167. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 24. julija 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iahaja vaak dan ivačar, taimii nedelja in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogereke dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. Za Ljab ljano brez poiiljanja na dom za vae leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr., m jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt lata. — Za taj e delt le toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vposiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje so od stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr., Če ae dvakrat, in po 4 kr, Če ae trikrat ali večkrat tiBka. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo in upravniatvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravni j t v u naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vbod v apravnistvo pa s Kongresnega trga it. 12.
Telefon »t. 3-4.
Vabilo
k
XIV. reiai veliki skupščini
družbe sv. Cirila in Metoda
v četrtek, dne 3. avgusta 1899.
Veporod;
I. Sv. maša. II. Zborovanje.
1) Prvomeatnikov nagovor.
2. ) Tajnikovo poročilo.
3. ) Blagajnikovo poročilo.
4. ) NadzorniStva poročilo.
G.) Volitev jedne tretjine družbenega vodstva.
6. ) Volitev nadzomištva.
7. ) Volitev razsodniStva.
(Opomba:  Natančneji vspored se bo objavil v kratkem.)
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Ljubljana, 24. julija 181)9. Prvomestnik: Podpredsednik:
Tomo lupan.        Luka Svetec.
Nemški boj proti S 14.
Nemška opozicija je srečno dobila novo geslo. Najprej je bil njen boj naperjen proti jezikovnim naredbam za češko in za Moravsko. Takrat je bila izdana in od vseh opozicijskih strank sprejeta parola, da parlament ne sme priti do mirnega dela, da parlament ne sme funkcionirati, dokler vlada in večina ne kapitulirata pred manjšino, in dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe.
Parlamentovo redno funkcioniranje je nemška opozicija res preprečila, ali druzega vspeha njeno počenjanje ni imelo, kakor da je bil kompromitiran parlamentarizem sploh, in da se je utrdila moč tistih, katerim se zdi parlamentarizem nepotreben.
LISTEK.
Mllottljiva gospa I
Nekoliko preveč nas pa vender zanemarjate, milostljiva. Cul sem pač, da ste pretočeni teden Švignili kakor nekakšen meteor po naSem mestu, ali marsikdo in tudi jaz nisem bil tako srečen, da bi bil vsaj par besedic spregovoril z Vami in čul iz VaSih ust dobrodejne besede, da vživain Se VaSo prijateljsko naklonjenost. Ne vem za noben poseben greh, kateri bi me bil storil taiste nevrednega, obrekljivosti niste pristopna, ker vem, da ne živite na naj-moderneji katoliški podlagi, in toraj si prisojam čast in veselje, da Vas posetim zopet vsaj pismeno in Vas, kolikor to zamore moje slabo pero, obveSčam o najnovejši spremembi našega mesta.
Vsi smo postali kmetje. Boj za kmetijsko dražbo nas je kar prelevil. Moderno in socialno življenje, vse nosi in kaže znake in ljubezen do kmeta. Nase gospe in gospodične, košnja je minula, so vse v znaku žetve in nosijo lične srpiče kot pripenjale na slamnikih, ali na nedrijih, in nali gigerli so zavrgli dosedanja polena in • cepcem v rokah se ozirajo po sladkih pogledih srpiče nosečih krasotic.
Nobel Žanl, lepi Janko, magl-»tratni In vladni gigerli, vsi imajo cepce.
Ko je potem priSlo do nagodbenih razprav, so Nemci svoji obstrukciji dali nov pomen: dejali so da hočejo preprečiti slabo nagodbo, da so nagodbene predloge nesprejemljive in skrajno škodljive za Cislitvan-ako. Nemci so hoteli veljati kot zaščitniki gospodarskih interesov naše državne polovice in a tem opravičiti svojo obstrukcijo, toda nihče jim ni verjel. Njih maskiranje ni imelo vspeha. Vsakdo ve, da bi Nemci koncedirali Madjarom še vse druge dobrote, nego jih obsega nagodba, samo da bi prišli na krmilo.
Zdaj imajo Nemci zopet novo geslo. S tem upajo, da provzroče veliko gibanje v drŽavi. Njihov bojni klic se zdaj glasi: Obramba ustave, obramba parlament o v i h pravic napram vladi, katera je z uveljavljenjem nagodbenih predlog s § 14. grešila proti temeljnim določbam ustave in posegla v pravice parlamenta.
NemSke stranke organ i zuje j o veliko akcijo. Priprave za to so že dovršene ; iz dalo se je navodilo, naj volilci na kar mogoče mnogoštevilnih shodih protestirajo proti § 14. za uveljavljenje nagodbe, in proti uve denju novih davkov brez sodelovanja parlamenta, volilcem pa naj se pridružijo nemške občine V nemških pokrajinah naj na stane vihar, — morda — tako upajo nemške obBtrukcijske stranke, podere ta vihar se danjo vlado in razžene desnico.
To gibanje so otvorile nemške stranke s slovesnimi protesti. Najprej so protesto-vali nemSki nacionalci, tem so sledili dunajski krščanski socialisti, in zdaj se je oglasila tudi nemška napredna stranka. Vse te stranke branijo parlament, oni isti parlament, katerega so same ubile!
Mogoče je pač, da nastane vihar, ker so tudi socialni demokrat je, a na svojo roko in samostalno začeli veliko agitacijo proti § 14., in ker je novi davek na sladkor tako visok in tako odiozen. da si za razburjenje mas ni misliti boljSega sredstva, ali v kolikor se tiče nemških obstrukcij-skih strank, je to gibanje gola komedija.
Nemške stranke so s svojo opozicijo prisilile vlado, da je uveljavila nagodbo s § 14.   Nemške stranke so opuščeno obstrukcijo proti nagodbi obnovile z namenom, da bi se parlament ne mogel ž njo baviti, da bi ne mogel o njej sklepati in je ne mogel ali odobriti ali premeniti ali pa odkloniti. Te nemške stranke so krive, da se porablja § 14 , in če zdaj proti tej porabi protestujejo, je to zopet le v svrho, da bi se dokopale do gospo lstva v državi. Nemcem ni za ustavo,, saj no oni vzrok, če vlada neustavno postopa, njim ni za parlament, saj so oni zlomili njegovo moč, njim je jedino in izključno za pridobitev gospodstva in za druzega nič, a prav ker ve to ves svet, zato ostane tudi najnovejša njihova akcija brez vspeha.
Nemško komedijo je najbolje označil „ Pester Lloyd". Ta primerja nemško obstrukcijo požigalcu, ki je, računajoč na zavarovalno premijo, užgal svojo raztrgano hišo, da naredi lepo kupčijo, a ko pride njegovo zlodejstvo na dan, skuSa se rešiti zaslužne kazni, da dolži soseda — v tem slučaju Slovane — požiga. Tej ppmeri ni treba ničesar dodati.
Oklic srbskih radikalcev.
Včeraj se je v Belemgradu prvič sešlo naglo sodišče, katero je poklicano, da sodi Gjuro Kneževina zaradi „atentata" na raz kralja Milana in da obsodi voditelje srbske radikalne stranke, tiste požrtvovalne, ne sebične može, ki jih hoče Milan usmrtiti, da tako reši sebi in svojcem srbski prestol.
(Tu je bilo konfiskovanih 19 vrst.)
Tako rekoč v predvečer dneva, ko začne Milan gaziti v krvi srbskih radikalcev, dobili smo oklic, katerega so izdali in po vsem svetu razposlali tisti radikalci, katerih Milan šo ni pahnil v ječe.
Tega oklica ne smemo v celoti objaviti, povzeti pa hočemo iz njega najmar-kantnejše odstavke.
„Z ozirom na žalostne dogodbe, vsled katerih se je bati radikalni sranki, da izgubi svoje najuglednejše voditelje, celemu srbskemu narodu pa, da izgubi najbolje svoje sinove, združilo se je — tako se začenja oklic — 23 Členov te stranke, za-stopajočih najvažnejše kraje v Srbiji, in sklenili so, obrniti se do evropskega časopisja z naslednjim protestom:
„Odkat je stopila radikalna stranka v javnost, se je energično, a odkrito bojevala proti preširnemu počenjanju bivšega kralja Milana, katero počenjanje ugonoblja deželo, in se je bati, da kompromituje njeno pri hodnost.    Stranke ni moglo ničesar potisniti s tega pota, niti grozna preganjanja in kri vidnosti poprejšnjih vlad, katere so se dale zlorabiti za sramotne naklepe raz-kraljeve; stranka je bila prepričana, da zmagajo njena načela že vsled same sile logike, in radi tega tudi ni bilo nikdar potrebno, posluževati se v bojevanju kakršnegakoli  nezakonitega   sredstva.    Saj je bilo od vsega začetka zaupanje in podpora večine naroda na njeni strani, in to jej je popolnoma zadoščalo, da je mogla kljubovati kralju Milanu in ž njim združenim maloštevilnim skupinam,   ki   so smešne sovražnice narodnega napredka".
„Dejstvo" — pravi dalje protest — „da vse te provokacije, ki so tekom 30 let sledile druga drugi, niso zamogle izvabiti stranke s pota zakonitosti, je provzročilo, da so njeni nasprotniki uprizorili nekaj navideznih naklepov proti kralju Milanu in jih podtikali radikalcem, ker pa se je vselej hitro pokazalo, da so ti naklepi le navadne vladne mahinacije, niso imeli druzega vspeha, kakor da so se še poglobile narodove simpatije za stranko, ki naj bi postala žrtev teh mahinacijV
„Zadnji komplot, Kneževića se brez dvoma pridružuje prejSnjim mahinacijam te vrste. Stranka misli danes manj kakor kdaj na to, napraviti razkralja Milana za mučenika s tem, da ga tragično odstrani in tako glorificira dolgo vrsto izdajalskih dejanj, iz
žavno nalogo, ko so sprevideli in sklenili, da je Špansko rešiti iz turških rok in jo speljati na pravo krSčansko pot. Ne bom Vam risal in pravil, koliko lesa za cepce in železja za lopate je bilo treba, da se je zmerom bolj trebil in končno tudi iztrebil ves turški plevel in da je prišla Španska vsa v prave krščanske roke. Kajti nikar ne misliti, da je vzrastel na mestu iztreb-ljeaega Turka kar pristen kristijan, ki bi bil kar za rabo kot krščanski socialist. Treba je bilo silnega napora tudi Se potem, ko so prvotni Turki iginili, da se je vso sodrgo, ki je nastala iz mešanice, zatrlo, in je imela Španska mesto prej omenjenih 30 milijonov le Se 11 milijonov prebivalcev. Dosti zaslužnih možakov naše vrste bi Vam lahko naštel in njihove zasluge opisoval, ali peljalo bi me to predaleč, in zatorej omenim le Petra Ambuesa, ki je vsted svojih zaslug za preustrojitev Španske postal svetnik in katerega sliko si bomo morali tudi mi preskrbeti, da bode dičila dvorano „ Katoliškega doma".
Ta mož je bil prava dika vzornega katolika Ne samo s cepcem tudi z ognjem in mečem je znal manipulirati in postal je pravi umetnik v zatiranju nepristnih kato likov. Zasejal je seme, ki se Se dandanes plodf, kakor so to dokazali v zadnjem času dogodki v Baroeloni. Tudi Mažari, ki ao silno zavzeti za vaak napredek, hočejo ga sedaj posnemati, toda dvomim, da bodo
NajdebelejSega nosi Pavle od svetega Krištofa, Če5, vendar je prišlo enkrat na moje. Da, ce\6 fantje naSega prevzvišenega kne-zoSkofa so dobili dovoljenje, da delajo propagando na svojo stran in nad frfolečim talar-plaSčem diči glavo sedaj s prazno slamo ovit cilinder. Oddaleč se cela raj da vidi prav lepo. Društva se snujejo in prehiteli so nas zopet krščanski socialisti, ki so z dobrim okusom stopili in signo temporis v društvo: „Južni cepec". Predsednikom ali, kakor ga imenujejo, vrhovnim cepcem pre-destinlran je dr. Čevlarček, tajnikom seveda neizogibljivi Brejko. Ves odbor še ni do-ločtn, ker je le preveč kandidatov.
Nam libetalcem, ki smo toliko časa zavlačevali, da so nas nasprotniki prehiteli in si prisvojili najbolj značilno in moderno ime ni preostajalo druzega, kakor da smo osnovali društvo: .Kmet". Ker je glavni pristaš naSe stranke odpotoval na Gorenjsko in mi povedal, da pojde najprej« v Poljansko dolino, vem, da se bo oglasil pri Vas in o naSem druStvu poročal natančneje, toraj ni treba tega meni storiti.
Toda prav se mi pa vidi in potrebno, da Vas seznanim z govorom, s katerim je pozdravil dr. Čevlarček osnovalni shod druStva : „Južni cepec". Gotovo ga prinese v vsej obSirnosti „Slovenec" prihodnjo so* boto Vem pa, da ta list ne pride tako hitro In brez ovinkov v Vale roke in zatorej naj Vam podam aa tedaj kratek
izleček taistega govora. Glasil se je blizo t ako le:
„Čestiti cepci, dragi v Kristu! Menim, da Vam pomen in nalogo druStva najložje nacrtam in kolikor treba že danes raz ložim, ako posežem v zgodovino in Vam predočim žalostno stanje nekdanje naSe krSčansko katoliške Španske in nasprotno naslikam nje velikanski napredek in sedanji pomen, ko jo je preustrojil katoliški cepec Španska je bila nekdaj, kakor more to ne katerim izmed nas znano biti, vsa v turških*) rokah. Ti Turki so se množili kakor plevel, čita se, da Španska   ne prej ne potem ni bila nikdar tako obljudena, kakor za časa turške oblasti.   Štela je do blizo 30 milijonov prebivalcev. Da se je zamogla ta strašanska množica preživeti, je razdelala ves svet, kolikor ga ni kamenitega in neplodnega, kakor vrt. Vsak potoček in tudi velike reke so jezili in vodo napeljevali da so zabranili suSi, ki Škodi Španski najbolj. Še dandanes naši bratje kristijani, ki niso taki, da bi ne vedeli, kaj je   prav in dobro, uživajo dobrote tega razpeljevanja vode in slast tega uživanja jim greni le to, da vsaki sad in pio 1 Se diši nekoliko po rokah nevernikov. NaSi predniki in somišljeniki na Španskem so imeli torej te-
♦) Prosim, gospod dr. Čevljarček, to niso bili Turki, ampak Berbi ali Mavri, le vere ao bili isto kot Turki. No, pa saj aa cepce je to vse eno,
Števec.
katerih je sestavljeno celo življenje tega kralja.
„Ta kralj, ki nima simpatij v inozemstvu, ne zaslombe v narodu, kateremu ne dostaje finančnih sredstev in vsled katerega je podkopan kredit dežele, samo 5e vegetira in radikalna stranka je zadnja, ki bi z nespametnim naklepom, z budalostim dejanjem hotela zadržati naravni razvoj, ki pripelje vso vladarsko modrost tega Obre novira do končne likvidacije. Pač pa je imel Milan vzrok, ringirati komplot, da odstrani može. katerih ugled bi mu v teh Časih vrvenja in občne a gitacije utegnil nevaren postati. S tem je za nekaj časa od vrnil pozornost mas od krivičnosfi, po 1 katerimi zdihuje dežela, s tem je upal, da si vsaj deloma pridobi ugled, ki ga uživaj0 sedaj radikaloi. ko bi veljal kot njihova žrtev. Milan jo v položaju spekulanta, ki je na borzi izgubil vse svoje premoženj.- in potem storil falsirikacijo. ne da se reši ban-kerota, ampak da ga kar mogoče dolgo zavleče".
Protest razpravlja potem o načinu uprizoritve Kneževičevega komplota Omenjajoč, da je I. 1883. sto radikalnih kmetov šlo radostno v smrt, dasi jim je bilo treba samo podpisati prošnjo za pomilošeenje, a oni tega niso storili, ker od Milana niso marali nobene milosti, navaja, da je policija štiri dni pred atentatom ukazala policiji, naj ne pusti nobenega radikalca čez mejo, da je Knežević bil osebno jako dobro znan s kraljem Milanom — kar je mej tem tudi potrdil „Policijski Glasnik" v št 26 — da Knežević ni bil nikdar v Pasičevi službi, niti tedaj v službi beligrajske občine, ko je bil Pasić župan, da je Milan dan atentata proti svoji navadi se mudil tudi popoludne v svoji pisarni, in da se prvič ni peljal po Carapičevih ulicah v K. nak, kakor druge dni, nego po ulici kneza Mihajla, ter vse druge okolnosti, katere dokazujejo, da je bil atentat naroćen in nalašč uprizorjen, da bi Milan zamogel zasaditi sovraženim ra-dikalcem nož v srce.
„Milan" — pravi končno oklic radikalne stranke — „je redaj izigral zadnjo svojo karto. Zaprti možje so v nevarnosti, da končajo pod rabljevo sekiro, predno zamore justica zaslediti in kaznovati prave krivce. Zato se obračamo do vsega evrop skega časopisja, ne glede na stranke, in je prosimo, naj z energičnim glasom prepreči izvršitev naklepov bivšega kralja, katerim radi njih grozovitosti v zgodovini ni pri mere".
tiskovno prakso označuje defutvo, da smo pred kakimi 14 dnevi dobili od deželne vlade obvestilo, da je brošura „Das Eade der Dynastie Obrenović* konli-»kovana, v soboto pa je „Grazer Tagblatt" v listku priobčil iz te konfUkovane brošure posnet listek in — ni bil konriskovan.
Praški „Nar Listyu posnemajo iz novosadske „Zastave" izjavo zdravnika v Rumi, dr. Kustodića. Ta, rodom Črnogorec, je bil svoj čas zdravnik v Srbiji. Nekaj dni pred atentatom ga je obiskal Sava Ivanovič, Milanov agent, in mu obetal v imenu „najvišje osebe", da postane srečen, ako ne bo proglasil za laž, kar bo pisano v brošuri Ivanovićevi proti črnogorskemu kne/.u. (Ta brošura je mej tem izšla|
Nekaj dni po atentatu je Jovanović zopet obiskal dr. Kustodića. Rekel mu je : IfaKSf je. da je prišlo na dan. kako je bil atentat uprizorjen To pa se da paralisovati, ako se zapletejo v zaroto „Zastava" in ogrski Srbi Jovanović je zahteval, naj mu dr Kustodić pismeno potrdi, da sta bila Taušanovič in Protić 1. julija pri dr. Mila-dinodiću. Rekel mu je: Mi potrebujemo dokazov, naj bodo kakršni koli, in grozil Ku stodiću s posledicami, kako in s čim, tega se niti iz nekontiskovanih „Nar. Listov" ne upamo posneti, ker se nanaša na Avstrijo. Kustodic se je zbal in hoče zapustiti Avstrijo.
Nekontiskovani „Nar. Listy" prinašajo nadalje dopis iz Belegagrada, v katerem je povedano, kako ravnajo z zaprtimi radi-kalci v ječi. Vsi zaprti državniki, učenjaki in duhovniki morajo ležati na tleh V ječah ni ne jedne slamice, da bi nanjo legli, Prvih 50 ur ni dobil nihče ne jesti, I ne piti.
Milanov pandur, policijski prefekt Rista Bademlić je mjj drugimi zasliševal tudi akademično izobraženega polkovnika Vlajka Nikoli«-a, ki je bil srbski vojni atašej v Petrogradu. Bademli«' je polkovnika žalil z naj suro vej širni psovkami, na kar mu je dal Nikolić tako zaušnico, da je Maderalić odletel do zidu Od tedaj je Nikoli^ vkovan na rokah in na nogah v najtežje železje.
„Atentator" Kneževi«' je preklical vse svoje izpovedi in priznava, da ni imel nobene zveze z radikalni. Sodni organi ga zdaj trpinčijo na najgrozovitejše načine, da bi ostal pri prvih svojih izpovedbah, a Kneževin se ne uda.
(Tu je bilo konfiskovanih 28 vrst).
Atentat na Milana.
Zadnja kontiskacija nas je poučila 'bi moramo o srbskih zadevah pisati z najskrajnejšo previdnostjo. Vsled tega se hočemo omejevati na suho posnemanje iz nekonfiskovanih listov. To nam seveda Se ne jamči, da ne bomo konfiskovani. Našo
\ IJiililJaiil. 24 julija
Delegacijske volitve.
Krakovski „Czas" se je bavil te dni v svojem uvodniku s predlogom dr. Eben hocha, naj se volitev delegacij sk i h členov omogoči s tem, da bodo volili poslanci pismeno zunaj zborniške dvorane. „C/.as" se izreka proti temu predlogu, češ, da predpisuje drzavnozbor.sk i opravilnik izreono imensko klicanje vsakega poslanca h gla-
sovanju. Većini nikakor ni potreba eksponirati se z ignoriranjem opravilnika. Ako se zdi obtrukcionistora pametno, da zabra-nijo volitve delegacij s fizično silo, potem bo dolžnost vlade, da to nasilnost uniči.
Nemška opozicija proti oktroirani nagodbi.
Nemške opozionalne stranke so izdale proti   nagodbi,  zlasti   pa  proti povišanju davka na sladkor proteste.   Opozicija je nameravala  izdati   skupen  protest, toda kršč. socialisti so — kakor že večkrat — šli  svojo pot.  in  zategadelj  izda vsaka stranka   zase svojo izjavo.  Sedaj sta se izjavili i nemška napredna stranka in svo bodna nemška   zveza.   Tudi ustavoverni veleposestniki se bodo oglasili.  Vse izjave povdarjajo protiustavnost pogodbe izdane brez parlamenta s §   14., veliko škodo, katero imajo zlasti revnejši sloji ter obljubljajo najostrejši boj Thunovi vladi. Krščanski socialisti proti nagodbi.
Krščanski socialni državni poslanci so pod predsedstvom dr. Luegerja sklenili ostro izjavo proti novim davkom na pivo, sladkor in žganje, kakor tudi na petrolej. ,S tem bodo vsi deli avstrijskega prebivalstva neznosno obremenjeni ter se bodo brezpo-trebna živila znova občutno podražila. Za deti bodo najbolj delavski stanovi. Zato krščansko-socialna slranka glasno in slovesno protestira. Vlada bi bila morala sklicati državni zbor, da bi pokazala vsaj dobro voljo. Vlada pa se je zbala le nekaterih radikalnih kričačev, in Čehi so ji za jezikovne naredbe storili uslug' ter so se izjavili za krivično in škodljivo nagodbo. Vsi avstrijski narodi se morajo združiti proti taki vladi".
Avstrijsko orožnistvo.
Vedno bolj se izkazuje nedostatnost avstrijskega orožnižtva. Na približnjih tristo tisoč km3 je nastavljenih le 2978 orožniških postaj, tako da pride za vsako postajo nad sto km2 Zategadelj je varnost v Avstriji majhna, poboji, ropi, tatvine in požigi ter drugačni zločini pogosti. Zato hoče ministrstvo za deželno brambo število orožnikov tekom bodočih let podvojiti. Ker je sedanje oboroženje nedostatno ter so orož niki večkrat žrtva napadov, dob«5 mesto sedanjih klobukov čelade. Razen tega dobe" pa tudi pse, ki bedo baje izboren pripomoček za iskanje zločincev in zajedno v varstvo orožnikov.
Milan in srbska vojske.
„Nov. Vremja" j)oroča:   Bivši srbski poslanik v Peterburgu, general Gruid je dejal  nekomu  uredniku   „Nov.   Vreraja" : Dolže* me, da sera sokrivec atentata na kralja Milana.   To dokazujejo z nekim pismom, katerega sem pisal svojemu prija-jatelju Vesniču v Belemgradu. Toda v tem pismu sem izjavil, da se prepirov stranke ne udeležujem, ker sem izgubil do njih že vsako zaupanje.   Le na enem mestu sem pripomnil, da sedanja politika srbske vlade ne vstreza pravim  potrebam Srbije. Jaz poj dem v Beligrad, toda bodočnosti se ne bojim.  Kot patriot živo  obžalujem Srbijo, toda svojo dolžnost bom storil povsem, četudi mi je morda   usojeno, da postanem žrtva žalostnih dogodkov List „Nov. Vrernja" je prinesel tudi članek, v katerem apelira na kralja Aleksandra, naj  napravi konec groznemu vladanju, kajti evropske države, ki so interesirane na. Balkanu, terorizma v Srbiji ne bodo trpele več. „Knin. Ztg." pa je prinesla dopis iz Belegagrada, ki dokazuje, da je jako nevarno za Srbijo, ker zapleta Milan v zaroto tudi ugledne častnike. Polkovnik Nikolić, katerega Milan oosebno surniči, je 1. 1858 v družbi z Belimarkovi-čem pridobil vojsko za Obrenoviče. Polkovnik Mostič, katerega tudi sumičijo, pa je Celo odločen nasprotnik radikalcev, na katere je I. 1892 dal streljati. Nezadovoljnost teh dveh častnikov nima z  radikalci nobene zvezo, nego je le posledica že več let v vojski vladajočega vrelja. Milan ima skoro vse zaslužne srbske višje častnike še od Slivnice za nasprotnike.   Takrat jo stopilo več najodličnejših poveljnikov prostovoljno  v pokoj,  nekateri  ga na ulici sploh več pozdravljali niso. Umrla generala llorvatović in Lešjanim ter poznejši regent Belimarkovio so urbi et orbi izjavili, da Milan ni vreden, da nosi vojaško suknjo. Poslej so stopili iz armade generali Savo Gruid, Bogičovid, Franašanovid, Pantelid MiSkovid, skratka vsi, ki so imeli v armadi kaj ugleda in upliva. Kar pa jih ni prostovoljno odstopilo, jih je pognal Milan ter jih
nadomestil s svojimi kreaturami- Zato vre med častniki.
Vaziljev.
Ker ruska vlada izvolitve generala Ko-marova predsednikom slovanskega blago-tvoriteljnega druStva v Peterburgu ni potrdila ai je izvolilo društvo novega predsednika, generalnega kontrolorja vojaškega računarstva,drž. svetnika Vaziljeva, prijatelja Aksakova in Koma rova. Vaziljev je star Sele 48 let. Leta 1874 je bil tajnik tega druStva ter je bil vedno izvanredno delaven agitator. Potoval je po gubernijah ob Volgi ter imel ondi neštevilo govorov ter je izdal več brošurio za narod, ki so se razSirile v neštetih izvodih. Vaziljev je nabral leta 1878. večje svote za stradajoče Črnogorce, Bošnjake in Hercegovce. Bil je sourednik Komarovega lista „ Slovanske vesti", od leta 1890 pa je vodja lista „Bla-govest". Vaziljev pozna dobro razmere na Balkanu in razmere Slovanov na Ogrskem, v Galiciji in Bukovini. Slavno kulturno društvo je dobilo torej v novem predsedniku velesposobnega in delavnega moža. Nova konferenca.
Z Armenci in Macedonci simpatizira vsak kulturen človek, ki pozna neznosna in neprestana preganjanja surovih in ne-kultiviranih Turkov. Sedaj se poroča, da kani sklicati ruski car novo mednarodno konferenco, ki se bode bavila z orientalskimi v praSanj i, zlasti pa z armenskim in raacedonskim vpraSanjem. To poročilo je pač malovrjetno. Kongres, ki bi se moral pečati z razdelitvijo Turčije, bi mogel izzvati veliko nevarnost za evropski mir.
Uničenje sardinakih brigantov.
Vsi poznavalci žalostnosramotnlh razmer na Sardiniji strme. Kar cela stoletja ni bilo možno, to se je posrečilo vladi sedaj. Vlada je dobila najedenkrat dovelj energije in denarja, da zatre roparske tolpe. Pri Orgosolu v okraju Nuora se je vrSil te dni hud boj z briganti. Banditje Pan, Lovico in Serra Sauna, „zadnji svojega rodu", so se skrili v neprodiren gozd med Orgosolom in Olieno. Vlada je poslala samo na te tri roparje 93 karabinierjev, 40 infanteristov iz Oliene in 70 infanteristov iz Mereuja. Ubiti so bili vsi trije, padlo pa je tudi dvoje vojakov Preganjanje brigantov stane vlado mnogo tisočakov.
Revizija Dreyfusovega procesa.
Francoska vlada je že izdala instrukcije, kako se mora vrSiti nova obravnava v zadevi Dreyfusa. Obravnava ee bode bavila le z vprašanjem, ali je Dreyfus v bordereauu navedene listine izročil tuji vladi. Revizionisti s tem niso zadovoljni, ker so želeli, da se afera pojasni vsestransko. Vlada pa se tega menda boji ter je snov obravnave Čim najbolj omejila. — „Lanterne" poroča, da so hoteli Dreyfusa na Vražjem otoku ustreliti. Dreyfusovi stražniki so imeli ukaz, da Dreyfusa ustrele, ako bode kakorkoli skušal pobegniti. Da bi se sila težavne službe, ki je zahtevala več žrtev, stražniki iznebili so fingirali nekako rešitev Dreyfusa. Neko noč je prišel pod Dreyfusovo kočo čoln; stražniki so mislili, da bo prišel Dreyfus ie koče gledat, kaj je, takrat bi ga bili kot begunca ustrelili. Dreyfus pa ni priSel iz koče in se tako rešil. — Da bi ga duševno Se bolj potlačili, so Dreyfusu sporočili, da je postala njegova soproga mati. Dreyfus je bil tri mesece skoraj obupan. Stražniki so upali, da se bode sam usmrtil, toda Dreyfus tega ni storil. Sedaj se je izkazalo, da je bila vest nesramna laž.
Dopisi.
Z Dolenjskega, 19. julija. (Razpor v kmetijski družbi). Če je kako društvo na Kranjskem koristno, potem je to kmetijska družba. Slovenci smo kmetovalci. Industrije ni, in rokodelstvo tudi le komaj izhaja. Vse druge avstrijske dežele pešajo v kmetijstvu. To se vidi iz tega, da pojema število živine; slovenske dežele, posebno Kranjska, so ohranile svoje Število živine. Se pomnožila se je. V zadnjih 30 letih se je tudi kvaliteta živine izboljšala. Par volov 400 gld. niso več redke prikazni. Prej je bil spodnji Štajer ob goratih krajih Savine semenj za lepo govejo Živino, zdaj je to Ljubljana, Bučka ftd. Konjereja ae je na Gorenjskem povzdignila, na Dolenjskem pa vsaj toliko, da se proda vsako leto ve-
mt" Daljo v prilogi.
kdaj izgojili kakega svetnika, kakoršen je bil Arbues Peter. Najlepši dokaz, za pravo vzgojo ljudstva v našem zmislu daje pa Španska s tem, da je od 17 milijonov prebivalcev, ki jih šteje sedaj, 72 odstotkov takih, ki ne znajo ne pisati ne čitati. To je pravo; kmet. naj <Ma in naj ne čita in ne piše. S tem se onemogoči, da bi se seznanili kmetje in prostaki s pisarijo in knjigarni lažiliberalcev. Da jim pa ne pre-mankuje na španskem prave duševne hrane, je dokaz to, da ima Španska po zadnji ljudski štetvi 188.020 duhovnikov, torej prilično na vsakih 80 prebivalcev jednega, ki jih varuje greha in zmot. Luterancev je na Španskem samo 12 tisoč, pa še teh bo kmalo konec, kajti !e V,., stotink je tacih, ki ne znajo čitati in pisati. Jasno je, da od tega ne morejo živeti ... Še jedenkrat ponavljam, kmet naj dela in hodi v cerkev, ako mu pa ob nedeljah in praznikih še kaj časa preostaje, si pa sine privoščiti fajlico tobaka, pri kateri naj misli na Boga!
Ciganov je na Španskem 50O00. Živ dokaz, da je ta dežela z vsem potrebnim preskrbljena, in da se na tej jedino pravi podlagi blagostanje še naprej množi, je na Španskem dovoljeno, da se na vsakih 1B zakonskih otrok rodi tudi jeden nezakonski.
Vprašam vas sedaj, Častiti cepci in bratje, kako vpitje in kako hvalisanje bi bilo na strani naših nasprotnikov, liberalcev, ako bi imeli oni take zasluge za kako deželo, kakor jo imajo naSi vzgledniki za
Špansko? Njih glasilo, zloglasni „Slovenski Narod", bi se dan za dnevom netil in trobil v svet: .To smo mi, liberalci, storili, to je naša zasluga". In glejte, kako ponižni smo pa mi! Naše glasilo, „Slovenec" se izogiba Španske kakor hudič križa. Ni mu mar, da bi se hvalisal in dokazoval svetu, na kako visoko stopinjo omike in blagostanja je spravil pravi katolizem to deželo. Tudi ko ga drezaš in mu stopaš na prste, se ne oglasi in ždi kakor tat, v kašči. To je prava kršćanska ponižnost. Torej na delo, bratje. Naše dosedanje mirno prizadevanje je bilo zaman. Zh-pa ne opravimo tudi na Kranjskem ničesar. Kmeta moramo dobiti za našo stran in mi, cepci, naprej in nebroj kmeta za nami in poteptali borno kaleči plevel liberalizma in povzdignili bomo našo deželo na isto vzgledno stopinjo, na kateri se sveti in žari sedaj Španska pred vsemi deželami vesoljnega sveta. (Živahni dobro- in živio klici. Govorniku se je častitalo.)
Alilostljiva, nadejam se, da so nam vender kaj prikažete v našem mestu in si ogledate taisto v svoji spremembi. Zamorera Vam pa že danes naznaniti, da je vsa naša mladina in so posebno v uvodu omenjeni, za pravo šego merodajni gospodje, izvzeraši Pavleta od svetega KriStofa, odložili cepce, odkar so čitali v „Slovencu" pohvalo dr. Čevljarčkovega govora,
Vaš Vam vedno udani prijatelj
fje število večjih konj po 200 gld. Svinje-reja na Dolenjskem je v najlepšem razvoju. BuSe, majhni konji in dolgonožne svinje so izginile.   Travnike naš kmet tudi na Dolenjskem z vso skrbjo neguje in vinograde zasaja brez vladne in drugo pomoči. Klobuk doli pred kmetijsko družbo kranjsko! Ni kmeta, ki bi ne vedel za to družbo in ni ga, ki ni dobil večkrat v življenju od te družbe poduka in pomoči. Pa ne samo to. Obrni se kolikokrat hočeš na to družbo, hitro ti bo vstregla z naukom, ali pošiljatvijo tistegav kar si želel. In list, ki ga ta družba izdaja, je najboljše učili-lišče ljudem, ki kmetijskih šol nimajo, ali ai v njih nauka dobiti no morejo. To družbo so naši   najboljši  ekonomi varovali kakor lastne, oči.   Vedeli  so, da če kje, delajo tukaj koristno za narod; v pouku kmeta, v njegovem napredku kot kmetovalec vedeli so vsi, kojim je še kaj na tem, da si naše ljudstvo obvaruje domača tla, najboljšo stražo tudi proti potujčenju. Na teb tleh tudi naš .Nemec" ni iskal dlake v jajcu in kranjska  hianilnica šteje mej prve  podpornike  družbe.   To  društvo v strankarske   boje vmešavati,   doslej tudi najstrastnejšemu strankarju ni na um prišlo in če bi bilo, bal bi se, da ga zaduše kletve vseh poštenih ljudi.   Ali tudi to društvo odslej naprej ne  sme   v  miru delovati, mrtva roka sega iz farovžev tudi vanj. Pa še kako smešno ta farovž tukaj nastopa. Na čelo razdiralcev tega društva postavi naš farovž advokata dr. Šusteršiča, ki še sirka od  prosa ne razloči, uradniškega sina, kateri kot advokat mora v pisarni kmeta ki hoče kako škodo utožiti, vpraševati na vse strani, predno toliko pojmi, kar na kmetiji vsak Oleten otrok ve.   Ali ni smešno, če se tak človek zadira v našo kmetijsko družbo? Pa kranjski kmetje, ali ni za nas skrajno poniževalno, da se sploh taki ljudje, kakor je ta „kmet" — dr. Šu-steršič, upajo vtikati v najvažnejše vprašanje naše družbe, odločati, kdo naj vodi in oskrbuje to družbo, pa še arogantno, kakor bi bil vso kmetijsko vedo z veliko žlico povžil.   ,Kmetijska družba sem ali tje, mi farovški hočemo  njeno vodstvo sami v rokah imeti, mi hočemo razdajati dobrote, ki jih ista zamore deliti, mi torej hočemo podpore deliti, mi hočemo uradnia-tvo nastavljati,  mi hočemo   skratka to važno društvo v svojih rokah imeti-. — To je najnovejše stremljenje naših farovških! Dobro! Nič nimamo proti temu, ako nam dokažete, da imate farovški večje sposobnosti za vodstvo tega društva, kakor posvetni kmetje.   Vsak župnik ima kmetijo oakrbljevati. Prostega časa ima naš župnik dosti, saj mu lazaristi in jezuitje preskrb ljajo pridigovanje, kaplanje pa obhajanje. Reklo bi se, da tak mož vendar ne bo ves dan v kuhinji sedel, in da bo — da bi se v farovžih govorile kake znanosti ali ume nosti, temu ni videti ni sledu — vsaj kmetiji posvetil malo več časa in skrbi. Kaj še! Dolinarji so vražje redki.   Na Slovenskem je bilo še pred 30 leti mej žup-n:ki najti dobrih kmetovalcev; imeli smo dobre čebelarje, sadjerejce, bilo jim je tudi na tem, da imajo tudi sami boljšo in lepo govejo živino in konje, ki so jih sami izrodili. Danes jih ni več.   Naštejemo lahko dosti župnikov, ki dosti svoje kmetije v najem dajo, skoro povsod drugod pa vidimo, da je kuharica ali  hlapec glavni ekonom farovške kmetije. Prej so naši župniki tudi na leci kaj o pametnem kmetijstvu učili, prej  so s torbo in s cepiči hodili po kmetijah, ter cepili sadje in učili fante tega opravila; prej so bili oni pred vsem za to vneti, da pošljejo svojo živino in svoje pridelke na razstavo. Zdaj P Če se kako premiranje živine na nedeljo določi, tega vzornega kmetovalca iz golega kljubovanja gotovo ne bo zraven, češ, kmet naj zgubi delavski dan; razpostaviti pa nema kaj druzega, kakor samega sebe, seve dobro rojenega.   Kdaj ga vidite župnika v nedeljo popoludne z drugimi kmetovalci med poljem, razgovarjaje se o kmetijstvu ? „Kmetija mi ven nese", pravi in nič se ne briga zanjo. „Posli so predragi in delavcev ni dobiti za male krajcarje ali samo za košto!"   Kdaj pa kak župnik kaj spiše o kmetijstvu za naš strokovni list? Od kod bo tudi jemal! S kuharico se pogovarja o dobrih receptih aa jedila, za kmetijstvo pa ae ne briga.  Prej ae je v vsakem našem farovžu našel kak dober vodji nemški kmetijski Usti Kdaj najdete sicer le ta in tam
„ Kmetovalca* kranjske družbe, a ne razrezanega kje v prahu.
O kapelanfh sploh ni govoriti. Dasi po večjem kmetski sinovi, ne razumejo ničesar kmetijstva.   Župniki jih ne navajajo v to stroko, sami pa ne pridejo vanjo; imajo sicer čez glavo z agitacijo,  z ujedanjem svojega bližnjega in nekateri  s častikrajo preveč opraviti   —   Le to jim da upanje, da pridejo naprej na dobre fare,  le-to se pri nas v zdajšnjem času pohvali. Ti ljudje in advokatje,  ki kmeta poznajo le iz eks-pensarov, katere mu pišejo, hočejo to važno družbo, vladati.   In vendar,  bi jo morali voditi  najboljši teoretiki in praktiki kmetijstva!   To je pa vendar že preveč neura nosti! Nazadnje bodo ti čudaki še zahtevali, da bodo oni sedli na sodnijske sede/.e ter dr. Sušteršičeve in kaplanske  pravde razsojali in določevali ekspenze farovških advokatov! —   V gimnazije že silijo ter hočejo posvetne profesorje pregnati; na čelu jim je škof dr. Jeglič s svojimi konvikti. Že  ne bo več kake družbe, kakega razmerja,  v katero bi se ta  farovška predrznost in neumnost ne utikala. Zdaj pa naj še kdo dvomi o tem, ako ta farovška toča na Slovenskem tudi pod streho ne bije.
Če farovški pri volitvi osrednjega odbora zmagajo, zanesejo, dasi jim nihče ne krati prostora v vodstvu podružnic krnet, družbe, gotovo tudi prepir v te podružnice.
Prepir je njihov element, brez tega ne morejo ti naši oznanjevalci krščanske ljubezni in miru živeti. Skoraj bodo izgubili rdečo barvo v licih in bodo jeze in sovraštva zeleni kakor kuščarji. Vodstvo kmet. družbe je v pretočenih letih letih v podružnicah vzbudilo precejšnje zanimanje za kmetijstvo. Lep mir, kakor se samo ob sebi razume je vladal v njih. Po njem bo, že se utikava ta nesrečna farovška roka s prepirom vanje ! Odslej naprej naš farovški človek ne bo mislil pri posvetovanju teh podružnic na kmetijo, ampak s polnim žolčem bo prišel in gledal in videl le liberalni krompir, liberalno trto, in se bo poganjal mej nič hudega sluteče slov. kmetovalce, katerim je krompir, krompir, naj ga potem liberalna, farovška ali poganska zemlja rodi. Tako bomo tudi krompir, zelje, repo ločili po liberalstvu in klerikalstvu. — Kmetijska družba pa si naj, ko se to zgodi, da napraviti grb, kažoč, razdivjanega kat. duhovnika.
Otvoritev Ijubljansko-vrhniške železnice.
Sijajnim načinom otvorila se je včeraj lokalna železnica ljubljansko-vrhniška, ki pomenja za dolgo pozabljeni prijazni trg vrhniški novo dobo razvoja in napredka. Umevno je torej, da je ravno Vrhnika s posebnim veseljem pozdravila ta dan ter uprav z navdušenjem sprejela okrašeni prvi vlak, ki je pripeljal obilice odličnih gostov.
Težnje, da se Vrhniki in njeni okolici z razmerno lepo razvito industrijo zagotovi železnična zveza, segajo precej daleč nazaj, a še le leta 1897. podelilo se je deželnemu poslancu Ivanu Hribarju, Županu mesta ljubljanskega, v družbi z deželnim poslancem Gabrijelom JelovŠkom, županom vrhniškim, in z Ivanom Grudnom, c. kr. vpo-kojenim davkarjem dopustilo za gradnjo in obrat lokoraotivne železnice iz Ljubljane na Vrhniko.
Da so pridobe za gradnjo železnice potrebna denarna sredstva, ustanovila se je delniška družba, kateri je kot predsednik upravnega sveta na čelu baron Sch\vegel, kot podpredsednik pa župan ljubljanski lv. Hribar. Interesenti prispevali so k gradbenim troškom s 50 000 gld. in sicer deželni zastop kranjski 20.000 gld., kranjska hranilnica 17.000 gld., ostali interesenti pa 13000 gld. Država dodelila je za to železnico poroštvo letnega čistega donosa, enakega Štiriodstotnemu obrestovanju in raz-dolžbeni kvoti prednostnega zajma v nominalnem znesku 400.000 gld., katerega bo odplačati v 76 letih, tako namreč, da bo, ako bi letni Čisti donnos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo, dopolnila primanjkljaj državna uprava.
Gradnjo železnice prevzela je domača tvrdka Knez & Supančič, ki je z delom 16. avgusta lanskega leta pričela ter vsa dela dobro in solidno izvršila, kakor je to potrdila tehnicnopolioijska preskninja nove
železnice, ki se je ob navzočnosti organov železniškega ministrstva in generalne inšpekcije vršila dne 21. t. m. Gradnjo je nadzoroval c. kr. višji inžener A. Kolesch. Železnica je jednotirna ter je določena hitrost 25 kilometrov za vsako uro. Prva postaja je na Brezovici, kjer se nahaja lepo jednonadstropno postajno poslopje s pokrito verando, tovorno skladišče itd.; potem sledi Log, Drenov Grič in kot zadnja postaja Vrhnika. Vse postaje so prirejene za osebni in tovorni promet. Cela proga od južnega kolodvora ljubljanskega do Vrhnike je 19 3 kilometre dolga ; vožnja traja 51 minut.
Kakor že omenjeno, vršila se je otvoritev nove železnice sijajnim načinom. Ze pred deveto uro zbrali so se na južnem kolodvoru povabljeni gostje, med drugimi namestnik železniškega minislrstva dvorni svetnik \Vurmb, deželni predsednik baron Ilein, deželni glavar pl. Detel a, predsednik in podpredsednik upravnega sveta nove železnice baron S c h \v e g e 1 in župan Hribar, podpredsednik državnega zbora dr. Ferjančič, predsednik kranjske hranilnice Luckmann, mnogi višji uradniki državne in južne železnice itd Otvoritveni vlak imel je le vozove prvega razreda. Na peronu koncertovala je godba 27. pešpolka. Ob burnih Živio-klicih mnogobrojnoga ob činstva jel se je točno ob devetih pomikati vlak iz kolodvora južne železnice. Ob vseh železniških   prehodih   zbralo   se   je bilo mnogo občinstva, ki je hotelo videti s cveticami in rastlinjem okusno okrašeni slavnostni vlak.
Na Brezovici, kjer se je vlak ustavil za deset minut, bila je postaja z rastlinjem in zastavami lepo okrašena, visoki mlaji in pokanje topičev pa je naznanjalo, da ljudstvo, ki se je jako mnogobrojno zbralo na postaji in v njeni bližini, radostno pozdravlja dan otvoritve nove železnice. Na čelu občinskega odbora in požarne brambe pozdravil je župan K u š a r deželnega predsednika ter se v imenu prebivalstva zahvalil za zgradbo železnice, ki bode gotovo izdatno pospeševala gospodarstveni napredek tega dela naše krono vine. Isto tako navdušen je bil sprejem v Logu in na Drenovem Griču, kjer je vrhniški župan JelovŠek pozdravil namestnika železniškega ministra dvornega svetnika \Vurmba.   Prisrčen in krasen je bil sprejem na Vrhniki. Na tisoče ljudstva pričakovalo je vlak ter dospele goste pozdravilo z gromovitimi Živio-klici, Na čelu posebne deputacije pozdravil je poslanec Lenarčič   dvornega svetnika \Vurmba v imenu prebivalstva tega okraja, ki ve ceniti pomen nove železnice, kličoč vsem došlim gostom prisrčno: dobro došli. Zahvaljujoč se za pozdrav izrazil je dvorni svetnik Wurmb v ministrovem imenu željo, naj bi se v obili meri izpolnile nade, katere goji prebivalstvo glede nove železnice.
V pripravljenih kočijah peljali so se gostje s kolodvora skozi prijazni trg vrhniški, ki je bil povodom otvoritve nove železnice z mlaji in zastavami okrašen, čez Vrd do MoČilnika, kjer je poleg izvira Ljubljanice pri romantični puščavi sv. Antona pivovarnar F r o h 1 i c h priredil gostom izboren zajutrek. Tako odlične družbe sv. Anton menda Še ni videl zbrane okolo sebe. Kmalu razvila seje ob koncertovanju vojaške godbe jako animirana zabava, venec dražestnih dam, na čelu jim gospe Frdh-lichova, Golobova in Maroltova ter gospodične Bučarjeva, Rrženova, Fndichova, Kot-nikova, Koželjeva in Tršarjeva, pa je na najljubeznjivejši način skrbel za telesno okrepčevanje gostov Fotograf Landau in razni amateur fotograti skušali so s svojimi aparati ovekovečiti interesantno vrvenje in življenje, ki se je bilo včeraj razvilo v divni puščavi.
Ob eni popoludne bil je v dvorani „Katoliškega doma" na Vrhniki banket, katerega je povodom slavnostne otvoritve priredil upravni svet ljubljanskovrhniške železnice. Banketa, katerega je aranžiral ho-telje" Mallner z Bleda, udeležilo se je okolo 60 oseb, med drugimi zastopnik železniškega ministra, dvorni svetnik \Vurmb, deželni predsednik baron Hein, deželni glavar pl. Detela in deželni odborniki cesarski svetnik Murnik, Povše in Schaffer, baron Schvvegel, župan Hribar, dr. Ferjančič, J. Luckmann, dekan Gantar, Jelovšek, Lenarčič, razni vilji uradniki in zastopniki ljubljanskih in vnanjih listov.
Vrsto oficialnih napitnic otvoril je predsednik upravnega sveta, baron S c h w e -gel, ki je, pozdravivši zbrane goste, izrazil upanje, da bode nova železnica izpolnila v polni meri nade, katere goji prebivalstvo, ter pospešila gospodarstveni razvoj starega Navporta in njega okolice- V slovenskem jeziku spominjal ae je potem govornik presvitlega cesarja ter povabil navzoče, da se ž njim zjedinijo v klicu: Bog živi in ohrani našega vladarja PVanca Jožefa I. Zbrani gostje odzvali so se navdušeno temu klicu, vojaška godba pa je intonirala cesarsko himno
Drugo napitnico izpregovoril je župan Hribar. Skoraj vsa vprašanja — rekel je — ki so v zvezi z narodnogo-spodarskim napredkom naše  države,  vrste  se okolo železničnih zvez.   In po vsej  pravici: saj mora dandanes država,   ki se  v konkurenčnem boji ne more posluževati najpri-pravnejših občil, zaostati za svojimi sotek-movalkami.   Neizmerne važnosti je torej, da se pri popolnjevanji   železnične mreže gleda vedno na skupno državno korist, in to tudi tedaj, kadar se hoče pomagati posameznim krajem in okrožjem. Ni tedaj vse jedno, v Čegave roke je položena uprava našega železništva, kajti za to upravo je treba celega rnoža. In tak mož je na čelu železniškega ministrstva, mož, ki s krepko roko  in  ženialno  spretnostjo  daje novo smer železniškemu razvoju v naši državi. Prebivalstvo   naše   kronovine spremlja z velikim zanimanjem delovanje našega železniškega ministra in zlasti ra/voj vprašanja  druge  železniške  zveze s Trstom. Govornik    povdarja   važnost podaljšanja vrhniške železnice, ki bi potem solnčnato Vipavo vezala z deželnim stolnim mestom. Izražajoč nado, da bode minister \Vittek z znano eneržijo pospeševal uresničenje te ideje, napil je govornik gospodu železniškemu' ministru.
Župan vrhniški G. Jelovšek napil je deželnemu predsedniku baronu Heinu, ki je z vplivno svojo besedo mnogo pripomogel, da se je uresničilo naše upanje glede vrhniške železnice.
Zahvaljujoč se za napitnico, rekel je deželni predsednik baron Hein, da je naša dežela uboga da ima na razpolago le malo železničnih zvez, in da je treba v tem oziru Še mnogo storiti. Vsak kilometer nove že-leznice smo pripravljeni pozdraviti z ono radostjo, ki se je danes ponavljala ob otvoritvi vrhniške železnice (burni živio-klici). Mi vsi gojimo trdno upanje, da dobimo novo železniško zvezo s Trstom, ki bode ugajala vpravičenim nadam, ki jih goji prebivalstvo naše kronovine. Kot častni meščan vrhniški napil je gospod deželni predsednik lepo se razvijajoči Vrhniki in njenemu županu.
Dvorni svetnik Wurmb zahvalil se je za napitnico, ki je veljala železniškemu ministrstvu, obžalujoč, da se minister ni osebno mogel udeležiti današnje slavnosti. Vrhniška železnica je „ein Sonntagskind" in ker se minister zanima za razvoj železnic v tej deželi, je upati, da se bodo danes tukaj izražene želje v resnici izpolnile. Gospod dvorni svetnik napil je gospodarskemu razvoju dežele kranjske.
Poslanec Lenarčič napil je vsem faktorjem, ki so pripomogli pri zgradbi te železnice, deželni glavar pl. Detela sreči in blagostanju Vrhnike, dočim je gospod Luckmann izjavil, da bode kranjska hra-i nilnica vedno rada podpirala gospodarstvene j težnje, tičoče se naše dežele. Končno je pivovarnar Fruhlich napil graditelju vrhniške železnice g. Filipu Supančiču, češ, da je nečuveno, da je vendar jedenkrat Kra njec zidal kranjsko železnico. Naj bi le Čvrsto nadaljeval zgradbo novih železnic v kranjski deželi. Napitnica našla je gromovito priznanje.
Ker je odbila že peta ura, opozoril je gospod baron Sch\vegel, da se promet na novi železnici ne sme pričeti z zamudami. Završivši banket, odpeljali so se gostje zopet na kolodvor ter se s slavnostnim vlakom vrnili v Ljubljano.
Končno še omenimo, da je predsedstvu upravnega odseka došlo mnogo brzojavnih pozdravov, v katerih se izraža želja, da bi novo otvorjena proga bila začetek nadaljnje železnične proge.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24. julija.
— Osebne vesti. Premeščeni so sodni pristavi gg. Avgust Kette iz Kočevja v Ribnico, Alojzij Sel i škar iz Trebnjega v Kranj. dr. Fran Mohorič iz Idrije v Oornjigrad. Matija Mrače iz Kozjega v Šmarje in dr. Henrik Neuberger iz Šoštanja v Ormož. Sodnim pristavom so imenovani avskultantje gg. Friderik Nerat za Litijo, Josip Zupančič za Idrijo, dr. Herman "VVa t z ul i k za Šoštanj, dr. Teodor vitez Neupaner za Velikoveo in dr. Fran Peitler za Kozje. — Suplent na novomeški gimnaziji g. Fran Vadnjal je imenovan profesorjem istotara.
— Konfiskacija. Sobotno številko iia-šega lista nam je zaplenilo c. kr. državno pravdništvo. List je bil konfiskovan razmeroma pozno, iz česar sklepamo, da se je c. kr. drž. pravdn. leta po daljšem ugibanju odločilo zaplembo. Konliskovanih je bilo pet odstavkov našega članka »Oklic srbskih radikalcev". V prvih dveh smo zabeležili, kar je poročalo »Novoje Vrernja" o postopanju avstrijskega poslanika v Belerngradu, in smo konstatovali, kako pišejo avstrijski oficiozni listi. To isto, kar smo mi navedli iz lista „N. Vrernja", to so še z ostrejšimi besedami navedli praski „Narodni Listyu v Št. 2O0 z dne 21. t. m., a dasi veljajo za Prago tisti zakoni, kakor za Ljubljano, niso bili „Nar. Listyu kon-liskovani I V zadnjih treh konliskovanih odstavkih so bila navedena nekatera h i-storična fakta o razmerju mej Avstrijo in Milanom, fakta, katera so bila zadnje dni navedena v najrazličnejših listih, tudi v cislitvanskih, tako v „Narodnih Li styh" in v tržaškem „Piccolo". Tam niso bila zaplenjena, pač pa pri nas. Končno je bilo rečeno, da obsojamo sedanjo avstrijsko politiko, ako je v soglasju s pisavo ofici-oznih listov. Pisali smo jako previdno do-čim je. govoreč o ravno tem predmetu dunajska „ Arbeiter-Zeitung" rabila najstrast-nejše izraze, a konfiskovana ni bila. In včerajšnji „Narodni Listy" prijavljajo iz „Journal des Debats" iz „Munchner Ali g. Zeit." in iz ruskih „Novosti* posnetke, v katerih se avstrijska politika vse drugače obsoja, kakor smo to mi storili, in vender niso bili »Nar. Listy" konfiskovani, da dodali so tem posnetkom tako krepek do stavek, da bi nikdar ne bili mislili, da je možno tako pisati v Cislitvanski. Nečemo izvršene konfiskacije kritiko vati, ali iz navedenih okolnosti naj sklepa očinstvo, kako težko je pri nas pisati časnike.
— Župan Hribar nastopil je v soboto daljši dopust.
— Promocija. V soboto je bil na dunajskem vseučilišču promoviran g. Fran Pavle ti Č, odvetniški koncipijent v Trstu, doktorjem prava. Čestitamo!
— Liberalizem v propadanju. Na naš dotični članek je „Edinost" na kratko odgovorila. Rekla je, da je v svojei.i članku govorila o talrai liberalizmu, katerega je židovstvo vzelo v zakup, d> ž njim kali Življenje narodov in more v motni vodi lažje ribariti svojo korist, o psevdolibera-lizmu. ki je karikatura svobode, ki je vol, vprežen v voz kapitalizma, ki je orostitu-cija pravega liberalizma, ki pod kibiko svobode kuje narode v gospodarsko i i dušno suženjstvo in ki ima tudi na Dm;1 ju svoje neznansko taborišče na škodo in i esrečo narodov avstrijskih. Dovoljujemo ei „Edi-nost" opozoriti, daje to morda mislila, ko je priobčila svoj zadevni članek, da pa tega ni p o v ed al a. Prvič je le v obče povsem splošno govorila o libera'izmu in sicer tako zaničljivo, kakor pač ne pristoja listu, ki je bil nekoč sam svobodomiseln ter je šele pred nekaj leti prišel do „kon-servativnega" prepričanja. Ako rneni „Edi-nostu, da se kako čutimo zadeti po njenem komentarju liberalizma, se jako moti. Kaša stranka je moderna, svobodomiselna stranka in ravno tistih grehov, katere je »Edinost" psevdoliberalizinu očitala, ne more nam nihče dokazati. Pač pa se dajo dokazati „konservativni" stranki na Slovenskem! — V to našo razpravo z „Edinostjo" je posegel tudi „Slovenec". Njemu ne bomo odgovarjali. Dokazali smo šele nedavno tega z neovržnimi fakti, da je bila »Slovenčeva« stranka zvezana z nemškimi liberalci, da je tej zvezi na ljubav storila očitna narodna izdajstva, da jim je takorekoč slovenstvo na drobno prodajala, in da
je tudi pri zadnjih občinskih volitvah ponujala onim istim Nemcem kompromis, ki pa je bil odklonjen. Ako torej „ SI o venec" govori o nemoralnosti kompromisov mej raznimi političnimi strankami, je to tako, kakor če pravi lisica, da je grozdje kislo
— Po občnem zboru „Sloge". Tudi občni zbor tega društva, ki velja za poli tično središče goriških Slovencev, ni prinesel pričakovanenga pojasnila glede nastalega razpora, in vender bi bilo tako vsestransko pojasnilo nujno potrebno. Udeležba pri občnem zboru je bita ogromna. Predsednik dr. Gregorčič je izjavil, da je na dnevnem redu le volitev odbora in dru-zega nič. Župan Zega, učitelj Vrtovec in dr. T r i 1 1 e r so proti temu ugovarjali, češ, da niso prišli v tako velikem številu le volit, ampak da izvedo kaj več in so zahtevali, naj se da dr. Tumi priliko, da se zagovarja. Tej želji se ni ugodilo in vršila se je volitev. Predsednik ni v komisijo poklical nobenega pristaša dr. Turne, kar so ti zamerili. Volitev je bila v 10 minutah končana. Oddanih je bilo za dr. Gregorčičevo stranko 286 glasovnic, za nasprotne kandidate pa le 6 ali 7. Kakor priznava „Prim. Li3ttt, se stranka dr. Tume voli tev ni vdeležila.
— Tržaški namestnik v Komnu. »Edinosti" se poroča, da je bil tržaški namestnik grof Goess dne 19. t. m. v Komnu Po običajnem pozdravu je namestnik odšel v občinsko pisarnico, kjer so se vršili sprejemi. Najprej je bilo sprejeto komensko občinsko starešinstvo, potem župani komenskega okraja, cestni odbor, duhovniki in učitelji. Namestnik je govoril nemški, a onim, kine umejo tega jezika, je tolmačil gos p. okrajni glavar. Županu komenskega okraja je povdarjal, da letos ne more vlada oddati posamičnim občinam nikakih podpor za ceste, vodnjake, razne stavbe itd., ker dež. zborne zboruje, kajti od tega so odvisne te podpore. Priporočal ježupanom, naj vplivajo na to, da slovenski poslanci pojdejo v deželni zbor, da bo isti sklepčen, in da bo deželnemu zboru in odboru možno delovati; kajti v nasprotnem slučaju trpi vsa Goriška. Ko mu je g. župan komenski, Jos. Kovačič omenil, da „Lahi ne dajo nič za nas", je g. namestnik odvrnil, da so Lahi hoteli dati toliko tisoč goldinarjev za šolski fond itd., pa vzlic temu niso slovenski poslanci hoteli vstopiti v deželni zbor. Na prigovor, da je to premalo , je dejal g. namestnik, da je treba malo po malem radovoljno (Čudno, da njega ekscelenca ni rekel: hvaležno I) vsprejemati in polagoma bi se dopolnilo marsikaj. — Nasvetoval je, naj vse-kako naši poslanci vstopijo v dež. zbor in v to namero naj delujejo župani!
— Odstavljena svetnika. „NašaSloga" poroča, da bi slovanski škofje prav lahko izposlovali, da bi Slovani slej kakor prej praznovali praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija, dasi je rimska kurija ta dva svetnika degradirala za svetnika nižje vrste Treba bi bilo le to, da bi se slovansko duhovništvo obrnilo s skupno prošnjo v Rim. Bomo videli, če se to zgodi.
— Prvi redni občni zbor ,.Slovenskega umetniškega društva" se je vršil včeraj zjutraj v mali dvorani „Narodnega doma" ob precejšnji udeležbi društvenikov. Podpredsednik, ces. svet. prof. Franke, otvori zborovanje ter prebere pismo, s katerim naznanja dosedanji predsednik, ravnatelj Šubic, svoj odstop. G. G o ve kar pravi, da so razlogi, s katerimi utemeljuje g. Sobic svoj odstop, tehtni in velevažni ter predlaga: I. Redni občni zbor »Slovenskega umetniškega društva'* v Ljubljani izraka odstopivšemu predsedniku, g. ravnatelju Iv. Šubicu, za dosedanje njegovo požrtvovalno delovanje svojo gorko zahvalo. Predlog je sprejel občni zbor soglasno. Druga točka dnevnega reda je bila volitev odbora. Na predlog gosp. Aškerca je bil izvoljen predsednikom g. ces. svet. prof. Iv. Franke, na predlog g. Alojzija Šubica je bil izvoljen podpredsednikom g stavb, svetnik Iv. Duffe, na predlog g. Govčkarja pa je bil izvoljen tajnikom g. učitelj Engelbert Gangl, blagajnikom g. prof. Fr. Gerbič, arhivarjem g. akad. slikar profesor Alojzij Šubic, odbornikom g. Vatroslav Hol z, namestnikom g. akad. slikar Rihard Jakopič in g. akad. kipar Ivan Zajec, preglednikoma pa g. arhivar A, AS k ero ing.
I režiser Rudolf Inemann. — K tretji točki
dnevnega reda se je oglasil g. predsednik Franke ter je predlagal, da se da odboru glede § 27. lit. c društvenih pravil polno-močje. Predlog je bil sprejet, ko je še obveljal nasvet g. Resmana, da se skliče v primernem Času izredni občni zbor, kateremu naj predloži odbor proračun. Gosp. Resmana je podpiral g. prof. Gerbic, a važnost in potrebo izrednega občnega zbora je dokazoval z ozirom na razstavo, ki jo meni društvo prirediti prihodnje leto, tudi g. Al. Šubic, ki je nadalje predlagal, da naj priredi umetniško društvo jeseni Puškinov večer, kateri predlog je bil po priporočilu g. Resmana sprejet. Gosp. Aškerc je predlagal, da bi se uvedla tudi pri društvenih večerih predavanja, ki se naj bi pozneje prirejala v večjem obsegu, sploh za vse občinstvo. Po živahnem razgovoru, v katerega so posegli gospodje: Govekar, Franke, Šega, Holz, Resraan, Al. Š ub ic,Duffe, Mis in Inemann, je obveljal predlog g. Aškerca. Z javnimi predavanji se prične takoj letos jeseni ter sta obljubila predavati g. ces. svet. Franke in g. inžener Šega. — Takisto živahen je bil razgovor o § 3. lit. c, ki ga je povzročil akad. slikar g. Jos. G e r m. kateri je izrekel željo, da bi se združili s Čehi, ki imajo že lepo razvito umetniško društveno življenje, da bi mogli gojiti produktivno slovansko umetnost. De-batovali so o tem g. Šubic, ki je dejal da so poslali Čehi za društveni arhiv Že razne knjige in gg. Duffe, Resman, Franke, Šega in Aškerc, kije dejal, da se izreci občni zbor tudi za zbližanje s Hrvati, kar je seveda obveljalo. G. Holz je predlagal, da bi odbor poskrbel društvu primemo sobo ter naprosil odbor „ Narodnega doma, da mu prepusti kak prostor. Predlog je bil sprejet. Gosp. predsednik Franke je potem zahvalil zborovalce za obilo udeležbo, je priporočal agitacijo ter slovenskim umetnikom tržno umetnost in je zaključil občni zbor.
— Cesarje Franoa Jožefa I. meatna višja dekliška šola je sklenila dne 15. t. m. slovesno svoje tretje šolsko leto, in sicer z jako povoljnimi vspehi. Po skupni zahvalni službi božji je razdelil ravnatelj go-jenkam izpričevala in s primernim nagovorom odpustil tretjeletnice z zavoda V lepih besedah se je v imenu svojih koleginj gdčna. Silva Derčeva poslovila od zavoda ter zahvalila ravnatelja in učiteljstvo za skrbno vodstvo in izobrazbo, zagotavljajoč, da se bodo vse tovarišice tega svojega iz obraževališčakot prve njega gojenke vedno s hvaležnostjo in ponosom spominjale. — Zavod je štel 67 gojenk v treh letnikih, in sicer deloma iz Ljubljane, deloma sploh iz Kranjske in drugih slovenskih pokrajin. — Med njimi jih je 13 uživalo Jos. Goru pove ustanove. — Obvezni učni predmeti so bili: veronauk, slovenski jezik in slovstvo, nemški jezik in slovstvo, francoščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, pri-rodopis, risanje, vzgojeslovje (v II. in III. letniku), gospodinjstvo (v III. letniku), ženska ročna dela —; prostovoljni pa: la ščina (v dveh tečajih), petje, lepopisje, telovadba, stenografija. — Poučevalo je vse te predmete poleg treh učiteljic 12 (večinoma srednješolskih) učiteljev in jeden zdravnik. — Zavod je že dokaj dobro oskrbljen z raznimi učnimi zbirkami in precejšnjo knjižnico slovenskih, hrvatskih, nemških in tudi francoskih knjig. Med darovatelji preteklega šolskega leta se morajo omeniti zlasti slavns češki potovalec dr. Emil Holub, ki je poslal šoli lepo število dragocenih pri-rodnin, nadalje g Ferd. Schulz, gdčna. vo diteljica E. Gusl i. dr. — Ob vseh dina-stično-patriotičnih praznikih se je udeleževal zavod skupne službe božje; tako se je tudi začelo šolsko leto in končalo vsako polletje s skupno sv. mašo. Trikrat so imele gojenke skupno sv. izpoved in sv. obhajilo. — Vpisovanje gojenk za prihodnje šolsko leto bode dne 15., 16. in 17. septembra vsak dan od 10.—12. dopoludne v ravnateljevi pisarni, Gospodske ulice štev. 8. — Med počitnicami pa daje vsa natančnejša pojasnila le pismeno ravnatelj zavoda, g. dr. Lovro Požar.
— Desetletnica „Bralnega društva" v Tržiču se je praznovala včeraj ob obili udeležbi raznih narodnih društev iz vseh krajev in neizmerne množice naroda v najlepšem redu. Ves dan ni bilo niti naj manjše neprilike ali nerodnosti. Pokazalo se je sijajno, da tudi v nekdaj glede slovenstva tako zloglasnem Tržiču prodira vedno bolj
in bolj narodna zavest, da se meščanski prebivalci, kakor tudi nepokvarjeni prosti narod in delavski stan začenjajo zavedati čiradalje bolj. Le temu je prepisati, da je po desetletnem, težavnem in mnogo na-aprotstev polnem delovanju skromno bralno društvo moglo praznovati slavnost desetletnice in blagoslovljenja društvene zastave tako krasno, kakor je bilo včeraj. Z zadoščenjem moramo konstatirati, da meščani, kar jih je Še nasprotnega nemškega duha, niso dali niti najmanjšega povoda kaki nerodnosti, katera bi bila kalila lepi red in harmonijo, ki je vladala mej vsemi udelež niki, kateri so čutili, da so na domačih slovenskih tleh: svoji mej svojimi. Obširneje poročilo te pomembne in lepe slavnosti prijavimo jutri. ♦
— Češki visokošolci   v Ljubljani.
Odbor akad. ferialnega društva »Sava" se obrača še jedenkrat do slavnega občinstva s prošnjo, da ga blagovoli podpirati pri sprejemu čeških visokošolcev. 100 visoko šolcev pod pokroviteljstvom g. prof. Vladimira Hraskega se je Že oglasilo, da se udeleži izleta. Dopise sprejema odbor društva „Sava" z naslovom Janko Krsni k v Ljubljani Kolizej vr. 24.
— Zrelostne skušnje ljubljanski višji gimnaziji za katere se je oglasilo 71 kandidatov, so bile končane v petek. Osem kandidatov je prebilo maturo z odliko, 12 jih bode delalo ponavljalni izpit, osem jih je bilo reprobiranih za jedno leto, trije bodo radi bolezni delali skušnjo meseca septembra, vsi ostali pa so skušnjo prebili z dobrim vspehom.
— O slovenskom književnom jeziku. 29. štev. „ Vienca" je prinesla velezanimivo razpravo iz peresa g. I. M i 1 č e t i č a, v katerem se bavi z Levčevim „Pravopisom", Peruško vo inllešičevo brošuro. Slovenske jezikoslovce opozarjamo na to razpravo.
— Proatovoljno gasilno društvo v Staram trgu pri Ložu naznanja bratskim društvom, da bode dne 30. t. m. praznovalo svojo desetletnico ter prosi slavna društva, da blagovole nameravane svoje veselice ali drugo tako vrediti, da ne koli-dirajo s to veselico. Prosi nadalje tudi, da se slavna bratska društva odločijo v kolikor mogoče velikem številu udeležiti se nameravane slavnosti, ker je čisti donos iste namenjen za napravo društvenega orodja Program slavnosti bode obširen in zelo zanimiv. — Cenjena uredništva slovenskih listov se naprosijo, da to naznanilo ponatisnejo.
— Katoliško izobraževalno društvo
v Mengšu. Piše se nam: Naši mengiški klerikalci so že marsikako pametno uganili. Zdaj so si ustanovili katoliško izobraževalno društvo. Mi bi bili tega društva prav veseli, saj vemo, kako krvavo so naši klerikalci izobrazbo potrebni, ali kaže se žalibog, da ima to društvo samo namen, ljudstvo Še bolj posuroveti, kakor je postalo v zadnjih letih po vplivu klerikalnih kolovodij. Predsednik tega izobraževalnega društva je častiti gospod Župnik, oni isti gospod, ki je nedavno tega v cerkvi pred Najsvetejšim napravil velik škandal. Vest o tistem škandalu je romala po vseh listih. Če bi bil lajik napravil kaj tacega, kakor je takrat župnik, prišel bi bil prav gotovo za nekaj časa pod ključ. Župnik je seveda s tistim škandalom toliko pripomogel k občni omiki, da so ga izvolili predsednikom katoliškega izobraževalnega društva. Njegova izobrazba je členom tega društva vzor, po njem se hočejo vreči in ga posnemati pri vsaki priliki, ter se tako po-vzpeti do vrhunca pristno katoliške omike.
— Sreča šmarijske fare. Piše se nam: Dne 16. t. m. je našo faro doletela »izredna sreča". Imeli smo v svoji sredi presvetlega gospoda škofa in slišali smo jih govoriti o čudežih. Zdaj smo vsi do zadnjega prepričani, da se še dandanes gode čudeži, kakor so se godili za časa Gospodovega. Samo hudobneži jih taje. Pri nas smo prej glede Čudežev že nekam omahovali. Posebno Kajfežev Johan iz sosedne fare, ki je poznal lepega Tončka, nam je to vero podiral, ali Presvetli so vse zopet popravili. Rekli so, da je za čudeže dovolj neovržnih dokazov, in mi jim verjamemo. Kaj bi ne, ko ni daleč od nas kraj, kjer se gode veliki čudeži. Tam so gospod, ki znajo iz vode delati vino, in sami
par Daljo v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" žl 167, dn6 24. Julija 1899.
pravijo, da je to vino tako močno, da so ljudje vedno pijani od njega.   Še nikoli nismo bili tako srečni in veseli, kakor ta dan, ko so bili Presvetli pri nas. Posebno ko so teko domači celo v kmečko hišo stopili,   si   urezali   od   hleba domačega kraha in zavžili kupico vina. In če verjamete ali ne, Presvetli jedo in pijo ravno tako kakor drugi ljudje.   Za vaaoega so imeli prijazno  besedo,  včasih slovensko, včasih hrvaško   Ognjegascem so naročili, naj varujejo duše večnega ognja Kajfeiev Johan pravi, da bo vsled tega treba pre-meniti, ker v sedanjih pravilih ni govora o vato vanju dul pred večnim ognjem, a ml si bomo že tako pomagali, samo če bodo nase brizgalne zadostovale.   Žal, da nam hoče nase veselje .Slovenec" pokvariti. To je rea hudoben list.   Na koncu svojega   poročila   pravi,   .razna gasilna društva so defilirala pred Škofom, defilirala so pa tudi dekleta v narodnih nošah — neumestno".  Zakaj neumestno? Kaj mar niso naše punice krepko marširale. Kar kadilo se je, in veselje je bilo, jih gledati. In saj so se vender zato oblekle v narodne noše, da so jih škof videli. .Slovenec" pravi nadalje .Se neumestnejša pa je bila godba, ki je poživljala korakajoče — bil je taioet — bas, gosli in — harmonike na meh. Blagi Slomšek je dejal: Sola pa, če dobra ni, je boljše, da je ni — mi pa pravimo aa ta slučaj: Godba pa, če dobra ni, je boljša, da je ni! Ako pa le slaba je, slo veanost pokaži". Proti temu slovesno ugovarjamo. Naša godba je prav dobra in mi smo Ž njo jako zadovoljni in ne pustimo nič zabavljati, najmanj na harmoniko. To je najboljši inštrument, kar jih je, in ko bi imali še turški boben, bi se z našo godbo lahko povsod pokazali.  Sicer pa ne vemo, čemu .Slovencev" pisač jezik brusi. Presvetlemu je bila naša godba prav všeč, saj so Še z nogo takt tolkli,   čemu torej to prazno zabavljanje? Zdi se nam, da nam hočete pokvariti veselje, ki smo je imeli tisti dan, ko nas je doletela izredna sreča, da ao bili Presvetli pri nas, toda ta hu dolini naklep se Vam na noben način ne poersči
— Hrupno zborovanje.   Iz Gradca ae nam piše: V četrtek zvečer se je oglasilo graško Ženstvo.   Prvikrat se je vršil shod, katerega se je ženski svet vdeležil v res ogromnem številu.   Zbralo se je nad 1500 žena, največ iz delavskih krogov, da protestujejo proti — porabi § 14. za uve-ljavljenje nagodbe.   Novi davek na sladkor je te žene razdražil in socialni demokratje so to spretno izkoristili, tako da imajo danea vse siromašnejše ženstvo na svoji strani. Klerikalna stranka je pri teh ljudeh imela veliko zaelombo, a izgubila jo je, ker ne najde besede proti novemu davku na sladkor. Na shodu je govoril aoc.-demokra tični poslanec Resel, ki je povdarjal, da se v naši državi tri četrtine vseh potreb ščin pokrijejo a užitninskimi davki. Od mesa je plačati na leto 6 milijonov gld., od piva 32 milijonov, od žganja 28 milijonov in od sladkorja 27 milijonov. Leta 1888. je davek na sladkor znašal Še 11 kr od kilograma.   Tedaj se je sklenilo, daro vati od dohodkov iz tega davka pet mili jonov fabrikantom,  da se podpre izvoz sladkorja v iaoaemstvo.   Od leta 1869 do 1897, so dobili fabrikantje 364 milijonov goldinarjev v dar, država pa je od davka na sladkor dobila 320 milijonov, torej za 40 milijonov manj, kakor je šlo v Žep fa brikantov. Ta številka ao aborovalce seveda močno pogrele, ko je Resel nasvetoval re solucijo, s katero se protestuje proti uve denju tega davka s § 14. je vladni zastop nik shod razpustil, na kar so zborovalke začele hrupno demonstrovati, kličoč .Proč z vlado". Na ulici so se potem demonstracija ponovile, a pred namestništvo demon strantje niso mogli priti in so se vsled tega razšli. V ponedeljek bo v Anskih dvoranah zopet ženski shod.
— Razmero na o. kr. učiteljišču v Kopru. .Soča* piše: Posebno neverjetne reči se gode' na tem učiteljišču v narodnem obairu. Kakor že leta 1897. o državnozbor skih volitvah, tako so se tudi letos o dohodu deželnega zbora italijanski gojenci udeleževali javnih demonstracij. Na ravna tei>tvu menda ni to nikakoršen prestopek, nI demonstracija. Slovenec pa le laziva v tokih slučajih, aamo če aa je prikazal na ulioo, Seveda to po pandah g, ravnatelja: , Ni treba, no da pojato ali Igrata javno za
demonstracijo Demonstrujete tudi, če igrate ali svirate, ali pa pojete slovenske komade
doma, ali pa če se pokažete na ulici ali trgu", če je zaigral kdo od Slovencev kako bolj narodno pesem, sliši takoj od vrat prihajajoči glas: »Ura Gottes Willen, da wird wiederum Politik getrieben." (V šolskem poslopju so trije klavirji, na katerih se vadijo gojenci.) Italijan pa sme javno ob vsaki uri prepevati: „Viva Dante, Marameo" in slične, če je kje v koperski okolici kaka veselica, je Slovencem dan prej gotovo prepovedano, udeležiti se veselice, mej tem ko so Italijani že večkrat sodelovali ra veselicah v gledališču, katerih dobiček je bil namenjen v »dobre namene". Če so pa Slovenci kdaj zinili o teh stvareh ravnatelju, se je ta kar obrnil in odšel. Vseskozi se kaže, da ne pride nikoli do boljšega, kakor je rekel neki profesor: »Vi molčite, dokler vas ne telčejo, naj delajo, kar hočejo. Kedar vas bodo pa s pestmi tolkli, takrat pa se oglasite!" Potem pa naj reče kdo, da se ne godi dobro slovenskim uči teljiščnikom v Kopru!!
— Okrajna bolniška blagajna v Kamniku. Pred kratkim so se vršile volitve v odbor. Domžalski Tirolci so na vse načine skušali, da dobe blagajnice v svoje roke. Našli so tudi nekaj Slovencev, ki so jo ž njimi potegnili, a vzlic temu so grdo pogoreli.  Narodnjaki so zmagali popolnoma.
— „Klub alovenskih bicikliatov Kamnik in okolica" ima dne 29. t. m. ob 5. uri popoludne v Domžalah na pošti svoj občni zbor, in se členi prosijo tega zbora polnoštevilno udeležiti.
— Razveljavljen sklep. Občinski svet ;elovski je pred nekaj dnevi sklenil protest proti ustavljenju nagodbe s § 14. Deželna vlada je ta sklep razveljavila. — Sklep, da se Velikovški ring v Celovcu prekrsti v »Bismarck-ring", ni bil storjen soglasno. Štirje občinski svetniki so glasovali proti dotičnemu predlogu. Nemške nacionalce je to seveda hudo razkačilo. Sklicali so takoj shod svojega B Komunal-vereina", in oni četvorici izrekli obžalovanje radi nje nenemškega ravnanja. To obžalovanje je obč. svet. dr. Kleinmavra tako speklo, da je takoj odložil svoj mandat.
— Učiteljica gdčna Lavra Scholz,
po hudobiji in strasti zatožena, da bi bila izpod bujala napadalce .Legine" hiše v Devinu s ploskanjem o priliki rabuke minulega septembra ter odobravala kažnjivo dejanje, bila je 18. novembra nekriva spoznana z razsodbo c. kr. deželne sodnije v Trstu, kakor že znano. A ker je bila obdol-Žena hudodelstva, odstavila jo je šolska oblast od službe ter postavila jo v discip linarno preiskavo. Ta je trajala celih 9 mesecev. Izid dolge preiskave je za učiteljico ugoden, ker Šolske oblasti so priznale, da se ni v ničem pregrešila To je vse prav, in nas veseli, da je prišla pravica na dan; a kdo poravna duševno trplenje gospodične v dolgih devetih mesecih, kdo povrne njenim učencem zgubo jednega šolskega let a ?
— Domača umetnost. V izložbi gosp Kolmanna je razstavljen portret prevzvi-šenega biskupa Strossmajerja. Ta portret je delo gdčne. Kobilce ve. Naša rojakinja je znana kot. izborna slikarica Prav v tem svojem umotvoru nam je pokazala, da zna res mojstrski z izurjeno roko mrtvim barvam udihati Življenje. Kdor pozna biskupa, mora nepristranski pritrditi, da je gdčna Kobiličeva v svoji ienialnosti jako krasno in dovršeno spojila v tem portretu moč in živost barv z naravo. To d lo je umetnici na čast, mi pa ji Še posebej odkritosrčno čestitamo. — V izložbi gosp. Schvventnerja je gosp. stotnik Jeglič razstavil dva jako lepa svoja akvarela. Obe sliki sta se mu jako dobro posrečili in moramo pritrditi, da je poulični prizor iz Reke vsled jako dobre razdelitve barv umetniško dovršen .Klansko jezero" preseneti oko zaradi nenavadne razsvetljave, ali vidi se ravno iz neporočenega posnetja prizorov iz narave da je gosp. stotnik izredno nadarjen slikar.
— Požari. V predilnici v Litiji je nastal dne SO. t. m. ogenj, kateri se je hitro razširil in npelil tkanina v vrednosti do 400 gl. Le hitri pomoči od strani delavcev ae je zahvaliti, da ni nastala večja škoda — Na Velikem vrhu ja gorelo pri Franca Blašioa. Škode je 900 gld.
— Nesreče V Toplicah je pri kopanja utonil 91etni Fran Kolavto. — V Idriji ja v radnika tesar Fran Gnezda padal 18 m
globoko in se nevarno poškodoval. — Dne 18. t. m. se je v Banjaluki 11 letni županov sin igral s puško, ta se je sprožila in je bil drugi 17 let stari županov sin, ki je ležal na klopi, tako nesrečno zadet v oko, da je umrl.
— Strela.   Grozna nesreča se je pri-godila v sredo, dne 12. t. m. v področju občine Kokarje. Proti 5. uri popoludne zbirati so se jeli od jugovzhoda sem hudourni oblaki.   Jelo je bliskati in treskati, da je bilo groza. Naletavala je tudi debela toča, ki pa ni znatno škodovala.  A strela ta je pač strašno gospodarila.   V teku kacih 10 minut je v okrožju dobre četrt ure vdarila trikrat ter vsakokrat s pretresujočim učinkom.   Prvikrat je vrezala blizu Pobrež v dninarice, ki  so s polja bežale domov ter ubila zakonsko Ano Ciraj, Mico Remic pa omamila, v tem ko so ostale tri nepoškodovane. — Kmalu potem je udarila strela v kozolec Franc Riderja na bližnjem gričku. Kozolec je hitro do tal pogorel. Posestnik je  ravno  letos  opustil  zavarovanje, češ, bom rajši dotični znesek vsako leto na stran dajal.  —  In po kratkem prestanku je zopet ognjena kača z vso silo treščila v neki hrast, ki stoji na polju med Podbrežjem in Gorico, kacih deset minut proč od mesta prve nesreče. Tam so vedrile mati in dve hčeri. Strela je ubila 201etno Mico Blekač, mater Jero precej pohabila, sestro Franco pa samo omamila. — Vsi vaščani so prestrašeni in silno tugujejo za nesrečnimi žrtvami.   —  V Poljčanah so vedrili med nevihto grede iz šole štirje učenci ondotne šole na klopi pred neko hišo   Kar udari strela med nje in vsi popadnjo nezavestni na tla.   Ko je prišla zdravnikova pomoč, se je le eden zavedel ter zbežal, dočim so ostali trije bili mrtvi.
— Nemško-nacionalna barva po — 1 goldinar. V .Domovini" čitamo: V nekaj tednih priredi društvo .SUdmark" na vsiljivo moledovanje nemških neodrešencev v Celju svoj letni občni zbor. Na vse ao mislili Celjani glede sprejema itd., pa pozabili so, da je le peščica med njimi udov »Siidmarkove" podružnice. Sedaj letajo nalašč zato najeti agitatorji od hiše do hiše ter beračijo pri možeh, ženah in otrocih za — 1 gld. Kdor tega plača, je ud omenjenega društva ter deležen nemško-nacional-nega duha. Zelo ceno sredstvo, da se rešijo ljudje goldinarja in pameti, nemški gostje pa bodo s ponosom zrli na obširni zapisnik v zadnjem trenutku kupljenih kozlov.
— Toča je dne 10. t. m. v Zg. in v Sp. Košani napravila Škode 4000 gld.
— Zavarovalnioa za življenje, starost in renta je začela delovati dne 1. julija v Celovcu. Vpeljali so jo vsled sklepa deželnega zbora z dne 29. aprila t. 1. Nova zavarovalnica je prav za prav podružnica nižje-avstrijske zavarovalnice. — Pri tej zavarovalnici je razpisano tudi mesto uradnika. A prosilci morajo biti Nemci (!!), tako zahteva naš deželni odbor v deželi, kjer je tretjina prebivalstva slovenska, je Slovenec izključen iz deželne službe! Ali se more pravici še hujše biti v obraz?
— Nezgoda na južni železnici. V soboto ponoči je bil poškodovan nočni brzo-vlak po tovornem vlaku med postajama Planina-Logatec in sicer je tram, ki se je zrahlal na voza tovornega, z brzovlakom križajočega se vlaka, podrgnil ob nekatere vozove brzovlaka. Okna vozov in stroj so bili pokvarjeni.
— Utonil je v petek opoldne pri kopanju poleg Zidanega mosta nadsprevodnik južne železnice, g. J. Fluhar. To je v kratkem že drugi slučaj, ki se je tam primeril.
— Brzojavni in telefonski promet meaaca junija 1899. Na c. kr. brzojavnih postajah tržaškega poštnega ravnateljstva bilo je meseca junija 1899, in sicer na Primorskem oddanih 47.706, došlih 55.531, tranzitujočih 136.084, skupaj 239321 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 32.474, došlih 36.888, tranzitujočih 121.664, skupaj 191.026 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7325, došlih 8976, tranzitujočih 15.206, skupaj 31.507 brzojavk. V internrbannem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1502, v Opatiji 203, v Pulju 118 in v Ljubljani 156 pogovorov; v lokalnem prometa govorilo se je: v Trstu 230.000krat, v Pulju 7448krat, v Gorici 4800krat, v Opatiji 1162krat in v Ljubljani 12.936krat
* Nezgoda nemške oeoarice. Avgusta Viktorija, nemška cesarica, si je aa izletu v gore Sv. Jerneja pri Kraljevem jeseni zlomila piščal desne noge, ko ji je spodletelo na mokri deski. Cesarica je padla, a zopet vstala in šla še nekaj k rakov, potem pa so jo morali na stolu nesti v Berch-tesgaden, kjer je v letovišču Ležati bo morala vsaj Sest tednov.
* Stekal — človek. V Luthu je neki delavec pobil steklega psa, a se pri tem sam nekoliko ranil. Nakrat je postal sam stekel. Ogrizel je svoje otroke in zbežal. V groznem strahu ao bili ljudje. Orožniki pa so ga ujeli. Otroke so pripeljali v bolnico v Lilleju
* Pri darovanju maše zastrupljen.
Župnik > Cicognoli blizu Pavije, Gian-battista Berri, je bil nedavno na posetu blizu Genove ter je tudi ondi vsak dan bral mašo. Pri neki maši pa se je pri za-vživanju nakrat zgrudil na tla in umrl. Ministrant mu je mesto vina pomotoma nalil močne tekočine, s katero se čistijo svetilke.
*,,Popravek". .KielerNeueste Nachr." so nedavno poročale, da sta tatova neki gospej na ulici iztrgala iz rok denarnico, v kateri je bilo 30 mark. Malo za tem pa je dobilo uredništvo lista od tata »popravek", v katerem javlja, da ni imel pri kraji ni-kakega druga ter da je bilo v denarnici samo 7 mark. Tat prosi, da se to javnosti prijavi, »da ne bi novine prinašale napačnih obdolži tev".
* Prava romantika. Iz Brunšvika poročajo, da sta nedavno skočila zaljubljenca 191etni klujčavničar Nippe in 15 letna Tonka Jons v vodo, kjer sta utonila Pri njima je našlo redarstvo pismo, v katerem prosita samomorilca, naj ju pokopljejo v skupen grob, ter da naj se njiju ljubezen ove koveči v — romanu.
* V gozdu od gladu umrla. Nemški listi poročajo, da so našli nedavno 71etno hčerko delavca Kolodovvskegs iz Bornana mrtvo v gozdu. Otrok je šel s svojini ata-riši v gozd po jagode ter se je zašel. Vse klicanje je bilo zaman. Naslednje dni so preiskali ves gozd daleč na okoli, a deklice ni bilo najti nikjer. Pred nekaj dnevi pa so našli deklico z raztrgano obleko mrtvo v gostem grmovju ležečo. Bržčas ja hodila dolgo časa po gozdu, a končno se je skrila v grmovje, kjer je od gladu umrls.
* Tragedija v rodbini. V Hajdu-Ba-gosu blizu Debrecina se je dogodila pred kratkim strašna obiteljska drama. Neki ta mošnji delavec je žel na polja a svojo 1(31 etno pasterko. Očim je nakrat začel dekle nadlegovati, a ker ta ni hotela ničesar o njem čuti, je pograbil delavec koso ter jo zabodel deklici v srce, da se je mrtva zgrudila na tla Njen očim pa jo šef domov ter skočil v vodnjak, iz katerega so ga naslednjega dne mrtvega potegnili. Delavčeva žena, katera je iskala svojo hčer ter jo našla na polju mrtvo, je zblaznela.
* Namiri radi koga. V Alekaandrijt so se pripetili 8. t. m. veliki poulični nemiri radi kuge. Posredovati je moralo vojaštvo. Neomikano nižje ljudstvo je napadlo dva zdravnika, ko sta šla k bolni Ženski. Ljudje so hoteli zdravnika pobiti. Zdravnika sta ušla skozi neko lekarno, izgred niki pa so naskočili lekarno ter ondi vse razbili. Mnogo Ijudij je vojaštvo gnalo v ječo.
* Razstava razglednic V BeroHnu je
razstavilo 100 izlagateljev velikanski zbor razglednic. Najnovejše razglednice imajo naslikano šahovo pločo. S temi razglednicami se more igrati šah na daljavo. Tudi svilene razglednice so baje jako zanimive.
* Lastnega otroka umoril. Iz Lvova javljajo: Neki kmet iz okolice Podwolo-czvska je prodal na sejmu svojo kravo za 50 gld. Domov prišedši je dal bankovec soprogi, katera ga je v svoji neprevidnosti položila na okno. Nje petleten sinoek ja bankovec vzel ter ga na drobne kosce raztrgal. Ko je kmet to videl, ae je tako raztogotil, da je v svoji jezi preklal sinčku glavo. Njegovo ženo je zadela vspričo strašnega prizora srčna kap; morilec otroka pa je Šel na podstrešje, kjer se je obesil.
* Zoper žanake klobuke.   V amerl-
1 ških cerkvah se bije zdaj boj zoper ženske ! klobuke, katere so deloma že odpravili tudi ' iz gledališč. Neko nedeljo si izmisli propo-i vodnik neke oerkve metodlatov v Kansaeu City v državi Miaaoori Izvrstno zvijačo,
Predno je pričel pro povedo vati, je dejal le tako mimogrede: „Seveda bi ne bilo prav, ako bi hotel dame prositi, da odlože klobuke, ker bi se mogle prehladiti v glavo!" Velika tihota v cerkvi. „Za nekatere dame bi tudi ne bilo prijetno, ker bi njihova frizura, ako bi vzele klobuk z glave, mogoče ne kazala lepe podobe". Pri teh besedah je pograbilo polovico žensk po klobukih in jih vzelo z glave. A duhovnik ojačen po tem vsperiu, na laljuje : »Druge dame bi se mogle bati. da bi pri snemanju klobuka, vzele tudi — lase z glave." V eni minuti ni bilo več videti klobuka na glavi.
* Indijanske justifikacija. Indijanec \Vallatonka je pred tremi leti ustrelil svojega strijca, glavarja Indijancev Choctavv-skega rodu    StareSine so obsodili morilca na smrt. vender so mu dovolili za tri leta odloga pod tem pogojem, da bode sodeloval pri  neki   komediantovski   dražbi   ter bo izročil ves svoj prislužek rodu \Vallatonka je ponudbo seveda sprejel  ter bil tri leta tako marljiv   in  posten,  da ga je ameri-čanska vlada pomilostila.   Toda Indijanci ne priznavajo arneričansk avtađa in njegovo pomiloščenje ni bilo veljavno. \VaIlatonka se je pred nekaterimi tedni  vrnil prostovoljno k svojemu rodu ter se izročil stare Šinam.   Američanska vlada je hotela obsojenca vsekakor rešiti ter je poslala sela z naročilom, naj  Wallatonko aretira. Indijanci pa dotičnega sela še  sprejeti niso hoteli. Wallatonka, dasi povsem svoboden, je šel sam na monšče. Tam mu je krvnik zavezal oči, ga slekel ter mu narisal na srčno stran prs veliko črno točko. Potem je stopil  štiri   korake   nazaj  ter ustrelil. VVollatonka pa je bil še živ. Krvnik mu je del okoli vratu vrv ter ga je vlačil po mo-rišču.   Toda niti s tem ni bilo krvniško opravilo končano, kajti Wallatonka je živel še vedno.  Tedaj ga je privezal krvnik na kol tako, da mu je visela glava nazaj, ter mu je vlival v usta toliko časa vodo, da se je obsojenec zadušil.
Telofonična in brzojavna poročila.
Dunaj 22. julija. Ministrski predsednik grof Thun se je danes za nekaj časa odpeljal na Moravsko.
Dunaj 22 julija. Danes ponoči je 241etna lahkoživka iz ljubosumnosti umorila svojega 201etnega ljubimca Fellerja in potem samo sebe smitno-nevarno ranila.
Praga 22. julija. Bivši tukajšnji vojni zapovodnik lom. grof Griinne je sedaj definitivno umirovljen. Grunne se nahaja v blaznici.
Budimpešta 22. julija Uradni list naznanja, da je vlada odstavila velikega župana trenčinskega komitata. S tem je storila uslugo katoliški stranki, ki je zahtevala odstranitev velikega župana, ker je nezakonito vplival na zadnjo državnozborsko volitev.
Beligrad 22. julija. Nagli sod začne dne 25 t. m. z obravnavo radi atentata. Obtoženec Knežević kot storilec, bivša ministrska predsednika Pasi o in Taušanović ter Gruič* kot prouzročitelji in sukrivci, ter 23 drugih odličnih radikal«-ev pa je obtoženih kot členi »zarotea proti Milanu.
Beligrad 22. julija. Ruska in italijanska vlada sta remonstrirali proti počonjanju vlade zoper radikalce.
London 22. julija. Iz Pekina se poroča, da je ruska vlada tarn ustanovila šolo, v kateri vzgaja Kitajce v ruskem jeziku za službe pri železnicah. Angleško časopisje protestuje proti ternu jako energično.
London 22. julija. Blizu Ports-m o n t h a je na torpedovki B u 11 f u i t h nastala eksplozija. 7 mornarjev je bilo ubitih, 11 pa nevarno ranjenih.
Dunaj 24. julija. „\Viener A 11 g. Z e i t u n g ki ima zveze z ministrstvom zunanjih del, poroča, da sta Rusija in Avstrija storili v Belemgradu skupne korake in svarili Milana, naj ne postopa tako, da bi svet mislil, da mu je le za maščevanje in ne za pravičnost. Ostra pisava ruskih, francoskih in angleških listov na naslov grofa Golu-chovvskega torej ni ostala brez vspeha. Iz Petrograda se poroča, da je car skrajno ogorčen radi Milanovega po-
čenja nja. To ogorčenje dobi izraza v tem. da car ne imenuje za Beligrad poslanika, dokler Milan Srbije ne zapusti. Gruiću je car pri slovesu rekel s povzdignjenim glasom: Niti las se Vam ne sme skriviti — jaz Vam jamčim za to.
Dunaj 24. julija. Finančni minister je izposloval. da se odpravijo uradniške kavcije. Uradnikom se vrnejo vplačane kavcije v dveh ali v treh letih.
Dunaj 24. julija, .Jutri sprejme finančni minister deputacijo slaščičarjev, ki hočejo demonstrirati radi davka na sladkor. Ce bi deputacija pri ministru nič ne opravila, hoče iti v Ischl k cesarju. Slaščičarji so hoteli danes napraviti ljudski shod. toda vlada je ta shod prepovedala.
Dunaj 24. julija. Ponoči je bilo vse mesto preplavljeno z listki, na katerih se grdi krščansko-socialna stranka in na katerih je rečeno: »Na svetilko z goljufom ljudstva LuegerjenrU.
Brno 24. julija. Jutri so zopet snide spravna komisija moravskoga dež. zbora. Čehi bodo zahtevali, naj se Nemški členi izrečejo, kako stališče zavzemajo napram nemškemu binkošt-nemu programu.
Budimpešta 24. julija V Vacovu je umrl škof dr. Schuster.
Beligrad 24. julija. Poročila, da je ministrstvo detnisijoniralo, so neosnovana.
Sofija 24. julija. Knez Ferdinand je odpotoval na Dunaj
Petrograd 24. julija. Car je dovolil, da se bode v Kongresni Poljski odslej poljski jezik učil ne več v ruščini nego v poljščini Vsi zaradi revolt na raznih vseučiliščih obsojeni visokošolci so pomiloščeni.
Pariz 24. julija. Listi poročajo, da je brzojavna čestitka ruskega carja princu Napoleonu, o kateri se je mnogo pisalo, apokrifna.
Berolin 24. julija. Na nekem tukajšnjem dirkališču je vdarila strela v žičasto ograjo, ob kateri je slonelo 30 oseb. Tri osebe so bile ubite, štiri osebe so nevarno ranjene, šest pa lahko ranjenih.
Berolin 24. julija. Pri Gingenu je vlak povozil voz, v katerem je bila večja družba izletnikov. Pet oseb je bilo ubitih, šest ranjenih.
Narodno gospodarstvo.
— Podaljšanje roka za izročitev in oddajo izkaza glede rentnine od hranilnih vloženih obresti v smislu § 133. Odd.
Na finančno ministrstvo so prišle večkrat pritožbe, da do sedaj za izročitev in oddajo izkaza glf»de rentnine od obresti hranilnih vlog dovoljeni rokovi, kateri so redno z 31. julijem oziroma 31. januvarjera sledečega leta končali, nezadostujejo dejanskim razmeram in posebno pa, da se drugega (oziroma celotnega) roka glede na to, da se računski sklepi navadno šele pozneje izgotovM, sploh ni ali pa le teško držati mogoče. Da se pritožbam, katere niso popolnoma neopravičene, kolikor mogoče vstreže, namerava finančno ministrstvo od sedaj naprej rok za izročitev in oddajo izkaza glede rentnine, katera se odtegne za drugo polovico koledarskega leta, podaljšati splošno do 14 aprila drugega leta in slično za prvo polovico leta dovoliti rok do 14. oktobra. Ravno tako se bode za one slučaje, v ka terih se želijo in se tudi dovolijo za oddajo in obračun celoletni rokovi, določil rok s 14. aprilom. S tem, da se ti rokovi podaljšajo, se pa kar je samo ob sebi umevno, prav nič ne izpremeni, marveč večjim zavodom naložena dolžnost, da se vplačajo najpozneje do 31. decembra vsakega leta na račun znesek po izmeri rentnine, ki se je za dotično prvo polovico leta oddala Finančno ministrstvo namreč namerava, da se poboljšajo vspehi vplačitve pro currenti, kateri so dosedaj gotovi radi večkrat za-kašnjenih vplačitev na račun precej neugodni, od sedaj naprej zavodom, kateri pridejo v poštev naznaniti, da izgube* brez ovinka takoj podeljene ugodnosti, če se za-grešč s tem, da prekoračijo končne obračunske rokove ali pa če ne vplačajo, kakor je omenjeno, na račun najpozneje do 81. decembra pri dotični državni blagajni v gotovini. Temu primerno bodo davčne oblasti najnatančnejše nadzorovale te okoliščine,
in če se primerijo kaki zadrški, takoj poročale predstojnemu finančnemu oblastvu, da se potrebno ukrene. V prid jednoličnosti in sličnosti podaljša finančno ministrstvo brez pomisleka tudi onim v § 3., II. na ve denira obče koristnim podjetbam in združbam v samo pomnožbo. katerim ao ae dovolile Ze olajšane omenjene vrste, toda le v sedaj navedenem obsegu (t. j. rokove od 31. julija in 31. januvarja) rok za oddajo in obračun glede rentnine od vloženih obresti do 14. oktobra drugega leta po zgoraj naznačenih pogojih.
Fatalist
(Ruski spisal Ivan Turgenjev)
XVII.
(Konec.)
Vrnivši se v Petrograd povprašam po Mariji. Poiskal sem celo njenega zdravnika. V svoje začudenje zvem od njega, da je umrla ne za otrovom ampak za kolero. Povedal sera mu vse, kar sem vedel o Teglevu.
»Aha!" vzklikne zdravnik. »Teglev f Kaj ne, topničarski častnik srednje visokosti, nekoliko vpognjene postave — jeclja nekoliko ?"
„Prav tako je".
»Da, on je! Ta gospod pride k meni — preje ga nisem še nikdar videl — in mi zatrjuje, da se je ta deklica otro vala. »Umrla je za kolero", pravim jaz. — »Ne, za otrovom, trdi on. — »Ne. za kolero !* rečem jaz. — »Jaz vam pravim za otro vom I* ponovi on. — Uvidel sem, da pri tem možu ni vse v redu. Vsled širokega tilnika se nisem mogel čuditi njegovi trdo-vratnosti ... In pri tem se je vedel na tako poseben in neprijeten način. No, si mislim1 kaj je na tem, ko je že enkrat mrtva . . . »Dobro toraj", rečem, »otrovala se je, ako vam je to ljubše".
»Zahvali se mi, stisne celo roko in izgine". Jaz povem zdravniku, da se je isti častnik istega dne usmrtil. Zdravnik niti ne zgubanči čela, pripomni samo, da so pač različne vrste norcev na svetu.
»Da, prav raznolične vrate", ponovim jaz.
Po pravici je enkrat nekdo rekel o samomorilcih:
»Dokler ne izvedejo svoje namere, jim ne veruje nihče; če so pa enkrat jo izvedli, ne žaluje nihče za njimi.
Motoorologi6no poročilo.
—Sil dat TM-«
Darila.
III. izkaz, dsril zs zgradbo   „ Vodnikovega
doma" v Sp. Sliki. Darovali so: goap. Schwentner L., knjigar v Ljnbljani, 1 gld.; gosp. GregorCiCSimon, kurat v p., itd. v Renčah pri Gorici, 2 gld. ; gosp. Križaj Nikolaj, župnik na E'remu, 6 gld.; gospa Wies8l Ana, trgovka v Divači, 2 gld.; gosp. Porain Matija, posestnik itd. na Zg. Rožniku, 25 gKl; go8p. Jančigaj za „veselo družbo", BO kr.; gosp. Huth Dragotin, c. kr. vojni župnik v p. v Ljubljani, 1 gld. 50 kr.; g. dr. Ivan Svetina, katehet in c kr. prof. v Ljubljani, 2 gld ; goap. Janzekovič Did., kaplan v Cadramljah (Štajersko) 50 kr.; gosp. Guttmann Emilij, c. kr. gozd. ravnatelj v rtorici, 5 gld. — Iskreno zahvalo izreka vsem velečastitim dobrotnikom — odbor.
Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Olrila In Metoda: Gosp. Kristijan Rodni k v Ilirski Bistrici 9 K 30 vin. iz puBice v g. JelovSkovi gostilni. — G. Štefan I.apajne v Idriji s K z geslom: ,,I>a bi bil Ciril in sv. Metod pri „Fani" v čislih in povsod'1. — Skupaj 17 K 30 vin — Živeli vsi darovalci!
Narodno zdrsvilo. Tako se sme imenovati bolesti uteSujoce, mišice in živce krepčujoce, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iftanje in *ol", katero so splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena Bteklenici 90 kr. Vo postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNA.FI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. Manj kot 2 steklenici se naravnost ne pošiljati. 2 (59—10)
21. 22.
23.
24.
a. sveder
7. ijatraj
t. po pol.
0. zvečer
7. zjutraj
8. popol.
Vetrovi
Ušao
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
738-1
7383 7368
7361
7368 7342
22 4 brezvetr.
182 si. vssvs.
ar. jug
30*0
jasno
soparno jaano
1!
238
20-2 299
7340
7322 7304
245
901 286
al. jug  I j;
si. avzhod ar. j s shod
soparno oblačno
al. j zahod oblačno
si. shsah.'pol oblač. ar. jzahod pol. oblač.
temperatura petka, sobote in nedelje 225', -240* in 24 9*. normale: 19 9«, 19*9* in 199*. — Danes zjutraj kratka pa močna nevihta,
takisto ob poldne.
^D-uLZiadanlca. borza.
dne" 24 julija 1829.
Skupni državni dolg v notah.  . 100 gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru   . 100  a  30 ,
Avstrijska zlata renta  .... 119  t  lO .
Avstrijska kronska renta 4"0. 100  .  ao ,
Ogerska alata renta 4'/..... 119 . 06 »
Ogerska kronska renta 4%   .  . 96  ,  50 ,
Avstro-ogerske bančne delnica  . 910  »   — ,
Kreditna delnic«....... 38;i ,.
London tista....... 190
Nemški drl. bankovci aa 100 mark 68
90 mark.......... n
90 frankov......... 9
Italijanski bankovci..... 44
0. kr. cekini........ 5
62 V.
90
77
66
46
67
SV Vse vrednostna papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSKO, LJubljana, Sef enburgova ulice 1. SreOke m maasčtia obroka pe 8, t, S—IO gld.
Zahvala.
Povodom bolesni in smrti našega ljubega soproga, oziroma očeta, brata, strica in svaka, gospoda
Andreja Lavrenčiča
gostilničarja in posestnika
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za srčno tolažbo in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu iskreno zahvalo.
Osobito in posebej se se zahvaliti-
Jemo visokočaatitemu gosp župniku županu, potem vsuin darovateljem krasnih vencev ter cenjenim gg. pevcem aa ganljivo petje. Se enkrat srčna hvala vsem!
V Št. Petru, dne 24 julija 1899.
(1346) ialnjoči ostali.
---^ilkalična kislina
najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskusen* pri kašlju, vratnih bolesnih, želodčnem kataru ter pri katarih v aapilih.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih Ipe-cerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. (36-5)
Blagajničarica
zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi in veSča računanja, ao aprejme a 1. avgustom t. I.        (1321—i) Naslov pove upravniStvo „Slov. Nar.w.
Stanovanje
4 sobe s pritiklinami, ae odda takoj ali o Vaeh svetih 1899 v Kolodvorakl ullol itav. 11. (1343-1)
Bolestnim srcem javljava sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma brata, gosp.
Jakopa Jelovčan-a
hišnega in zemljlsčnega posestnika, trgovca z lesom, blviaga mnogoletnega župana sta-roloskega, občinskega svetnika, odbornika okrajnega cestnega odbora In kraj. šolskega svbta, In uda osebne dohodninske prizivna komisija na Kranjakem
danes v petek 21. t. m., ob polu 11. uri po noči po dolgotrajni, mučni bolezni, previđenoga s sv. zakramenti za umirajoče, v 54. letu njega starosti.
Pogreb pojde v ponedeljek, dne 24. t. m., ob polu 9. uri zjutraj is hiae žalosti na župnijsko pokopali&če v Stari Loki.
Sv. mase zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi v Stari Loki.
Dragega pokojnika priporočava v pobožno molitev in blag spomin.
V Stari Loki, dne 21. julija 1899.
Mar U a Jelovčan roj. Grohar,
soproga
(1339)
Marjeta Jelovčan
sestra.
»»!■   .^/?/on Čadež
•—^ «<ž poročena, —• (1344) Šmartno pri Litiji, dni 23. julija 1899.
Velecenjenemu občinstvu uljudno naznanjam, JgJ*. da sem se nastanil
v Metliki
kot praktični zdravnik.
Metlika, dne 22. julija 1899.
(1341;
DR Mano Dereani.
Sadi odpotovanja proda se ceno dobro ohranjen
glasovir in citre.
Več poizve* se v hiši: Emonska cesta štev. 2. (I324—D
sprejme v trgovino z meSanim blagom Frid. Skušek, trgovec v Metliki.
1
do 300 goldinarjev na mesec
lahko zaslužijo osobe vsacfcga stanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in Hrečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Deutsche gasse 8, Budapest._(1209-4)
Izgubila
se je listnica v kateri je bilo pooblastilo gospe Katarine Zvvenkel glaseče se na Antona Zvvenkelna in domovinski list. n-m, Opozarja se, da izdateljica
Eooblastila ni odgovorna za ka-eršnekoli pravne posle, sklenjene na podlagi tega pooblastila.
Sevnica, dne 15. julija 1899.
Na petrasredni de i ki ljudski soli družbe sv. Cirila In Metoda v Trstu
se razpisuje v začasno nameščenje
učiteljeva služba
s 600 gld. letne plače.
Postavno utemeljene prošnje naj se do 25. avgusta t. 1.
dopošljejo podpisanemu vodstvu.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 21. julija 1899. leta.
okattjjaioitoiiofipa^
1   V slovč!
Vsem dragim prijateljem in cenjenim znancem, katerim nisem za-mogol vsled naglega odhoda iz Cerk- L niče podati desnice v slovo, kličem \\ odkritosrčni:
„Na zdar!"
Bodi mi tu dovoljeno, izrekati tudi vsem ondotnim  rodoljubom  zahvalo I za naklonjenost, katero sem užival in je; cenil med njimi.
Posebno pa mi je čast, spominjati se i v bodoče preprijsizno odhodnice, ki ste mi jo priredile vrle rodbine M. Krajčeva in K. Verli-tova.
OdliCnim spoštovanjem
(1342)
Dr. liano Dereani.
Metlika, dn<5 22. julija 1899.
Prednaznanilo.
60 oseb # 34 konj
jahalni zbor 16 dam laatosv or*k#>ot*x.
P. n. občinstvu mesta Ljubljane na prijazno znanje, da doBpem v kratkem b svojo najbolje renomirano cirkusovo družbo s posebnim vlakom.
Vse podrobnosti na dnevnih naznanilih.
Z velospoBtovanjom
(1322) ravnateljstvo.
Heenec
se takoj sprejme (1295—3)
v H. Schwingshakl-a kovačnici za bakro in kotle v Ljubljani.
Kot
s primerno začetno plačo se sprejme takoj dijak, ki je dovršil trgovsko šolo ter je slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen.
Pismene ponudbe s prepisom končnega spričevala, sprejema tvrdka (21—1«6)
K*vv6i6 & XiiUs>8
v Ljubljani, v Prešernovih ulioah.
v
Žensko kolo
ia dobro ohranjeno, ao dobi po niski ceni.
Kje? pove upravništvo „Slovenskega Naroda". (1309—2)
Ces. lir, avstrijska jšk Iržavne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od daa 1. Junija lSOt. lata. Odhod la LJubljane jot. kol. Proaja 6as TrblS. Ob 12. uri 5 m. po nofti osobni vlak ▼ Trbit, Beljak, Celovec, Franzensfeitc, Ljubno ; ftez Selzthal t Ausm, lil, Solnograd; čez Klein-BslAtog v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstettea. — Ob 7. ari fi m. zjutraj osobni vlak v Trbil, Fontabel, Beljak, Celovec, Frau-senafesta, Ljubno, Dunaj; će« Selzthal t Solnograd, ftez Klein-ReiHmg v Line, Badejevice, Pizen, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri f>0 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selit hal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selztbal v Solnograd, Lond-Gasteiu, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, cez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Franeove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Danaj via Amateten. Ob 7. ari 15 min. zvečer osobni vlak v Lesce-Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob b ari 41 minut popoladne v Podnnrt- Kropo — Pro g; a v Rovo meato in v Koeevje. Osobni vlaki: Ob ti. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Prova ii Trbiža. Ob 5. uri iti m. zjutraj oaobui vluk z Daimia via Aiu-Etetten, Solnograda, Linca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzcnafeste- Ob i. ari !i.> min. zjutraj osobni vlak iz Lesec-Hleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetcn, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. - Ot» 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Cel o VOS, FranceiiBfesta, Pontabla. — Ob 9 uri ti m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Pl/.nja, Budcjevic, Linca, Ljubita, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob b. uri 42 min. zvečer iz Podcarta Kropo. — Proga la Novega mesta in Ko« 6evja. Osobni vlaki: Ob H. uri /,\ in. zjutraj, ob 2. uri 32 ni. popoludne in ob 8, uri 48. in zvečer. — Odhod ia LJubljano d. k. -v Kamnik. Ob 7. uri 24. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob ti. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le nb nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. ia Kamnika. Ob ti. uri .>■> m. zjutmj, ob 11. uri b m. dopoludne, ob ti. uri lu m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob uedeljah in praznikih. (1200)
Gospodje
kateri žele izredno dober zaslužek, naj ae blagovolijo igla-aitl v nedeljo popoludne od 2.-4. ure v hotelu *Pri slonu".
v Ljubljani z velikim vrtom blizu Trnovske cerkve ae zaradi selitve
^ prostovoljno proda
po znižani ceni. Vrt leži ob Oradašci, je urejen za pridelovanje zelenjave in je po sebno pripraven za strojarja ali barvarja in sploh za vsakega rokodelca.
Natančneje se izve pri hišnem posestniku, Kolizejske ulice 12. (1886)
Za prihodnjo
šolsko sezijo
se odda nieblovama no lift. primerna
za dve Molarlcl. kateri dobista tudi lahko hrano.
Več se izve v Slomsekovih ulicah
itev. 9. (1223—4)
0"b lapem Trrax3a.es3a.1a. e • • e  e  •  e   e  o ali ob dož^nl
Kopališče Kamnik
nedeljo, 30. julija 1.1.
naknadno praznovanje
* Anske slavnosti *
na korist ubozih v Kamniku in Mekinjah
v prostorih zdravilišča.
Začetek ob 4. uri popoldan. •   a s
• •   •   •   a   o Vstopnina 30 kr.
Na zvršetku plesni venček.
Preplatila se sprejemajo z ozirom na blagodejni namen hvaležno.
Posel-na vabila se ne razpošiljajo.
I. Friedl
(1328—1) najemnik kopališča.
Čokolada
i
(198-2G)
SUCHARD
I
Pcvscd *K na prodaj.
Cacao
I
s kuhinjo in vso hišno opravo odda ae za poletne počitnice ali tudi za već let v Podbrezji št 1, postaja Podnart. (1327—i)
Išče se
vp okojeni sodnijski konceptni uradnik
za koncipienta
v  odvetniško pisarno.
Vstop takoj.
Ponudbe pod  „P. O. A. 30O" na administracijo tega lista. (1338)
C. Karinger v Ljubljani
ima na prodaj
krogle za kegljanje
iz brezhibnega Lignum-sanctum leaa v vseh velikostih, kakor tudi
kroglje za balincanje in keglje
iz bukovega I esa aio6-4»
za navadne in za ruske igralne partije, vse po najnižjih cenah.
Sprejmem takoj ali s 1. avgustom
in sicer le začasno do oktobra ali novembra t 1., s plačo 40 do 50 gld. (naj raj še pravnika ali abiturijenta), ter stalnega,
spretnega pisarja
s plačo po zmožnosti in dogovoru.
Dr. Dragotin Treo
(1311—5i odvetnik v Postojini.
Sviearija.
V torek, dne 25. julija
na čast vsem Anam in Jakohinam
velik vojaški
KONCERT
Slovo odhajajočega gostilničarja Ivana Eclerja.
Vstopnina 20 kr.      Začetek ob 1 ,8. uri.
(1335)
Za mnogobrojen obisk prosi z velespo^tovanjem
gJfOK'CllJl.
iz mlina
Vinkota Majdiča v Kranj i
oddaja se po
m gros cenah v plombiranih vrečicah
po 10 in 26 kil v prodajalni
Maksa Domicelja v Ljubljani
ns Rimski oesti via-a-vis Ctorupovlm hliam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske.
Moka oddaja ae tudi v vre C ah po 50, 86 in 100 kil. (469-21) Opoaarja ae, da prianano izvrstni izdelek prvega domaČega natega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje a izdelki vseh ogerakih mlinov.
V.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. 29
Zaloga v Ljubljani: M. E. Supan in P. Lasanik, v Kranju: Fr. Dolenz, A. Kummor, v Radovljici: Oton Human, v Mojstrani: J. Kozjek.
odercev
izvrstne facone,i*i
najboljši izdelek V . ii
priporoča        29 IS
Alojzij Porsche V
♦ Pred škofijo it. 22, poleg mestne hiše. O
Ljubljana, Dunajska cestami 3,
Tovsrniiks zaloga
šivalnih strojev inTrdocjMdov.
I
Š
7061^1
C2^B
na Glincah pri Ljubljani
priporoča (1329—t)
svojo žganjarnico in afost ima z.laj Is novi brinjevec iz letošnjega italijanskega brinja, kakor tudi posebno dobst borovnićevec iz črnih jagod, liter po 1 gld. 36 kr. potem ludi čreJnjevec po 1 gld. tO kr. liter, vse novi. oisto naravni pridelek.
Stsuiovaiije
Lepo stanovanje, obstoječe iz štirih sob in vsemi pritiklinami ter porabo lepega vrta, nasproti v zidanju nahajajoee se so-dnijske palače, je pod ugodno najemsoino s 1. novembrom, ev ritiu-lno tudi s t, avgustom letos oddati (1968—8) Jako prikladno za kakega g. advokata ali sodnijskega uradnika. Natančneje pojasnilo pri g. Jenkotu, pek. mojstru, Marije Terezije cesta 5.
ckolandsko-ameriška črta.
Parn.ki viezijo po lkrat tlo 2krut ns tal*«
iz Rotterdama i New-York.
Pisarna za kajute: Oa&naaJ« I., Kolowratrlng 10.
Pi»an» i» BtdkroT: Dunaj, IV.. Weyringerg. 7 A.
I. kajuta:
Od t. aprila do 31. oktobra . . mark 990—400*) „   1. novembra do 31. marca .     a     230—320
II. kaiuta:
Od 1. avgusta do 15. oktobra......mark 200
,  1K. enotna do 3i. julija...... .    , iao
*) Pu legi in velikosti kajnte in po hitrosti in eleganci paruika. 11810—3)
4 •
♦ e
Slavnemu občinstvu, po- S
sebno goapudom gostilničar- £
Tem   priporoča   podpisanec e
svojo izborno sodovico, na- ♦
pravljeno iz vode iz mest- J
nega vodovotla ter z ugljeno a
kislino (Kohlenaiiurei,   koja •
je priznana kot najokusnejša x
in najzdravejša.       '43—29) X
Vae odjemalce v naprej 9
zagutovljajoč vaikdar točne X
iu vestne postrežbe, prosim #
za ubila naročila ter beležim J najudanejSe s spoštovanjem
Posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodska ulico it. 6
priporoča in namešča
službe iskajoce vsake vrste
za Ljubljano in drugod.   Potnina tukaj. Natančneje istotam. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. (1987)
Zajamčeno iz pristnega vina
izdeluje
vinski jesih
ALBERT ECKERT
v Gradcu 860 12)
tovarna za vinski jesih, gorčico, likerje in žganje.
Dobiva se v vseh boljših špecerijskih in delikatesnih trgovinah.
; Gašper Bolte, izdelovalec
mL    sodovice, Rimska cesta št. 10.
Ustanovljen 1858.
Etablissement za klavirje in harmonije Bernhard Kohn
Dunaj, I, HimiMlpfortiassa it. 20
(v svoji hiši) nudi izber
instrumentov prvo vrste
kakor se je sicer nikjer ne najde v Avstro-Ogrski.
Zaloifii. In eninoBHatop
obeh glasovirskih prvih tovarn na svetu: c. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev
Stemway & Sons, New-York, in Julij Bluthner.
Harmoniji Mason m Hamlln Itd.
Največja zaloga novih klavirjev Iz najbolj renomiranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 2000. Novi planino od gld. 280 do gld. 1400. — 200
komadov na iabar. Velik poseben oddelek za proigrane instrumente brez hibe. (1144—10)
Splošno kreditno društvo v Ljubljani.
Vplačani zadružni deleži gid. 45.900. — Promet od 1. oktobra 1898 do 1. junija 1899 gid. 1,375.307 20. — Skupna aktiva gld. 268.64993.
Sprejema: hranilne vloge po 4la °/o, vloge na tekoči račun po 3la'\(> od dneva vložitve do dneva vzdige.
Izposoja se na menice in na personalni kredit proti obrestmi po 5 do 6° o brez kakih stroškov. (1173-5)
TJraduje se vsaki dan ob navadnih urah: Dvorski trg itsv. 3.
Slavnemu občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvoril v svoji novozidani hisi
v Vodmatu
gostilno „pri Bizjaku"
v Bohoričevi ulici 6t. 16.
Točil bodem pristna dolenjska in istrijanska vina ter vedno sveže pivo.   Mrzla in
gorka jedila so vedno na razpolago. - Obetajoč točno in vestno postrežbo pri zmernih cenah, prosim obilnega obiska in ostajam z naj odličnejšim spoštovanjem
(1330-u Anton Bizjak.
L. Liisep 0102 za turiste.
Priznano najbolji« sredstvo proti kurjim oče--som, žuljem itd. itd. =s
Olsvns zaloga:
L. Schwesk-ova lekarna
DnnaJ -Msldllns;.
■»s touer-jer-Ss
Dobiva ae v vsoh lekarnah.
V Ljubljani: M. Mardetschiager, J. Mayr, O. Plocoll. V Kranju: K. Savnik. i0-20)
PA lota, leee. mm "gg Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je iskušana  n « klinikah in o4 »<v ••;■'< praktičnih zdravnikov, ne le t Avstro-Ogerski,  in-«« tu It v .N.-in im, Hu.iji, balkanskih ilriarah, Sulct 11.1   pruti poltnitn Mi'ti/jiti, il.i-.ti proti
vsake vrste spuščaj em
uporabim x najboljšim a*p«ti»m. L'cim>k Iteri/vricvtv* kutr »novega mil.* kot hlgijeničnotra sroilstv i m o<Utr:uijnnjo liMkinic mi iflivi hi v lirmli, ca ćlaćetint iu uVsin-fokacijo polti .je sjilošno priznan. Iteriierjrin MflMN milo 1111» v MM -tO int.ituthiie /«•*-i«<*>/«i kotnimi in su rnilikiije ststma ud vseh ilrutiili mil, ki ss nahajajo v trtfovini. l)\ so pride   ■/»•iMi/*y«ii» . v   ukotn,   mlitevuj iirocno
Hrrtjrrjrett kotntnovo milo, iu puzi n* sniveu n itiai.....i > var-
•tveuo ■nniiiko.
1'ri   uiii.ilniiljirih  poltoih l>.,l, rrti7i se na muitu kotraiiuretfa mile i uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kut Mu r;<- kol rn noro milo / i odpravljanje
nesnage a polti, (614-9)
pruti  spušOajem na pulti   in   «lavi pri otrocih, kakur  tudi kot neuitilkriljeno   kosmetično  milo *«i  umivanje in kopnnje *«• vmnktlunjit ritim aluii
Bergerjevo glicirinovo-kotranovo milo,
▼ katerem je 35 odat. Kliuerina in ki je fino parfumovano.
Cena komade vsaka vrata z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Hrrffi-rjrvih mi itIclnmko-komtnrtičnlh mil aaaluzijo, da na nje pusubno opozarjamo ; HentiM—mllo la fino pult; htrrakmoro milu sa jjmšco, karlmtsko mlU> za uiilajeiije pulti pri pikah »aled kcu in kot raakuziijoče milo; llrmerjevo »mt-rkit9o-ii/la»to milo za umivam/e in toilrtn, Hmji-rjrvo milo ta nrino otroiju tloAu i '.M kr.)
Bergerjevo Petrotulfo-nlle
proti rudećici obraaa, rudefeznu noau, oprii£u in aklenjn koie; milo nt ;hy;c rudrark j»kn učinkujoče; »rvfilrnitmlrrno milo proti lakuinim crvom in nečistostim ubraaa; taninsko milo za potne noge^ia proti tzpadanjn lai.
Bergerjeva zobna pasta v tubah,
najboljše sredstvu sa siiienje sob. it. 1 trn normalnu sobe, it. 3 asi kadilce. Cena 30 kr. Glede vseh druirih H«ryrrjrvih mil s« najde vae potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno B#rnery+va mila, ker Je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja, se v LJubljani v lekarnah gg. : V. Mmyr, Ct. Plrroll, J. Nveboda ln U. t»l. Trnstocaj da^e skoro v vseh lekarnah na Kranjskem   Na debelo :
O. Hsll •% Comp., Dunaj, I., Stsrngssse 8.
Učenca
sprejme v trgovino z mnogovrstnim blagom
(1316-3)      Ferd. Hlebi v Kranju.
Prostovoljna prodaja.
Večje posestvo
arondirano, z lepimi in dobro ohranjenimi poslopji, v prijetnem kraji, pripravnem tudi za letovišče,
se prostovoljno proda pod ugodnimi pogoji, event. v najem odda.
Natančna pojasnila se dobivajo v pisarni Bosp. Ivana Oogole, c. kr. notarja v Ljubljani. (12H9-2)
Razglas.
Dnć 25. t. m.
vršila se bode v navadnih uradnih urah
prostovoljna javna n
razne hišne in kuhinjske oprave
v hiši štev. 7 na Turjaškem trgu
v III. nadstropju.
(1318—2)
m
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem !
se priporoča v izdelovanje vsakovratnlh pušek za lovce in streloe po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje ataro satnokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puBke eo na c kr. preskuse-valnici in od mene preskuSene. — Iluatro-(114) vani oaalkl laateaj. (29)
Akcijska zavarovalnica za življenje in rente.
Allianz
Oddelek za zavarovanje naroda Siaj&ak) Z. Hohar Marki S.
Generalni zastop za Štajersko. Koroško in Kranjsko
Gradec, UR.lllia.up«8>fit4i-io 1.
Po poročilu c. kr. „VVianar ZeKung" od dna 18. junija 189S doletela je „Alllanao" vatlka čaat, de si je NJ. Veličanstvo cesar plastično-fraftčnl objekt ogledel In o poeebnem uapehu „Allanza" v aa-devl zavarovanje nerode kakor o rapldnem napredovenju družbe Najvišje priznanja Izrekel ter Ima-novel tavarovanje naroda posebno veino podvaetje._____
Polno vplačani akcijski kapital 1,000.000 kron. Rezerva premij dne 31. decembra 1897 ^011.11» kron.
Z.. 1887 ae Je as podlagi 1888 sssrtelh slučajev lsplačalo 888.878*80 kron. Od 1. 1888—
1887 se je lsplačalo 1,884-878*18 kros.
Tedenska premija od 10 vinarjev više.
Neiapresienljiva premija. — Plačevanja v dokladah niso dovoljena. — Strelke aa zdravniško preiakevanje, vae pristojbine kelekev in pobotnice aa premije plača draiba.
V slučajih smrti se zavarovana svota takoj in polno izplača, če je šest mesecev preteklo od časa zdravniškega preiskovanja.
Če je zavarovani v svojem ali izven svojega delokroga ponesrečil ter umrl, tedaj ni to samo na sebi vzrok, da bi zavod ne plačal zavarovane svote.
Če je zavarovanje trajalo cela tri leta, se izplača v slučaju samomora cela zavarovana svota.
Če tri leta minejo, mogoče je dobiti posojilo z 50/° obresti
Po treh letih dobe se, ako se premije ne plačujejo nadalje, police brez premij.
Če je polica radi neplaćanja premije svojo veljavo izgubila, mogoče je, da so zopet v teku jednega leta obveljavi, ako jo zavarovanec popolnoma zdrav.
Zavarovanje dosmrtno in na doživetje. — Zavarovanje mladostnih
osob. — Zavarovanje otrok. (i207-4>
Zavarovanja do 8000 kron s tedenskimi doplačili od 10 vinarjev više po tarlflh
p.*- 1'rOHfifktr in tarljr ritzi>o*HJn ni/rntiirti n<i juthtrvitnjn hrr* mtrmkor. ".Ul
Zastopniki se iščejo za vse kraje na Kranjskem in naj svoje ponudbe pošljejo gorenji agenturi
Janko Klopčič
urar v Ljubljani, Prešernove ulice št. 4.
Nikc-lna»te, jeklene, srebrne. Tnla. amerikanske I>laque. zlate ure. Stenske ure. Ure z nihalnm. Sa-1' i. ke ure. Pinarniske ure. Raznovrsne liCno izdelane budilke. Srebrne, Tula, ainer. plarjue. novo-zlato, rine 14kar. zlate veritico, zapestnice, prstani, uhani, aapone, piiklepki, gumbi za manSete in srajce, igle za kravate iz grana-tov. Razne stvari iz Kina-Brebra. 1'rstani in uhani z dijamanti in briljanti. Specijalitete vsake vrsto
v zalogi. BTlkJer ae ne kupuje eeneje.
Popravile aanaaljivo, točno In ceno I) 29
xzor Alojzij Erjaven
črevljarski mojster * Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoča vatrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, po&teno in trpežno. V zalogi so razna mazila, vo&Čila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščino za to obrt. 20 Htr( se »hrmijuj'-jo. — Vnaujim naročilom naj ee priiitne noret.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstno v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od DO kr. do 2 gld. 25 kr, kegljiške kroglje 12 cm debelo 1 gld. 25 kr., 18 cm debelo 1 gld. f$0 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razno cigarnlko in zdravstvene pipe do najlinejso vrsto.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 20
vir oMODERCE natančno po životni meri
» vsako starost, sa vsaki život in v vsaki fa$onl "®   ®   ®  ®   <§t  prtporoča   ©   ®   <g>   ® g)
U C M DIU 1/CilflAv Ljubljani, Glavni trg ntllnln ^CIlUfl   ® ® štev. 17. &
Skladiiča sa modno blago« pozamentrije, trakova, čipke, svileno blago, parilo, & • a 49 ©'.klobuke sa dame, tkana In kratka roba na debelo In drobno. • a o a 4?
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik.
Olavna trgovina:
Stari trg št. 21.
Podružnica:
Vegove ulice št. 12.
Tu so dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, ržen kruh in prepe-ćenec (Vanillo-Zwiebak). V svojih alasČI-čarnlcah postrezam točno z najfinejšim naaladnim peolvom in s finimi pristnimi likerji ter s Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 99
lflfffMllffMMMI»IMflfM
•5 lf oousjj. pod
priporoča
J. Soklli6j|
Avgust Repič
•odar
Ljubljana, Kolizejeke ulica stav. 16
■v Tmovtm. ae priporoča hI. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstno sodo iz hrastovega In mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodaja staro vinsko 20 posodo. I
Ljubljana, Židovske oliee etev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdolka aa dame, gospodo in otrok« Jo vodno ne Izbero.
Vsakersna naročila izvršujejo so točno in po niski ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 29
Josip Reich >
likanje sukna, barvanja in > kemična ipiralnica > Poljanski nasip - Ozka ulici it, 4 »
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča ta 29 dela. f
Poatroiba toeaa. — Oeae alake. *
-.etnasO
Fran Deiiei*
LJUBLJANA, Start trg ftt. 1.
29 Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatllnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — Ceniki zaatonj in poštnino prosti.
Ign. Fasching-a vdove
■ ključavničarstvo
Poljanski nasip št. 8 (Roichova hiša)
priporoča svojo bogato zalogo
Atedllnih ognjiftč
najpriprostajšihkakor tudi najfinojših, z žolto med jo ali mesingom montiranih za obklade z peCnirarni ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila ae hitro izvrse.
Največja izber najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvastega za cele obleko 29 in bluze, priporoča
Alojzij Persch6
' Pred škof i jo 22, poleg mestne hiše. "^f
Nedeljno specijalitete:
Pisalne in kopirne tinte. Vodovarno
mazilo za usnja.
Pat. ohranjevalo za podplate
„Vnndol".
Kovinska anazilna paata  In snaiilno milo za srebro In sleto. Lekl se usnje. Patentna mazalna krtača s „Nlgrotto" tekočo mazilo za Črne In barvne čevlje 36 kr.
Najbolje črnilo sveta!
Kdor hoče svoje obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za lahka obu tala ssmo (190--25j
Fernolendt creme ze naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
pnv.
p o v s o d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji.
Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Radi mnogih posnemsnj brez vredno- gt pgrnOlfilldt. sti pszi naj se natančno na moje Ime eBwaaaaaaaasaaa»
Posrečilo se je
konečno nama pridobiti STreto-vnozna.nlla.
glavno zastopstvo:
. Qi^'Ic* Kavčič & Gorjanc Binn£ ra
s^aa^MM<|f^MM
r
STTRIA"
Obče znana, jako trpežna
kolesa Styria Special „ljudsko kolo"
prodajajo se zaradi različnih cen drugih'vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri
Franu Čudnu v Ljubljani
s čemur je slav. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti
JSt^nri« Special. (973-i2
Za.e»t©pxi.llc "tTrd-lce: Josip 3P o 1 a. Ic
a* sr
M O
(1214-7)
K sezoni
R sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejšo vrste, revolverjev itd., VBeh pripadajočih rekvizitov in municije, posebno pa opozarjam na
g&r trocevne puške ~3£q
katero izdelujem v Bvoji delavnici in katere se radi svoje lahkoto in priročnosti vsakemu priporočajo najbolje.
Ker sem na Kranjskem edini pulkar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje.
Z vel os poštovanjem
Fran Sevčik, puškar v Ljubljani v Židovskih ulicah
(1882—1)
S^B^g^^^*^^^^^^^^^BaWs^S»sB
-&s|TaTožena l8»7"Vfr-
VIK
-&j| Založena 18577|Kg-
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani (161 -*»
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7 Trnovski pristan it, 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške vozičke, zastore, preproge itd.
The Premier Cycle Co. Limd
Coventrv (Angleško) Heb (Češko) (702 -M, Nurnberg-Doos.
Ze 2<& let
prva znamka«
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovina z biciklji, Ljubljana,
Ustanov Ijmo
Brata Eberl
len
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulica 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drl. in c. kr. priv. 29 Jnin« Celeanloe.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaji oljnatih ban, lakov in firmžev
na drobno In na debelo.
Velika lsttrka dr. Sohoenffld-ovib
barv v tubah za akad. slikarja.
Zaloga
vsakovrstnih ooploev sa pleskarja, alt* kar Je ln zidarje, etedilnera mamila aa hraatove pede, karbollaeja Itd.
Posebno priporočava al. obcinat'U najnovejše, najboljše in neprecenljivo aredatvo ta likanja
lobnih tal pod imenom „mepldol". Priporočava m tndi al. občinstva sa vse v na-
tiao stroko ■padajoče dalo v mestu in na dafsli lot prlansno mino in dno po najniljih eanab.
erilo za gospode
najbolj le blago in
kravate
prodaja
29
s Alojzij Perschćs
Mehanik
Ivan Škeri Opekarska cesta it. 16.
Šivalni stroji 29
po najnttjlh o snah. ■tolkle in v to stroko
spadajoča popravila izvršuje dobro in cen6. Vnanja n»r      u Udno inrinjrjo.
Sv. Patra cesta it. G Ljubljana Sv. Petra cesta it. 6
priporoča avojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših usorcih in po najnižjih cenah 89 aoliđno 1n najhitreje isgotovljajo.
Vsi za
požarne hrambe
potrebni predmeti, kakor:
distinkcije, emblemi, naramnice, čepice, trobilke, piščalke, cevi, službene obleke i. t. d.
dobe* se pri znani tvrdki
J. S. BENEDIKT
v LJubljani.
= Csnikl na razpolaganje. =
Najfinejša ~*f*-
slaščičarska peciva ii torte
itd., vsak dan sveža, so priporočaj i po najnižjih cenah. |BSfV9"lina naroČila za svatbe, krščenja, godove itd. se izvrSii:<\   najfinejše in najcenejše.
Teodor Hovotny
slaščičar, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 7.
NR. Posebno se usojam gospode restav-raterje .-j sezono proti primernemu rabatu prositi za blagovoljne naročbe. (1049 10)
ii zaloga is
w
iz slovečega valjičnega mlina
Vinko Majdič-a v Kranju.
Pri razstavah odlikovani izdelki dobe* se en-gros po originalnem ceniku pri
Antonu Ditrich-u
glavnemu zastopniku    (1121— 6)
Marije Terezije cesta št. 2, Ljubljana.
Krepak učenec
se sprejme za jermenarski obrt.
(1 210 ?<)
lrrti ti Ifnrtl
v Ljubljani, Šelenburgove ulice.
\  Ivan Kordik
1 Ljubljana, Prešernovi ulice štev. 10 14 \
jt priporoča SVOJO bogato zalogo ^
< jedilne priprave >
j  nožev, vilic in žlic iz britanjskega  jekla, J
^ alpake ali alpake-srebra prtv. dunajske to- p
^ varno ,,W. Bachmann A Comp.". w
Na izbero so tudi T
j žliie   i/, alpake. 12 kom. od gld. 4 IV) naprej. r
S žličice „    j,     12   „   „   , M0    „ p
J       Namizni svečniki ^
[   ."'i-"   la alpake, čisto bele kovine,  ~QB£ J
* par 21 tm visokih gld. 21—, r
< .   2:i „ , 230,
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja so spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzet.jem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste.
Ponudbe  pod  „1.708"  Gradec,  poste re-stante. ' ^«5-12)
^ Prav ceno se dobe noži in vilice z roženim ^ 4j rogO—.86)   ali koščenim ročajem. W
^vvvvvvvvvvvvvvv
Ugodna redka prilike za nakup!
Starorenomirano že 60 let obstoječe
trgovinsko * * * podjetje
trgovina s soljo, želežnino, špe-
cerijami, suknenim in manufakturnim   blagom, združena s kupčijo z deželnimi pridelki
v prijaznem trgu na Spodnjem Štajerskem /. najboljšim prometom, na dobrem prostoru in lepim Številom odjemalcev, se zarad nastalih rodbinskih razmer takoj proda pod ugodnimi pogoji. PovpraSanja resnih kupcev pod Šifro „Redka prilika" odpravlja upravniStvo ».Slovenskega Naroda''. (1334 — 1)
Stanovanje
v Vegovi ulici št. 2, na vogalu Kongresnega trga
obstoječe iz 4 aofo, kuhinj« it.-J., se odda ■ 1. avgustom eventuelno tudi s 1 no vembrom t. 1. (UM n
Natančneje ae izve" pri hišniku istotam
Novozidana hiša
z lepim vrtom in hlevom
v prijaznem kraju na Štajerskem, kateri kraj ima lf>.(XK) prebivalcev, 4()<H) delavcev,
se da s pekarijo vred v najem.
Pekarija je vrejena za 2 pomagača in 2 učenca. Hiša se tudi prods. Cena je 24000 gld, 17000 gld. ae zahteva takoj 7000 gld lahko oatane na hiSi.
Naslov pove upravniStvo „Slovenskega, Naroda". (1310—)
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic, parnih strojev, cevij, čelad in pasov
ter
/^=^g^r^j_;„^^,- kmetijskih strojev
4*?Ts. P^'llk-^ * ^^p^p^Li-i "i peronospera-brizgalnic itO
^^^^^^    R. A. Smekal
Czecti-Moravsko Stnicfiov-Prap podružnica v Zagrebu
rrtDoroCa slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim Podružnicam ter zasebnikom svojo al J>  - Cena brez konkurence. - Ugodnost, izvanredne  dovoljene. - Uzorci in ceniki brezplačno. - Ustmeni pogovori na zahtevo. - Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespoStovanjem
(820—19)
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu.
Zaloga
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Johann Puch, Monarch, Bren-nabor in dr.) priporoča podpisanec
po kolikor mogoče nizkih cenah.
«ST Vsa v to atroko spadajoča popravilu ae bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. ~2fc41 OerLilse razpošilja, na zantevo.
(402-2: i i Z velespoStovanjem
A. PUTRICH.
Dunajska cesta štev. 5.
IfetLotfiiu 11 a < I ■ iii<*lifLiii<<1<Iil\ iii<'it.
Vežbahšče na Dunajski cesti na vrtu stare bolnice,
iv?i?: '&
F. Cassermann
krojač za civilne in raznovrstne
uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št, 4
bc priporoča slavnemu občinHtvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljlvih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnej&ih cenah. Angle-fiko, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vhg zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuka itd., gospodom c. kr. juatič-nitn uradnikom pa za izdelavanjo
talarjev in baretov. 20
lavlaJsfaaU in odaTOVOCfii USd&ik: Josip Nolli
Darila za vsako priliko! h Frid. Hoffmann
v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svoj" naJ" večjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. iTovoaiti v žepnih in atenskih urah bo vodno v zalogi. 20 Popravile eo Izvršujejo najtočneje.
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
„ je brez duha, se hitro suši ln dolgo traja.
Zaradi toh praktičnih lastnostij in jeilnoatavnega rabljenja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo avit). TJzorci 1 a, lx i ran.j a, ln. aaveđ. rabi do"ta- se tt -vseli. ■z. a.1 - g- jtls..
Dobiva se v Ljubljani pri Iv. Luckmann-a FBAN CHEISTOFH
nasledniku Antonu Stacul-u; v Kranju pri izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega (562—6) F. Dolenz-u. svetlega laka za tla, PRAOA S BEROLIN,
T7"ll3erM.si ZESCa/tlezJa, ra.sisled.ra.llc
Ivan Hafner
umeteljno in stavbinsko mizarstvo
Iiagergasse £t. U
T7 urmuuuf
vse vrste
stavbi uskih in mizarskih del
kakor:
Okna, vrata in duri, lesene plafone, lam-bris, portale, okronanja, obloženje pomolov, atopnijske zgradbe, tablje iz leaa in galerijske zgradbe, balustrade itd. itd.
Izvršitev popolnih trgovskih portalov, izložbenih okenj in prodajalniske oprave.
vse vrste
pohištvenih mizarskih del
popolno izvršitve
MtMiiovniajMiVlli oprav,
kakor: (801—7) oprave za predsobe, sprejemna In jedilne sobe, dvoran«, spalnice, salone, budoerje, gosposke sobe, kmetske izbe, lovske sobe, vile, hotele in cerkve, pohištvo za pisarne itd. v vsaki poljubni vrsti lesa in vsakem slogu po lastnih načrtih ali po pridejanih risarijah.
Afclie za umeteljiil*kA In flckoracl.jMka dela. Skladišča materijala in delavnice: Lagergasae 11 in Kepplerstrasss Hr.
82.
•:• >:    >- :<     *     :< *
PuSkar
Fran Kaiser
v Ljubljani Šelenburgove ulice st. 6
se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za
lovsko sezono.
Zunanja naročila as točno
Izvršujejo. 20
*I^IWrK*S*StlrtW»»W
Pri nakupovanju
suknenega in manu-fakturnega blaga
se opozarja na tvrdko
HUflOIHL
v Ljubljani v Špitalskih ulicah štev. 4.
Velika zalogs 29
suknenih ostankov.
LMtd&a in tlak »Motat Tlstant'«
37