f III., štev. 171 V LJubljani, sobota dne 22. julija (922 PSTUIim w*?sBrflttr Posatnema stevflka 75 par 3 K S.rhaja ob a g|utra|. Staiso mesečno <-60 Din za inozemstvo 18-— . Uglasi po tarife Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo: Mobljana. Prešernova u]. it. 64. Telet. st. 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ubc» su 1. Tel. it 22. Celje. Aleksandr. ceet>. R?wUd crl postn. • ekor. zavodu štev. 11 m Ljubljana, 21. .julija. v Italiji se razvija nova državljanska vojna, V tej državi, ki je ambici-jozna dovolj, da hoče poleg: Ancrlii" in Francije biti arbiter Evrope ter s^ ponosno šteje med s.vetovne reditelje, se razvija, čudovit paralelizem obla.'ti: oficljalna vlada je le deloma v posesti 'Iržavne moči, poleg nje in nad njo jo oblast fašizma, poleg kraljeve italijanske armade eksistira dobro organizirana fašistovska vojska a strojnimi puškami. topovi, letali, minerji, poleg kralja odreja mobilizacijo tudi Mussolini- Fašizem je po svojem postanku obramba meščanskih krogov proti nanju radikalskega socijalizma in proti opasnosti komunistične propagande. Danes ie fašistovska organizacija nosi-■ eljica i socijalne i nacijonalne reakcije. Iztrgala je državi dober del moči in je nemalo prispela k temu. da se je tudi socijalni radikalizem organizird po njenem vzorcu. Proti fašistovskim Se ta m postavlja socijalistično delavstvo svoje oborožene kompanije. Italija ima tri vojske, tri vlade, tri gospodarje — za državljansko vojno več ko dovolj. Vlada predsednika de Facte je prijela za državno krmilo s slovesno obljubo, da bo z vsakim sredstvom vrnila državi mir in red. Svoje obljube ni mogla izpolniti. Razmere, so postajale od dne do dne slabše, teror fašistov vedno večii in danes nikdo ne ve, ali je kraljevo vojaštvo še zanesljivo proti Mu&čoiinijevim polkom. Policija in orožništvo se že davno bojita faši-stovskih komandantov bolj nego vseh ministrov skupaj. Fašistovski teror je rak, da se nad 40 soci.jalističnih poslancev z dežele ne upa iz Rima domov — bojijo se smrti in vzeli so si potne liste za. inozemstvo. Od lastnih strank zapuščena je padla Factova vlada, ki je predstavljala nekako koncentracijo meščanskih elementov. Baš to je bila v razmeraii, v katerih danes Italija, živi, njena slabost, ker ie ni upala potegniti ostre črte na desno. Po Factinem padcu je edina solucija problema v pritegnitvi socijalistov. Le v tem slučaju bi bili protinadjonaliitični elementi tako oja-čeni, da bi se mogla pričeti energična ofenziva proti fašistom. Socijalisti ne kažejo mnogo volje za sodelovanje. Pri njih prevladuje naziranje «inaksi-aalistov >. ki odklanjajo vsako sodelovanje z meščanskimi strankami. Faši-,-tovski teror žene socijaliste v rdečo revolucijo in na obzorju že plamtijo požari državljanske vojne, ki grozi tokrat biti strašnejša in usodepolnejša, nego dosedanje guerilske borbe med obema taboroma. Italija je danes glavno ognjišče nereda in nemira v Evropi. Drugačen razvoj dogodkov opažamo na Nemškem. Pravilna je sodba, da so Nemčija nahaja v formalni revoluciji, ki se ne pojavlja sicer v odkriti borbi krvavih spopadov mas. pa tem bolj in-renzivno v tihem, strastnem, dosedaj ?e neodločenem boju pripadnikov stare nemške državne in nacijonalne ideologije z zastopniki novih ustavnih na-iel- Besede unonarhistb in ^republikanci-." ne izčrpajo problema. Ko je po umoru ministra Rathenaua obupni klic kanclerja Wirtha: Republika je ogrožena.! rval na obrambo ustave vse republikanske sile in je bilo treba zasi-enirati zakonu o zaščiti države potrebno večino, so se odločili tudi neodvisni socijalisti, da vstopijo v vlado. V tem trenutku pa se je pojavila, na meščanski strani značilna reakcijama predlog nemškega centra so se pričela pogajanja. da. se proti socijali--tom ustanovi meščanska delovna iednota. vladnih strank. Predno je ta razvoj mogel povzročiti neizogibno •oizo. je bil parlament, odgoden in ž njim tudi pregrupiranje cele nemške politične fronte". Akcija* ki so jo pričeli nemški centrumaši, je dokaz, da se pod površino skrivajo konflikti, ki bodo, kadar izbruhnejo, zanesli v notranje borbe nemškega naroda, novega opasnega. netiva, ki bi moglo povzročiti. da latentna revolucija vzplamti v velikem požaru. Ako pogledamo v sosedno Avstrijo, ki se bliža, svoji definitivni katastrofi, premotrimo kritične pojave. ki se odigravajo na. Madžarskem, , pravilno ocenimo neznosno stanje na. Bolgarskem — -ne rabimo nobenih drugih dokazov, ila je polož.ij v srednji E\ropi še silno labilen in da so narodi še daleč od svojega normalnega, notranjega ravnotežja. Nam samim se je posrečilo, da srno obvarovali svojo domovino opasnih potresov, ki ogrožajo varnost, in eksistenco mnogih starejših in na videz urejenejših in konsolidiranejših držav. Življenje x Jugoslaviji ni lahko. Tudi Pozdravljena, sokolska mladina! Mladm junakom, češkemu in jugoslo- J r črnskemu soholskemu naraščaju, velja , danes naš pozdrav. Ob preddnevn velikih praznikov so-kolske misli sprejema naša Ljubljana danes mladi veji dveh v tesnem bratstva združenih narodov k strnitvi v znamenju čvrste in neomahljtve sokolske zavesti. Narod češkoslovaški in narod jugoslovanski pošiljata v boj za triurni Sokolstva svoje mlade borce. S srčnim veseljem jih sprejemamo in pozdravljamo v svoji sredi, saj so nam njihova vedra lica, njihovi samozavestni pogledi garan- cija lepe bi srečne bodočnosti naše domovine v tesni bratski zvezi s Čehoslo-vaki. Vi, mali jmald, bratci in sestrice, boste dogradili vefičestr" stavbo svobodnega doma, ki so ji položili temelje nešteti mučeniki s svojo krvjo, prelito na bojnih poljanah vsega sveta. Vi ste, oproščeni vezij suženjske preteklosti, ki ovirajo še nas. in vzgojeni v vzvišeni sokolski misli, vi ste vsa naša nada, naša vera. Pozdravljeni SokoV.či, pozdravljene male Sokollce! ZDRAVO' — NAZDAR! Besedilo železniškega zakona. FORMULACIJA SPORAZUMA MED VLADO IN SKS. Šefa narodne skupščine. SPOMINU MILORADA DRAŠKOVIČA. - NADALJEVANJE RAZPRAVE O AMERIŠKEM POSOJILU. - PRIGLAŠA SE VEDNO VEC GOVORNIKOV. Beograd, 21. julija. (I»v.) Današnja seja skupščine je pričela ob 9. uri. Po prečitanju zapisnika, je stavil posl. 2e-bot razne pripombe, ki jih je tajnik zavrnil, vzel pa na znanje opazke posl. Laziča. Nato je posl. Barič vprašal predsednika. zakaj se sklicujejo seje posameznih odborov v času, ko se vrše plenarne seje skupsčine. Dr. Ribar je pojasnil, da so sedaj na vrsti razni amandmaji, ki se morajo čimprej predložiti skupščini. Posl. dr. Deželic je vprašal predsednika, ali je pripravljen poskrbeti, da se potvi-šajo .skupščinskim stenograiom in pisarniškim uslužbencem plače in izplačilo nočne ure. Predsednik je odgovoril, da bo uredil to skupno z admtaistracijskim odborom. Pred prehodom na. dnevni red se je predsednik dr. Ribar dvignil in imel na skupščino sledeči nagovor: .Gospodje narodni poslanci! Predno preidemo na dnevni red. smatram za sv->«o dolinosi, da se spomnimo na. dogodek, ki .se je dogodil pred enim letom v Delnicah. (Vsi poslanci vstanejo). Danes je minulo ravno leto dni. odkar je umrl muče-niSke smrti naš dragi tovariš, narodni poslanec in minister, Milorad Draškovič. Zelja poslancev je, da bi prisostvovali parastosu, ki se bo vršil ob 11. uri v saborni cerkvi. Toda mi. ki smo poznali pokojnega Draškoviča. vemo. da je bil človek dela in zato sem prepričan, da bomo njegov spomin najbolj proslavili z marljivim delom v skupščini. Posamezni klubi pa. naj odpošljejo na para-stos svoje delegate. Mislim, da je s tem sporazumna vsa skupščina. ("Viharni klici: .Slava Draškovičul)» Skupščina je prešla nato na dnevni red. Prvi je govoril posL Jlilivoj AraSd (zemlj.). ki je govoril proti posojilu. Istotako tudi posl. Uzunovič (rad. dis.). Nato je bila dopoldanska seja zaključena. -- Na popoldanski seji, ki se je začela ob 17. uri. »e je debata nadaljevala. Prinesla pa. ni nobenih novih momentov. Med govori posa.m97.11ih poslancev so se prijavljali vedno novi govorniki, tako da je pričakovati, da bo generalna, debata o zunanjem posojil" trajala še najmanj dva dni. Živahnost je v zbornici ] -budil govor poflanca Pa vi ca. ki je predlagal, naj se namesto zunanjega posojila rajši odvzamejo vsem vojnim dobičkarjem gotori odstotki njihovega v vojni pridobljenega premoženja, S tem, da bi se najlažje zasigurala gradnja jadranske železnice. Popoldne je govoril radikalec Matič, ki je izvajal, da ima. posojilo poleg svojih težkih pogojev tudi mnoge dobre strani. Vlada pa je pogrešila, da ni predložDa v skupščini vseh ponudb za posojila, da bi se moglo pretresati, katero posojilo je najboljše. Govornik pravi, da bo glasoval za posojilo, ker je državi potrebno. Posl. dr. Roje pravi, da se strinja z izvajanji predgovornika. vendar naglasa, da je principielno proti posojilu, katero smatra za zadnje sredstvo, katero pomaga državi pri investicijah, ki veljajo ne samo za sedaj, ampak tudi za bodoče generacije. Predlagano posojilo gotovo ne bo zadostovalo za zgradbo vseh v nairtu predviue;. d ieleznic. Ri-ziko pa nosimo mi... Ker ne more prevzeti odgovornosti za to težko in po nje govem mnenju nepremišljeno posojilo.bo glasoval proti. Posl. Badovič. nidikalec, je imel kot inženjer izključno strokovnjaški govor o našem železniškem omrežju sploh in o jadranski progi posebej, o kateri pravi, da, ni ravno najnujnejša, temveč da je po njegovem mnenju najprej zvezati in popolniti železniško omrežje v notranjosti države. Zaključil je svoj govor s pripombo, da moramo imeti pred očmi interes vse države, kateri nam morajo biti vrhovni zakon, ne pa lokalni in strankarski interesi. Ako kaka pokraji-| na izvleče kolikor mogoče za sebe, ne more tega noben človek smatrati za. patriotizem. Govorili so potem poslanci škulj. Deželic in Savič. Pozornost je zbujala, le pripomba posl. Saviča. ki je v svojem govoru poudarjal, da je posl. Steivan Benin poizkušal njegov in radikalnega disidenta Mladinoviča glas kupiti za ŽoO.OOfi dinarjev n priliki glasovanja za zunanje posojilo. Seja. je bila. zaključen* oh 20.30 in ie odrejena prihodnja za jntri "H 9. uri. Nadaljeval* s« bo razpr^T o ->!r-m posojilu. Beograd. 31. julija. (Izv.) Danes je bilo določeno deiinitlvno besedilo sporazuma med vlado In zastopniki SKS, k! Je bilo vnešeno v čl. 4 zakona o zunanjem državnem posojilu ta se glasi: Nominalnih 70 milijonov dolarjev se porabi: 1.) za zgradbo proge Beograd - Vi-šegrad - Kotor s pristaniščem v Kotoru. 2.) za dovršenje prog, kl so predvidene v investicijskem posojilu 500 milijonov dinarjev. Ako se ne bi mogle dovršiti od drugega dela posolila, se bo omogočila dograditev od nominalnih 30 milijonov dolarjev, stavljenih na razpolago vladi za splošne potrebe. 3.) za izgradnjo proge, s katero bi zvezano Sarajevo proti SpHtu ta s proge Beograd - Kotor. 4.) za zgradnjo PTOgc Beograd - Pat- čevo. 5.) za izgradnjo proge Kočevje - \ 1 -bovško in St. Janž - Sevnica. 6.) za dovršitev proge Nli - PrištirP z izhodom na Kotor. Za prog pod točki 5 in 6 se porabi pft dva milijona (skupno 4 milijone) dolarjev. Ako pa ta vsota ne bi zadostoval«, se dovršita obe imenovani progi s prvim prihodnjim posojilom, ki bo ■-klenie-tk> ▼ železniške svrhe. Fašisti profi sporazumu z Jugoslavijo. RESOLLCiJA GLAVNEGA ODBORA IN PARL.^^TARNEGA KLUBA FAŠISTOVSKE STRANKE. - GROŽNJA Z NASILNIM ODPOROM. Rim, 21. Julija. (Izv.) Na sinočni se/i j glavnega odbora lašistovske stranke ln , parlamentarnega klaba fašistov jc bila rta predlog poslanca Omriatlja sprejeta nastopna rcsolucija: Predsedstvo narodne lašistovske 1 stranke in parlamentarno zastopstvo \ stranke ugotavljata, da sporazum v Sv. i Margareti ogroža državne finance, (ta1 zahteva okrnjenje narodnega ozemlja rn modifikacijo rapallske pogodbe. Predsedstvo stranke in parlamentarno zastopstvo ugotavljata, da se more ra tificirati ia pogodba po člena 5. ustave le v parlamentu, ln izjavljata, da se bosta s silo uprle ratifikaciji, katero t» predlagala ali izvedla eksekatlvna oblast potom dekreta. Fašisfovsko obsedno stanje nad Milanom. VUSSOLLNI NEMOTENO PLAKATIRA POZIVE NA MOBILIZACIJO. -PREBIVALSTVO BEŽI IZ MESTA. Mflan, -'1. iuhja. (Izv.) Položaj se je j Istočasno odrejuje Massolini mobih poostril. Splošna sUvka bi imela vče-' zadjo fašistov ter poživlja vse odiMif raj končati, pa se e danes še razširila ! med njimi oddeiek s strojnimi puškam? tndi na naimaniše obrate. Zjutraj je do- artiljerijski. saperski, zrakoplovni oddf-spel v Milan vodja fašistov posL Mus- le k pod orožje. Vsak član faštstovsu solmi, ki ie dopoldne konferiral s pre-' organizacije naj nemudoma zepastt svoi iektom. Popoldne je Izšla posebna izdaja civilni posel ter se prijavi pri svojem glavnega iašjstovskega glasila, ki ob- oddelka. iavlia Mussolinijcv manifest na delav- Mussolinijev manifest je Ml popoldne stvo in prcbivalce mesta. tudi plakatiran. Povzroča je v mesta V maniiestu odrejuje Mussolini; Jutri j silno paniko. Mnoge rodbine bežijo. V lase mora delo brezpogojno zopet pričeti, kl so prenapolnjeni beguncev, la se bo-Ako stavke ne bo konec, bo fašistovska \ jijo da bo jutri prišlo do krvavih boje . armada 30.000 mož zasedla mesto ter j v mesta. Oblasti so brez moči. Prefekt nasilno vzpostavila delo. I se je obrnil na vlado v Rim. Reševanje italijanske vladne krize. NAJVEČ IZGLEDA IMA KOMBINACIJA ORLANDO-RONOM1, (Glej tudi članek na 2. strani!) Afront Bavarske proti Berlinu. VSE BAVARSKE ČETE POKLICANE V DOMACL ' ' RNJ3JE. — NAPOVED BOJA PROTI ZAKONU ZA ZAŠČITO REPUBLIKE. vo. Del refoi-mietov s socialnimi dem*",, krati forsira za. predsednika vlade Pero Ker Giolittija ni v Rimu in ker je ir-javil, da »e ne bo udeleževal nobenega dela, za sestavo vlade in je poleg tega priporočil svojim prijateljem Orlanda. f zdi najbolj verietno, da bo ta sesta.vii vlado, posebno ker tudi socialistom ni ne«impat.ičen 171 nastopa tudi sam t sodelovanje z tijimi- če sprejme v ▼lado kot zunanjega ministra, Boncmija. j. njegov uspeh »koro gotov. Orlando se je včeraj popoldne vrnil iz Neapolja. Izjavil je, da, ie nnjno potrebno čim hitrejše rešenje krite, ker je za državo živijenskega pomena- da se čim pre pacifirlra- in uredi svoje finajice. Monakovo, 21. juliia. (Izv.) V Bavarski grozijo nemški politiki z ozirom na zakon za zaščito republike nove težkoče. Začetkom je izgledalo, da se bo Bavarska zadovoljila s protestom v državnem zboru proti zakonu za zaščito republike, proti uradniškemu zakonu in proti zakonu o državni kriminalni policiji in da se bo udala večina parlamenta. Dosedaj se je zdelo, da je odpor glavnega mesta Bavarske proti tem zakonom odnehal. Veliko zborovanja in članki v listih dokazujejo ravno nasprotno. Položaj v Monakovem je zelo resen. Govori se celo o odstopu min. predsednika grofa LercherJelda, ki ie pristaš bavarske ljudske stranke, ki najbolj nasprotuje zakonu o zaščiti republike. Veliko pozornost je zbudilo, da je bavarska vlada vse bavarske čete, ki so nameščene po ostali Nemčiji, vpoklicala v domače garnizije. j Pozno v noči je glavni odbor bavar- j i ske ljudske stranke v navzočnosti bavarskega ministrskega predsednika grofe Lerchenfelda in drugih ministrov, ki so pristaši stranke, končal svoja posvetovanja. SklenD ie z vsemi sredstvi varovati svoje stališče proti zakonu ra zaščito republike. Obenem se Je min. predsedniku Lerchenfeldu izrekla zaupnica. Bavarska ljudska stranka namerava z novimi volitvami z geslom »zvestoba proti državi ali odpor proti republikanskemu zakonu* doseči nekako ljudsko odločitev. pri nas je težkoč in kriz dovolj. Toda zavest imamo, da stojimo kot narod in država na trdnih tleh. To nam daie morali on o moč. ki je najboljši porok, da bomo med prvimi, ki ozdravijo od strašnih ran strašnega časa, PASIČEVO POTOVANJE NA BLED. Beograd, 21. julija- 'Izv.) Ministrski predsednik Pašič bo po vsej priliki odpotoval na BM v pondeljek zvečer, ker .se smatra, da bo do ta,krat sprejeto zunanje posojilo. Kar se tiče vesti o novem sporu med radikalci in demokrati radi pod. Pečica glede njegove kandidature za ministra notranjih stvari, je treba poudariti, da so te vesti neresnične ter je ministrski predsednik Palic odgodil svoje potovanj? na Bled le radi razprave o zunanjem £OiGiLLUi Rta, 21. julija. (Izv.) Včeraj popoldne po sejah zbornice in senata, na katerih se je naznanila demisija kabineta, je sprejel kralj Tittonija in De Nicolo, s katerima se je tndi danes vnovič dolgo posvetoval. Vladi prijazna socialistična frakcija, je delegirala. Tnrat.ija. da kon-ferira. s kraljem glede sestave nove vlade. Sinoči 30 se sestali skoro vsi parlamentarni klubi, da razpravljajo o j rešitvi krize. Socialdemokrati so se od-, ločili, da. ostanejo v stiku % ostalimi i skupinami levice, tudi z GiolittijancL Giolittijaniki demokrati pa so sklenili, 1 da, ne bodo delab" za TeSenje krize, ka- , tero so provocirali popolari in druge j skupine. Nittijanci delajo proti kandidaturi Orhnda in silijo v ospredje De Na- i Boljševiško rovarenfe v Evropi. * 183VS CESK1H LISTOV- - SOVJETSKI POSLANIK V PRAGI OBDOLŽEN ŠPIJONAŽE. Praga, 21. talija. (Izv.) Časopisni boj, i ske republike strogo zaupno okrožnico, ki ga zadnje dni vodi vodja večinskih | v kateri z ozirom na kritični položaj socialistov Bechvne proti ruskim sovje- i sovjetske republike zahteva, naj delnie-tom ta proti zastopniku sovjetske rede- i jo z vso intenzivnostjo in T vsemi srec-rativne republike v Pragi Mastovenku' stvi, zlasti s pomočjo komunističnih vzbuia v tukajšnjih političnih krogih ve- strank onih držav, kjer se nahajato sov-liko pozornost. V uvodnem članku Je j ietski zastopniki, za priznanie sovietskt objavil Bechvne trditev, da se ie od ko- vlade. V to svrho naj se prirejajo zbo-nmnistične strani poskusilo dobiti v ro-1 r o vanja, stavke in maniiestaaje z edinim ke mobilizacijske načrte češkoslovaške geslom: priznanje republike ruskega pričeti z bojem proti sovjetom ter javljajo, da je zastopnik komisarja za zunanje zadeve Karachan poslal vsem inozemskim federativne sovjetske republike., ki naj bi se priredil, ko se konča haaška konferenca. Okrožnica konča z besedami : cSodrugi! Proletarstvo zahteva od vas vse moči! Ruska sovjetska federativna republika se mora priznati! To zahteva sedanji po-litični položai». To okrožnico so baje podpisali Kari- £astoE3ikom ruskt federativne segiet. ch^a Vojnarfivski in BukssiC^ nja državnih svetnikov je dovoijno pojasnilo, «aa naša uživa v inozemstvu ugleda Izgleda, da sedr. Rybaf ni mnogope- pa proti vladi. B^ši ministri - pred- sti, laži, hujskanje, podlosti in izlive žal z upoznavanjem razmer po druSih sednik Bonomi (reformist) je glasoval državah. Da na brzo preštejemo le ne- j proti vladL koliko primerov: v Švici si parlament, Menda je že izlepa ni bilo laške via-sam izbere najvišje sodišče, na Nlzo-, de, ki bi jo bil parlament tako beme-zemskem imenuje državne sodnike kralj i Ijito pokopal. Po kratkem petmesec-iz kandidatne liste, ki mu io predloži j uem življenju hitra lahka smrt! parlament, de! članov državnega sodišča na Danskem voli naravnost parlament na 4 leta, v belgijsko najvišje sodišče prezentira polovico čianov senat in nem ški Reichsrat je baš to dni predložil Domoljuba* in njihovih tovarišev. Tnteresanten donesek k notranjim sporom v klerikalnem klubu. Kakor smo poročali, se večina kluba klerikalnih poslancev odločno brani glasovati za slovenski železniški program ter stoji, kakor pravi mariborska »Straža*. na stališču, da naj se gradba teh Naši peiitftns nazc*ri. 2e nekaj časa sem priobčuje dr. Ry- baf v renovirard «Jugoslaviji, progra-matične članke. Oiicllelno glasilo narod-no-socijalne stranke »Nova Pravda» je v svoji zadnji številki slovesno razglasila drja Rybafa kot vrhovnega voditelja NSS, ^ato je vredno, da si njegova izvajanja pobližje pogledamo, ker gre očividno za revizijo programa NSS. Priznat- moramo predvsem, da nas vodi dr. Ryba? od presenečenja do presenečenja. Najprvo je preciziral svoie stališče napram Nemcem v tem smislu, 0.L1 ,„ —..............- — - ---- —. - c, .. . . jkftI5 da se nai naše nemške sodržavljane za- predsedniku republike bivšega ministra! popolarov, kateri jemljejo Pn izjavi | nomna Slovenija* — to je n //j enkrat odveze dolžnosti izkazovati naši Simonsa za predsednika državnega so-l«vojega »leaderja* Mede odgovornost j Kranjski klerikalni poslanci - . m državi dolžno spoštovanje. Sedal se je dišča. Vse te države smemo z dovolje- za sedanjo krizo na svoja pleča. Ven-j tega slin.) hudi m so intervenirali pn - vo>a5tvu SLft, naj kiudu naroči, ua mora podpirati zahtove po gradbl šentjanšk'* in kočevske zveze, ker se sicer fioslanci domov ne upajo. Načelstvo SLS se .je res ustrašilo ter je 19. t. m. te.legrafično sporočilo klubu, da naj iz taktičnih ozirov podpira akcijo za nove železnice ter v parlamentu za nje tudi glasuje. Brzojavka vodstva D;; r.je do Kljub tej edinosti strank v boju proti dosedanji vladi pa je položaj za se- stavo nove vlade ailno jasen. Gotovo i ž i , m-Me le eno, namreč da je mogoča edino! železnic izvr$i šele. kadar bo konstitu-1 ^ -;„ bratje* v dn žil le levičarska vlada s sodelovanjem i irana nova klerikalna država »avto-. Jutr. v nedeljo^ teKi in najnaprednejše. Jugoslavija ima torej 1 zatrjuje, da bi Meda sam vzel v roke sistem, ki si ga ji ni treba sramovati, j sestavo nove vlade, ker na direktno Naše politično življenje je mlado, vse! sodelovanje socijalistov še ni računati, vre, vse se pretirava in gotovo je res, I Vprašanje socijalistiške koalicij? še ni z vrnemo loti! državnopravnega dela1 njem Rybafa šteti med najmodernejše j dar pa ni pričakovati, vc-aj tako se svojega programa. Zelo odločno je najprvo postavi! svojo tezo, da si more v Tugoslaviji želeti republiko Ie tisti, ki hoče razbiti naše jedinstvo in našo državo. Mi sicer menimo, da je med ju- j da strankarstvo dostikrat moti objektiv- j končno :,oslovanskimi republikanci dokaj ljudi, | nost. Baš demokratska stranka je s svo-ki nikakor niso nasprotniki narodnega! jim! kandidati pokazala, da se zaveda važnosti funkcije državnih svetnikov in možje, ki jih je ena predlagala niso izbrani kot partizani. Dr. Rybaf meni, da je generalni direktor državnih dolgov dr. Jovanovič rad! tega diskvalificiran, ker piše tudi v ^Demokracijo*. Naj ne bo jI? državnega iedinstva, vendar je točno, da ie Rvbafev ostri očitek utemeljen napram večini tkzv. republikancev, predvsem napram hrvatskim blokašem in slovenskim klerikalcem. Tu se povsem strinjamo. bo stranka ta obrat v konzervatuem, da ne rečemo v reakcijonarstvo, koneč-no odobrila. Ako je res, kar pravi »Nova Pravda*, da gre narodno-socijalna stranka brezpogojno za drjem Rybafem, potem stojimo pred tako interesantnlm razvojnim procesom te politične grupe pred presenetljivim prehodom skrajnih levičarjev (tudi v državnopravnem gledu) na skrajno desnico. Pr nas je vse mogoče. Nekoliko začudeni smo že, da pobor- j preveč rigorozen. Zagotavljamo ga, aa nik radikalno-socijalnih idej pogreša v j piše dr. Jovanovič mnogo bol) premišlje-Fugoslaviji dvodomni sistem. To vpra- i ne članke, nego on v »Jugoslavijo*. Pa sanje je bilo svoičas v razpravi, pa ie 1 navzlic temu se g. Rvbaf gotovo sma-zmagal levičarski nazor, da je v monar- i tra za kvalificiranega, hiji dvodomni sistem preveč konzervativna ustanova. Res ga imajo še v An-■Jiji, toda drju Ryba?u je morda znano, da so bili v težkih političnih bojih zadnjega desetletja angleški peerji — poučno obglavljeni. Navzlic temu bi bilo :nteresantno, ako H NSS spravila to • prašanje ponovno na tapet Morda kot posebno točko za revizijo ustave? Povsem nepričakovano ;e dr. Rvba? nastopil v «Jugoslaviji* z naravnost revolucionarno tezo, da ie po vidovdan-ki ustavi moč našega vladarja smešno omejena a ona naše vlade naravnost diktatorska, ker je vlada skoraj brez kontrole in brez odgovornosti! Dosedaj smo baš iz krogov, katerim hoče postati dr. Ryba? voditelj, slišali nasprotno. Našo u*-'.2vo so tudi glede razdelitve najvišje državne moči obtoževali, da je reakcionarna. Na čelu teh radikalnih kritikov ie marširala «Jugoslavija». Zdaj čuie-rao naenkrat nasprotno, moč vladarja ie premajhna in moč vlade odnosno parlamenta prevelika! Tako kakor pri nas je na v vseh parlamentarnih državah. Jas-;o Je torej, da se dr. Rybaf proti parlamentarni monarhiji kzv. konstituclionalne monarhije starega srednjeevropskega tipa, v kateri moč vladarja, kakor smo videli v Avstriji ali N"emčiji res ni bila »smešno omejena-*. Ml spoštujemo v'sak nazor in smo daleč xl tega, da bi hote!! drja Ryba?a odvračati od njegovih konzervativnih idej. Reči pa moramo, da se nobeden napre-!en Jugoslovan z njimi strinjati ne rno-re. Parlamentarni režim Itr.a gotovo svo-:e nedostatke, toda on je dosedaj najdo-vršenelša forma demokracije in iz njega rešeno, ker so maksimalfeti odločno pri njej in tudi centristi ne kažejo posebne volje, da tu se priključili kalaboranjonistom. ki štejejo ko- od ločil i za sodelovanje v vladi, bi sko-; vedno proti temu. da bi glasovali za raj trotovo prišlo do razkola v stran- j železniški zakon. ..'s . . ■ •---i-- KonSarenca Sokolstvo NARAŠČAJEV DAN. dopoldne in popoldne sprejcu. ratov gostov na kolodvora, od 0. ure "bratski pozdravni šestin na slavnostnem prostoru pod Tivoli i. Zvečer ob 20. uri predstava »Snegu1 v dramskem gledali.-'«, kme. skuseje, povoi nikoli, j ka, javna telovadba. Popoldne od 13. ■■ > 20. ure drugi pozdravni sestanek \k i Tivolijem. oh 20. uri »Deseti brat* dramskem gledališču. Ob pel 21. -»Mladinski koncert* v Filharmoniji. Vstopnice za naraJčaj k predstav.-,.'., in koncertu po en io dva Din. -- 7A vo! — Prireditveni odsek. Vaditelji moške dece »e poziv .,.-■ da prinesejo p seboj palice za svojo •> co. katera bo nastopila z vajami s i-licatni. Red!teijst\ o. Odsek za »prevod p-zivlja vse svoje člane, da -e ?ni«lejo radi naraSčajevega sprevoda jutri v ; i del.io ob pol 1". uri na Kongresnem i __- _»1, A Ua I }„»„_, i ftn poleg vremenske hišice. Volnošt a ured.tev lulorma-j ^ dolflwwt „ Nacd.tvo ! cijske službe sc bo vršila t« dni v Kar- ljub«. f^^lki sc udeležijo današnjega. -keira narašča.ia, se zbirajo j —- i Vari sledeče kil čemur se i;..i k upajo izogniti ko stvar bolje dozori. Mnogo se imenuje kot bodoči mini .-v— • - . p strski predsednik - Orlando, ki sicer | njo povabili Jugoslovane m Romune, pripada Giolittijevi skupini, ki bi pa j Naše zunanje rrnuistrst^o je sedaj d Ne vemo iz katerih razlogov hiti dr. (najbrž ne pritegnil za. seboj najizrazi-,legiralo v Karlovo \ ari sledeče , ?ybaf revidirati program NSS in ali mu tejših giolitfijancev demokratske sku-; načelnika preshiroja bonija, k- ; Člani v kroju oi>eh t,iubljn;.skih oh fl. tu ". Narodnem domu. Sodniki iu sodni.-i narašJajiko tekmo. — Seja oodnikov sodn!c, danes ob 21. uri v zletni pisan, v NarodLvm domu. Pridite vci in »očn.. dobrohotno opozirito =oetj?.!i..^.. - -------- - . . .. . strojri opoziciji bi bili desničarski libe-Lspodje radikali m slučajno tudi nima IlOM- i P© padfu rimske vlade. Zanimivo g!asovan,je. — Nejasen položaj Lahkoailetski miting ta vse m*-slovanske klube priredi S. K. -Prinior ■ inar-iv LjubljarJ ob priliki otvoritve svo?-.---pag _ novega športnega prostora v soboto ne v mešani skumni(32, Ce bi se so- '^f Z =1=2?°^ USS& SS « bodo v lepih Karlovih Varih - dobro | spode m dame. imeli. __ cijalisti odločili za kelaboraeijo. potem bi seveda nova vlada stala na trdnih notnih. Za Nittija se ?odi, da bi hotel priti na površje le v slučaju direktn«ra sodelovanja socijalistov. Nogometne tekme v Mariboru. j nes. v soboto, ta jutri v nedeljo bo i Mariboru interesantna športna pri". ; tev. Iz Celovca pride amaterski sp Igral danes, ob IS.l,, ... Cuje se tudi mnenje, da pride samo i _ progiasjtev Jana Husa za svet- cjviariboru», v nedeljo pa proti «R nr Rim 20 niliia i do prebodnejra kabineta, ki bi osMl s {kc sinoda češkoslovaške narodne i du,. Zelo zanimivo je. kako ?o glasovali I na vladi le dotlej, da se reši vpraša- j cc'rk *e namerava proglasiti Jana Husa : Llabhanski plavaint podsuvez , , - -- -!!-«-»— ' etnika. Posebna komisiia Je že do-1 zjv]ja vse fnteresirane klube, da ■ nje sodelovanja socijalistov. Kakor rečpno: položaj 5 » nejasen: včeraj, ko je šlo za padec vlade, nekateri poslanci, oziroma kako niso glasovali. Kakor sem Že javil, je bil od naših poslancev navzoč samo dr. Stan- ___________g e r. ki ie glasoval proti vladi. j. .... ogreva za sistem » ^^ ni hilo v 7>or. | ljudske stranke, ki je podal.i potem Aa -vr, doma pristopijo kot člani Jug. Piiv. v uaspro.. skrajno i dovršila delo kanonlzacije^ _________ . . I________. | _ Nepismenost v Ifešknslr.vaSkl j vezu u Zagrebu, ker jim Nekaj pa je vendar, kar vsaj koli- s arranHi, v .Ceškl Osvieti- piše vojni ;tu«aiu ne bo dovoljeno tekmovat; jortoliko vazjasnjujo to temo: ta.koi j instrnktor dr. F. Oberpfalzer. da je se- j plavalni tekmi ra prvenstvo Slove :. dai v češkoslovaški a-madi vsega sku- kortol 1)0 izbruhu krize se je 'e mogoč le povratek nazaj k sistemu mci. Od 31 članov broječe fa§istovske ckupine je glasovalo samo 15 poslancev. Glasovali so proti vladi. Od primorskih fašistovskih poslance- ni bilo nikogar v zbornici. Navzoč tudi ni bil i°trski liberalec Pogatschnig, dočim pa sta istrski liberalec Pesante in zadrski poslanec Krekich (lib."! \lado. Proti vladi je glasoval edino lej i=trski reformist De Berti. Sklenjeno so glasovali za vlado j sovjetov. ki znači zmago principa raz- afrarci (201, demokrat je (Giolittijeva redne diktarur" 'skupina, h kateri pripada Faeta, ki ]e Posebno" srd' izrastek našega parla- |tnd|_ sam glasoval sebi zaupnico. 341 mentarnega režima se zdi drju Ryba?u j nacijonalci (9) in pa liberalci (18;. 10. način, kako se vlado. Razun teh sta samo se dva no-,-di nekaj strašnega, da bodo tako ime-lpolara dala svoja glasova vladi. Vso novani za državne svetnike liudie, ki drugo, kar je bilo prisotnega, je gl?so--0 »vladi pogodu». Kakor da bi namjvalo proti vladi. Značilno pa je. da glavna voditelja demokratov, Giolitti in Orlamlo. nista bila prisotna: bila sta »slučajno* odsotna iz Rima. Nittijeva skupina (de-mocrazia italiana) je menda najbolj sklenjeno glasovala proti vladi: od 30 mogel povedati državo (izvzemši abso-»utistično), kier bi vladar s protipodpi-^om in na predlog vlade imenoval na katerokoli odločilno visoko upravno ali sodnijsko mesto može, ki doiični »vladi niso pogodu«! Naš sistem postavlia- že zgoraj omenjena kombinacija. FolPne §MM -r Klerikalno volilno gibanje v mariborski oblasti. V četrtek se je vršil v Mariboru v v-ej tajnosti zaupen sestanek SLS za mariborski okraj, na katerem so postavljali kandidate za oktobrske volitve v oblastne skupščine. Klerikalci se za te volitve pripravljajo že seda i zelo intenzivno. t- Sramotni oder za liste, ki "iste- j matično tru.iejo ljudstvo s sovraštvjm in surovostjo, predlaga klerikalna »Murska Straža*. Oder naj bi postavil gosp. Janez Kalan v svojem 4 ministrski predsednik Poincare. — Ruske kronske bisere zakladnice bo sovjetska jlada^proda^j ^ Verifikac.,a stane P rosveta 1 fa Pliv. podsavez ponov-n vso V.''-j da prijavo nemudoma Izvrše. Dopis-lahko pošljejo na podsavezt-era ta-, t Savo Sancina, Litib'iana, Er)avčc\*c Snort. štev. 11. naš edi;,; s'o- -i j športni Ust je izšel. Prinaša icn pre?. vseh važnih športnih dogodke." /? iz Kariovca i tednov. Zlasti opozarjamo priredi danes in jutri izlet preko Novega mesta na RM in bo ob tej priliki I priredilo po eti koncert dane« v Novem metu in jutri na Bledu. Obakrat bo iz- EV«'! čl 11 v siuiviii . . du> ter aa njem vsakokrat pribil »in- vajalo naše narodne pesmi v=en treh kriminirano Cedilo*, ime lista, glav- j plemen v priredbah A koncerta. o športnem miiln?u na Bledu, kateren i je prisostvoval tudi kralj Alcksandc r. ozirom na notico v nekem liithli^i-kf dnevniku o športu opozarjani:'« -,-a- . In naše oblaki na važni članek M:. na, šport, šola . ki zelo raziitn'iivo -laga pomen športa za vzgoji rar' zlast; naše mladine. -Šport-- morar vseh ozirov naltoplelc prlpcoc-d-'. Hči papeža ^Pobegnil?* se razjezi papež, »zares pobegnil? A kdo ga je opozoril?* vpraša starec lokavo, »kdo ga je obvestil o listini?* i »Na to vprašanje Vam ne vem odgovoriti, pa ko bi tudi vedela, bi tega lettu Radi tega je potrebno, izposlo-1 -Aleksander VI.. vrhovni noglavar vati pri Cezarju novo zapoved. Toda j krščanstva In od Boga izvoljeni papes. Po par trenotldh jkrecija v r>)5et<^vo c črte. ki bi se morali izvršiti radi moči Nato je čvrsteje ogrnil - vojo svile jio jutranji haljo in stopal kakor za-sačen in skesan grešnik k ni mizi. Ti postopaš zelo nerazumno Tne po kratkem oidihu. mišljeno prekriža vaš naivu&ucjsc u«- 1»/»«« — ------------ .— - - . ,------ ------«- „■,••,•' * »—t i J 1 - - J- - -- 5£ij5e iahko Alfons popolnoma svobolm j eija nevnljno. »Tedaj, je-U, pač ne boš ^ povrne v oditi, me Rim. Napoljcem se ne sme ničesar zgc Odločite 6e, visoki gospod, sic-r bodo koraki vedli na forum! Aleksander si je do krvi grize! spodnjo ustnico. Oči njegove so bile pol zastrte in kakor grabežljiva zver. pripravljena na skok. je čepel zgrbljen v naslonjaču. Naenkrat dvigne glavo. a njegove zelenkastosive oči odsevajo, kakor da je zasijalo sočutje in očetovska nežnost. »Pridi k meni, hčerka moja.» reče z mehkim glasom, »vidira. da sva šla predaleč. Da, tvoj brat Cezar je divji, smel duh, jaz sem pa star iu se nu mnogokrat, kadar bi to bilo treba, ne morem upirati. No, tokrat si zmagala ti. moja Lukrecija, ti si postala moj angel in jaz sem t; hvaležen, da si prišla ob pravem času, dn me odvra?š od čina s katerim bi morda zaigral mi- der VI. s'trdim glasom in sede k pi-j tet večnega sodnika. Poshi^j torej, - . i hčerka mo.)a. Krvava obsodba Napoij- cev bo razveljavljena. Toda jaz sam in obstoja naše rodbine . . . Pusti mi, tla izgovorim, mi bomo že vse dobro tiredili! . . . Potrebno je. odstraniti Na-pcljce iz Rima. da damo s tem ja-sen dokaz zvestobe in iskrenosti svojemu lx)dočemrf zavezniku, prevzvišenemu Irralju francoskemu. In ravno smrt na-poljskega princa Alfonsa Aragonske-ga, bi Ljudevita XII. najbolj prepriča-la, da mi-limo poštf-no!" »Poštenje, odkupljeno s krvjo,-* odvrne Lulirecija, c iskrenost, ki temelji jia umoru .... na umoru sina in soproga svoje hčerke . . . da, tudi jaz Te bom enkrat zaklicala, vprašala Te, do-brotljivi Oče v nebesih, ali ni ta brezmejni pohlep po mogočnosti izliv blaznosti. Odgovori mi, dobrotni Bog, da bom zamogla razumeti mejo, na, kateri prehajajo zločini v temno kraljestvo blaznosti'.* «Končajva kratko!» reče Aleksan prosim Pa "tudi vsem dru-rim | ti'kriv smrti nesrečnih Napoljcev?!* '^pj^čaj otrok moj.> se okre>:» j brezmejni obojmosU in boli" radi A'; V tem slučaju bo krr- samo glas- j ž Lukreciji. »da vm izpolnil ob- isoveft.i besa rabila l^rede, nik,* reče Aleksander VI. »Sicer bojj^ . -Nfhaj. oče. Ako spodobijo otroku napram očetu. pa glasnik na vsak način naM Cezar- j ■ r ukreciia. ki j« dobro ved«la. 0 or>ro;c-:ii- hčerka •los' o salni mizi. »Ti hočeš rešiti svojega so- Alfons so je rešil že sam,* odvrne Lukrecija. on se je nmakn _ molilnim rokam . . - njega m vec v Rimu.« no morem urediti te stvari, /i je v ro-Vašiia 1 kali fvojega brata C.-z:—!?. Kolikr-r j" imeni znano, je o:: ae ilal po-.rebn-.^ i mene zapovedi onemu lonovu Miohe govem inte-j . 0 ^^ bol^e preHtati dva-moja Uuba krat ko f.nkrat. ^istoni k papežu in ta gla=ntk *!g hitrim pogMom preleti napisane 1 odvrne starec z zano«mm -los' .- ■. Lukrecija je od radosti vzkliknila, j vrste, ' " iHvcm. * katerim jo presto zafbj.ij«: a papež doda smehljaje: »H vidiš, • ^Bodi tako dobra, hčerka,* mulalju-. -judsU-o. Todaj ponudi Lukree--...... ..... >..........~ —igči škofa mo. Z naglim pogredom ^ *» 1 moje dete, da mislim pošteno s teboj.: je Aleksander VI., «pa poišči škofa mo. Z naglim pogiedom _ se je pr O, kako me ti včasj slabo poznaš.! Burkharta. da ti da moj r^čat. Včeraj jčala. ako m.oria zares m ?«*n pr" Jaz te ljubim z vso ljubeznijo -.iežn-^ga j lveieT sem mu dal zapečatiti neko piv i z vijoličastim črnilom: " 1-ir • očetovskega srca!> L« j„ dan.-« ne naidem več pečata ;ia|jo bilo pismo zapečateno, mto m mr, in dam-« nf naidem več pehata :\ko ru Ljubezen" ln "ctrah me bosta gnala | črnilnik, v katerem je bilo vijoličasto ::ovau l^oj soprog nr ™'dir? S pjUo. pismo!, črnilo: ko pa s, je črnilnik obrnil, sejgocno^ti cim preje »Sedi na ta-le stol." reče papež, in je nahajala v njem tekočina, e:s čez par trer.otkov boš imela list v rokah!* Nato se je culo samo tiho škrtanjc gosjega r---•:-?. preko ; : -ž v ijoličastim ernilou: i '-Bovida sledeče betedn; pa ! rca sta ra'roznala samo Bonna.. Boroic-em sveta.* Domače vesti • Kraljevo bivanje na Bledu. Beograjsko i" drugo časopisje je poročalo te dni da kraljevska dvojica v kratkem saousti B'e<5 ter da odpotuje dne 28. t. m. v liki že pri Sarajevu. Kakor do-znava sarajevska »Večernja po*ia». je prvi adjuta.nt Njeg. Veličanstva, general Harižič, ki biva ?edaj v Hidžn. obveščen. da ostaneta kralj in kraljica ie približno me?»c dni na Bledu in se udeležita tudi vsesokolskeea zleta. v Ljubljani. Po informacijah omenjenega lista, bo kraljevska dvojica zapustila Bled v drugi polovici avgusta ter .>d-potovala v Dubrovnik, kjer =» ureja sedaj kraljevski dvor. e Kraljeva dvojica v Tržičn. Tz Tržiča nam poročajo, da sta se v četrtek popoldne okrog 3. pripeljala v Tržič kralj in kraljica z manjšim spremstvom. Družba =e je vozila v dveh avtomobilih. od katerih je šofirala_ prvega kraljica sama. Kraljeva dvojica se fe peljala na lcrate-k obisk k gosp. Bormi v Dolino. Prebivalstvo je kralja Ln kraljico spoznalo in ju radostno pozdravljalo. Prav lep pozdrav jima je priredilo posebno. ko sta, okrog pol 6 vračala skozi trg, kjer se je zbrala velika množica. Obakrat sta se vladar in vladarica prijazno zahvaljevala za pozdrave in ovacije. Na Bled sta se vrnila avtomobila po krasni romantični cesti pod planinami frz Begunje. • Parastos za pokoj. Draškovičem. Včera j ob 11. uri se je vršil v sabo-ui cerkvi v Beogradu svečan pamstos o priliki obletnice mučeniške smrti Hv-iga notranjega, ministra Draškc "'" ob 20. uri 11 min. Zato pa vozita od tega dneva naprej nova potniška vlaka, in sicer vlak St. 42 b z odhodom iz Ljubljane gL k. ob 8. uri iz Zidanega mosta ob 9. uri 46 min., iz Celja ob 10. uri 27 min. in s prihodom ▼ Maribor gl. k. ob 12. uri 20 min. ter v nasprotni smeri potniški vlak št 47 a i odhodom iz Maribora gL k. ob 14. uri 80 min., iz Celja ob 16. uri 26 min., iz Zidanega mosta ob 17. uri 11 min., in t prihodom v Ljubljano gl. k. ob 18. uri 50 min. Vsled tega stopijo od tega dneva glede kopalnega vlaka Laze-Ljubljana gL k, sledeče izpremembe v veljavo: Dosedanji kopalni vlak St. 47 k. ki odhaja iz Laz ob 18. uri 40 min. ne vozi. Kopalci se vračajo iz Laz edino le z novim potniškim vlakom št. 47 a, ki odhaja iz Laz ob 18. uri 27 min. * Ponarejeni petdlnarskl bankovci. Ma^ ri^orska policija je aretirala nekega trgovca iz Subotice. ki je slugi Narodne banke prodajal po nizki ceni ponarejene petdinarske bankovce. Uvedla se je sodna. preiskava * Občni zbor Jugoslovanske gasilske zveze. V nedeljo se je vršil ▼ dvorani Mestnega doma v Ljubljani občni zbor zveze gasilcev. Občnemu zboru, ki ga jc vodil zvezni starosta g. Franc Barle, so prisostvovala po svojih delegatih skoro v-a gasilna društva Slovenije. Občni zbor ie zlasti obračal vso pozornost na to, da bi merodajui faktorji posvečali gasilstvu več pozornosti in se izrekel proti zacarinjenju gasilnega orodja kot luksuznega blaga ker se na ta način le ovira nabavljanje prepotrebnega gasil- hodu jutranjega, opoldanskega in večernega vlaka kopališki avtobus. Sedeži stanejo 160 K za osebo s prtljago vred. Odhod vlaka iz Ljubljane ob pol 6. uri zjutraj in opoldne, prihod v Krapinske toplice ob 2. popoldne, oziroma ob 7. uri zvečer. * Za pogorelce v Boh. Bistrici nam je izročil znani ljubljanski športnik, ki noče biti imenovan, znesek 500 Din. Priporočamo v posnemanje. * Dijaška kuhinja »Domovina* v Ljubljani je v letošnjem šolskem letu prehranjevala 97 dijakov srednješolcev. Razdelila je skupaj 30.072 obedov in večeri;. — Odbor »Domovine. se najpri-srčneje zahvaljuje vsem javnim in zasebnim dobrotnikom ter prosi še v nadalje njihove naklonjenosti * Stroški za vidlranje dijaških potnih listov. Prejeli smo: lz Nemčije prihajajo tožbe naših dijakov, da morajo plačati za vizum po 820 mark. Zakaj se naša vlada ne pobriga za to, da bi znižala Gospodarstvo ČEŠKOSLOVAŠKA TRGOVINSKA j j* interesente, da po naredta fl-BILANCA 1921. ! nančnega ministra od lo. julija povišan Pred kratkim je objavil češkoslovaški statistični urad prvi splošni pregled češkoslovaške o f i c i j e 1 n e trgovinske bilance za leto 1921_ kakor ga je sestavila permanenčna komisija za ugotovitev trgovinskih vrednosti za zunanjetrgovinsko statistiko. Po tem pregledu ie trgovinska bilanca za leto 1921. aktivna za 4877 milijonov češkoslovaških kron (leta 1920. 4185 milijonov Kč). Vrednost izvoza in uvoza v letu 1921. proti 1920. Izkazuje sledeče številke (v milijonih Kč): Uvoz: Izvoz: 1920 1921 1920 1921 23.384.4 22.435.3 27.569.4 2T.312.2 Statistika le po carinsko-tarifnih razredih sestavljena Od 51 razredov je 22 aktivnih, 29 pasivnih. Štiri so industrijske panoge, ki izkazujejo milijardni iz- pisov. na "prvem mestu sladkorna industrija s ' strstva financ odloČU. da smejo r: 3.7 milijarde. Tekstilna industrija, ki po- ;niče cariniti brez dovoijanj odbor., p E^a UUM LtilJVvjiC« unmvji.u J^iu-Mi.v ■ I » ■ , Obred« je opravil skopliansld episkop nega orodja. Sklenilo se je tudi. da se ■ —----=«- —*—naprosi ministrstvo prometa za brez- Varnava ob asistenci osmih svečenikov. Psrastcsu so prisostvovali razen ministrove rodbine vlada z gosp. Pa.5i-čem na Čelu, predsedstvo skupščin?, delegati vseh skupščinskih klubov in zastopniki številnih kulturnih in gospodarskih institucij. Po masi je imel škof Vamava kratek govor, v kater.nn Je našteval velike zasluge pokojnika sa našo domovino. * Praznovanje obletnice bojev v Dobrudži. Beograjski dobrovoljci. ld so se udeležili bojev v Dobrudži. so sklenili. da pose t i,jo letos vsa velika tamkajšnja bojišča, na katerih je žrtvovalo na tisoče naSih dobrovoljcev svoje Življenje za ujedinjenje skupne domovine, da se poklonijo tamkaj spominu padlih tovarišev - junakov in polože temelj za skupni spomenik. Ideja je izzvala tudi med ostalimi dobrovoljci trebuje mnogo inozemskih surovin, je ! hanki vse drobrn- po -m ' dosegla prebitek 2.9 milijarde, na tretjem i vsebujejo knjige, note. mestu sta les in premog z 2.3 miliiarde 1 in druga priporočila. ki prebitka in na četrtem milijardnem me- j do pol kilograma iz inoz.' stu steklo s 2.02 milijarde Kč prebitka, j so namenjene trpov.n.^ Od ostalih tarifnih razredov, ki izka- . naslov zasebnih o«'1' in zujelo večie prebitke izvoza nad uvo- j — Stanje kulturnih rastlin v Bo zom je omeniti še naslednje: železo In j Sarajeva poroča io sledečo - stan;:! železno blago s prebitkom 747 milijonov,; turnih rastlin: Cešnlie: Kad so <■■ plačno vožnjo gasilcem, če potujejo po železnici na oddaljenejše kraje v slučaju nesreče. V zvezi je včlanjenih dosedaj 375 društev, v kratkem pa namerava pristopiti še 26 društev iz Frekmur-ja. Občni zbor je razpravljal nato še O raznih organizatoričnih vprašanjih, na kar so sa vršile volitve. * Kongres strojevodij. V dneh 11. In 12. avgusta se vrši v Beogradu kongres udruženja jugoslovanskih strojevodij. Delegatom kongresa je dovoljen potreben dopust in prosta vožnja za potovanje. * Bled nI prenapolnjen. Pišejo nam z Bleda: Zadnji čas so se razširile vesti, da je Bled prenapolnjen in da se odsvetuje tujcem prihajati tja. Na podlagi točnih informacij moremo ugotoviti, da je na Bledu še dokaj stanovanj na raz- in dijakom, ki uživajo itak zelo revne pod- VQzn, prebitek: sladkor, iekstilije, pre-1 v Ljubljani pore. vsaj te stroške. Vsota 820 mark mog ,n ,es< steki0. Me(j aktivnimi stoji kroge, da j ie za dijake v Nemčiji že celo premoženje. Pred nedavnim časom je bila v Gradcu konferenca nasledstvenih držav, i kjer se je obravnavalo to vprašanje. Oe-j Io revna Avstrija je za svoje dijake zni-: žala te stroške. Dobro bi bilo. da bi -se javnost za to zadevo malo bolj zanimala * Nunska uprava. Prejeli smo: Z ozirom na notico »Nunska uprava» v 169. številki 'Jutra., pojasnjuje mestni magistrat, da je moral ubožni odsek bivšega občinskega sveta ljubljanskega vpeljati zaporno kazen za oue ubožce, ki ob pozni nočni uri prihajajo pijani domov, po-nesnažijo prostore ter kalijo nočni mir drugim ubožcem, kakor tudi za one, ki se hudo pregrešijo proti hišnemu redu. Nune pa z zaporno kaznijo nimajo nobenega stika. * Smrtna kosa. V Novem mestu je dne 20. julija umrl tamkajšnji posestnik in gostilničar g. Franjo Jakše v starosti 37 let. Bil je brat Ivana Jakse v 8ta-rosti 37 let. Bil je brat Ivana Jakše ta. učitelja na Vranskem, ki je umrl letošnjo pomlad. Oba sta bila vrla narodnjaka. — V Stobu pri Domžalah je umrla gospa Helena Cerar. soproga tovarnar- | ja v Stobu, v Brodu pri Bohinjski Bistrici pa gospa Frančiška Mencinger, ro ! ažiio na uvo7.no carino na R0« odstot-i kov. to je, da je 10O zlatih dinarjev enako 700 dinarjev v novčanicah. Povišani s?ijo ee pobira za vso blacro. za katero ni bilo do vključno 14. julija plačana uvozna carina. Za biago. ki »e carini po vrednosti. to povišanje ažije i ? velja. =■ Izvorna Izpričevala za pošiljatve v Uruguay. Konzulat Uniguay«ke p pni -ke v Zagrebu obvešča trgovsko zbori' o v Ljubljani, da je .a vse pošilja' -< naše' kraljevine v Urugua'- potrebno vorno izpričevalo (certificado de orlg-: v dveh izvodih, ki jih t~ Ploven; t Hrvaško izdaja zagrebški konzula:, i stojbina za vizum certifikata zn»-pesov, to jc 6 francoskih frankov = Inozemske pošiljatve kn*ig < Trgovska, in obrtni?1; .. • obvešča vs»- inter je generalni inšpektorat n pošiljat !.'•>:•'•• bo potrebo- Tudi mnogo drugih skupin, ki so bile i sj0Venska šuma. poroča, d v letu 1920. pasivne, le postalo lani ak- j va,a Anglija za leto 1923 mnogo lesa-tivnih, tako vprežna ln klavna živina i r,osebno mnogo stavbnega lesa iti vse od pasivnih 129 milijonov na aktivnih1 198 milijonov, kar le precejšen skok, miio in sveče od pasivnih 88 milijonov na aktivnih 8.7 milijona. Instrumenti in ure, ki so bile v letu 1920. za 33 milijo-i nov pasivne, izkazujejo za lansko leto Nasprotno pa ]e mnogo v letu 1920. veliko navdušenje in se bo že v krat- i polago. posebno v hotelih »Triglav feem vršila seja Saveza. na kateri sei »Evropa. ter po zasebnih vilah. Tudi bodo izvršile vse prinrave za potova- i ni res, da so cene po blejskih hotelih nje na sveta bojišča V Dobrudži. ! in restavracijah pretirane, temveč so ena Jubilej narodnega Splita. Dne 17 | ke onim v Ljubljani, kar znači z ozirom jena Rozman. — V Ljubljani sta umrla .... „ , ... * , ,, j „ ... . , 27 milijonov prebitka posestnik Ivan Zupančič in vdova goz-1 darskega odvetnika Frančiška Schtin- , _.„i„ .. w„ io?i no .M 3 v aktivnih skupin, postalo v letu 1921. pa- • m » u -k at sivnih: sadje in zelenjava sta imela leta • Nasilen .konusar,. V mariborskem ^ j2V0zn| bjtek v znesku 229 ml. stanovanjskem uradu se je predvčeraj-j, a ,c(a ,921 je biia za c>8 miH. šnjem odigral mučen prizor. V urad je j V£Č uvoza> neg0 jzvoza; pijače j prišel neznanec, ki se je predstavil kot so .mde ,£ta mo p]us 140 miiijon0v, v komisar pri obmejni policijski kontroli,:,^ ,g2,_ pa ,e zna?;a| minus 86 miajo-!ter zahteval, da se mu takoj nakaže sta- nQy Kč y vrstj paslvnin skupin ima naj-jnovan;«. Ker to ni bilo mogoče, se je važnejšo vlogo prehrana. Uvoz žita ie 'neznanec razburil tako, da so končno ,naša] ,an, vrednost 4.5 milijarde, a v t m. je Split proslavil 401etnico. od-j™ stroške žml, k, se skoro kar je bila mestna občina rešena zad- i vsa dovazajo iz Ljubljane, še mžje po-njega splitskega italijanskega žumnn 3ta7k® nef° ^ L,ubijam, df. Antonija Bajamontia Za prvega * Nov lovski zakon. Kakor nam hrvatskega župana je bil izvoljen Da- ^ Beograda, se je v pondeljek mjan Remdič, ood katerim se je poU»m j P°Poldf P°„ P.re8ta,lkl1. sesta a mi čela sistematična nacionalizacija! ;°Pct komisija, kateri je poverjena na-^^^ j loga, da izdela naert novega lovskega * Novo učiteljišče na Cetinju. Na, ^kona. Novi lovski zakon bo veljaven Cetinju se s 1. septembrom otvori novo ; za ™ kfa,jeIv'?°- , , T žensko učiteljišče. S tem se bo odpo- * Vinska letina v Jugoslaviji. Iz raz-mo-lo nujni potrebi ne samo Črne anini Majevici pri Tuzh v Bosni ve-gih naših večjih mest. Svojo orošnio:llk« Pla5ti so!l- u temelju je s tem. da bi ti načrti bili * Prostovoljna dražba v Ljubljani. V velikega pomena za trgovce, a tudi 1 včerajšnjem našem inseratu pod naslo-naši <&avi v pogledu uvoza in izvoza | voin »Objava, je tiskovni pogreSek, in raznih proizvodov. : ?icer se vrši dražba Pred igriščem št. 1 Nov list. Jugoslovanska uacijo- j namesto Gradišče št. 1. '- a n___« ____X* posebno vrste tehničnega lesa. = Povišanje aži.la v Bolgarski, julijem se je v ažijo pri uvozu m 1400 odst. Bolgarski povišal zlati izvozu od 12W ri.i morali poslati po stražnika Ugotovilo 1 letu l920. le 1.5 milijarde, narastel je, Brodska banka 85 Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.23 — 0.25, Berlin 16.50 — 17. Budimpešta 5.80 — 6, Bukarešta 49.50 — 50, Milan 3Sb — 391.25, London 382.50 - 383.50, Ne-york 83 - 84, Pariz 708 - 710. Prag.< 189 — 190. Švica 1600 — 1657.50, Varšava 1.55 — 1.60. valuie: dolar S2.50 83.50, avstr. krone 020 - 0.30, iunti 373 — 376, marke 20 — 21. lire 3%5. Trg. obrtna banka 60 -- 61. naina omladinska organizacija ustanovi v Novem Sadu list pod naslovom »Vid o v da lis. List ho izhajal začasno dvakrat, na teden, ima pa v načrtu, da postane sčasoma dnevnik. * Izpremembe v državni službL V ju-stični službi so imenovani: konceptna praktikanta Franc Verbič in Franc 2ni-flaršič za koncipista pri oddelku za socialno politiko pokrajinske uprave za Slovenijo v Ljubljani; nadalje pisarniški oficia! Janko Seiko za višjega pisarniškega oficiala pri okrajnem sodišču v Kamniku; kanclista preko sistemizirane-?a stanja in brez določenega službenega mesta Josip Miši? m Toussaint OliŠak, prvi za kanclista na sistemiziranem mestu pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Jrugi pri okrajnem sodišču v Cerknici Sodni kanelist Ivan Drobni? je na lastno prošnjo premeščen k okrajnemu sodišču v Metliki. — Premeščeni so kon-eeptni praktikant dr. Josip Orožim od oddelka pokrajinske uprave za notranje zadeve k okrajnemu glavarstvu v Novem mestu: kanelist Josip Hvale od okrajnega glavarstva v Ljubljani k okrajnemu glavarstvu v Konjicah; kanelist Hinko Zaje od okrajnega glavarstva v Konjicah k okrajnemu glavarstvu v Ljubi'ani. * Za upravitelja državne bolnice v Murski Soboti je imenovan dosedanji aadoficial pri državnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani g. Fran Gan jrc. * Izprememba voznega red- Južne železnice. Od 24. julija 1922 napre; izostane ta na progi Maribor gl. k. Ljubljana gl. k. mešana viaka in sicer mešani vlak št. 802. Ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 0. uri 30 min. in prihaja v Maribor gl. k. ob 13. uri 5 min., ter mešani vlak št. 801 ki odhaja iz Maribora gl. k. ob 13. uri 80 min. in nrihaia v Liubiiano e). k- Pobiranje ponočnjaškega davka v Mariboru ki je doslej najvišji v Sloveniji (1 Din na osebo), povzroča tolike sitnosti, da se pripravlja regulacija na ta način, da se bo pobiral le lOcdstotni pnbitek na račune. Naglica pač nikjer ni dobra najmanj pa pri radikalnih davčnih eksperimentih. * Mariborski občinski svet ima v petek dne 28. julija ob 19. uri v mestni posvetovalnici peto redno javno sejo. * Pomiloščeni kaznjenci. Te dni je bilo iz mariborske kaznilnico izpuščenih še 16 kaznjencev, ki so bili deležni amnestije ob priliki kraljeve poroke ter so bili svoj čas obsojeni na smrt. Med tem: kaznjenci so trije Italijani, med njimi tudi znani Freno, ki je ubil svojčas v Trstu policijskega stražnika v službi. Pomiloščence ie prevzela policija ter jih odpremila v pristojne občine, italijanske podanike pa v Trst. * Trgovina Klelnmayr 4 Bamberg v Ljubljani, Miklošičeva cesta 26 ostane zaradi dopustov osobja do dne 4. avgusta zaprta. * Ljubljanski gostilničarji ln kavar-narjl »e v lastnem interesu opozarjajo na občinsko davščino na ponočni obisk -ostiln in kavam in na igre v teh loka lih. Kakor nam poročajo, R ted- i nov težke ječe. I —____ torej za trikrat Izvozilo se je žita (med j Hrvatska eskomptna bunka 164 ',60. tem največ ječmena za pivo) v L 1921. za 321.5 milijona, a v letu 1920. za 731 milijonov Kč. Paslvum za žito znaša torej v letu 1921. okoli 4.2 milijarde proti 1.5 milijarde v letu 1920. Tudi v drugih k prehrani spadajočih skupinah prevladuje uvoz nad izvozom: v kolonijalnem blagu za 293 milijonov, v začimbah za 42 milijonov, v južnem sadju za 154 milijonov, v zelenjavi in sadju za 68 milijonov, v živalskih produktih za 502 milijona, v masteh za 658 milijonov, v oljih za 85.7 milijona, v pijačah za 86 milijonov, v kuhinjski soli za 23 milijonov, v tobaku za 779 milijonov. Zelo le pasivna težka industrija. Mineralij in rud seje uvozilo za 312 milijonov več nego izvozilo, nežlahtnih kovin in blaga iz tega za 105 miiijonov več, električnih aparatov za 580 milijonov več. Pasivnost vozil, ki je znašala v letu 1920. še 228 milijonov, ie padla lani na samo 52 milijonov Kč. Tudi kemična in petrolej-ska industrija obremenita trgovinsko bilanco z visokimi uvoznimi prebitki: mineralna olja s 435 milijoni, gumi in smole s 77 milijoni, kavčuk s 177 milijoni, kemične pomožne snovi s 174 milijoni, firneži in barve s 330 milijoni, barve in strojilne snovi z 69 milijoni, zdravila s 7 milijoni Kč. Od večjih skupin, v katerih je uvoz večji, nego izvoz, je še omeniti literaturo in umetnost: uvoz je za 158 milijonov Kč višji, nego izvoz. Izmed vseh nasledstv?nih držav ima samo Češkoslovaška aktivno trgovinsko bilanco, dočim so trgovinske bilance vseh ostalih nasledstvenih držav močno pasivne. 215 107 = TRŽNA POROČTLA. Produktna borza v Novem Sadu (dne 19. t. m.): Pšenica, baška, stara 1555, koruza 1230, moka (št. 0) 2220, oves 1220. Tendenca nespremenjena. Vinski trg v Dalmaciji. Zaloge vina v Dalmaciji so sc precej zmanjšale, zato so cene čvirte. Cene za slabša vina se gibljejo med 100 — 120 K. a za boljša 130 — 150 K po alkoholni stopnji. Na Visu se boljša vina prodajajo hektoliter po 2500 — 2600 K, v Kašteiih po 2000 K. Večje Dartije za izvoz boljših vin se nahajajo še na Visu, Korčuli, Peljcšcu ter v vsa tri kolo-kviiska izpričevala iz glavnega predmeta ali b) dva iz glavnega predmeta in enega z stranskih ali pa v izjemnem slučaju c) eno kolokvijsko izpričevalo iz glavnega predmeta dotične skupine in dva iz stranskih. Koncem petega semestra pa filozofsko Dedagoški predizpit z redom >prav dobro« (8 — 7 točk). 2. Jnristi predložijo vsak semester ko-lokviiska izpričevala Iz Izpitnih predmetov in sicer v obsegu 8 tedenskih ur ali pa izkazilo o najmanj 2 urnem seminarju plus 6 urnem kolokviju iz Izpitnih prsdmetov. Minimalni kalkul je »prav dobro* (8 — 7 točk). Koncem tretjega semestra !e predložiti izpričevalo o pravnozgodovinskem drža\nem izpitu, koncem 8. sem. pa izpričevalo o drugem državnem Izpitu. 3. Mediclnci polagajo koncem prvega semestra: kolokvij iz anatomije plus kolokvij iz kateregakoli sledečih predmetov: sekcijske vaje, kemije, biologije ali fizike. Koncem drugega semestra: rigoroz iz fizike ali iz biologije. Koncem tretjega semestra: rigoroz iz biologije ali iz fizike, tako da ima vsak medicinec koncem tretjega semestra rigoroz i iz fizike 1 lz biologije. Koncem četrtega semestra: rigoroz iz kemije ali anatomije ali fizijologlje ali •z historologije. Koncem petega semestra: ves prvi rigoroz (obstoječ vseh šest predmetov). Minimalni kalkul je pri kolokviju 7 točk, pri rigorozu pa vsak pozitiven red. 4. Tehniki predložijo koncem prvega teta (II. sem.) kolokvijska izpričevala iz dveh predmetov prvega reda svoje stroke in iz dveh predmetov drugega reda. Koncem drugega leta (IV. sem.) kolokvijska izpričevala iz štirih predmetov prvega reda in iz štirih predmetov drugega reda. Koncem petega (za sedal pa tudi še Šestega) semestra mora imeti vsak tehnik prvi državni izpit plus kolokvij iz vsaj še enega predmeta tretjega letnika. Prosilce za kolegij, ki nimajo navedenega minima, bo načelstvo brez Izjeme odklonilo. Prosi se, da ponatisnejo to tudi drugi iisti. f Ičrasnih dobitkov pripravljenih Ker ie 'delni čisti dobiček namenjen nesrečnim pogorelcem v Bohinjski Bistrici, se vabi k obilni udeležbi. • Na zimski kmetijsko-gospodinjski šoti v Repnjah (p. Vodice na Gorenjskem) se prične novo šolsko leto s 16. oktobrom. Šola traja 6 mesecev, od 16. oktobra t. 1. do 15. aprila 1923. V zavod, ki ie v rokah šolskih sester, se sprej- me 12 gojeak z v»o potrebno oskrbo Oskrbovalnina znaša 325 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk. k! mo- 1 rajo biti najmanj 16 let stare, je vlaga-1 ti do 15. septembra pri vodstvu kmetij-sko-gospodinjske šole v Repnjah, p. Vodice, Gorenjsko. Odgovorni urednik Fr. BrozoviČ. Lastnik in izdajatelj Konzorcij . Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani za trgovino z usnjem Ponudbe z referencami in zahtevami sprejema Martlnnšlč ln 4«g, usnja v Ljutomeru. Vremensko poročilo Ljnblana, 21. julija 1922.__Ljubljana 806 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljuhljana Zagreb . Beograd Dunaj . Praga . Inomost. ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 766-9 761-5 762-9 759-8 7669 7652 763*9 7660 Zračna temperatura Veter 15-0 26-3 21-1 180 110 12-0 15-0 11-0 brezvetra jug. zap. brezvetra jug. vrh. jug- *»P-brezvetra Oblačno 0—10 jasno Padavine mm 1-0 Pozop • ^j Potnikom, prehodnlkom in tulcem 3 „grahd hotel petrograd"{ (železniški postaji nasproti) i Witsonov trg it. 115, Beograd. — Telefon št. 23-13. g Otvorjen je izza dne 6. junija 11. Hotel je moderno urejen, ima 120 elegantno g mebliranih sob, v vsako njih je vpeljana topla iu hladna Toda, hotel razpolagi 2 s kopeli saloni in posebnimi sobami in z vsemi udobnostmi, i lattno p&ruo kurjavo in električno razsvetljavo. V restavraciji in kavarni se dobe i»vrstt» jedila in pijača, prvorazredna francoska in srbska kuhinja. Cene solidne. Postrežba hitra in točna. Ravnateljstvo hotela. V Ljubljani barometer pada, temperatura visoka. Solnce vzhaja ob 4-28. zahaja ob 19 47. | PozOPt 1 B 1 • g i i s s S 2038 c! 2246 »».ia do 20 basedl 01». 3'—, «.UI< »ad.l|n]lh 6 b»»di 1 Dim - Trgo«lrt dop «'«]». »•" premičnin, do 20 b.sedl 5 Din., ...klh n«d«l|n|ll> S bM.dl 2 DI«. - PI.4. .. ««P«|. It-Ohko hldl . — znamkah.) Na .praian). as odgovarll lo. ako |o .praianju prlloiona znamka za odgovor. —— Prvovrstnega, v vseh strokah izvežbanega trgovskega pomočnika =p === oziroma poslovodje j išče veletrgovina z mešanim blagom v Julijski Benečiji. — Ponndbe na ! upravništvo ..Jutra" pod »Veletrgovina*.______ 2268 Knjigovodja, vsestransko trgovsko rutini-ran, se sprejme 8 1. septembrom 1.1. Cenjene ponudbe sprejema Bor. Sbil, Kočevje. Družabnik se išče za trgovino s špecerijo in deželnimi pridelki, ki je že vpeljana v večjem prometnem mestu Slovenije. Re-flektanti, vešči vsaj nekoliko lesne stroke, imajo prednost. Nastop takoj. Ponudbe pod .Družabnik 156> na upravo »Jutra*. 2269 Cenj ponudbe na upravništvo j izv<5 se v Ljubljani, Kolo-»Jutra* pod .Učenka*. j dvorska nliea 26. Priporočajte „]uiro"I .— SSSS^ Praznih zabojev Mesečno sobo in sodov, večja množina, je ; »«• soliden in stalen graj naprodaj Drogerija A. Kane. ** takoj. Ponudbe .podatki JI ' Ljubfjana. 2266 | » ^255 I A Trt pisalne mize, eno malo rabljeno, amerik. sistema, iz orehovega lesa; eno temno poliruno iz trdega Vzlgalno vrvico lesa in eno dvojnosvetlo ple- (Zondschnurr) nudi najceneje skano iz mehkega lesa. Naslov : UTOZna tvrdfca 1. Razboršek, povč uprava »Jutra*. 2264 Šmartno — Litija. 2232 2251 Nova lekarna. P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorfl y Lijubljani na KarlovskI cesti št. 2. Ph. Mr. G. Bakarčič. 2240 Učenko sprejme tvrdka M. Krištofič-Bučar, Ljubljana, Stari trg št 9. Planino, Akademik - tehnik. skoro nov, proda Sokol na absolviran, prevzame za šol- i ialje poStcai Vrhniki. Ogleda se ga lahko ako leto 192^/23 instrukcijo ] jgjjjg mgSiO . . I?!| vsak čas na Vrhniki. Natanč- cza učence realke) proti hrani L„h__„ HliilBnO „ . . n Trapist sir Ia. . „ . — -------------j (za učence realke) proti hrani uejša pojasnila dajo br. Vuk, j jn stanovanju. Cenjene po-Kmečka hranilnica na Vrh- audbe pod »Instrukcija* na niki. 2263 upravo »Jutra*. 2266 Učenka, 2247 mlada, močna in zdrava, zmožna slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in ki ni več zečetnica, želi vstopiti v trgovino z mešanim, ozir. manuiakturnim blagom. Moderen brek 2267 j Trgovski potnik za šest oseb, z lepo avtomo- j sprejme zastopstvo industrij-bilno streho krit, razdeljiv, i ste ali ekportne tvrdke za da imata prostor samo dve potovanja po vsej državi osebi, za enega ah dva konja, i SHS. Ponudbe je poslati na takoj rabljiv, ee proda. Po- j upravništvo »Jutra*. 2261 Mliekarna SUNJA Oprava sa spalno Salta TioSl.sni 1941 . . _ I , Din M-i m jedilno sodo 38 ! dobro ohranjena, ekoro nova. se kup-.- Ke-7li'—i Hektira se samo na prvovrstno najfinejšo JU'— I izdelavo in les. Sropr S!!' IB . . » n M Ponudbe pod šifro; Oprava 50 n.% od sss&e Brste od 5 ftg gore. I upravo »jutra*. 2241 Obfavc " Narodno ženstvo, ki namerna prispevati z jestvinami in brezalkoholnimi oijačami k pogoščenju našega sokolskega naraščaja, se opozarja, da dopošije darila, zanesljivo danes med 13. — 15. uro (od 1. — 3. popoldne) na slavnostni. prostor pod Tivolijem (bivše dirkali- j -če). Uhod poleg kina "Tivoli-. * Pokrajinski odbor Jugoslovenske j Matice v Ljubljani uljudno naznanja, da 1 nriredi dne 8. oziroma 10. septembra t. i I', veliko narodno slavnost na korist na-1 sih needrešenih bratov v Julijski Krajini j m v slovenskem Korotanu. Dnevni red, i kraj in čas prireditve naznanimo pravo-j časno. Danes pa opozarjamo vsa društva na to prvo prireditev pokrajinske-1 ga odbora Jugoslovenske Matice ter j prosimo, da se na to ozirajo in da ne ; prirede v označenih dneh svoifh prire-j ditev. * Zveza jugoslovanskih železničarjev,; t-odražnica II. v Ljubljani priredi v ne-: rdjo 23. julija Neobhodno petreben priročnik za ture, izlete, potovanja, mora se nahajati v vsakem planinskem domu, hotelu, kavarni, domači knjižnici I Knjiga bo vzbudila pozornost! ». Izide priaetkom avgusta t. 1. | Posebno opozarjamo nanjo udeležence SafeoisHega zlita m Belfteoa sejma! ^ Cena 100 Din. 1 izdala in založila Ig. Kleinmayr & Fed, Bamberg i Ljubljani, Miklošičeva cesta 16. ? Javiti se je po dopisnici že v naprej! ošersev 22481 SuiiB gobe, bri- nlsyo olje in poljeks prldelhe plača najbolje tvrdka 20 išče tvornica pletenin v Jagodini 3JRC.raNT KRANJ ; 1 v Srbiji za takojšnji nastop. ;t^e{ int št ££nadi najnižjib ceaaJ ^ Zasluži se do 70 Din na dan. ua debelo sladkor, rlž, olje, kavo itd Izšla je 7. številka 93 I i Gradbeno podjetje S ing. Duklč in drug Pravkar izšel Rudolfa Badiure „NA TRIGLAV Kažipot po Triglavskem pogorju. Za turiste, izletnike, športnike, tujce, za vse prijatelje krasot naše domovine. Izdala Kielnmayr & Bamberg v Ljubljani, Cena približno 100 K. ■ 'ti i i i, ki prinaša rakavo nniv.prof. dr. Ljudmila Hauptmanna = J Ljubljana, Bohorl6eva uL20. | v torek dne 25. fulija f922. ob 9. uri do- p v v , , .. u | ae priporoča za vBa v to § - , 27. julija) se vrši na licu mesta V Ljubljani, Jriroda in zgodovina v razvoju Jugoslavije", 9 .pa^-očad.ia. j k., po^« mestnega magistrata m f v Hrvatskem Primorjn y z lastnim morskim, solnčnim in peščenim kopališčem. % Otvorjen vse leto, izza dne 1. avgusta se dobivajo sobe ;; & , "Zain/mcano naiboliša domača kuhinja /n V. Or. Fr. Virant začasno ne ordinira. Največja lsblra \J Jj V Vi J » —w— f------— , , A r v hotelu in zasebno. Zajamčeno najboljša domača kuhinja j | v Primorju. i _________- , ICa^-el Dovečar, hotelir. &IIL. c& }B. SkabePH© Pojasnila daje . lOlUUi ln rokavlo pri tvrdki I.jBl)3iana. He^tai trer 10. prostovoljna javna dražba , par konj, treh voze?, slamoreznice, konjske J vpregs za štiri pare konj, okrog 6000 kg sena, „l9/e cevliarskega šivalnega stroja „Singer", godbe^ mw nega električnega avtomata, klorfnih vodnih & 1 aparatov t?r 43.000 parov f dkev za čevlje.