PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI
D
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA
LO
LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA,_ ČETRTEK, 4. AVGUSTA 1966 . LETO VIL, ŠT. 209 . CENA 50 PAR (50 STARIH DINARJEV)
»DELO« IZHAJA OD l.MAJA 1989 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, JN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JOŽE SMOLE ODGOVORNI UREDNIK DUŽAN BENKO
Prva izdaja
Kosigin ostro napadel Kitajsko
Na zasedanju Vrhovnega sovjeta je govoril o zunanje političnem programu svoje vlade
MOSKVA, 3. avg. (Tass). — Nikolaja Podgomega so znova izvolili za predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ. To je predlagal Leonid Brežnjev. Vrhovni sovjet je sestavil tudi novo vlado. Personalnih sprememb v novi vladi ni. Ustanovili so tudi dve novi zvezno republiški ministrstvi:	za zagotovitev
javnega reda in za prosveto. Voditelji teh ministrstev še niso določeni.
Novi prezidij vrhovnega sovjeta SZ, ki je bil izvoljen na skupni seji obeh domov, ima 37 članov. To so predsednik, 15 podpredsednikov (iz vsake zvezne republike po eden), sekretar in 20 članov. Do zdaj je imel prezidij 33 članov. Za sekretarja prezidija so znova izvolili Mihaila Georgadzeja.
Na popoldanski seji vrhovnega sovjeta je govoril premier Aleksej Kosigin. Naglasil je. da bo v notranji politiki vlada usmerila svojo dejavnost k uresničevanju na-logt ki jih določajo direktive KP SZ o petletnem načrtu. Le-ta predvideva povečanje narodnega dohodka za 38 do 41 odstotkov, povečanje industrijske proizvodnje za 50 odstotkov in zvišanje realnega dohodka na prebivalca za 30 odstotkov.
Premier Kosigin je nadalje poudaril, da mora SZ glede na sedanji zapleten mednarodni položaj še naprej krepiti obrambne sposobnosti.
Aleksej Kosigin je velik del svojega govora posvetil zunanji politiki. Dejal je, da je na tem področju cilj njegove vlade zagotoviti skupaj z drugimi socialističnimi državami - • ugodne možnosti za izgradnjo socializma in komunizma. Upoštevajoč nacionalne in mednarodne koristi bo sovjetska vlada težila k nadaljnjemu razvoju gospodarskega in drugega sodelovanja z vsemi socialističnimi drža-1 vami, je poudaril Kosigin, in dodal, da bo njegova država še nadalje krepila to sodelovanje na političnem, vojaškem, gospodarskem in drugih področjih.
Na ločenih sejah je vrhovni sovjet ustanovil devet stal-
• Nadaljevanje
na zadnji strani
De Gaullova čestitka Kosiginu
PARIZ. 3. avg. (Tanjug). — Francoski predsednik de Gaulle je poslal zelo prisrčno brzojavko sovjetskemu premieru Kosiginu ob njegovi ponovni izvolitvi za premiera. »Francoska republika z zaupanjem gleda na ta dogodek kot na ugoden element za plodno sodelovanje med našima državama.« poudarja med drugim de Gaulle.
To je prvi primer, da je vodja francoske države poslal čestitko ob podobnih dogodkih v Sovjetski zvezi. Na podlagi same de Gaullove brzojavke je moč ugotoviti, da je nedavni obisk francoskega predsednika v SZ vnesel toplino v osebne odnose med francoskimi in sovjetskimi državniki.
Danes v „Delu"
2.	stran
Začasna prepoved vseh gradenj na območju Bohinja in Bleda &
3.	stran Ob gradivu
za republiški srednjeročni plan &
4	stran
»Neuradna« reforma v Romuniji
5	stran
Koroška kultura v luči turizma
6	stran
Potrošnik še kupuje mačka v vreči O
7. stran
Ni vse koristno, kar je lepo
9. stran
Svinec okužuje zrak in morje
VELIKI »S« NOVE GORENJSKE CESTE. — Koliko je še do otvoritve nove ceste
HANOI, 3. avg. — Ob najnovejšem ameriškem letalskem napadu na Haiphong je šef misije za zvezo DR Vietnam polkovnik Ha Van Lao ostro protestiral pri Mednarodni komisiji za nadzorstvo, ustanovljeni na podlagi ženevskih sporazumov iz leta 1954. Po poročilu agencija VNA, ki ga posreduje AFP, je protestiral zaradi ameriškega bombardiranja tovarn in stanovanjskih četrti v tem naj večjem pristanišču DR Vietnam. Napad je označen kot nadaljnja krepitev ameriškega angažiranja v vojni proti Vietnamu in resna kršitev suverenosti in varnosti Severnega Vietnama.
Ameriška letala so včeraj fjretjjie bombardirala predmestje glavne sevemoviet-namske luke. Ameriški pred-
New Delhi: »Pakistan pripravlja napad«
Podvojitev pakistanskih vojaških enot vzdolž kašmirske črte premirja
NEW DELHI, 3. avg. (AP) — Zastopnik indijskega zunanjega ministrstva je obtožil Pakistan, da je po sklenitvi taškentskega sporazuma podvojil svoje vojaške enote vzdolž črte ustavitve sovražnosti v Kašmiru. Dejal je, da ima zdaj Pakistan tam 11 divizij namesto pet, kolikor jih je bilo med lanskim septembrskim spopad n.
Indijski predstavnik je nadalje povedal, da je Pakio ?n dobil od LR Kitajske 270 tankov in 125 letal in da :-e pakistanski vojaki urijo v gverilskem bojevanju v LR kitajski. Dodal je, da ima oboževanje Pakistana »ag:	ivni
značaj«. S tem v zvezi je opozoril, da je bila Indija že dvakrat v zadnjih letin žrtev agresije — najprej kitajske, zatem pa še pakistanske. Na koncu je izjavil, da Pakistan in LR Kitajska pripravljata napad na Indijo iz treh smeri, da bi asedla Kašmir-
Pakistanski zunanji minister šarifudin Pirzada je zanikal indijske obtožbe, da Pakistan pripravlja sodelovanje LR Kitajsko na področju izdelovanja jedrskega orožja. Reuter poroča, da je minister Pirzada dejal, da so takšne trditve neutemeljene. Indijsko predsednico vlade Indiro Gandhi je obtožil, da skuša s tem obrniti pozornost sveta od vedno večjih dokazov o indijskih namerah, da izdela jedrsko bombo.
stavnik v Saigonu je sporočil, da so letala z letalonosilke Constelation bombardirala skladišče nafte okoli 3 km severozahodno od Haiphonga in da med tem napadom niso izgubili nobenega letala. Po napadu so piloti izjavili, da je bombardirano območje v plamenih.
Petrolejska skladišča v Haiphongu, ki, kot navaja UPI, sprejmejo 95 odstotkov sevemovietnamskega uvoza nafte in njenih derivatov, so bila prvič bombardirana 29-junija, drugič pa 7. julija.
Saigonska policija je preprečila danes budističnemu voditelju Tri Quangu, da bi zapustil bolnišnico, v kateri je nadaljeval gladovno stavko, ki jo je začel pred 57 dnevi v znamenje protesta proti vojaški vladi generala Kyja. Izčrpanega budističnega voditelja zdravniki vzdržujejo pri življenju s pomočjo raztopine grozdnega sladkorja.
V Washingtonu so šele danes objavili besedilo odgovora, ki ga je poslal zunanji minister Dean Rusk 11- maja pododboru ameriškega predstavniškega doma za finančna vprašanja. V njem je pojasnil, kako ZDA gledajo na tako imenovano »tamponsko območje« v Severnem Vietnamu, ki se razteza vzdolž meje med Severnim Vietnamom in LR Kitajsko. Po obvestilih. ki jih je dobila agencija AP, je to območje široko 48 km in ga Američani ne bombardirajo. Iz Ruskove izjave je mogoče ugotoviti, da se ameriški bombniki ne spuščajo v notranjost tega območja iz varnostnih razlogov, da ne bi prešli na kitajsko ozemlje-
Čeprav so podobna območja okrog Hanoia in Haiphonga že bombardirali, trdijo funkcionarji v Washingtonu, da območje proti Kitajski še zmeraj velja za »nedotakljivo«.
Minister Rusk je hkrati zavrnil trditve, da so ZDA
Malezijci v Djakarti
»Razumevanje za Indonezijo« v Kuala Lumpuru
KUALA LUMPUR, 3. avg. (AFP.) — Uradno so sporočili, da bo malezijska misija odpotovala 'jutri v Dja-karto, kjer se bo z indonezijskimi voditelji pogovarjala o ustavitvi konfrontacije med državama.
Podobna indonezijska misija je v Kuala Lumpuru že od 18. junija. Indonezijska vlada se do zdaj ni strinjala s tem, da bi prišla malezijska misija v Djakarto. O izmenjavi stališč so se sporazumeli na sestanku zunanjih ministrov obeh držav 1- junija v Bangkoku.
Po poročilu AFP menijo opazovalci v Kuala Lumpuru, da bi malezijski zunanji minister Razak utegnil kmalu odpotovati v Djakarto. kjer bi podpisal sporazum o miru med državama.
V	Maleziji niso opazili nikakršnega presenečenja .ob nedavni izjavi indonezijskega predsednika Sukama, da tako imenovana konfrontacija še ni ustavljena. Po pisanju malezijskega tiska, ki z razumevanjem obravnava položaj v Indoneziji, je ^donezijsko-malezijski sporazum, sklenjen 1- junija v Bangkoku, le etapa v razvoju odnosov med. državama. Ta sporazum je napravil konec oboroženim akcijam na mejah, popravil splošno ozračje in spravil spor na raven pogajanj.
V	Kuala Lumpuru izjavlja-
Krvava bilanca druge svetovne vojne
ZAHODNI BERLIN, 3. avg. (AFP) — V drugi svetovni vojni je bilo ubitih 55,293.500 ljudi- Med vojno je postalo 25 milijonov ljudi invalidov. Te splošne podatke vsebuje letnik nemškega urada, ki so ga sestavili na podlagi dokumentov, kartonov in registrov Wehrmachta. Vzporedno so navedeni tudi podatki o žrtvah v prvi svetovni vojni: 9 milijonov 736.897 mrtvih ter okoli 21,100.000 invalidov.
Nemci so imeli v drugi svetovni vojni 7,375.800 žrtev, vštevši Avstrijce.
jo, da mora priti prva neposredna akcija od indonezijskega parlamenta, ki mora ratificirati sporazum, sklenjen med Malikom in Raza-kom 1- junija v Bangkoku.
Britanski obrambni minister Healey je izjavil, da bo Britanija umaknila 10 tisoč svojih vojakov z Bornea, ko bo ratificiran malezijsko indonezijski sporazum, sklenjen v Bangkoku.
vključene v vietnamsko vojno zaradi svoje vojaške in gospodarske pomoči Južnemu Vietnamu. ZDA so že v času
Neuradno
sodišče za vojne zločince
Med sodniki je tudi jugoslovanski publicist dr. Vladimir Dedijer
LONDON, 3. avg. (Reuter). — Novembra letos se bo se-šlo v Parizu neuradno sodišče za vojne zločince. Pod vodstvom britanskega filozofa Bertranda Russella bo preučevalo dejanja ameriškega predsednika Johnsona in dingih ameriških voditeljev v vietnamski vojni.
Sekretar britanskega filozofa Russella Ralph Schòlmann je izjavil, da bo to sodišče brez legalnega statuta sestavljalo 12 do 15 evropskih in latinskoameriških uglednih osebnosti, strokovnjakov za mednarodno pravo, religijo, umetnost in politične vede. Sodišče bo obravnavalo dokazno gradivo skoraj 12 tednov, zatem pa bo sprejelo »obsodbo«, po kateri je ameriška vojna v Vietnamu zločin proti človeštvu. Obtožnica bremeni ZDA zločinstva, vštevši uporabo strupenih kemičnih sredstev, bombardiranje s fosfornimi in napalm bombami itd. Vlada Severnega Vietnama bo poslala v Pariz okoli 200 Sevemovietnam-cev, ki bodo pričali pred sodiščem.
Med sodniki tega neuradnega sodišča sta francoska pisatelja Jean Paul Sartre in Simone de Bouvoire, italijanski pravnik in urednik mednarodnega socialističnega časopisa Leilio Basso, zatem mehiški predsednik od leta 1934 do 1940 Lezaro Cardenas, brazilski znanstvenik Jo-sue de Castro, jugoslovanski publicist dr. Vladimir Dedijer, profesor na londonski ekonomski šoli Isaac Deut-scher, ugledni italijanski družbeni delavec Danilo Dolci in znani nemški dramatik Peter Weiss.
Russellov sekretar Schon-mann je tudi sporočil, da bodo dokazno gradivo s sojenja v celoti objavili, potek sojenja pa bodo posneli.
Evakuacija ameriških letal iz Francije
WASHINGTON, 3. avgusta (AP). — Ameriško obrambno ministrstvo je sporočilo danes, da bodo že ta mesec začeli evakuirati šest letalskih eskadril, ki so stacionirane na ozemlju Francije. Tri bodo prepeljali v Veliko Britanijo, dve bodo umaknili nazaj v ZDA, eno pa bodo razpustili.
predsednika Trumana ugot vile, da je varnost jugovzhc ne Azije bistvena za vame nekomunističnega sveta. K sneje so drugi predsedni potrdili to politiko in na n; ni podlagi tudi delovali, tem v zvezi je Rusk povedi da ZDA, ko intervenirajo kaki tuji državi, delajo »iz varnostnih razlogov in j zaradi programa pomoči«. 1 njegovem mnenju predsedn lahko začne akcije tudi tai kjer ni nikakršnega zavezn tva, kot je to na primer sto: Eisenhower, ko je leta 19 poslal čete v Libanon.
Ameriški državni podsekj tar George Bali se je seš danes z generalnim sekrete jem OZN U Tantom. Kot p roča AP, sta se pogovarjala možnih uk-epih, ki bi utegn pripeljati do zmanjšanja \ jaških akcij in do končne i šitve vietnamskega* probleir
Dve ameriški letali sta pn očmi članov narodne kontrc napadli kamboško yas Anlo Franch blizu vietnamske ir je. Kot poroča UPI, je to n vico objavila uradna kamb ška časopisna agencija. V r vici je rečeno, da so ob r padu izgubili življenje nel noseča ženska in dva otrok devet ljudi pa je ranjenih.
Kamboška agencija trdi v svojem poročilu, da so člani mednarodne komisije skušali ugotoviti škodo, ki so jo povzročili prejšnji napadi. V istem trenutku sta prileteli dve ameriški letali in napadli vas z raketami. S člani mednarodne komisije je bilo tudi nekaj tujih novinarjev in vojaških atašejev, akreditiranih v Phom Penhu. Kamboška vlada še ni objavila uradnega sporočila, vendar pa menijo phnompenski opazovalci, da Ido napad povzročil velik diplomatski konflikt-
Ameriško zunanje ministrstvo je sporo$2o, da bo »leteči fveleposterHk« Averell Harriman v začetku septembra obiskal Kambodžo, kjer se bo pogovarjal o ameriško-kamboških dvostranskih odnosih.
Zastopnik zunanjega ministrstva Robert McClosky je izjavil, da bi med temi pogovori utegnili sprožiti tudi dru-
• • Nadaljevanje
na zadnji strani
Svetovni kongres za prehrano
BONN, 3. avg . Zahodno-nemški predsednik Liibke je odprl danes v Hamburgu VII. svetovni kongres o prehrani. Navzoči so izvedenci in znanstveniki iz okrog 90 /držav.
Problemi, o katerih bodo razpravljali udeleženci kongresa, se kažejo v naslednjih nekaj podatkih: prebivalstvo na svetu naraste vsako leto za 55 milijonov ljudi in bo doseglo leta 2000 šest milijard 500 milijonov. ZDA in Evropa, kjer živi 18 odstotkov celotnega prebivalstva sveta, pridelajo 57 odstotkov žitaric. 20 odstotkov zemeljske površine je nenaseljene, le 10 odstotkov je obdelane, 20 do 30 odstotkov pa bi je še morali obdelovati. Od 350 milijonov kmetijskih družin jih ima 70 odstotkov le primitivno orodje za obdelovanje zemlje.
med Podtaborom in Črnivcem? Delavci in štab strokovnjakov na mostu menijo, da lahko čas do striženja vrvice že merijo z urami. Včeraj smo^si ogledali cesto, ki je še vedno gradbišče. Na velikem mostu nad Peračico niso brez skrbi. Zgornja plast hrapavega asfalta je na mostu položena šele v dolžini nekaj metrov. Hite in hite; skoraj bi dejali, da naglica ni najbolj priporočljiva. Kar se naglice tiče, imamo že nekaj izkušenj. Da bi ceste, potem ko bo odprta, spet ne zaprli in — naredili do konca...	Foto: D. Kralj
Nigerija
Obnavljanje federacije
Nesoglasja glede bodoče oblike države — Skoraj vsi oficirji plemena Ibo ubiti — Alžir: Zahod triumfira
AKRA, 3. avg. (Tanjug.) — Po poročilih vzhodnonigerijskega radia in tiska zahtevajo uporniki nigerijske armade, v glavnem s severa, svobodne volitve in obnovitev prejšnje federacije. Uporniki se strinjajo s tem, da prekinejo sovražnosti, vendar samo s pogojem, da se dežela razdeli na prejšnje rajone, ki so imeli na podlagi suspendirane ustave status zveznih držav. Predlagali so tudi ustanovitev vlade narodne fronte, v kateri bi bili nepolitični, civilni voditelji in oficirji. Menijo, da bi vodja stranke akcijske skupine Avolovo (včeraj so ga izpustili iz zapora), utegnil biti eden izmed članov prihodnje vojaško-civilne vlade.
V lagoških političnih krogih | pustitev Avolova, ki je bil v prevladuje mnenje, da je iz- [ zaporu od leta 1962, poglavit
Večina proti „vrhu”
Verjetno bodo sklicali sestanek zunanjih ministrov
KAIRO, 3. avg. (Tanjug.) — Odložitev arabskega srečanja na vrhu in položaj, ki je nastal s tem v zvezi, sta še zmeraj predmet živahne politične dejavnosti v Kairu.
Ministrstvo za zunanje zadeve ZAR je poslalo Arabski ligi noto, pravzaprav odgovor na priporočilo, ki ga je maroška vlada pojasnila v svoji uradni izjavi sekretariatu lige in v kateri se strinja s preložitvijo konference. Nota ZAR izreka zadovoljstvo ob maroškem sklepu o preložitvi kakor tudi soglasje ZAR, da bi si prizadevali ustvariti okoliščine,
»BELA OBLAST« V CHICAGU — Tri tisoč belih demonstrantov, v glavnem mladoletnikov, je napadlo 300 črncev, ki so mimo demonstrirali v beli četrti Chicaga. S klici »bela oblast« so napadli demonstrante in jih nad 60 ranih. V bližnjem parku so zažgali 70 avtomobilov, ki so jih tam pustih udeleženci demonstracij. Na
sliki: goreči avtomobili.
Foto: AF
zaradi katerih je ZAR poslala povabilo za sklicanje 2raibskega sestanka na vrhu. Kot ge znano, maroška nota poziva arabske države, naj storijo vse za zbliianje stališč, da bi lahko konferenco čimprej sklicali-
Po uradnem sporočilu sekretariata Arabske lige se je do zdaj šest držav — Irak, Libanon, Sirija, Maroko, Jemen in ZAR — zavzelo za preložitev konference. Glede na to, da Tunizija že dlje časa bojkotira arabske konference na vrhu in seje Arabske lige, je potemtakem zdaj sedem držav, ki nasprotujejo konferenci. To je po določbah o sklicanju konference dovolj, 'a se le-ta preloži. Na podlagi vsega tega je zdaj že mog- reči, da je četrti sestanek voditeljev arabskih držav preložen za nedoločen čas- V generalnem sekreta-fcariaitu Arabske lige pričakujejo, da bodo tri države, ki se še zmeraj niso uradno izrekle, poslale svoje odgovore v prihodnjih 24 urah-Te države so Kuvajt, Jordanija in Sudan.
Zdaj so najrealnejši izgledi, da bodo -sprejeli maroški kompromisni predlog, da se namesto arabskega vrha skliče sestanek zunanjih ministrov in sveta skupne obrambe arabskih držav.
Aližirija kot gostitelj napovedane konference na vrhu uradno ni reagirala na sporočilo posameznih držav o njihovem sjdecpu, da se ne bodo udeležile arabske konference. (Vladni ■■ tisk pa je kljub temu opozoril, to je v nasprotju s stališčem Sirije in ZAR, da takšne konference samo koristijo in prispevajo k izboljšanju medarab-skih odnosov kakor tudi krepitvi naprednih sil v arabskem svetu-
ni kompromis med oficirji s severa in juga. Namen tega pa je izogniti se nadaljnjim bojem in rešiti sedanjo najbolj resno krizo v deželi.
Po nekaterih poročilih so izpustitev Avolova, katerega stranka je nekdaj imela večinsko podporo prebivalstva na jugu, vštevši Lagos, pozdravili.
V	poslanici po radiu Engua je vojaški guverner vzhodne Nigerije Ojukvu, ki je še zmeraj na oblasti, ponovil, da ne ve, kako bi znova lahko vzpostavili združeno Nigerijo, saj so skoraj vsi oficirji iz plemena Ibo ubiti. Zahteval je, da se vsi vojaki, pripadniki plemena Hausa, preselijo na sever, vsi vojaki z juga pa na jug.
V	Lagosu pa se nadaljujejo pogajanja z namenom, da se reši sedanja kriza in preprečijo nadaljnji nemiri. Namen sedanjih pogajanj je, kot kaže, najti vsaj minimalno zvezo med nigerijskimi rajoni. Največje nigerijsko pleme Hausa se je balo, da jim bo Ironsijeva vlada vsilila nadvlado plemena Ibo iz vzhodnih pokrajin. Novi šef vojaške vlade Govon, ki so ga uporniki podprli, se odločno upira Ironsijevi politiki prenehanja plemenskega regionalizma in združitve Nigerije v eno državno celoto z močno osrednjo vlado. Kaže pa,-da sami uporniki niso enotni.
Po današnjih poročilih je položaj v Nigeriji v glavnem miren. Lagoški politični' krogi Pa se še zmeraj bojijo, da sedanje krize ne bodo mogli rešiti takoj in da bi te utegnili spopadi in neredi razširiti na vso državo.
Tanjug poroča iz Alžira, da tam ocenjujejo sedanji razvoj dogodkov v Nigeriji in Kongu kot začasno zmagoslavje politike Zahoda, ki s podžiganjem plemenskih nasprotij skuša preprečiti konsolidacijo mladih afriških držav.
Novi vojaški udar v Nigeriji je po mnenju alžirskih opazovalcev poskus, da bi severnjaki, kjer živi okrog 30 milijonov muslimanov, prevladali nad jugom in vzhodom države. Trdijo, da je v bojih v severnih mestih padlo ali pa je bilo ranjenih okrog tisoč ljudi. Ničesar pa ne poročajo o številu padlih v mestih na severozahodu v Ahekuti, Ike-
••• Nadaljevanje
na	strani
Vietnam
Hude
bitke
na
kamboški
Ameriška letala so že tretjič bombardirala pristanišče Haiphong — Rusk o »nedotakljivi coni« ob kitajski meji — Averell Harriman obišče Kambodžo
So hišni sveti res preživela oblika?
čeprav so stanovanjska podjetja kot delovne organizacije komaj naredile prve korake, saj smo jih dobili šele pred nekaj meseci, so se vendarle že marsikje utrdile, pripravile jasne gospodarske perspektivne programe in tudi našle stik s terenom, zlasti s stanovalci, delovnimi organizacijami in hišnimi sveti. V nekaterih krajih. zlasti v Mariboru in Ljubljani, pa vendarle prihaja do večjih ali manjših trzljajev med stanovanjskimi podjetji in hišnimi sveti. Ponekod je v hišnih svetih prevladala mlačnost, češ, zdaj tako in tako nimamo več kaj početi, zdaj vse »komandirajo« v stanovanjskih podjetjih. Tu in tam prihaja do trenj in nevšečnosti pri pobiranju stanarine. vodarine in pristojbin za odvoz smeti. Nekateri celo širijo glasove, da so se hišni sveti preživeli, ker niso več pravne osebe, da nimajo kaj početi, ker nimajo materialne osnove in podobno.
Republiški zakon o pravicah in dolžnostih stanovalcev pri upravljanju stanovanjskih hiš zelo jasno določa vlogo hišnih svetov, ki so tudi v novih pogojih predvsem pooblaščeni za tekoče vzdrževanje hiš in imajo v te namene določeno svojo materialno osnovo. Sicer pa menim, da ne gre toliko za sam zakon, kot bolj za življenjsko prakso, za zdrav in konstruktiven modus vivendi, ki naj bi se oblikoval v odnosih med stanovanjskimi podjetji in hišnimi sveti.
Rešitev prav gotovo ni v tem, da se hišni sveti čutijo užaljene in da se jih loteva apatičnost, niti v tem, da nekatera stanovanjska podjetja gledajo na hišne svete zviška kot na »preživele oblike«, s katerimi je sploh škoda zgubljati besede. Nedvomno so hišni sveti lahko tudi v novih pogojih idealen sodelavec stanovanjskih podjetij, predvsem v tej smeri, da jih razbremenijo odvišnega dela, aparata in administriranja. Stanovanjska podjetja ne bodo mogla bdeti nad vsako vodovodno pipo. pečjo ali dimnikom, zato pa so te stvari dobro znane hišnim svetom. Zakaj se ne bi torej oprli na amatersko delo hišnih svetov, na zdrave pobude in mnenja stanovalcev. na dolgoletne izkušnje hišnih svetov itd. Vse sporne zadeve — zlasti glede tega, kaj je rentabilne-je — pa je treba razčiščevati v konstruktivnih pogovorih na čim širši osnovi.
Skratka, stanovanjska podjetja so poklicana. da kot dobri gospodarji tudi v stanovanjskem gospodarstvu vse bolj in bolj uveljavljajo ekonomske zakonitosti. Hkrati pa nam mora biti jasno. da vodi pot v nove ekonomske odnose tudi v stanovanjskem gospodarstvu prek razvitega sistema samoupravljanja, katerega sestavni del so tudi v novih pogojih hišni sveti.
IGOR PREŠERN
2. stran*DELO
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Zvone Cajnko predsednik konference SZDL za Maribor
MARIBOR, 3. avg. — Sinoči je bil v Mariboru konstituiran novi organ — konferenca SZDL za Maribor, ki je za predsednika izvolila diplomiranega politologa Zvoneta Cajnka, za sekretarja konference pa predsednika občinskega odbora SZDL Maribor Center diplomiranega politologa Borisa Godino. Prve seje se je udeležil tudi podpredsednik GO SZDL Slovenije Franc Kimovec. Konferenca je imenovala volilno komisijo, komisijo za sesla-vo pravilnika SZDL in komisijo za mednarodne stike ter sprejela program dela do konca letošnjega leta.
Med najpomembnejša vsebinska vprašanja, ki naj bi jih obravnavala konferenca SZDL za Maribor, sodijo prav gotovo bodoča komunalna ureditev Maribora, program gospodarskega in družbenega razvoja mariborskega območja. Med notranjimi organizacijskimi vprašanji, ki jim bo konferenca posvetila posebno pozornost, je na prvem mestu načelo javnega obravnavama vseh vprašanj na mariborskem območju, pa tudi načelo sodelovanja z vsemi organizacijami in društvi.
Kot je poudaril novo izvoljeni predsednik Zvene Cajnko bo sprejet pro?rr?»~» dela lahko uresničila konferenca SZDL za Maribor samo ob podpori vseh treh občinskih organizacij SZDL v Mariboru in ob sodelovanju vseh članov socialistične zveze. P
Konstrukcije za Sovjetsko zvezo
Naša podjetja izdelujejo gradbene konstrukcije
za Bulevar Kalinina v Moskvi
NIŠ, 3. avg. (Tanjug) — Tovarna kovinskih konstrukcij »Djuro Salaj« v Nišu, kombinat aluminija -iz Ražine pri Šibeniku in podjetje »Impol« iz Slovenske Bistrice so začeli proizvajati gradbene konstrukcije iz aluminija, ki jih bodo montirali na novih zgradbah na Bulvaru Kalinina v Moskvi.
Ta bulvar v središču Moskve, ki sega od poslopja SEV do moskovskega gledališča, preurejajo za o-srednjo proslavo 50-letnice prve socialistične revolucije, ki bo oktobra prihodnje leto.
Izdelavo gradbenih konstrukcij so zaupali jugoslovanskim podjetjem. Skupna vrednost znaša okrog milijardo starih dinarjev.
Tovarna kovinskih konstrukcij »Djuro Salaj« v Nišu, ki so ji zaupali dela v vrednosti nad 350.000 dolarjev, bo izdelala iz aluminija okna, vrata, fasade in celoten pohištveni les, ki ga je mogoče zamenjati z aluminij evimi legurami, za pet 24-nadstropnih nebotičnikov, katere gradijo na Bulvaru Kalinina.
Jugoslovanskim podjetjem so zaupali ta dela, ker sef se njih proizvodi uspešno uveljavili v vzhodnoevropskih državah. Domače tovarne, ki izdelujejo gradbene konstrukcije iz aluminija in drugih barvastih kovin, so zadnja leta izvozile v vzhodnoevropske države za več milijard starih dinarjev blaga.
JURIJ SOLO v JEV V POGOVORU s podpredsednikom Mestnega sveta Ljubljana dr. Viktorjem Damjanom.	Foto: E. šelhaus
Novi sovjetski pogledi na oblikovanje
Pogovor z direktorjem vsezveznega inštituta Jurijem Solovjevom
LJUBLJANA, 3. avg. — »Naš izraz je umetniško konstruiranje, v bistvu pa gre za isti pojem kot pri vas — za industrijsko oblikovanje,« je ugotovil direktor vsezveznega inštituta ZSSR tehnične estetike državnega komiteja za znanstveno raziskovalno dejavnost Jurij Solovjev na sprejemu, ki so mu ga priredili danes v gospodarski zbornici SRS v Ljubljani. Kot gost bienala industrijskega oblikovanja je ugledni sovjetski gost, ki vodi to pomembno panogo v deželi, danes obiskal tudi predsedstvo mestnega sveta v Ljubljani, zatem pa se je v gospodarski zbornici, kjer ga je pozdravil podpredsednik Janez Nedog, udeležil pogovora z navzočimi zastopniki industrije ter drugimi strokovnjaki industrijskega oblikovanja v Sloveniji.
»že večkrat sem želel priti v Jugoslavijo in navezati konkretne stike z jugoslovanskimi oblikovalci,« je ugotovil Solovjev, »prepričan sem namreč, da imamo veliko skupnih problemov, ki bi jih skupno laže reševali, tako da bi taka izmenjava " izkušenj pripomogla k uspehu vaše in naše dežele.«
Ugotovil je. da je že videl nekaj zanimivih primerkov jugoslovanskega oblikovanja na razstavi, v neki, čeravno manjši trgovini, pa ga je pritegnil smiseln način trgovanja. »Naš inštitut v Sovjetski zvezi ima namen, da je dobrohoten posrednik med industrijo, trgovino in človekom. V tem smislu želimo vplivati na industrijo, da bi proizvajala s čim manjšimi stroški kar najboljše izdelke, hkrati pa pokazati potrošniku, kakšne prednosti ima pri nakupu izdelkov, pri katerih smo mi sodelovali.« Poudaril je, da morajo biti vse rešitve tehnološko pravilne, se pravi, da se je strinjal s postavko, ki jo je v razpravi omenil direktor jeseniške železarne inž. Matevž Hafner, češ, da je tehnološko pravilno tudi lepo in obratno, vendar je k temu dodal še vpra-
Vročina v Splitu
SPLIT, 3. avg. (Tanjug.) — Že tri dni je v Splitu in v okolici od 30 do 32 stopinj vročine, tako da je to območje zdaj najbolj vroče na jadranski obali. Ker ne piha običajni »mištral«. je sopara še tembolj neznosna- Razen tega je razlika med dnevno in nočno temperaturo razmeroma zelo majhna, kar ob-morcem in njihovim gostom kvari nočni počitek. Medtem ko je bilo na primer včeraj v Marjanskem gozdu 30 stopinj vročine, se je živo srebro v termometru davi ob štirih, ko-je temperatura naj-nižja, spustilo komaj na 23 stopinj Celzija-
sanje oblikovanja s stališča človeka, bodisi kot delavca bodisi kot potrošnika. Navedel je primer, kako so v neki
leningrajski tovarni za straž-
Nova pomorska proga
REKA, 3. avg. (Tanjug.) — Bolgarska ladja »Sopot« z nosilnostjo 1500 ton je odplula iz reškega pristanišča proti Benetkam- To je prva plovba te ladje na novi progi med Črnim morjem in Jadranom.
Ladja je pripeljala v reško pristanišče nad 4000 ton bolgarskega blaga, ki ga bodo pretovorili na druge ladje in odpeljali tja, kamor je namenjeno.
To progo je odprlo podjetje »Blgarski morski flot«. Za zdaj bo plula na tej progi ena ladja, ki se bo razen v Burgasu in Vami ustavljala tudi v jadranskih pristani-niščih — na Reki, v Trstu in Benetkah. Pozneje se ji bo pridružila še ena ladja, tako da bo zveza med Jadranom in Črnim morjem vsakih 15 dni-
Progo so odprli zato, da bi se povečal tranzit bolgarskega blaga, ki ga pretežno na Reki. pretovarjajo na druge linijske ladje.
Publikacija o Piranu in Portorožu
KOPER, 3. avg. — Zavod za pospeševanje turizma v Piranu je pripravil novo pomembno publikacijo — načrt Pirana in Portoroža v večbarvnem tisku. Prvih 2000 izvodov je že v prodaji; skupna naklada pa bo znašala 40.000 izvodov. Nova publikacija bo prišla prav domačim ln tujim turistom, ki se mu-de v Piranu in Portorožu, že prvi dan po izidu so prodali več sto izvodov.
ENOSMERNI PROMET NA CESTI LJUBLJANA—ZAGREB — Na odseku pri Trebnjem proti Novemu mestu so začeli asfaltirati cesto v dolžini 5 km. Zaradi del na cesti je promet do nadaljnjega enosmeren.	Foto: E. šelhaus
niče prav iz teh izhodišč spremenili poliranje in drugače nadomestili ročice, po dragi strani pa pri odlivanju stojala izv litega železa zabeležili občutne prihranke materiala.
»Nimamo pa namena predmete okraševati, želimo, da bi se lepota organsko skladala z uporabnostjo.« je Solovjev izrazil sorazmerno zelo novo in napredno stališče v sovjetskem industrijskem oblikovanju, ki začrtuje množični okus. Doslej namreč Je v sovjetski široki potrošnji često prevladovala težnja po vsakovrstnih krasitvah. Da se jim te težnje tudi v industriji še ponavljajo, je bilo moč razbrati iz neke drage njegove zgodbice o prizadevanjih za naprednejše industrijsko oblikovanje, kjer so v neki fazi na zunaj zelo dobre konstrukcije ob sodelovanju inštituta v domači tovarni končno predlagali, da bi pa vendar morda krasitev izvedli vsaj — vsaj znotraj izdelka.
Sovjetski gost bo ostal v Sloveniji še nekaj dni. V tem času si bo ogledal nekaj podjetij in stopnjo industrijskega oblikovanja v njihovi proizvodnji.
B. POGAČNIK
Začasna prepoved vseh gradenj na območju Bohinja in Bleda
Odredba sekretarja za urbanizem, ki naj zavaruje zemljišča, do sprejetja urbanističnega plana
LJUBLJANA, 3. avg. Te dni bo v uradnem listu SRS izšla odredba republiškega sekretarja za urbanizem o zavarovanju določenih zemljišč na območju občin Radovljica in Jesenice. S to začasno odredbo, ki bo veljavna toliko časa, dokler ne bosta sprejeta urbanistična plana za območje Bleda in Bohinja, bo prepovedana vsakršna gradnja. Izjemno gradnjo bo lahko odobril republiški sekretar za urbanizem na predlog posebne komisije.
že nekaj časa pripravljajo urbanistična plana za širše območje Bleda in Bohinja. jBlejski urbanistični plan pripravlja inštitut za urbanizem priFAG ljubljanske univerze pod vodstvom prof. Eda Ravnikarja, urbanistični plan Bohinjskega kota pa ljubljanski urbanistični zavod. Računajo, da bo plan za Bled pripravljen že prihodnji n e-sec, za Bohinj pa predvidoma do letošnjega novembra.
Seveda pa je treba računati, da bo do potrditve obeh urbanističnih planov preteklo še več mesecev, saj terja postopek javno razglasitev in razpravo v' strokovnih krogih ter širši javnosti- Sele potem, ko sliši občinska skupščina vse pripombe, lahko urbanistični plan tudi potrdi.
Čeprav je torej do sprejetja obeh planov, ki zajemata območje bivših občin Bohinj in Bled oziroma predvsem teritorij sedanje občine Red ovij ica in manjši del občine Jesenice, še razmeroma dolga doba (vsaj še nekaj mesecev) pa ponekod na terenu zasebniki in delovne organizacije gradijo križem kražem, kot da pri nas sploh ni ne duha ne sluha o urbanizmu.
Prav zato, da preprečimo stihijo — dokler je še čas za to — in da zavarujemo širše območje Bohinja in Bleda, je bila izdana omenjena odredba. Naj še omenimo, da z odredbo soglaša tudi svet za urbanizem občine Radovljica, ki je o tem razpravljal na svoji seji dne 29. julija ob navzočnosti predsednika občine Radovljica.
Z omenjeno odredbo so zajeta zemljišča v naslednjih katastrskih občinah:	Bled,
Boh. Bela, Boh. Bistrica, Boh.
Češnjica, Bohinjska Srednja vas, Gorjuše, Nemški rovt,
Nomenj, Podhom, Polšica,
Rečica, Ribno, Savica, Selo pri Bledu, Spodnje Gorje, Stu-dor, Višelnica, Zasip, Zgornje
Gorje, želeče in delio še katastrske občine Hraše, Zabreznica in Žirovnica.
Kot že omenjeno bo izjemoma možna gradnja nekaterih objektov, predvsem objektov, ki so družbenega pomena, in pa organizirana stanovanjska gradnja v blokih. Prav tako odredba ne prizadene objektov, na katerih so nujno potrebna razna vzdrževalna dela (razne sanacije in draga normalna vzdrževalna dela), ni pa dovoljeno že obstoječih zgradb prezidavati, povečati ali sploh spreminjati namembnost obstoječih stavb.
IGOR PREŠERN
Slovo od ponesrečenih rudarjev
ZAGORJE, 3. avg. — Danes popoldne so z rudarskimi častmi pokopali ponesrečena rudarja, 284etoega Staneta Dornika in 46-letnega Jožeta Izlakarja, ki sta izgubila življenje v nesreči v ponedeljek popoldne, ko je na 46. polju obrata Kotredež v zagorskem rudniku prišlo nepričakovano do zraška.
Ganljiv je bil prizor na zagorskem pokopališču, ko so se delovni tovariši in prebivalci poslavljali od mladega ponesrečenega rudarja Staneta Dornika in zatem na Izlakah, ko so položil k zadnjem počitku Jožeta Izlakarja. Več kot 2000 Zagorjanov je spremljalo Staneta Dornika na zadnji poti. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega predstavniki zagorskega rudnika, družbeno političnih organizacij in TVD Partizana; na pokopališču na Izlakah pa so se mnogi prebivalca tega kraja in radarji poslovili od Jožeta Izlakarja. Pevci in rudarska godba so zaigrali in zapeli žalostinko v slovo ponesrečenima tovarišema.
B.
V Slavoniji bo letos obilna žetev
Po prvih cenitvah so pridelali doslef Skupno 58.000 vagonov pšenice
OSIJEK, 3. avg. — V Slavoniji bo letos doslej najbogatejša žetev. Po prvih cenitvah so pridelali skupno za
58.000	vagonov pšenice, od tega 27.000 vagonov na družbenem sektorju in 31.000 na zasebnem. To je za
13.000	vagonov več kot v letu 1959, ko je bila najboljša letina.
Jesenska setev je potekala v ugodnem vremenu, a tudi tehnično so bile priprave zelo dobre, kar je bilo odločilno. Nadalje je k uspehu pripomoglo to, da so letos tudi na zasebnem sektorju uporabili doslej največje količine umetnih gnojil.
Spričo tega so na kakih 50 odstotkih zemlje zasebnih proizvajalcev-kooperantov dosegli razmeroma precejšen pridelek od 32 do 43 metrskih stotov na hektar, medtem ko bodo na vseh- 92.990 hektarih zemlje zasebnih pridelovalcev najverjetneje dosegli v povprečju 33 metrskih stotov na hektar, kar presega vsa pričakovanja. Posebno so se izkazali zasebni pridelovalci, pretežno kooperanti vukovarske, osiješke in baranjske komune, ki so dosegli povpre-' čen pridelek 41, 38 in 37 metrskih stotov na hektar.
Kar zadeva pridelek na-družbenem sektorju, zdaj ugo-
Razstava modelov novih čolnov
KOPER, 3. avg. — Zagrebško podjetje »Interpublic« je včeraj v Portorožu prikazalo tazlične modele čolnov in motorjev zanje. Colne izdeluje zagrebško podjetje »Jugomon-taža«, motorje pa belgijska podružnica največje tovrstne ameriške tovarne »Outboard Marine«. »Jugomontaža« in »Outboard Marine« sodeluje-ta tako, da izdeluje »Jugomontaža« čolne za motorje »Outboard Marine«. Včerajšnji prikaz je pritegnil pozornost večjega števila tujih turistov. V primeru nakupa bi lahko čolne preko zime shranili kar v Jugoslaviji. »Jugomontaža« pa bo že prihodnje leto organizirala potujočo servisno delavnico za popravilo motorjev, ki bo delovala na Jadranski obali. »Interpublic« bo v naslednjih dneh organiziral take prikaze še v Opatiji, Makarski in Dubrovniku.
SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH LJUBLJANA-SIŠKA, Ljubljana, Celovška
v redni likvidaciji
proda naslednje stanovanjske enote:
TRI VRSTNE HIŠE na Pržanu 104,38 m2	po	ceni	161.080	Ndin	-
TRI SAMSKE SOBE	13,29 m2	po	ceni	19.500	Ndin	-
DVOINPOLSOBNO stanovanje 62,13 m2	po	ceni	88.500	Ndin	-
DVE GARSONJERI	17,47 m2	po	Ceni	25.000	Ndin	-
Informacije dobite po telefonu 311-071 ali osebno pri SG Celovška 87
HIŠ OBČINE
87
vseljivo 30.9.1966 vseljive takoj vseljivo 30.9.1967 vseljive 30.9.1967
Standard, Ljubljana,
7482
tavljajo, kakšen bi bil, če ne bi bilo toče. Hkrati raziskujejo, kaj je na posameznih parcelah tolikanj povečalo rodovitnost, da so pridelali tudi 77 metrskih stotov na hektar (kmetijski kombinat Osijek). Kolikor so dognali, je toča potolkla samo na družbenem sektorju za okrog 2,5 do 3 metrskih stotov na hektar, kar je »prikrajšalo« kombinate za okrog 1576 oziro-
V juliju smo izvozili za 1260 milijonov N dinarjev
Uvoz za dva odstotka
manjši kot v lanskem juliju
BEOGRAD, 3. avg. (Tanjug) — Vrednost Izvoza je znašala julija letos 1260 milijonov novih dinarjev ali nad sto milijonov dolarjev. Po prvih podatkih zveznega zavoda za statistiko smo julija letos izvozili skoraj za prav toliko blaga kakor v juliju 1965 leta, ko je bil sicer Jugoslovanski izvoz rekorden. Ce pa glodamo gibanje izvoza v prvih sedmih mesecih tega leta, nam statistični podatki povedo, da je bil izvoz za 14 odstotkov večji kot v istem obdobju lanskega leta in Je za dva odstotka presegel planirano povečanje vrednosti našega izvoza v tem letu.
Kar zadeva uvoz, Je bil julija letos za dva odstotka manjši kot v lanskem Juliju. Vrednost uvoza v juliju Je znašala 1700 milijonov N dinarjev ali 136,000.000 dolarjev, kar je toliko kot v maju ali jur
Ko ocenjujemo dinamiko uvoza v prvih sedmih mesecih tega leta, lahko ugotovimo, da se postopno zmanjšuje. Stagnacija uvoza v maju, juniju in Juliju in pa to, da je ostal v teh mesecih skoraj na Isti ravni, je ugodno znamenje ra potekanje Jugoslovanske zunanjetrgovinske menjave. Treba je povedati, da obseg uvoza v letošnjem juliju m dosegel povprečne vrednosti uvoza v lanskem Juliju, kar po mnenju jugoslovanskih pristojnih gospodarskih krogov zagotavlja, da bo uvoz letos tak kakor »mo planirali, to se’pravi, da bo skupni uvoz za okrog 15 odstotkov večji kot lani.
ma 1891 vagonov pšenice, že ta račun neizpodbitno kaže, kako rentabilne so investicije za hoj proti toči.
Tržnih presežkov pričakujejo za okrog 30.000 vagonov, to je za 12.000 vagonov več kakor lani. Do danes so na ožjem območju Slavonije odkupili 4200 vagonov pšenice, v celotni pokrajini pa okrog 23.000 vagonov.
Stvar se je zapletla zaradi pomanjkanja obratnih sredstev, tako da so v zaostanku z odkupovanjem pšenice od kooperantov. Drugi problem je v tem, da Je pri posameznih zasebnih pridelovalcih opaziti, da radi mešajo pšenico iz stare zaloge v novo pšenico, kar bi lahko škodljivo vplivalo na kakovost odkupljenega pridelka. E. C.
Kupčije
na skopskem sejmu
SKOPJE, 3. avg. (Tanjug) — Na skopskem sejmu so eadnjih treh dneh sklenili za kake 4 milijarde starih dinarjev kupčij. Pričakujejo, da bo vrednost letošnjih sejemskih dogovorov rekordna.
Šestnajsti skopski sejem si je doslej ogledalo več kot 30 tisoč prebivalcev Skopja in obiskovalcev iz raznih krajev
Razpisna komisija
delavskega sveta
Kovinskega podjetja, Sevnica
razpisuje naslednja prosta delovna meeta:
1.	TEHNIČNEGA VODJE PODJETJA
2.	OBRATOVODJA OBRATA I.
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še enega naslednjih posebnih pogojev: za delovno mesto pod 1. najmanj izobrazbo strojnega tehnika in 3-letno prakso na vodstvenem delovnem mestu. Kandidat z višjo ali visoko izobrazbo mora imeti vsaj 2 leti ustrezne prakse pri vodstvenih ali organizacijskih delih v stroki.
Nastop delovnega mesta 1. 9. 1966 ali po dogovoru. Kandidat pod točko 2. mora imeti najmanj izobrazbo kvalificiranega delavca kovinske stroke z obvezno strokovno Solo ln 3 leta prakse na ustreznem delovnem mestu. Nastop delovnega mesta takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku. Prijave sprejema razpisna komisija Kovinskega podjetja, Sevnica do IS. avgusta 1966.	7462
Pisma bralcev
Planinski vestnik ob 70-letnici -v krizi
Ali je mogoče, da je ena najlepših, vsebinsko zelo pestra, pomena in Slovencem prepotrebna revija zašla v finančno krizo? Kaj meni o tem slovenska javnost?
Ali je mogoče, da niti de' setina članstva Planinske zveze ni naročena na strO' kovno in prav za članstvo poučno glasilo? Da je tako malo drugih naročnikov, pa skoraj ne najdem besede, ki bi bila dovolj kritična!
Javno vprašujem in prosim upravo Planinskega vestnika, naj v eni naslednjih številk vsaj številčno navede naročnike —• ne mislim na dolgoletne, ti naj bodo izjema — pač pa:
1.	Koliko od okoli 10.000 knjižnic, t. j. javnih, šolskih, sindikalnih, knjižnic gospodarskih organizacij, zavodskih itd. je na Planinski vestnik naročenih?
2.	Koliko turističnih društev je naročenih na Planinski vestnik?
3.	Koliko planinskih postojank dobiva to revijo?
4.	Koliko gostinskih obratov, t.j. gostiln, hotelov, motelov, kavarn, ki jih obiskujejo planinci, je naročenih na Planinski vestnik?
5.	Koliko trgovskih podjetij, ki prodajajo opremo planincev, dobiva glasilo in v njem eventualno anonsi-ra?
6.	Ali imajo naročen Planinski vestnik vsi odseki Planinske zveze v gospodarskih in drugih organizacijah?
7.	Ali imajo to revijo naročeno vse občinske zveze za telesno kulturo in športna društva, ki so s planinstvom in alpimstiko kolikor tpliko povezana?
8.	Ali so vsi funkcionarji Planinskega društva, t. j. organi upravljanja, naročeni na najbolj njihovo glasilo?
Končno pa menim, da je tudi v vsaki zasebni knjižnici mesto za Planinski vestnik.
To je samo nekaj, kar bi morda potrkalo na srca — in število naročnikov, upam, se bi povečalo.
Razen tega so gotovo tudi stari planinci, ki bi morda postali meceni, ali pa bi se v svojih oporokah ali drugih priložnostih spomnili na to glasilo.
Končno naj Planinskemu vestniku priporočim, da čimprej ustanovi svoj tiskovni sklad.
Ničesar novega nisem povedal, le dobronamerno sem hotel spomniti na našo obveznost, da se ta mesečnik, ki je razen omenjenega tudi najcenejši, ohrani in v bodoče še bolj uspeva.
RUDOLF FAJGELJ, Celje.
Partizanska 11
Odgovor na pismo »Gnusen incident na strunjanskem pomolu«
Ker želim, da je javnost o dogodku, o katerem piše tov. Stanislav Praznik v Pismih bralcev dne 26. julija t. L, objektivno obveščena, pošiljam svoj odgovor.
V ponedeljek, dne 18. 7. 1966 so me prosili v Fiest, naj odpeljem nenadno obolelo tovarišico iz nekega počitniškega doma v Strunjan, od koder bi nadaljevala pot v Ljubljano. Prošnji sem ustregel. V čoln je prisedlo še nekaj izletnikov. Ko pa smo prispeli do stru-
njanskega pomola, kjer naj bi izstopila obolela ženska (drugi izletniki sploh niso imeli namena izstopiti in iu-di niso izstopili), so po navodilu tamkaj nahajajočega se invalida brez ene noge začeli divjaško skakati v morje skrajno nevzgojeni mladoletniki in tako hoteli onemogočiti pristanek čolna na pomolu. Imeli smo občutek, da je to napad na mirne izletnike. Voda je pljuskala v čoln in premočila izletnike, ki so bili zelo ogorčeni. Na prošnjo starejših izletnikov, naj bodo mirni, so začeli še srdite je skakati. Poudarjam, da so bili med izletniki tudi inozemci, ki so bili neprijetno presenečeni nad dogodkom. Nato so bili zaprošeni tamkajšnji invalidi, naj posredujejo, da bomo bolno tovarišico izkrcali, a tudi to ni zaleglo.
V	takem stanju je prišlo do inkriminiranega dialoga med nekim izletnikom, ki je stal na pramcu čolna, in invalidom, ne pa z menoj, voznikom čolna, saj sem bil ves čas pri motorju, katerega sem upravljal. Zato se čudim, kako me more pisec obdolžiti za razgovor, katerega vsebina mi ni znana. ter zahtevati, naj me kaznujejo za nekaj, česar nisem storil?
Podoben primer se je dogodil pred nedavnim ob
obisku pomočnika švedskega ministra za zdravstvo, ko se je pripeljal s svojo družino z istim čolnom na isti pomol v Strunjan, da bi si ogledal rekreacijski center. Neki invalid mi je vpričo Švedove družine osorno zagrozil, da bo čoln odvezal . in ga spustil v morje, če takoj ne odpeljem. Sočustvujem z invalidi. toda takšnih pravic si invalidi ne morejo lastiti.
Končno zahtevam, da Stanislav Praznik v osmih dneh prekliče trditev, da je inkriminirani dialog potekal z menoj, voznikom čolna, sicer bom vložil tožbo zaradi klevetanja.
ADOLF ZORMAN, voznik motornega čolna Pl 232, Piran.
Tomšičeva 31
Proti monopolu na ljubljanskem trgu
V	Delu je bilo 30. julija poročilo o seji komisije za statut Ljubljane. V njem je bilo navedeno, da so ne-koleri člani komisije bili proti temu, da. bi bil sprejet v statut člen, ki bi jamčil — vsaj teoretsko — odprtost ljubljanskega trga. čeprav še ni rečena dokončna beseda, je zaskrbljujoče, da je bilo v razpravi zastopano stališče, da »protimonopol-ni člen« ne sodi v statut. Ali zares ne sodi? Samo dva primera, da je ta člen potreben.
Pojdite ob petkih na ljubljanski trg, ko pripelje Pomurka s svojim hladilnikom perutnino. Gruče gospodinj ga že čakajo m začne se prodaja s hladilnika — kajti Pomurka ne more dobiti v Ljiibl\jam lokala. Dolga vrsta gospodinj čaka in se upravičeno razburja. »Stojimo, kakor da je vojska,« je zadnjič pikro pripomnila ćna izmed njih. Pa gre res za nenapovedano vojno, ki jo vodi velefarmersko podjetje iz bližine Ljubljane proti neljubljanskemu proizvajalcu.
Ali drugi primer: Na TV vidite reklamo za Pepsi-Co-lo, v nekaterih trgovinah so
se pojavili plakati za to I
osvežujočo pijačo — toda Pepsi-Cole ne morete dobili niti v teh trgovinah niti v onih, ki ne delajo reklame zanjo. V Mariboru je Pepsi-Cole, kolikor hočete. Ali je v Ljubljani zato ni, ker je tu sedež producenta neke druge osvežilne pijače, ki ima podobno trne?
Zanimivo bi bilo poznati metode »prijateljskega prepričevanja«, s katerimi »e da doseči, da Pomurka ne more dobiti lokacije v Ljubljani, da v Ljubljani ni dobiti Pepsi-Cole in produktov MUno-Testa iz Ajdovščine itd. itd. Izdatki se ljubljan- | skim monopolistom gotovo , dobro obrestujejo — vse pa \ gre na račun potrošnika. In prav zato je »protimonopol-ni« člen v statutu edino, kar lahko vsaj delno zaščiti potrošnika pred izkoriščanjem monopolnih položajev raz- ! nih podjetij. Zalo: nujno je j treba odpreti ljubljanski trg, j v statutu — in v praksi.
Ing. JERNEJ STELE. \ Ljubljana, !
Prijateljeva 10 :
Ekspeditivnost pa taka
To mi je pripovedoval prijatelj, ki se mudi na do-pustu v počitniškem domu j Turboinštituta v Fiesi, od' i dalj enem vsega morda nekaj sto metrov zračne črte od Portoroža, središča slovenskega obalnega turizma, na čigar poštnem območju je tudi ta dom.
V petek, 29. julija okrog j poldneva je dobil pozivnico za telefonski pogovor, na- i slovljeno kratko in jedrna-to: »Počitniški dom Turbo- i inštituta Fiesa«. Priimek in I ime so verjetno na pošti v : Portorožu namenoma zataji- ■ li, češ. naj stanovalci sami i uganejo, komu je pozivnica ; namenjena!
In tako se je prijatelj od' j j povedal kopanju, vzel pot pod noge ter jo mahnil na pošto v Portorož. Tam se ni mogel načuditi svojemu instinktu, ko je ugotovil, da je bilo naročilo za telefonski razgovor res namenjeno njemu, in to ob 9. uri zjutraj. se pravi 3 ure prej, preden je dobil pozivnico. Ker je bil malce siten, kar mu v vročini ni zameriti, je zvedel, da je naročilo za raz-govor prispelo od njegove sorodnice iz Benetk, in to že prejšnji dan ali točneje, v četrtek, 28. t. m. okrog poldneva. Ker pa pošta nima »širše dostave«, je prejel pozivnico 24 ur pozneje, šele z redno pošto. Seveda je moral podpisati, da je naročilo v redu sprejel, skratka, da je vse v redu potekalo.
Naj bo že kakorkoli, vsekakor se ob tem ponujala dve vprašanji: kako da ni mogoče pravočasno obvestiti ljudi, ki prebivajo v tako civiliziranem območju. kakor je slovenski Monte Car-lo, o dogodkih, ki so morda za nekoga zelo pomembni, vzemimo nenadno bolezen, smrt ali podobne nevšečnosti?
Drugič: zakaj je pošta sprejela naročilo za telefonski razgovor iz Benetk za 9 uro, ko je vedela, da bo naslovljenca lahko obvestila šele ob 12. uri. z redno pošto, ker pač ni »širše do- ' stave«. V tem primeru bi \ lahko odgovorila naročniku ' v Benetkah, naj naroči razgovor n. pr. vsaj popoldne, ker ji bo šele v tem času uspelo poslati naslovljencu poziv.
Vse skupaj v tem prime- i m ne bi bilo niti omembe 1 vredno — toda ali so taki j dogodki potrebni?
Dr. KARLO BENULIČ. ;
Piran, i Pusterla 11 \
JUGOSLOVENSKA KNJIGA
IZVOZNO-UVOZNO PREDUZEĆE -BEOGRAD, TERAZIJE 27/11
OBVEŠČA
VSE USTANOVE, PODJETJA IN POSAMEZNIKE DA LAHKO NAROČIJO
INOZEMSKE STROKOVNE ČASOPISE IN REVIJE
IZ VSEH DRŽAV ZA 1967. LETO, IN SICER DO
25. SEPTEMBRA 1966. LETA
Le tako bomo lahko pravočasno naročili časopise pri inozemskih administracijah.
Naročila «poročite oziroma jih razporedite glede na založnike in označite natančen naziv časopisa.
Časopise ln revije ZSSR lahko naročite po najnovejšem katalogu sovjetskih časopisov (navedita Indeks kataloga).
Katalog bo na željo naročnika poslala brezplačno Jugoslovanska knjiga od 1. avgusta 1866. leta dalje.
Za časopise plačate v devlaah, ustanove, podjetja ln posamezniki, ki r.im.jv, deviz, lahko plačajo z dinarji.
OBIŠČITE NAS KATALOŠKI SERVIS, KI IMA NAJNOVEJSE KATALOGE IN PROSPEKTE VSEH SVETOVNIH ZALOŽNIKOV. SERVIS JUGOSLOVANSKE KNJIGE IMA NASLOV: TERAZIJE 27-II, soha št. 5, telefon 3304)50 P. P. 36.
Brez reda ni demokracije
Kjer ni zakonitosti, vlada nasilje, se uveljavlja objestnost. Pri tem trpi tisti, ki je pripravljen spoštovati zakone. plača pa navadno tudi za tistega, ki mu zakonov ni mar. Družba, ki se želi razvijati, ki želi biti demokratična, si česa takega ne more privoščiti. Dokaze bi lahko nabrali v vsej zgodovini človeštva.
Mar bomo poskušali delati izjemo? Najbrž ne. kajti to bi bilo tveganje, v katerem bi zanesljivo potegnili krajši konec. Teda kdaj pa kdaj ravnamo. kot da nam zakonov ni mar. Svoje lastne oblasti ne spoštujemo. Plačujemo jo, da bi skrbela za izpolnjevanje zakonov, obenem pa jo poskušamo izigravati. In to javno, oblasti in vsem ljudem pred očmi. Tisti pa, ki jim pravimo oblast, to trpijo. Izdajajo odločbe, naročajo, ukazujejo na podlagi zakonov, vendar učinka ni.
Pa ni treba veliko takšnih primerov, da oblast — in z njo zakoni, ki smo si jih sami predpisali — izgubi ugled. To pa pelje v pravico močnejšega, v pravico tistega, ki mu je manj do tega. da bi živel v družbi enakopravnih ljudi, se tudi v svoj lastni prid podrejal skupnim koristim. Kaj pa vsi drugi? Mar naj se zaradi takšnih odpovedo svojim demokratičnim svoboščinam in uvedejo režim trde roke?
Takšne misli se človeku nehote porajajo, ko gleda občino Ljubljana-šiška — tudi njo. ki stoji pred paradoksom. Na podlagi vseskozi zakonitega postopka, kot to zagotavlja mestni urbanistični inšpektor. MORA in v interesu skupnosti ter reda tudi SME podreti hišo, ki jo je na črno zgradil Franc Dobnikar blizu medenskega motela na prostoru, ki ni zazidljiv. Tega pa ne stori. S črnograditeljem se je pogajala, ponujala mu je druge lokacije (kajti lokacije so), ki pa mu ni ugajala: opozarjala ga je, prepričevala. Pa nič. Zmagala je njegova volja, zmagala proti vsem. ki so pooblaščeni, da v prid večini preprečujejo samovoljno ravnanje posameznikov. Črna gradnja je pod streho. In če je ta, čemu si še drugi ne bi privoščili, da si sezidajo hišo natanko tam, kjer jirft je všeč — pa to pri vseh grmadah urbanističnega papirja, ki je v takšnem primeru resnično zgolj papir?!
Samoupravljanje, neposredna demokracija, vsega tega ne bo. če ne bomo spoštovali zakonov, če ne bo reda, za kakršnega smo se sami dogovorili. če pa smo si kaj predpisali. kar je zanič, je treba predpise spremeniti. To je naša pravica. Dokler pa so. jih moramo spoštovati.'
B. KOVAČ
Ob gradivu za republiški srednjeročni plan
Program izvajanja reforme
Srednjeročni družbeni plan — usmerjevalec delovnih organizacij in ožjih družbeno političnih skupnosti pri njihovem samostojnem planiranju
Konec junija je gospodarski zbor republiške skupščine sprejel sklepe o smernicah za družbeno ekonomski razvoj do leta 1970. S tem je bila v skupščini končana razprava o gradivu za srednjeročni družbeni plan. Na podlagi smernic, ki jih je sprejela skupščina, bo sedaj republiški zavod za gospodarsko planiranje pripravil osnutek srednjeročnega družbenega plana. Da bo olajšana širša javna razprava o tem osnutku, bo naš list v prihodnjih dneh objavil vrsto prispevkov o problematiki gradiva za srednjeročni družbeni plan.
V tem in naslednjem sestavku o temeljnih ekonom-skopolitičnih ciljih srednjeročnega družbenega plana bomo skušali odgovoriti na vprašanje, kaj hočemo s planom, na čem temelji in kaj obeta.
Večkrat je bilo že poudarjeno, da mora biti srednjeročni družbeni plan po svojem bistvu program izvajanja reforme. Potemtakem gre za družbeni dogovor o konkret-
nih ciljih, katerih uresničitev naj bi predstavljala tudi izpolnitev načel reforme in seveda tudi dogovor o načinu in sredstvih, kako te cilje doseči. Omenjeni dogovor mora seveda sloneti na realnem temelju, ki ga predstavl ja analiza zakonitosti in dejavnikov dosedanjega razvoja ter sedanji družbeno ekonomski in materialni pogoji v naši družbi; pa tudi na analizi zakonitosti in delovanja dejavnikov
razvoja v naslednjem obdobju. Zato ne more biti zgolj skupek želja ali seštevek investicijskih ambicij, temveč v skladno celoto povezano realistično predvidevanje .prihodnjega razvoja.
že ob razpravah v skupščini je bilo tudi poudarjeno, da republiški srednjeročni plaii oziroma plan širše družbene skupnosti v svoji zasnovi razvoja, v količinskih in kakovostnih kazalcih ne more imeti neposredne direktiv-ne moči za delovne organizacije in ožje družbenopolitične skupnosti. Vendar pa, če je odsev skupnih interesov, usklajenih stališč in teženj delovnih organizacij ter ožjih družbenopolitičnih skupnosti — in to naj bi bil, saj ga sprejema skupščina kot najvišji samoupravni organ — že samo zaradi tega služi kot te-
Dolgoročno osvajanje tujega trga
Direktor tovarne Meblo v Novi Gorici inž. Oleg Vrtačnik o sodobni prodaji
Novogoriška tovarna »Meblo« se je zadnja leta uvrstila med najpomembnejše izvoznike na Primorskem. Njen izvoz je lani dosegel vrednost milijon 800.000 dolarjev. V njem je udeleženih že več kot 60 odstotkov celotne proizvodnje pohištva v tovarni. Toda na tujem trgu ne gre gladko. Pojavljajo se znaki zasičenosti in gospodarske nestabilnosti ter druge ovire, ki vplivajo tudi na izvozna prizadevanja novogoriškega proizvajalca pohištva.
»Da bi laže premagoval’ težave, ki so jim podvrženi naši izdelki, uvajamo na tujem trgu že dlje časa sodobnejše oblike prodaje, — nam je v pogovoru dejal glavni d ir ek tor podjetja inž- Oleg Vrtačnik — Čeprav nam pri tem ne gre vse po načrtih, so začetni uspehi le spodbudni •'<
— Kakšne so te nove oblike in v čem se izražajo njihovi rezultati?
»H kupcem hočemo čimbolj neposredno z osebnimi stiki. Naš komercialni kader je namreč življenjsko zainteresiran za prodajo tistega, kar proizvedemo, zato mu ne gre samo za sklepanje trenutnih pogodb, marveč navezuje s kupci trajnejše dogovore ob upoštevanju njihovih želja- Vedeti je namreč treba, da so med našimi uvozniki poleg zahodno evropskih držav tudi dežele Sredozemlja te Bližnjega vzhoda. Modeli, ki jih posredujemo v posamezne države, se med sabo občutno razlikujejo. Moramo pa jih tudi stilizirati glede na okuse posameznih vrst kupcev, ki se spreminjajo iz leta v leto. Veliko pobud za to dobimo prav z neposrednim sodelovanjem naših komercialnih delavcev s kup-
ci v posameznih državah. Povem naj, da znaša priliv od neposredne prodaje že dobrih 50 odstotkov celotnega našega izvoza. Korist od take oblike prodaje čutimo tudi v boljših plačilnih pogojih. Seveda pa je to samo del naših prizadevanj pri vključevanju tovarne v mednarodno delitev dela.«
— In kakšne so druge poti?
»Skupaj z italijanskim partnerjem smo začeli snovati novo podjetje Meblo — Itali-ana v stari Gorici- Prek tega podjetja bomo najprej skušali s komercialnimi prijemi globlje prodreti na italijanski trg. Hkrati pa obstaja možnost za kasnejšo organizacijo neke vrste delitve dela med matično tovarno in novim podjetjem. S tem bomo konkretizirali prizadevanja obeh držav za razvijanje industrijsko tehničnega in poslovnega sodelovanja- S takim načinom prodiranja v mednarodno delitev dela se bomo rešili tudi dvojnih carin, ki jih moramo sedaj plačevati za uvoženi reprodukcijski material, ki ga vgrajujemo v izvozne izdelke; obenem pa nam bo omogočil nekatere druge cenejše proiz-
Kam ceneje na dopust?
Dopustniške možnosti na treh malih otokih na Severnem Jadranu
Na odprtem morju ob zahodni in južni obali otoka Lošinj ležijo trije mali otočki Unije, Susak in Ilovik. Vsak izmed teh otokov ima po eno samo naselje, ki se imenuje tako kot otok sam.
Unije je ribiško naselje, ki leži na zahodni obali istoimenskega otoka- Ima lepe plaže s številnimi manjšimi
Zbor del. skupnosti
Vzgoj. varst. zavoda M. BELIČEVE -Ljubljana-Vič,
razpisuje prosto delovno mesto
VZGOJITELJICE
Pogoji: srednja vzgojiteljska šola.
Razpis velja 15 dni po objavi. Stanovanje ni zagotovljeno.	7497
Poslovno združenje podjetij za distribucijo električne energije v Sloveniji —
DES - Ljubljana,
Hajdrihova 2-III
razglaša
prosto delovno mesto
tehnika - evidentičarja
Pogoj:	končana srednja
šola. Rok za prijavo: 10. avgust 1966.	7494
zalivi. Vsa okolica je porasla z vinogradi in oljčnimi nasadi. Morje je primemo za športni ribolov in za jadranje- Možni so tudi izleti na manjše otoke v bližnji okolici. Prenočišče v zasebnih turističnih sobah stane 7,00 din v I. kategoriji, 6,00 Ndin v II. kategoriji, 5.00 Ndin v IH- kategoriji, v IV. kategoriji pa 4,00 Ndin. Omenjene cene pa veljajo le zunaj sezone. medtem ko se v sezoni gibljejo takole: v I- kategoriji
10.00 Ndin, v II- kategoriji
7.000 Ndin. v III. kategoriji
6.00	Ndin in v IV. kategoriji
5.00	Ndin- Hrar-i v restavraciji stane od 14,00 do 18.00 Ndin zunaj sezone in od 18,00 do 20,00 Ndin v sezoni. Za šotorjenje jie treba plačati zunaj sezone 1,00 Ndin za osebo na dan, v sezoni pa 1,50 Ndin. Turistična taksa znaša zunaj sezone 0,60 Ndin dnevno, v sezoni pa 1.00 Ndin; domači gostje imajo 50 odst. popusta od turistične takse. Na otok pridemo z ladjo, ki pluje dvakrat tede-sko z Reke in dvakrat tedensko z Malega Lošinja. Podrobnejše informacije daje turistično društvo Unije.
Susak je ribiško naselje, ki leži na istoimenskem otoku. Otok Susak je zelo zanimiv po svojem geološkem sesta-
vu, ker je ves sestavljen iz peska naloženega na kameniti podlagi, ki se je potopila v morje. Na otoku so stari vinogradi, ki dajejo odlično vino. Ves otok je obdan s peščenimi plažami in številnimi plitvinami. Znan je tudi po sivoji folklori. Cene za prenočišče. prehrano dn šotorjenje so iste kot na otoku Unije- Ista je itudi tunisttčna taksa. Na otok pridemo z ladjo, ki pluje dvakrat tedensko z Reke. razen tega pa imajo tudi ladjo za lokalni prevoz, ki pluje do Velega Lošinja od koder ni težko priti v Mali Lošinj. Podrobnejše informacije daje turistično društvo Susak, lahko pa jih dobimo tudi pri občinski turistični zvezi v Malem Lošinju.
Ilovik je ribiško naselje na istoimenskem otoku. Naselje je poraslo z gozdom, razen tega pa so na otoku tudi oljčni nasadi, vinogradi in nasadi fig. Nedaleč od naselja je velika plaža Pržine z drobnim peskom, medtem ko imajo drugo plažo na otočku sv. Peter. Prostora za šotorenje ni- Cene za prenočišče in prehrano so iste kot na Unijah in Sušaku. Ista je tudi turistič taksa. Prebivalci otoka so pripravljeni voziti turiste s svoijimi čolni na kratke izlete na sosedne otoku: 'Sv. Petar Kozjak, Gr-jule, Lošinj in 'Susak. Podrobnejše informacije daje turistično društvo Ilovik kod Lošinja.
vodne rešitve, ki bodo napravile proizvodnjo rentabilne j-šo. Ta korak bo za našo perspektivo zelo pomemben. Ko bomo dodobra ocenili njegove rezultate, bomo skušali ubirati podobne poti tudi v drugih državah, s katerimi imamo poslovne stike- Le tako bomo lahko večali naš izvoz.«
—	Predviden vstop Jugoslavije v GATT vas bo bržkone v takih prizadevanjih spodbujal?
»Vstop naše države v GATT pozdravljamo, ker bo to prvi korak k normalizaciji odnosov v trgovini s posameznimi zahodno evropskimi državami oziroma ekonomskimi grupacijami. Samo tako lahko upamo na postopno ukinjanje carinskih barier ter svetlejše perspektive v trgovinskem sodelovanj’n
Nedvomno odpira vstop v GATT tudi naši tovarni trajno perspektivo v njenem vključevanju v mednarodno delitev dela. Moram pa reči. da se mi zdijo nekateri predlogi carinskih stopenj z jugoslovanske strani nerazumljivi. Predvidevajo na primer povečanje uvoznih carin za žagan les. okovje in furnir-In tako po eni strani trdimo, da imamo premalo teh surovin, po drugi pa ščitimo domačo industrijo z visokimi carinami zanje. Če bo uresničen predlog novih stopenj, bomo izgubili samo z dodatnimi carinami po kakih 15 milijonov S dinarjev letno; obenem pa nas bodo odvrnile od kooperacije z nekim gvinejskim lesno industrijskim podjetjem, ki jo pripravljamo na osnovi uporabe eksotičnega lesa,«
—	Bržkone bo šlo za kratkotrajnejše težave, ki jih bosta nova zakona o de-'viznem poslovanju ter kreditnih poslih s tujino s svojimi sproščujočimi elementi pomagala premagovati?
»Res je, da oba zakona prinašata nekatere sprostitve v naše poslovno življenje. Morda sta v tem celo nekoliko preoptimistična glede na naše gospodarske razmere. S predpisi, ki ju spremljajo, pa bosta povzročila proizvajalcem — izvoznikom, ki so pred njunim sprejetjem najeli tuje kredite, velike težave.
L. KANTE
»LAMA«, tovarna kovinskih, elektro-mehaničnih in plastičnih izdelkov — Dekani pri Kopru
razpisuje v šol. letu 1966/67
1 ŠTIPENDIJO
na višji tehnični varnostni šoli v Ljubljani
Interesenti za štipendijo morajo predložiti splošnemu sektorju podjetja zadnje šolsko spričevalo o uspešno končanem šolanju na srednjih tehniških šolah, zdravniško spričevalo, rojsti list ter kratek življenjepis.
Prednost imajo delavci, ki so že zaposleni v delovnih organizacijah in imajo srednje tehniško izobrazbo strojne smeri.
Rok za sprejem prošenj je 15 dni po objavi. 7506
melj in usmerjevalec delovnih organizacij in ožjih družbenopolitičnih skupnosti pri njihovem samostojnem planiranju in ima značaj moralnopolitične obveznosti. Po drugi strani pa plani širših družbenopolitičnih skupnosti oblikujejo pogoje, ki usmerjajo nosilce ekonomskih odločitev, da v lastnem interesu uresničujejo zamisli in proporce teh planov.
Temeljni politični cilji razvoja v prihodnjem obdobju, ki jih vsebuje gradivo, so seveda isti kot v nedavno sprejetem družbenem planu za razvoj Jugoslavije od 1. 1966 do 1970. Bistvene pogoje za razvoj je prav tako začrtal zvezni družbeni plan, ko je v skladu z načela reforme postavil ustrezne sistemske rešitve na področju samoupravljanja in gospodarjenja v delovnih organizacijah, na področju politike in režima cen, raziirjene reprodukcije, deviznega in zunanjetrgovinskega režima ter denamo-kredit-ne politike.
Reforma je dokaj razširila materialno podlago samoupravljanja delovnih organizacij. Ekonomičnost v poslovanju in večji dohodek postaja-ta v takih razširjenih in stabilnejših okvirih primarni merili pri vseh poslovnih odločitvah delovnih organizacij, saj plan računa s svobodnejšim delovanjem tržnih zakonitosti in samo zaradi dokazane večje smotrnosti in zaradi doseganja optimalnejšega razvoja omejuje njihovo delovanje. H krepitvi materialne podlage delovnih organizacij bo pripomoglo tudi nadaljnje zmanjševanje izven-gospodarskih činiteljev pri delitvi. Z napredkom družbe-no-ekonomskega sistema v skladu s cilji in nameni gospodarske reforme bo uresničen v delovnih organizacijah bistven pogoj za intenzivnejše gospodarjenje in večjo < produktivnost dela.
Novo kvaliteto v razvoju pomeni samostojnost, samoupravnost dn neposredne j ša zainteresiranost delovnih organizacij in družbenih služb za smotrno poslovanje na podlagi delitve po delu. Postopno naj bi odpravljali proračunske metode pri financiranju družbenih služb. S tem nai bi omogočili, da bodo skupnosti detovnih ljudi teh dejavnosti neposredneje odločale o medsebojnih razmerjih in o pogojih za lasten razvoj in s tem za zadovoljevanje družbenih potreb. Bistveno se bodo spremenili tudi odnosi med temi službami ter skupnim! in posameznimi porabniki njihovih storitev, ker bodo v teh odnosih v čedalje večji meri prihajala do veljave poslovna načela.
Seveda Pa — in to je rečeno tudi v zveznem planu — morajo ukrepi in instrumenti gospodarskega sistema, s katerimi nastopa federacija v okviru splošne jugoslovanske gospodarske in razvojne politike ter enotnega gospodarskega sistema, pustiti republikam dovolj možnosti, da glede na svoje konkretne razmere v svojih planih, v svoji zakonodaji in drugih instrumentih popolneje urejajo posamezna vprašanja.
A. JAVORNIK
*1
POGLED NA OHRIDSKO JEZERO.
Foto: Drago Kralj
Kot da so potniki le številke
Naši izseljenci sprašujejo, zakaj sploh imamo ljubljansko letališče
Razglašamo se za turistično deželo. V resnici pa smo to velikokrat samo po imenu, ne pa po posluhu in odnosu, ki ga kažemo do gostov. Poglejmo: z letali prihajajo k nam tudi ljudje, ki so več kot samo turisti. So hkrati naši izseljenci, ki jih je spodbudilo na dolgo pot iz ZDA nepotešeno čustvo — domotožje in ljubezen do stare domovine. Z letali tujih družb se pripeljejo v bližnja evropska mesta; komaj pa tam presedejo v letala našega podjetja JAT, že se srečajo z neposlovno brezbrižnostjo tega podjetja. Naposled pa jih letala namesto na ljubljansko letališče, ki je označeno kot namembni kraj na njihovih vozovnicah, pripeljejo v Zagreb. In še dodatno presenečenje: če hočejo po tem ovinku sploh priti do Ljubljane, morajo plačati še avtobusno vožnjo od Zagreba do Ljubljane.
Nikakor nam ne more in ne sme biti vseeno, če JAT še zdaleč ne posluje tako kot znane tuje letalske družbe. Navsezadnje to podjetje z mednarodnimi prevozi reprezentira tudi našo državo! Pa vendar je poslovno obnašanje JAT včasih takšno, kot da potriiki niso najbolj učinkovita dobra ali slaba reklama za letalska podjetja, ampak da so zgolj številke iz poslovnih in statističnih poročil o številu prevoženih potnikov, če sledimo podatkom, "ki jih je zbrala Slovenska izseljenska matica, potem si zasluži JAT izredno slabo spričevalo. Dobršen del naših izseljencev namreč zatrjuje, da ima od vseh letalskih družb JAT najslabšo potrežbo v letalih. Primerilo se je celo to, da potnikom niso mogli postreči z navadno pitno vodo! Odnos letalskega osebja JAT je večkrat hladen in aroganten. To je samo nekaj ocen.
Prepričani pa smo, da bi naši izseljenci z ameriškega kontinenta našemu letalskemu podjetju raje izrekali ugodne, kot neugodne ocene. Pa ne morejo. Vse drugače je namreč potovati z letali KLM, Al Italia, Swissair ali drugih družb, ki jih pripeljejo v Evropo na amsterdamsko, londonsko, pariško, milansko ali ziiriško letališče.
Pa ne gre samo za udobje in pozornost letalskega osebja do potnikov. Po pogodbi, ki jo je JAT sklenil s potovalno adencijo August Kol-lander iz Clevelanda, naj bi letala JAT vozila skupine naših izseljencev z omenjenih evropskih letališč v Ljubljano in seveda tudi v nasprotno smer. Do omenjenega pogodbenega sporazuma je naposled prišlo po številnih lanskih protestih naših izseljencev, ki so se morali ob prihodu in povratku voziti na zagrebško letališče. Pred leti, ko Ljubljana še ni imela modernega letališča na Brniku, je bilo seveda takšno preletavanje Ljubljane razumljivo; zdaj pa ni in ne more biti-
Zdaj torej obstaja pogodba, praksa pa se po njej ne ravna. JAT se v nasprotju s pogodbo izogiba ljubljanskega letališča. Že prvo skupino naših izseljencev je letalo JAT namesto na ljubljansko peljalo na zagrebško ietali-šče. Potovalna agencija Kol-lander je morala zaradi podaljšane poti za vsakega potnika doplačati 14 dolarjev. Našim izseljencem pa so na zagrebškem letališču stopnjevali slabo voljo še s tem, da je moral za nameček k letalski vozovnici do Ljubljane vsak doplačati še 4 dolarje za avtobusno vožnjo do Ljubljane.
Vse intervencije in protesti so bili brez haska. Vse skupine so prepeljali v Zagreb in od tam jih tudi odpeljejo. Le eno samo skupino so odpeljali z letališča na Brniku in prav s tem še bolj omajali trdnost svojih neprepričljivih izgovorov. Zatrjujejo, da bi v primeru, če bi hoteli razen v Zagrebu pristajati še v Ljubljani, potrebovali še dodatno posadko letala, in pa, da si z reaktivnimi letali ni mogoče privoščiti poletov na tako kratke razdalje, kakršna je med Ljubljano in Zagrebom. Potniki bi ne prenesli dodatnega spuščanja!
V clevelandski agenciji Kol-lander pravijo: zakaj jugoslovanska družba JAT, ki bi morala ščititi državni interes in stremeti, da pridobi čdm-več turistov, dela prav nasprotno? če potnikov ne moremo zadovoljiti s tem, da bi pristajali na ljubljanskem letališču, kot to želijo, potem bo v bodoče prihajalo v Jugoslavijo manj turistov!
Mnogi potniki in tudi vodje nekaterih skupin naših izseljencev in njihovih potomcev pa so obljubili, da nikoli več ne bodo potovali z letali podjetja JAT. So mar pri JAT tolikšni optimisti, da v te trditve dvomijo? Se jim zdi, da gre zgolj za povsem nepomembno naključje, ko že proučujejo možnosti, da bodo naše rojake prevažala na ljubljansko letališče letala tujih družb? Lastno poslovno nezaupnico pa lahko vidijo pri JAT tudi v tem, da je nekaj letal tujih družb s potniki za Slovenijo že pri-, stalo v Celovcu!
Ameriški Slovenci ob tem utemeljeno vprašujejo: zakaj sploh imate ljubljansko letališče? Predsednica ameriške Slovenske ženske zveze Mary Prisland pa je dejala: »Bo morda potreben še V. plenum, da boste lahko to stvar uredili?«
Slovenski časopis »Domovina« pa je o nerazumljivem odnosu JAT do ljubljanskega letališča med drugim zapisal: »Že običajna vljudnost in ustrežljivost do gostov iz tujine, ki prinašajo v deželo tako potrebne in tako zaže-ljene devize, bi zahtevala, da jugoslovanske oblasti same napravijo temu postopanju takojšen konec, kaj šele ljubezen do krvnih bratov, ki so jih posebne razmere pognale v široki tuji svet, pa prihajajo sedaj domov, da si osvežijo sliko domovine in svojo ljubezen do nje!«
F. JERAS
Zabeleženo
Najprikupneiša
Zdravo tekmovanje je vedno spodbuda k napredku, k novim in še večjim uspehom. Zato je prav, da gojimo tekmovanja, jih razvijamo in izpopolnjujemo.
Lepotno tekmovanje, izbiranje najprikupnejšega, ali kot danes pravimo, najlepšega dekleta, pa ima še nove prednosti. Doslej smo na natečajih merili svoje sposobnosti in tekmovali z dosežki svojih rok in svojega duha, zdaj pa znamo vnovčiti tudi lepoto, ki je čisti dar božji. Torej smo se le nekaj naučili od turizma, ki je od nekdaj skušal prodajati turistom predvsem pogled na naravne lepote in kar zapostavljal dodatne dejavnosti, ki zahtevajo več truda.
Prav je, da imamo vedno več lepotnih tekmovanj. Veseli me, da so vzbudila zanimanje javnosti in da so jim sredstva množičnega obveščanja posvetila toliko pozornosti. Kako ganljive intervjuje s kandidatkami smo lahko brali in občudovali njihove slike. Tako je bilo. marsikomu hudo, če ni zmagalo dekle, za katero je navijal.
Priznati pa moram, da nisem
bil povsem zadovoljen z načinom ocenjevanja. Bral sem, kako potrta je bila lepotica, ki je pri množičnem glasovanju izgubila prvo mesto zaradi enega samega glasu iz občinstva. Tam so namreč prodajali glasovnice, ki so neverjetno spominjale na stavne listke pri konjskih dirkah. Zmagala je kandidatka, katere oboževalci so pokupili največ glasovnic.
Ker je šlo zares, je odločila žirija. Ta je imela polne roke dela: obseg prsi, pasu in lokov, višina postave in dolžina stopala, barva oči in črta nosu, širina ramen in oblika mišic, kvaliteta las in velikost ust.
Moj znanec se ni strinjal z izborom drugega, niti tretjeplasira-nega srca. Pozabil je, da je lepota stvar okusa in rapoloženja in da je važnejše kot postava, izžarevanje dekletove notranjosti, miline in eteričnosti, ki je ni mogoče meriti z nobenim merilom.
Da so imeli strokovnjaki odgovorno delo, 6 tem ne dvomim. Saj ni šlo le za lovorike, ampak tudi za denar, če je dobila zmagoval-
ka 500.000 din, starih seveda, druga 300.000 in tretja 200.000 din, so to zneski, ki dosegajo in presegajo pomembna zvezna in republiška priznanja za dosežke na področju kulture, znanosti in umetnosti. Se dobro, da so imele žirije manj odgovorno delo tam, kjer prva nagrada ni presegla niti 100.000 din.
Bilo pa mi je všeč, da so nekako nagradili vse tekmovalke, tudi tiste, ki niso zmagale. Pri natečajih drugačne vrste tega še nisem opazil, čeprav bi bilo tudi tam koristno in spodbudno. Nekaj dni bivanja v luksuznem hotelu, večerna obleka, čevlji in kopalni kostim, so kar primeren tolažilni svinčnik.
Tokrat so naša lepotna tekmovanja dokazala, da imajo tudi prav mlade vse možnosti za razvoj, saj so bile med tekmovalkami in zmagovalkami tudi mladoletnice, škoda le, da je bila kršena enakopravnost spolov. Morda bodo organizatorji v prihodnje odpravili tudi to pomanjkljivost.
želim, da bi z lepotnimi tekmovanji množično nadaljevali in da bi vanje vključili vedno več in več mladih deklet. To bo naš prispevek estetski vzgoji.
VELIMIR BATIČ
Vrnite nam
premoženje!
Urad za prošnje in pritožbe pri skupščini občine Ljub-Ijana-Center je dobil pred kratkim v obravnavo zanimiv zahtevek, Ta je prišel iz Brazilije.
Leta 1945 je ljudska oblast zaplenila premoženje nemškemu tovarnarju Francu Voglu. Bogata družina je imela v bližini Ljubljane tovarno zaves s 500 zaposlenimi delavci. nekaj luksuzno opremljenih hiš in še vrsto drugih dragocenih premičnin in nepremičnin. Tovarnarjeva žena Marija se je ukvarjala še z drugim poslom: za oderuške obresti je posojala denar našim ljudem, ki so zašli v stisko.
Ko je družino ljudska oblast po predpisih odloka AVNOJ o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last razlastila in izgnala, so se, kaže, naselili v Braziliji. Od tam sta namreč poslali Marija Vogl in njena hči Helena 20 let po osvoboditvi zahtevek, naj jima naše oblasti dajo 80.000 dolarjev odškodnine za neupravičeno zaplenjeno imetje, ki da so si ga »prigarali z lastnimi žulji/« Da je ironija še večja, je naštela hči Helena v svojem zahtevku poleg drugega 6 gosto popisanih strani drobnjarij, ki da so njena osebna last, pa so ji jih vzeli. Med »drobnjarijami« je vrsta dragocenega nakita, krzna in drugih vrednosti, prav tako »prigaranih z lastnimi žulji -. J<
Občina je skrbno preverila ves postopek zaplembe, ki ga hrani v zajetni mapi Mestni arhiv. Ugotovili so, da je bilo Voglovim odvzeto premoženje po povsem veljavnih predpisih in postopkih in da nimajo nobenih ■pravic na kakršno koli odškodnino. Tega, da so bili med vojno sodelavci okupatorjev, pa mati in hči v pritožbi za vsak primer rajši nista omenili.
Vse kaže, da ob procesu intenzivne demokratizacije naše družbe nekateri v tujini spet dvigajo glave in začenjajo upati, da si bodo iz novih razmer pri nas kovali kapital. Sami so na svoje delovanje pred 25 leti kajpada že pozabili. Niso pa pozabili nanje naši ljudje, zato so seveda taki računi povsem zaman.	B. RAKOVEC
LEIPZIG - POMENI ZA VAS:
•	800.000 PRIVLAČNIH RAZSTAVLJENIH IZDELKOV - KAKOVOSTNA IZBIRA MEDNARODNE PROIZVODNJE MATERIALA ZA ŠIROKO POTROŠNJO - 30 PROIZVODNIH PANOG IZDELKOV. KI SO PREGLEDNO RAZSTAVLJENI V 17 SEJEMSKIH PALAČAH - RAZŠIRJENIH KONTAKTNIH BIROJIH ZA INVESTICIJSKA SREDSTVA
•	VZPOREDITEV PROIZVODNIH MOČI IN IZMENJAVA IZKUŠENJ NA SVETOVNEM NIVOJU MED 6500 RAZSTAVLJAVCI IZ 60 DRŽAV IN 250.000 INTERESENTI JZ 85 DRŽAV - NAPREDEK MEDNARODNE RAZDELITVE DELA IN KOOPERACIJE - RACIONALNA OBDELAVA TRŽIŠČA
•	SREČANJA Z URADNIMI OSEBAMI - SESTANEK PROIZVODNJE, TRGOVINE, ZNANOSTI IN TEHNIKE VZHODA IN ZAHODA.
IZKORISTITE TO PRILOŽNOST! OBIŠČITE LEIPZIG! SEJEMSKE IZKAZNICE IN POJASNILA DOBITE PRI: OZEHA, ZAGREB, BEOGRAD, RIJEKA, SPLIT, SARAJEVO IN SKOPJE. BREZPLAČNE VIZE DOBITE, ČE BOSTE PREDLOŽILI SEJEMSKE IZKAZNICE NA MEJI NEMŠKE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE. _
LEIPZIŠKI SEJEM MATERIAL ZA ŠIROKO POTROŠNJO OD 4. DO 11. SEPTEMBRA 1966 NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA
zunanja politika
Razpadajoča
doktrina
Erhard ne bo obiskal Indije, so na pol indiskretno, vsekakor pa z določenim namenom razglasili v Bonnu, kajti indijska vlada ni bUa dovolj spoštljiva do Hallsteino-ve doktrine: Indira Gandhi je med obiskom v Moskvi s Ko-siginom podpisala skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno, da obstajata dve nemški državi in da je treba nemško vprašanje rešiti na podlagi tega dejstva. Indijskemu veleposlaništvu sporočena »Erhardova nejevolja« bi naj uklonila New Delhi in S varanu Singu narekovala kako primemo izjavo, na primer, da se indijsko stališče do nemškega vprašanja ni spremenilo ali kaj podobnega.
Bonn se še vedno krčevito oprijema Hallsteinove doktrine, po kateri nihče ne more imeti diplomatskih odnosov z ZR Nemčijo, kdor uradno prizna Nemško demokratično republiko, in po kateri mora vsakdo računati s težavami, kdor 'jasno in decidirano ne razglasi, da je samo za-hodnonemška vlada legitimna predstavnica nemškega naroda in nemške državnosti. V zadnjih letih je zahodno-nemška diplomacija samo s sredstvi gospodarskega priti-sica vzdrževala »disciplino« med številnimi vezanimi in nevezanimi državami in tudi zdaj pomeni grožnja z odpovedjo Erhardovega obiska namig, da bi utegnila indijska »nepokorščina« imeti za posledico ustavitev ali zmanjšanje precej obilne zahodno-nemške gospodarske pomoči razvijajoči se indijski industriji. S to metodo je Bonn — le z majhnim uspehom sicer — nastopil v Kadru, ko je Ulbricht obiskal Naserja.
Vendar pa je očitno, da je ta doktrina samo še formalnost. s katero Bonn dokumentira veljavnost svojih zastarelih koncepcij glede nemškega vprašanja. Koncepcij, pri katerih vztraja, ker nima poguma za nove. Toda napoved. da bo pod pritiskom rezultatov izredno aktivne francoske zunanje politike morda že jeseni vzpostavil diplomatske odnose z Bukarešto ali - Budimpešto, je znamenje, da je sedanji konflikt z Indiio samo še anahronističen te nepotreben poskus »varovanja obraza«.
S. FRAS
Portugalske
kolonije
V skladu s sklepom, ki so ga sprejeli preš šestimi leti na zasedanju konference afri-ško-azijske solidarnosti v Co-nakrtjju, slavi danes napredna Afrika dan solidarnosti z narodi portugalskih kolonij.
Čas se na portugalskih ozemljih v Afriki pomika le počasi, vendar se zdi letošnji 3. avgust dan, ki vzbuja več upanja, kot ga je doslej. Prav zadnji meseci so prinesli precej novega, kar zadeva portugalske kolonije. Gre predvsem za spomladansko zasedanje protikolonialnega odbora svetovne organizacije, to je tistega organa, ki ima na skrbi uresničevanje določb resolucije o podeljevanju ne-odvisnosti nesamostojnim ozemljem in narodom. Zasedanje. med katerim so člani odbora obiskali več afriških ■prestolnic, je s posebno pozornostjo obravnavalo prav portugalske kolonije kot enega od temeljnih sestavnih delov »varnostnega kordona«, ki naj bi zavaroval južni del celine pred vdorom afriškega nacionalizma. Odbor je, upoštevajoč, da je konstruktiven dialog s Salazarjem nemogoč, izrekel podporo osvobodilnim gibanjem, hkrati pa je. zavedajoč se, da Portugalska brez vojaške in druge gmotne podpore zaveznikov iz NATO ne bi mogla uresničevati svoje anahronistične kolonialne politike, napovedal akcijo, katere cilj naj bi postale razen Portugalske tudi njene zaveznice. Prvi odgovor na pritisk je prišel v začetku julije. ko je portugalski zunanji minister Nogueira v odgovoru nv V Tantovo pismo izrekel pripravljenost, da se z TJ Tan-iom o problemu pogovori med jesenskim zasedanjem generalne skupščine, čeprav je jasno, da v odgovoru ni treba iskati posebne iskrenosti. pa dokazuje, da se Portugalska vsaj deloma odreka politike, po kateri so kolonije sestavni del njenega državnega ozemlja in po kateri OZN nimajo pravice ■vmešavati se vanje.
Drugo znamenje upanja je prišlo iz samih kolonij, predvsem iz Angole, od koder od začetka julija nenehno poročajo o razširitvi fronte osvobodilnega boja. o osvobojeni Kabindi in drugih vojaških uspehih. Podobna optimistična poročila prihajajo tudi iz Mozambika ter drugih ozemelj. čeprav so znamenja neznatna in čeprav je Afrika še vedno pod vtisom nedavnega naleta reakcionarnih sil, pa zbujajo upanje, da utegne v prihodnjem obdobju priti do večje angažiranosti naprednih sil v korist boja narodov pod portugalsko dominacijo.
M. SEDMAK
Nova pota venezuelske levice
Vodstvo KP in MIR ugotavlja, da gverilsko vojskovanje nima perspektive
že nekaj mesecev prihajajo iz Venezuele vesti, da vpliv gverilskega gibanja upada, da so se voditelji gverilcev pripravljeni pogajati z vlado in da je vodstvo komunistične partije in gibanja revolucionarne levice (MIR) spremenilo taktiko ter se odreklo oboroženemu boju v prid aktivnejšega političnega delovanja med množicami. V zadnjih tednih je postal položaj glede tega hkrati jasnejši in bolj zapleten — jasnejši zato, ker je zdaj jasen položaj znotraj KP in MIR, obenem pa bolj zapleten, ker je prišlo v teh dveh skupinah do nesoglasij in razcepa, kar seveda onemogoča skupno akcijo levice.
O razpletu dogodkov v zadnjih letih in o križanju raznih idejnih tokov v gverilskem gibanju govori v zgoščeni obliki naslednja izjava enega izmed komunističnih voditeljev: »Že leta 1962, ko smo imeli peti plenum, smo se odločili za .dolgo vojno', se pravi, da smo se nameravali boriti proti improvizaciji, spontanosti, iluzijam; nameravali smo izobraževati delavske in kmečke množice in ustvariti med njimi revolucionarno zavesi. Kljub našim odločitvam pa so nekateri še vedno menili, da je revolucija stvar jutrišnjega dne. Verovali so v splošno ljudsko vstajo, v povezavo z naprednim delom vojske in mislili, da je gverilsko gibanje močnejše, kot je v resnici bilo.
Na šestem plenumu, aprila 1964, smo samokritično priznali napake, ki smo jih napravili med oboroženim bojem. Na sedmem plenumu, ki je bil aprila 1965 leta, pa smo soglasno sklenili, da se
Licitacija
OSEBNIH in DOSTAVNIH VOZIL
bo v Celju 6. 8. 1966 ob 10. uri.
CELEIA COMMERCE -
CELJE, Gledališka 2 7318
bomo za zdaj borili za vlado demokratskega miru, pa čeprav v njej ne bi sodelovali komunistična stranka in MIR.«
Kot pogoj za prenehanje oboroženega boja sta KP in MIR zahtevali od vlade, naj izpusti politične zapornike in prizna zakonitost obeh strank. Vlada je marca letos izpustila nekaj voditeljev levice, med njimi voditelja LIR Dominga Alberta Rangela, ki sedaj živi v Rimu in generalnega sekretarja KP Jesusa Fa-rio, ki je takoj odpotoval v Moskvo. Rangel in Faria se zavzemata za prenehanje oboroženega boja. »Levica čuti potrebo, da osredotoči svojo dejavnost na miroljubno mobilizacijo množic,« je izjavil Rangel v Rimu. Vendar vlada ni šla dlje od tega, da je (izpustila Fario, Rangela in nekaj njunih sodelavcev. Vlad^ potemtakem očitno sodi, da gverilsko gibanje, oziroma politične skupine, ki ga podpirajo, niso dovolj močne, da bi se bilo treba z njimi pogajati.
Položaj levice je trenutno res precej šibak. Gverilski odredi sicer še vedno operirajo, vendar je to gibanje ostalo slej ko prej omejeno na zelo ozek krog in se ni moglo zasidrati med delavskimi in kmečkimi množicami. Prav zaradi tega se je vodstvo KP in MIR izreklo za prenehanje oboroženega boja
in za »demokratski mirit v državi. Vodstvo komunistične partije je pred kratkim, poslalo svojemu članstvu pismo, v katerem odločno obsoja frakcionaške elemente v partiji, ki nasprotujejo sklepom vodstva partije. Pismo konkretno govori o poveljniku gverilskih enot Douglasu Bravu, ki so ga zaradi frak-edonaštva tudi izključni dz politbiroja partije.
Douglas Bravo je eden najbolj zavzetih zagovornikov misli, da je »revolucija stvar jutrišnjega dne« in da je treba nadaljevati oborožene akcije. Pred kratkim je z nekaterimi pristaši poslal pismo komunistični partiji Kube, v katerem je obtožil KP 'Venezuele izdajstva in prosil Kubance za pomoč.
Odločitev v novi liniji je povzročil, močna trenja tudi v MIR. Kot ooročajo iz Caracasa. je to gibanje v zadniem času malone razna dlo. Velik del voditeljev z Ran°elom vred se je Pridružil revolucionarni demokratski stranki fPRN). ki je nastala z odcepom levih skunin od vladne demokratske akciie prav tako kot svojčas MIR.
V krogih venezuelske levice se zdaj govori o »veliki fronti«, ki naj bi združila vse oDoziciiske sile v boju za »nacionalno patriotsko in proti-imoerialistično politiko« in za »oblikovanje oblasti, ki bi jo množice sprejele«. O konkretnem programu te fronte, ki je še m. bi bilo zdaj težko govoriti, vendar pa naj bi bil brez dvoma eden od nienih ciljev priznanje zakonitosti KP in MIR in enakopravno sode’ovanje v političnem boju. To-da spričo težav, skori katere se zdaj prebijata KP in MIR, bi bilo težko pričakovati, da bi levica lahko kmalu začela uresničevati zastav Ijene cilje.
ANDREJ NOVAK
„Neuradna“ reforma v Romuniji
Nov, »sintetičen« način planiranja v petletnem gospodarskem načrtu
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
BUKAREŠTA, avgusta. — Ali se romunsko gospodarstvo kaj reformira — to je vprašanje, ki ga zelo pogosto zastavljajo mnogi, bodisi dobronamerno ali pa zato, ker ne poznajo specifičnih pogojev razvoja te dežele. Uradno niso napovedali nobene reforme. Toda tisto, kar izvajajo od začetka tega meseca kot zakon, ima prizvok zelo velike spremembe, ki utegne pripeljati do velike reforme celotnega gospodarskega življenja.
Gre za nedavno sprejeti petletni plan razvoja. Z njim so sprejeli tudi nov način planiranja, doslej neznan v tej državi. Prejšnji sistem planov so ostro kritizirali, in sicer pred letom dni, na partijskem kongresu, ko so sprejeli direktive za perspektivni razvoj države. Odtlej, se je marsikaj spremenilo v risitemu planiranja in vodenja. hkrati pa so vpeljali važne kadrovske spremembe.
Vse to je dalo priliko, da že zdaj govore o velikem preokretu, ki ga uradno označujejo kot »prehod na višjo stopnjo planiranja«.
Nedavno sprejeti .petletni plan — najprej so ga sprejeli na plenumu CK romunske partije, naslednjega dne pa na zasedanju skupščine — so prvikrat pripravili na podlagi široifce razprave v de-
Mehiški dolgovi
Mehika je razpisala novo zunanje posojilo v znesku 15 milijonov dolarjev, tako da je emitirala obveznice in bone na finančnih borzah ZDA in Zahodne Evrope. To je že peto zunanje dolarsko posojilo, ki ga je razpisala Mehika v zadnjih 12 mesecih, prizadevajoč si zagotoviti devizna sredstva za zapadla plačila prejšnjih dolgov. Skupno je v zadnjem letu dni razpisala za 75 milijonov dolarjev posojil.
Tako kot prejšnja štiri posojila je tudi novo posojilo razpisala za 15 let s 6,7 odstotka obresti. Pred letom dni so znašali mehiški zunanji dolgovi nekaj nad 400 milijonov dolarjev, plačljivih do leta 1970. Na pogajanjih z ZDA kakor tudi nekaterimi zahodnoevropskimi državami so se že dogovorili o izplačilu nekaterih dolgov (v znesku okrog 80 milijonov dolarjev), razpisali so novo srednjeročno posojilo, večino dolgov pa spremenili v dolgoročne kredite, katerih plačilo zapade vele po letu 1985.
Plenum
CK KP Nemčije
CK KP Nemčije sodi. da je skupni nastop komunistov in socialnih demokratov glavni pogoj za akcijsko enotnost delavskega razreda in enotnost ljudskih množic v Nemčiji. To je povedano v sporočilu o nedavnem VIII plenumu CK KP Nemčije Plenum je sklenil, da ob desetletnici, odkar so v ZR Nemčiji prepovedali delovanje KP. objavi poziv za »novo smer v Zahodni Nemčiji — za svobodo delovanja KP Nemčije in svobodo ljudstva«.
Prvi sekretar CK KPN Max Re unarm se je v referatu na plenumu zavzel za skupno obrambo ustave ,in demokratične ureditve v ;ZR Nemčiji. Prebivalstvo Zahodne Nemčije bi se moralo seznaniti s ( tajnimi klavzulami tako imenovanih zakenov jp izjemnem 1 stanju. »Napočil: je čas. da se socialni demdkrat: komunisti in člani sindikatov sestanejo, posvetujejo in dogovore o skupnem delu. tako da bi skupno nastopili proti samovladi monopolizma in zgrešeni gospodarski jtolitiki Erhardove vlade «
lovnih kolektivih ter na sestankih znanstvenikov in strokovnjakov, državnih in partijskih aktivistov- Pomembno vlogo v končni sestavi plana so imela potem ministrstva in drugi centralni gospodarski organi, ki so »sintetizirali dn uskladili planske predloge«. Eden izmed rezultatov tako temeljite priprave je, da se stopnja povečanja industrije povzpne na 11,6 odstotka na leto namesto na 10 odstotkov, kakor je bilo predvideno na partijskem kongresu.
Kakor so ocenili, prejšnje večletno planiranje v resnici sploh ni bilo pravo planiranje. Slo je dejansko za letno planiranje, ki se je pokazalo negativno in je ustvarjalo motnje in zaviralo tempo prizvodnje- Razen tega ministrstva in podjetja niso imela jasne perspektive. Zato so drseli v subjektivizem, namenske investicije so napačno usmerjali, za objekte so izbirali neprimerne lokacije. Niso upoštevali enakomernega razvoja vseh področij in proizvajalnih sil v državi.
To je samo nekaj kritik, s katerimi so opozorili na to, da je treba preiti na višjo stopnjo planiranja. Glavna značilnost novega plana je zdaj v tem. da »sloni na ubranem, naraščajočem raz-
voju vsega romunskega gospodarstva«. To ponazarja dejstvo, da bo v prihodnjih petih letih sedemdeset od skupno sto okrajev oziroma vsak četrti okraj, ki zdaj nima industrijske baze, dobilo nove tovarne. Industrijsko nerazvitim področjem bodo dali 38 odstotkov investicij, ki so precejšnje. Poudarjajo, da so vsi ti objekti nujno potrebni državi oziro-mo da ne gre za »politične tovarne«.
Pri vseh teh' spremembah pa ostanejo Romuni še nadalje pri svojem centralističnem sistemu v gospodarstvu in naglašajo potrebo, da se okrepi vloga države. To najbolje potrjuje sistem investicij, ki so strogo centralizirane in presegajo 280 milijard lejev (približno prav toliko novih dinarjev). Razen tega bodo še naprej ohranili napeto investiranje, vsekakor na račun standarda, ker istovetijo bitko za industrializacijo dTžave z gospodarsko emancipacijo Romunije. Samo leta 1970 bodo investirali za 5 milijard lejev več kot v obdobju petletnega plana-1951—1955.
Očitno v Romuniji še ni tako aktualen problem investicij »široke roke«, čeprav so takšno metodo te dni ostreje kritizirali. Za ključne industrijske panoge imajo dovolj sredstev, lahko hi rekli, da celo več, kot jih lahko porabijo. Bazična industrija naj bi ' ila leta 1970 za 73 odstotkov večja kot lani, medtem ko se bo proizvodnja industrije blaga za široko porabo povečala za 65 odstotkov. Toda »ta petletka lahko v veliki meri odpravi zaostajanje na tem področju ter količinsko in kvalitetno
pospeši razvoj proizvodnje blaga za široko porabo«.
Večji problem je, kako enakomerno in ekonomično realizirati velikanske investicije. iz katerih naj bi zraslo na leto sto tovarn. Hkrati so ostro kritizirali »tendence, da bi predimenzionirali nekatere gradnje«, pri čemer so tudi brez tehtnega premisleka podirali stavbe, ki bi še lahko bile koristne. Prav tako so poudarili, da je treba ločiti negospoda:- ske investicije (za stanovanja, menze, klube in komunalne naprave), ker to obremenjuje proizvodno ceno novih izdelkov.
Od več sto tovarn, ki so jih bili začeli graditi, nekaterih niso dogradili. Njihova vrednost dosega samo v zadnjih dveh letih skoraj 4 milijarde lejev. Tudi od začetka tega letanje očitno, da investicijska izgradnja ne-‘ kam zaostaja, zlasti v stroj-j ni, kmetijski in živilski industriji. To jemljejo kot resno svarilo, saj so v planu začrtali, da bodo 30 odstotkov povečanja industrijske proizvodnje zagotovile nove tovarne.
Odkrito kritiko prejšnjih metod je dopolnila ocena, da so proizvodni stroški v gospodarstvu še vedno veliki v primerjavi z drugimi državami. Izgube v nekaterih podjetjih krijejo iz državnega proračuna. Menijo, da so velike rezerve tudi v kmetijski proizvodnji, ki velja zdaj za eno izmed vodilnih gospodarskih panog-
Če upoštevamo napovedane spremembe in tiste, ki bodo uresničene, ko bodo izpolnjevali plan, lahko rečemo, da je romunsko gospodarstvo pred velikimi premiki, enakimi reformi-
ALEKSA BRAJOVIC

-rr~'Tsr
~r r ’
* ** *	'-‘'V rrr
POMLAJENE KATOVICE. —. Staro mesto, ki je zraslo še v avstroogrski, v zadn ji! letih pomlajajo. Rušijo cele bloke cesarsko-kraljevih »pošasti« in postavljajo novo beton in steklo.	Foto: Arhiv DELI
Poljsko tisočletje
Kjer je nebo najbolj umazano
Obisk v krajih, kjer pade letno tisoč ton pepela na kvadratni kilometer
HORŽUV, pod črnim nebom, kakor vedno. — Vozimo se po pokrajini, katere griči, mesta in poti imajo barvo obraza človeka, ki je pravkar prišel iz jame. Ta barva je črna, morda tudi sivkasta ali umazanordečka-sta. Ves dan smo pravzaprav v rokah policije. Organizatorji letalskega rallyja so celo reč uredili tako, da so vse udeležence lepo po dva in dva razdelili najrazličnejšim ustanovam in podjetjem. Midva sva padla v roke komandirju postaje milice v Ribniku, tovariša Daneckega. Prvi dan nama je dodelil svoj avto, svojega namestnika, ki je po • posebnem nalogu vzel s seboj še svojo brhko hčer, ki je dan poprej maturirala.
Tu nikoli ne moreš prav dobro vedeti, kakšno je vreme. Naj je nebo še tako jasno in naj sonce še tako sije, v'-Jno je vse sivo, prozorčno-čmo, sajasto. Na prostoru, ki je morda tolikšen kakor dolinski del naše Gorenjske, je nametanih najmanj sto Trbovelj in kdo ve koliko Jesenic ter Kranjev. Mesta so sivordečkasta in vsa pokrajina je kakor en sam labirint. Mesto se nikjer ne konča in nikjer ne prične. Ko se nam včasih zazdi, da je pokrajina že postala skoraj vaška, se
izza prvega griča spet dvigne-jo rudniške »piramide« in smotke železarn. Na zemljevidu, ki je bil morda natisnjen pred desetimi leti, je med mesti še tu in tam precej praznega prostora, v resnici pa ga skoraj ni nič opaziti. Ce ni tam nov rudnik ali ndtfo naselje z bloki ali majhnimi hišicami, potem je to gotovo park ali razkrižje avtomobilskih cest. \ Vsepovsod eno samo gradbišče, vse ceste so komaj prevozne. Povsod delajo: širijo jih. Namestnik pojasnju-
je, da motorizacija »prihaja«, pa čeprav ima komaj en odstotek zaposlenih v rudnikih in metalurgiji osebne avtomobile.
Tu je brez pomena, če vprašaš, koliko prebivalcev ima to ali ono mesto. Vse skupaj je en sam roj mest, družina polipov, ki so se vsesali v bogata tla. V katoviškem vojvodstvu, v katero spada celoten gomješlezijski bazen žive dobre tri četrtine prebivalstva v mestih. Naselja so taka, kakor da bi bila vzeta iz istega predala kakor naselja v Porurju ali v Belgiji-Le jezik je drugi; hiše, drevje, obraze ljudi in njih kretnje pa je izoblikoval premog, strupen zrak in teža železa.
»To so ljudje,« je dejal namestnik, ki je venomer hotel stvari ocenjevati psihološko, »ki vedno nihajo med stalnim obupom in nenehnim veseljem do življenja. Obup pred vsem kar jih obdaja in veselje, da v vsem tem vendarle živijo...«
Naslov nad vhodom v enega izmed rudnikov v Zabržu
je mimogrede potrdil njegov namig. Nad vrati je pisalo »Rudnik Bela roža«.
»Star rudnik je to,« je recitiralo dekle, »v šoli smo se učili, da so mu hoteli rudarji dati pred sedemdesetimi leti neko fantastično ime. Izbrali so — belo rožo.«
Pripeljali smo se v Hor-žuv, ki je bil pravzaprav cilj našega dopoldanskega popotovanja. Dekle je vedelo vse o njem, neštetokrat je bila že tu pod strokovnim vodstvom:
»Tu je prestolnica najbolj morečih poljskih nogometnih kibicev in mesto, ki ima najbolj zakajeno ozračje v Evropi. Ima pa še filharmonijo, pet pevskih zborov, gledališče in stadion za 110.000 ljudi. Tu je razen dveh ln nekaj rudnikov Še tovarna lokomotiv in tramvajev. Mesto ima kakih lio tisoč prebivalcev; na kvadratnem kilometru pa živi blizu 4500 ljhdi...«
Letno nakopljejo v zgomje-šlezijskem premogovnem ba-
zenu kakih 120 milijonov ton premoga, večji del pokurijo doma (85 milijonov to"' Pri tem se »sprosti«	12
milijonov ton pepela, od katerega ga gre polovica v atmosfero, polovica pa na ... V Katovicah pade letno na kvadratni kilometer okrog 50» ton pepela, v Bitomu <-.i—o<? 800 ton, v Horzuvu pa nad 1000.
»Vidite, to pa je sodobna fantazija,« je dejal namestnik, ko smo se ustavili pred vhodom v park, nad katerim je frfotal transparent z napisom: »Pozdravljeni v Veselem mestecu!« Plačali smo vstopnino in se dobri dve uri sprehajali po njem. Bila je sobota dopoldne in tistih, katerim je veseli park namenjen, še ni bilo. Le uslužbenci so povsod pripravljali »objekt« za popoldanski in večerni naval. Večji del naprav je bil namenjen otrokom: gugalnice in vrtiljak, plezalnice in hišice iz pravljic, čolni na jezeru, stari tramvaji in odslužena letala. Pa še razvedrilo za odrasle: restavracije in plesišča na splavih, bari in jadrnice, kegljišča in kdo ve kaj vse. Za veselim mestecem še mogočni štadion in okrog nasadi cvetlic in poti za zaljubljence.
Vsenaokrog pa kakor kopja oblegancev:	dimniki in
dimniki in stolpi dimov, ki bruhajo tone saj na to zemljo, na te ljudi, na vse to veselje, pa naj bo še tako spret-
no prirejeno in začinjeno. Na vsakem koraku so nam kazali ta rekreacijska središča, ki so — čeprav včasih malomestno kičasta — vendarle domiselna in vsa pretkana z željo, razvedriti ljudi, in jih zadržati. Bogati rudniki in koksarne ter premožne tovarne dajejo strašanske vsote za uredtev teh rekreacijskih centrov. Danes bi ime »Bela roža« ne pomenilo več fantazije, temveč norčevanje, danes ljudje hočejo pravo fantazijo; vedo, da imajo pravico do nje.
»Rudarji res delajo za vso domovino,« je dejal zvečer tovariš Oldrih Lob odž inski, direktor rudnika v Cervon-ki, »toda najprej in najraje zase!«
Zvečer smo se ustavili še v Cervonki. Majhen kraj, ki spet nima ne konca in ne začetka. Rekreacijski center direktor rudnika razkazuje z večjim veseljem, kakor bi rudnik. Lani je prejel nagrado poljske televizije za najbolj agilnega Poljaka. Vodi uas v park, kjer pravzaprav ničesar ne manjka. Tu je medved v kletki, pravi poljski zober in nekaj opic. In vrtiljak; otroci sede v reaktivcih, ki imajo snn-ire vseh socialističnih držav sveta, ne manjka niti Kuba in Severna Koreja, kaj šele Jugoslavija. Tu je kavama in klopi, plesišče, klub in gledališka dvorana. Na koncu, že tik pred rudniškimi »piramidami«, zle-
zemo po stopneah še v pravo pravcato letalo.
»Prijatelja sem imel pri letalcih, pa mi je povedal... Zakaj bi tako letalo šlo v stari aluminij, če ne more več leteti... Poglejte,« je dejal direktor, »napeljali smo vanj vodp in elektriko. Postavili mizice, sedaj je tu naš bar. Plešemo spodaj pod krili, tam ne dežuje... Vsi imajo radi ta bar. Mnogi kolegi iz drugih rudnikov mi včasih telefonirajo, če vem še za kakšno letalo ...«
Sedli smo za mizico in na pili za zdravje, za bratstvi in še za marsikaj. Na mizic v letalu je bila jugoslovanska zastavica. Direktor se j< »opravičeval«, da so bili preč letom nekakšni delegati iz Ju goslavije v rudniku, pa j« ostalo...
Pozno ponoči, ko smo si peljali domov, smo se usta vili še na nekem križišču Tam je bil postavljen stebe z velikim belim orlom, sim bolom Poljske in napisom »Tu smo vedno bili, tu ved no ostanemo.« Tod je mec obema vojnama tekla polj sko nemška meja, ki je de lila bogati industrijski bazei na dva dela. Tod še dane: teče meja v domišljiji za hodnonemških revanšistov Zato stoji ta steber tu, spo min j a ter opominja.
DRAGO KRALJ
Stanovanjska stiska v Bolgariji
Bolgarska vlada je sprejela sklepe, ki naj bi omogočili, da bi do konca 1970. leta, to je do konca sedanjega petletnega plana, občutno ublažili stanovanjski problem v mestih. V ta namen bodo investirali v stanovanjsko izgradnjo 2,3-krat več sredstev kot v prejšnjem petletnem obdobju- V načrtu je. da se bodo precej razširile zmogljivosti za industrijsko izgradnjo stanovanj in za proizvodnjo gradbenega materiala.
V prihodnje bodo imele tudi kmečke delovne zadruge pravico opravljati v sosednjih mestih gradbena dela. ki jim jih bodo odstopili državni gradbeni trusti. Napovedujejo tudi. da bodo čimbolj omogočili osebno pobudo državljanov za gradnjo stanovanj.
Obljubili so nekatere olajšave v kreditiranju individualne stanovanjske izgradnje. Enako bodo omogočili tudi kupovanje stanovanjskih poslopij iz državnega sklada-
Vlada je sprejela tudi sklep o bolj racionalni razporeditvi proizvajalnih sil na celotnem ozemlju države kakor tudi sklep o začasno omejenem priseljevanju ljudi v velika mesta in nekatere prenaseljene kraje.
Po podatkih z dne 1. decembra lani je prišlo v Bolgariji na enega prebivalca v mestih 9,2 kvadratnega metra stanovanjske površine, v naseljih mestnega tipa pa 11,4 kvadratnega metra.
Trgovsko podjetje
PETROL, Ljubljana
sprejme takoj:
SNAŽILKO
za bencinski servis v Škofji Loki
PRODAJALCA
avtomobilske stroke za trgovino v Kranju-Labore
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe do 10. 8. 1966 na naslov: PETROL — Ljubljana, Vošnjakova 2.
7496
KLJUČAVNIČARSKA DELAVNICA LJUBLJANA, Gregorčičeva 3
razpisuje
LICITACIJO
ZA PRODAJO OSNOV NEGA SREDSTVA:
MOTORNO KOLO NSU -
pretiš 125 ccm,
nevozen.
LICITACIJA bo v pone-leljek, dne 8. VIII. 1966, 7 Gregorčičevi 3 in sicer Dd 8. do 10. ure za družbeni sektor in od 10. do L2. ure za zasebni sektor.
7510
Razpisna komisija pri biroju Poslovnega združenja IMOS -
Ljubljana, Trg. VII. kongresa ZKJ št. 1
razpisuje delovno mesto
diplomiranega gradbenega inženirja
za sektor inozemsko tržišče
Pogoji:
—	dipl. gradb. ing. z 10-letno prakso, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, s poudarkom na komercialnih poslih s področja gradbeništva;
—	aktivno znanje nemškega jezika.
Razpis velja do 16. 8.1966. Stanovanje ni zagotovljeno. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov oz. po dogovoru. Interesenti naj oddajo svoje ponudbe v kuverti z oznako »razpis« na gornji naslov.
7508
Razpisna komisija pri
občinskem sodišču v Tolminu
razglaša prosto delovno mesto
VODJE PISARNE
pri oddelku S strojepisnim delom
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
—	srednja šola (po možnosti ESS)
—	znanje strojepisja
—	6 mesecev prakse v administraciji.
Kandidat bo sprejet na delo za nedoločen čas s poskusnim delom za dobo 3 mesecev.
V roku 1 meseca po objavi naj kandidati pošljejo prijave naslovni komisiji s kratkim življenjepisom, z navedbo ev. dosedanjih zaposlitev in izkazom o šolski izobrazbi.
75dB
Novice
LJUBLJANA: Matjaž Klopčič končal snemanje svojega prvega celovečernega filma — Matjaž Klopčič je končal snemanje filma z naslovom »Zgodba, ki je ni«. Mladi režiser je za film sam napisal scenarij, film pa je posnel v produkciji Viba filma. Filma žal, ni mogel dokončati pravočasno, da bi z njim nastopil na puljskem festivalu. Igrali so Lojze Rozman, Milena Dravič, Stanislava Pešič, Snežana Nikšič, Stane Sever, Petre Priičko, Jože Zupan in več članov Slovenskega narodnega gledališča in Mestnega gledališča ljubljanskega.
KRANJ: novi muzejski prostori — Ob občinskem prazniku bodo v petek, 5. avgusta, v Kranju odprli stalne muzejske zbirke v prenovljenih prostorih nekdanje mestne hiše na Titovem trgu. V spodnji, veliki poznogotski stebriščni dvorani so uredili stalno galerijsko zbirko srednjeveške umetnosti. V drugem nadstropju bo razstavljeno kulturno-zgodovinsko arheološko in etnografsko gradivo. V pritličju, kjer so ob prekopavanju našli staroslovanske grobove in jih tudi vključili v muzejski aranžma, pa bo galerija del kiparja Lojzeta Dolinarja.
JESENICE: trinajsta razstava za občinski praznik —
Likovna sekcija DOLIK Svobode »Tone Čufar« na Jesenicah je organizirala v počastitev občinskega praznika kolektivno razstavo svojih članov. Razstavo, ki je že trinajsta v tem letu, so odprli pred dnevi v delavskem domu. Petnajst jeseniških likovnikov razstavlja to pot 40 del v olju, akvarelu, temperi, polikromu, risbi in lesorezu. Kakor za dosedanje tudi za sedanjo razstavo med Jeseničani veliko zanimanje, zato bo odprta ves teden. Medtem ko si je lani ogledalo vsako razstavo jeseniškega DOLIKA povprečno 1300 ljudi, je bilo letos na vsaki razstavi povprečno 1700 ljudi.
BEOGRAD: jugoslovanski profesorji so se vrnili iz Moskve — Pred dnevi se je vrnila iz Moskve skupina 105 jugoslovanskih profesorjev ruskega jezika. Del svojih počitnic so namreč izrabili za poglabljanje znanje tega jezika. Obenem so se seznanjali z življenjem sovjetske prestolnice, predvsem pa s kulturnimi dosežki sovjetskega ljudstva. Študij jezika, obiski muzeje in gledališč ter drugih kulturnih ustanov in prireditev so profesorjem še bolj približali sovjetsko deželo. O tečaju pripovedujejo profesorji najboljše; ob koncu tečaja se je zanimal za organizacijo in praktično korist prireditve tudi sovjetski minister za prosveto. Jugoslovanski profesorji so izrazili željo, naj bi v prihodnje tečaja ne prirejali v juliju in naj bi omogočili več stikov s sovjetskimi profesorji za ruski jezik. To pa bi bilo mogoče le med šolskim letom. Letos je bil v Moskvi že peti tečaj za jugoslovanske profesorje ruskega jezika. Sodi v okvir dogovorov o kulturnem sodelovanju med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
ZAGREB: odlični prevodi klasičnih del v hrvaščino — Dr. Bratoljub Klaič si je v znanstvenem svetu naredil ime predvsem kot dober strokovnjak za naglas v srbohrvaščini. Znan je tudi po obsežnem Slovarju tujk, ki je pred kratkim izšel v tretji, dopolnjeni izdaji na skoraj 1500 straneh. Zadnja leta pa so začeli izhajati njegovi prepevi iz grške in latinske klasike. Tako je zadnja leta revialno tiskal Aishilovega »Uklenjenega Prometeja« (Forum 12/1964, 883-922) in »Agamemnona« (Forum 9/65, 5-63), pa tudi prvi (Republika, 11/1965) in drugi spev (Republika 7—8/1966), Vergilove »Eneide«. Lani sta v njegovem prepevu v Zagrebu izšla Eishilova »Orestija« in »Prometej« tudi v knjižni obliki.
ZAGREB: Krleževe »Balade Petriče Kerempuha« v delnem japonskem prevodu — Pred pol leta je po številu naklade tretji japonski dnevnik »Tokio šimbun«, ki slovi po tem. da ima med japonskimi dnevniki najbolje urejevano kulturno rubriko, natisnil obsežen informativni članek o naših književnostih. Obljuba, da bo list prinašal najznamenitejše balade z vsega sveta, je več kot zanimiva. Izmed jugoslovanskih avtorjev je upoštevan Krleža, ki se kot nalašč vključuje v ta poizkus, saj je uredništvo »Tokio šimbuna« razglasilo, da bo prevajalo »neprevedljivo iz svetovnih literatur«.
DUBROVNIK: »Gledališče v revoluciji« — Uprava dubrovniških poletnih iger in Sterijino pozor je sta organizirala v dubrovniškem delavskem domu razstavo z naslovom »Gledališče v revoluciji«. Na razstavi je okoli 350 eksponatov — dokumentov o gledaliških predstavah od leta 1918 do 1960.
DUBROVNIK: razstava »15 let mojstrske delavnice Krsta Hegedušiča« — V Umetniški galeriji v Dubrovniku so te dni odprli razstavo »Petnajst let mojstrske delavnice Krste Hegedušiča«. Poleg del Krsta Hegedušiča so razstavljena tudi dela 34 slikarjev, ki so ustvarjali v njegovi delavnici. Na razstavi je okoli 80 del.
PULJ: športni film »Hokej« nagrajen v Benetkah —
Miča Miloševič, avtor športnega filma »Hokej«, je na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju povedal, da je ta njegov film dobil prvo nagrado (v kategoriji filmov v športu in turizmu) na mednarodnem festivalu filmov za otroke in mladino v Benetkah. Ne festivalu, ki je trajal od 21. do 30. julija, je sodelovalo več kakor 30 držav. Miloševičev film je bil končan že po 'končanem beograjskem festivalu kratkega filma in dokumentarnega filma. Kupilo ga je že več držav.
KNJA2EVAC: študentovske igre — Tu so se začele pete umetniške igre študentov SR Srt»je. Sodeluje več kakor 200 študentov — članov študentovskih klubov iz 16 mest. V okviru umetniških iger bo tudi tekmovanje solistov in ansamblov za narodno, zabavno m resno glasbo. Letos so prvikrat organizirali tudi festival poezije, na katerem bodo razglasili najboljšega pesnika. Odprli so likovno razstavo ter razstavo fotografij in karikatur. Na koncu bodo nagradili najboljši glasbeni ansambel in najboljšega solista, slikarja, pesnika in karikaturista. Prireditve so vsak večer. Udeležuje se jih veliko število obiskovalcev.
NOVI SAD: štirje filmi »Neoplante« — Novosadska »Neoplanta« je končala snemanje štirih filmov, ki jih bodo verjetno že septembra vrteli v Novem Sadu in Som-boru. Pisatelj Miroslav Antič je posnel dokumentarni film »Trojka iz starega Sombora«; zanj je napisal tudi scenarij. Film so snemali ob Donavi pri Begeču blizu Novega Sada. Režiser Branko Miloševič se bo predstavil z dvema filmoma. »Srečanja« govore o sremskih partizanih; in sicer je režiser uporabil fotografije in avtentična pisma, ki so jih borci pošiljali iz Srenja v Bosno in nazaj. Miloševičev film »Stik« obravnava temo odtujenosti in velike človekove samote v času betona in jekla. V tem filmu igrata novosadska dramska igralca Djordje Jelišič in Vera Miloševič.
PARIZ: končan festival v Aix en Provence — Zadnje dni julija je dirigent Karl Munchmger zaključil s sporedom Mozartovih del glasbeni festival v Aix en Provence. Na tem koncertu je igral tudi slavni pianist Svjatoslav Rihter. Od začetne predstave Mozartove opere »Don Juan« se je v treh tednih zvrstilo veliko koncertov (med drugim tudi recital pianista Emila Gilelsa), izvajali pa so tudi Beethovnovo »Misso solemnis«.
UPRAVNI ODBOR
Lesne industrije »22. julij« Idrija
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
obratovodja tovarne pohištva
(ponovni razpis)
Pogoji: visoka strokovna izobrazba lesne stroke z najmanj dveletno prakso ali višja strokovna izobrazba lesne stroke z najmanj triletno prakso ali lesnoindustrijski tehnik z najmanj petletno prakso. Družinsko stanovanje je zagotovljeno.
vodja finančnega knjigovodstva
Pogoji: ekonomska srednja šola s petletno prakso v računovodstvu ali nepopolna srednja šola z desetletno prakso v računovodstvu. -
obračunovalca-ke osebnih dohodkov
Pogoj: srednja ekonomska šola.
Zaželena je praksa.
Pismene ponudbe z osebnimi podatki, dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah pošljite upravi podjetja. Nastop službe . takoj ali po dogovoru.
Razpis velja 15 dni po objavi, le pod točko 3. do zasedbe delovnega mesta.
7507
Med knjigami
Zapiski
novinarskega
Odiseja
Naša javnost dobro pozna obširno publicistično delo Bogdana Pogačnika, čigar ime srečuje dan na dan v tisku, na televiziji in povsod, do koder le lahko seže pero razgledanega in premišljujočega novinarja. S knjigo »POVSOD SO LJUDJE« (založba Obzorja v Mariboru, oprema Vojko Fajt) je iztrganih iz pozabi namenjenih arhivov dnevnega tiska kakih štiri sto strani, ki kažejo avtorjev profil nemara bolj določno, kakor v številnih listih raztreseni spisi. Ta profil zadene že avtorjeva fotografija na knjižnem ovitku, ki kaže Bogdana Pogačnika z nepogrešljivo telefonsko slušalko v roki in z resnobnimi, dejal bi, zaskrbljenimi potezami na obrazu. Pogačnik je večno nemimi popotnik tudi tedaj, ko živi v Ljubljani, ki mu je na njegovih evropskih in svetovnih popotovanjih naposled le izhodiščna in končna postaja. Nemir ga kakor antičnega Odiseja žene iz dežele v deželo, s kontinenta na kontinent, in v vsaki deželi, na vsakem kontinentu gleda, opazuje in spoznava ljudi od »prodajalk vijolic« do šefov držav. V svoja premišljevanja vpleta podobe mest, pokrajin, spomenikov, tovarn in ljudi, navdihujeta ga nepopisna pestrost in oo-lestna razklanost našega planeta.
Sam pravi, ko skuša odkriti svoj anagram: »Verjetno je res tudi to, da se današnji človek najbolj umiri v nemiru poti. Ni ? šlo za to, d h bi pisal literaturo. Navsezadnje je sprejemljivi žumalize n bolj.: kot slati književnost. Tako so torej nastali ~:.^:ski slovenskega novina’•"■’■ega Odiseja, zapiski, i7. katerih — iu bolj, tam manj — odsvitajo avtorjeva doživetja iz kakih tridesetih dežel Evrope. Afrike, Severne in Južne Ame-v šestdesetih s fotografijami opremljenih člankih moremo nekoliko natančneje razbrati pisateljev novinarsko reportažni prijem, ki raznoliko snov dostikrat približa črtici, saj imajo nekateri njegovi spisi značilnosti umetm ške proze. Pogačnik, po lastnih besedah, največ da na trenutne in neposredne vtise. »Tako sem te zapiske tudi povezal; neenakomerno, neurejeno in na hitro, kakršen sem in kot sem vselej pisal.«
Knjiga »Povsod so ljudje« je zbirka neposrednih, prizadeto in ’rultumo pisanih reportaž, bežnih vtisov s poti, oremišljevanj o mnogih usodah, knjiga, kakršnih veliko izhaja% po svetu in že kdaj pa kdaj tudi pri nas najdejo svoj prostor pod soncem, te bi jo imenovali potopis, bi morali zavreči klasično definicijo. V član1*'h avtor išče svoj lasten izraz, ki združuje včasih najrazličnejše pripovedne elemente, prilagajajoč in združujoč meditacijo, esej, humoresko, parabolo itn., da bi iz te rahle povezave nastalo nekaj, kar bi bralca pritegnilo. S svojimi razmišljanji in s svojo občutljivostjo tiplje avtor tudi v večje globine, v želji, da bi razkril ozadja nekaterih resnic in procesov, vendar se navadno zadovolji s tem, da stvari nakaže in napoti bralca k lastnemu razmišljanju.
Knjiga Bogdana Pogačnika, ki jo sam imenuje »razmetana popotnica«, naj bi našla dober sprejem med bralci: čeprav nekoliko nostalgična slika tega našega planeta, je sodobna, aktualna in zanimiva.
F. NOVŠAK
Koroška kultura v luči turizma
Še en ogrožen
OD NAŠEGA CELOVŠKEGA DOPISNIKA
V	poletnih mesecih poteka na Koroškem vse življenje v znamenju tujskega prometa. To je povsem razumljivo, saj zavzema Koroška glede poletnega turizma prvo mesto med vsemi avstrijskimi deželami in jo v celoletni turistični bilanci prekosi le še Tirolska s svojim zimskim tujskim prometom. Okoli tri milijarde šilingov letnih dohodkov beleži Koroška samo iz turizma inr~emskih gostov. katerim torej upravičeno posveča vso mogočo skrb.
Poletnemu tujskemu prometu v deželi služi tudi kultura. Posebno vlogo igrajo pri tem tradicionalne poletne kulturne prireditve na Petrovi gori v Brežah, kjer domači ansambel amaterskih igralcev že sedemnajsto leto uprizarja priznana dela iz svetovne literature (letos sta na sporedu Brechtova ljudska igra »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti« ter Hochwalderjeva drama »Sveti eksperiment«). Podobno mesto pa zavzemajo tudi komedijske igre na gradu Por-cia v Spittalu ob Dravi- Poleg tega se različne kultumo-prosvetne prireditve odvijajo 'skoraj v vsaki občini, ki je kakorkoli povezana s tujskim prometom. Domači in tuji ansambli skrbijo za kulturni užitek in razvedrilo gostov, katerim nudijo zanimiv pregled kulturnih posebnosti dežele *
V	to kulturno bogatenje turizma se vedno uspešneje vključujejo tudi koroški Slovenci s svojimi prosvetnimi
društvi. Tako prireja pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva »Svoboda« iz Loge vasi koncerte v znanem hotelu Excelsior ob Vrbskem jezeru, medtem ko pevci Slovenskega prosvetnega društva »Danica« iz Št. Vida v Podjuni koncertirajo v turističnih centrih Podjune. To prizadevanje je posebno važno zaradi tega, ker nudi inozemskim turistom možnost, da spoznajo tudi slovenski del koroškega prebivalstva, zlasti ker so krajevni napisi v tem delu dežele še vedno samo nemški (čeprav bi morali biti v smislu določil državne pogodbe v obeh jezikih!) in tako zamolčujejo dejstvo, da živita na Koroškem dva naroda- Nastopi slovenskih pevcev so za tuje goste, ki prihajajo iz mnogih evropskih dežel, vedno pravo doživetje-S posebno poletno- sezono pa služi turizmu tudi celovško Mestno gledališče kot najvišja kultumo-umetniška ustanova dežele. Prva letošnja predstava v tem okviru je bila prejšnji teden repriza Leharjeve operete »Dežela smehljaja«. Sploh se repertoar poletne sezone v glavnem omejuje na ponovitve iz prejšnjih sporedov in prevladujejo. lažja odrska dela, kot so še operete »Boccaccio« (Franz von Suppe), »Netopir« (Johann Strauss) in »Pri belem konjičku« (R. Benatzky). Pridružila se jim bodo še gostovanja znanega izraelskega umetnika pantomime Samyja Molcha ter dunajskih zabavnih ansamblov »Wiener Wer-
kel« in »Peto kolo«. Iz opernega sveta bo uprizorjeno delo »Vesele žene Windsor-ske« c Nicolaija, dramska umetnost pa bo predstavljena z »Družinsko srečo« in »Lovom na lisice«- Končno obsega letošnja poletna sezona še dva baletna večera na odprtem odru ob Vrbskem jezeru, v gledališkem foyeru pa je trenutno slikarska razstava koroškega umetnika Stefanerja.
Svojo poletno sezono je celovško gledališče začelo z obračunom za minulo zimsko sezono 1965/66, katera se je' zaključila z razveseljivim uspehom- Skupno je bilo 351 predstav, pri katerih so našteli 155.177 obiskovalcev ter dohodke v višini 3,569.690 šilingov. Zaključni račun izkazuje prvič presežek v višini 100-000 šilingov, pač pa je pri dohodkih gledališča treba upoštevati tudi izdatne subvencije občine,' dežele in države, ki so v minulem le-, tu znašale okoli 12 milijonov šilingov. Indentant gledališča prof. Bohm je pristojnemu odboru, ki ga sestavljajo predstavniki koroške deželne vlade in celovške mestne občine, predložili tudi že proračun za novo sezono 1966-67 in ugotovil, da bosta dežela in občina spričo uspešnega zaključka minulega leta in zaradi splošnega varčevanja pri sestavljanju novega proračuna morali v prihodnjem gledališkem letu svoje dotacije povečati le za okroglo 120.000 šilingov, kar pri splošni podražitvi ni pretirano. JANKO KOROŠEC
PULJSKA NAGRAJENCA — Milena Dravič je dobila srebrno areno za najboljšo žensko vlogo, Relja Bašič pa si ^eli z Antunom Natisom zlato areno za najboljšo moško vlogo. Fotografija prikazuje prizor z obema igralcema v Berkovičevem filmu »Rondo«, ki je dobil v konkurenci za najboljši film festivala veliko srebrno areno.
spomenik
Tudi Pivskemu samostanu v Črni gori grozi zajezena voda
Razburjenja zaradi znamenitih zgodovinskih stavb, ki naj bi jih zalila akumulacijska jezera elektrarn, ki jih gradimo, kot vse kaže, še ne bo konca. Lani so vode reke Trebišnjice zalile Arslan-agiča most, pred kratkim pa je vrhovno sodišče Bosne in Hercegovine razsodilo, da mora HE Trebišnjica stari most “obvezno zaščititi, se pravi, mora ga demontirati do k nca tega leta in začasno dele shraniti na varno. Most na žepi je bil rešen zadnji hip in nestrokovno prenesen više. Največ pa se je pisalo o više-grajsem mostu na Drini, znanem iz Andričevega romana. Tudi njega bodo rešili, ostal bo seveda na starem kraju. Najnovejša pravda pa teče za Pivski samostan, ki ga niso, kot druge mane samostane po Raški, pozidali kralji in velmožje, ampak ljudstvo, raja pod Turki. Ta znameniti črnogorski spomenik’ je bil zgrajen med leti 1573 in 1586, vezan je pa kot most na Drini z imenom znamenite rodovine Sokolovičev, Ko so namreč v sedemdesetih letih 16. stoletja Turki prepovedali zidati nove pravoslavne cerkve po Balkanu, je hercegovski mitropolit Savatije nekako pregovoril svojega strica Mehmed-pašo Sokolovića, da mu je dovolil obnoviti staro rkev ob reki Pivi. Dejan-
0	pa je črnogorsko ljud-70 zidalo cerkev na novem aju, se" pravi Pivski mana-r, p katerem je tukaj bese-. Ko je 1586. leta Mehmed-šo v daljnji Turčiji po na-5ilu zaklal neki derviš, so bi izgubili svojega velike-
zagovomika. Prav kmalu tem uboju, ko so karavan-
1	tovorniki ravno spravija-svinčene plošče in rezlja-vrata za samostan od mor-proti Pivi, jih je v ščepan-lju ustavila turška vojska, je vedela za smrt velikega rirja, jim vse odvzela in hčene plošče odpremila v čo za Aladža džamijo. Piv-i samostan so kljub temu zidali in v njem je med ugim tudi naslikana fre-i Mehmed-paše Sokolovića, ina podoba Turka v pravo-ivnih cerkvah.
Tudi ta dragoceni spomenik bi morala v kratkem zaliti voda nove hidroelektrarne. Sedaj pristojni premišljajo, kako bi ga rešili. T. P.
Med revijami
Ekonomska revija 2
RAZSTAVA MOTIVOV IZ Alojza Schaffenratha ljani, je bil okrožni ii vedute v slogu dunajskih vedutistov Franca Hohenwarta. Grof jih je dal predelati jame. Razstavljene so tudi akvatinte in
V Narodnem muzeju v Ljubljani je odprta razstava gvašev in Postojnske jame. A. Schaffenrath, rojen v Ljubše je ukvarjal s slikarstvom. Stikal je krajine m iz Postojnske jame je narisal na željo grofa er z njimi ppremil svoj obsežni popis Postojnske vodnik po jami.
Izšla je druga številka XVII. letnika Ekonomske revije — glasilo Zveze ekonomistov Slovenije.
V člankarski del revije so prispevali:
Vladimir Frankovič, Poskus kvantifikacije produkcijskih funkcij za slovensko gospodarstvo na osnovi časovne vrste 1952—1964. Avtorja zanima odnos obsega družbenega proizvoda z ozirom na predvideni obseg investicijskih sredstev, ki je bil postavljen v pripravah za sprejem srednjeročnega gospodarskega plana do leta 1970. Poslužuje se klasične Cobb-Douglasove produkcijske funkcije. Na osnovi empiričnih podatkov je avtor dokazal, da so osnovna sredstva praktično malo prispevala k spremembam v obsegu družbenega proizvoda, medtem ko je imela v preteklem razdobju delovna sila pomembnejšo vlogo in vpliv na dinamiko rasti družbenega proizvoda. Zato meni avtor, da bo treba v prihodnjem razdobju skrbeti za odpravljanje vzrokov nera-dostnega izkoriščanja razpoložljivih proizvodnih potencialov, ter doseči večji obseg družbenega proizvoda z bolj intenzivnim izrabljanjem kapacitet. Nadalje avtor opozori na pomen strukturiranja investicij, ker bo le ob optimalni strul-turi investicijskih naložb mogoče zagotoviti večji prispevek osnovnih sredstev t spremembam v obsegu bodočega družbenega proizvoda v raši republiki.
Dr. Ivan Turk. Metodološki ■vidik oblikovanja finančnega rezultata v gospodarski organizaciji. Avtorja zanimajo različne variante, po katerih je mogoče opredeliti prihodke in odhodke, ki oblikujejo finančni rezultat gospodarske organizacije. Opredeljevati lih je mogoče na osnovi proizvodnje, fakturirane realizacije in plačane realizacije. Določeni opredelitvi prihodkov mora seveda ustrezati določena opredelitev odhodkov. Avtor v prispevku podrobno proučuje razliko med stroški in odhodki zlasti pri proizvajalnih podjetjih, pri kate rih se pojavljajo nedokončana proizvodnja in zaloge proizvodov. Poseben problem pomenijo odhodki v našem sistemu oblikovanja finančnega rezultata, kjer dohodek obsega osebne dohodke delovnega kolektiva, ki se zaradi našega dohodkovnega sistema
ne morejo pojavljati kot odhodki. Prav zato se avtor ukvarja z vprašanjem, katere osebne dohodke je treba pokrivati z dohodkom, če so sicer obračunani že v času proizvodnje, ko podjetje še ni doseglo nikakega dohodka.
Danilo Vezjak, Mednarodna delitev dela kot tvorec rasti narodnega gospodarstva. Povezava med gospodarsko rastjo in 'mednarodno delitvijo dela, ugotavlja avtor, obstaja že po definiciji. Po načinu realizacije te povezanosti pa lahko ločimo ekstenzivno in intenzivno mednarodno delitev dela. Proizvodne impulze, ki izhajajo iz mednarodne delitve dela, je mogoče glede na doktrino zunanje trgovine, razmerja med državo in gospodarstvom in izbiro proizvodne specializacije, dobro izkoristiti. Komparativne prednosti po mnenju avtorja ne pomenijo edino racionalne poti vključevanja v mednarodno delitev dela. Med faktorje uspešnega vključevanja narodnega gospodarstva v mednarodno delitev dela našteva avtor: enoten in realen menjalni tečaj, ki zagotavlja izvozno in uvozno orientacijo; konsolidiran sistem carin in finančnih či-niteljev zunanje trgovine; končno je važen devizni režim, ki mora omogočati prost devizni promet, pri čemer se lahko uvedba konvertibilnosti obravnava kot zaključna faza uspešnega intenzivnega vključevanja v mednarodno delitev dela.
V rubriki diskusije in pregledi sodelujejo dr. France čeme (Na5 nadaljnji razvoj ekonomskega študija v luči izkušenj nekaterih drugih držav), Božo Zoran (Nekateri problemi poslovanja in organizacije trgovine na drobno), Meta Košak (Reforma in finančni rezultati slovenskih podjetij v letu 1965), inž. Viktor Korošec (Nekaj misli ob predvideni revalorizaciji osnovnih sredstev), ec (O vezanju sredstev za izobraževanje na produktivnost in osebne dohodke v gospodarstvu) in Marko Selan (Sedanji pogoji delovanja gospodarskih zbornic).
Sledijo še ocene in prikazi, društvena poročila, pregled jugoslovanske periodične ekonomske publicistike in prikaz novosti iz Centralne ekonomske knjižnice.
V. MERHAR
Ljubljanski festival
Programski spodrsljaj
Že dejstvo, da bi izvajalsko tehnično najboljši ter umetniško najzrelejši interpret-fa-gotist ne mogel s programom petih sonat (skladateljev Te-lemanna, Saint-Saensa, Hin-denhtha, Petriča in Viozzija) in ob sami klavirski spremljavi, dve uri pritezati pozornost poslušalcev, in to zaradi poznane majhne zvočne artikulacije tega instrumenta — bolje bi pritegnila pozornost dela za fagot s spremljavo kakršnegakoli ansambla (večji register zvočnih barv in bogatejša artikulacijsko izrazne možnosti ansambla kot pa klavirja), nam pokaže na popolnoma zgrešeno postavitev tega koncerta v festivalski okvir. Nastop mladega tržaškega fagotista Guerrina Cesarja ob klavirski spremljavi našega izvrstnega mojstra prof. M. Lipovška je izzvenel ob prisotnosti približno 25 ljudi kot popolnoma neopazen glasbeni dogodek v času ljubljanskega festivala. Po svoji glasbeni strukturi bi sodil in morda uspel — ne spuščam se v umetniški nivo niti solista niti njegovega programa — na kakšnem abonmajskem solističnem koncertu v redni sezoni. Ob takem dogodku se nam zastavi vprašanje: ali umetniški svet fe-
stivala res ni vnaprej videl, da podoben koncert lahko samo kvari osnovni koncept ljubljanskih poletnih iger (ako obstaja in ako je kolikor toliko izdelan) ter da s takimi predstavami ne prispeva k njihovi kvalitetni rasti in potrebni vse večji afirmaciji.
M. GABRIJELČIČ
Trgovsko podjetje
»PETROL«
Ljubljana
poslovna enota Celje
razpisuje prosta delovna mesta za bencinski servis v Celju:
1.	poslovodjo
2.	pomočnika poslovodje
3.	prodajalca
Fogoji pod 1. in 2. kvali-ficiran delavec v trgovini z nekaj let prakse.
Pod 3. primerna izobrazba in praksa.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Ponudbe na »PETROL« Celje.	7501
„Sv. Urh”
Odlomki iz knjige Štefanije Ravnikar-Podbevškove (Založba Borec)
»HmiiitHmimMHioHtiimtimiMHMmMtHHMitHHteiMHiiimMHtiHmmii
2. nadaljevanje
Na poljski strani so člani KPS in SKOJ odvažali orožje iz vojaškega skladišča v Zajčji dobravi in ga spravljali na varno. Člani Katoliške akcije, med njimi Martin Kranner, Stane Kukoviča, Ernest Hirschegger, so obveščali žu pnika Janeza Keteja o vsem, kar so opazili. Župnik si je njihova obvestila zabeležil. Ka sneje je v svojem članku v podnaslovu Kopičenje orožja nehote priznal, kako požrtvoval no so komunisti zbirali orožje za boj proti okupatorju:
»Razsulo Jugoslavije je naperilo prvo pu ščico. Veliko municijsko skladišče v Dev. Mar. v Polju je na veliki petek 1941 gorelo. Ni še bila nevarnost pred eksplozijami granat pri kraju, ko so komunisti že plenili, kar se je se rešiti iz tega skladišča dalo: veliko zalogo streliva, ogromne količine ročnih bomb in sličnega. Polni vozovi, organizirano pod skrbnim nadzorstvom komunistov — domačinov, so se prevažali v bližnje gozdove in se je tako kopičha zaloga. Nismo se vdali prevari: ^a ne bo pri-
šlo v roke italijanski vojski’. Čutili smo predobro bližajočo se nevarnost.«*
Orožje so zbirali tudi nasprotniki komu-munizma, a ne z namenom, da ga bodo uporabili proti okupatorju, temveč proti rojakom — komunistom in njihovim sodelavcem. Kete je v istem članku v podnaslovu »Prvi borci« takole pisal o tem:
»Verni nasprotniki komunizma niso držali rok križem. Malodušje in strah jih ni prestrašilo. Bili so priča vseh dejanj, kar jih je prisililo, da s6 se skrivaj sami oborožili, kajpak vse to v trdni zavesti, da je za obstoj naroda to potrebno.. .«**
župnik Kete je poslal v Ljubljano Martina Kranner j a in Ernesta Hirscheggra, da sta članom Narodnega sveta, ki ga je ban dr. Marko Natlačen ustanovil na dan napada na Jugoslavijo in združil v njem zastopnike vseh meščanskih strank, poročala o zbiranju orožja na območju poljske občine. Seveda se je poročilo nanašalo le na orožje, ki so ga zbirali komunisti sami ali pa so ga pod njihovim vodstvom zbirali njim naklonjeni Občani, zlasti mladinci.
Narodni svet je s predsednikom Natlačenim poskrbel, da je bila o akciji obveščena policija. Ko je 12. aprila 1941 prispelo v Polje okoli 200 italijanskih vojakov z oklopnimi avtomobili, so bili med njimi tudi slovenski policisti s seznamom osumljenih občanov. Vojaška kolona se je ustavila pred hišo, kjer so stanovali štirje brati Sigulinovi: Tone, Ferdo, Rudi in Marjan. Vsi štirje so zbirali orožje. Na
* Janez Kete: Prej leglo komunizma — sedaj žarišče narodnega gibanja. Slovenec, 30. 1. 1944.
** Prav tam.
srečo sta bila doma le prva dva. Takoj so ju odgnali v Zajčjo dobravo ter ju skušah z grožnjami in udarci prisiliti, da bi povedala, kje sta dobila bombe. Ker nista nič priznala, so ju odpeljali v Ljubljano in za teden dni zaprli v izpraznjeno šentpetrsko vojašnico.
Prav tako kot na poljski strani so zbirali orožje in strelivo v dobrunjski občini. Nalog za zbiranje orožja so imeli orožniki, a orožja niso kaj prida dobib, ker so jih prehiteli člani KPS in SKOJ. Kolikor pa so ga zbrali, pa so ga odpeljali v gasilski dom in v dom onemoglih v Sostrem in v Glastovčevo dvorano v Zadvoru. Pa tudi tega so jim z zvijačo in drznostjo odnesli mladinci in skojevci in ga poskrili na varna mesta. Celo v mrtvašnici na novem sostrškem pokopališču so dvignili deske v stropu in z orožjem zatrpali odprtine. Med najagilnejšimi člani SKOJ so tali Avgust Trtnik, Franc Galič in Jelo Gašperšič.
Veliko orožja so delavci zbrali v vevški papirnici in ga shranili na krajih, za katere so vedeli le najbolj zanesljivi posamezniki. Za orožje so odgovarjali za to določeni člani partije s poljske in z dobrunjske strani. Čuvali so ga kot največjo dragocenost, zavedajoč se, da je prišel čas, ko je treba vsa prizadevanja osredotočiti na eno samo: priboriti izgubljeno svobodo in ustvariti lepše življenje delovnemu ljudstvu:
Z okupacijo je prenehalo vse društveno življenje. V Zadvoru so se prvo nedeljo po okupatorjevem prihodu v kraje poljske in dobrunjske občine poslednjič zbrali godbeniki Vzajemnosti. Franc Kocjančič je na stežaj odprl okna v svoji kleti. Pred godbenike je stopil vodja
delavske godbe Tone Trtnik in po kratkem nagovoru dirigiral Internacionalo. Izzvenela je za dolgo — mnogim občanom, med njimi tudi nekaterim godbenikom in njihovemu dirigentu, ki so dali življenje za svobodo, pa tudi v zadnje slovo.
Medtem ko so člani partije in SKOJ z večino 'delovnega ljudstva, ki jim je zaupalo, zbirali orožje in se pripravljali, da začno, če bo treba, tudi oborožen boj s fašističnim zavojevalcem, so privrženci reakcije prestrašeni širili malodušje in kapitulantsko miselnost. Tarnali so, da je okupacija neogibna in da je nesmiselno bojevati se s premočnim, do zob oboroženim okupatorjem.
Večina klerikalno usmerjenih občanov je hvalila boga, da so kraje poljske in dobrunjske občine zasedli Italijani, ki niso posebno dobri vojaki, so pa pobožni in papeža imajo, ki bo že gledal na verni slovenski narod. Vse drugače so sodili o Nemcih, o katerih so že vedeli, da preganjajo celo duhovnike in redovnike ...
... Da bi se zaradi prostovoljstva v bivši jugoslovanski armadi odtegnili aretaciji, je odšlo v začetku julija 1941 z območja poljske občine prvih dvanajst fantov v kašeljske hribe. Skupina je bila oborožena z dvema lahkima strojnicama, s puškami, z revolverji in ročnimi bombami. Vodil jo je Franc Mazovec — Risto. Prek rajonskega komiteja KPS je bila povezana s poveljstvom slovenskih narodnoosvobodilnih čet v Ljubljani. Obiskal jo je tudi takratni organizacijski sekretar CK KPS Tone Tomšič.
6. stran * DELO
IZ NAŠIH KOMUN
Počitniški kotiček št 14
RAJ ZA GOBARJE — Prijazna in velika koča v prav takšni okolici, prijazni in veliki. Do koče, ki stoji na »gori« sredi prostranih travnikov, lahko pridete z avtomobilom po dveh cestah; prva je zelo dobra, druga pa zelo slaba. V obeh primerih pa si morate izbrati za izhodišče neki kraj, ki slovi po — suhi robi.
Foto: D. Kralj
Potrošnik še kupuje mačka v vreči
Pogovor s profesorjem ing. Miranom Veseličem, predsednikom komisije za ocenjevanje vin na dvanajstem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
LJUBLJANA, 3. avgusta — Danes bo mednarodna komisija, ki ocenjuje vinske vzorce v okviru 12. mednarodnega sejma vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bržkone končala delo. To priložnost smo izkoristili za pogovor z univerzitetnim profesorjem ing. Miranom Veseličem, ki je tudi letos predsedoval tej mednarodni komisiji. Iz pogovora objavljamo nekaj zanimivosti.
Uvodoma je predsednik prof- ing. Veselič poudaril, da je tudi letos ta sejem dokazal visoko mednarodno raven in velik mednarodni sloves, saj je komisija — pravzaprav dive podkomisiji — tudi letos morala oceniti več kot 1000 vinskih vzorcev iz 22 dežel- Tudi letos so prispeli vinski vzorci z vseh petih kontinentov, prav tako pa so bili letos v komisiji sami mednarodno priznani in ugledni strokovnjaki ocenjevalci (s predsednikom vred, 15 ljudi) iz 12 dežel. Ocenjevanje je bilo seveda anonimno in s tem docela objektivno, merila pa zelo stroga.
Koristna
iznajdljivost
Križarjenje med otoki postaja zanimiva zvrst turizma
Pred dnevi je priplula v koprsko pristanišče motoma jadrnica »Omladinac« iz Splita. še pred letom dni je s to 150-tonsko ladjico 5-članska posadka prevažala gramoz. Zdaj so jo preuredili in splitska Obalna plovidba jo posoja za križarjenje med našimi otoki. Tokrat jo je najel Viking klub iz Bruslja.
»Prekrižarili smo ves Jadran od Dubrovnika do Kopra,« je pripovedovala voditeljica te skupine Myriam Vercruysse. »Posebno mesta v Dalmaciji so nam bila všeč in otoki ter čudoviti zalivi ob njih.
»Vsak udeleženec je plačal za 14-dnevno križarjenje po 120 dolarjev,« je odgovorila na vprašanje, koliko jih stane tako potovanje- »Seveda ni na ladji luksusa, zato pa živimo na njej po svpje; ustavimo se, kjer nam je prav.«
»Omladinac« res ni videti kot jahta. Palubo so opremili s klopmi, na njej se lahko potniki po mili volji razporedijo z ležalnimi stoli. Pravzaprav je to še vedno ribiška dvojambomica. Njeno notranjost so predelili v kajute in v skromno jedilnico. Toda tudi tako življenje je ljudem všeč. Ladja pelje, kamor si zaželijo in po njihovi volji naravnava krmar njeno smer. Potnikom se nikamor ne mudi. Kjer je lepše, ostanejo dlje, če pa jim ni všeč, hitro dvignejo sidra. (V Kopru se niso dolgo zadržali, morda jim je bilo starinsko mestece premalo in so bili še preveč pod vtisom brežin s kristalno čisto morsko vodo med dalmatinskimi otoki). Zato jih Mvriam tudi ni mogla prehvaliti.)
Nekaj dni pred tem sem slišal od luškega kapitana v Kopru Branka Velkavrha, kako bi se dalo poživiti turizem tudi z odsluženimi ladjami. Le domiselnosti bi bilo treba in ta domiselnost se snlitski Obalni plovidbi bržkone splača, saj bi sicer z »Omladincem« raje prevažali tovor kot pa dogodivščin in romantike željne potnike. In naša tako razčlenjena obala s tisočerimi zalivi je kot nalašč za odkrivanje lepot. In ljudje so takih lepot tudi žejni. Pa tudi od trušča odmaknjenega miru, ki ga v mestih živeči ljudje marsikdaj pogrešajo.
G- G.
Med vzorci jih je več kot dve tretjini iz tujine, od teh kar četrtina iz ZR Nemčije. Precej več kot minula leta je bilo letos vzorcev iz čezmorskih jdežel (Peru, Čile, Argentina, Nova Zelandija, Mehika itd.) To je spet dokaz več, kolikšen sloves pridobiva ta sejem po svetu- Zanimivo je, da bodo izkušnje ocenjevalcev z ljubljanskih vinskih sejmov koristen prispevek mednarodni organizaciji enologov, ki bo letos zasedala v Sofiji, glede mednarodnega pravilnika o ocenjevanju vin.
Profesor Veselič je med drugim še povedal, da je letos kakovost vzorcev nasploh spet boljša kot lani. Proizvajalci se vsako leto bolj trudijo, da pošljejo na ta sejem res najboljše od najboljšega. Zato je letos komisija izločila nekaj vzorcev, zelo malo pa je podeljenih bronastih kolajn. Zato pa je toliko več srebrnih oziroma zlatih kolajn. Pri konzumnih vinih je od lani opazen majhen nar predek, lahko pa bi bili rezultati še boljši, če bi proizvajalci uporabljali sodobnejšo tehnologijo, če bi uporabljali manj žvepla in sladkorja, ki ni element kvalitete vina- Glede naših najboljših vin letos ni bila dosežena izrazita vrhunska kakovost; vzroke za to je iskati v vremenskih razmerah, če ni dovolj sonca, tudi največja nega vinogradnikov in najsodobnejša tehnologija vina nič ne pomagata.
Medtem ko je torej nasploh tudi letos nedvomno dosegel velik uspeh, pa nikakor ne moremo hita zadovoljni s tem, kar se dogaja v naši domači hiši- Prof. Veselič je nanizal kup kritičnih pripomb na račun našega gostinstva, trgovine, turistične reklame in podobno.
»Zelo sem bil presenečen, ko sem prišel lani v Lisbono na mednarodni vinogradniški kongres «, je pripovedoval. Na letališču sprejmejo vsakega tujca prikupna mlada dekleta v narodnih nošah in vsak dobi takoj majhno stekleničko zelo dobrega in znanega domačega vina porto « Tujcem že na letališču postrežejo s seznami znanih lokalov, z znanimi domačimi jedmi in pijačami, s folklornimi -zanimivostmi ipd. Skratka, dobrote in zanimivosti, ki jih imajo tudi v tej deželi dovolj, majo ponujati in jih načrtno propagirajo.
Kaj pa pri nas? Prof- Veselič nam je zatrdil, da napredujemo, žal zelo počasi, ponekod skoraj po polževo (ali še raje — po rakovo). Celo najugodnejši lokali imajo zelo pomanjkljive vinske karte, nimajo tudi šolanih specialnih kadrov, enologov ne uporabljajo kot svetovalce. Natakarji prav malo vedo o tem, kakšno vino je suho ali polsuho, katero sladko ali polsladko, ne poznajo vinogradniških področij in osnovnih značilnosti vina itd. Kakovost zamaškov je pri nas še vedna zelo slaba, nema-lokdaj slab zamašek pokvari najboljše vino. Po svetu hitro raste potrošnja penečih se vin, pri nas glede tega očitno zaostajamo. Zadnja leta prihaja k nam vse več turistov iz dežel z visoko vinsko kulturo (Francozi, Italijani, Nemci itd-), mi pa teh gostov ne moremo zadovoljiti.
»V nobeni deželi — obredel sem lep kos Evrope —
nisem videl tako malo spoštovanja do kvalitete vina kot pri nas,« je pripovedoval prof. Veselič. »Nikjer ni toliko nesolidnosti kot pri nas. S tem, da smo nesolidni, pa goljufamo seveda potrošnika, domačega ali tujega. Žal pri nas potrošnik še vse prepogosto za pošten denar kupi — mačka v vreči-«
V pogovoru je prof. Veselič še poudaril, da noče vsak tuji turist poleg naravnih lepot spoznati še druge posebnosti vsake dežele — zlasti hrano, pijačo in folkloro.« V Sovjetski zveza sem bil presenečen nad tem,« je dejal prof. Veselič »kako spoštujejo kvaliteto vin in drugih pijač- Povsod prodajajo le ustekleničena vina. Na Portugalskem, v Španiji itd. nisem nikjer zasledil defektnih vin, potrošnika ne goljufajo. Inšpekcije v tujini — pa naj bo na Vzhodu ah Zahodu — ne poznajo milosti in šale.«
Po mnenju prof. Veseliča bi bil čas, da gostinske in turistične ogranizacije spoznajo, kakšne vrednote imamo v naših dobrih vinih. Seveda bi morali znatno več vlagati v vzgojo strokovnih kadrov, nujno je tudi okrepiti inšpekcije. Nujna ha bila tudi določena specializacija v vinogradniški proizvodnji. Cim-prej bo treba urediti uvoz plutovine, ker naši zamaški glede kakovosti ne ustrezajo. Misliti bo treba tudi na zaščito značke ljubljanskih vinskih sejmov, sicer utegne priti do zlorab. Zdaj ve za vinske sejme v Ljubljani pravzaprav ves svet, pri nas pa še vedno proizvajamo in tudi prodajamo slaba vina, čfcprav imamo vse pogoje, da bi dobra jugoslovanska vina postala zelo pomembna postavka v našem turističnem gospodarstvu.
IGOR PREŠERN

PLANINSKI DOM NA CRNI PRSTI.
Planinci, Črna prst vas vabi!
V nedeljo bodo na njej odprli planinski dom Zorka Jelinčiča - Zgradilo ga je PD Podbrdo
Planinsko društvo Podbrdo je na Črni prsti zgradilo nov planinski dom. Odprli ga bodo v nedeljo, 7. avgusta, ob 11. uri. Imenovali so ga po pokojnem znanem primorskem planincu - alpinistu, revolucionarju in uglednem javnem delavcu Zorku Jelinčiču. Tako se bo novi planinski objekt imenoval »Planinski dom Zorka Jelinčiča na črni prsti«.
črna prst je že od nekdaj ljubiteljem planin zelo priljubljena izletniška točka. Z nje je lep razgled na vse strani: severno od nje leži bohinjska kotlina z jezerom ter Pokljuko in Triglavskim pogorjem v ozadju; proti zahodu se dvigajo vrhovi škrbine, Vogla, Bogatina, Krna, Mangarta, Škrlatice, ki predstavljajo čudovit prizor zlasti ob sončnem zahodu, mimo njih pa gre pogled neovirano preko Tolminske na Furlanijo ter Dolomite v ozadju; na jugu se ob ugodnem vremenu vidi čez Primorsko vse do Jadran-
DOLENJSKE
TOPLICE
Imenovanje vršilec dolžnosti direktorja
-Dosedanji direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah Viktor Kečkeš je dal pismeno odpoved na položaj direktorja, ki jo je svet zdravilišča tudi sprejel. Za vršilca dolžnosti direktorja zdravilišča je bil imenovan član kolektiva zdravilišča Lojze Kenda. Pred razpisom mesta za direktorja bodo morali izpopolniti statut zdravilišča, ker so njegova določila v znatni meri prilagojena prejšnji kadrovski zasedbi.	(r)
skega morja; na vzhodu se razprostira Jelovica, izza nje pa se dvigajo Karavanke in Kamniške planine.
čma prst pa ni priljubljena Izletniška točka za ljubitelje planin le zaradi lepega razgleda, pač pa tudi zelo bogate planinske flore, ki je znana daleč zunaj meja naše domovine. Inozemci jo imenujejo »kraljico botanike«.
Novi dom ima 40 ležišč v petih manjših sohah in na skupnem ležišču; ima kuhinjo in dve gostinski sobi.
Na Cmo prst pridemo iz Podbrda po 'lepo markirani poti (3 ure) in iz Bohinjske Bistrice mimo Mencingerjeve koče- (prav tako 3 ure). Zveze z vlaki so ugodne. I. A.
VITANJE
Krvodajalska akcija
Kakor vsako leto je tudi letos zavod za odvzem krvi v Celju organiziral v Vitanju krvodajalsko akcijo, ki je zadovoljivo uspela. K temu so pripomogli v glavnem tukajšnji delovni kolektivi, med katerimi se kakor vedno odlikuje TKO, ki pokaže polno razumevanje, želeli bi pa, da bi se v to humano akcijo bolj vključili tudi drugi kolektivi, predvsem pa pogrešamo in vabimo tudi kmetsko prebivalstvo, zlasti mladino. F. R.
Gre tudi za obračun s pomanjkljivostmi
V soboški občini oblikujejo srednjeročnr plan razvoja kmetijstva -
V osnovah predvidenega gospodarskega in družbenega razvoja soboške občine v prihodnjih petih letih je kljub nekaterim pomanj kij i vostim očitna skrb načrtovalcev, da bi kmetijstvu slednjič zagotovili normalen razvoj, in ustrezno "vlogo v gospodarski sestavi te velike občine. To nedvomno pomeni tudi obračun z nekaterimi pomanjkljivostmi, ki se kažejo predvsem v sedanji neenotni kmetijski politiki, v razdrobljenem gospodarjenju kmetijskih' organizacij in ne nazadnje v slabem posluhu kmetijskih strokovnih služb za širše družbene naloge.
Sedanji ekonomski položaj kmetijstva, ki je v bistvu izenačeno glede možnosti gospodarjenja z drugimi panogami, vsekakor postavlja uresničevalce programa razvoja kmetijstva v povsem nov položaj. Pomeni, da smo odpravili večino pregrad, ki so doslej ovirale v kmetijstvu prehod na intenzivno gospodarjenje, čeprav neurejeni odnosi med cenami nekaterih kmetijskih proizvodov na eni strani ter opremo in reprodukcijskim materialom na drugi strani še vedno rušijo ravnotežje v dohodkih kmetijskih gospodarstev in kmetovalcev.
Ker je kazno, da bo naš družbeno ekonomski razvoj pometel tudi s temi anomalijami, bi bilo kratkovidno vsako prilagajanje proizvod, nih programov ožjim in trenutnim koristim, ki so še zdaj marsikje vodilo kmetijskih organizacij.
V soboški občini so po oceni strokovnjakov vsi pogoji, da bi do leta 1970 povečali fizični obseg kmetijske proizvodnje (v primerjavi z minulim letom) za blizu 50 odstotkov, kar zahteva v povprečju stopnjo letnega porasta proizvodnje za 7.8 odstotka. Vendar načrtovalci opozarjajo, da leto 1965 ni najbolj ustrezno izhodišče takega planiranja, ker so lani to območje močno prizadele povodnji. Kljub temu ostajajo pri napovedi, da realno povečanje vrednosti poljedelskih proizvodov ustreza bodočemu deležu kmetijstva v narodnem dohodku občine.
Za dosego tega cilja postavljajo v soboški občini na prvo mesto nadaljnje uvajanje sodobne agrotehnike, kar zahteva zlasti izpopolnjevanje mehanizacije, saj še zdaj obdelujejo kakih 80 odstotkov vseh površin s kravjimi vpregami.
Razmah kmetijske mehanizacije v zadnjem času pa zgovorno napoveduje podatek, da se je v kratkem razdobju oskrbelo v občini s traktorji že več kot dvesto kmetovalcev, z motornimi in vprežnimi kosilnicami 550 kmetovalcev itdf Kmetijsika gospodarstva pa bodo morala sedanji strojni park 170 traktorjev s priključki in drugo opremo izpopolniti z nabavo težjih strojev.
So tudi vse možnosti, da bodo kooperacijo, M je bila zastopana lani le s 26-6 od-' stotka celotne’ proizvodnje, razširili od lansikih 6700 ha na blizu 15 tisoč hektarov obdelovalne zemlje v letu 1970.
Razen obsežnih nalog v sadjarstvu, kd je zaradi brezbrižnosti odgovornih ljudi" in zaradi nezainteresiranosti kmetov kljub idealnim tal-
Zakaj tako?
Predpis, ki povzroča težave
Znano je, da sta zvezna in republiška skupščina sprejeli letos predpisa, po katerih morajo delovne organizacije dajati od investicij dva odstotka za izgradnjo elektroenergetskih objektov. Zaradi tega morajo delovne organizacije v teh dneh razpravljati o rebalansu sredstev in o omejitvi sredstev za investicije. Ko so na zadnjem zasedanju centralnega delavskega sveta Gozdnega gospodarstva Maribor govorili o tem, so menili, da je nepravilno, da so zvezni in republiški organi sprejeli ta predpis sredi leta z veljavnostjo od 1. 1. 1966.
Takšni predpisi povzročajo delovnim organizacijam, ki so že v začetku leta razdelile sredstva za investicijsko izgradnjo in ki so precej investicij že opravile, nekatere težave, še zlasti tam, kjer denarja za investicije ni v izo bilju, člani centralnega delav skega sveta so sicer menili da je dena? za elektroenergetske objekte treba zbrati in da so znesek pripravljeni plačati.
Nerazumljivo pa se jim zdi, da republiška skupščina sprejme tak predpis, ki je po njihovem mnenju protiustaven (zaradi veljavnosti od 1. 1. 1966) in ki ruši načela sa-moupravljanja, saj morajo samoupravni organi zaradi takih predpisov svoje sklepe večkrat spreminjati in jih na novo sprejemati. Ker pa imajo v statutu določeno, da o investicijah razpravljajo tudi obratni delavski sveti, bo zaradi takega predjoisa izgubljenega tudi precej časa, preden bodo prišli do končnega sklepa, kje vzeti denar za omenjena dva odstotka, še bolj pa se jim zdi sprejetje takega predpisa nerazumljivo se-fa-1, ko se zmerom bolj v našem gospodarstvu uveljavljajo načela gospodarske reforme. Sklenili so, da bodo s svojimi stališči do tega vprašanja seznanili republiški izvršni svet.	z. L.
nim osnovam na Goričkem domala .povsem propadlo, velja osrednji del programa razvoja kmetijstva v prihod njih petih letih živinoreji. Napoved o povprečnem 36-odstotnem povečanju fizičnega obsega živalske proizvodnje povezujejo z dobrimi možnostmi za pridobivanje
Jamarska ekspedicija na Kanin
Dne 6. avgusta t>o krenila iz Ljubljane ekspedicija Jamarskega kluba Ljubljana, ki bo dva tedna raziskovala brezna na Kaninu v zahodnih Julijcih. To bo doslej že peta jamarska akcija na tem območju in hkrati največja, saj se je bo udeležilo petnajst članov kluba. V minulih letih so jamarji na tem območju raziskali več kot šestdeset kraških objektov in dosegli največjo globino stodevetdeset metrov. Večkrat jih je oviral led, ki je zapiral brezna v obliki zamaška. Letos u-pajo, da bodo dosedanji globinski rekord daleč presegli.
Precej časa so posvetili treningu, saj bo ta akcija zahtevala velike kondicijske sposobnosti. S seboj bodo vzeli 210 metrov lestvic in 300 metrov vrvi ter vso alpinistično opremo, ki je pri raziskovanju visokogorskih brezen zelo uporabna. Velik problem je transport opreme, ki jo morajo udeleženci znositi na svojih hrbtih, in sicer tudi več kot 50 kilogramov vsak. Ker je klub brez znatnih finančnih sredstev in ker so udeleženci večinoma dijaki in študentje, so zaprosili za pomoč razna podjetja, kar ho mnogo olajšalo stroške odprave.	J. z.
krmnih rastlin. Kljub nestimulativnimi cenam za prašiče nameravajo teto živali vzrediti od sedanjih 54 tisoč na
64 tisoč, brojlerjev od 320 ton na dva tisoč ton itd. Slej ko prej pa bo x veljala osrednja skrb povečanju staleža goveje živine, saj je kazno, da konjunktura na domačem in tujih tržiščih tako usme. ritev čedalje bolj spodbuja.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri skupščini občine M. Sobota se je zavzel tudi za dosledno izpolnitev nakazanih nalog, osnove plana pa je dopolnil z nekaterimi predlogi, ki jih kmetijske organizacije ne bodo smele prezreti. Tako postavlja svet za kmetijstvo v ospredje skrb za strokovno izobraževanje kmetov (zimska kmetijska šola v Rakičanu In tečaji v večjih krajevnih središčih), na sadjarskem področju Goričkega pa zahtevajo razmere izpopolnjevanje strokovnih kadrov kmetijskih organizacij.
Razdrobljenost kmetijskih gospodarstev je po oceni sveta za kmetijstvo čedalje večja ovira za poenotenje kmetijske politike in razvoj kmetijskih pospeševalnih služb. Brez tesnega sodelovanja manjših kmetijskih organizacij ali celo njihove združitve ne bi bil izvedljiv tudi načrt o uvajanju nekaterih skupnih služb, katerih posamično delovanje pogosto prerašča že v razsipnost.
BORO BOROVIC
SPOROČAMO, DA JE V 36. LETU STAROSTI PO MUČNI IN DOLGI BOLEZNI PREMINIL DOLGOLETNI CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
Ludvik Cerne
KAMNOLOMSKI DELAVEC
OD POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI DANES 4. AVGUSTA 1966 V RAZDRTEM
POŽRTVOVALNEGA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV
CESTNEGA PODJETJA KOPER
KOPER, 4. AVGUSTA 1966
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo v nedeljo, 31. julija 1966, pokopali našo ljubo mamo
Terezijo Drnovšek
Zahvaljujemo se dr. Pircu in dr. Lenardiču za vso ppmoč, ostalim pa za cvetje in zadnje spremstvo
žalujoče, družine:
Drnovšek, Žitko, Sašek, Trelc in Gregi
Raka, Novo mesto, Krško, Kranj, Brežice, Maribor, 3. avgusta 1966
Zapustila nas je naša ljubljena žena, mamica in babica
ADELA BRODNIK
roj. MLAKAR
Pogreb bo v četrtek, 4. avgusta 1966, ob 16.45 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Prosimo tihega sožalja!
Celje, Ljubljana, 3. avgusta 1966
REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI IN DEKAN FAKULTETE ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL DNE 3. AVGUSTA 1966
ing. VIKTOR KONJAR
VIŠJI PREDAVATELJ ZA TEHNOLOGIJO TEKSTILNEGA TISKA NA ODDELKU ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
) ,
ZASLUŽNEGA IN POŽRTVOVALNEGA VIŠJEGA PREDAVATELJA BO OHRANILA FAKULTETA V TRAJNEM SPOMINU
DAN IN URA POGREBA BOSTA JAVLJENA NAKNADNO
DEKAN
FAKULTETE ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
prof. dipl. inž. VINKO KULJIŠ
REKTOR
UNIVERZE V LJUBLJANI prof. dipl. inž. ALBERT STRUNA
Upravni odbor osnovne šole		Gostinsko podjetje
BRDO ŠENTVID,		DOM
p. Lukovica — občina		NA JEZERSKEM
Domžale		razglaša prosto
razpisuje		delovno mesto
delovno mesto		KUHARJA, KUHARICE
tajnika - računovodje		POGOJI: VK — KV.
5 srednjo strokovno izo-		Pismene vloge dostavite
Dražbo. Zaposlitev s pol-		domu na Jezerskem.
ioločen čas. Nastop služ-		Razpis velja do zasedbe
De 1. sept. 1966. 7504		delovnega mesta. 7503
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE JURIJA VEGE V IDRIJI
prosi vse svoje absolvente, da po možnosti do 1. septembra sporoče naslove in nove podatke, da bi mogli izpopolniti in korigirati šolsko evidenco in kroniko.
7488

Časopisno podjetje »DELO«
LJUBLJANA, Tomšičeva 1
objavlja prosto delovno mesto
stenodaktilografke
v sekretariatu podjetja
Pogoj: znanje stenografije in strojepisja I. razred.
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do zasedbe delovnega mesta.
GOSTINSKO PODJETJE
PARK HOTEL BLED
razpisuje JAVNO LICITACIJO
osebnega avtomobila znamke »ALFA ROMEO«
letnik 1960, v dobrem stanju.
Izklicna cena je 16.000 Ndin!
Ogled in informacije so možne vsak dan od 8. do 14. ure. Licitacija bo v nedeljo, 7. avgusta 1966, za družbeni sektor ob 10. uri, za zasebnike pa od 11. ure dalje.
7502
AVTO MOTOR STROJ Ljubljana LUIZE PESJAKOVE BB, tel. 315-339, 311-845 Nudimo vam za prodajo rabljena vozila:	
Kombi IMV 8 standard, 8 sedežni	ND 14.000
Kombi IMV turist	ND 18.000
Ford-diesel — 3 tone	ND 11.000
TAM — bencinec, leto proizvodnje 1957, v odličnem stanju	ND 8.000
ZASTAVA - 615, nosilnost 1,5 tone s platneno streho	ND 11.000
vJUDIMO VAM TUDI nova vozila iz uvoza za dinarska sredstva dobava takoj:	
mercedes, 200, 230, ‘230 S, diesel 200; taunus 12 M, 17 M z 2 in 4 vrati; renault R 10. R 16; VW 1300; rekord 1500, 1700 s 4 vrati. Na zahtevo interesentov pošljemo takoj	ponudbe. 7491
SPLOŠNA BOLNICA
NOVO MESTO
\
RAZPISUJE DELOVNI MESTI:
1.	PREDSTOJNIKA otorinolaringološkega -oddelka
2.	ZDRAVNIKA internista ali specializanta
iz interne medicine
POGOJI:
pod 1. ustrezna strokovnost in pet let prakse na vodilnem delovnem mestu;
pod 2. za internista specialistični izpit,
za specializanta pa strokovni izpit in najmanj triletna zdravniška praksa.
Razpis velja do popolnitve delovnih mest.
7493
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO UNIVERZE v Ljubljani
razpisuje
V	ODDELKU ZA KEMIJO
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Farmacevtska tehnologija I
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Farmacevtska kemija
MESTO ASISTENTA NA KATEDRI za kemijsko didaktiko
V	ODDELKU ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Tehnologija apreture in vaje iz kemijske tekstilne
tehnologije
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Tehnologija tekstilnega tiska
NA KATEDRI ZA MATEMATIKO
MESTO DOCENTA za predmet Matematika I, II
(za kemike in tekstilce)
Kandidati za razpisana mesta morajo izpolnjevati pogoje statuta univerze v Ljubljani in te fakultete in imeti pedagoško odr. poučevalno prakso.
Osebni dohodki po pravilniku.
Pravilno kolkovane prošnje z biografijo in bibliografijo vložite na tajništvu fakultete, Aškerčeva 9, provizorij. Razois se zaključi 30. dan po tej objavi.
7465
'	f
Telesna kultura za vsakogar
Hipokrat svetuje
Hipokrat uživa sloves najznamemtejše-ga starogrškega zdravnika. Proti praznoverju v medicini je začel uveljavljati znanstvena spoznanja, zato ga imenujejo očeta znanstvene'medicine. Ohranjenih je okrog 60 medicinskih del. ki jih pripisu, jejo Hipokratu in njegovim učencem (Cor. pus hippocraticum). V teh delih so objavljene med drugim tudi nekatere misli o gimnastiki, telesnemu utrjevanju in sploh o zdravem načinu življenja.
Hipokrat (živel je od 460 do 377 pred našo ero) svetuje Grkom gimnastično aktivnost samo v mesecih, ko ni hude ’vročine. Zato v poletju ne bi smeli naporno trenirati. Med vsemi telesnimi vajami ceni in priporoča zlasti hojo in tek. Jutranji sprehod naj se začne v počasnem tempu, nato pa je treba stopiti hitreje.
Povsem razumljivo je, da je moral Hipokrat kot zdravnik nastopiti proti navadi, ko ljudje »preveč jedo in se premalo urijo«. Za vitkost telesa je ’priporočal navaden tek, proti zaprtju pa tek sem ter tja, to je tek v vijugah. Dejansko so bila že v tistih časih znana vsa bistvena sredstva telesne vzgoje in telesnega utrjevanja. Razen hoje in teka omenja Hipokrat tudi gimnastične vaje, dihalne vaje in masažo s čisto mivko. K vadbi organov sodi še glasno govorjenje in deklamiranje. ?l telesnemu utrjevanju prišteva tudi znojenje. Hipokrat ceni zlasti tisti način znojenja, ki je posledica intenzivne gibalne aktivnosti. Le-ta pa mora trajati razmeroma dolgo, če človek teče. se začne kmalu znojiti; če pa hitro hodi. pride do znojenja šele po kakih 15 minutah. Hipokrat uči, da je treba končati gimnastično aktivnost s kopelmi v vodah različne tem-
perature. Tudi dandanes svetujejo športnikom najprej mlačno prho, da se koža bolje očisti, nato pa hladne polive
O staranju je Hipokrat učil. da je posledica izgubljanja »prirojene toplote«. Sedež prirojene toplote je v srcu, krvne šile pa jo širijo po telesu, kjer spodbuja k delu organe in okončine. V današnjem jeziku bi rekli, da gre v starosti za slabše in nepopolno prekrvljenje, zaradi česar

je treba več »ogrevanja« v obliki lahkotnega gibanja. Posebno dragocena je Hipokratova misel, da je treba pri zdravljenju (pa tudi pri telesnem utrjevanju!) podpirati nararme sile človeškega organizma. V sodobni gerontologiji cesto naletimo tudi na znani Hipokratov nasvet o zmernosti: delo, hrana, pijača, spanje, ljubezen — vsega po malem!
TJ. U.
Ilirija — ekipni prvak
Končano prvenstvo Slovenije skakalcev v vodo v Ljubljani
LJUBLJANA,
nastopili
kih s stolpa, ženske pa z deske. Po pričakovanju je zmagal Obšte-ter. kljub temu da je bil dolgo v vodstvu Košorok, ki mu je pa športna sreča danes obrnila hrbet. Med ženskami je Jenkova pravtako osvojila še drugi naslov prvakinje, toda šele po veliki napaki Miovi-čeve, ki je sicer ves čas vodila. Nasploh lahko rečemo, da je bil drugi dan dosti zanimivejši od prvega in so tekmovalci pokazali več. V moštveni konkurenci je Ilirija ponovno osvojila prvenstvo v obeh kategorijah, Ljubljana pa je
UGEGA DNE:
bila dvakrat druga. REZULTATI DRI
390,50, 2. Košorok (oba Lj) 371,80, 3. Peterlin (II) 307,35. Mladinci: 1. Kavšek (II) 259,05, 2. Jakopin (Lj) 231,80, 3. Hosta (II) 197.M Članice — deska 3 m: 1. Jenko 317,20, 2. Miovič (obe II) 282,55, 3. Antončič (Lj) 277,75. Mladinke: 1. Jenko 317,20, 2. Štefane (obe II) 272,80. Končni ekipni vrstni red — člani: 1. Ilirija 4.032.75 , 2. Ljubljana 2.418,95.	3. Triglav
498,25, 4. Jesenice 244,95. Mladinci:
1.	Ilirija 1.995,20,	2. Ljubljana
673,45, 3. Triglav 498,25. E. C.
VATERPOLO
Ljubljana : Koper 8:5
LJUBLJANA, 2-^avg. — V prvenstveni tekmi zadnjega kola tekmovanja za pokal PZS je Ljubljana premagala Koper 8:5 (2:1, 3:1, 1:1, 2:2). Strelci: Zule II. 3, Slapernik
2,	Seme 1, Vrhunc I in Simčič autogol za Ljubljano, za Koper pa Bradaškja 3, Verglez 1 in Koršič 1. Pred 50 gledalci je slabo sodil inž. Medvedič iz Ljubljane. Koprčani so po tekmi vložili protest, ker je domačin Seme grozil enemu od igralcev Kopra, ter se nasploh obnašal nešportno.
E. C.
PLAVANJE
Ljubljani II pokal PZS
LJUBLJANA, 3. avg. — Z včerajšnjim srečanjem Ljubljana II : Koper je bilo končano letošnje tekmovanje za pokal PZS. Prvo mesto je zasluženo osvojila druga ekipa Ljubljane, ki je premagala vse tekmece in tako osvojila ~~ kal PZS. Novi član n. zve Ilirija je po pričakovanju drugo mesto, pa tudi mlada ekipa Slavije iz Vevč je uspešno startala v letošnji sezoni. Koper si je šele v predzadnjem dvoboju v Celju priboril z dvema točkama prednosti četrto mesto, medtem ko so Celjani ostali na zadnjem mestu.
Končna lestvica:
Ljubljana n. 4	4	0	0	367:261	8
Ilirija	4	3	0	1	354:278	6
Slavija	4	2	0	2	318:309	4
Koper	4	1	0	3	278:350	2
Neptun	4	0	0	4	255:374	0
E. C.
Ljubljana II 98:58
Koper
iila po-me lige zasedla
LJUBLJANA, 2. avg. — V zadnjem nastopu v tekmovanju za pokal PZS so plavalci Ljubljane II. visoko premagali Koper 98:58 in tako osvojili prvo mesto v tem tekmovanju.
REZULTATI — moški: 400 m crawl: Udovč (Lj) 5:10,2; 200 m prsno: Vidmar (Lj) 3:03,2; 100 m metuljček: Prešeren (Lj) 1:19,3, 100 m hrbtno:	Deu (Lj) 1:12,6,
100 m crawl: Ziherl (Lj) 1:07,2, 4 x 100 m mešano: Ljubljana 5:22,8, Koper 5:31,5. 4 x 100 m crawl: Ljubljana 4:50,2. Ženske — 400 m crawl: Z. Tuppy (Lj) 6:53,4, 200 metrov prsno: Misson (Lj) 3:42,8, 100 m metuljček: Lileg (K) 1:47,4, 100 m hrbtno:	Brozovič (K)
1:34,3,	100 m crawl:	Lileg (K)
1:25.5, 4 x 100 m crawl: Ljubljana 6:16,1, Koper 6:42,9.	E. C.
Slavija : Neptun 98:58
VEVČE, 2. avg. — V zadnjem kolu tekmovanja za pokal PZS je Slavija premagala ekipo Neptuna iz Celja 98:58. Rezultati — moški: 400 m crawl: Švare (S) 5:17,4, 200 metrov prsno: Dimic (S) 2:55,4, 100 m metuljček:	Klešnik (S)
1:13,7, 100 m hrbtno: Potočnik (S)
! 1:15,7, 100 m crawl: Potočnik (S)
: 1:03,7, 4 x 100 m mešano: Slavija 1 4:50,0,	4 x 100 m crawl:	Neptun
! 4:31,6. Ženske -	400 m crawl:
Herzog (N) 6:34,1, 200 m pr: Cerar (S) 3:26,2, 100 m metuljček: Lorbek (S) 1:36,9, 100 m hrbtno: Meljo (S) 1:33,9, 100 m crawl: Lor bek (S)	1:23,7, 4 x 100 m crawl:
Slavija 5:41,9.	T. Ž.
Neptun : Koper 78:80
V okviru plavalne lige so plavalci celjskega Neptuna v domačem bazenu tesno izgubili prvenstveno srečanje s Koprom. Celjani so gospodarili v moških, gostje pa v ženskih disciplinah.
Rezultati zmagovalcev:
Moški — 100 m prosto — Tkavc 1:02.5, 400 m prosto — Kovačič 5:22.0, 100 m' delfin — Žnideršič 1:23.2, 100 m hrbtno — Toplak 1:17.0 (vsi Neptun), 200 m prsno — Jazbec (Ko) 3:10.3, 4x100 m mešano — Neptun 5:17.0, 4x100 m prosto — Neptun 4:32.8.
Ženske — 400 m prosto — Brozovič 6:55.6, 200 m prsno — Zidar 3:43,5, 100 m delfin — Lileg 1:47,6,
100 m prosto — Lileg 1:20.8, 100 m hrbtno — Brozovič (vse Koper) 1:33.1, 4x100 m prosto —
Koper 5:53.6.
Vaterpolska tekma se je končala z zmago Neptuna 8:5 (2:0, 1:1, 1:1, 4:3).
HARKOV — Sovjetski plavalec Belitz-Geiman je postavil nov svetovni rekord na 800 m prosto. Njegov čas 8:47,4. Dosedanji rekorder je bil Avstralec Rose z 8:51,5 iz leta 1962.
IVER DNEVA
Notranje rezerve
je
vzrok, da so pristojni vendarle pogledali za kulise boksar-Valje-niso
hoteli v ring, ker že nekaj časa niso prejeli hranarin, uprava kluba pa je izdajala denar za najrazličnejše druge stvari. Med drugim so potrošili skoraj milijon S dinarjev za potovanje članov uprave širom po Jugoslaviji, kjer naj bi najeli okrepitve za svoje vrste. Plačevali so tudi mnoge boksarje, ki so šele bili na tem. da postanejo člani kluba, podkupovali vsevprek itd.
In pri vsem tem v nekaterih športnih organizacijah vneto iščejo notranje rezerve . . .
„Mundial“ neznank
V Portillu v Čilu bodo danes odprli SP v alpskem smučanju 1966
PORTILLO, 3. avg. Jutri se bo slovesno začelo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah ali kakor mu tukaj kar na kratko pravijo — »mundial«. Prizorišča svetovnega prvenstva, na katerem bodo sodelovali najboljši tekmovalci iz 22 držav, skoraj ni prepoznati, še pred dvema letoma je bil v Portillu vsega skupaj en hotel, dve koči, majhna postaja in nekaj sedežnic, danes pa je tu že veliko zimovišče, zgrajeno v ameriškem slogu.
Največjo skrb je povzročalo organizatorjem vreme, ki pa se je, kakor kaže, v pravem času popravilo. Tekmovalci so navdušenj nad skrbno pripravljenimi progami, za katere že nekaj tednov sem skrbi 1000 vojakov čilske armade. Trener reprezentance ZR Nemčije Fritz Wagnerber-ger, sam še do nedavna odličen tekmovalec v smuku, je 'dejal, da se mu proge ne zde tako težke, kakor je bilo videti na prvi pogled, zlasti zaradi tega, ker niso zaledenele.
Za vsa prvenstva doslej je bilo laže ugibati kdo bo zmagovalec kot za »mundial« v Portillu. V normalnih okoli-
ščinah je v vsaki disciplini največ deset tekmovalcev, ki se utegnejo vmešati v boj za naslove, tokrat pa je ta krog nekoliko širši.
Marsikateri favorit bo prav gotovo med tistimi, ki se niso mogli prilagoditi posebnim podnebnim razmeram v Portillu, zlasti višini. Čeprav proge niso pretirano visoko — med 3.500 in 2.800 m — se pri nekaterih tekmovalcih že kažejo očitni znaki težav, ki jih povzroča višina. Medtem ko so nekateri (popolnoma zdravi, pa se drugi zde kot pretepeni. Vsekakor so tu podnebne razmere nekaj posebnega. Na poti v Portillo
že pri višini 1000 m ne vidiš drevesa, tod pa so sploh propadli vsi poskusi, da bi zasadili kaj zelenega, medtem ko je v Koloradih na primer pri 3000 metrih še vedno good.
Tudi sneg je v Portillu poseben. Izredno je lahek (malo vlage) in zato terja priprava prog veliko truda. Celo na prisojnih krajih ga nočni mraz ni spremenil v led, čeprav so proge teptali tedne dolgo. Proge bodo torej mehke, kar vsekakor ne bo v prid Francozom. Tudi pri izbiranju maž tekmovalci zmajujejo z glavami. Sneg v Portillu je neznanka.
Nazadnje tekmovalci tudi ne poznajo forme drug drugega. Že mesece ni bilo večjega tekmovanja. Francoz Peril-lat je na primer dejal, da ne ve kako daleč mora iti pri tveganju, ker ne pozna ne svoje ne forme drugih tekmovalcev.
JADRANJE
Grego-Nikolič še vodita
KARLSHAMN, 3. avg. (AP) Ju goslovanska jadralca Grego in Nikolič sta v vodstvu tudi po štirih vožnjah letošnjega evropskega prvenstva jadrnic tipa »šljuka«. Za zdaj je druga Švedska, tretja pa Francija.
GIMNASTIKA
Mladi 6. v NDR
LJUBLJANA, 3. avg. Iz vzhodnega Berlina sta se vrnili sinoči mladi reprezentanci Jugoslavije v vajah na orodju, ki sta sodelovali na turnirju olimpijskih nad. V ekipni razvrstitvi pri moških je zasedla prvo mesto I. ekipa NDR pred SZ, Jugoslavija pa je bila šesta pred vrstami Bolgarije. Romunije in Poljske. Najboljši Jugoslovan je bil Milenko Kersnič, ki se je uvrstil na 14. mesto. V ženski konkurenci so Jugoslovanke zasedle zadnje mesto, najboljša med njimi — Marlenka Kovač — je bila 35.
J.
Šah vsepovsod
KISLOVODSK — Po 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja vodi Stein (SZ) s 5,5 (1) pred Gellerjem 4,5 (1). Jugoslovan Ma-tulovič je v 8. kolu prekinil partijo z Lutikovom (SZ).
PETROZAVODSK — Po 14. potezah sta se v 10. kolu ženskega šahovskega turnirja Nizozemka Vreken in naša živkovičeva sporazumeli za remi. Vodi Zatulov-ska z 8 točkami.
Spet poraz Ivkova
SANTA MONICA, 3. avg. — Jugoslovanski velemojster Ivkov je izgubil' nadaljevanje prekinjene partije z Unzickerjem. Ivkov ima še prekinjeno partijo z Larsenom, v kateri je tudi v slabšem položaju. Larsen je premagal Porti-scha, ki pa je rešil pol točke v prekinjeni partiji z NajddKom.
VRSTNI RED: Spaski 6.5, Larsen 6 (1), Portisch. Najdorf, Re-6hewsky, Unzicker 5, Donner, Fischer, Petrosjan 4,5, Ivkov 3 (1).
Druga partija Kržišnikova
F02AREVAC, 2. avg. — V drugem delu državnega mladinskega šahovskega prvenstva so bili rezultati taki: Kržišnik : Zaharijev 1:0, Govedarica : Jeromelj 1:0, Murovec : Despotovič 0:1, Kmič : Fučak 1:0, Vrhovnik : Simič remi, Lakič : šešlija 1:0, Vujakovdč : Knežević 0:1, Trifunovič : Djukič 0:1. Vodi Lakič z 2 točkama.
Turnir v Bački Paianki
2. kolo: Agič : Koren 0:1, Rašaj-ski : Vujanovič 0:1, Ljiljak : Be-lamarič 1:0, Pihajlič : R. Jovanovič 1:0, Kljajič : Turudija 0:1, Nagy : G. Jovanovič prek., Kržišnik : Horvat 1:0, Zelič : Kureš 0:1.
Vodijo Ljiljak, Turudija in Vujanovič po 2.
KOŠARKA
Bolgarke prve
BANJA LUKA, 3. avg. — Mlada košarkarska reprezentanca Bolgarije je osvojila balkansko prvenstvo med mladinkami.. V odločilni-tekmi za 1. mestc je Bolgarija premagala Jugoslarijo 69:50 ( 35: 25). Tretje so Romunke z zmago nad Turčijo 55:50 <20:29).
Maribor: Partizan 2:5
Prijateljska nogometna tekma v Ljudskem vrtu
MARIBOR, 3. avg. — V Ljudskem vrtu, gledalcev 4000, vreme sončno in vroče, sodnik Pave iz Maribora, strelci za Maribor v 44. min. Markovič, v 75. Orošnjak. za Partizana pa v 12. in 26. Hošič, v 63. Mrdja, v 67. in 84. Bečejac.
MARIBOR: Grloci (Delja), Simeunovič, Grubišič, Sisgoreo, Fu-ček, Sopič (Košak), Cvitkovič (Orošnjak), Klančnik, Markovič, Prosen, Binkovski.
PARTIZAN:	Curkovič, Vukelič,
Damjanovič, Pašovlč (Davidovič), Paunovič), Lj.- Mihajlovič, Bajič, (Mrdja), Bečejac. Pirmajer (Vidovič), Hošič, Jerenič (Djordje-vič).
Igra ,Je imela dva različna polčasa. V prvem so Mariborčani menda zaradi treme igrali povsem podrejeno vlogo in -so Beograjčani počeli z njimi kar so hoteli. Prodirali so v kazenski prostor domačinov in zlasti Hošič je z ostrimi streli ogrožal vrata Grlocija, ki
je bil spet precej negotov. V drugem polčasu pa se je podoba precej spremenila. Mariborčani so prevzeli pobudo in jo obdržali skoraj do polovice polčasa, nakar s je igra umirila in je do izraza prišla spet Partizanova rutina. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da je Maribor najmanj tri gole prejel zelo nesrečno, medtem ko je v drugem polčasu pustil neizkoriščene prav tako najmanj tri izredno zrele priložnosti, deloma pa gre zahvala tudi odličnemu vratarju Partizana ćurkavicu, da se mreža gostov ni večkrat potresla. Mariborsko moštvo je danes delovalo nekoliko konfuzno,
ko so Beograjčani pokazali, da so po treh tednih treninga v Ravnah na Koroškem že v zelo dobri formi.	Z. VAHTAR
Aluminij 0:6 (0:1)
Olimpija
Marjana Lubej ATLETIKA
Lubejeva - 4.451 točk
CELJE, 3. avg. — V nadaljevanju svojega poizkusa za izpolnitev peterobojske norme za nastop na PEA je atletinja Kladivarja Marjana Lubej pretekla 200 m v času 24,9, v daljavo pa je skočila 580 cm. Tako je nabrala skupno 4.451 točk in za 151 točk presegla normo. Vse kaže, da je kriza v njeni formi minila tako da z zaupanjem pričakuje tudi nastop na državnem atletskem prvenstvu v Sarajevu.
K. J
Vesti iz Celja
Po uspešno končani plavalni šoli TVD Partizana iz Štor v celj skem plavalnem bazenu je pred dnevi zaključil Neptun plavalno šolo za celjske pionirje, te dni pa bo zaradi velikega zanimanja neplavalcev organiziral nov tečaj za neplavalce.
Državna rekorderka in reprezentantka v metu kopja Nataša Urbančič, članica Kladivarja, ima vnetje ligamentov v kolenskem sklepu. Poškodba jo spremlja že vrsto let in vse kaže, da se bo po zaključku letošnje atletske sezone morala povreči temeljitemu zdravljenju.
*
Pri celjskih nogometnih klubih zopet napovedujejo velike selitve igralcev. Na treningih Kladivarja srečujemo igralce, ki so pred 2 letoma zapustili Kladivarja in nastopali za Celje. Na CNP še nismo dobili potrjenih vesti o prestopih nogometašev.
ObZTK Celje pripravlja skupno z občinskim združenjem borcev NOV septembra množične pohode celjske mladine in pionirjev po poteh I. celjske čete.
K. JUG
Utrinki
DVOMETRAŠICA. Na balkanskem prvenstvu mladink v košarki je v turški ekipi nastopila tudi 198 cm visoka igralka Gonul. Po pisanju poročevalcev s turnirja se dvometrašica prepočasi premika in neprecizno meče na koš. Ce bi popravila vsaj eno izmed teh pomanjkljivosti bi bila še mnogo nevarnejša.
UMOR ZARADI SP. 23-letni Peter Unglaube je v Berlinu zadavil svojo 74-letno mater, ker mu je očitala, da je za več dni zapustil delovno mesto, ko je hotel spremljati prenose po TV s svetovnega nogometnega prvenstva.
PROBLEM JE BAZEN. Trije vodilni funkcionarji mednarodne plavalne zveze bodo te dni prileteli v Ciudad Mexico nalašč zato, da bi pregledali načrte za tekmovališča, na katerih se naj bi merili najboljši plavalci sveta za naslove olimpijskih šampionov 1968.
PRED PRVENSTVOM DVOBOJ Z LUKSEMBURGOM. Pred nastopom na državnem mladinskem prvenstvu v Mariboru sta Kranjčana Furlan in Mulej igrala za Slovenijo proti Luksemburgu v Kranju in Celju. Na sliki: tekmovalci s sodnikom, znanim teniškim delavcem A. Žnidarjem, po dvoboju v Kranju. Z desne — Schrei-fer, Mulej, Furlan, Wengler.	Foto: Svabid
Elita mladih v Mariboru
V Ljudskem vrtu mladinsko teniško prvenstvo
MARIBOR, 3. avg. — Teniška igrišča v Ljudskem vrtu bodo od jutri do nedelje prizorišče letos največje teniške prireditve v Mariboru in v Sloveniji, mladinskega državnega prvenstva za posameznike. Organizatorju, teniškemu klubu Branik, se Je prijavilo okrog 100 mladih igralcev iz vseh republik, izvzemši Crno goro, kjer se tekmovalni tenis še ni uveljavil. Po pričakovanjih strokovnjakov, imajo največ možnosti za najvišje naslove Zagrebčani, Splitčani, Subotičani in Mariborčani. V konkurenci mladincev posamezno sta glavna favorita, hrvatski mladinski prvak Ivančič (Medve-ščak, Zagreb) in Subotiča« Tandari, reprezentant za pokal Ga-lea. Kaže, da bo prav njun dvoboj odločil zmagovalca, kajti drugih hujših tekmecev nimata. Med domačimi sta najboljša Goličnik in Javšovec, člana Branika. Zadovoljna bosta lahko, če se bosta
uvrstila med deseterico najboljših, kar velja tudi za mlada Kranjčana Furlana in Muleja. V konkurenci mladink je glavna favoritinja Zagrebčanka Urekova. V tej kategoriji pa se lahko nadejamo prodora domačink, kajti Varlova in Pipanova sta predvsem doma sposobni premagati tudi najtežje nasprotnice.
B. B.
Revija tenisa v Celju
CELJE, 3. avg. — Luksemburški in slovenski teniški igralci so se danes pomerili v vrsti ekshibicijskih srečanj. Vodeb in Grmovšek sta v medsebojnem srečanju dobila vsak po en niz, Kranjčan Furlan je premagal Scheiferja (L) 6:1, Wengler (L) pa Muleja (Kranj) 7:5. V dvojicah sta Vo-deb-Schedfer dobila proti kombinaciji Mulej-Furlan 9:4.
K. J.
Olimpijski bazen v M. Soboti
V Murski Soboti bodo te dni začeli graditi nov olimpijski plavalni bazen, katerega vrednost bo s čistilnimi napravami veljala okrog 100 milijonov starih dinarjev. Plavalni bazen je v Murski Soboti zelo potreben, saj se je število prebivalcev v središču Pomurja v zadnjih letih zelo pomnožilo. Sedanji objekt, ki je bil zgrajen pred drugo svetovno vojno, ne ustreza potrebam prebivalstva Murske Sobote. Pobudo za gradnjo so dali občani na zborih volivcev. — Krajevna skupnost v Murski Soboti je že imenovala 36-članski iniciativni odbor, ki se je obrnil na delovne organizacije, obrtnike in občane ter naletel na veliko razumevanje. Tako so delovne organizacije in obrtniki prispevali okrog 33 milijonov Sdin, 20 milijonov Sdin bodo prispevali občani v obliki krajevnega samoprispevka, okrog 30 milijonov- pa občinska skupščina Murska Sobota. S tem Je bil pretežni del sredstev zagotovljen. Predvidevajo, da bo bazen dograjen do 1. novembra letos.	F. MAUCEC
Ni vse
Argentinci so
1. nadaljevanje
Igralci reprezentance ZR Nemčije igrajo v obrambi s »čistilcem« (Schulz), medtem ko drugi obrambni igralci na moč natanko čuvajo svoje igralce, dejal bi, skoraj po vsem terenu. Tak način igre je kajpada nekoliko osiromašil igro nemške enajsterice, saj so boljši igTalci obradi temeljnih nalog v obrambi skoraj docela zanemarili pomoč napadalcem; dosledno čuvanje igralcev je spravljalo igralce v položaj, da sploh niso mogli sodelovati v igri napada (Beckenbauer).
Nasplošno je bila nemška obramba dobro vi grana. Pri pokrivanju nasprotnikov so bili nemški igralci takorekoč že kar pedantni. Ce pa se je zgodilo, da iim je kak hiter napadalec tu pa tam le ušel, pa je bil Schulz kot zadnji igralec vselej uspešen. Vsakogar — tudi mene — je morala v njihovem načinu branjenja nav-
res mojstrsko odvzemanje žog nasprotnikovim igralcem s podrsavanjem.
Samo trije Nemci v napadu
V napadu je reprezentanca ZR Nemčije igrala samo s tremi igralca. Poglavitne odlike v tej vrsti so: preprostost, hitrost in razmeroma pogosta igra po krilih, kar je bila sicer slaba ti "
,________ Vse nevarnejše prilož-
nosti, ki so si jih Nemci ustvarili, pa tudi vsi zadetki, so bih rezultat preigravanja po bočnih linijah, pri tem mnogo več po levi kot po desni strani. Sodelovanje igralcev iz sredine (HaUer-Overath) v končnih akcijah je bilo redkejše, čeprav je bil Haller najboljši strelec nemške ekipe.
Tudi posegi igralcev druge linije v končne akcije niso bili ta-
koristno, kar je lepo
se na nogometnem SP izgubljali v nekoristni igri
. a.	{a rvH j -3•  v. 	A., j J« _:  „ i T—:j 
ko pogosti. Se najbolj se je pri tem odlikoval Beckenbauer, ki se je sem in tja »vtihotapljal« v poteze. ki so Nemcem prinašale zadetke. Tudi sam Beckenbauer je bil pri tem zelo uspešen, saj je dosegel 4 gole.
Nosilci igre nemškega moštva in njihovi najboljši igrala so bili: Schulz, Beckenbauer m Held. Nasploh v moštvu niso imeli slabega mesta, razen morda levega krila, na katerem je igral Eme-rich.
Kako igrajo Argentinci?
Reprezentanca Argentine je zasedla v prvi skupini drugo mesto. To je bilo eno od redkih moštev med vsemi reprezentancami kar se jih je zbralo v Angliji, ki ni igralo s »čistilcem«. Toda kljub temu so igro v bistvu podredili obrambi. Izredno pozornost je vzbujala igra trojice iz srednje črte. To so bili igralci, ki so v sredini krepko držali igro v svojih rokih.
Pri prehodih v napade pa so se Argentinci takoj razlikovali od vseh drugih moštev te skupine, zlasti ZR Nemčije. Napadi Argentincev so se že začeli počasi, nato pe* so se na daljevali z zamotanimi kombinacijami, ki niso pripeljale nikamor. Le v redkih primerih so se odločali za hitre poteze. Zanimivo je, da so se taki hitri napadi skoraj vedno
tudi uspešno končali. Čudno je le, da so kar naprej vztrajali pri svojih kombinacijah, saj je bilo očitno,
da jim vsaka hitra akcija prinaša uspeh.
Argentinci so bili tehnično zanesljivo na najvišji
-ravni v prvi skupini. Vendar svojega bogatega znanja nikakor niso znali izkoristiti pravilno. S kratkimi podajami v sredini ali pa oh robu igrišča in s pestrostjo duhovitih potez so sicer zadovoljili gledalce, toda sami so imeli od tega bore malo.
škoda je, da so bili Argentinci tudi grobi, zlasti
pa nekorektni do sodnikov in tudi do nasprotnih igralcev. Nenehno so ugovarjali in se prerekali s I sodniki. Ko mi je naš sodnik Zečevič, ki je sodil tekmo ZR Nemčija : Argentina, pripovedoval o tej tekmi, sem dobil vtis, da je bila zanj ena najtežjih, kar jih je sodil doslej.
Najboljši v argentin-
SPOMIN NA NOGOMETNO SP. Posnetek s tekme SZ :
skem moštvu so bili njihov strelec Artime, Mas na levem krilu in Rattin ter Marzolini.
Švicarji, Španci...
Švicarji so igrali v o-brambi prav tako kakor Nemci, le da niso bili tako dosledni in močni. Preveliki želji obrambnih igralcev, da bi sodelovali v napadu, je botroval visok poraz z Nemčijo, ha enak način pa so dobili tudi gole v igri z Argentino. Za Švicarje je zanimivo, da so na vseh tekmah spočetka zaigrali prav dobro, tudi tehnično, ko pa so dobili prvi gol, pa so skoraj vedno popustili.
Najboljši v reprezentanci Švice je bil desni krilec Bani, ki bi našel mesto v vseh moštvih te skupine.
Španija je v začetku poslala v boj moštvo, v katerem so bili starejši pre-skušeni profesionalni igralci, med njimi nekateri iz italijanskih klubov. Pokazalo pa se je, da tem profesionalcem ni bil dosti mar uspeh reprezentance, saj so izredno spretno varovali svoje noge. Pravo vrednost je Španija pokazala v zadnji tekmi, ko so Genta, Suareza, Del Sola in Peiro zamenjali mlajši, ki so se vrgli v igro z vsem ognjem. Ta odločitev oa je prišla prepozno. Za Špance je bilo vse že izgubljeno ...
BRANE ELSNER (Nadaljevanje jutri)
Tovornjak se je prevrnil
CELJE, 3. avg. — Iz Ljubljane v Zagreb je včeraj ob 13.46 peljal tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil 23-letni Viktor Fister iz Lakenc. Wa cesti se je srečal z neznanim tovornjakom, ki je precej hitro peljal po sredi ceste. Fister se mu je hotel ogniti in je zapeljal preveč na desno ter zdrsnil pod nasip in se prevrnil na bok. Na srečo ni bil nihče ranjen, gmotno škodo pa so ocenili na 8 tisoč N dinarjev.
Vožnja v prekratki razdalji
MARIBOR, 3. avg. — Po Valvazorjevi ulici v Mariboru se je včeraj popoldne oe-m mopedist Franc Ciringer. Pri hiši št. 24 je zavil v levo in z roko nakazal spremembo smeri. Za njim je z osebnim avtomobilom pripeljal Jože Kropin in ga hoL.eI prehiteti. Ko je opazil, da mopedist zavija v levo, je tudi sam hitro zapeljal na levo. Za njim pa je v prekratki razdalji pripeljal osebni avto, ki ga je vozil Franc Vener in se zaletel v leva vrata Kropinovega avtomobila Škode je za približno 30 tisoč N dinarjev.
Poročilo proti-fitoftorne službe
Znova opozarjamo pridelovalce krompirja, da čimprej izkopljejo krompir, tam kjer je krompirjeva plesen ali fitoftora uničila cimo. Dež je izpral trose bolezni iz rastline v zemljo in tu so povzročitelji gnitja gomoljev.
Izkoristite torej vsako lepo vreme in pohitite z izkopom občutljivih sort krompirja.
Pozne sorte pri katerih je cima še.zelena, ponovno poškropite proti krompirjevi plesni.
KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE
Štirje avtomobili na kupu
Huda nesreča med Staro in Novo Pazovo
STARA PAZOVA, 3. avg. (Tanjug) — Davi se je med Staro in Novo Pazovo zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje Milivoje Kipić iz Nove Pazo-ve. Huje so bili ranjeni pevec živan Saramandič, kitarist Ljupče Popovsi in Milivoje Pešič, vsi iz Beograda, laže ranjeni pa so bili pevec Dragan Stojnič, igralec Milan Srdoč, Djordje Mihailovič in Zlatko Suleič.
Ne ve se še, kdo je zakrivil to hudo in nenavadno nesrečo, v kateri so bili močno poškodovani štirje avtomobili. Po nepreverjenih podatkih se je najprej neznan kamion zaletel v vprežno vozilo, s katerega so se zvalili hlodi in odpeljal naprej. Kmalu nato se je v vprego zaletel Chevrolet, ki ga je šofiral Djordje Mihailovič. Iz nasprotne smeri pa se je v prevrnjene hlode zaletel Milivoje Pešič s svojim fiatom 750. Komaj nekaj minut pozneje sta se v to gnečo zaletela dva avtomobila z beograjskimi umetniki, kar je dopolnilo presunljivi in grozljivi prizor. Preiskava je v
Nesreča na žičnici
LJUBLJANA, 3. avg. — Mara Lužar iz Mengša se je včeraj popoldne peljala na žimnici — sedežnici z Zelenega roba na šimnivec na Veliki planini. Pri stebru 7 se ,e j drog sedeža, ki je bil sicer ; pravilno nameščen, utrgal in ’ Lužarjeva je padla približno pet metrov globoko. Ponesre-čenko so odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima poškodovano hrbtenico.
Mopedist zapeljal v potok
CELJE, 3. avg. — Včeraj je mopedist Zvone Hudovernik peljal proti Libojam. Nenadoma je zavil preiveč na stran ceste in zavozil v potok Bistrico. Mopedist je pri padcu dobil močan pretres možganov in rane po glavi in so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico.
V torek 31 prometnih nesreč
Na cestah v Sloveniji je bilo v torek 31 prometnih nesreč. Ena je bila smrtna, pri ostalih pa je bilo ranjenih 20 ljudi, od ponesrečencev je 10 hudo poškodovanih. Komisija je ocenila gmotno škodo na približno 170 tisoč 900 N din.
Tovornjak trčil z lokomotivo
CELJE, 3. avg. — Na železniškem prehodu v naselju Lupnjak se je včeraj ob 7.40 tovornjak, ki ga je vozil Ivan Krumpak, zaletel v lokomotivo, šofer je peljal iz Rogaške Slatine proti Rogatcu. Pri železniškem prehodu je zavrl, vendar zaradi precej visoke koruze ob progi ni pravočasno opazil vlaka, ki je peljal iz Rogatca. Ko ga je zagledal, je hotel z vzvratno vožnjo zapeljati nazaj, vendar je kljub temu zadel lokomotivo. Vlak je tovornjak porival približno 3 metre naprej po progi. Pri nesreči je bil sopotnik Anton Kovačič laže ranjen, škode na tovornjaku pa je za 30 tisoč N dinarjev.
Trgovsko podjetje
»Tobak« Ljubljana,
Kotnikova 10
proda 2 OSEBNA AVTOMOBILA:
1.	MERCEDES 220 S
letnik 1956
2.	MERCEDES 220,
letnik 1956
iz generalnega popravila, oba v odličnem
voznem stanju.
i
Izklicna cena je za: Mercedes 220 S 35.000 N din Mercedes 220 34.000 Ndin
Licitacija bo v torek, 9. 8. 1966 v Ljubljani, Kotnikova 10 za državni sektor ob 10. uri, za privatni sektor ob 11. uri.	7487
»Elektromontaža«
Ljubljana-Vič
Rožna dolina c. VI-36
razpisuje prosta delovna mesta za:
-	elektroinstalaterje VKV in KV
-	elektroinstalaterje PKV
Ponudbe za razpisana delovna mesta z osebnimi podatki o dosedanji zaposlitvi pošljite na navedeni naslov.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.	7290
NAJUSPEŠNEJŠI
OGLAS
v dnevniku
lDELOl
Vprežni voz zapeljal s ceste
NOVO MESTO, 3. avg. — Hujša prometna nesreča se je včeraj dopoldne dogodila vozniku konjske vprege roletnemu Francu Slapničarju. V naselju Dolenje Polje mu je pripeljal naproti neznan poltovornjak. Ker je avtomobil povzročil' prečejšen hrup, so se konji splašili in zapeljali s ceste. Pri tem je voznik padel z voza in dobil ra-ne po glavi, zlomljeno pa ima tildi levo nogo. Ponesrečenca zdravijo v novomeški bolnišnici.
Neprevidno je šla čez cesto
LJUBLJANA, 3. avg. — Na Titovi cesti v Ljubljani je včeraj ob 16.35 mopedist Dore Martinjak podrl 31-letno Vesno Koblar. Martinjak je vozil z Ježice proti mestu. Koblarjeva je pri hiši št. 115 šla čez cesto, ne da bi prej pogledala, če je varno in zaprla pot mopedistu. Pri trčenju sta oba padla. Hudo ranjena so nezavestna odpeljali v bolnišnico.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi in nepozabni mož, očka, stric m stari ata
Martin Žagar
upok. rudar
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 5. avgusta 1966, ob 17.30 iz Jakobove mrliške vežice na Žalah v Ljubljani
Žalujoči:
neutolažljiva žena Julka, sinova in hčerke z družinami in drugo sorodstvo
Ljubljana, dne 3. avgusta 1966
Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je v 83. letu starosti zaspal v Gospodu
Anton Komljanec
župnik
Pogreb bo v Križevski vasi pri Moravčah v petek popoldan.
Podbočje, Izola, Vrhnika, Brežice, Vrhovska vas, Ljubljana, 3. avgusta 1966.
Ob mnogo prerani smrti naše nepozabne hčerke
METKE KOEMANIČ
učenke osnove šole Veržej
se iz vsega srca zahvaljujemo dr. Bohincu, prof. dr. Vargazonu in osebju intemistične klinike v Ljubljani, ker so storili vse, da bi jo ohranili pri življenju in da bi ji lajšali bolečine. Za vso skrb in ljubezen do Metke ob bolezni in pogrebu se najtopleje zahvaljujemo vodstvu osnove šole Veržej, zlasti še razredničarki tovarišici Tibautovi, sošolkam in sošolcem, ki so jo obiskovali in jo spremili na njeni zadnji poti. Vso zahvalo smo dolžni tudi Marjanu Mulecu, sosedovi družini Topolovec, družini Paternoster in tovarišici Kavka za vso skrb ob bolezni in smrti naše drage Metke. Zahvala vsem govornikom, vsem, ki ste jo imeli radi in ste njen grob zasuli z venci in cvetjem.
Neutolažljivi: mama. atek, sestrica, bratec in družina Šoštarič Veržej, 25. julija 1966
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE PO DALJŠI BOLEZNI UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC
ALOJZ GRDEN
i
KRIMINALISTIČNI REFERENT V POKOJU
ODLIKOVAN Z REDOM ZASLUGE ZA NAROD II. STOPNJE, REDOM ZA HRABROST IN REDOM DELA S SREBRNIM VENCEM
POGREB NEPOZABNEGA POKOJNIKA BO 5. AVGUSTA 1966 OB 15.15 IZ ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽE NA ZALAH
VESTNEGA DELAVCA IN DOBREGA ČLANA KOLEKTIVA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE — LJUBLJANA
IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJP DELO, LJUBLJANA, TOMŠIČEVA 1 — TELEFONI 23-522 DO 23-526 — OGLASNA SLUŽBA: LJUBLJANA, TITOVA 1, TELEFON 21-896 — ODDELEK ZA LJUBLJANSKE IN ZUNANJE NAROČNIKE: TELEFON 20463, POŠTNI PREDAL 29 — BRZOJAVNI NASLOV: DELO LJUBLJANA — ŽIRO RAČUN PRI SLUŽBI DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA LJUBLJANA 501-1-167 — MESEČNA NAROČNINA 14 DENARJEV (1400 STARIH DINARJEV) - ROKOPISOV NE VRAČAMO
Telefon dežurnega urednika 20-646
FESTIVAL
k, 5. avgusta ob 20.30 bo v malem atriju Križank recital: PISMA JULIJE DE LESPINAS-SE v izvedbi članice Slovenskega gledališča iz Trsta Mire SARDOČ.
Vstopnice za opereti CABDA-ŠKA KNEGINJA in GROFICA MARICA v izvedbi DRŽAVNEGA OPERETNEGA GLEDALIŠČA IZ BUDIMPEŠTE. ki bosta na programu 18. in 19. avgusta, lahko dobite dnevno od 9. do 13. ure v Križankah. Rezervacije in informacije po telefonu 21-768.
RTV Ljubljana
SPORED ZA ČETRTEK
4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Glasbena matineja; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — Ellry Queen: Milo in beli slon — X.: 9.15 Lepe melodije: 9.45 Glasbena pravljica — L. Kovačič-Sl. Mihelčič: Na luno; 10.15 Z
pevci v francoskih operah; 11.00 Turistični napotki za tuje goste;
11.15	Nimaš prednosti! 12,05 Skladbe Sergeja Rahmaninova, kakor jih igrajo drugi in kakor jih je igral sam; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Kovač: Zatiranje govejega obada; 12.40 Ansambel Jožeta Krežeta in Henčkov trio;
13.15	Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Priporočajo vam . . .; 14.05
Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja; 14.40 Godala v ritmu; 15.20 Zabavni intermezzo:	15.30 Igra
Kmečka godba; 15.40 literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Paleta operetnih napevov; 19.00 Obvestila; 19.05 Glasbene razglednice: 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Literarni večer; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Večer Friderika Chopina; 23.05 Plesna glasba: 23.30—23.35 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
TELEVIZIJA
17.55 RDEČI SIGNAL — oddaja o prometu (Beograd)
18.30	VRAGEC V ŠKATLI — risanka (Ljubljana)
18.45	VENTILATOR — oddaja za otroke (Beograd)
19.15	NA ŽITNIH POLJIH — reportaža studia Sarajevo — (Beograd)
19.40	CIK CAK (Ljubljana)
19.45	TV OBZORNIK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Beograd)
20.30	EKRAN NA EKRANU — Puljski razgovori (Zagreb)
21.45	PORTRET PESNICE VESNE PARUN (Zagreb)
22.00	W. A. Mozart:	KONCERT
ZA ROG IN ORKESTER — (Ljubljana)
22.20 ENZO RANDIGI — oddaja iz cikla Jazz festival na Bledu (Ljubljana)
22.40	ZADNJA POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
18.30	Včeraj, danes, jutri (Zagreb)
18.45	Spored JRT
19.40	Dan v Tešnju — reportaža (Zagreb)
».54 Lahko noč, otroci (Zagreb) Gornje oddaje tudi na kanalu 9
20 DO Spored italijanske TV Ostale oddaje:
18.30	TV novice (Beograd)
19.40	Propagandna oddaja (Beograd)
21.45	Informativna oddaja (Zgb, Bgd)
KFEIKA
TOALETNA MILA
Kino
SPORED ZA ČETRTEK KINO UNION:
franc. barv. krim. CS komedija 2ANDAR IZ SAINT TROPE-ZA. Predstave ob 17, 19 in 21. uri. (Rezervacija vstopnic za »Union« po tel. 22-771 od 9. do 10.30 in od 13.30 dalje.) Ob 10 ■ri matineja ital.-špan. barv. CEZAR BORGIA.
KINO KOMUNA: angl. CS film SINOVI IN LJUBIMCI. Predstavi ob 17 in 19. uri. Ob 21. uri polji film MATT IVANA ANGELSKA. — Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmoma poteče licenca.
KINO SLOGA:
ital.-špan. barvni spektakl CEZAR BORGIA. Predstave ob
16.30,	18.30 in ».30.
KINO VIC:
amer. barvni CS western BRAVADOS. Igra Gregory Peek. — Predstava ob 17. uri. Ob 19. uri poljski barv. CS spektakl KRIŽARJI. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče licenca. Cene vstopnic zvišane. KINO ŠIŠKA:
jug.-nem. barv. CS western LABIRINT SMRTI (Po romanu Karla Maya »OLD SUREHAND«. I. del.) . Predstave ob 16, 18 in ». uri.
LETNI KINO BEŽIGRAD:
amer. film NJENA EDINA LJUBEZEN. Režija Sidney Lumet. Igrata Henry Fonda in Susan Strasberg. Predstava ob ». uri. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Zadnje predvajanje v Ljubljani, ker filmu poteče ficenca.
LETNI KINO TIVOLI: francoski vohunski film TAJNI j AGENT STANISLAV. Igra Jean | Marais. Predstava ob ». uri. • Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave.
MLADINSKI KINO SOČA: češki film LJUBEZEN IN KITARE — predstave ob 10, 17 in
19.30.
KINO SAVA, LJUBLJANA:
madž. film ZLATI ČLOVEK, ob 10, 17 in 19.30.
KINO TRIGLAV: domači film LAZNJIVKA. ob 18 in ». uri. Prodaja vstopnic od 17. ure dalje.
PRODAJA VSTOPNIC v vseh kinematografih od 13.» dalje.
KINO VEVČE:
amer.-ital. film PET OSTRIŽENE, ob ». uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
LETNI KINO DOM JLA: nem.-jug. western kolor CS film MED JASTREBI. V glavni vlogi:	Stewart Granger. Elke
Sommer, ob ». uri. Prodaja vstopnic od 19. ure dalje.
KINO DRAVLJE: nem. krim. film DOKAŽITE ALIBI, ob ». uri.
KINO SVOBODA, ŠENTVID: zahodnonem. film DOKLER NAJU DENAR NE TEZI, 6b ». uri.
KINO CANKARJEV DOM, VRHNIKA:
franc. CS film NEDELJE V MESTU AVREYU, ob 17. uri. Amer. barvni W film SVET SUZIE WONG, ob ».15.
KINO DOMŽALE: sov j. film ARMIJA KOLIBRI, ob 18 in ». uri.
KINO RADOMLJE: franc, film ZLOČIN V BARCELONI. ob ». tiri.
KINO MENGEŠ: madž. CS film FOTO HABER, ob ». uri.
POTUJOČI DOMŽALE:
franc. CS film UZDA NA VRATU, gostovanje v Lukovici, ob ». uri.
KINO DOM, KAMNIK: domači barvni film AMANDUS, ob 17.15.
KINO DUPLICA: KAMNIK: franc, film NABAB, ob ». un. KINO SORA, ŠKOFJA LOKA: ital. film OMICRON, ob ».»•
KINO RADOVLJICA:	____
franc, barvni film OROŽNIK IZ SAN TROPEZA, ob ». uri.
KINO CENTER, KRANJ: franc, film HUDIČEVKI —DEMONA, ob 16, 18 in ». uri. KINO RADIO, JESENICE: amer. film PSIHO, ob 17 m 19. uri'.
KINO PLAVŽ, JESENICE:
jug. film DRUGA STRAN MEDALJE, ob ». uri.
KINO DOVJE:	...._L._
Špan. barvni film NEVESTA V ČRNEM.
KINO KRANJSKA GORA:______
jug. film DNEVI PRE3ZKUS-, NJE.
; KINO SVOBODA, KRŠKO:
• poljski film UBOJ V TAKSIJU. ob 19.».
KINO DELAVSKI DOM, TRBOVLJE:	_ „ITT
gršld CS film RDEČE SVETIL KE, ob 18 in ». uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: angl. barvni CS film KRALJICA KOLORADA, ob 17. uri. KINO SVOBODA, ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI: sov j. barvni CS film MEČ AVA, ob ». uri.
KINO SOČA, NOVA GORICA: amer. film FESTIVAL CHAR-T.TA CHAPLINA, ob 18 in ».15. LETNI KINO ob ».45.
KINO SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI:
amer. barvni film OKO ZA OKO, ob 18 in ».15.
IZREDNO turistično potovanje v MADRID in BARCELONO. Rok prijav smo podaljšali še za nekaj dni. Prijavite se takoj, samo nekaj prostih mest je še.
Obvestila
ŽELODČNI katar, čir na želodcu in na dvanajsterniku ter katar debelega črevesa, zdravite uspešno z naravnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Ljubljani pri »Prehrani« in »Mercatorju«.
SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA — VIČ — RUDNIK obvešča. da bo cesta Brezovica — Podpeč št. III/5016 na odseku od priključka na cesto I. reda Ljubljana — Vrhnika v dolžini 300 m zaradi rekonstrukcije zaprta za ves promet od 5. avgusta 1966 dalje. Obvoz je skozi del naselja Brezovica od hiše št. 94 do priključka na cesto Brezovica — Podpeč.	O
PASTIRSKI PRAZNIK NA VELI KI PLANINI — dne 7. Vm. 66 ob 10. uri; že v soboto, 6. Vin. zvečer zabava ob ognju na ve-likoplaninskem stanu z bogatim sporedom. Igrali bodo trije glasbeni ansambli, med njimi trio Lojzeta Slaka. Za dobro pijačo in jedačo bo poskrbelo gostinstvo na Veliki planini z bogato izbiro jedil. Žičnica bo, obratovala neprekinjeno že dan pred praznikom pastirjev, v nedeljo pa bo vozila od 3. ure zjutraj dalje.
Vozni red avtobusov: sobota, 6. Vin.: redni avtobusi bodo vozili ob 14.10, 15.» in 18.45 iz Ljubljane, poleg tega pa še dodatni avtobus ob 17. uri. Prav tako bodo okrepljene vse redne linije iz Kamnika. V povratku bodo avtobusi vozili iz spodnje postaje ob 17.10, ».10 in 23.10, po potrebi večje število.
Nedelja, 7. vm.: poleg rednih avtobusov ob 5.35, 6.25. 8.», 10.», 11.45, 18.». 16.» in 18.» bodo vozili iz Ljubljane Se dodatni avtobusi ob 5., 6., 7., 7.30, 8. in 9. uri iz Domžal ob 6. in 7. uri, iz Kamnika ob 3., 4., 5-, 6.. 7.. 8., 9. in 10. uri. Povratek iz spodnje postaje žičnice je z rednimi avtobusi popoldne ob 14.15, 17.15, 18.05. 19-15 in ».15, izven tega pa bodo vozili avtobusi po sistemu polnega avtobusa, tako, da bo za vse udeležence Pastirskega praznika poskrbljeno za odhod in povratek. — Za cenjeni obisk se priporočata
LJUBLJANA TRANSPORT in
TUR. DR. KAMNIŠKA BISTRICA
ZVEZA gradbenih inženirjev in tehnikov SRS vabi na strokovno ekskurzijo v ULM — Fertig-bau 66. Prijave sprejemajo poslovalnice Kompasa do 10. avgusta.	O
Maribor
DEŽURNA LEKARNA:
četrtek, 4. avgusta: »Center« — Gosposka 12.
KINO:
UNION:
amer. barv. komedija POSODI MI SVOJEGA MOŽA.
PARTIZAN:	-
ob 15.»:	nem.-ital. glasbeni
film MARINA.
Ob 17.45 in- ». uri franc, ljub, film BRIDKOSTI LJUBEZNI,
UDARNIK:
amer. krim. film VRELA ULICA.
Čestitka
VERIKI KRIŽMAN iskrene čestitke za uspešno opravljeno diplomo na kemični fakulteti. Ć
Mali oglasi
DOBRO ohranjen nemški pralni stroj miele in centrifugo ugodno prodam. Ogled vsak dan od 15. do 16. ure. Izgoršek, Glavarjeva 19 — Bežigrad. 17461-4
KRANJČANI IN OKOLIČANI POZOR! — Dne 5. t. m. bo odprl Franjo Trobec novo zasebno gostilno v Kranju ob Kokrškem mostu — zraven Tekstilnega šolskega centra. Vabljeni!
ŠTUDENTKA išče sobo, pozimi ogrevano. Ponudbe pod »Takoj«.	1560-6
PREKLICUJEM izjavo, ki sem jo izrekel dne 11. 7. 1966 zoper tov. Jožefo Lešnjak iz Hrastnika. 1. maja 35 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega pregona. Franc Ker ec, Hrastnik, 1. maja 35.	1564-8
AKTOVKO sem izgubil dne 31. julija na cesti med Kotredežem in Jesenovem. Poštenega najditelja prosim za naslov, proti nagradi; na podr. »Dela« Trbovlje.	1463-8
KMEČKEMU FANTU, ki se Želi zaposliti v Velenju, nudim vso oskrbo. Ponudbe na pod. »Dela« Celje pod »Za pomoč pri delu«.
1558-1
HIŠO na zelo ugodnem mestu za katerokoli obrt, vseljivo s praznim lokalom, ugodno prodam v Celju. Pismene ali ustmene informacije dobite pri: Rudi Zanoškar, Trnovlje št. »1, Celje.	1556-7
TAKOJ sprejmemo gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini v Kopru. Pogoji odlični. Klemenčič. Erjavčeva 18, Koper.
1551-1
PSA BOKSARJA, izgubljenega — vrnite proti nagradi — ali kupim drugega. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Boksar«.
1550-8
ODDAM GARAŽO v bližini Centra. Ponudbe pod »Se avgusta«.
17473-3
NSU — PRIMO ugodno prodam. Ogled popoldne. Tone Reš te, — Tržna ul. 8/pr. Ljubljana.
17479-3
PRODAM opel rekord, zelo dobro ohranjen, na izklopka na saksomat in prevleke za opel rekord, letnik 57 —58. Orimek, štembalova 6 pri bencinski črpalki v Stožicah.
17463-3
VESPO »piago« prodam poceni. Oglasite se: Ak. Kolegij, soba 229, popoldne.	17485-3
PRODAM novo moško, športno kolo »rog« s prestavami. Gerbičeva 39.	17486-4
VOZIČEK italijanski, giordani, — kombiniran, italijansko stajico in opranijeno košaro za dojenčka prodam. Ogled od 14. do 18. ure. Petrovčič, Dvoržakova 12/1.	17358-4
BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica išče honorarno zaposlitev s 1. septembrom. — Ponudbe pod »Dobra moč«.	17410-1
UGODNO prodam odlično ohranjen avto DKW junior. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. — Ljubljana, Peričeva 32.
17363-3
PEUGEOT 404, opravljen šele drugi servis, luksuzna izvedba, rezervni deli — prodam. Dr. Jamnik, Kolarjeva 8, Bežigrad. Ljubljana.	17364-3
FIAT 1300, italijanski, prodam.-Ogled od 14. do 18. ure. Poliklinika, nezgodna, Njegoševa.
17368-3
POŠTENO dekle išče samo neopremljeno sobo, vselitev takoj ali v avgustu. Ponudbe pod »Poštena«.	17370-6
MIRNA zakonca brez otrok iščeta opremljeno ali prazno sobo. — Ponudbe pod »Tehnik«. 17372-6 KAKRŠNOKOLI SOBO išče pošteno dekle, v iCeotru ali najbližji okolici. Po&idbe pod »Pomagajte mi. prosim«.	17373-6
HONORARNO zaposlitev, kakršnokoli, želi fant; od 16. do 22. ure. Ponudbe pod »V Ljubljani«.	17376-2
PRODAM vespo 125 ccm, dobro ohranjeno.’ Švajger, Slomškova 19/HI.	17377-3
POSOJILO 800.000 Sdin, z visokimi obrestmi, potrebu jan za kratek rok. Možnost sodelovanja pri važnem artiklu. Ponudbe pod »Potrebujem takoj«.
17378-	8
T-12, skoraj nov, nujno Medved, Polje 282 —
17379-	3
pomočnika sprejme Hočevar M., Poljanska 69, Ljubljana. Stanovanje priskrbljeno.	17380-1
OPREMLJENO SOBO v Ljubljani ali bližnji okolici nujno potrebuje miren fant. Cenjene ponudbe pošljite pod »Plačam dobro«.	17381-6
KDO MI POSODI 150.000 Sdin za štiri mesece. Vrnem 200.000. -Ponudbe pod »Bolezen — nujno«.	17390-8
ZAKONCA brez otrok iščeta sobo s posebnim vhodom. Ponudbe pod »».000 Sdin«.	17391-6
TRGOVSKI pomočnik, univerzalne stroke, s triletno prakso in znanjem nemškega jezika želi MIRNA uslužbenka nujno potrebuje sobico. Ponudbe pod »Najraje šiška«.	17411-6
GARAŽO oddam. Pavlin, Črnuče 1».	17439-3
samostojno prevzeti trgovino ali skladišče, nekje v turističnem kraju Slovenije ali Hrvatske. — Odslužen vojaški rok. Cenjene ponudbe pošljite, prosim, pod geslo: »01.01. 1967«.	17393-2
SPREJMEM mlado, dobro frizersko moč; nastop takoj. Ponudbe pod »Spretna«. 17394-1 NUJNO potrebujem sobo^ dobro. Ponudbe pod miren«.	17403-6
VEČJA TOVARNA strojev in orodja v Nemčiji sprejme takoj več strojnih ključavničarjev, orodjarjev, rezkal cev in vr-! talcev. Ponudbe pošljite pod »Takoj«. — Interesente opozarjamo, da morajo zaposlitev v tujini urediti preko pristojnega zavoda za zaposlovanje. 501-1 LAMBRETTO U 150 SPECIAL — model 1964, prodam. Ogled v nedeljo na sejmu.	1547-3
STRUGAM, lakiram parket po konkurečnih cenah. Javite po teh 310-103.	17205-8
MLADA zakonca z enim otrokom iščeta sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Nagrada 10.000 Ndin«.
17443-6
IZGUBLJENA zlata zapestnica. -Vrnite proti visoki nagradi, ker mi je drag spomin. Gorišek, — Vodnikova 31, Ljubljana.
17441-8
PRODAM topolino C z generalno in novimi gumami. Ogled vsak dan. popoldne. Dolenjska c. 103. Cena 4500 Ndin.. 17438-3 V LITIJI prodam novogradnjo — III. faza. Herman Bizjak. Cankarjeva 8.	17437-7
GOSPODINJSKO pomočnico sprejmem takoj pod zelo ugodnimi pogoji, do ».000 din. Javite se vsak dan od 14. do 15. ure na naslov: Vinko Zupanc, Pleter-šnikova 12/1., Ljubljana.
17436-1
DVE DEKLETI iščeta opremljalo sobo. Tel. 22-205.	17430-6
PRODAM renault dauphine, model 1962, 43.000 km, ohranjen in redno vzdrževan. Ponudbe pod »Ugodno«.	17423-3
POŠTENEGA najditelja fotoaparata Altix-4 n na avtobusni postaji Gornji trg, smer Rudnik ,— Litostroj, 2. 8. 66 prosim, -da ga vrne: Celovška c. 83, stanovanje 22.	17434-8
USLUŽBENKA potrebuje sobo. — Ponudbe pod »10.00 — oktober«.
17409-6
SINGERJEV nov šivalni stroj, ki dela več vrst vzorcev in gumbnice, prodam. Hribar Ivanka — Praproče 2, p. Šmartno v Tuhinju — Kamnik.	17444-4
ABSOLVENT išče sobo. Ponudbe pod »Center — Mirje«. 17472-6 AVTOMOBIL romeo giulieta TI poceni prodam ali menjam za VW 1»0 — 300. Tone Zakrajšek, Studenc 41. Ljubljana — Polje.	17469-3
LEPO PSIČKO najdenko oddam brezplačno ljubitelju živali. — Peče, Beethovnova 5, od 18. do 19. ure.	17412-8
IZGUBILA sem očala z zlatim okvirjem v ponedeljek, 1. 8. 66 na Pogačnikovem trgu. Poštenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi na naslov: Sonja Mrak., Lj., Domžalska 10/in.
PRODAM prikolico za moped in navaden trieikelj. Zdešar, Viška c. 55, Ljubljana. 17422-3 ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje s kopalnico v Ljubljani za enakovredno ali večje v Piranu ali Portorožu. Ponudbe pod »Avgust«.	17414-6
ODDAM SOBO za izmenično pomoč v gospodinjstvu. Ogled vsak dan od 8. do 16. ure. Čepin Franc, Topniška 25/m.
17413-6
USTANOVA v Beogradu (pri železniški postaji) odda dva prostora za predstavništvo, okrog 50 m2, s telefonom. Ilič Stanka, Beograd — Knez Miletina 5.
7509-6
ŠTUDENTA iščeta sobo, po možnosti v širšem centru. Ponudbe pod »».000«.	17375-6
IŠČEM lastnika deviznega računa. Ponudbe pod »Simca 1300 — takoj«.	17465-3
GRADBENI material (deske, vo-tlake, heraklit plošče, vrata itd.) .ter električni material ugodno prodam. Ponudbe pod »Poceni«.	17459-4
WEEKEND ob istrski obali od 5. do 15. avgusta iščem. Ponudbe pod »Harpuna«.	17462-7
SOBO s posebnim vhodom išče moški takoj ali s 15. avgustom. Po možnosti delno kuhanje: s posteljnino ali brez. Ponudbe pod »Plača dobro«. 17450-6 DOPUST boste ugodno preživeli v Splitu, če takoj sporočite rezervacijo sob. Vse informacije dobite, če pišete na naslov: Ivo Melvan, Split, Karamanova 9 — II .kat.	7512-8
V VEČNOST JE ODŠEL
ANTON KOMLJANEC
SLOVENSKI DUHOVNIK
POGREB BO V PETEK, 5. AVGUSTA 1966, OB 16. URI PRI CERKVI SV. KRIZA V KRIŽEVSKI VASI, ŽUPNIJA MORAVCE
VSEM HVALA ZA VSE!
KRIŽEVSKA VAS, VELIKA VAS, ZAGORICA, VRH,
3. AVGUSTA 1966
Sporočamo žalostno vest, da je preminil član naše delovne organizacije
ALOJZ PUNGERClC
Vestnega in požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Pogreb pokojnika bo v petek, 5. avgusta 1966 ob 16. uri iz Nikolajeve mrliške vežice.na Zalah.
Uprava, delavski svet, sindikalna podružnica in OOZK »PREHRANA« izvoz-uvoz, Ljubljana
Ljubljana, 3. avgusta 1966.
ZA VEDNO JE ODŠEL OD NAS NAŠ LJUBLJENI MOZ, OČKA, BRAT IN SVAK
LOJZE GRDEN
UPOKOJENI USLUŽBENEC TNZ — LJUBLJANA
K ZADNJEMU POČITKU GA BOMO SPREMILI V PETEK, 5. AVGUSTA 1966, OB 15.15 IZ ANDREJEVE VEZICE NA POKOPALIŠČE NA ZALAH
ŽALUJOČI:
ZENA MILKA, HČERKI MILI, SLAVICA Z DRUŽINO. BRATA, SESTRE Z DRUŽINAMI IN OSTALO SORODSTVO
LJUBLJANA, 3. AVGUSTA 1966
UMRL NAM JE NAŠ DOBRI, LJUBI OČKA
Ing. VIKTOR KONJAR
NA ZADNJO PdT GA BOMO SPREMILI V PETEK 5. AVGUSTA 1966 OB 16.45 IZ JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ŽALAH
HVALEŽNI ZA VSE, KAR NAM JE DAL
NJEGOVI: ŽENA DRAGA, SIN VIKTOR Z DRUŽINO, HČERKA DUŠICA Z DRUŽINO IN BRAT TONE Z DRUŽINO
LJUBLJANA, TITOGRAD, 3. AVGUSTA 1966
Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubljeni
ALOJZ PUNGERClC
uslužbenec, borec Vojkove brigade
Našega dragega Lojzeta bomo pospremili na njegovo zadnjo pot v petek, 5. avgusta 1966, ob 16. uri iz Nikolajeve veže na Žalah.
Prosimo tihega sožalja!
Globoko užaloščeni:
žena Ida, sinovi Lojzek, Erazem in Olomir, sestre Lojzka, Francka. Štefka, Cita in Nives, brata Franjo in Jože^ teta Štefanija Gruden in družine Pungerčič, Stamatis, Trekman, Trepečnik in Felice
' Ljubljana, Cerovlje, Škocjan, Mokronog, Sevnica, Maribor, Verona, Trst, 2. avgusta 1966
FALOT, MOJ RAKUN
Po Northu — Riše: Borut Pečar
14. Meni se je zdel nadvse smešen. Oče pa, ko sem mu povedal, je zmajal z glavo. »Bojim se, da se to ne bo dobro končalo, fant moj,« je resnobno rekel.
Imel je prav. V naslednjih nočeh Falota ni bilo po cele ure, podnevi pa je spal. Neko jutro je bilo z naše ceste slišati razburjeno govorjenje. Sosedje so drug za drugim odkrili, da je neki nepridiprav lomastil po njihovi koruzi. Gospod Jenkins, lesni trgo-
vec, je odkril rakunove sledi in to raztrobil v vse štiri yetrove. Nato se je nekega večera pojavila pri nas delegacija. Člani so posedli v krogu okoli mojega kanuja in povedali jasno in glasno, da je nepridiprav moj mali rakun, ki mi je zvit v klobčič dremal na kolenih.
»3il je na mojem vrtu, nadloga kosmata,« je zmagoslavno dejal gospod Jenkins. »Sledi to dokazuje-
jo!« Pridružili so se mu drugi. Dvignil se je orkan groženj in klicev. »Jutri ga počim!« — »Kakor sedim tukaj, mu nastavim past!« — »Smrdljivci, svizci, rakuni — rad bi vedel, kaj pride zdaj na vrsto!«
»Ce smem kaj reči,« se je vmešal moj oče — bil je mirovni sodnik in je znal miriti petelinjo bojevitost naših mož — »bi predlagal...«
Vrtimo globus
PARIZ — V dneh med 29-julijem in 1. avgustom, ko so se nekateri Francozi vračali, drugi pa množično odhajali na dopust, je bilo na francoskih cestah mnogo prometnih nesreč, ki so zahtevale 130 smrtnih žrtev; ranjenih je bilo 1591 ljudi, med katerimi jih je 524 dobilo hude poškodbe-
LONDON — Do začetka prihodnjega leta bo Velika Britanija pripravila vse potrebno za izstrelitev umetnega satelita. Kakor je izjavil britanski miniter za znanost in pirosveto. upajo britanski znanstveniki, da bodo satelit izstrelili z ameriško raketo na letalskem oporišču Van-denberg v Kaliforniji. Britanski satelit »TJK-I11« naj bi zbiral podatke o ionosferi in o vrhnjih plasteh atmosfere ter prestreza: radijske signale, ki prihajajo iz naravnih virov v vesolju.
MUENCHEN — V kraju Heutau na Bavarskem je v čebru utonil 18 mesecev stari deček. Čeber je star v shrambi družinskega stanovanja, v njem so sicer hladili kanglice z mlekom. Ko se je pripetila nesreča, je bilo v njem le 30 cm vode. Deček se je bi: prekucnil in je v čebru obtičal z glavo navzdol.
HELSINKI — Prano se je pokesal Šved. ki je bil pred 22 leti pri Vaasi na Finskem ukradel novoletno jelko-Pred dnevi je upravi tega finskega mesta po pošti poslal pet švedskih kron.
^MELBOURNE — V privatni bolnišnici Allendale c Melbourne-) bodo medicinske sestre poslej nosile hlače, »široka krila in halje so v modemih operacijskih dvoranah samo v napoto,« je dejala glavna sesta Pauline Davis. Nova uniforma medicinskih sester v tej bolnišnici: dolge hlače, katerih barva se ujema s predpisano zelenkasto bluzo-
MOSKVA — Nenavadno dogodivščino je doživel ribič iz uralske vasi Valaj. V čolnu je plul po rek!, močan tok ga je pritisnil k obali- Ribič se je z drogom skušal odriniti od brega, prav takrat pa se je v obrežni goščavi prikazal medved. Ribič je zamahnil In omamil žival, nato pa io je ubil s kamnom, jo naložil v čoln in jo odpeljal domov.
MEXICO — Zaradi pasjega laježa je podivjal sicer krotki slon Tantor. ki je v Mehiki sodeloval pri snemanju novega filma o Tarzanu. Z rilcem je zgrabil svojega dreserja Ezqueda in ga ubil. nato pa je poškodoval tudi njegovo ženo in otroka. Nazadnje je lomastil po filmski vasi. kjer so ga voiaki podrli s kroglami iz pušk.
FRANKFURT — Med pristajanjem na letališču Rhein-Main je tran-^oortno letalo v višini kakih 300 m »trčilo« z mišjo, živalca je bila v krempljih ptice roparice. Ko je ta opazila letalo v neposredni bližini, je -popustila plen in v loku odletela- Miška ie padla naravnost v enega izmed letalskih motorjev. Kljub temu 'je letalo pristalo brez težav.
GUATEMALA — Tako imenovana eksplozija prebival-s+va in nezadostna kmetijska proizvodnja sta po ocenah ministrstva za kmetijstvo poglavitna vzroka bližnje, verjetno zelo hude stiske za hrano v Guatemall.
PARIZ — Na razglasni deski pri pariškem Palais Royal je bila napoved uprizoritve odrskega dela »Moja žena je panterlca«. Nekdo je pripisal: »In kaj potem? Moja tudi.«
Svinec okužuje zrak in morje
Višji odstotek svinca v morski vodi je posledica izpušnih plinov
PASADENA — Znanstveniki opozarjajo na škodljive primesi v zraku in v vodi po krivdi človeka. Svarila niso pretirana, potrjuje jih tudi raziskovalec morskih globin Pattersson, ki je ugotovil, da se je svinec iz izpušnih plinov razširil že po vsej zemeljski obli in da ga je zdaj v morju mnogo več kot prej. Svinec je strupen, njegove spojine prav tako, vendar za zdaj še ni razloga za zaskrbljenost, zakaj v morski vodi je zelo malo naravnega svinca, kar pomeni, da tudi v odstotkih veliko povečanje še ni nevarno, povrhu pa nihče ne pije morske vode, vsaj ne v večjih količinah.
Kljub temu zasluži poročilo vso pozornost, zakaj ugotovitve jasno nakazujejo nevarno razvojno smer, ki se je bila začela pred kakimi petdesetimi leti s »posvinčenjem bencina. Ta pojav se bo gotovo stopnjeval v prihodnjih desetletjih in stoletjih. Patterssonove raziskave posredno dokazujejo, da je človek z avtomobilskimi in letalskimi izpušnimi
plini že močno okužil zrak.
Tudi tokrat je naključje pripomoglo k pomembnemu odkritju. Na tehnološkem inštitutu v Pasadeni (Kalifornija) so proučevali izotopsko sestavo svinca v morski vodi, da bi ugotovili izvor te kovine. (Svinec z različnih področij na zemeljski površini ima tudi različno izotopsko sestavo.)
Ugotovili so, da svinec
v površinskih morskih plasteh ne vsebuje istih izotopov kot tisti v glo binah in na dnu. V bližini obal z močno industrijo in z gostim avtomo hilskim prometom ga je mnogo več kakor v morski vodi daleč od kopnega.
Površinske morske plasti se nenehno mešajo z zrakom (veter) in vodo iz rek in kanalov. V vodnih plasteh pod njimi je mnogo manj svinca kot zgoraj. Voda v bližini kopnega vsebuje do devetkrat več svinca, v površinskih plasteh na odprtem oceanu ga je vsaj dvakrat več kakor v globinski, »starejši« morski vodi.
Po mnenju ameriškega raziskovalca Patterssona, ki je poročal o teh ugotovitvah na mednarodnem oceanografskem kongresu, prihajajo kot vir tega
AVTOMOBILSKA GNEČA NA BRENNERJU — V prvih dneh avgusta odhaja Evropa množično na dopust. Posnetek kaže turiste, ki so z avtomobili v kilometre dolgih vrstah čakali na ureditev obmejnih formalnosti.
Za dobro voljo |"
»Tako vselej varno pridem čez cesto ...«
»Pozor, zdaj pa za njim
Križanka
1	2	3	i)	5	i	
r						8
9		%	10			
n		11		13		
9«				15		
1À			17	<3	18	
19				20		
	91					
VODORAVNO: 1. slovita italijanska sopranistka «Trškega rodu (Maria), 7. samodejni stroj, 9. kemični 2nak za nikelj 10. ktično zrno, 11. francoska teroristična organizacij*, ki .je drlova-la risati v Alžiriji, 13. družabna prireditev s plesom, 14. število z dvema ničlama, 15. dolftorepe južnoameriškei papige, 16. teta Veronike Desenižke v znani Župančičevi tragediji. 1». začetnici slovenskega literarnega zgodovinarja (1815*1937),	19. okrasno
drevo z močno dišečimi grozdastim! cvetovi, 21. najvišja gora v Turčiji.
NAVPIČNO: 1. razvaline srednjeveškega gradu v srednji Italiji, kjer se je leta 1071 nemški ceoir Henrik IV. poklonil papc. žu Gregorju VII., 2, nauk o letalstvu, 31. kratica za »Ljudsko tehniko«. 4. rogata žival severnih pokrajin. 5. enocelična žival, 6. starodavno izraelsko mesto zahodno od Jordana, 8. človek, ki zna prenašati misli na daljavo, 12. obrtnik _ lesne stroke, 17. srbsko moško ime, 20. kemični mrak ** iridij.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
-VODORAVNO: 1. Faust, 6. Johnaon. 8. Anaa, 9. vi, 10. met, 11. Pat, 12. et. 13. Kerr, 14. sirarna, 18. klima.
NAVPIČNO: 4. S(tane) Staver).
svinca v poštev le izpušni plini motornih vozil. Svinec prihaja v morsko vodo po zraku ali pa po rekah, ki se izlivajo v morje.
Za primerjavo so pregledali vzorce snega z Grenlandije, kjer je silno malo prometa, in sneg s pobočij ameriških Rocky Mountains. Ugotovili so, da vsebuje sneg s Skalnatih planin nad desettisoč-krat in sneg tisočkrat več svinca, kot hi ga smel imeti glede na naravno porazdeljenost te kovine po svetu. To pojmujejo raziskovalci kot dokaz, da je večja količina svinca v površinskih plasteh tako na morju kakor na kopnem predvsem posledica sodobnega prometa z bencinskimi motorji.
Voda iz mlekarne
Velike mlekarne v 25 drža--vah ZDA oskrbujejo pbtorš-nike že nekaj časa ne le z mlekom in z mlečnimi izdelki, temveč tudi s kartončki, ki je v njih četrt litra pasterizirane, filtir&me, sveže in kristalno čiste pitne vode. Ta ukrep je bil potreben zato, ker indusrijska odplaka marsikje okužuje zbiralnike pitne vode, -tako da -voda iz pip pogosto sploh ni več užitna.
Lobanji: milijon let
V leningrajskem naravoslovnem muzeju so restavrirali dve lobanji slonu podobne živalske vrste, ki velja za prednico mamutov in ki je živela na jugu današnje Sovjetske zveze približno pred milijonom let. Ti sloni so bili visoki štiri metre in pol, imeli so tri metre dolge spi-ralaste okle- Vsaka lobanja tehta okoli 1000 kg, zobje v čeljustih pa po pet kilogramov. Lobanji so našli v gramozni jami na severnem pobočju Kavkaza.
ELLERY QUEEN
ŽIVELA i JE STARKA i
60. nadaljevanje
»Poskrbi, da bodo vsi prav zanesljivo vedeli, da sem ugotovil, kdo je umoril Comeliina sinova!
»Hoče* red, da sl res ugotovil? Cisto zares?«	^	,
Inšpektor se je obliznil.
Toda Ellery je le skrivnostno zmajal z glavo. Želim samo to, da bi vsi tako mislili.«
,.24. QUEEN .JE BIL NA VERANDI
Cas: večer. Prizorišče: knjižnica v pritličju. Ko se vzdigne zastor, zagledamo knjižnico v medli umetni svetlobi, ki po knjigah in stenah meče mogočne sence.
Iowa in ga tako prisilil, da ga je pogledal.
ELLERY; Thurlow Potts!
THURLOW: Prosim, gospod Queen?
ELLERY: Ali veste, kaj se je zgodilo?
THURLOW: Imate v mislih mojo mater?
ELLERY: V mislih im tun priznanje vaše matere.
THURLOW: Ne. Hočem reči, da. Hočem reči, vsega tega sploh ne razumem. Pravzaprav pa to ni čisto res. Ne vem, kako naj se izrazim, gospod Queen...
QUEEN: Nehajte pleteničiti, gospod Potts! Ali veste, ali ne veste?
THURLOW: (čemerno) Vem, da nam je tista človek — vaš oče — povedal, da je materino priznanje ponarejeno in da je zad^ya spet odprta. Toda vse je zelo ne-
I
Večina pohištva je v temi. Samo spre- ,	- ______	.....	_____
daj, blizu francoskih vrat je svetloba moč- ^fsno’	lahko povem to,
•j’	..	.	’ J	~ ,	da sem Roberta ustrelil v dvnbrnn
nejša m očitno je to namenoma tako pripravljeno. Svetloba prši iz stoječe svetilke, ki osvetljuje v glavnem le neudobni stol. Ta stoji pred navadno mizo, ki je z usnjem prevlečena. V svetlobnem krogu je še predmet, ki leži na mizi — 0,25 — ka-librska avtomatična pištola znamke Colt.
Ellery Queen se naslanja na podboj .. .	„	„
francoskih vrat, čisto na robu svetlega je v pištolispet zamenjal slepi naboj s ’	pravim, da bi potem, ko bi vi pištolo
da sem Roberta ustrelil v dvoboju...
QUEEN: Dajte no dajte, gospod Potts! Ves čas opazujemo vaše dumasovske pustolovščine in prav dobro veste, da smo v vaši pištoli zamenjali pravi naboj s slepim. Zato, da bi vam preprečili nespametno dejanje. Toda nekdo se je v noči pred dvobojem splazil v vašo spalnico,
vendar že zunaj njega, nekoliko proč od mize. Vrata na verando so odprta,
sprožili, Robert v resnici umrl. To se je
zakaj večer je topel. Ellery je obrnjen	gOSp°d PottS- To se je ***
° THURLOW:
k neudobnemu stolu pri mizi, vidi pa tudi vrata, ki drže iz veže.
Veranda za njim je temačna. Za njo slišimo ubrano cvrčanje čričkov.
V senci v knjižnici, zunaj svetlega kroga, sedita Sheila Brent in Charles Hunter Paxton kot mirna pričakujoča gle-davca.
Ellery se ozre okrog sebe in še zadnjikrat pregleda prizorišče, zadovoljno prikima in nato spregovori:
gospod J
vašem
ELLERY (ostro): Flint!
Detektiv Flint pomoli glavo skozi vrata.
FLINT: Prosim gospod Queen?
ELLERY: Thuriowa Pottsa, prosim!
Detektiv Flint se umakne. Vstopi Thur- pustim! low Potts. Vrata v foyer se za njim za- ELLERY: pro. Thurlow se živčno ozre čez ramo.
Potem stopi na prizorišče in se začne obotavljati prav na robu svetlega kroga. Stol in miza, na kateri leži pištola, sta med njim in Elleryjem. Ellery ga hladno opazuje.
(se dotakne čela) Vse to je zelo nejasno ...
ELLERY: (mračno) Kaj res,
Potts?
THURLOW: Ni mi všeč ton glasu, gospod!
ELLERY: Meni pa to ne, da ne marate pogledati na mizo.	\
THURLOW: Kako, prosim?
ELLERY: Ne marate pogledata na mizo. M-i-z-o ! Na tole čedno majčkeno stvarco na mizi, tik pred vašim nosom. Zakaj je niste pogledali?
THURLOW: Ne vem, kam merite, a kar je huje, gospod Queen, žaliti se ne
(nepričakovano) Siđite, gospod Potts!
THURLOW: Kako, prosim?
ELLERY: (lahkotno) Sedite!
Thurlow se obotavlja, potem počasi sède na prav nič udobni stol za mizo. Ko-
THURLOW: Kaj želite? Detektiv je re- lena stisnjena, tolste roke pa skle- | kel..	njene v naročju. Ves Čas nerodno mežika _
Umolkne. Ellery se je nenadoma pre- močno svetlobo iz svetilke. Orožja na I maknii z mesta, kjer je stal, brez besed urizi ne pogleda.	i
stopil pred mizo in se postavil pred Thur- THURLOW: In kaj zdaj? Kaj zdaj?
77
Pariz 2" sredi narave
Na robu glavnega mesta gradijo moderno naselje
PARIZ — Novi Pariz z marmornatimi terasami in z drevoredi, ki jih obrobljajo zelene trate in cvetje, naglo raste na travnikih in preoranih poljih kakih dvajset minut vožnje od Eiffelovega stolpa. To je »Pariz 2«, ki mu daje otipljivo podobo zamisel, naj se mesto premakne v naravo. Namenjen je mlademu rodu, to bo na evropski celini prvo mesto, katerega prodajalne bodo imele klimatične naprave.
Srce družabnega življenja bo »kraj vsega«, francoska inačica ameriške »drug store«, ki obsega restavracijo, okrepčevalnico, plesno dvorano, knjigarno in lekarno.
Gradbena dela naj bi bila opravljena v treh letih. Okoli 35.000 ljudi ho takrat stanovalo v »Parizu 2«, ki je na robu lepega parka okoli zgodovinskega dvorca Versailes in daleč od siceršnjega pariškega dima in hrupa.
Zamisel so izoblikovali mladi francoski arhitekti in poslovni ljudje, pobudo pa je dal Jean L. Šolal, ki je sklenil graditi za Parižane takšna stanovanja, kakršnih si želijo. Claude Balick, 37-letni arhitekt iz te skupine, je pojasnil, naj ljudje dobijo v novem mestu »najboljše, tisto, kar obstaja v teoriji, v praksi pa ne, in brez česar je bil človek doslej vajen živeti«.
Prvi bulduzer je zaoral
ledino že v aprilu. Kak ducat modro oblečenih deklet zdaj razkazuje kupcem štiri vzorce stanovanj,
delno zgrajenih že v maju. Prvi lastniki se bodo vselili prihodnjo pomlad.
Najcenejše stanovanje, ki stane okoli 110.000 frankov, ima dve majhni spalnici, dnevno sobo, kopalni, co in najmodemeje opremljeno kuhinjo. Podobno stanovanje v starem Parizu bi stalo dvakrat ali celo trikrat več.
V »Parizu 2« bosta dve pokriti tržnici povezani s prehodi; imeli bosta sto šestdeset »odprtih prodajaln«. Na primernih krajih bodo razporejene restavracije, ki jih bodo obrobljali parkirni prostori,
plavalni bazeni, teniška igrišča in prostori za konjeniški šport.
Vitamin proti migreni
Mnogo žensk trpa zaradi migrene, hudega glavobola, ki je posledica pomanjkanja kisika v možganih. Ob pomoči kemikov so zdravniki preizkušali doslej razmeroma malo znani vitamin iz skupine B. Ta vitamin stopnjuje dovod kisika v človeško tkivo in torej tudi v ‘možgane. Dosedanji poskusi z vitaminom so zadovoljivi, pacientke pravijo, da to sredstvo učinkuje hitreje in bolje kakor vsa druga doslej.
Rojstvo ob reki
Pri Indijancih Šivaš na otoku Vancouver ob zahodni kanadski obali se je ohranil svojevrsten običaj v zvezi z diružanskim prirastkom. Ko žena čuti, da se bliža »tisti čas«, gresta z možem k reki in plavata. Potem žleze bodoča mamica na obalo, kjer je pripravljen šotor s praprotnim ležiščem, mož pa plava, dokler ne pride otrok na svet. Po ponovni kopeli se zakonca z naraščajem vrneta k svojcem.
REKORDER SAMOTE — Sedemindvajsetletni David Lafferty je vzdržal v samoti podzemeljske jame pri Cheddarju (Velika Britanija) dobrih 126 dni. V jamo 115 m pod površjem zemlje se je bil spustil konec letošnjega marca. Dosedanji »samotarski rekord« Francoza Antoina Sennija (126 dni) je Lafferty (na sliki) podaljšal za nekaj ur.	Foto: AP
UPRAVNI ODBOR
osnovne šole Venclja Perka Domžale
razpisuje prosta delovna mesta za:
UČITELJA za slovenski j'ezik UČITELJA za matematiko UČITELJA za razredni pouk
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj, za razredni pouk ter učitelj s strokovnim izpitom.
Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja pri OSNOVNI ŠOLI VENCLJA PERKA — DOMŽALE
razpisuje prosto mesto
RAVNATELJA
Pogoji: profesor ali predmetni učitelj z 10-l©tno ali učitelj s 15-letno prakso; da ima pedagoške in
organizacijske sposobnosti.
Rok prijave teden dni po objavi razpisa. Kandidati naj prilože prijave z življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja. Stanovanj ni. Prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Venclja Perka — Domžale.
7495
ISKRA
tovarna elektrotehničnih in finomeha-nlčnih izdelkov - Kranj
PRODAMO
-	OSEBNI AVTOMOBIL CHEVROLET
-	OSEBNI AVTOMOBIL CITROEN CV 2
-	DOSTAVNI AVTOMOBIL IMV KOMBI
Vozila bomo prodali na javni licitaciji dne 8. avgusta 1.1. Licitacija bo v tovarni v Kranju, in sicer ob 8. uri za družbeni, ob 10. uri pa za privatni sektor.
Ogled vozil je možen vsak dan.
7489
RAZPISNA KOMISIJA pri
OBRTNEM PODJETJU KOVINA Šmartno pri Litiji
razpisuje delovno mesto
direktorja
Pogoji: a) visoko kvalificiran delavec z dovršeno srednjo tehnično šolo in 10 let prakse na vodilnem delovnem mestu; b) srednja strokovna izobrazba ekonomske ali strojne stroke in dve leti prakse; c) nepopolna srednja izobrazba in pet let prakse v komercialni ali tehnični službi.
Kandidat za mesto direktorja mora izpolnjevati tudi z zakonom določene pogoje. Zaželeno je, da si kandidat predhodno ogleda podjetje, ker je podjetje v razvoju. Rok prijave je 15 dni po objavi.
7486
RAZPISNA KOMISIJA
AVTOPODJETJA
TRANSPORT
Ilirska Bistrica
razpisuje ponovno naslednja prosta delovna mesta -
t. VODJA KOMERCIALNO PROMETNEGA SEKTORJA
2.	VODJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
3.	VODJA GOSPODARSKO FINANČNEGA SEKTORJA
4.	VODJA SPLOŠNEGA SEKTORJA
POGOJI:
pod 1. visoka Izobrazba s S-letno prakso ali višja izobrazba e S-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v prometni stroki;
pod 2. visoka izobrazba s »etno prakso ali vitja izobrazba a 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v tehnični službi;
pod 3. visoka izobrazba s 3-letoo prakso ah višja izobrazba s Motno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarsko finančni stroki;
pod 4. visoka izobrazba s Metno prakso ali višja s Metno prakso v pravnih poslih.
Kandidati morajo poleg vloge predložiti dokazila o strokovnosti, potrdilo o dosedanjih saposlltvah * kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Vloga sprejemamo do 18. avgusta tega leta.
7493

SPREJEM ZA »BRONASTEGA« EUSEBIA — Zgodbe o tem, kako so v posameznih deželah spremljali WHITMAN JE IMEL MOŽGANSKI TUMOR — Pri MLADI SLOVENSKI PLANINCI SE BODO SPOPRIJELI. Z MONT BLANCOM — Čeprav je svetovno nogometno prvenstvo, še vedno polnijo stolpce časopisja. Prav tako še vedno poročajo o tem, avtopsiji so zdravniki ugotovili, da je imel 24-letni plezanje v gorah naporno in včasih tudi nevarno, to ni moglo preprečiti namenov mladih kako so ljudje sprejemali nogometne reprezentance, ki so se vračale iz Londona. Portugalskega igralca študent Charles Whitman, ki je ustrelil 15 ljudi, tumor planincev, da se spoprimejo z Mont Blancom. Včeraj je namreč odpotovala v Chamonix Eusebia, ki je zaslovel po vsem svetu kot »nogometaš, ki je zasenčil Pelejevo slavo«, je pozdravilo na možganih. Tumor je utegnil biti tudi vzrok njego- 8-članska mladinska ekipa Planinskega društva Ljubljana-matica. Poskušali bodo zavzeti v Lizboni več tisoč ljudi. Eusebio (na sliki) si je poveznil na glavo čelado.	Foto: AP vih hudih glavobolov. Na sliki: Charles Whitman. Mont Blanc. Na sliki: mladi planinci pred odhodom iz Ljubljane.	Foto: E. Selhaus
Nadaljevanje s prve strani
Kosigin ostro napadel Kitajsko
nih komisij, ki bodo obravnavale probleme iz raznih področij gospodarskega in družbenega življenja, preden bodo tn probleme predložili vrhovnemu sovjetu. Komisije bodo tudi nadzorovale delo izvršnih organov. To je v določenem smislu nova praksa v delu sovjetskega parlamenta-
Za predsednika komisije za zunanje zadeve sovjeta zveze je izvoljen sekretar CK Mihail Suslov. za predsednika iste komisije v sovjetu narodov pa je izvoljen sekretar CK Boris Ponomarov.
Sovjetski premier je ostro obsodil napade kitajskih voditeljev na Sovjetsko zvezo. Poudaril je. da kitajski voditelji in tisk sistematično nastopata proti KP SZ in sovjetski državi, pačita bistvo sovjetske partije in države. Ko govori o boju proti imperializmu, si Kitajska propaganda kot glavno tarčo svojih na-ffedov vedno bolj pogosto izbira sovjetsko komunistično partijo in sovjetsko državo in s tem dela veliko uslugo ameriškim imperialistom, je naglasil premier Kosigin.
Nadalje je poudaril, da sta CK KP SZ in sovjetska vlada prepričana, da je napetost v sovjetsko-kitajskih odnosih v nasprotju z naravo socialističnih odnosov znotraj svetovnega socialističnega sistema in ponovil, da bo sovjet1 ska vlada v svoji politiki do Kitajske težila k navezavi prijateljskih odnosov in enotnosti s kitajskim ljudstvom na načelnih temeljih marksiz-ma-leninizma in proletarskega internacionalizma.
Današnji odgovor sovjetskega premiera na kitajske napade je ena izmed do zdaj najostrejših reakcij na obtožbe. ki prihajajo iz Pekinga.
Sovjetski premier je zatem govoril o odnosih med posameznimi državami. Izjavil je, da ima Sovjetska zveza v Aziji prijateljske odnose z Indijo in da želi njegova država razvijati sodelovanje z vsemi deželami Azije, Afrike in Latinske Amerike,, ne da bi pri tem skrivala, da so sovjetske simpatije na Strani tistih narodov, ki so sl izbrali pot nekapitalistič-nega razvoja. Povedal je, da pripisuje SZ pomen tudi razvoju stikov s kapitalističnimi državami, ki so pripravljene te odnose razvijati na načelih mtaoljubnega sožitjar Miroljubna koeksistenca postaja vedno bolj objektivna potreba v vzajemnih odnosih med državami z različnimi sistemi je dejal sovjetski premier.
Sovjetski premier je ocenil, da je neposredna nevarnost za mir in varnost ameriška agresija v Vietnamu. Dodal je, da se ta agresija širi na Laos in Kambodžo in tako
sigin izjavil, da se le-ti neugodno razvijajo po krivdi ZDA. Dodal je, da bi bili lahko ti odnosi drugačni kot so zdaj- Da bi stike z ZDA normalizirali, je dejal Kosigin, je nujno, da ZDA spoštujejo norme mednarodnega prava in se prenehajo vmešavati v notranje zadeve drugih držav in narodov.
• •
Hude bitke na kamboški meji
ga vprašanja, če bo to želel vodja kamboške države princ Sihanuk.
Po poročilu agencije UPI upajo ameriški funkcionarji, da bi pogovori Harrimana utegnili pripeljati do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov med ZDA in Kambodžo. Vlada v Pnom Phenu je prekinila te stike maja lani, ker so ameriška in južmo-vietnamska letala bombardirala kamboške obmejne vasi.
AP poroča, da bo vodja sai-gonske vlade general Nghuy-en Khao Ky 10. avgusta uradno obiska^ Filipine.
Iz Saigona poročajo, da se tudi danes nadaljujejo ogorčeni boji med oddelki južno-vietnamske narodnoosvobodilne fronte in desetimi ameriškimi pehotnimi polki v osrednjem delu Južnega Viet-nairja, le 2 km stran od meje proti Kambodži. Včeraj so osvobodilne enote napadle ameriške čete štirikrat. Vso noč so partizani pritiskali na enote ZDA, zjutraj pa izvedli nove juriše.
Amerikanci so se helikopterji pripeljali močne okrepitve. osredotočili svoje topniške enote, na pomoč pa so Mm priskočili tudi veliki
rabniki, ki so prileteli celo z ooorišč v Tihem oceanu.
Po gozdnatih dolinah tega planinskega območja boji še nadalje potekajo, mnogokrat na nož. Predstavnik ameriškega vojaškega poveljstva v Saigonu je danes trdil, kot poroča AFP. da se na strani partizanov borijo redne enote, ki so prišle iz DR Vietnama.
Po istem poročilu tega ameriškega vojaškega predstavnika so ameriška letala, ki so - napadla Haiphong, naletela včeraj na najmočnejši protiletalski ogenj, odkar so začeli Američani bombardirati ozemlje DR Vietnama.
•••
Obnavljanje
federacije
ji in Ibadanu. šefa nigerijske vojaške vlade generala Ironsija, ki je januarja letos strmoglavil in dal ubiti ustavnega premiera Balevo, je, kot kaže, to pot zadela ista usoda, kljub velikanski osebni gardi 24.000 mož, ki so jim poveljevali britanski oficirji. To, da je vodja najnovejšega t vojaškega udara podpolkovnik Jacubu Govon, bližnji to-
neizogibno pelje k razširitvi spopada. Kosigin je povedal, da bo sovjetska vlada storila vse, kar je od nje odvisno, da bi pomagala vietnamskemu ljudstvu da čimprej izžene ameriške okupatorje iz Vietnama.
Glede položaja v Evropi je predsednik sovjetske vlade poudaril, da obstaja na tej celini zveza socialističnih držav, ki imajo »takšno moč, da za zmerej zaprejo pot nemškemu militarizmu na Vzhod«. Izrekel je pripravljenost svoje vlade, da nadaljuje iskanje poti- ža mimo rešitev nemškega problema na podlagi priznanja dejstva o obstoju . dveh nemških držav.
Kosigin je zelo ugodno . 'cenil razvoj sodelovanja- s Francijo, ki po njegovih besedah, po svojem pomenu, presega ‘oVMre d-"-‘r"n.kin stikov. Ugodno je ocenil tudi razvoj odnosov z Italijo in dodal, da so objektivne mož nosti za izboljšanje odnosov z Veliko Britanijo.
Kar zadeva sovjetsko-ame-riške odnose je premier Ko-
variš generala Ironsija še iz časa, ko sta bila skupaj na britanski vojaški akademiji, samo potrjuje, kako so odnosi v * Nigeriji zapleteni in kakšna obdobja nestabilnosti še čakajo to po prebivalstvu in naravnih bogastvih največjo afriško državo. Fevdalno federalistični plemenski poglavarji na severu ter centralistični in regionalni politični voditelji na jugu in na vzhodu se laže sporazumevajo s tujimi družbami kot pa med seboj.
Po zadnjih poročilih agencije AP se je v Lagosu danes povečalo prepričanje, da je vodja nigerijske države general Ironsi izgubil življenje v uporu, ki je izbruhnil minuli petek. AP je zvedela v dobro poučenih krogih v nigerijskem glavnem mestu, da so ga uporniki ubili v Ibadanu: Isto usodo je doživel tudi guverner* zahodne pokrajine Fa-djuji.
Teh informacij pa niso mogli potrditi, ker je stroga cenzura omejila zbiranje in prenašanje informacij-
Argentinski profesorji odstopajo
BUENOS AIRES, 3. avg. (UPI) — Argentinski univerzitetni profesorji množično odstopajo v znamenje protesta zoper sklep vlade predsednika Ogania, da prevzame popolno nadzorstvo in začasno ustavi predavanja na univerzah in visokih šolah. Do zdaj je odstopilo 189 profesorjev, od teh jih precej namerava odpotovati iz Argentine.
Večino fakultet v Argentini so zasedle vojaške enote. Univerzitetnim rektorjem in dekanom je vlada minuli petek postavila ultimat, naj se pokorijo novi oblasti ali pa odstopijo. Večina jih je odstopila.
Žrtve potresa v Pakistanu
KARAČI. 3. avg. (UPI). — Okoli 10.000 ljudi je ostalo brez strehe po potresu, ki je včeraj prizadel zahodni Pakistan, čutili pa so ga na površini 2300 kvadratnih milj-Agencija UPI poroča, da je porušenih 1400 hiš, več sto hiš pa je poškodovanih v 44 vaseh.
Med potresom sta dve osebi izgubili življenji, 15 pa jih je poškodovanih.
Hladno vreme v Franciji
PARIZ. 3. avg. (Tanjug) — 2e desetletja niso v Franciji avgusta zaznamovali tako hladnega vremena kot letos. Včeraj so v Parizu zabeležili najnižjo temperaturo 15°C, 2. avgusta 1917 pa je bilo le za štiri desetinke stopinj topleje.
Nizke temperature in deževje so značilnost za vso Francijo, celo za tirte območja pri Sredozemlju, kjer v poletnih mesecih le redko dežuje.
Zato že zdaj opozarjajo na zelo slab turistični promet. Hladno vreme je pri"%*telo zlasti tiste Francoze, ki so želeli preživeti počitnice pod šotori. Večina jih je šotor zamenjala s hotelom.
Gibanje gospodarstva v Srbiji
S seje upravnega odbora republiške gospodarske zbornice
BEOGRAD, 3. avg. (Tanjug) — Upravni odbor gospodarske zbornice Srbije je danes razpravljal o gibanju gospodarstva v prvem (polletju. Ponovno je zahteval, da je treba ustaviti gradnjo objektov, za katere ' -o zagotovljena vsa predvidena sredstva. članom upravnega odbora so dostavili seznam 32 investitorjev, ki nimajo sredstev za dograditev objektov.
Na seji so povedali, da bo služba družbenega knjigovodstva do konca meseca natanko ugotovila, kako je z investicijami, ki niso krite, in na podlagi teh ugotovitev bodo potem ustavili vsa tak šna dela. Za objekte, ki jih financirajo iz republiških in zveznih virov, morajo biti zagotovljena sredstva.
V razpravi pa so pripomnili, da niti ni bilo mogoče pričakovati, da bi v podjetjih in občinah nanagloma opustili dolgoletno prakso invseti-ranja. Toda če kršijo predpise o investicijah, jim ni mogoče gledati skozi prste. Po mnenju direktorja industrije strojev in traktorjev v Beogradu Radiča Stanojeviča je takšna dejavnost gospodarske zbornice v protislovju z začrtano politiko investiranja, ker morajo podjetja sama odločati o tem.
Predsednik -^republiške gospodarske zbornice Stojan Milenkovič je rekel, da bi zbornica rada pojasnila dejstva delovnim kolektivom, tako da bi lahko zanesljiveje sprejemali dokončne sklepe. Zbornica bo organizirala sestanke gospodarskih or;;-n’zaci j, bank in strokovnih institucij.
Alžirija: agrarna reforma odložena
Prenagljenost pri delitvi zemlje bi povzročila politične probleme
AL2IR, 3. avg. (Tanjug) — Uradno so sporočili, da so sprejetje zakona o agrarni reformi preložili na prihodnje leto. Vsa prizadevanja sveta revolucije in vlade, pravi sporočilo, bodo usmerjena k izvajanju komunalne reforme. Ta akt je javnost sprejela kot drzno in dobro potezo predsednika Boumediena, v položaju, ko niso mogli najti kompromisne rešitve o načelih in metodah razdelitve veleposestniške zemlje.
Napovedan je tudi velik govor predsednika Boumediena, ki mora kot predsednik sveta revolucije in voditelj posebne komisije za agrarno in komunalno reformo širše pojasniti kompleksnost teh dveh vprašanj, ki jih komisija obravnava že nekaj mesecev-Pričakujejo, da- bo Boumedi-en skušal pojasniti poseben politični in gospodarski vidik agrarnega vprašanja.
Hkrati menijo, da bo javnost opravičila sklep, da se ne bi prenaglili z agrarno reformo, ki bo prizadela okrog 25.000 ljudi, katerih posestva so velika od 50 do več tisoč hektarov. Takšna ugotovitev izhaja iz dejstva, da je v Alžiriji že okrog .3 milijone hektarov najboljše zemlje v družbenem sektorju. To zemljo so nacionalizirali po odhodu francoskih kolonov in jo izročili v samoupravljanje delavcem.
Kaže, da. soj;sprejeli stališče, da v sedanjem trenutku ni treba povzročati v d'*5?!: političnih prr^’-mov takšne vrste, posebno če se upošteva, da še zmerajr' ni ustvarjena niti tehnična niti organizacijska podlaga, da bi konfiscirano zemljo rentabilno izkoriščali.	'**
POZOR!
POZOR!
POZOR!
POZOR!
ŽELITE TUDI MED DOPUSTOM PREJEMATI NAŠE ČASOPISE?
Izpolnite vsaj dva dni pred odhodom naročilnico in jo pošljite na naslov: ČP DELO. Ljubljana. Titova 1 ali pa najbližji podružnici našega lista.
NE POZABITE! NE POZABITE!
Pošiljajte od
do
DELO
Tr
teden se začne s TT
ZVITOREPEC •
časopise
STALNI NASLOV:
Ime tn priimek:
			h. st
ir raj . 	 	..	posta		
POČITNIŠKI NASLOV:			h St
	* pošta		
			
			
(podpis)			
Odmevi na tragedijo v Teksasu
Johnson zahteva zakon proti neomejenemu no-šenju strelnega orožja
WASHINGTON, 3, avg. — Še zmeraj pod šokom dru-gega množičnega umora v zadnjih 15 dneh si ameriška javnost zastavlja vprašanja, kaj je napeljalo bivšega mornarja in študenta arhitekture Charlesa Whitmana, da je izvedel pravi pokol med svojimi kolegi na univerzi Austin v Teksasu. Pri tem navajajo razna mnenja, z grozo pa ugotavljajo, da so postali nemotivirani uboji skoraj reden pojav v ameriški družbi.
Austinska tragedija je bila včeraj v ospredju pogovora novinarjev s predstavnikom Bele hiše Billom Moyersom. Le-ta je sporočil, da je predsednik Johnson užaloščen zaradi tragičnega dogodka. Povedal je tudi, da je Johnson pozval kongres, naj izglasuje zakon, ki bi preprečil, da bi neustrezni ljudje lahko nosili orožje. Po ameriških zakonih, ki sc različni v posameznih ameriških zveznih državah, tudi po umoru predsednika J. Kennedy ja v Dallasu pred tremi leti, ni nobena težava kupiti orožje-V nekaterih državah ga je moč d^'ti celo po poštni naročilnici.
Sporni Malvinski otoki
RIO DE JANEIRO, 3. avg. (Tanjug.) - Britanska in argentinska vlada sta prekinili pogajanja o atlantskih otokih Malvinas, ki ležijo blizu južnoameriške obale. Argentina je obtožila Veliko Britanijo, da je »okupirala« ta del argentinskega suverenega ozemlja.
Velika Britanija je zasedla Malvinsko otočje že leta 1833 in meni, da Argentina nima nikakršne možnosti, da bi vzpostavila svojo oblast na tem ozemlju, ki pravzaprav ni naseljeno, vendar pa je izjemno pomembno strateško vojaško oporišče. Vlada v Londonu je celo sporočila, da ne bo zapustila Malvin-skega otočja tudi v primeru, če bi Buenos Aires prekinil vse pomorske stike med argentinsko obalo in temi otoki.
Argentinsko-britanski pogovori so potekali minule mesece v Londonu. Sedanja prekinitev je posledica vojaškega udara v Buenos Airesu.
Cene gostinskih storitev prihodnje leto
ZAGREB, 3. avg. (Tanjug) — Poslovno združenje hotelskih podjetij Jugoslavije je danes sklenilo, da bodo sne gostinskih storitev ostale prihodnje leto enake letošnjim. Na sestanku v Zagrebu je upravni odbor združenja ugotovil, da so sedanje cene ho, telskih uslug približno enake lanskim in da je to eden izmed glavnih vzrokov, da je turistična sezona letos f-o uspešna.
Upravni odbor, ki sta v njegovem delu sodelovala tudi predsednik zveznega odbora za turizem dr. Jože Brilej in članica izvršnega sveta Hrvatske Milka Kufrin, je prav tako opozoril na to, da ie treba izenačiti pogoje, v katerih poslujejo hotelske 'organizacije v raznih krajih Jugoslavije, ker sedanje razlike obveznosti nasproti komunam in širši družbeni skupnosti spravljajo nekatera podj >tja v neenakopraven položaj in otežujejo enotno politiki cen
TUDI V VASO DRUŽINO DNEVNIK
PELO
Iz III. izdaje
Sporočilo nove vlade Nigerije
Vlada Govona je spustila včeraj iz zapora več nigerijskih politikov
LAGOS, 2. avg. (Reuter). — Nova nigerijska vlada podpol-ktraiika Govona’ je demantirala, da ima v načrtu razdelitev države na plemenske rajone. Vlada prav tako noče repatriirati pripadnike plemena Ibo in Hausa v področja, kjer ta plemena živijo. V vladnem sporočilu prav tako demantirajo vesti, da so tuje čete »iz neke druge afriške države« prispele v severno nigerijsko pokrajino in da korakajo proti jugu.
Nova vlada je danes pustila na svobodo dva nigerijska politika, ki sta od 1962. leta v zaporu, obtožena poskusa zrušitve vlade. Gre za poglavarja Avolova, bivšega premiera zahodne Nigerije, in Enahora, bivšega ministra za notranje zadeve v zahodni pokrajinski vladi. Politični opazovalci vidijo v tem ukrepu vlade koncesijo javnemu mnenju v zahodnih in južnih pokrajinah, kjer je Avolovo še vedno po-pu’arna osebnost. Skupno z njima so izpustili iz zaporov še štiri politike, ki so bili prav tako obsojeni 1962. leta.
Današnje ukrepe in sporočilo vlade razlagajo tudi kot poskuse, da bi pomirili plemenske strasti. Vlada je zahtevala, naj ljudje ne verjamejo glasovom, ki krožijo po Nigeriji in je zagotovila, da so boji prenehali in so se vsi vojaki vrnili v vojašnice v pokrajinah, kjer je prišlo do neredov prej'nji petek.
V	posebnem sporočilu je vlada tudi demantirala vesti, da je v pogovorih z guvernerjem vzhodne Nigerije prišlo do soglasja z uporniki o ureditvi države in repatriaciji. Polkovnik Govon je izjavil, da ne bo prišlo- do nobenih ustavnih sprememb.
AFP poroča iz Kotonua, da so poskušali narediti atentat na novega šefa vlade podpolkovnika Govona 4 ure po njegovem prvem govoru. Baje so na Govona streljali na poti proti vojaškemu taborišču Ikeji, ko se je pripravljal, da bo odletel z letalom na sever dežele. Govon je zaradi atentata odložil potovanje. Francoska agencija prav tako poroča iz Kotonua, da sta bila general Ironsi in vojaški guverner zahodne Nigerije Fa-juji ubita v neki vasi pri Ibadanu.
McCloskey o možnosti intervencije kopenskih sil
WASHINGTON, 2. avgust (Reuter). — Predstavnik State Departmenta je danes napovedal možnost intervencije ameriških kopenskih sil v južnem delu demilitarizirane cone med Severnim in- Južnim Vietnamom. Robert Mc Closkey, predstavnik State Departmenta, je izjavil nocoj na tiskovni konferenci, da bi taka pobuda zahtevala politično odločitev s strani ZDA.
V	odgovoru na vprašanje o ameriškem bombardiranju južnega dela demilitarizirane cone preteklo soboto je Mc Closkey dejal, da Washington ne ocenjuje tega napada iz zraka kot razširitev vojne. Ameriška stran trdi, da je pnšlo dd. bombardiranja te cone zato, ker so se sevemo-vietnamske sile infiltrirale v demilitarizirano cono.
V	aeve-novietnamskem zunanjem ministrstvu v Hanoiu so objavili danes sporočilo, s katerim energično obsojajo ameriško bombardiranje demilitarizirane cone.
Telegrami
SEMINAR AFRIŠKIH POLITIČNIH STRANK — KAIRO. V Kairu bo v začetku oktobra prvi seminar afriških političnih strank, na katerem bodo razpravljali o političnih, družbenih in ekonomskih problemih vsega kontinenta. Seminarja se bodo udeležili predstavniki okrog 50 političnih strank iz vseh afriških držav.
SPORAZUM — KAIRO. V Kairu so podpisali dolgoročni sporazum o sodelovanju na področju zdravstvene zaščite med ZAR in DR Nemčijo.
POSOJILO — RIO DE JANEIRO. Sovjetska vlada je odobrila Braziliji novo posojilo 100 milijonov dolarjev za nakup industrijske opreme v ZSSR. Vladi sta sklenili tudi nov trgovinski sporazum o trgovinski izmenjavi, ki bo znašala 100 milijonov dolarjev na leto.
ZDA BODO BRANILE VARNOST IZRAELA — WASHINGTON. Na večerji v čast izraelskega predsednika ša-zarja, ki se mudi na obisku v Washingtonu, je predsednik Johnson izjavil, da bodo ZDA odločno branile varnost Izraela in vseh njegovih sosedov in da se bodo krepko zoperstavile uporabi sile na Bližnjem vzhodu.
OBISK — BUKAREŠTA. Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer in minister za zunanje zadeve Cor-neliu Manescu bosta konec tega meseca uradno obiskala Grčijo.
BRITANSKI INDUSTRIJALCI PROTI ZAMRZNENJU CEN — LONDON. Konfederacija britanskih industrijalcev se je zoperstavila nameri britanske vlade, da za obdobje enega leta zamrznejo cene vseh artiklov in uslug. Svoje-časno je ta konfederacija ponudila vladi »prostovoljno podporo« pri politiki zamrznenja, ker je menila, da se bo zamrznenje nanašalo samo na cene »nekaterih ključnih artiklov«.
NOVA SUDANSKA VLADA ZAPRISEGLA — KAIRO. Nova sudanska vlada, ki jo vodi premier Sadek el Mahadi, predsednik stranke UMMA, je zaprisegla, šest članov nove vlade pripada stranki UMMA, šest nacionalni uniji, eden pa neodvisnim.
LETALSKA NESREČA — ANDUHAR. V zraku sta se zaleteli dve španski reaktivni letali in padli na obronke planine Sierra Morena. Na kraju nesreče so našli trupli obeh pilotov.
SPYCHALSKI V MONGOLIJI — ULAN BATOR. Minister za narodno obrambo Poljske in član politbiroja CK PZDP Marian Spychalski je na povabilo mongolskega obrambnega ministrstva prispel na obisk v LR Mongolijo.
FRANCOSKO-NEMŠKA POGAJANJA — BONN. V Bonnu se nadaljujejo francosko-zahodnonemška pogajanja o pogojih za nadaljnje stacioniranje francoskih enot v ZR Nemčiji. Na podlagi soglasja, ki sta ga dosegla de Gaulle in Erhard pred dvema tednoma v Bonnu, usklajujejo pravniki in vojaški strokovnjaki nerešena praktična vprašanja.
Pa še to:
FILM V ŠTIRIH DELIH — V članku naše poročevalke s puljskega festivala so bralci lahko prebrali, da se je pri predvajanju Bulajičevega filma »Pogled v zenico sonca« precej zatikalo. Tehnične motnje — so se opravičevali organizatorji. Po predstavi so jugoslovanski kritiki vprašali francoskega kolega, ali mu je film všeč in kaj meni o njem nasploh. »To delo je večje kakor Vojna in mir,« je odgovoril Francoz. »Roman Vojna in mir sem bral v treh delih, v dveh delih sem ga videl filmanega, Bulajičev film pa sem videl v štirih kosih.«
Vreme 3. AVGUSTA 1966 ob 13. uri
Temperature		
	Ob 07	13
- Ljubljana	17	24
Planica	15	21
Brnik	16	22
Maribor	16	23
Slovenj Gradec	15	23
Celje	16	23
Novo mesto	16	24
Koper	22	27
Kredarica	6	11
Reka	22	28
Pulj	23	26
Split	24	30
Dubrovnik	25	27
Zagreb	17	25
Beograd	19	27
Sarajevo	16	27
Titograd	23	31
Skopje	20	32
Celovec	16	23
Dunaj	17	—
Milano	21	27
Genova	21	24
München	16	25
Zürich	17	23
Benetke	20	26
Prognoza
VREMENSKA SLIKA:
Preko Biskajskega zaliva in Francije se pomikajo proti vzhodu še nadalje valovi frontalnih motenj; zaradi tropskih zračnih gmot, ki so zajele Alpe pa omenjene motnje vedno manj vplivajo na vreme pri nas.
NAPOVED ZA ČETRTEK:
SLOVENIJA:
Deloma sončno vreme z zmerno oblačnostjo. Temperature ponoči okoli 12, v Primorju 30, čez dan 24 do 27.
JUGOSLAVIJA: Sončno in toplo.
Počitniški kotiček št 14
» s
v
KAJ ZA GOBARJE — Prijazna in velika koča v prav takšni okolici, prijazni in veliki. Do koče, ki stoji na »gori« sredi prostranih travnikov, lahko pridete z avtomobilom po dveh cestah; prva je zelo dobra, druga pa zelo slaba. V obeh primerih pa si tnorate izbrati za izhodišče neki kraj, ki slovi po — suhi robi.
z	Foto: D. Kralj
Potrošnik še kupuje mačka v vreči
Pogovor s profesorjem ing. Miranom Veseličem, predsednikom komisije za ocenjevanje vi^na dvanajstem^mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
LJUBLJANA, 3. avgusta — Danes bo mednarodna komisija, ki ocenjuje vinske vzorce v okviru 12. mednarodnega sejma vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani/' bržkone kcjčala delo. To priložnost smo izkoristili za pogovor z "univerzitetnim^profesorjem ing. Miranom Veseličem, ki je tudi letos predsedoval tej mednarodni komisiji. Iz pogovora objavljamo nekaj zanimivosti.
Uvodoma je predsednik prof- ing. Veselič poudaril, da je tudi letos ta sejem dokazal visoko mednarodno raven in velik mednarodni sloves, saj je komisija — pravzaprav đsve i -dkomisiji — tudi letos morala oceniti več kot 1000 vinskih vzorcev iz 22 dežel. Tudi letos so prispeli vinski vzorci z vseh petih kontinentov, prav tako pa so bili letos v komisiji sami mednarodno i.iznani in ug-A ledni strokovnjaki ocenjevalci (s predsednikom vred 15 ljudi) iz 12 dežel. Ocenjevanje je bilo seveda anonimno in s tem docela objektivno, merila pa zelo stroga.
Koristna
iznajdljivost
Križarjenje med otoki postaja zanimiva zvrst turizma
Pred dnevi je priplula v koprsko pristanišče motoma jadrnica »Omladinac« iz Splita. še pred letom dni je s to 150-tonsko ladjico 5-član-ska posadka prevažala gramoz. Zdaj so jo preuredili in splitska Obalna plovidba jo posoja za križarjenje med našimi otoki. Tokrat jo je najel Viking klub iz Bruslja.
»Prekrižarili smo ves Jadran od Dubrovnika do 'Kopra,« je pripovedovala voditeljica te skupine Myriam Vercruysse. »Posebno mesta v Dalmaciji so nam bila všeč in otoki ter čudoviti zalivi ob njih.
»Vsak udeleženec je plačal za 14-dnevno križarjenje po 120 dolarjev,« je odgovorila na vprašanje, koliko jih stane tako potovanje- »Seveda ni na ladji luksusa, zato pa živimo na njej po svoje; ustavimo se, kjer nam je prav.«
»Omladinac« res ni videti kot jahta. Palubo so opremili s klopmi, na njej se lahko potniki pò mili volji razporedijo z ležalnimi stoli. Pravzaprav je to še vedno ribiška dvojambomica. Njeno notranjost so predelili v kajute in v skromno jedilnico. Toda tudi tako življenje je ljudem všeč. Ladja pelje, kamor si zaželijo in po njihovi volji naravnava krmar njeno smer. Potnikom se nikamor ne mudi. Kjer je lepše, ostanejo dlje, če pa jim ni všeč, hitro dvignejo sidra. (V Kopru se niso dolgo zadržali, morda jim je bilo starinsko mestece premalo in so bili še preveč pod vtisom brežin s kristalno čisto morsko vodo med dalmatinskimi otoki). Zate jih Myriam tudi ni mogla prehvaliti.)
Nekaj dni pred tem sem slišal od luškega kapitana v Kopru Branka Velkavrha, kako bi se dalo poživiti turizem tudi z odsluženimi ladjami. Le domiselnosti bi bilo treba in ta domiselnost se splitski Obalni plovidbi bržkone splača, saj bi sicer z »Omladincem« raje prevažali tovor kot pa dogodivščin in romantike željne potnike. In naša tako razčlenjena obala s tisočerimi zalivi je kot nalašč za odkrivanje lepot. Tn ljudje so takih lepot tudi žejni. Pa tudi od trušča odmakni enega miru, ki ga v mestih živeči ljudje marsikdaj pogrešajo.
G. G.
Med vzorci jih je več kot dve tretjini iz tujine, od teh kar četrtma iz ZR Nemčije-Precej več kr * minula leta je bilo letos vzorcev iz čezmorskih dežel (Peru, Čile, Argentina, Nova Zelandija, Mehika itd.) To- je spet dokaz več, kolikšen sloves pridobiva ta sejem po svetu. Za-nimivo je, da bodo izkušnje ocenjevalcev z ljubljanskih vinskih sejmov koristen prispevek mednarodni organizaciji enologov, ki bo letos zasedala v Sofiji, glede mednarodnega pravilnika o ocenjevanju vin.
Profesor Veselič je med drugim še povedal, da je letos kakovost vzorcev nasploh spet boljša kot lani. Proizvajalci se vsako leto bolj trudijo, da pošljejo na ta sejem res najboljše od najboljšega. Zato je letos komisija izločila nekaj vzorcev, zelo malo pa je podeljenih bronastih kolajn. Zato pa je toliko več srebrnih oziroma zlatih kolajn. Pri konzumnih vinih je od lani opazen majhen napredek, lahko pa bi bili rezultati še boljši, če bi proizvajalci uporabljali sodobnejšo tehnologijo, če bi uporabljali manj žvepla in sladkorja, ki ni element kvalitete vina- Glede naših najboljših vin letos ni bila dosežena izrazita vrhunska kakovost; vzroke za to je iskati v vremenskih razmerah. Ce ni dovolj sonca, tudi največja nega vinogradnikov in najsodobnejša tehnologija vina nič ne pomagata.
Medtem ko je torej nasploh tudi letos nedvomno dosegel velik uspeh, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni s tem, kar se dogaja v naši domači hiši- Prof. Veselič je nanizal kup kritičnih pripomb na račun našega gostinstva, ‘rgovine, turistične reklame in podobno.
»Zelo sem bil presenečen, ko sem prišel lani v Lisbono na mednarodni vinogradniški kongres «, je pripovedoval. Na letališču sprejmejo vsakega tujca prikupna mlada dekleta v narodnih nošah in vsak dobi takoj majhno stekleničko zelo dobrega in zna nega doma ga vina porto « Tujcem že na letališču postrežejo s seznami znanih lokalov, z znanimi domačimi jedmi in pijačami, s folklornimi zanimivostmi ipd. Skratka, dobrote in zanimivosti, ki jih imajo tudi v tej deželi dovolj, znajo ponujati in jih načrtno propagirajo.
Kaj pa pri nas? Prof- Veselič nam je zatrdil, da napredujemo, žal zelo počasi, ponekod skoraj po polževo (ali še raje — po rakovo). Celo najugodnejši lokali imajo zelo pomanjkljive vinske karte, nimajo tudi šolanih specialnih kadrov, enologov ne uporabljajo kot svetovalce. Natakarji prav malo vedo o tem, kakšno vino je suho ali polsuho, katero sladko ali polsladko, ne poznajo vinogradniških področij in osnovnih značilnosti vina itd. Kakovost zamaškov je pri nas še vedra zelo slaba, nema-lokdaj slab zamašek pokvari najboljše vino. Po svetu hitro raste potrošnja penečih se vin, pri nas glede tega očitno zaostajamo. Zadnja leta prihaja k nam vse več turistov iz dežel z visoko vinsko kulturo (Francozi, Italijani, Nemci itd ), mi pa teh gostov ne .moremo zadovoljiti.
»V neroeni deželi — obredel sem lep kos Evrope —
nisem videl tako malo spoštovanja do kvalitete vina kot pri nas,« je pripovedoval prof. Veselič. »Nikjer ni tolik» nesolidnosti kot pri nas. S tem, da smo nesolidni, pa goljufamo seveda potrošnika, domačega ali tujega. Žal pri nas potrošnik še vse prepogosto za pošten denar kupi — mačka v vreči.«
V pogovoru je prof. Veselič še poudaril, da noče vsak tuji turist poleg naravnih lepot spoznati še druge posebnosti vsake dežele — zlasti hrano, pijačo in folkloro.« V Sovjetski zvezi sem bdi presenečen nad tem,« je dejal prof. Veselič »kako spoštujejo kvaliteto vin in drugih pijač- Povsod prodajajo le ustekleničena vina. Na Portugalskem, v Španiji itd. nisem nikjer zasledil defektnih vin, potrošnika ne goljufajo- Inšpekcije v tujini — pa naj bo na Vzhodu ali Zahodu — ne poznajo milosti in šale.«
Po mnenju prof- Veseliča bi bil čas, da gostinske in turistične ogranizacije spoznajo, kakšne vrednote imamo v naših dobrih vinih. Seveda bo morali znatno več vlagati v vzgojo strokovnih kadrov, nujno je tudi okrepiti inšpekcije. Nujna bd bila tudi določena specializacija v vinogradniški proizvodnji. Cim-prej bo -treba urediti uvoz plutovine, ker naši zamaški glede kakovosti ne ustrezajo. Misliti bo treba tudi na zaščito značke ljubljanskih vinskih S'jiov, sicer utegne priti do zlorab. Zdaj ve za vinske sejme v Ljubljani pravzaprav ves svet, pri nas pa še vedno proizvajamo in tudi prodajamo slaba vina, čeprav imamo vse pogoje, da bi dobra jugoslovanska vina postala zelo pomembna postavka v našem turističnem gospodarstvu.
IGOR PREŠERN
PLANINSKI DOM NA CRNI PRSTI.
Planinci, Črna prst vas vabi!
V nedeljo bodo na njej odprli planinski dom Zorka Jelinčiča - Zgradilo ga je PD Podbrdo
Planinsko društvo Podbrdo je na Crni prsti zgradilo nov planinski dom. Odprli ga bodo v nedeljo, 7. avgusta, ob 11. uri. Imenovali so ga po pokojnem znanem primorskem planincu - alpinistu, revolucionarju in uglednem javnem delavcu Zorku Jelinčiču. Tako se bo novi planinski objekt imenoval »Planinski dom Zorka Jelinčiča na Cmi prsti«.
Cma prst je že od nekdaj ljubiteljem planin zelo priljubljena izletniška točka. Z nje je lep razgled na vse strani: severno od nje leži bohinjska kotlina z jedrom ter Pokljuko in Triglavskim pogorjem v ozadju; proti zahodu se dvigajo vrhovi škrbine, Vogla, Bogatina, Krna Mangarta, Škrlatice, ki predstavljajo čudovit prizor zlasti ob sončnem zahodu, mimo njih pa gre pogled neovirano preko Tolminske na Furlanijo ter Dolomite v ozadju; na jugu se ob ugodnem vremenu vidi čez Primorsko vse do Jadran-
DOLENJSKE
TOPLICE
Imenovanje vršilec dolžnosti direktorja
Dosedanji direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah Viktor Kečkeš je dal pismeno odpoved na položaj direktorja, ki jo je svet zdravilišča tudi sprejel. Za vršilca dolžnosti direktorja zdravilišča je bil imenovan član kolektiva zdravilišča Lojze Kenda. Pred razpisom mesta za direktorja bodo morali izpopolniti statut zdravilišča, ker so njegdva določila -v znatni meri prilagojena prejšnji kadrovski zasedbi.	(r)
skega morja; na vzhodu se razprostira Jelovica, izza nje pa se dvigajo Karavanke in Kamniške planine.
Cma prst pa ni priljubljena izletniška točka za ljubitelje planin le zaradi lepega razgleda, pač pa tudi zelo bogate planinske flore, ki je znana daleč zunaj meja naše domovine. Inozemci jo imenujejo »kraljico botanike«.
Novi dom ima 40 ležišč v petih manjših sohah in na skupnem ležišču; ima kuhinjo in dve gostinski sobi.
Na C mo p—1 pridemo iz Podbrda po lepo -markirani poti (3 ure) in iz Bohinjske Bistrice mimo Mencingerjeve koče (prav tako 3 ure). Zveze z vlaki so ugodne. I. A.
TREBNJE
Do občinskega praznika nova trgovina
Podjetje Mercator, poslovna enota Grmada Trebnje, preureja trgovske lokale v bivši Senicetovi hiši v Trebnjem. Prostore, ki so bili do nedavna za trgovino in lekarno, bodo v celoti uredili za sodobno trgovino. Računajo, da bodo prostori urejeni do občinskega praznika 4. septembra. Do tega časa naj bi bila zgrajena tudi bencinska črpalka ob avto cesti pri trebanjskem gradu.
(r)
Črnomelj: priprave na občinski praznik
Praznovali ga bodo 12. avgusta
Na predlog ZZB NOV je občinska sfaipščina spremenila datum občinskega praznika. Do sedaj so ga praznovali 19. februarja v spomin na prvo zasedanje SNOS v Črnomlju. Ker je ta dogodek občega republiškega pomena, so prenesli občinski praznik na
12.	avgilst v spomin na prvo oboroženo akcijo v Beli krajini.
Komunistična partija, ki je imela pri ljudeh v Beli krajini močno zaslombo, se je začela pripravljati na oborožen odpor proti okupatorju že prve dni po okupaciji, predvsem pa po
22.	juniju. Prva oborožena akcija je bila namenjena oviranju prevoza okupatorjevega vojaštva in opreme po železnici proti Karlovcu. V noči 12. avgusta 1941 so belokranjski prvoborci napadli sovražno postojanko pri železniškem nadvozu pri Vranovičih ter progo pri Semiču in Gra-dacu. Takoj po napadu je odšla prva skupina fantov in mož v gozdove, kjer so zatem v gozdu nad Miklar-ji osnovali prvo oboroženo skupino, jedro bodoče prve belokranjske čete.
S prvim občinskim praznikom v spomin na ta dogodek pred 25 leti bodo slavili tudi 25-letnico vstaje slovenskega naroda, zato bo praznovanje še toliko bolj slovesno- V čast občinskega praznika bodo imeli v Črnomlju od 11. do 14. avgusta v prostorih osnovne šole gospodarsko razstavo, na kateri bodo delovne organizacije prikazale svoje dosežke. V domu ljudske prosvete bodo 11. avgusta odprli razstavo NOB, zvečer istega dne pa uprizorili napad na postojanko pri Vranovičih. V petek 12. avgustabo imela občinska skupščina slavnostno sejo, v soboto 13. avgusta pa bodo v Kolodvorski ulici odprli mlečno restavracijo. V čast občinskega praznika bo tudi vrsta športnih srečanj in tekmovanj in nekaj kulturnih prireditev, med katerimi je tudi koncert godbe na pihala iz Hrastnika (v soboto 13. avgusta zvečer pred hotelom Lahinja).
P. ROMANIC
Jeseni v Novem mestu delavske športne igre
Po dveletnem presledku letos spet pripravljajo delavske športne igre, za ka tere je kar precej zanimanja. Pričele se bodo 5. septembra in bodo trajale do
23.	oktobra, ko bo sklepni zbor vseh sodelujočih športnikov. Sodeč po dosedanjih priglasitvah bo sodelovalo v letošnjih delavskih športnih igrah več kot 500 športnikov, ki bodo tekmovali v enajstih športnih panogah. Največ zanimanja je za kegljanje, balinanje, strelstvo in šah ter atletiko.
(r)
Na Vipavskem je krompir dobro obrodil
Letošnji pridelek krompirja je na Vipavskem dokaj velik. Ugodno vreme je predvsem v zadnjem času zorenja krom pirja precej pripomoglo k temu, da je krompir izredno debel in večinoma ne bo gnil.
D.	V.
Jamarska ekspedicija na Kanin
Dne 6. avgusta bo krenila iz Ljubljane ekspedi cija Jamarskega kluba Ljubljana, ki bo dva tedna raziskovala brezna na Kaninu v zahodnih Julijcih To bo doslej že peta jamarska akcija na tem območju in hkrati največja, saj se je bo udeležilo pet najst članov kluba. V mi nulih letih so jamarji na tem območju raziskali več kot šestdeset kraških ob jektov in dosegli največjo globino stodevetdeset me trov. Večkrat jih je oviral led, ki je zapiral brezna v obliki zamaška. Letos u pajo. da bodo dosedan.it globinski rekord daleč pre segli.
Precej časa so posvetili treningu, saj bo ta akcija zahtevala velike kondicij ske sposobnosti. S seboj bodo vzeli 210 metrov lest vic in 300 metrov vrvi ter vso alpinistično opremo, ki je pri raziskovanju visokogorskih brezen zelo uporabna. Velik problem je transport opreme, ki jo morajo udeleženci znositi na svojih hrbtih, in sicer tudi več kot 50 kilogramov vsak. Ker je klub brez znatnih finančnih sredstev in ker so udeleženci večinoma dijaki in študentje, so zaprosili za pomoč razna podjetja, kar bo mnogo olajšalo stroške od prave.	J. Z.
Dokaj več tujih gostov
Nekaj številk iz radovljiške občine
V radovljiški občini je v prvi polovici leta prenočevalo nekaj več kot 61.000 gostov, kar je za 3 odstotke manj kot lani' v istem času. To nazadovanje gre na račun precej slabšega obiska domačih gostov v največjem turističnem središču na Bledu. Pri tujcih so povsod zabeležili močan porast obiska.
Lani je bilo na Bledu v prvih šestih mesecih dve tretjini domačih gostov. Letos pa jih je bilo precej manj, po drugi strani pa se je močno povečal o-bisk tujcev že pred sezono. V juniju je bilo inozemcev kar za dobro polovico več kot domačih gostov, pri skupnem številu v šestih mesecih pa so se z njimi skoraj izenačili.
Nasprotno pa je Bohinj še obdržal »domač« značaj. Z dograditvijo novega hotela A kategorije na Voglu, ki so ga odprli sredi februarja, pa se je močno povečal dotok tujih turistov, tako da jih je bilo letos za tri četrtine več kot lani. Kljub temu pa je bil v prvem polletju le vsak četrti gost inozemec.
Letos se je še posebej povečal obisk tujih motoriziranih turistov v kampih. Lani jih je bilo v prvih šestih mesecih nekaj nad 2000, letos pa že skoraj 4000. Med njimi so domači gostje vse bolj redki. Lani je bil v kampu Jugoslovan povprečno vsak šestnajsti gost, letos pa le še med štiridesetimi eden.
Pri prenočitvah so v radovljiški občini zabeležili padec za en odstotek. To gre spet na račun domačih gostov, ki so skrajšali dobo bivanja na 2,5 dneva. Tujci pa so se zadržali povprečno 3,9 dneva, tako da so po številu nočitev že prehiteli domače goste. Nasploh gostje dlje ostanejo v Bohinju (3,3) kot na Bledu (3,1). Lani so imeli najdaljšo povprečno dobo bivanja v kampih (4,4), ki pa se je letos precej skrajšala (2,7 dneva).
Gostinska podjetja so dobila v prvem polletju na račun dohodka od tujih turistov, ki ga je bilo za skoraj 200 milijonov S dinarjev, 23 milijonov dinarjev devizne participacije. Od tega odpade skoraj tretjino na blejski hotel »Park«, večjo vsoto pa
imata še »Toplice«.
»Jelovica« in
L.	S.
Rekordna proizvodnja v »Livu«
Člani ZK kovinskega podjetja »Liv« Postojna so na odprti seji govorili o ukrepih, ki so jih storili v podjetju v zadnjih treh mesecih, odkar je »Liv« pod prisilno upravo. Ugotovili so, da so že rešili mnogo proizvodnih in drugih vprašanj, da pa bo težnja po popolni sanaciji podjetja zahtevala od kolektiva še mnogo naporov tako v proizvodnji sami kot tudi v osvajanju trga in pridobivanju ponovnega zaupanja kupcev.
V »Livu« so v zadnjih mesecih dosegli rekordno proizvodnjo, njihovi osrednji proizvodi pa so plastično okovje, kolesca in razne vrste pri-mežov. Trg je zlasti ugodno sprejel nov tip plastične kljuke »Nanos« — 200.000 garnitur tega izdelka so že izvozih v Nemčijo.
Sedanje poslovanje »Liva« kljub sanacijskemu kreditu močno ovira slaba likvidnost podjetja, katere posledice so stare obveznosti, razmeroma velike zaloge in slaba plačljivost kupcev. Konec junija so kupci dolgovali »Livu« 250 milijonov starih dinarjev-
‘	M. A.
SPOROČAMO, DA JE V 36. LETU STAROSTI PO MUČNI IN DOLGI BOLEZNI PREMINIL DOLGOLETNI ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
LUDVIK ČERNE
KAMNOLOMSKI DELAVEC
4
OD POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI DANES 4. AVGUSTA 1866 V RAZDRTEM
POŽRTVOVALNEGA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV
CESTNEGA PODJETJA KOPER
KOPER, 4. AVGUSTA 1966
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo v nedeljo, 31. julija 1966, pokopali našo ljubo mamo
Terezijo Drnovšek
Zahvaljujemo se dr. Pircu in dr. Lenardiču za vso pomoč, ostalim pa za cvetje in zadnje spremstvo
žalujoče družine:
Drnovšek, Žitko, Sašek, Trelc in Gregl
Raka, Novo mesto, Krško, Kranj, Brežice, Maribor, 3. avgusta 1966
Zapustila nas je naša ljubljena žena, mamica in babica
ADELA BRODNIK
roj. MLAKAR
Pogreb bo v četrtek, 4. avgusta 1966, ob 16.45 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Prosimo tihega sožalja!
Celje, Ljubljana, 3. avgusta 1966
REKTOR UNIVERZE V LJUBLJANI IN DEKAN FAKULTETE ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
SPOROČATA ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL DNE 3. AVGUSTA 1966
ing. VIKTOR KONJAR
VIŠJI PREDAVATELJ ZA TEHNOLOGIJO TEKSTILNEGA TISKA NA ODDELKU ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
ZASLUŽNEGA IN POŽRTVOVALNEGA VIŠJEGA PREDAVATELJA BO OHRANILA FAKULTETA V TRAJNEM SPOMINU
DAN IN URA POGREBA BOSTA JAVLJENA NAKNADNO
DEKAN
FAKULTETE ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO
prof. dipl. inž. VINKO KULJIŠ
REKTOR
UNIVERZE V LJUBLJANI prof. dipl. inž. ALBERT STRUNA
Počitniški kotiček št 14
RAJ ZA GOBARJE — Prijazna in velika koća v prav takšni okolici, prijazni in veliki. Do koče, ki stoji na »gori« sredi prostranih travnikov, lahko pridete z avtomobilom po dveh cestah; prva je zelo dobra, druga pa zelo slaba. V obeh primerih pa si morate izbrati za izhodišče neki kraj, ki slovi po — suhi robi.
Foto: D. Kralj
Potrošnik še kupuje mačka v vreči
Pogovor s profesorjem ing. Miranom Veseličem, predsednikom komisije za ocenjevanje vin na dvanajstem mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani
LJUBLJANA, 3. avgusta — Danes bo mednarodna komisija, ki ocenjuje vinske vzorce v okviru 12. mednarodnega sejma vin, žganih pijač, sadnih sokov in opreme na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bržkone končala delo. To priložnost smo izkoristili za pogovor z univerzitetnim profesorjem ing. Miranom Veseličem, ki je tudi letos predsedoval tej mednarodni komisiji. Iz pogovora objavljamo nekaj zanimivosti.
Uvodoma je predsednik prof- ing. Veselič poudaril, da je tudi letos ta sejem dokazal visoko mednarodno raven in velik mednarodni sloves, saj je komisija — pravzaprav dve p .dkomisiji — tudi letos morala oceniti več kot 1000 vinskih vzorcev iz 22 dežel- Tudi letos so prispeli vinski vzorci z vseh petih kontinentov, prav tako pa so bili letos v komisiji sami mednarodno p-iznani in ugledni strokovnjaki ocenjevalci (s predsednikom vred 15 ljudi) iz 12 dežel. Ocenjevanje je bilo seveda anonimno in s tem docela objektivno, merila pa zelo stroga.
Koristna
iznajdljivost
Križarjenje med otoki postaja zanimiva zvrst turizma
Pred dnevi je priplula v koprsko pristanišče motoma jadrnica »Omladinac« iz Splita. Se pred letom dni je s to 150-tonsko ladjico 5-član-ska posadka prevažala gramoz. Zdaj so jo preuredili in splitska Obalna plovidba jo posoja za križarjenje med našimi otoki. Tokrat jo je najel Viking klub iz Bruslja.
»Prekrižarili smo ves Jadran od Dubrovnika do Kopra.« je pripovedovala voditeljica te skupine Myriam Vercruysse. »Posebno mesta v Dalmaciji so nam bila všeč in otoki ter čudoviti zalivi ob njih.
»Vsak udeleženec je plačal za 14-dnevno križarjenje po 120 dolarjev,« je odgovorila na vprašanje, koliko jih stane tako potovanje- »Seveda ni na ladji luksusa, zato pa živimo na njej po svoje; ustavimo se, kjer nam je prav.«
»Omladinac« res ni videti kot jahta. Palubo so opremili s klopmi, na njej se lahko potniki po mili volji razporedijo z ležalnimi stoli. Pravzaprav je to še vedno ribiška dvojambomica. Njeno notranjost so predelili v kajute in v skromno jedilnico.' Toda tudi tako življenje je ljudem všeč. Ladja pelje, kamor si zaželijo in po njihovi volji naravnava krmar njeno smer. Potnikom se nikamor ne mudi. Kjer je lepše, ostanejo dlje. če pa jim ni všeč, hitro dvignejo sidra. (V Kopru se niso dolgo zadržali, morda jim je bilo starinsko mestece premalo in so bili še preveč pod vtisom brežin s kristalno čisto morsko vodo med dalmatinskimi otoki). Zate jih Myriam tudi ni mogla prehvaliti.)
Nekaj dni pred tem sem slišal od luškega kapitana v Kopru Branka Velkavrha, kako b! se dalo poživiti turizem tudi z odsluženimi ladjami. Le domiselnosti bi bilo treba in ta domiselnost se splitski Obalni plovidbi bržkone splača, saj bi sicer z »Omladincem« raje prevažali tovor kot pa dogodivščin in romantike željne potnike. In' naša tako razčlenjena obala s tisočerimi zalivi je kot nalašč za odkrivanje lepot. In ljudje so takih lepot tudi žejni. Pa tudi od trušča odmaknjenega miru, ki ga v mestih živeči ljudje marsikdaj pogrešajo.
G.	G.
Med vzorci jih je več kot dve tretjim iz tujine, od teh kar četrtina iz ZR Nemčije-Precej več kcl minula leta je bilo letos vzorcev iz čezmorskih dežel (Peru, Čile, Argentina, Nova Zelandija, Mehika itd.) To jč spet dokaz več, kolikšen sloves pridobiva ta sejem po svetu- Zanimivo je, da bodo izkušnje ocenjevalcev z ljubljanskih vinskih sejmov koristen prispevek mednarodni organizaciji enologov, ki bo letos zasedala v Sofiji, glede mednarodnega pravilnika o ocenjevanju vin.
Profesor Veselič je med drugim še povedal, da je letos kakovost vzorcev nasploh spet boljša kot lani. Proizvajalci se vsako leto bolj trudijo, da pošljejo na ta sejem res najboljše od najboljšega. Zato je letos komisija izločila nekaj vzorcev, zelo malo pa je podeljenih bronastih kolajn. Zato pa je toliko več srebrnih oziroma zlatih kolajn. Pri konzumnih vinih je od lani opazen majhen napredek, lahko pa bi bili rezultati še boljši, če bi proizvajalci uporabljali sodobnejšo tehnologijo, če bi uporabljali manj žvepla in sladkorja, ki ni element kvalitete vina- Glede naših najboljših vin letos ni bila dosežena izrazita vrhunska kakovost; vzroke za to je iskati v vremenskih razmerah, če ni dovolj sonca, tudi največja nega vinogradnikov in najsodobnejša tehnologija vina nič ne pomagata-
Medtem ko je torej nasploh tudi letos nedvomno dosegel velik uspeh, pa nikakor ne moremo biti zadovoljni s tem, kar se dogaja v naši domači hiši- Prof. Veselič je nanizal kup kritičnih pripomb na račun našega gostinstva, ‘rgovine. turistične reklame in podobno.
»Zelo sem bil presenečen, ko sem prišel lani v Lisbono na mednarodni vinogradniški kongres «, je pripovedoval-Na letališču sprejmejo vsakega tujca prikupna mlada dekleta v narodnih nošah in vsak dobi takoj majhno stekleničko zelo dobrega in znanega doma ga vina porto-« Tujcem že na letališču postrežejo s seznami znanih lokalov, z znanimi domačimi jedmi in pijačami, s folklornimi zanimivostmi ipd. Skratka, dobrote in zanimivosti, ki jih imajo tudi v tej deželi dovolj, znajo ponujati in jih načrtno propagirajo.
Kaj pa pri nas? Prof- Veselič nam je zatrdil, da napredujemo, žal zelo počasi, ponekod skoraj po polževo (ali še raje — po rakovo). Celo najugodnejši lokali imajo zelo pomanjkljive vinske karte, nimajo tudi šolanih specialnih kadrov, enologov ne uporabljajo kot svetovalce. Natakarji prav malo vedo o tem, kakšno'vino je suho ali polsuho, katero sladko ali polsladko, ne poznajo vinogradniških področij in osnovnih značilnosti vina itd. Kakovost zamaškov je pri nas še ved’" a zelo slaba, nema-lokdaj slab zamašek pokvari najboljše vino- Po svetu hitro raste potrošnja cenečih se vin, pri nas glede tega očitno zaostajamo. Zadnja leta prihaja k nam vse več turistov iz dežel z visoko vinsko kulturo (Francozi, Italijani, Nemci itd-), mi pa teh gostov ne moremo zadovoljiti.
»V nobeni deželi — obredel sem lep kos Evrope —
nisem videl tako malo spoštovanja do kvalitete vina kot piri nas,« je pripovedoval prof. Veselič. »Nikjer ni toliko nesolidnosti kot pri nas. S tem, da smo nesolidni, pa [Oljufamo seveda potrošnika, domačega ali tujega. Žal pri nas potrošnik še vse prepogosto za pošten denar kupi — mačka v vreči «
V pogovoru je prof. Veselič še poudaril, da noče vsak tuji turist poleg naravnih lepot spoznati še druge posebnosti vsake dežele — zlasti hrano, pijačo in folkloro.« V Sovjetski zvezi sem bil presenečen nad tem,« je dejal prof. Veselič »kako spoštujejo kvaliteto vin in drugih pijač- Povsod prodajajo le ustekleničena vina. Na Portugalskem, v Španiji itd. nisem nikjer zasledil defektnih vin, potrošnika ne goljufajo. Inšpekcije v tujini — pa naj bo na Vzhodu ali Zahodu — ne poznajo milosti in šale.«
Po mnenju prof. Veseliča bd bil čas, da gostinske in turistične ogranizacije spoznajo, kakšne vrednote imamo v naših dobrih vinih. Seveda bi morali znatno več vlagati v vzgojo strokovnih kadrov, nujno je tudi okrepiti inšpekcije. Nujna bd bila tudi določena specializacija v vinogradniški proizvodnji. Cim-prej bo treba urediti uvoz plutovine, ker naši zamaški glede kakovosti ne ustrezajo. Misliti bo treba tudi na zaščito značke ljubljanskih vinskih s-jnov, sicer utegne priti do zlorab. Zdaj ve za vinske sejme v Ljubljani pravzaprav ves svet, pri nas pa še vedno proizvajamo in tudi prodajamo slaba vina, čeprav imamo vse pogoje, da bi dobra jugoslovanska vina postala zelo pomembna postavka v našem turističnem gospodarstvu.
IGOR PREŠERN
DIJAKI IZ ANGLIJE ODPOTOVALI — Včeraj je odpotovala iz Ljubljane skupina dijakov iz ljudske šole v Prestonu v Angliji, ki je bila na obisku pri dijakih šole dr. Jožeta Potrča v Ljubljani. Dijaki iz Prestona so vrnili obisk ljubljanskim dijakom, ki so obiskali Veliko Britanijo lani. Dijaki, ki so bili 14 dni na počitnicah v Sloveniji, so se vračali zelo zadovoljni. Skupino je vodil direktor šole v Prestonu gospod Dendt. Na sliki: slovo na ljubljanski postaji. Foto: S. Lenardič
Včeraj - danes - jutri v Ljubljani
Andrej Flajs - Sočan sedemdesetletnik
vrste sem,« 7 orumenelo sd vojno, dosežeš ,e, zgrda pa prav ničesar.« Njegovi tovariši pa so pripisali: »Sočan je mehke in občutljive narave. Odlikuje ga vdanost boju, delavnost in vztrajnost.« Tedaj, leta 1943, je bil Andrej Flajs-Sočan finančni referent okrožnega izvršnega odbora Novo mesto, za njim pa je že bba dolga pot u-pomika,- borba in revolucionarja.
Rodil se je 4. avgusta pred 70. leti v vasici Soča na Primorskem. Vseh devet otrok sta mati in oče s krvavimi žulji izšolala. Andreju sta bili že od nekdaj pri srcu računstvo in risanje, zato je sprva pomislil na realko. Končal pa je študije z diplomo na starogoriškem učiteljišču. Prvo službeno mesto mladega, levičarsko usmerjenega učitelja so bile Borovlje na Koroškem. Zaradi odločno naprednega svetovnega nazora se mu je zgrinjalo nad glavo nemalo političnih težav. Preganjal jih je s trmo, z odločno voljo — in zaljubljen v dva konjička: sadjarstvo in lov.
Okupacija ga je zatekla na osnovni šoli v želim-ljah, kjer je bil šolski u-pravitelj. že prvo leto vojne je sodeloval z OF, 15. maja 1942, pa se je odpravil v partizane. Priključil se je 2. bataljonu Krim-
ROJSTVA — V obeh ljubljanskih porodnišnicah se je rodilo v torek 16 deklic in 9 dečkov.
NOVA AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA — V ponedeljek se je začel ustavljati rakovniški avtobus na dveh novih postajališčih na Levstikovem trgu. Kmalu bo nared tudi postajališče nasproti šole Janeza Levca. Na četrto postajališče pa bo treba še nekoliko počakati, ker hkrati z njim urejajo delavci tudi nove garaže.
DANES GROZDJE »KARDINAL« — Prodajalne podjetja »Sadje zelenjava« bodo začele danes prodajati žlahtno grozdje »Kardinal«, ki je dozorelo v Tikvešu. Cena za kilogram bo približno 6M starih dinarjev. Dovolj bo tudi manj kakovostnega grozdja »Kraljica«, ki je naprodaj že nekaj dni.
PLAVALNI TEČAJI NA ILIRIJI — Trenutno se uči na Iliriji plavalnih veščin v tečajih za neplavalce 150 odraslih občanov in prav toliko mladine. Nove kandidate sprejemajo vsak dan. Tečaj traja 10 dni, učnina je za odrasle 3000 starih dinarjev, za mladino pa 1500 dinarjev. Kljub razmeroma slabemu vremenu je na tem kopališču vsak dan povprečno 1500 kopalcev.
POUSKA SIVKA — V Supermarketu na Ajdovščini so dobili novo pošiljko poljske sivkine kolonjske vode. Stekleničke različnih velikosti stanejo 700, 370 in 265 dinarjev in so razmeroma cenejše od domače kolonjske vode.
RAZPRODAJA PAPRIK — V vrsti sezonskih razprodaj se je pojavil včeraj tudi nad kupom napol gnilih paprik na ljubljanskem trgu pomemben napis »Razprodaja paprik — kilogram samo sto dinarjev.« Ker razprodaje nasploh vlečejo, so gospodinje tudi gnile paprike podjetnemu zasebniku razgrabile, kot bi trenil.
LETALIŠČE — Na Brniku je vladalo včeraj zatišje. Pristala so le tri letala, odleteli pa sta dve. Iz Hannovra je dopotovala skupina 90 nemških turistov, iz Amsterdama pa 80 Nizozemcev.
LJUBLJANO SO PREPLAVILI FRANCOZI — V vseh ljubljanskih hotelih se je včeraj trlo Francozov. Na drugem mestu so nam omenjali receptorji Italijane, na tretjem pa Angleže in Nizozemce. Nasploh so oddali postelje vsi hoteli. Nekaj prostih ležišč je ostallo le še* v študentskem hotelu v Ilirski ulici.
REŠEVALCI — Včeraj do večera so opravili ljubljanski reševalci 167 prevozov. Med bolniki je bilo to Pot H poškodovancev.
H
fg
skega odreda v Zapotoku. Kmalu so ga postavili za komandanta tega bataljona, v veliki sovražnikovi ofenzivi je bil komandant Krimskega odreda.
V avgustu 1942 so mu Italijani v znanem želi-meljskem pokolu ubili ženo. To ga je silovito pretreslo in od udarca si dolgo ni opomogel. Zato so ga premestili na položaj finančnega referenta o-krožnega izvršnega odbora Novo mesto. Svoboda ga je zatekla kot člana izvršnega odbora NOO Novo mesto.
In danes? Prav tak je kot nekdaj in 1943. leta: delaven, vztrajen in zvest tovariš:	B. R.
DOLENJSKE
TOPLICE
Imenovanje vršilec dolžnosti direktorja
Dosedanji direktor zdra vilišča v Dolenjskih Topli cah Viktor Kečkeš je dal pismeno odpoved na položaj direktorja, ki jo je svet zdravilišča tudi spre jel. Za vršilca dolžnosti direktorja zdravilišča je bil imenovan član kolektiva zdravilišča Lojze Kenda Pred razpisom mesta za direktorja bodo morali iz popolniti statut zdravili šča, ker so njegova določi la v znatni meri prilagoje na prejšnji kadrovski zasedbi.	(r)
Jamarska ekspedicija na Kanin
Dne 6. avgusta bo kre nila iz Ljubljane ekspedi cija Jamarskega kluba Ljubljana, ki bo dva tedna raziskovala brezna na Ka ninu v zahodnih Julijcih To bo doslej že peta ja marska akcija na tem ob močju in hkrati največja saj se je bo udeležilo pet najst članov kluba. V mi nulih letih so jamarji na tem območju raziskali več kot šestdeset kraških ob jektov in dosegli največjr globino stodevetdeset me trov. Večkrat jih je oviral led, ki je zapiral brezna v obliki zamaška. Letos u pajo. da bodo dosedanr globinski rekord daleč pre segli.
Precej časa so posvetili treningu, saj bo ta akcija zahtevala velike kondicij ske sposobnosti. S seboj bodo vzeli 210 metrov lest vic in 300 metrov vrvi ter vso alpinistično opremo, ti jč pri raziskovanju visokogorskih brezen zelo uporabna. Velik problem je transport opreme, ki jo morajo udeleženci znositi na svojih hrbtih, to sicer tudi več kot 50 kilogramov vsak. Ker je klub brez znatnih finančnih sredstev to ker so udeleženci veči noma dijaki to študentje so zaprosili za pomoč razna podjetja, kar bo mnogo olajšalo stroške od prave.	J. Z.
imata še »Toplice«.
»Jelovica« to L. S.
Dokaj več tujih gostov
Nekaj številk iz radovljiške občine
V	radovljiški občini je v prvi polovici leta prenočevalo nekaj več kot 61.000 gostov, kar je za 3 odstotke manj kot lani v istem času. To nazadovanje gre na račun precej slabšega obiska domačih gostov v največjem turističnem središču na Bledu. Pri tujcih so povsod zabeležili močan porast obiska.
Lani je bilo na Bledu v prvih šestih mesecih dve tretjini domačih gostov.
Letos pa jih je bilo precej manj, po drugi strani pa se je močno povečal o-bisk tujcev že pred sezono.
V	juniju je bilo inozemcev kar za dobro polovico več kot domačih gostov, pri skupnem številu v šestih mesecih pa so se z njimi skoraj izenačili.
Nasprotno pa je Bohinj še obdržal »domač« značaj.
Z dograditvijo novega hotela A kategorije na Voglu, ki so ga odprli sredi februarja, pa se je močno povečal dotok tujih turistov, tako da jih je bilo letos za tri četrtine več kot lani. Kljub temu pa je bil v prvem polletju le vsak četrti gost toozemec.
Letos se je še posebej povečal obisk tujih motoriziranih turistov v kampih. Lani jih je bile v prvih šestih mesecih nekaj nad 2000, letos pa že skoraj 4000. Med njimi so domači gostje vse bolj redki.
Lani je bil v kampu Jugoslovan povprečno vsak šestnajsti gost, letos pa le še med štiridesetimi eden.
Pri prenočitvah so v radovljiški občini zabeležili padec za en odstotek. To gre spet na račun domačih gostov, ki so skrajšali dobo bivanja na 2.5 dneva.
Tujci pa so se zadržali povprečno 3,9 dneva, tako da so po številu nočitev že prehiteli domače goste.
Nasploh gostje dlje ostanejo v Bohinju (3,3) kot na Bledu (3,1). Lani so imeli najdaljšo povprečno dobo bivanja v kampih (4,4), ki pa se je letos nre-cej skrajšala (2,7 dneva).
Gostinska podjetja so dobila v prvem polletju na račun dohodka od tujih turistov, ki ga je bilo za skoraj 200 milijonov S dinarjev, 23 milijonov dinarjev devizne participacije. Od tega odpade skoraj tretjino na blejski hotel »Park«, večjo vsoto pa
Na Igu so ustanovili turistično društvo
Predvčerajšnjim so na Igu pri Ljubljani ustanovili turistično društvo. Do sedaj je. bil v tem kraju le pododbor turističnega društva občine Vič-Rudnik. Ker pa je v okolici Iga dosti lepih in privlačnih izletniških točk, ki jih obiskuje vse več turistov, so ižanski turistični delavci sklenili, da je bolje, če ustanovijo na Igu tudi samostojno društvo. '
Prva akcija novo ustanov. ljer>"a društva je tekmovanje za najlepše urejeno in okrašeno hišo. Med Ižance, ki b-do imeli najlepše urejene hiše, bodo razdelili 30 nagrad od 5 do 25 tisoč starih dinarjev. Društvo ima v načrtu *—*' nekaj prired;‘ \ s katerimi bi zaslužili nekaj denarja za delo društva.
K. D.
SPOROČAMO, DA JE V 36. LETU STAROSTI PO MUČNI IN DOLGI BOLEZNI PREMINIL DOLGOLETNI ČLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
LUDVIK ČERNE
KAMNOLOIV1SK1 DELAVEC
OD POKOJNIKA SE BOMO POSLOVILI DANES 4. AVGUSTA 1966 V RAZDRTEM
POŽRTVOVALNEGA IN VESTNEGA SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
KOLEKTIV
CESTNEGA PODJETJA KOPER
KOPER. 4. AVGUSTA 1966
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da smo v nedeljo, 31 julija 1966 pokopali našo ljubo mamo
Terezijo Drnovšek
Zahvaljujemo se dr. Pircu in dr. Lenardiču za vso pomoč, ostalim pa za cvetje in zadnje spremstvo
Žalujoče družine:
Drnovšek, Žitko, Sašek, Trelc in Gregl
Raka. Novo mesto, Krško. Kranj, Brežice, Maribor, 3. avgusta 1966
Zapustila nas je naša ljubljena žena, mamica in babica
ADELA BRODNIK
roj. MLAKAR
Pogreb bo v četrtek, 4. avgusta 1966, ob 16.45 iz Nikolajeve mrliške vežice na Žalah.
Prosimo tihega sožalja!
Celje, Ljubljana, 3. avgusta 1966

SPOR?
DELO ★ stran 7
Upravni odbor osnovne šole		Gostinsko podjetje
BRDO ŠENTVID,		DOM
p. Lukovica — občina		NA JEZERSKEM
Domžale		razglaša prosto
razpisuje		delovno mesto
delovno mesto		KUHARJA, KUHARICE
tajnika - računovodje		POGOJI: VK — KV.
5 srednjo strokovno izo-		Pismene vloge dostavite
Dražbo. Zaposlitev s pol-lim delovnim časom za		domu na Jezerskem.
ioločen čas. Nastop služ-		Razpis velja do zasedbe
De 1. sept. 1966. 7504		delovnega mesta. 7503
RAVNATELJSTVO GIMNAZIJE JURIJA VEGE V IDRIJI
prosi vse svoje absolvente, da po možnosti do 1. septembra sporoče naslove in nove podatke, da bi mogli izpopolniti in korigirati šolsko evidenco in kroniko.
7488
«HUMHHHnraH
Časopisno podjetje »DELO« LJUBLJANA, Tomšičeva 1
objavlja prosto delovno mesto
stenodaktilografke
v sekretariatu podjetja
Pogoj: znanje stenografije in strojepisja I. razred. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja do zasedbe delovnega mesta.
GOSTINSKO PODJETJE
PARK HOTEL BLED
razpisuje JAVNO LICITACIJO
osebnega avtomobila znamke »ALFA ROMEO«
letnik 1960, v dobrem stanju.
Izklicna cen? je 16.000 Ndin!
Ogled in informacije so možne vsak dan od 8. do 14. ure. Licitacija bo v nedeljo, 7. avgusta 1966, za družbeni sektor ob 10. uri, za zasebnike pa od
11. ure dalje.
7502
: ; i iiMiUiUiilliiUfiiidiiiUiilillnUiliniUitlKBHHt
Kombi IMV 8 standard, 8 sedežni
Kombi IMV turist
Ford-diesel — 3 tone
TAM — bencinec, leto proizvodnje .1957,
v odličnem stanju
ZASTAVA - 615. nosilnost 1,5 tone
s platneno streho
NUDIMO VAM TUDI
nova vozila iz uvoza za dinarska
dobava takoj:
mercedes, 200, 230, 230 S. diesel 200; taunus 12 M, 17 IVI z 2 in 4 vrati; renault R 10, R 16;
VW1300:
rekord 1500, 1700 s 4 vrati.
Na zahtevo interesentov pošljemo takoj
ponudbe.
7491
AVTO MOTOR STROJ Ljubljana
LUIZE PESJAKOVE BB, tel. 315-339, 311-845 Nudimo vam za prodajo rabljena vozila:
ND 14.000 ND 18.000 ND 11.000
ND 8.000
ND 11.000
sredstva
SPLOSNA BOLNICA NOVO MESTO
RAZPISUJE DELOVNI MESTI:
1.	PREDSTOJNIKA otorinolaringološkega oddelka
2.	ZDRAVNIKA internista ali specializanta
iz interne medicine
POGOJI:
pod 1. ustrezna strokovnost in pet let prakse na vodilnem delovnem mestu;
pod 2. za internista specialistični izpit,
za specializanta pa strokovni izpit in najmanj triletna zdravniška praksa.
Razpis velja do popolnitve delovnih mest.
Telesna kultura za vsakogar
Hipokrat svetuje
Hipokrat uživa sloves najznamenitejšega starogrškega zdravnika. Proti prazno-verju v medicini je začel uveljavljata znanstvena spoznanja, zato ga imenujejo očeta znanstvene medicine. Ohranjenih je okrog 60 medicinskih del, ki jih pripisu, jejo Hipokratu in njegovim učencem (Corpus hippocraticum). V teh delih so objavljene med drugim tudi nekatere misli o gimnastiki, telesnemu utrjevanju in sploh o zdravem načinu življenja.
Hipokrat (živel je od 460 do 377 pred. našo ero) svetuje Grkom gimnastično aktivnost samo v mesecih, ko ni hude vročine. Zato v poletju ne bi smeli naporno trenirati. Med vsemi telesnimi vajami ceni in priporoča zlasti hojo in tek. Jutranji sprehod naj se začne v počasnem tempu, nato pa je treba stopiti hitreje.
Povsem razumljivo je, da je moral Hipokrat kot zdravnik nastopiti proti navadi, ko ljudje »preveč jedo in ,se premalo urijo«. Za vitkost telesa je priporočal na* voden tek, proti zaprtju pa tek sem ter tja, to je tek v vijugah. Dejansko so bila že v tistih časih znana vsa bistvena sredstva telesne vzgoje in telesnega utrjevanja. Razen hoje in teka omenja Hipokrat tudi gimnastične vaje, dihalne vaje in masažo s čisto mivko. K vadbi organov sodi še glasno govorjenje in deklamiranje. K telesnemu utrjevanju prišteva tudi znojenje. Hipokrat ceni zlasti tisti način znojenja, ki je posledica intenzivne gibalne aktivnosti. Le-ta pa mora trajati razmeroma dolgo, če človek teče, se začne kmalu znojiti; če pa hitro hodi, pride do znojenja šele po kakih 15 minutah Hipokrat uči, da je treba končati gimnastično aktivnost s kopelmi v vodah različne tem-
perature. Tudi dandanes svetujejo športnikom najprej mlačno prho, da se koža bolje očisti, nato pa hladne polive
O staranju je Hipokrat učil, da je posledica izgubljanja »prirojene toplote«. Sedež prirojene toplote je v srcu, krvne žile pa jo širijo po telesu, kjer spodbuja k delu organe in okončine. V današnjem jeziku bi rekli, da gre v starosti za slabše in nepopolno prekrvljenje, zaradi česar
je treba več »ogrevanja« v obliki lahkotnega gibanja. Posebno dragocena je Hipokratova misel, da je treba pri zdravljenju (■pa tudi pri telesnem utrjevanju!) podpirati naravne sile človeškega organizma. V sodobni gerontologiji često naletimo tudi na znani Hipokratov nasvet o zmernosti: delo, hrana, pijača, spanje, ljubezen — vsega po malem!
U. U.
Favoriti iz SD Ljubljana - Vič
Na ljubljanskem strelišču od petka do nedelje XXI. prvenstvo SRS
LJUBLJANA, 3. avgusta. Strelišče ob Dolenjski cesti v Ljubljani bo od petka zjutraj pa do nedelje zvečer • prizorišče XXI. prvenstva Slovenije v streljanju za člane, članice in mladince. Najboljši slovenski strelci bodo tekmovali v 7 disciplinah za posamične in ekipne naslove. Medtem ko je v članski konkurenci prijav-
ljeno zadovoljivo število tekmovalcev, pa tega ni moč reči za članice in mladince. Maloštevilne prijave v teh dveh konkurencah pa gre pripisati pomanjkanju dobrega malokalibrskega orožja v Sloveniji.
Najbolj zanimiva disciplina vsakega strelskega tekmovanje je streljanje z vojaško puško. Za to
Po domačih krajih
PLAVANJE
Ljubljani II pokal PZS
LJUBLJANA, 3. avg. — Z včerajšnjim srečanjem Ljubljana II : Koper je bilo končano letošnje tekmovanje za pokal PZS. Prvo mesto je zasluženo osvojila druga ekipa Ljubljane, ki je premagala vse tekmece in tako osvojila pokal PZS. Novi član II. zvezne lige Ilirija je po pričakovanju zasedla drugo mesto, pa tudi mlada ekipa Slavlje iz Vevč je uspešno startala v letošnji sezoni. Koper si je šele v predzadnjem dvoboju v Celju. priboril z dvema točkama prednosti četrto mesto, medtem ko so Celjani ostali na zadnjem
Končna lestvica: Ljubljana II. 4 4
Ilirija
Slavija
Koper
Neptun
0	367:261
1	354:278
2	318:309
3	278:350
4	255:374
E. C.
Neptun : Koper 78:80
KOŠARKA
Tri ljubljanske ekipe vadijo
LJUBLJANA, 3. avgusta. Čeprav je začetek drugega dela tekmovanja v zvezni košarkarski ligi prestavljen za 10 dni (prvo kolo bo na sporedu 1. sept.) so igralci Slovana (v ponedeljek) in Olimpije (v torek) že začeli s pripravami za nadaljevanje prvenstva.
Medtem ko so se fantje zbrali domala polnoštevilno, pa so dekleta Olimpije zatajila. Na prvem treningu so se vaditelju prijavile samo 4 igralke, v torek pa celo samo tri. Tak odnos članic Olimpije do soigralk in do kluba je vsekakor graje vreden, še posebno če upoštevamo, da sta dve košarkarici odšli za teden dni na morje šele v ponedeljek, ko se je že začela vadba.
M. D.
Ni vse
Argentinci so
1. nadaljevanje
Bolgarke prve
BANJA LUKA, 3. avg. — Mlada košarkarska reprezentanca Bolgarije je osvojila balkansko prvenstvo med mladinkami. V odločilni tekmi za 1. mestc je Bolgarija premagala JugoslaTijo 69:50 ( 35: 25). Tretje so Romunke z zmago nad Turčijo 55:50 <20:29).
Planinska šola za mladince na Komni
V dneh od 16. do 23. julija je priredil mladinski odsek planinskega društva Ljubljana - matica mladinsko planinsko šolo na Komni, namenjeno spoznavanju naših
je 31 udeležencev pod vodstvom vodnikov v celoti izpolnilo predvideni program. Tako so si ogledali lepote slapa Savice, spoznali celotno obočje Komne, obiskali
obočje
Črno in Krnsko jezero, na Veliki in Mali Bogatin ter Km, ter obiskali dolino Sedmerih jezer. Ob tem so spoznavali gorsko prirodo, o kateri so marsikaj slišali na predavanjih, ki so se jih udeleževali po izletih, o zgodovini slovenskega planinstva, o lepotah gora in nevarnosti, pa jih je z barvnimi diapozitivi seznanil znani alpinist Marjan Keršič-Belač. O bogastvu in zaščiti planinskega cvetja je predaval kustos Tone Wraber.
Kljub materialnim težavam (vsak udeleženec je prispeval le 60 Ndin) gre vsa zahvala upravnemu odboru PD Ljubljana-matica za podporo in izvedbo tega tečaja. Podporo v hrani in osvežujočih pijačah so nudila tudi nekatera trgovska podjetja kot veletrgovina »Prehrana« in podjetje Sloveni j a-vino.
Tečaj je pokazal koristnost te oblike dela z mladino, in bi bilo prav, da bi jih bilo še več, tudi v zimskem času.	V. P.
disciplino se je prireditelju prijavilo 22 tekmovalcev. Med ekipami je slej ko prej favorit vrsta dolgoletnega prvaka SRS Ljublja-ne-Vič, konkurirajo pa ji lahko strelci iz Celja, morebiti pa se bodo v ta dvoboj vmešali tudi tekmovalci iz Kranja in Trbovelj. Med posamezniki se bodo za na-
slov republiškega prvaka potegovali Vrbinc, Mikolič in Jeglič iz Ljubljane,. pa tudi Celjan Jager se resno ozira po najvišjem naslovu.
Najštevilnejša udeležba bo v streljanju z MK puško serijske izdelave (3x20 strelov). Prijavilo se je 67 članov, 9 članic in 23 mladincev. Tudi tekmovanje v članskem »olimpijskem matchu« bo dobro zasedeno, šaj bo nastopilo 31 strelcev. Po letošnjih rezultatih sodeč bo boj za prvo mesto potekal med Mikoličem in Jagrom. Ostale discipline prvenstva (olimpijski match za članice in mladince, streljanje z MK hitrostrelno pištolo na silhuete, z MK pištolo »drulov« in MK pištolo proste izbire) bodo zaradi nekaterih posameznikov in strelk na primerni kakovostni ravni, vendar bodo tekme zaradi maloštevilnih prijav hitro končane.
M. D.
IVER DNEVA
Notranje rezerve
»Stavka« boksarjev je bila vzrok, da so pristojni vendarle pogledali za kulise boksarskega kluba Metalac v Valjevu. Boksarji tega kluba niso hoteli v ring, ker že nekaj časa niso prejeli hranarin, uprava kluba pa je izdajala denar za najrazličnejše druge stvari. Med drugim so potrošili skoraj milijon S dinarjev za potovanje Članov uprave širom po Jugoslaviji, kjer naj bi najeli okrepitve za svoje vrste. Plačevali so tudi mnoge boksarje, ki so šele bili na tem, da postanejo člani kluba, podkupovali vsevprek itd.
In pri vsem tem v nekaterih športnih organizacijah vneto iščejo notranje
JADRANJE
Grego-Nikolić še vodita
KARLSHAMN, 3. avg. (AP) Ju goslovanska jadralca Grego in Nikolič sta v vodstvu tudi po štirih vožnjah letošnjega evropskega prvenstva jadrnic tipa »šljuka«. Za zdaj je druga Švedska, tretja pa Francija.
„Mundial“ neznank
V Portillu v Čilu bodo danes odprli SP v alpskem smučanju 1966
PORTILLO, 3. avg. Jutri se bo slovesno začelo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah ali kakor mu tukaj kar na kratko pravijo — »mundial«. Prizorišča svetovnega prvenstva, na katerem bodo sodelovali najboljši tekmovalci iz 22 držav, skoraj ni prepoznati, še pred dvema letoma je bil v Portillu vsega skupaj en hotel, dve koči, majhna postaja in nekaj sedežnic, danes pa je tu že veliko zimovišče, zgrajeno v ameriškem slogu.
Največjo skrb je povzročalo organizatorjem vreme, ki pa se je, kakor kaže, v pravem času popravilo. Tekmovalci so navdušeni nad skrbno pripravljenimi progami, za katere že nekaj tednov sem skrbi 1000 vojakov čilske armade. Trener reprezentance ZR Nemčije Fritz Wagnerber-ger, sam še do nedavna odličen tekmovalec v smuku, je dejal, da se mu proge ne zde tako težke, kakor je bilo videti na prvi pogled, zlasti zaradi tega, ker niso zaledenele.
Za vsa prvenstva doslej je bilo laže ugibati kdo bo zmagovalec kot za »mundial« v Portillu. V normalnih okoli-
ščinah je v vsaki disciplini največ deset tekmovalcev, ki se.utegnejo vmešati v boj za naslove, tokrat pa je ta krog nekoliko širši.
Marsikateri favorit bo prav gotovo med tistimi, ki se niso mogli prilagoditi posebnim podnebnim razmeram v Portillu, zlasti višini, čeprav proge niso pretirano visoko — med 3.500 in 2.800 m — se pri nekaterih tekmovalcih že kažejo očitni znaki težav, ki jih povzroča višina. Medtem ko so nekateri (popolnoma zdravi, pa se drugi zde kot pretepeni. Vsekakor so tu podnebne razmere nekaj posebnega. Na poti v Portillo
že pri višini 1000 m ne vidiš drevesa, tod pa so sploh propadli vsi poskusi, da bi zasadili kaj zelenega, medtem ko je v Koloraddh na primer pri 3000 metrih še vedno gozd.
Tudi sneg je v Portillu poseben. Izredno je lahek (malo vlage) in zato terja priprava prog veliko truda. Celo na prisojnih krajih ga nočni mraz ni spremenil v led, čeprav so proge teptali tedne dolgo. Proge bodo torej mehke, kar vsekakor ne bo v prid Francozom. Tudi Pri izbiranju maž tekmovalci zmajujejo z glavami. Sneg v Portillu je neznanka.
Nazadnje tekmovalci tudi ne poznajo forme drug drugega. 2e mesece ni bilo večjega tekmovanja. Francoz Peril-lat je na primer dejal, da ne ve kako daleč mora iti pri tveganju, ker ne pozna ne svoje ne forme drugih tekmovalcev.
Šah vsepovsod
KISLOVODSK — Po 8. kolu mednarodnega šahovskega turnirja vodi Stein (SZ) s 5,5 (1) pred Gellerjem 4,5 (1). Jugoslovan Ma-tulovič je v 8. kolu prekinil partijo z Lutikovom (SZ).
PETROZAVODSK — Po 14. potezah sta se v 10. kolu ženskega šahovskega turnirja Nizozemka Vreken in naša živkovičeva sporazumeli za remi. Vodi Zatulov-ska z 8 točkami.
Spet poraz Ivkova
SANTA MONICA, 3. avg. — Jugoslovanski velemojster Ivkov je izgubil nadaljevanje prekinjene partije z Unzickerjem. Ivkov ima še prekinjeno partijo z Larsenom, v kateri je tudi v slabšem položaju. Larsen je premagal Porti-scha, ki pa je rešil pol točke v prekinjeni partiji z Najdorfom.
VRSTNI RED: Spaski 6.5, Larsen 6 (1), Portisch, Najdorf, Re-shewsky, Unzicker 5, Dormer, Fischer, Petrosjan 4,5, Ivkov 3 (1).
Mnogo prekinjenih partij
POŽAREVAC, 3. avg. V 3. kolu mladinskega šahovskega prvenstva Jugoslavije so igrali: Djukid : Go-vedarica 1:0, Knežević : Trifunovič prek., šešlija : Vujakovič prek., Zaharijev : Lakič prek., Simič : Kržišnik prek., Fučak : Vrhovnik remi, Despotovič : Kmič prek., Jeromelj Murovec 0:1. Vodita Lakič in Djukič 2 (1) pred Vrhovnikom.
Ljiljakova izgubljena
BACKA PALANKA. 3. avg. — Partijo 3. kola ženskega šahovskega prvenstva Jugoslavije je Ljiljakova prekinila, vendar ima njena nasprotnica Vujanovičeva dobljen položaj — dva prosta kmeta. Drugi rezultati — Horvat : Zelič prek., G. Jovanovič : Kržišnik 1:0. Turu-dija : Nagy prek., R. Jovanovič : Kljajič 1:0, Belamarič : Pihajlič prek., Koren : Rašajski odi., Agi-čevo so izločili iz turnirja.
VRSTNI RED: Ljiljak, Turudija, Nagy, Vujanovič 2 (1), Kureš, Kržišnik 1,5 itd.
SFRJ : ČSSR 2:1 (1)
OEREBRO, 3. avg. Po končanih srečanjih v šestih predtekmovalnih skupinah se je začel finale študentske šahovske olimpiade. Jugoslavija je v HI. skupini predtekmovanja zasedla prvo mesto s 5 točkami pred NDR 4 in Kubo 3.
V prvem kolu finala je stanje dvoboja Jugoslavija : CSSR 2:1
(1)	. Kurajica : Hort sta prekinila, Janša je premagal Rajkoviča, Ce-balo Smejkala in Marangulič Novaka. Drugi izidi — Romunija : Danska 2:2, Bolgarija : Finska 1:1
(2)	, Anglija : Izrael 2,5:0,5 (1). NDR : SZ 0:2 (2), Madžarska : Nizozemska 2,5:1,5.
GIMNASTIKA
Mladi 6. v NDR
LJUBLJANA, 3. avg. Iz vzhodnega Berlina sta se vrnili sinoči mladi reprezentanci Jugoslavije v vajah na orodju, ki sta sodelovali na turnirju olimpijskih nad. V ekipni razvrstitvi pri moških je zasedla prvo mesto I. ekipa NDR pred SZ, Jugoslavija pa je bila šesta pred vrstami Bolgarije, Romunije in Poljske. Najboljši Jugoslovan je bil Milenko Kersnič, ki se je uvrstil na 14. mesto. V ženski konkurenpi so Jugoslovanke zasedle zadnje mesto, najboljša med njimi — Marlenka Kovač — je bila 35.
Aluminij : Olimpija 0:6
Prijateljska nogometna tekma ligašev v Kidričevem
KIDRIČEVO, 3. avg. — V prijateljski nogometni tekmi je član I. zvezne nogometne lige Olimpija premagal domačega drugoligaša — ekipo Aluminija 6:0 (1:0). Gle-, dalcev je bilo 1000. Domačini so se v prvih 45 minutah dobro upirali gostom, ko pa so v drugem delu tekme zamenjali vratarja, so doživeli visok poraz. Sodil je Švajger.
Strelca: Petronič 4 in Zagorc 2.
Maribor : Partizan 2:5 (1:2)
MARIBOR, 3. avg. — V Ljudskem vrtu, gledalcev 4000, vreme sončno in vroče, sodnik Pave iz Maribora, strelci za Maribor v 44. min. Markovič, v 75. Orošnjak, za Partizana pa v 12. in 26. Hošič, v 63. Mrdja, v 67. in 84. Bečejac.
Dosza : Radnički 4:2
KRAGUJEVAC, 3. avg. Nogometaši: matfiarskega prvoligaša Dosze
iz Pescuja so dobili prijateljsko tekmo proti domačemu drugoliga-šu Radničkemu 4:2 (3:1).
Namesto ekipe iz ČSSR - Rijeka
LJUBLJANA, 3. avgusta. Nogometaši Rude zvezde iz Bratislave so zadnji hip obvestili prireditelja mednarodnega turnirja za Bežigradom Olimpijo, da ne bodo prišli v Ljubljano. Zaradi tega je vodstvo Olimpije povabilo v Ljubljano enajsterico Rijeke, ki se je vabilu odzvala. Tako bodo na dvo dnevnem turnirju nastopile ekipe Dozse iz Pečuja, Rijeke, Maribora in Olimpije.
Spored bo po teh spremembah naslednji:
SOBOTA:	Pecsi Dozsa—Rijeka
(16) in Maribor—Olimpija (17.45);
NEDELJA:	Rijeka—Maribor in
Pecsi Dozsa—Olimpija (17.45).
Lubejeva - 4.451 točk
CELJE, 3. avg. — V nadaljevanju svojega poizkusa za izpolnitev peteroboj ske norme za nastop na PEA je atletinja Kladivarja Marjana Lubej pretekla 200 m v času 24,9, v daljavo pa je skočila 580 cm. Tako je nabrala skupno 4.451 točk in za 151 točk presegla normo. Vse kaže, da je kriza v njeni formi minila tako da z zaupanjem pričakuje tudi nastop na državnem atletskem prvenstvu v Sarajevu.
K. J
ROKOMET
Igralci Rudarja na pripravah v Tržiču
TRBOVLJE, 3. avgusta. Igralci zveznega ligaša v rokometu Rudarja se za svoj tretji nastop ▼ zvezni ligi pripravljajo že od 15. julija. Pod vodstvom trenerja Bašiča so Škrinjar, Ačkun, Lopan, Marguč, Dogan, Zgomba, Kmetič, Dornik, Berdnik, Knez, Butkoveo in mladinec Burja, ki bo letos prvič nastopil v ligaškem moštvu, nabirali potrebno kondicijo. Preteklo nedeljo se jim je pridružil še Horvat iz Murske Sobote, ki je nedavno prestopil k trboveljskemu ligašu.
V ponedeljek se je ekipa ] ja odpravila na enotedensko logorovanje v Tržič. V mesto pod Ljubeljem je odpotoval tudi Spa-remblek, ki je pred dnevi slekel vojaško suknjo. V Tržiču bo trener Bašič predvsem uigraval ekipo in vadil s svojimi varovanci tudi druge rokometne prvine. Prav enotedensko logorovanje in nekaj tekem za trening, ki jih bodo Rudarji odigrali v tem tednu naj bi izluščile sedem najboljših rokometašev, ki bodo v prvenstvenih bojih ponesli največje breme. Določiti to sedmerico igralcev pa Bašiču tokrat ne bo lahko, saj ima Rudar — prvič odkar igra v zvezni ligi — na voljo dovolj dobrih igralcev.
J. SAVŠEK
VODNO SMUČANJE
V nedeljo - državno prvenstvo
LJUBLJANA, 3. avg. — Na Zbiljskem jezeru bo v nedeljo 7. t. m. prvenstvo Jugoslavije v vdanem smučanju. Organizator tekmovanja je klub za vodno smučanje v Ljubljani, ki se mu je prijavilo 21, tekmovalcev in 6 tekmovalk iz Beograda, Skopja, Maribora, Begunj in Ljubljane. Tekmovanje se bo začelo v nedeljo ob 9. uri z mimohodom nastopajočih, nato bodo tekmovala dekleta, za njimi pa fantje. Na 287 m dolgi progi bodo privrženci te pri nas nove panoge pokazali gledalcem še tudi nekaj zanimivih ekshibicijskih voženj. Klubu organizatorju pomaga tudi turistično društvo Zbilje.
A. K.
PRED PRVENSTVOM DVOBOJ Z LUKSEMBURGOM. Pred nastopom na državnem mladinskem prvenstvu v Mariboru sta Kranjčana Furlan in Mulej igrala za Slovenijo proti Luksemburgu v Kranju in Celju. Na sliki: tekmovalci s sodnikom, znanim teniškim delavcem A. Žnidarjem, po dvoboju v Kranju. Z desne — Schrei-fer, Mulej, Furlan, Wengler.	Foto: Švabič
Elita mladih v Mariboru
V Ljudskem vrtu mladinsko teniško prvenstvo
MARIBOR, 3. avg. — Teniška igrišča v Ljudskem vrtu bodo od jutri do nedelje prizorišče letos največje teniške prireditve v Mariboru in v Sloveniji, mladinskega državnega prvenstva za posameznike. Organizatorju, teniškemu klubu Branik, se je prijavilo okrog 100 mladih igralcev iz vseh republik, izvzemši črno goro, kjer se tekmovalni tenis še- ,ni uveljavil. Po pričakovanjih 'strokovnjakov, imajo največ možnosti za naj višje naslove Zagrebčani, Splitčani, Subotičani in Mariborčani. V konkurenci mladincev posamezno sta glavna favorita hrvatski mladinski prvak Ivančič (Medve-ščak, Zagreb) in SubotiČan Tandari. reprezentant za pokal Ga-lea. Kaže, da bo prav njun dvoboj odločil zmagovalca, kajti drugih hujših tekmecev nimata. Med domačimi sta najboljša Goličnik in Javšovec, člana Branika. Zadovoljna bosta lahko, če se bosta
uvrstila med deseterico najboljših, kar velja tudi za mlada Kranjčana Furlana in Muleja. V konkurenci mladink je glavna favoritinja Zagrebčanka Urekova. V tej kategoriji pa se lahko nadejamo prodora domačink, kajti Varlova in Pipanova sta predvsem doma sposobni premagati tudi najtežje nasprotnice.
B. B.
Revija tenisa v Celju
CELJE, 3. avg. — Luksemburški in slovenski teniški igralci so se danes pomerili v vrsti ekshibicijskih srečanj. Vodeb in Grmovšek sta v medsebojnem srečanju dobila vsak po en niz, Kranjčan Furlan je premagal Scheiferja (L) 6:1, Wengler (L) pa Muleja (Kranj) 7:5. V dvojicah sta Vo-deb-Scheifer dobila proti kombinaciji Mulej-Furlan 9:4.
K. J.
Utrinki
DVOMETRAŠIC A. Na balkanskem prvenstvu mladink v košarki je v turški ekipi nastopila tudi 198 cm visoka igralka Gonul. Po pisanju poročevalcev s turnirja se dvometraši ca prepočasi premika in neprecizno meče na koš. C« bi popravila vsaj eno izmed teh pomanjkljivosti bi bila še mnogo nevarnejša.
UMOR ZARADI SP. 23-letni Peter Unglaube je v Berlinu zadavil svojo 74-letno mater, ker. mu je očitala, da je za več dni zapustil delovno mesto, ko je hotel spremljati prenose po TV s svetovnega nogometnega prvenstva.
PROBLEM JE BAZEN. Trije vodilni funkcionarji mednarodne plavalne zveze bodo te dni prileteli v Ciudad Merico nalašč zato, da bi pregledali načrte za tekmovališča, na katerih se naj bi merili najboljši plavalci sveta za naslove olimpijskih šampionov 1968.
koristno, kar je lepo
se na nogometnem SP izgubljali v nekoristni
FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNOLOGIJO UNIVERZE v Ljubljani
razpisuje
V	ODDELKU ZA KEMUO
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Farmacevtska tehnologija 1
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Farmacevtska kemija
MESTO ASISTENTA NA KATEDRI za kemijsko didaktiko
V	ODDELKU ZA TEKSTILNO TEHNOLOGIJO
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
^Tehnologija apreture in vaje iz kemijske tekstilne tehnologije
MESTO	VIŠJEGA	PREDAVATELJA	za	predmet:
Tehnologija tekstilnega tiska
NA KATEDRI ZA MATEMATIKO
MESTO DOCENTA za predmet Matematika I, II
(za kemike in tekstilce)
Kandidati za razpisana mesta morajo izpolnjevati pogoje statuta univerze v Ljubljani in te fakultete in imeti pedagoško o'ir. poučevalno prakso.
Osebni dohodki po pravilniku.
Pravilno kolkovane prošnje z biografijo in bibliografijo vložite na tajništvu fakultete, Aškerčeva 9, provizorij. Razpis se zaključi 30. dan po tej objavi.
7465
Igralci reprezentance ZR Nemčije igrajo v obrambi s »čistilcem« (Schulz), medtem ko drugi obrambni igralci na moč natanko čuvajo svoje igralce, dejal bi, skoraj po vsem terenu. Tak način igre je kajpada nekoliko osiromašil igro nemške enajsterice, saj so mnogokrat najboljši igralci obrambne črte zaradi temeljnih nalog v obrambi skoraj docela zanemarili pomoč napadalcem; dosledno čuvanje igralcev je spravljalo igralce v položaj, da sploh niso mogli sodelovati v igri napada (Beckenbauer).
Nasplošno je bila nemška obramba dobro vigrana. Pri pokrivanju nasprotnikov so bili nemški igralci takorekoč že kar pedantni. Ce pa se je zgodilo, da iim je kak hiter napadalec tu pa tam le ušel, pa je bil Schulz kot zadnji igralec vselej uspešen. Vsakogar — tudi mene — je morala v njihovem načinu branjenja navdušiti brezkompromisnost in zares mojstrsko odvzemanje žog nasprotnikovim igralcem s podrsavanjem.
Samo trije Nemci v napadu
V napadu je reprezentanca ZR Nemčije igrala samo s tremi igralci. Poglavitne odlike v tej vrsti so: preprostost, hitrost in razme-pogosta igra po krilih, kar !a sicer slaba točka preneka-zentance na svetovnem Vse nevarnejše priložnosti, kf so si jih Nemci ustvarili, pa tudi vsi zadetki, so bili rezultat preigravanja po bočnih linijah, pri tem mnogo več po levi kot po desni strani. Sodelovanje igralcev iz sredine (Haller— Overath) v končnih akcijah je bilo redkejše, čeprav je bil Haller najboljši strelec nemške ekipe.
Tudi cosegi igralcev druge linije v k-"v-ne akcije niso bili ta-
je bila :
ko pogosti. Se najbolj se je pri tem odlikoval Beckenbauer, ki se je sem in tja »vtihotapljal« v poteze, ki so Nemcem prinašale zadetke. Tudi sam Beckenbauer je bil pri tem zelo uspešen, saj je dosegel 4 gole.
Nosilci igre nemškega moštva In njihovi najboljši igralci so bili: Schulz, Beckenbauer in Held. Nasploh v moštvu niso imeli slabega mesta, razen morda levega krila, na katerem je igral Eme-rich.
Kako igrajo Argentinci?
Reprezentanca Argentine je zasedla v prvi skupini drugo mesto. To je bilo eno od redkih moštev med vsemi reprezentancami kar se jih je zbralo v Angliji, ki ni igralo s »čistilcem«. Toda kljub temu so igro v bistvu-»podredili obrambi. Izredno pozornost je vzbujala igra trojice iz srednje črte. To so bili igralci, ki so v sredini krepko držali igro v svojih rokah.
Pri prehodih v napade pa so se Argentinci takoj razlikovali od vseh drugih moštev te skupine, zlasti ZR Nemčije. Napadi Ar gentincev so se že začeli počasi, nato pa so se nadaljevali z zamotanimi kombinacijami, ki niso pripeljale nikamor. Le v redkih primerih so se od ločali za hitre poteze. Zanimivo je, da so se taki hitri napadi skoraj vedno
tudi- uspešno končali, čud no je le, da so kar naprej vztrajali pri svojih kombinacijah, saj je bilo očitno,
igri
da jim vsaka hitra akcija prinaša uspeh.
Argentinci so bili tehnično zanesljivo na naj višji
ravni v prvi skupini Vendar svojega bogatega znanja nikakor niso znali izkoristiti pravilno. S kratkimi podajami v sredini ali pa ob robu igrišča in s pestrostjo duhovitih potez so sicer zadovoljili gledalce, toda sami so imeli od tega bore malo.
škoda je, da so bili Argentinci tudi grobi, zlasti
pa nekorektni do sodnikov in tudi do nasprotnih igralcev. Nenehno so ugovarjali in se prerekali s sodniki. Ko mi je naš sodnik Zečevič, ki je sodil tekmo ZR Nemčija : Argentina, pripovedoval o tej tekmi, sem dobil vtis, da je bila zanj ena najtežjih, kar jih je sodil doslej.
Najboljši v argentin-
SPOMIN NA NOGOMETNO SP. Posnetek s tekme SZ : Madžarska.
Foto: AP
skem moštvu so bili njihov strelec Artime, Mas na levem krilu in Rattin ter Marzolini.
Švicarji, Španci...
Švicarji so igrali v o-brambi prav tako kakor Nemci, le da niso bili tako dosledni in močni. Preveliki želji obrambnih igralcev, da bi sodelovali v napadu, je botroval visok poraz z Nemčijo, na enak način pa so dobili tudi gole v igri z Argentino. Za Švicarje je zanimivo, da so na vseh tekmah spočetka zaigrali prav dobro, tudi tehnično, ko pa so dobili prvi gol, pa so skoraj vedno popustili.
Najboljši v reprezentanci Švice je bil desni krilec Bani, ki bi našel mesto v vseh moštvih te skupine.
Španija je v začetku poslala v boj moštvo, v katerem so bili starejši pre-skušeni profesionalni igralci, med njimi nekateri iz italijanskih klubov. Pokazalo pa se je, da tem profesionalcem ni bil dosti mar uspeh reprezentance, saj so izredno spretno varovali svoje noge. Pravo vrednost je Španija pokazala v zadnji tekmi, ko so Genta, Suareza, Del Sola in Peiro zamenjali mlajši, ki so se vrgli v igro z vsem ognjem. Ta odločitev pa je prišla prepozno. Za Špance je bilo vse že izgubljeno ...
BRANE ELSNER (Nadaljevanje jutri)
SPREJEM ZA »BRONASTEGA« EUSEBIA — Zgodbe o tem, kako so v posameznih deželah spremljali svetovno nogometno prvenstvo, še vedno polnijo stolpce časopisja. Prav tako še vedno poročajo o tem, kako so ljudje sprejemali nogometne reprezentance, ki so se vračale iz Londona. Portugalskega igralca Eusebia, ki je zaslovel po vsem svetu kot »nogometaš, ki je zasenčil Pelejevo slavo«, je pozdravilo v Lizboni več tisoč ljudi. Eusebio (na sliki) si je poveznil na glavo čelado.	Foto: AP
WHITMAN JE IMEL MOŽGANSKI TUMOR — Pri
avtopsiji so zdravniki ugotovili, da je imel 24-letni študent Charles Whitman, ki je ustrelil 15 ljudi, tumor na možganih. Tumor je utegnil biti tudi vzrok njegovih hudih glavobolov. Na sliki: Charles Whitman.
MLADI SLOVENSKI PLANINCI SE BODO SPOPRIJELI Z MONT BLANCOM — Čeprav je plezanje v gorah naporno ih včasih tudi nevarno, to ni moglo preprečiti namenov mladih planincev, da se spoprimejo z Mont Blancom. Včeraj je namreč odpotovala v Chamonix 8-članska mladinska ekipa Planinskega društva Ljubljana-matica. Poskušali bodo zavzeti Mont Blanc. Na sliki: mladi planinci pred odhodom iz Ljubljane.	Foto: E. šelhaus
Nadaljevanje s
Kosigin ostro napadel Kitajsko
nih komisij, ki bodo obravnavale probleme iz raznih področij gospodarskega in družbenega življenja, preden bodo tu probleme predložili vrhovnemu sovjetu. Komisije bodo tudi nadzorovale delo izvršnih organov. To je v določenem smislu nova praksa v delu sovjetskega parla-menta-
Za predsednika komisije za zunanje zadeve sovjeta zveze je izvoljen sekretar CK Mihail Suslov. za predsednika iste komisije v sovjetu narodov pa je izvoljen sekretar CK Boris Ponomarov.
Sovjetski premier je ostro obsodil napade kitajskih voditeljev na Sovjetsko zvezo. Poudaril je, da kitajski voditelji in tisk sistematično na stopata proti KP SZ in sovjetski državi, pačita bistvo sovjetske partije in države. Ko govori o boju proti imperializmu, si Kitajska propaganda kot glavno tarčo svojih napadov vedno bolj pogosto izbira sovjetsko komunistično partijo in sovjetsko državo in s tem dela veliko uslugo ameriškim imperialistom, je naglasil premier Kosigin.
Nadalje je poudaril, da sta CK KP SZ in sovjetska vlada prepričana, da je napetost v sovjetsko-kitajskih odnosih v nasprotju z naravo socialističnih odnosov znotraj svetovnega socialističnega sistema in ponovil, da bo sovjetska vlada v svoji politiki do Kitajske težila k navezavi prijateljskih odnosov in enotnosti s kitajskim ljudstvom na načelnih temeljih marksiz-ma-leninizma in proletarskega internacionalizma.
Današnji odgovor sovjetskega premiera na kitajske napade je ena izmed do zdaj najostrejših reakcij na obtožbe, ki prihajajo iz Pekinga.
Sovjetski premier je zatem govoril o odnosih med posameznimi državami. Izjavil je, da ima Sovjetska zveza v Aziji prijateljske odnose z Indijo in da želi njegova država razvijati sodelova nje z vsemi deželami Azije, Afrike in Latinske Amerike, ne da bi pri tem skrivala, da so sovjetske simpatije na strani tistih narodov, ki so si izbrali Dot nekapitalistič-nega razvoja. Povedal je, da prioisuie SZ pomen tudi razvoju stikov s kapitalističnimi državami, ki so pripravljene te odnose razvijati na načelih miroljubnega sožitja. Miroljubna koeksistenca postaja vedno bolj objektivna potreba v vzaiemnih odnosih med državami z različnimi sistemi, je dejal sovjetski premier.
Sovjetski premier je ocenil, da je neposredna nevarnost za mir in varnost ameriška agresija v Vietnamu. Dodal je, da se ta agresija širi na Laos in Kambodžo m tako neizogibno pelje k razširitvi spopada. Kosigin je povedal, da bo sovjetska vlada storila vse, kar je od nje odvisno, da bi pomagala vietnamskemu ljudstvu da čimurei izžene ameriške okupatorje iz Vietnama.
Glede položaja v Evropi je predsednik sovjetske v1 ode poudaril, da obstr :a na tej celini zveza socialističnih držav. ki imajo »takšno moč, da za zmerej zaprejo pot nemškemu militarizmu na V hod«. Izrekel je pripravljenost svoje vlade, da nadaljuje iskanje poti za mimo rešitev nemškega problema na pod lagi priznanja dejstva o obstoju dveh nemških držav
Kosigin je zelo ugodno re nil razvoj sodelovanj-' s Francijo, ki po njegovih be sedah, po sv:j?m pomenu,
preše""- ' >e c ..........kij
stikov. Ugodno je ocenil tudi razvoj o dr ;ov z Italijo in dodal, da so objektivne mož nosti za izb ’;«"-';e odnosov z Veliko Britanijo.
Kar zadeva sovjetsko ame riške odnose je prc~;er "o
prve strani
sigin izjavil, da se le-ti neugodno razvijajo po krivdi ZDA. Dodal je, da bi bili lahko ti odnosi drugačni kot so zdaj- Da bi stike z ZDA normalizirali, je dejal Kosigin, je nujno, da ZDA spoštujejo norme mednarodnega prava in se prenehajo vmešavati v notranje zadeve drugih držav in narodov.
••
Hude bitke na kamboški meji
ga vprašanja, če bo to želel vodja kamboške države princ Sihanuk.
Po poročilu agencije UPI upajo ameriški funkcionarji, da bi pogovori Harrimana utegnili pripeljati do ponovne vzpostavitve diplomatskih stikov med ZDA in Kambodžo. Vlada v Pnom Phenu je prekinila te stike maja lani, ker so ameriška in južno-vietnamska letala bombardirala kamboške obmejne vasi.
AP poroča, da bo vodja sai-gonske vlade general Nghuy-en Khao Ky 10. avgusta uradno obiskal Filipine.
Iz Saigona poročajo, da se tudi danes nadaljujejo ogorčeni boji med oddelki južno-vietnamske narodnoosvobodilne fronte in desetimi ameriškimi pehotnimi polki v osrednjem delu Južnega Vietnama, le 2 km st-ran od meje proti Kambodži. Včeraj so osvobodilne enote napadle ameriške čete štirikrat. Vso noč so partizani pritiskali na enote ZDA, zjutraj pa izvedli nove juriše.
Amerikanci so se helikopterji pripeljali močne okrepitve, osredotočili svoje topniške enote, na pomoč pa so iim priskočili tudi veliki ■*nmbniki, ki so prileteli celo z oporišč v Tihem oceanu.
Po gozdnatih dolinah tega planinskega območja boji še nadalje potekajo, mnogokrat na nož. Predstavnik ameriškega vojaškega poveljstva v Saigonu je danes trdil, kot poroča APP, da se na strani partizanov borijo redne enote, ki so prišle iz DR Vietnama.
Po istem poročilu tega ame riškega vojaškega predstavni, ka so ameriška letala, ki so napadla Haiphong, naletela včeraj na najmočnejši protiletalski ogenj, odkar so začeli Američani bombardirati ozemlje DR Vietnama.
• ••
Obnavljanje
federacije
ji in Ibadanu. Sefa nigerijske vojaške vlade generala Ironsija, ki je januarja letos strmoglavil in dal ubiti ustavnega premiera Balevo, je, kot kaže, to pot zadela ista usoda, kljub velikanski osebni gardi 24.000 mož, ki so jim poveljevali britanski oficirji. To, da je vodja najnovejšega vojaškega udara podpolkovnik Jacubu Govon, bližnji tovariš generala Ironsija še iz časa, ko sta bila skupaj na britanski vojaški akademiji, samo potrjuje, kako so odnosi v Nigeriji zapleteni in kakšna obdobja nestabilnosti še čakajo to po prebivalstvu in naravnih bogastvih največjo afriško državo. Fevdalno federalistični plemenski poglavarji na severu ter centralistični in regionalni politični voditelji na jugu in na vzhodu se laže sporazumevajo s tujimi družbami kot pa med seboj.
Po zadnjih poročilih agencije AP se je v Lagosu danes povečalo prepričanje, da je vodja nigerijske države general Ironsl izgubil življenje v upora, ki je izbruhnil minuli petek. AP je zvedela v dobro poučenih krogih v nigerijskem glavnem mestu, da so ga uporniki ubili v Ibadanu. Isto usodo je doživel tudi guverner zahodne pokrajine Fa-djuji.
Teh informacij pa niso mo gli potrditi, ker je stroga cenzura omejila zbiranje in prenašanje informacij.
Argentinski profesorji odstopajo
BUENOS AIRES, 3. avg. (UPI) — Argentinski univerzitetni profesorji množično odstopajo v znamenje protesta zoper sklep vlade predsednika Ogania, da prevzame popolno nadzorstvo in začasno ustavi predavanja na univerzah in visokih šolah. Do zdaj je odstopilo 189 profesorjev, od teh jih precej namerava odpotovati iz Argentine.
Večino fakultet v Argentini so zasedle vojaške enote.
Žrtve potresa v Pakistanu
KARAČI, 3. avg. (UPI). — Okoli 10.000 ljudi je ostalo brez strehe po potresu, ki je včeraj prizadel zahodni Pakistan, čutili pa so ga na površini 2300 kvadratnih milj-Agencija UPI poroča, da je porušenih 1400 hiš, več sto hiš pa je poškodovanih v 44 vaseh.
Hladno vreme v Franciji
PARIZ, 3. avg. (Tanjug) — Že desetletja niso v Franciji avgusta zaznamovali tako hladnega vremena kot letos. Včeraj so v Parizu zabeležili najnižjo temperaturo 15°C, 2. avgusta 1917 pa je bilo le za štiri desetinke stopinj topleje.
Trčenje na Tržaški cesti
LJUBLJANA, 3. avg. — Danes ob pol enih popoldne se je pripetila pri hiši št. 22 na Tržaški cesti v Ljubljani hujša prometna nesreča. Iz mesta je vozil proti Brezovici tovornjak LJ 358-47. Tik za njim je peljal s prekratko zavorno razdaljo osebni avtomobil Taunus LJ 316-00 18-let-ni Marjan Kržič. Ko je moral voznik tovornjaka Marjan Debevec vozilo nenadoma zavreti, se je Kržič zaletel vanj.
Pri nesreči se je huje poškodovala Kržičeva sopotnica .Zora Poženel, na obeh vozilih pa je za 400.000 starih dinarjev škode.	B. R.
Gibanje gospodarstva v Srbiji
S seje upravnega odbora republiške gospodarske zbornice
BEOGRAD, 3. avg. (Tanjug) — Upravni odbor gospodarske zbornice Srbije je .danes razpravljal o gibanju gospodarstva v prvem polletju. Ponovno je zahteval, da je treba ustaviti gradnjo objektov,-za katere o zagotovljena vsa predvidena sredstva. Članom upravnega odbora so dostavili seznam 32 investitorjev, ki nimajo sredstev za dograditev objektov.
Na seji so povedali, da no služba družbenega knjigovodstva do konca meseca natanko ugotovila, kako je z investicijami, ki niso krite, in na podlagi teh ugotovitev bodo potem ustavili vsa tak šna dela. Za objekte, ki jih financirajo iz republiških in zveznih virov, morajo biti zagotovljena sredstva.
V razpravi pa so pripomnili, da niti ni bilo mogoče pričakovati, da bi v podjetjih in občinah nanagloma opustili dolgoletno prakso invseti-ranja. Toda če kršijo predpise o investicijah, jim ni mogo. če gledati skozi prste- Po mnenju direktorja industrije strojev in traktorjev v Beogradu Radiča Stanojeviča je takšna dejavnost gospodarske zbornice v protislovju z začrtano politiko investiranja, ker morajo podjetja sama odločati o tem.
Predsednik republiške gospodarske zbornice Stojan Milenkovič je rekel, da bi zbornica rada pojasnila dejstva delovnim kolektivom, ta ko da bi lahko zanesljiveje sprejemali dokončne sklepe. Zbornica bo organizirala sestanke gospodarskih org" niza. cij, bank in strokovnih insti tuci j.
Alžirija: agrarna reforma odložena
Prenagljenost pri delitvi zemlje bi povzročila politične probleme
ALŽIR, 3. avg. (Tanjug) — Uradno so sporočili, da so sprejetje zakona o agrarni reformi preložili na prihodnje leto. Vsa prizadevanja sveta revolucije in vlade, pravi sporočilo, bodo usmerjena k izvajanju komunalne reforme. Ta akt je javnost sprejela kot drzno m dobro pote zo predsednika Boumediena, v položaju, ko niso mogli najti kompromisne rešitve o načelih in metodah razdelitve veleposestniške zemlje.
Napovedan je tudi velik govor predsednika Boumediena, ki mora kot predsednik sveta revolucije in voditelj posebne komisije za agrarno in komunalno reformo širše pojasniti kompleksnost teh dveh vprašanj, ki jih komisija obravnava že nekaj mesecev Pričakujejo, da ho Boumedi-en skušal pojasniti poseben politični in -gospodarski vidik agrarnega vprašanja.
Hkrati menijo, da bo javnost opravičiTa sklep, da se ne bi prenaglili z agrarno reformo, ki bo prizadela okrog 25.000 ljudi, katerih posestva so velika od 50 do več tisoč hektarov. Takšna ugotovitev izhaja iz dejstva, da je, v Alžiriji že okrog 3 milijone hektarov najboljše zemlje v dru žber.em sektorju. To zemljo so nacionalizirali po odhodu francoskih kolonov in jo izročili v samoupravljanje delavcem.
Kaže, da so spr-Jrii stališ če, da v sedanjem trenutku ni treba povzročati v d-" \ političnih prr*v’--nov takšne vr ste, posebno če se upošteva, da še zmeraj ni ustvarjena niti tehnična niti organizacijska podlaga, da bi konfiscirano zemljo rentabilno izkoriščali.
POZOR!
POZOR!
POZOR!
POZOR!
ŽELITE TUDI MED DOPUSTOM PREJEMATI NAŠE ČASOPISE?
Izpolnite vsaj dva dni pred odhodom naročilnico in jo pošljite na naslov: ČP DELO, Ljubljana, Titova 1 ali pa najbližji podružnici našega lista.
NE POZABITE! NE POZABITE!
Pošiljajte od časopise_______
do
STALNI NASLOV:
[me ln priimek: _______
ulica ......
kraj ..................
pošta
POČITNIŠKI NASLOV:
ulica__________________.__:......
Kraj__—..... .............— pošta
U-St
h št
(podpis)
to
vu
rm
Zadnje vesti
Poslabšanje odnosov med Belgijo in Kongom
BRUSELJ, 3. avg. (AFP). Naglo poslabšanje odnosov med Belgijo in Kongom je povzročilo živahno politično aktivnost. Povod za to napetost je bil izgon belgijskega generalnega konzula v Lu-mumbašiju, ki ga je kongovska vlada obtožila za vmešavanje v notranje zadeve Kon ga. Belgijski kralj Baudouin j-e sprejel danes zunanjega ministra Pierra Harmela, ki ga je seznanil o zadnjem razvoju položaja, ki ga uradni krogi ocenjujejo kot zelo zaskrbljujočega. Kralj je danes prav tako sprejel tudi podpredsednika vlade, ki nadomešča odsotnega predsednika vlade.
Belgijska vlada ni želela zaustaviti nadaljnje poslabšanje odnosov med obema državama. Imenovala je že tudi novega generalnega konzula na izpraznjeno mesto konzulata v Lumumbašiju, pred katerega jurisdikcijo spada okoli 20.000 begijskih državljanov.
Varnostni svet zavrnil resolucijo
NEW YORK, 3. avg. (AFP). Varnostni svet je zavrnil z devetimi proti šestim glasovom jordansko-malijski predlog resolucije, ki obsoja Izrael zaradi letalskega napada na sirijsko ozemlje 14. julija. Poleg Jordanije in Malija so za predlog glasovali še Sovjetska zveza, Nigerija in U-ganda. Nihče ni glasoval pro ti, toda glasovanja se je vzdržalo ostalih devet držav.
Poziv vladi ZDA
MOSKVA, 3. avg. (TASS). — Novo izvoljeni vrhovni sovjet ZSSR je danes pozval vlado ZDA, naj takoj in dokonč no ustavi bombardiranje DR Vietnama, konča oboroženo intervencijo v Južnem Vietnamu in začne dosledno spoštovati ženevske sporazume o Indokini. Sovjetski parlament prav tako zahteva, naj ZDA umaknejo svoje in druge tuje čete iz Južnega Vietnama, likvidirajo svoja vojaška oporišča in priznajo fronto narodne osvoboditve za edinega predstavnika prebivalstva Južnega Vietnama.
Stališče vrhovne^, sovjeta ZSSR o problemu Vietnama je razloženo v izjavi, ki so jo odobrili na današnjem zasedanju v Moskvi. V dokumentu je tudi poziv vladam in parlamentom vseh držav, da v zvezi s povečano agresijo v Vietnamu povedo svoje stališče »v imenu zaščite načela pravičnosti in zakonitosti v mednarodnih odnosih«.
Predlog za preosnovo atlantskega pakta
WASHINGTON, 3. avg. (Reu-ter). — Pododbor ameriškega predstavniškega doma je predlagal popolno reformo atlantskega pakta, za katerega pravi, da ni uspel iti v po. rak z razvojem v Evropi in v svetu. V poročilu tega pododbora, ki je proučeval probleme atlantskega pakta tri mesece, je poudarjeno, da ameriški napori, da bi zagotovili trdno sodelovanje vseh držav članic, niso uspeli in da so do nedavnega bili sporadični in nezadostni. ZDA prav tako niso čutile sprememb v Evropi in so bolj težile k »ukazovanju kakor vodenju«. Pododbor predstavniškega doma priporoča nove pobude za dosego sporazuma z državami varšavskega sporazuma o zmanjšanju vojaških sil v Evropi. Kar zadeva načrte za sestavo skupnih jedrskih sil atlantskega pakta, v poročilu poudarjajo, da je treba ta problem vsestransko proučiti, ne dajejo pa nobenih priporočil.
V zveri z ameriškimi silami v Evropi je v poročilu rečeno, da naj bi bila njihova prisotnost odvisna od spre-
memb v zvezi z varnostjo kontinenta in ne od prepričanja, da bi morale stalno ostati.
Predsednik Nikaragve Schick umrl
MANAGUA. 3. avg. (AP). — Predsednik Nikaragve Rene Schick, ki ga je včeraj zadela srčna kap, je umrl danes v 56. letu starosti. Na položaju predsednika Nikaragve je bil od maja 1963. leta. Začasno je pre*"ri dolžnost šefa države, dokler ne bodo izvolili novega predsednika, predsednik nacionalnega kongresa Orlando Montenegro.
Nikaragva ima podpredsednika republike, ki pa po ustavi nima možnosti, da bi avtomatično predel izpraznjeni položaj predsednika. Pričakujejo pa, da bo nacionalna kongres pozval podpredsednika republike dr. Lorenza Guerre-ra, naj bo šef države do aprila prihodnjega leta, ko bo potekel štiriletni mandat pokojnega predsednika Schicka.
Bombna eksplozija v Bocnu
BOČEN, 3. avg. (AP). Pet-naj s t minut po odhodu uslužbencev iz poslopja sodišča v Bocnu je eksplodirala tempirana bomba domače izdelave, kakor je sporočila policija. Eksplozija je poškodovala prostore v dragem nadstropju enega krila zgradbe in pretrgane so vodovodne in električne napljave. Policija je sporočila, da ni bil nihče poškodovan zaradi eksplozije.
Madžarska nota v zveži z Vietnamom
NEW YORK, 3. avgusta. (TASS). Madžarska vlada je pripravljena nuditi kakršno koli pomoč vietnamskemu ljudstvu v njihovi pravični borbi proti agresiji ameriške ga imperializma, je rečeno v verbalni noti, ki jo je madžarski predstavnik v OZN izročil predsedniku varnostnega sveta. V noti odločno zavračajo »argumente«, ki jih je predložil stalni predstavnik ZDA v OZN v svojem pismu predsedniku varnostnega sveta 30. junija, v katerem skuša opravičiti ameriško agresijo proti vietnamskemu ljudstvu.
»Vsemu svetu je znano, je rečeno v noti, da vada ZDA nadaljuje z agresivno vojno v Vietnamu in duši pravična nacionalna stremljenja naroda Južnega Vietnama in barbarsko napada suvereno državo DR Vietnam.«
Erhard bo obiskal Indijo
NEW DELHI, 3. avg. (Reu-ter). V indijskih uradnih krogih se je zvedelo, da bo za-hodnonemški kancler Erhard sredi novembra uradno obiskal Indijo. Erhard bo prav tako obiskal Burmo in Pakistan.
Arrighi: V Rodeziji vlada policija
LUSAKA, 3. avg. (Reuter). — Giovanni Arrighi, eden od predavateljev na univerzi v Salisburyju, ki ga je južnoro-dezijska vlada deportirala, je izjavil po prihodu v Lusako, da v Rodeziji praktično vlada policija in tajne službe. Arrighi je to izjavil na tiskovni konferenci, katere se je udeležilo sedem izgnanih predavateljev. Arrighi je med dragim dejal, da nobenemu od izgnanih profesorjev niso sporočili, zakaj so jih deportirali.
Policija je poleg sedmih aretiranih predavateljev aretirala še dva. Vsi so bili aretirani po večdnevnih nemirih na univerzi v Salisburyju, ki so dosegli višek s suspenzijo 31 študentov. Po aretaciji devetih predavateljev so univerzitetne oblasti zaprle univerzo pred običajnimi letnimi počitnicami.
Telegrami
SEMINAR AFRIŠKIH POLITIČNIH STRANK — KAIRO. V Kairu bo v začetku oktobra prvi seminar afriških političnih strank, na katerem bodo razpravljali o političnih, družbenih in ekonomskih problemih vsega kontinenta. Seminarja se bodo udeležili predstavniki okrog 50 političnih strank iz vseh afriških držav.
SPORAZUM — KAIRO. V Kairu so podpisal: dolgoročni sporazum o sodelovanju na področju zdravstvene zaščite med ZAR in DR Nemčijo.
POSOJILO — RIO DE JANEIRO. Sovjetska vlada je odobrila Braziliji novo posojilo 100 milijonov dolarjev za nakup industrijske opreme v ZSSR. Vladi sta sklenili tudi nov trgovinski sporazum o trgovinski izmenjavi, ki bo znašala 100 milijonov dolarjev na leto.
ZDA BODO BRANILE VARNOST IZRAELA — WASHINGTON. Na večerji v čast izraelskega predsednika ša-zarja, ki se mudi na obisku v Washingtonu, je predsednik Johnson izjavil, da bodo ZDA odločno branile varnost Izraela in vseh njegovih sosedov in da se bodo krepko zoperstavile uporabi sile na Bližnjem vzhodu.
OBISK — BUKAREŠTA. Predsednik romunske vlade Ion Gheorghe Maurer in minister za zunanje zadeve Cor-neliu Manescu bosta konec tega meseca uradno obiskala Grčijo.
BRITANSKI INDUSTRIJALCI PROTI ZAMRZNENJU CEN — LONDON. Konfederacija britanskih industrijalcev se je zoperstavila nameri britanske vlade, da za obdobje enega leta zamrznejo cene vseh artiklov in uslug. Svoje-časno je ta konfederacija ponudila vladi »prostovoljno podporo« pri politiki zamrznenja, ker je menila, da se bo zamrznenje nanašalo samo na cene »nekaterih ključnih artiklov«.
NOVA SUDANSKA VLADA ZAPRISEGLA — KAIRQ. Nova sudanska vlada, ki jo vodi premier Sadek el Mahadi, predsednik stranke UMMA, je zaprisegla. Šest članov nove vlade pripada stranki UMMA, šest nacionalni uniji, eden pa neodvisnim.
LETALSKA NESREČA — ANDUHAR. V zraku sta se zaleteli dve španski reaktivni letali in padli na obronke planine Sierra Morena. Na kraju nesreče so našli trupli obeh pilotov.
SPYCHALSKI V MONGOLIJI — ULAN BATOR. Minister za narodno obrambo Poljske in član politbiroja CK PZDP Marian Spyehalski je na povabilo mongolskega obrambnega ministrstva prispel na obisk v LR Mongolijo.
FRANCOSKO-NEMŠKA POGAJANJA — BONN. V Bonnu se nadaljujejo francosko-zahodnonemška pogajanja o pogojih za nadaljnje stacioniranje francoskih enot v ZR Nemčiji. Na podlagi soglasja, ki sta ga dosegla de Gaulle in Erhard pred dvema tednoma v Bonnu, usklajujejo pravniki in vojaški strokovnjaki nerešena praktična vprašanja.
Pa še to:
FILM V ŠTIRIH DELIH — V članku naše poročevalke s puljskega festivala so bralci lahko prebrali, da se je pri predvajanju Bulajičevega filma »Pogled v zenico sonca« precej zatikalo. Tehnične motnje — so se opravičevali organizatorji. Po predstavi so jugoslovanski kritiki vprašali francoskega kolega ali mu je film všeč in kaj meni o njem nasploh. »To delo je večje kakor Vojna in mir,« je odgovoril Francoz. »Roman Vojna in mir sem bral v treh delih, v dveh delih sem ga videl filmanega, Bulajičev film pa sem videl v štirih kosih.«
Vreme \ AVGUSTA I960 ob 13. uri
Temperature			Prognoza
	Ob 07	13	
Ljubljana	17	24	VREMENSKA SLIKA:
Planica	15	21	
Brnik	16	22	Preko Biskajskega zaliva in
Maribor	16	23	Francije se pomikajo proti
Slovenj Gradec			vzhodu še nadalje valovi fron
			talnih moteni; zaradi tropskih
		23	zračnih gmot. ki so zajele.Al-
Novo mesto	16	24	pe pa omenjene motnje vedno
Koper	22	27	manj vplivajo na vreme pri
Kredarica	6	11	nas.
Reka	22	26	; y /.*
Pulj	23	26	
Split	24	30	NAPOVED ZA ČETRTEK:
Dubrovnik	25	27	
Zagreb	17		
Beograd	19	27	SLOVENIJA:
Sarajevo	16	27	Deloma sončno vreme z
Titograd	23	31	smemo oblačno?tjo. Tempera
Skopje	20		ture ponoči okoli 12, v Pri
Celovec	16	23	morju 20, čez dan 24 do 27.
Dunaj	17			
Milano	21		
Genova	21	24	JUGOSLAVIJA:
Miinchen	16	25	Sončno in toplo.
Ziirich	17	23	
Benetke	20	26