračunavati pokrajinskmu tajništvu v Ljubljani. Čemu torej skrivanje za glavni odbor? Nered bi radi podaljšali! 4. P. O. sc popolnoma strinja s pisavo »Naprcja« glede odhoda s. Etbina Kristana in s članki sodruga Kocjančiča: »Moje mnenje«, ki razlagajo mariborske razmere in tednik »Enakost«. 5. Pokrajinski odbor .ie naročil Pokrajinskemu tajništvu, nai izvede strogo organizacijski pravilnik. To velja predvsem za enkatere organizacije mariborskega okrožja, ki zdaj ne vršijo svoje dolžnosti. 6. K bližajočim se ljubljanskim občinskim volitvam je sklenil P. O. sledeče: 1. Odločno je treba nastopati proti 2. brez trajnih kom^°?^arria nosebuo pa brez prevzem yečtrle. tov. posebno pa «—■■ seboj - -. ^ vornosti. dokler nimamo za proti ki bi izvrševala naš program nisterializmu v občinah/- ^^tojno v 3. Stranka mora ih str*0,, lilni boj. Če se ^zlC/.^molcratsk0if!)r združijo na skupno protide ^ kak sto, je treba izvršiti pr^ SSJ- , jih predlaga ljubljanski J^LjoČe 7. Zaradi vedno naraščaj težko nje ie zabredla stranka v plača vgj če. Zato naj v mesecu okTraJinski. član dvojno članarino. , pokrh^ ^ je moral to skleniti, ^^ pričakuje-manjkljaj. Od vs^1* ‘ ,aJ bodo vpoštevali manjkljaj. Od vseh dano ^azat^; bodo vpoštevali ta sk*elLsPorazuml3 ^ io zavednost. Da ne b ^ meseC cjvu1' to velia samo za °Htober. progre te tudi na to. če f lfl 7- davek točno no razpre vrgil 6- fcl 8. Strankin zbor se gaTiizad9 # januarja v Celju, i seP* v;ce ne bodo obračuna e .meie P j § do 15. oktobra, n® zbora- ^ ^ udeležiti se P^ n.-(rnnizac jskega pravu* ^očeP v 23. Olganiza lzaCjje. & razmef zivljamo vse uiK cpdanjih Zdol*11 E»fss ^ i a s sr«- j . 9- Sklep o objavljanju zaspanih' organizacij se izpremeni. Odslej bo tajništvo y »Ljudskem Glasu« objavljalo žive. to le tiste organizacije, ki bodo za prejšnji mesec pravilno obračunale. S tozadevnimi objavami pričnemo 5. oktobra (obrabni za september!) Pravico udeležbe na strankinem zboru bodo imele torej samo tiste organizaciji ki bodo objavljene v »Ljudskem glasu« z dne 5.. 12. ali *9. oktobra t. 1. Č,e bo katera za septem-t ^računala, bo prepozno. šteJa bo ^večjemu za novo organizacijo. . . 10. Socialistični ko?edar za 1. 1923. izide začetkom decembra. Vseboval bo ^Tn največ potrebnih podatkov za delav-£a i_n malega kmeta. Zato prosimo vse organizacije. nai nam čimprei sporočijo v°ia naročila. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ, Draera® vesti. n, ^žji akcijski odbor za gradnjo želez- Kočevje - Brod - Moravice v Ko-. bo priredil v nedeljo 1. oktobra jjj °b 10 dopoldne na Brodu veliko ma-^acijsko zborovanje. Odbor je po-[oel, da si bo lahko vsak udeleženec iata °^e konkurenčni trasi, ki priha-^ v poštev pri gradnji nove železnice. ^.Stariaom in komunistom naj odgo-sod.Jain- na osebne napade, mi pišejo bjT^i- Res bi bilo treba In tudi hvaležno Se? žal- da imam preveč potrebnej- vse Da pa ne bo kdo da -*e »zjav^S' ^ kak laŽTWivec govori ali piše, klioL *. nisem še nikdar v življenju bar , ^licije na poimoč, pa sem imel že Doz s ° shodov po Slovenskem. Kdor me b0 2^' Ye- da se to tudi v bodočnosti ne žaluj? °‘ — Ljubljanske mizarje pa ob- lcam ^ se dajo tako za nos voditi par Holističnim lažnjivcem Čaprav sem kih ivtniIc zbiralnih pol in vseh prosjaš- ••lrk’ ki so nedostojne za bojne orga-DoT1,1, v katerih morajo vsi dajati vsak lju v°ii zmožnosti, vendar sem dal v Ce-40 Jakrat desetdinarski bankovec, torej Jra ,0n- Komunistični lažnjivec si ie torej 3 . 12 prsta izvlekel, da sem dal samo ba ?n^- Vsak razsodni človek — ni tre-da’ “a bi me poznal kaj še, da bi vedel, VsaV .xYSak izdatek točno zapišem, sploh b0 v ~*°vek. ki zna malo misliti — vsak 3 da,je nemogoče dati »za stavko bo ^aj bi moral dati drobiž! Kdo dina Ij-e! ^a sem ^ železo, ali na pol Cel h- ‘n ^e^rt dinarski »bankovec«.Vsaj etl naf bi dal. ne? Pa ti reveži so vselit ^rjeli. ker jim je povedal — komu-A Kdor veruie takim čenčam, zbogom ! ua 7e bom pa utegnil, se bom še povrnil Je laži. Ne tolilco zaradi komunistov, l)0(Ves svet ve. da so plačani za to. kar trtemveč zaradi »Zarje«, ki ji bo °a to šele dokazati! — Zv. Bemot 1. r. p,r . s- Etbinu Kristanu pišemo baje dru? r» ^ako nam očitajo mnogi so* Ve'^1- Drugi zopet pravijo, da ga pre* so .Napadamo. Čudno pri tem je to, da 1 drugi Etbinovi nasprotniki, Sq 1 Pa, ki ga hočejo spraviti na vislice, Severi včeraj imeli za boga. Mi se Pn ^ ?e bomo ravnali ne po prvih ne , drugih^ Nismo sodniki. Vse tisto pa, ot„ s? tiče naše stranke, ki je javna Pov7i1Za.cij.a> tisto smemo in moramo . ,ti. Ce smo ali če bomo povedali s ftia e.^> kar ne odgovarja popolno* j ro5pr^niei, prosimo vse, naj nam spo* I HQ pSvoje misli točno, ne kar pavšal* j inii °vejte. v čem se motimo, »pre* j R_e a‘i v» prestrogo« ne pomeni nič! j a !ce iščemo in hvaležni bomo vsa? ] kemu, ki nam pri tem iskanju pomaga, pa bodisi prijatelj ali nasprotnik. Tistim, ki pravijo, da o mrtvih ne smemo pisati ničesar slabega, izjavlja* mo, da s. E. K. še nikakor ni mrtev. Kolikor poznamo njegovo žilavost, ga bomo še čutili v politiki! Ta že še pre* nese nekaj kritike, le potolažijo naj se! Tisti »socialistični klerikalci«, ki so imeli Etbina za boga, zdaj so pa hudi, da jih ni »odrešil« in ga hočejo križati, tisti naj z našo stranko vred že nehajo verovati v bogove, naj začnejo delati po organizacijah, naj nadzirajo delo svojih voditeljev in naj sploh pomagajo pri v odrešitvi proletariata! Potem bodo obenem z bogovi izginili tudi hudiči. Umor a!i nesreča. Našega starega zaupnika sodruga Primoža Lotriča iz Besnice pri Kranju so našli včeraj mrtvega v gozdu. Po znakih na glavi se sumi, da je bil ubit. Ko izvemo več. bomo poročali. Bil je zvest pristaš naše stranke. ;Vsi, ki so ga poznali, se bodo spominjali nanj, kako je pri težkem svojem delu — kuhal je oglje — vselej našel čas za čita-nje in za agitacijo, dočim se velka večina naše mladine in starine žene samo za uživanjem! Zato pa tudi uživa — same batine! Kr. ljubljansko sodišče je obvestilo našega odgovornega urednika, naj čaka v ponedeljek 25. t. m. dopoldne na svojem stanovanju pismonošo, ki mu bo prinesel uradni dopis. Ge ga ne bi bilo doma, da bo pismonoša shranil pismo na pošti Ljubljana 1. in da bo ta shranitev veljala kot izročitev. Ko je naš odgovorni urednik poslal po pismo na pošto, potem ko je doma na svojem stanovanju naročil, naj povedo pismonoši, da je vsako jutro v uredništvu, so na pošti izjavili, da bodo pismo zopet poslali na stanovanje. K takemu uradnemu poslovanju naj-odločnejše protestiramo! Kr. ljubljansko sodišče pa prosimo, naj napravi red! To se pravi, da naj prične pošiljati dopise tja, kjer s nahaja naslovljenec. Kajti pošiljati dopise na stanovanje s pripombo, naj čaka na pismonošo, se pravi, ovirati ga v njegovem delu! Izseljevanje v ameriške Zedinjene države. Kakor v prošlem letu. je vlada ameriških Zedinjenih držav dovolila tudi za leto 1822.,/23. priselitev le omejenega števila oseb. Za Jugoslavijo znaša to število 6406 oseb. od katerih je določenih za Slovenijo 730. Ker je to število po že izdanih izseljeniških potnih listih izčrpano, se do konca junija 1923 ostale in nove prošnje za take potne liste ne morejo več upoštevati. Navedena omejitev priselitve v ameriške Zedinjene države pa ne velja: 1. za državne uradnike. 2. za izseljenike. ki potujejo le skozi ameriške Zedinjene države 3. za turiste in trgovce, ki potujejo pot rgovskih poslih. 4. za izseljence pod 18 let starosti, katerih starši so državljani ameriških Zedinjenih držav, o. za izseljence ki so prišli iz ameriških Zedinjenih držav in se tjakaj vračajo v roku desetih mesecev, računajoč ta rok od dne, ko so zaoustili ozemlje ameriških Zedinjenih držav, do dne, ko zopet stopijo nanj, 6; za izseljence, ki so intelektualni delavci. Izseljevanje v druge prekooceanske države je neomejen. V Pragi so otvorili 25. t. m. V. internacionalni kongres za zrakoplovstvo.. Kongresu prisostvujejo zastopniki Češkoslovaške, Francoske, Italije, Švice, Avstrije in Anglije. Prosiovoijno gasilno društvo v Mostah bo priredilo 1. oktobra vinsko trga- tev v salonu g. Novaka »pod lipo«. Tem potom vabi odbor vse gasilstvu naklonjene podpornike na udeležbo te z lepim programom sestavljene prireditve. Ker je čisti dobiček namenjen v korist društvenega orodja, se preplačila in prostovoljni darovi hvaležno sprejemajo. — Odbor. Varanjs občinstva. Ako primerja* mo ljubljanske tržne cene s cenami v ostalih mestih Jugoslavije, vidimo, da je preživljanje v Ljubljani najcenejše. Če pa vprašamo gospodinjo, koliko sta* ne to ali ono na trgu, nam navede cene, katere so enake onim v drugih mestih. Ljubljanski tržni urad navaja torej v svoj ih cenikih, katere izdaja vsak me* sec, nižje cene kot pa faktično obsto* jajc. Tako vara javnost, da je v Ljub* ljani poceni prehrana ter vabi s tem v Ljubljano razne \Vranglovce in slične ljudi, ki nam draže že itak predrage življenske potrebščine. Naj mestni trž* ni urad pove tudi trgovino, v kateri se dobijo živila po tržnik cenah, ali pa naj navede v svojem ceniku tiste cene, po katerih trgovci v resnici prodajajo. Češi©* Klerikalne izjave. Ko je bil prvi so* cialistični župan občine okolica Celje potrjen od politične oblasti, smo na ob* činskem uradu razobesili rdečo zasta* vo v znamenje, da je dobilo delovno ljudstvo svojega zastopnika, ki čuti proletarsko v občini, v kateri je go* spodaril deset in desetletja korumpi* rani sistem. S tem so se čutili hudo prizadeti gg. klerusi in tisti, ki se z nji* mi pajdašijo. Skoro jih je kap zadela, ko so zagledali naš rdeči prapor, ki je vihral nad našo občino. Stikali so glave ter tuhtali, kaj bi počeli. Toda brihtne glave klerusov jo že uganejo; načelnik njihovega kluba se je moral pridno učiti neko izjavo, tako da jo je skoro na pamet znal, ko jo je podal pri prvi seji. Kaj je bilo vse v tej gnili izjavi, je postranska stvar, saj se tudi nihče ni brigal za to, ker nazadnjaška načela pri^ nas socialistih nikdar ne pridejo v. poštev. To smo pa prav v začetku uvi* devaii, da tem gg. ni za interes občine, da bi dali občinstvu boljšo gospodarsko podlago. Njim gre ie za to, da nam so* cialistom onemogočujejo daljno delo* vanje. Toda gg., to se vam ne bo po* srečilo, kajti mi imamo izkušnje iz va* šega veka, ko ste še vi gospodarili. Nam pa ni vseeno, kako se gospodari. Naša občina mora korakati naprej, ne pa na* zaj! Sedaj ko jim že res preseda, ker se ne uklonimo in ne damo premotiti od njih in ko vidijo, da pazimo na to, kakšno pot zavzemajo, pa prihajajo že zopet z neko izjavo, s katero si hočejo priboriti nekako zadoščenje od nas, ali pa preklic zadnjega dopisa v »Napres ju«. Sicer pa, so zagrozili, da ne pride* jo na sejo. A tega ne boš, Jaka! Mi popuščanja ne poznamo in kar smo en* krat izjavili, tega se tudi držimo. Eno pa bomo storili, česar dosedaj nismo Ljudstvu bomo povedali in mu pisali v listu ne tako na debelo kakor dosedaj temveč popolnoma na drobno, da" vas bodo ljudje temeljito spoznali. -am zadostuje ta izjava? . , Mariborska oblast je požegnala pri* cakovanje svojega rojstva najprvo z majhnim korupcijskim dogodkom. Ta* ii° 7-\ ?n- smemo verjeti klerikalni »Straži«. Znano je namreč, da je dala vlada za nakup upravne hiše na Gosposki ulici 6 milijonov kron, hiša pa je bila na prodaj za 5 milijonov. Eden je torej izginil. Kam — to Kodo ^edeli najprej ljudje iz stranke dr. Kus kovca. Ce ta milijon najdejo, predlaga* mo, naj bi se razdelil onim revežem iz arugiii strank — nekateri hočejo pripa* dati tudi nasi — ki so se iz lokalnega patriotizma tako krepko potegnili za razdelitev Slovenije in so torej šli Kbe* ralnim mladičem tako naivno na lim čeprav^ bi lahko še osli sprevideli da pomeni v tej nesrečni državi vsako kompliciranje uprave poenostavljenje upravne koruncije. Pokrajinska obrtna razstava je Končana. Podatki o njenem uspehu si* cer se niso statistično urejeni, vendar vemo že da je bilo nekaj čez 80.000 obiskovalcev m za okroglo 25,000.000 Um sklenjenih kupčij. Zdi se, da je razstava vseeno končala z deficitom ah pa prav majhnim suficitom. Ljubljanska »firbčnost« je že pre= cej po vsem svetu znana reč. Gotovo pa ne presega mariborske. V nedeljo v ,Je~?a £\avnem trgu kar trlo ljudL tedna je v tukajšnjih nstih večkrat izšla notica, ki je naznas njala za nedeljo otvoritev nove samo# dopoldanske ^ razstave na omenjenem jr.fu' ^e‘a teč je že na kilometre daleč dišala po trgovski reklami, pa je vse* 2!° rPr u-? n.a ^.s°če ljudi gledat, kaj do. Jm bila je čisto navadna razstava nove jesenske in drage robe, ki jo je dobila neka tukajšnja tvrdka. Večina Mariborčanov je odšla z dolgim nosom. ohcica iz velikega mesta Bz strank©. K poročilu v zadnjem »Ljudskem glasu« o onranizaeijah, ki niso obračunale pravočasno za mesec avgust naznanjamo. da so naknadno obračunale krajne organizacije v Libojah, v Sv. Pavlu Ptl Preboidu in na Pragerskem. Is strok, gibareja. Crna. V nedeljo, dne 1. oktobra se bodo vršile volitve zaupnikov za delavstvo mežiškega svinčenega rudnika po novem zakonu o zaščiti delavstva. Ta dan s® ho. vršil tudi izvaredni občni zbor podružnice »Unije slov. rudarjev«, na kar sodruge opozarjamo. Dolžnost vsakega sodruga je, da se volitev, kakor tudi občnega zbora udeleži! — Vse natančnosti na revirnih lepakih! — Odbor. Gospodarstvo. Vrednost denarja. 1 dolar velja 66.50 Din, 1 fira 2.77 Din, 1 frank 4.95 Din, 1 češka krona 2.08 Dfin, 100 mark 4.75 Din, 100 avstrijskih kron pa 9 par. V Cu-rihu velja 100 naših kron 1.82 Švicarskih faankov. , , Letina v Bački V Bački se je pride- ! ralo letos 24.000 vagonov pšenice, 6000 ovsa, 800 rži in 80.000 koruze. Kvaliteta Jetevrstoa. Od lanske letine je ostalo 1500 vagonov pšenice in 15.000 vagonov, koruze, v Banatu so pridelati 26.000 va-S9B9y Pšenice, 2400 vagonov ječmena, vagonov ovsa, 240 vagonov rži in •”0' vagonov koruze. Cene žitu stalno padajo. Natančnejša tržna poročila o star nju cen za* tekoči teden pogrešamo. Človek potrebuje človeka. »Proletarec« z dne 20. julija t. L piše prav lepo pod zgornjim naslovom: Človek potrebni e človeka. Potrebovat ga je v najstarejšifo časih; čimboij se razvija, čimboii napreduje, čimboij se njegovo življenje kompliciia in vsled testa deio deli. temveč je tistih ijtkft katerih pomoč po^ trebiiie posameznik. Vzajemna pomoč je duša človeške družbe. Ako hočemo, da bo družba dobro urejena in da bo v njej vladala največja mogoča pravičnost, moramo skrbeti, da se vzajemna pomoč čim popolneje in na čim boljši podlagi uredi. To je naloga socializma: to je namen, socialistične stranke. ' ! Podlaga družabnega življenja .ie gospodarska. Vse prve potrebe človeka so gospodarskega značaja. Njegov organi-* zem zahteva hrane, varstva zoper klima-tične-, in vremenske vplive, torej perila, obleke, stanovanja, snage itd. Šele kadar je zadoščeno tem potrebam, je mogoče misliti na druge in delati za drugačne, bolj duševne cilje. Seveda ie življenje neka? višjega kakor kruh. ali kruli .ie neizogibno sredstvo življenja in zanj le treba skrbeti pod pretnjo smrtne kazni. Tisti sistem, ki najbolj olajša zagotovitev materijalnih potrebščin, najbolj zmanjša odvisnost človeka od prirode. Vprašanje materialnih potrebščin ie torej splošno človeško vprašanje; moralo bi biti vprašanje človeške družbe. To se pravi: Družba bi se morala tako organizirati. da bi napravila pridobivanje materialnih potrebščin čim enostavnejše, da bi bi ga zagotovila za vso družbo in za vsakega svojega člana in da bi s svojo organizacijo. z najboljšim sistemom, ki je sploh mogoč, vzela temu vprašanju sedanjo težo in ostrost ter ga iz ospredja, kjer se sedaj repenči kakor strašilo človeštva, potisnila na podrejeno stopnjo. Pridobivajo se materialne potrebščine z delom. Prvi pogoj vsakega družabnega sistema, ki gre za večjo svobodo, je torei organizacija dela. In če je umljivo, da mora delo služiti človeški družbi, je logično, da mora biti tudi organizirano na družabni podlagi S tem prihaja socializem v navskrižje s sedanjo družbo, z njenim redom in z vsemi strankami, ki zastopajo in branijo ta red. V družbi, kakršna ie sedaj se lahko vpeljujejo najraznovrstnejše reforme. Gotovo je med njimi tudi mnogo takih, ki bi koristile in zboljšale razmere. Socialistična stranka sama zahteva mnogo reform. Ali razlika med nio in drugimi strankami je ta, da se tudi najpoštenejše izmed zadnjih zadovoljujejo z reformami in nočejo več in se celo na vso moč upirajo, da bi se šlo preko meja njihovih reform. Socialistična stranka pa je revolucionarna in smatra reforme le za malo olajšanje sedanjih težav in za pripravo revolucije. Sedanji družabni red smatra delo za privatno zadevo posameznih ljudi. Delo v tej družbi ne služi svojemu naravnemu namenu: Pridobivanju sredstev za pokrivanje potrebščin. Ne dela se za to. da se člani družbe nasitijo, napoie. oblečejo, da imajo streho nad glavo, da dobe udobnosti. ki iih omogoča napredek tehnike, pa da pridejo potem do kulturnih užitkov, ki dvigajo človeka. Delo služi dandanes le privatnim interesom onih. ki so se znali postaviti za gospodarje dela. Zato se dela, da se izdelano blago prodaja in da prinaša dobiček onian posameznikom, ki razpolagajo z njim. w Ta organizacija dela na privatni podlagi, ki se pogostoma ne le približuje gospodarski anarhiji, ampak se dostikrat naravnost preliva vanjo, je razdelila človeško družbo: napravila je iz nje dve družbi: Eno. ki gospoduje, drago, ki hlapčuje. Vsak boj za svobodo in kooperacijo mam pričeti s spoznanjem tega dejstva. Kanti gospodarsko tiranstvo da nad drugim povzrocuje v_ ogo_ tiranstvo, in nikakršna svoboda ča. dokler ne pade ta despohze . Etično, narodna kulturno zat svoje vire v gospodarskem zatojn* Privatno kapitalistični sistem- ra_ ča zbiranje ogromnega bosa^ftrlne rano-čun tujega dela in peha go- žice v bedo. daje kapitalistom .ve_ spodstva in vladania ter P^zr ^|ne čjo. najstrašnejšo odvisnost velik °iOVTaVodvisnost je od naravnih zvonov neodvisna, kajti njen vit so s0 uredbe. Zato je izpremenljiva uuui napravili sedanji red; ljudje ga lahko odpravijo in narede druge.-. Treba pa ga je odpraviti t0- z drugim, če seh oče svoboda r }R liko. kolikor je na zemlji sploJ ™° neSv<^ odpraviti tisto odvisnost tor bodo - katere niso ustanovili pm^ zakoni sami. §e Delo mora shižlti čioveštviu ^^. ^ torei organizirati, da se more se(jaflja namen. Zato se mora odP^vm jjap-razdeRtev družbe v gospotluK«* a ^ čujoči razred> celotna družba p a fr stati lastnica sredstev, ki so Potre delo in za organizacijo dela. To ie namen socializma. 10 * isti5* pot, da se doseže ne absolutna. _ $vq, na. ampak tista najvecja r®1^ o 0^a. T» boda ki ie med ljudmi sploh J sVoi je edina pot. da pospeši clo razvoii in napredek. i&en*'4 To je socialna revolucija-. ^^Aiita. je se revolucija zaradi krvi i apel*1^ ker je oboie nepotrebno, ako se gospodujoči razredi na orožj®* _ odpovedo svojemu despotom ■ ciia ie zato, ker ne i2,I>re?un^n na P°p oblik, temveč postavlja druz nama novo podlago.^ • - - ^ei da Dravograd. Človek ne ta ve pozna oko pravice tudi sein,jL »Kar sem videl, nisem videl.k^, ^ šal, nisem slišal.« In vendar^^ ^skeč mo namreč tukaj 'ff^žao. daf!S žida Hiršlerja, ki je tako Q da najmanj dvakrat **** a* \e niso x*v Volitve za agrarni odbor i^1, predpr^ pisali. Ta firma pa ima ^^elavstvfj ce. da sme ravnati *J^Snerua °f\o, kakor svoječasno valpti-K jsurno d®, Meži sili delavstvo na W j°nite pičena nedeljsko delo pa politični Priporočamo orožmštvu ® bno na V°r sti da ukrene takoi vse potrenn de-lagi § 123. in 124. »Zakona o ^ lavcev« z dne 28. en tudi te bomo preskrbeli zasluženo k zaspancem! ,Arml da Dravograd. Jldji* te ^ej©vce } tudi v Dravogradu nekaa Toda ne Pride glasu od nas v ^ da oeJ**■ se bomo malo bob ‘5^?j da j® Premislili požrtvovalni sodru^- Napoved no pri nas šele ledmoprof** mo 1. oktobra javen sh sbčamo pa nei^- ^ gom eventualno tudi_poda pri E iz Maribora di tam s takšno vnemo de«^ Sti in volji oblast.) Najpr 0 ^ čSiLzsSi**** ne nssaaa*da SO 'frfTwyrfrrari gerenta. Sicer m mora- m° oripoznati, da ima SLS res nekaj čuta za socialno bedo. S tem. da je namreč [men ovala Kotnika za gerenta. je znižala število brezposelnih priseljencev iz Trsta vsa» za eno osebo, kar pomenja v morju socialne bede sicer samo kapljico, ki se Razpihne pred očmi ponižnlc ovčic kakor jfrelo »cepelina«, da lahko še veliko ambicioznih in vernih pristašev prijadra k jakemu koritu. Kratko rečeno, delava stvo je nezadovoljno. Tolaži ga pa to, da svojega aerenta v družbi božjih na-“jestnrkov in nekega jurista od politične r°tasti.^ Omenjena družba bo najbrž cer-6X1 o in oblastno potrdila sledeče: , 1. pa je šel Kotnik pred občinsko se- k pristašu svoje stranke Ločniku in ga prašal. kako naj podpira njegovo proš-p]° za podelitev dovoljenja za žganjetoč. , 0 seji pa mu ie šel referirat. da so rdeč-_ ]1 odbili prošnjo. 2. Da fc fmenovan v sosvet tmft njegov sin Rajko. Svetujemo, naj sploh celo rodbino imenuje v sosvet, da ne bo več potrebno 3. nositi gerentu uradno občinsko pošto na dom. 4. Da dobi absolutorij, ker ni oddal na pristojno mesto resolucije, ki je bila sprejeta na seji dne 15. februarja 1922. Ome-niena resolucija zahteva razpis občinskih volitev za trg Guštanj, ker razmejitev ni ovirala tega da občinski redar še do danes ni pogodbeno nastavljen, da tajnik ni zavarovan, da 14 sejskih sklepov ni bilo izvršenih in da ima občina kar 4 nepodpisane zapisnike občinskih sej. Radovedni smo, kdo bo poravnal nepravilno izdan denar, ki ga izdada brez privolitve občinskih sosvetnikov. Delavstvo je edino iz lokalnega patriotizma poravnalo stroške za Lečnikov plot. ki je bil 26. avgusta 1921 in 6. avgusta 1922 ogrcn Žen od gospoda fcmarfa. B }e fa dan pozaba na policijsko uro m tako vzgledno »uničeval« alkohol, da sta ga ob 4. zjutraj transportirala dva možakarja na njegov dom. Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. GOSPODINJE! Ali zahtevate pri trgovcu testenine Pekatete? So najboljši in najodličnejši izdelek te vrste; zato jih zahtevajte povsod. Razglas. Pri mestni klavnici celjski je oddati službo obratovodje. 8jj£ V poštev pridejo predvsem prosilci, ki so opravljali že v službe in osebe, ki so kot dalje služeči podčastniki bili v službi. Plača po dogovoru. (j0m ,ravilno kolekovane prošnje, katerim je priložiti rojstni, s]lJ2l^Vlnski list, izpričevalo o dosedanjem civilnem in vojaškem ovanju in nravstveno izpričevalo je vložiti do 8. oktobra 1.1. mestnem magistratu. testni magistrat celjski, dne l&septembra 1922. Zupan: Dr. Krašovec s. r. PERILO za dame, gospode in deco, ©prašna za novorojenčke najceneje pri: a. SINKOVIČ nasl. K. SOSS, Ljubljana, Mestni trg 19. VAJENCI ključavničarski, strugarski in livarski se sprejmejo. Uredili smo posebno vajeniško delav-nieo in vajeniško šolo, v katerih uživajo sposobni vajenci praktičen in teoretičen poduk. Marljivi vajenci dobivajo primerne nagrade. Strojne tovarne ia livarne d. d. v Ljubljani. Raznašalca kitajte naš tisk! st»tt9 . . . s®biia naročila v Ljubljani, frančiškanska ulica 6;I. JVčlteljska tiskarna.) ^KSSTIMME* izhaja 2 krat iSS*?0’ 818116 mesečno . 2*50 Rns^ 8e v Maribora cesta 5. kom E£“ glaHil° Strokov. Nar•— gg*-e v Ljubljani, /lovska ulica 1. naše časopise in Jige! .— v izobrazbi In za-Vednosti je naša moč! ^vavajenca ^®®vljaisto obrt sprejme takoj j. 8 ^ Prešeren, cesarski • OJSter, Spod. Šiška, Celovška cesta 82. 1 I taka. in iDdilii l. j. ! I Tekoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Ljubljani. Telefon interarban 180. Tehnična pisarna v tovarni KERSIC, Spodnja SiSka, Ljubljana. I Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska posfopja, moderne industrijske zgradbe, betonske m železobetonske konstrukcije in vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. — Specijaliteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovode. ngngmmnHnn I Zastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti [kakor pri skladiščih, „siloa mostovih in podobno]. Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov m statičnih proračunov. fm 1 ■ B H P P ■ I Naite^lSle in naivarnaiSe naložite svoje prihranke v Poštni predal št. 13. I!w«wi5!wftAwm ^fll J Allllil siMŽiiif lili Brzoj. nasl. »Kodes* Ljubljano. flllM'UH« -- broz odbitka rentnega lidnega davka Obrestuje hranilne vloge po vlogo proli Va letni odpovedi po Vloge se lahko vplačujejo osebno ali pa potom položnic v Ljubljani ali pa v podružnicah! Celje, Store, Rogatec, Borovnica Kamnik, Tržič, Radovljica, Gorje, Kor. Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, K Ljubno, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovi Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Crna I., Crna H. Hranilni kapital K Vlagajmo jsrš&fiFaiBifc® Se u s ©st si o ftranSS»č€0 8tew za prsflslo mm to tmm p- » "? iS ŠOTEN® E»Skat»«ra£j u jBl8 Z3 IŽg^trlaB, SOBlaFjg itd. MuitSjanis, Mesina trg ^O- i Tovarna a msn, ____ m r. r» fTEBu VSakOVTStllO B9FV9 bla^°- V AMERIKO UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW - YORIi. Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. Kemično cisti obleke k? Jltt fiii *ši$ ovratnike, zape- Ljubljana, Poljanski nasip 4. j¥C?šjOIa»M» staicen^srajca Podružnica: Šelenburgovaul.3. E -----— ~— -» — p © si s’ ts S n i c s : Maribor Novomesto Kočevje Gosposka u!. 38 Glavni Irg IliSMSe® ■ ——Mwa—a—Mb— ANT.GERNa%' . iartJBlJAMA- J 0ZŠ& Nikak sirup! Nikska kemična kisna kislina! Garantirano pristni debelo! namizni kis d,™,a! prodaja najmodernejša antorna-tična kisova tovarna FELIKS SC H M 1 D L, Maribor, Koroška ceata 18. Vsaka hišnja gospodinja, ki skrbi za sdravje svoje družine, zahtevaj povsod samo pristni SCHMIDL - KIS. 25 CELJE 25 Mi laatet } i g G * ^ j | Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški še trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čelioslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporafeo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva e. I®- Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domačega in tujega izdelka. Divani, madraci, pernice, odeje. Kompletna opuma za novoporožencg. 25« Samo ¥ Gosposki utiti. 25. Inierae sene H Baž» aslidno! Praa mariborska ■»« Hrti stel i Mini, Tritaika ccsia St. 33s Sel, 32£, priporoča do5>^y kruh žet ž «5 m 3 S e. Pii pieiokt Mm krcjatev Mafitiof, SisaSk® cesSa 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. Gostilna sssi Ifi ii « Maribor K u s k a e •«» M* un j ||H| tovarno kandilov h: Bia55i(;arnn naj nižje cene in vsak čas svežo blago. Maribor, Tkalska nlica 4.