Št. 13 (731) -       L. X1 NOVO MESTO, četrtek, 2. aprila 1964 .
DOLENJSIUIT
PRED LETOŠNJIM SVETOVNIM DNEVOM ZDRAVJA
S tuberkulozo ni premirja!
S tem geslom gre letos ves svet pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije v intenzivnejši boj proti tuberkulozi, tej akciji pa se z vso vnemo pridružujemo tudi mi.
7. april že vrsto let imenujemo »Svetovni dan zdravja«. Ta dan zajame vsako leto — kot najširša svetovna akcjja — neki pri. oritetni problem, ki ima
vsesplošni pomen. Svetovna zdravstvena organizacija, ki zbira in analizira vse, kar je v zvezi z zdravjem na območju celega sveta, izvaja potrebne ukrepe za zaščite vsega človeštva; to dela tam in takrat, ko je to najbolj pereče. Zaradi vsega tega je z letošnjim geslom prišla o pravem času. Sedanji način zdravljenja tuberkuloze' je res učinkovito posegel v zapletena dogajanja tuberkulozne problematike posameznih bolnikov. Večina bolnikov ozdravi, umrljivost zaradi tuberkuloze se je v zadnjih letih zelo zmanjšala. Toda ta uspeh je v glavnem rezultat medicinskega delovanja učinkovitih zdravil, ki uničujejo bacile tuberkuloze v bolniku. Če zdravljenje dosledno izvajamo h, če hkrati odstranimo   druge   činitelje, ki
Bilivajo na uspešno zdrav-enje, dosežemo resnično ozdravljenje. Tuberkuloza namreč ni samo zdravstveni, temveč mnogo Širši socialni, individualno in družbeno ekonomski ter
Ltem vsesplošni problem, er reševanje tuberkulozne problematike, kot smo Jo pravkar našteli, ne gre v korak z zdravstveno aktivnostjo, preti nevarnost, da bodo vse žrtve v skrajni Uniji brezuspešne. Zato Svetovna zdravstvena organizacija opozarja cel svet, da se morajo uresničevanju intenzivnega in jasno začrtanega programa Prptituberkulozne službe pridružiti vsi odgovorni či-stelji in celotno prebivalstvo. Vsi morajo sodelovati s prav takšno prizadevnostjo in temeljitostjo, kot *9 tlala protituberkulozna služba.
Tuberkuloza predstavlja *a velik del sveta še vedno *nega najresncjših zdravstvenih in družbenih pro-oiempv. Naša  država je
ve«wveUkim naporom še viuno med Ustimi ^^3.
večin ^ro.pi> u imaJ° naj' večjo smrtnost in oboleva-
mLf,?tU ^crkuloze. Ta ugotovitev z* Slovenijo si-ni več tako zaskrblju-
kaktJ°j jc,bUa še l,red Kakimi desetimi leti. Umrljivost zaradi tuberkuloze j* oda leta 1962 za celo «rzayo 45 oseb na 100.000 prebivalcev, v naši rcpubli-« Pa 24 prebivalcev. Edino v Sloveniji že lahko govorimo o postopnem in stalnem zmanjševanju števila novoodkritih tuberkuloznih oseb. Zato se moramo zahvaliti zadovoljujo-čemu omrežju protituber-kuloznih ustanov, Jasnemu
konceptu, kako se zatira tuberkuloza, in prizadevnosti naše protituberkulozne službe pri izvajanju temeljito proučenega programa dela. Intenzivno in zgodnje odkrivanje bolezni, dosledno in uspešno zdravljenje ter preprečevanje obolenja, kar sistematično uresničujejo naše protituberkulozne ustanove, je našo republiko uvrstilo med tiste evropske države, ki so na sredini po številu" umrlih in tuberkuloznih bolnikov. Jugoslavija kot celota je v tem pregledu žal na predzadnjem mestu v Evropi.
Kako pa je glede tega v naših krajih?
Letošnji svetovni dan zdravja nam daje prilož-
nost, da javno pregledamo naše dosedanje, delo, ugotovimo in analiziramo dejansko stanje glede bolezni, kakor tudi, kar zadeva poslovanje naših protitu-berkuloznih ustanov. Po-iščimo vzroke, zakaj smo še tako daleč od postavljenega cilja in zlasti še vzroke za vse doslej neizkoriščene možnosti. Na podlagi teh ugotovitev postavimo naše delo na solidne temelje dobro premišljenega načrta!
Zato bomo poleg drugih akcij najprej obravnavali krajevne probleme tuberkuloze na širokih posvetovanjih z odgovornimi družbenimi, političnimi in javnimi delavci ter s predstavniki podjetij. Seznanili jih bomo s programom boja proti tuberkulozi na področjih posameznih občin, kritično bomo pregledali dosedanje pomanjkljivosti in iz vsega izluščili
konkretno problematiko. Tako bomo na podlagi dejanskega stanja napravili skupen načrt za boj proti tuberkulozi in izkoristili vse možnosti za sodelovanje organov oblasti, družbenih in delovnih organizacij, družbenih služb, pa tudi prebivalstva samega. O poteku teh posvetovanj, o vsestranskih ugotovitvah dejanskega stanja tuberkuloze na našem področju in o sklepih-bomo še pisali v Dolenjskem listu. Objavili bomo tudi bolj natančno osnovne dejavnosti protituberkulozne službe. Tako bo najširša javnost seznanjena z delom, na katerem temelji zatiranje tuberkuloze.
Z doslednim iskanjem in ob vsestranski proučitvi posameznega bolnika, s pravilnim zdravljenjem v bolnici in doma in hkrati z odstranjevanjem vseh škodljivih činiteljev pri posameznem bolniku bomo prav gotovo tuberkulozi iz-podkopak' tla. Seveda bo povsod treba hkrati izvajati vse preventivne ukrepe, kj preprečujejo nova obolenja pri ljudeh, ki so ogroženi, kakor tudi ponovna obolenja že ozdravljenih oseb. Nedosledno uresničevanje zdravstvenih in drugih ukrepov kaj rado hitro pripelje do tuberkuloznega obolenja. Končno bomo morali tudi poslej vsako novo obolenje brezkompromisno obdelovati tako, kot to delamo v zadnjih letih, pa bo uspeh zanesljiv. Prav gotovo pa bomo dosegli več, če se bodo bolniki in ogrožene osebe ravnali po napotkih protituberkulozne službe in če bodo tudi sami odstranjevali številne negativne činitelje nemedicinskega značaja. Pri tem bo vsestransko sodelovanje javnosti resnično v pomoč zdravstveni službi.
Večina naših občin je v smislu gesla letošnjega svetovnega dneva zdravja že pripravila program za daljše obdobje s pomočjo koordinacijskih odborov, v katerih so zajete vse tiste panoge našega javnega življenja, ki morajo sodelovati s protituberkulozno službo.
Prepričani smo, da bomo ob letošnjem protituberku-lozncm tednu jeseni lahko pokazali rezultat vseh skupnih akcij, ki se bodo 7. aprila — ob svetovnem dnevu zdravja — začele intenzivneje izvajati s podporo vse naše javnosti.
Piše primari) dr. Ivo Smrečnik
»Tuberkulozi lahlco spodko-pijemo tla — pri tem pa mora poleg zdravstvene šluSbe sodelovati tudi vsa javnost!« trdi dolgoletni strokovnjak primarij dr. Ivo Sntrečnik, predstojnik pljučnega oddelka novomeške bolnišnice.

Nova trebanjska šola že dobiva končno obliko. Čeprav gradbena dela na njej še niso končana, je vendarle možno soditi, da bo šola kmalu sprejela obiskovalce. To so učenci in učitelji, ki poleg vseh občanov trebanjske občine nestrpno pričakujejo, da bodo slišali šolski zvonec. Po družbenem planu občine za leto 1964 je dograditev te šole na prvem mestu med objekti, ki jih gradijo s sredstvi negospodarskih investicij.
PREDKONGRESNO POSVETOVANJE DOLENJSKIH KOMUNISTOV
-3-;-
Na ukazovati - le prepričevati!
Predkongresnega področnega posveta komunistov občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, ki je bil 30. marca v Novem mestu, sta se udeležila tudi predstavnik CK ZKS Rudi Čačinovič in predstavnik OZ ZKS Ljubljana inž. Marko Bule. Uvodno poročilo je podal predsednik ObS Sergej Thorževskij. V poročilu in v razpravi so prisotni komunisti razčlenili uspehe in slabosti dosedanje investicijske politike ter dosežke na vseh področjih družbenega življenja. Dolenjska z Belo krajino šteje med nerazvita področja. Za naš razvoj je zelo značilna nagla rast gospodarstva, kakršno je omogočalo pospešeno investiranje in spremljal velik odliv prebivalstva iz podeželja v mesta in krajevna središča. Razprava se je pomudila najdlje ob investicijah v industrijo in v kmetijstvo. Diskutanti so ugotovili, da so bile mnoge investicije nesmotrne, da pa hkrati s tem delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje še nista nosilec razvoja v takšni meri, kot bi morala biti. Zaradi pohlepne želje po dohitevanju razvitejših področij smo investirali predvsem v gospodarstvo, sorazmerno premalo pa v družbene službe. Večino napak in slabosti lahko pripišemo slabi kadrovski politiki, ki ni zagotovila dovoli strokovnjakov. Razprava se je strnila v zaključku,' da bodo komunisti pri odpravljanju napak in pri uresničevanju sprejetih stališč iskali podporo vseh občanov.
Tovarili Sergej Thorževskij je v uvodnem poročilu poudarili, da se. v razvoju podro&ja srečujemo z gospodarsko nerazvitostjo ln z zaostalo rrdselnostijo prebivalcev, ki še nimajo Industrijske tradicije. Ob taksnih pogojih se morata tako delavsko samoupravljanje m družbeno upravljanje uveljaviti hitreje in ovrsteje, in ne počasneje, kot sodijo nekateri. Za to pa je potrebnih veliko več naporov, saj je mnogo laže ukazovati, kot pa prepričevati in dokazovati. Gospodarski razvoj pri nas Je v zadnjih letih veliko hitrejši kot v slovenskem in okrajnem povprečju, kfljub temu pa še vedno v narodnem dohodku na enega prebivalca zaostajamo za republiko za 33, za okrajem pa aa 47 odstotkov.
Industrija je glavna panoga, sledi pa Ji kmetijstvo, razen v občini Trebnje, kjer Je obratno. Industrija je 5e
nedograjena in je bila doslej usmerjena v ekstenzivno proizvodnjo. V bodoče jo bo treba intenalficdrati in_ naložbe usmeriti v dogra. kakt'e objektov ter v spevi, rano proizvodnjo. V težnjah za 61m hitrejšim razvojem smo nemalokrat zavestno zanemarjali naložbe v družbeni standard, prelivanje sredstev znotraj panog pa ima za posledico velika nesorazmerja v razvitosti posameznih panog. Ce bi vztrajali pri takšnem razvoju še naprej, bi bile posledice lahko zelo hude. Uslužnostaa obrt, trgovina, šolstvo in zdravstvo močno zaostajajo.
Ob tem se moramo vprašati: mar je res edina rešitev
v investiranju, kakršnega smo uveljavljali doslej? Izkoriščenost obstoječih proizvodnih zmogljivosti kaže, da ne. Delovne organizacije naj torej iščejo vire za povečanj« proizvodnje predvsem v boljši organizaciji dela, v večji produktivnosti in v sodobnejših proizvodnih postopkih! Investiranju se seveda ne bomo odrekli, vendar bomo investirali smotrneje, pa tu. di pomoč širše družbene skupnosti bomo še potrebovali. Hkrati s tem pa bo treba povsod dosledno uveljaviti delitev dohodka po delu in s smotrnejšo kadrovsko politiko zagotoviti dovolj strokovnjakov. ■ (Nadaljevanje na 3. str.)
Pripravlja se zvezni posvet pokrajinskega tiska
28. marca so se v Banjalu-ki na pobudo hrvaškega združenja lokalnega in tovarniškega tiska sestali predstavniki nekaterih pokrajinskih tednikov iz vseh republik SFRJ. Načeli so zelo pereč problem financiranja pokrajinskega tiska, se pogovorili o odnosu organov SZDL do pokrajinskih časnikov, ugotovili, da imajo pokrajinski časniki vedno večjo vlogo prt inCormiranju občanov, dan razpravljali tudi o novinarskih kadrih, ki delajo v uredništvih pokrajinskih tednikov. Na posvetu so se dogovorili, da bodo do 15. Junija v vseli republikah sklicali posvete, ki bodo obravnavali enako problematiko, nato pa se bodo  udeleženci banJaluSkega
posveta 27. junija zbrali v Sremski Miitrovici, kjer bodo razpravljati o ugotovitvah republiških posvetov. Ta odbor bo nato v sodelovanju a zveznimi organi SZDL pripravil posvet jugoslovanskih pokrajinskih časnikov, ki bo najbrž letos oktobra.
VREME
OD 2. DO 12. APRILA
V začetku aprila za nekaj dni izboljšanje, sicer nekako od 4. aprila daljo nestalno s padavinami in ohladitvami. Sneg včasih do nižin, a ob razjasnitvah slana,      "»      Dr. V. M.
V preteklih dneh so bila v Ribnici. Krškem in Novem mestu področna posvetovanja političnega aktiva, namenjena obravnavanju številnih problemov pred VIII. kongresom ZKJ. O tem poročamo danes na 1., 6. in 10. strani našega časnika.   -   Na sliki: skupina udeležencev iz spodnjeposavskih občin v dvorani
tovarne papirja na Vidmu
Iluzije in stvarnost
So ljudje, ki si delajo iluzije, češ: Pri nas bi se lahko cedila med in mleko, če ... Preveč je gospodarskega kriminala. RazSočki med prejemki so preveliki. Slabo gospodarijo. Nočejo. In tako dalje. Nekje bi bilo treba nekaj sprožiti, spraviti v tek, pa bd bilo vse v najlepšem redu. Ker pa tega nočejo storiti, se ubadamo s težavami, češ: ni tega in onega, nizki prejemki, visoke cene ...
Res je: napake so, celo preveč jih je. Marsikaj bi lahko hitreje in uspešneje uredili, če ne bi bilo na poti toliko raznih ovir. Pri nekaterih ljudeh je premalo razvit občutek odgovornosti. Ukrepajo po svoji pameti, morda ceJo dobronamerno, pri tem pa pozabljajo, da tudi širši krog ljudi, občanov ni brez pameti. Posledica tega je dvojna škoda: po eni strani sproži tako ukrepanje plaz. nejevolje pri ljudeh, 'po
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
drugi strani pa so s tem izgubljene številne koristne pobude, ki tičijo v ljudeh, samo treba jih je usmerita h koristnemu. Ce nič drugega, javno obravnavanje aktualnih problemov lahko prinese to korist, da sprejemajo ljudje odločitve za svoje, ker ni razlogov za občutek, češ vsiljujejo nam nekaj, o čemer so sklepali za zaprtimi vrati.
Pogostokrat pa skriva kritika v sebi tudi iluzije, ki so škodljive prav zato, ker zastirajo pogled na stvarnost in možnosti, kakršne v resnici obstajajo, in ki jih je mogoče tudi uresničiti, če se jih družbena akcija loteva s prave strani. Iluzije nastajajo na zavem drevesu človeških želja, le da so to jalovi cvetovi, iz katerih se nikoli ne razvijajo plodovi. Narobe: iluzije so nasprotje akcije, ker demobilizirajo, saj usmerjajo pričakovanja na nekaj, česar ne bo mogoče uresničiti, namesto da bi ostajali na teh stvarnih možnosti, kjer ima družbena akcija dobre pogoje za uspeh.
Nedolgo tega mi je delavec zatrjeval, da bi v podjetj-u, kjer dela, lahko imeli precej večje osebne dohodke, če ne bi bilo takšnih razločkov med največjimi in najmanjšimi prejemki. Odgovoril sem mu, da 6o v njegovem podjetju morebiti  res preveliki
razliki v osebnih dohodkih, da pa vseeno ne verjamem v realnost njegovega sklepanja. Ali bi iskali rešitev za povečanje osebnih dohodkov samo v tej smeri, bi tako spre-gledavali druge, še dosti večje možnosti za hitrejšo rast osebnih dohodkov —~ predvsem seveda naraščanje produktivnosti dela. Preveliki razponi osebnih dohodkov so problematični v moraJnopoii-tičnem pogledu, ker vzburja-jo duhove in ker pačijo socialistična merila delitve po delu. To velja kajpak za razpone, ki izvirajo predvsem iz nominalnih razločkov v položajih in funkcijah, ne pa iz razlik v delovnem učinku, kvaliteti dela, osebni prizadevnosti itd.
Ali pa drugi primer: nekdo se zgraža zaradi velikih razločkov v razvitosti komun. Poglej, mi je dejal, ali je pošteno, da ima ta in ta občina toliko sredstev, da lahko gradi veličastne stavbe, v naši občini pa nimamo denarja za šole! Ali je to socialistično? — Vprašal sem so-besednika, kaj bi bilo treba po njegovem storiti, da bi kar najuspešneje rešili ta problem. Odvrnil je, da bi bilo pač treba jemati tam, kjer je, in dajati tja, kjer ni... Z dragimi besedami: uvesti bi bilo treba centralizacijo sredstev in vpeljati spet administrativno delitev. Le kaj bi to pomenilo? Prav gotovo bi s tem zavrli uspešen razvoj komun, saj bi s ponovno centralizacijo sredstev spet zanemarili pobude delovnih ljudi. Pri takem sistemu, ko bi bile škarje in platno samo na enem mestu — v centru, tudi manj razvite komune ne bi obogatele.
S tem seveda ne mislim, da problema ni in da je prav, da obstajajo primeri, ko v občini ni sredstev niti za osnovno šolstvo. Samo rešitve ne bi smeli iskati tam, kjer je ni, vsaj ne zadovoljive in uspešne. Stvarne možnosti za napredek tudi manj razvitih komun so v naporih za povečanje produktivnosti dela. O tem je govoril tovariš Tito na zadnjem plenumu CK ZKJ, ko je dejal, da je treba videti tudi razločke v produktivnosti, ne pa le razlike v osebnih dohodkih.
Iluzija je tudi, če kdo misli, da bi lahko rešili problem kmetijstva s krepitvijo zasebnih kmetijskih gospo-darstev. ^Jako rešitev zagovarjajo fn fleri posamezniki, ki so jiii j^olna usta fraz o humanizmu in svobodi. Toda pri vsem tem leporečju, ki
nima nobene zveze s stvarnostjo, se noče in noče zgoditi čudež, da bi razdrobljena, majhna kmetijska zasebna gospodarstva lahko dvignila produktivnost in s tem rešila problem naraščajočega prebivalstva in večjih potreb po hrani in surovinah. S takim humanizmom, rešenim zemeljske težnosti, tudi ni mogoče pripraviti kmete do tega, da bi se brez prepirov in tragedij pogovorili med sabo, kdo naj bo velik farmar in katerim sedanjim kmetom naj pripada vloga hlapcev. Očitno ni druge poti, če hočemo biti zares človeški, kakor nadaljevati s politiko krepitve družbenega sektorja kmetijstva ter kooperacije med zadrugami in zasebnimi kmeti. "Najbolj nehumano bi bilo, če bi dopustili, da bi kmetijstvo še nadalje ostajalo zaostalo, takšno, kakršno je bilo včeraj in kakršno je v dobri meri tudi
še danes. Ne želimo pa, da bi bilo takšno tudi jutri. Rekonstrukcija kmetijstva ni potrebna samo zato, da bi povečali' pridelke, temveč tudi zato, da bi tisti, ki delajo na zemlji, živeli bolje, kot so živeli doslej. To je bilo le nekaj stvari,
s katerimi smo skušali pojasniti škodljivost iluzij, s katerimi si zapiramo vrata pred stvarnimi možnostmi hitrejšega napredovanja, namesto da bi si jih s stvarno in realistično presojo problemov še bolj na široko odpirali.
J. B.
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
Velike scene z beograjske konference septembra 1961 se bodo ponovile oktobra letos v Kairu, prestolnici Združene arabske republike, Piemontu arabskega osvobodilnega gibanja, največjem mestu Afrike. Kakor je predsednik Tito sprejemal na beograjskem letališču visoke goste, tako bo predsednik Na-ser stisnil roko vsem predsednikom republik, vsem kraljem.
Kajti na veliko konferenco v al Kahiro, moderni Kairo, so povabili vse države, ki so sodelovale na beograjski konferenci, 31 držav iz Afrike, vse arabske države, sedem držav iz Latinske Amerike, iz Evrope pa Finsko, švedsko, Avstrijo in še nekatere druge. Organizatorji konference mislijo predvsem na Njaso in Severno Rodezijo v Afriki pa Britansko Gvajano v Južni Ameriki, če bo postala do oktobra samostojna.
Konferenca v Kairu bo imela torej mnogo širšo osnovo, kot jo je imela beograjska. Ne gre samo za geografsko razširitev, samo za to, da bo' sodelovalo več držav. Kairska konferenca bo tudi manifestacija evolucije v svetu.
Vse več je držav, ki se zavzemajo za politiko sožitja in obračajo hrbet blokovskim koncepcijam. Celo države, ki so v zahodnih vojaških blokih, kot npr. Pakistan pa Malaja, bi rade sodelovale na konferenci, želele bi prodreti s svojo besedo v svet. Kajti kairska konferenca bo glas novih držav, sveta, ki nastaja in se vse močneje uveljavlja v mednarodni politiki.
Kitajska diplomacija si močno prizadeva, da bi bila še letos tudi konferenca azijsko afriških držav. Za to se zavzema tudi Indonezija. Del indonezijskega tiska zadnje ča-
se odkrito ironizira pripravljajoči se sestanek nevezanih držav v Kairu, pri tem poliva tudi našo državo z gnojnico. Seveda ne gre za uradno stališče Indonezije, vendar je ton pisanja vse prej kot prijateljski. — Nobena skrivnost ni, da je KP Indonezije, pod katere vplivom
Oktobra v Kairu
je ta tisk, orodje kitajske partije, njena transmisija. Pekingu je močno do te konference, saj bi bila z nje sovjetska delegacija izključena. Kitajska bi tako popolnoma dominirala na njej. Degradirala bi Indijo na drugo mesto in se pokazala -kot voditelj bloka azijsko afriških držav.
Kaže, da bo do oktobra, ko bo Kairo sprejel visoke goste, že rešenih nekaj pomembnih vprašanj v Afriki. Že v sredo so se začele umikati somalske in etiopske čete od meje, tako se polagoma normalizirajo odnosi tudi na afriškem rogu. Seveda premirje še ne pomeni miru, vendar je upanje realno, da se bodo do takrat zacelile vse dosedanje rane. Etiopski minister za informacije je nedavno povedal, da je v dosedanjih bojih padlo 170 So-malcev, čez 200 pa je bilo ranjenih.
že julija bo postala neodvisna Njasa, britanska kolonija južno od ekvatorja. Imenovala se bo Malavvi. Veliki dan pričakuje tudi Severna Rodezija, vendar ni gotovo, če se
bo že letos osvobodila. Je pa to samo še vprašanje časa. — Razvoj afriškega kontinenta se ne bo ustavil niti tu, tudi Portugalska bo morala slej ali prej priznati, da njeno mesto ni v Afriki in da je prišel čas, ko se mora umakniti v svoje nacionalne meje. Tudi Britanija se je praktično že, tudi Francija, Italija, Španija. Kolonije so bila zgodovinska kategorija, odraz političnih razmer v preteklih stoletjih. Danes je praktično že uresničeno načelo, da ima vsak narod pravico do svoje lastne strehe, nihče ne more več govoriti v imenu drugih..
Afriške države ne potrebujejo nobenih advokatov, kar potrebujejo, je le ekonomska pomoč, so krediti, so strokovnjaki, so sporazumi o kooperaciji. Žele se vključiti v svetovno trgovino. Ne pomoč, trgovina — to je njihovo geslo. Kajti pomoč ne razvija produktivnih sil, trgovina pa stimulira produkcijo, produktivnost, zahteva novo organizacijo. Trgovina je boj, pomoč pa je le pomoč — toda ta je le redko brez vseh pogojev.
Še en moment moramo v zvezi z Afriko zabeležiti. Med nedavnim sestankom v Franciji sta se de Gaull in Ben Bela sporazumela tudi o tem, da se bo večji del francoskih čet umaknil iz Alžirije še junija. Francoske čete se bodo umaknile iz vseh oporišč, razen treh v Sahari. Ker je libijski parlament ondan izglasoval tudi predlog o odpravi vseh oporišč v Libiji, je zdaj praktično-vsa Afrika izven vseh vojaških blokov. Tako polagoma zore pogoji za veliko konferenco v Kairu. Mračna kolonialna preteklost se umika v pozabo, geslo novega časa je: vsakemu dostojno življenje.
JtRATKL
I IZ RAZNIH STRANI j
• Ilinščov na Madžarskem. Sovjetska partijsko - vladna delegacija je prispela na prijateljski obisk na Madžarsko. Delegacijo vodi sekretar CK KP SZ in predsednik sovjetske vlade Hruščov. Menijo, da bo prišlo te dni, ko slavi Madžarska svoj nacionalni praznik, v Budimpešto več voditeljev socialističnih držav.
• l n i ta obsoja antisemitski pamflet v ZSSR. Več italijanskih listov, med njimi tudi Unita, glasilo KP Italije, je te dni ostro obsodilo brošuro o židovski veri, ki so jo izdali v Sovjetski zvezi. Brošura je objavila celo ilustracije, Izposojene iz Strcicherjeve-ga »StUrmerja«. Predsednik mednarodne organizacije pisateljev Vigorelli Je pozval sovjetske pisatelje, naj obsodijo to publikacijo, ki Je izšla pod pokroviteljstvom same ukrajinske Akademije znanosti.
• Nov sekretar za tisk v Bell hiši. Ker bo prejšnji tiskovni iet Bele hiše Pierre Salingcr kandidiral za senatorja v Kaliforniji, Je postal novi Sef dosedanji osebni sekretar Johnsona George Reedy. Tako odhaja polagoma star* Kennedvjeva garda. Sallnger je bil že četrti iz Kennedvjeve ekipe, ki je zapustil Belo hišo.
• Katastrofalen potres na Aljaski Najsevernejši del Azl|e — Sibirija — Je relativno najbolj mirno področje na svetu. Aljaska J* znano potresno področje, njen relief je zelo razgiban, tu so visoka gore, prod obalo Je polno otokov, vmes globoki morski prelivi. Nedavni potres v Anchorageu je povzročil zelo veliko škodo — SOO milijonov dolarjev. Po uradnih podatkih Je Izgubilo življenje 7» ljudi, veliko pa Jih Se pogrešajo, saj Jih Se niso mogli potegniti Izpod razvalin. Ameriška vlada bo dodelila Aljaski posebno pomoč-za obnovo. Zanimivo Je, da *0 nekaj dni zatem zaznamovali manjši potres v čllu. strokovnjaki menijo, da Je bil to reflek* potresa na Aljaski.
Manjši pujski so bili cenejši
Tridesetoga marca je bdi v Novem mestu običajni prašičji sejem, na katarom j« bilo na voljo 741 pujskov, prodali pa so Jih 663. Manjši so veljali od 8.500 do 12.500 din, večji pa od 13.000 do 22.000 din. Kupci so prlš11 od daleč in so so znali dobro pogajati za ceno, tako da so živinorejci s cono nekolik" popustili.
V Novoteksu presegajo plan za 13 odst.
V Novoteksu se proizvodnja v redu odvija. V letošnjem letu delajo samo kam-game, in to največ iz meSa-ndce volne in sintetičnih predi v. V prvem četrtletju so s proizvodnjo za približno 13 odst. presegli plan. Posebnih težav ni, le zaloge surovin so sorazmerno majhne, vendar sproti prihajajo nove.
Gradnja novih usedov« ob starih prostorih se v lepem spomladanskem vremenu dobro odvija. Te dni so položili na zidove nosilce za stre-
ho. V prihodnjih dneh bodo začeli s prekrivanjem strehe. Ce bo vreme gradnji naklonjeno, bodo novi proizvodna prostori do konca maja vse-Ijivi. V Novoteksu bodo nato veliko na boljšem glede prostora
• Prve mednarodne čete že na
Cipru. Finci, Švedi, Kanadčani in Irci so že na Cipru. Prebivalci tega lepega otoka so toplo pozdravili »modre čelade«. Vsi bi želeli, da bi se čim prej vrnil red ln mir na otok in da bi Grki in Turki spet našli skupen jezik.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
0 Prejšnje uiu je trnu kar ucktaj bazenskui posvetovanj komunistov širom po Sloveniji. Na teh delovnih shodih so se komunisti pogovarjali o aktualnih problemih svojega področja v luči smernic za VIII. kongres ZKJ. Tako posvetovanje je bilo tudi v Šoštanju in udeležil se ga je med drugimi tudi sekretar CK /i\S Miha Marinko, ki je sodeloval v razpravi. Ko je govoril o nadaljnjem ublaževanju napetosti akumulacije, je rekel, da si je treba prizadevati za ustvaritev čimveč sredstev in za njih racionalno izkoriščanje. Občine so orientirane v prvi vrsti na gospodarske investicije, ne pa na listo, kar bi bilo najpomembnejše. Gospodarske investicije naj bodo predvsem skrb gospodarskih organizacij, ki naj se povezujejo med seboj na vseh ravneh in ob sodelovanju oziroma pomoči gospodarskih zbornic. Občine pa bi morale biti zainteresirane, da podpirajo tisto politiko, ki bo dajala čimvečje osebne dohodke ob večji produktivnosti.
Sekretar Miha Marinko je govoril tudi o dopolnilnih virih dohodkov, do katerih pridejo občine po poti fakultativnih obdavčitev. IVjal je, da so fakultativne obdavčitve možne in smi-MUM takrat, kadar gredo za določene namene in morajo volivci to izglasovati. Sedaj pa se dodaja, da gredo proračunska sredstva drugam, s fakultativnimi obdavčitvami pa rešujejo tista osnovna vprašanja (na primer financiranje šolstva), ki bi jih sicer morali urejati iz rednih vi-ov.
V razpravi tovariša Marinka je bil poudarek na misli, da je neogibno treba iti na pot modernizacije in racionalizacije proizvodnje, zaradi
cesar je treba opuščati razdrobljeno proizvodnjo. Tudi v gradbeništvu je mogoča velikoserij-ska proizvodnja, ki pa narekuje potrebo po določeni koncentraciji sredstev za nabavo mehanizacije, katero je treba po nekem programu čimbolj intenzivno izkoriščati. V tesni zvezi s temi problemi je naloga, kako z ustrezno kadrovsko
PODPIRATI POLITIKO: »VEČJI OSEBNI DOHODKI OB VEČJI PRODUKTIVNOSTI
politiko pospeševati izobraževanje strokovnih kadrov. Strokovnjake je treba dobro nagrajevati zato, da bodo nizki dohodki čimprej odpravljeni, ker je to v veliki meri odvisno tudi od strokovnih kadrov.
Tovariš Marinko se je v svoji razpravi dalj časa zadržal pri nalogi, kako čimprej izboljšati materialni položaj borcev in upokojencev. Bil bi škandal za našo republiko — je dejal — če ne bi mogli zadovoljivo urediti tega problema.
O Sedanje osebne izkaznice bodo verjetno še letos zamenjali z novimi, ki bodo poenostavljene, z najosnovnejšimi podatki, veljavne dalj časa kot sedanje. Novost novih osebnih Izkaznic bo tudi ta, da bodo zadoščale kot dokaz za jugoslovansko  državljanstvo.  Osebna  Izkaznica bo
rabila tudi kot dokument oziroma uradno potrdilo o rojstvu. Po novem bodo morale imeti osebne izkaznice osebe, ki so dopolnile 18. leto starosti ln vsi tisti, ki so zaposleni nepolnoletni, oziroma tudi drugi, če bodo to želeli.
0 Republiški in gospodarski zbor sta te dni razpravljala o investiranju družbenega denarja ter o vlogi zavarovalništva in gospodarskih zbornic. V razpravi je povsem prevladovalo mnenje v prid ugotovitvi, da je treba nalagati denar bolj smotrno in da je treba pri tem čimbolj varčevati. Družbeni denar je treba nalagati v investicije, ki so vsestransko dobro proučene ln ki bodo dajale največ in najhitreje koristi družbi.
O Zvezni izvršni svet je nedolgo tega sprejel vrsto ukrepov za stabilizacijo pogojev za gospodarski razvoj. Tako je podprl prizadevanja, da bi dosledno uveljavljali ukrepe kreditne politike, da se onemogoči nastanek kupne moči, ki nima osnov v proizvodnji ln dohodku. Nadalje so bili storjeni posebni ukrepi, da bi ustvarili in povečali družbene rezerve na vseh ravneh. ZIS je sklenil storiti razen teh le več drugih ukrepov. Analize gospodarskih gibanj s predloženimi ukrepi bodo poslali zvezni skupščini, da jih prouči.
9 V torek, 24. marca, je umrl v 85. letu življenja beograjski nadškof dr. Josip Ujčič. Vse svoje delo ln življenje je posvetil blaginji Cerkve in naše dežele. Zavzemal se je za dobre odnose med državo in rlmsko-katoliško cerkvijo, zato ga je predsednik SFRJ pred petimi leti odlikoval z redom zasluge za narod I. stopnje.
Na ukazovati - le prepričevati!
(Nadaljevanje s l.str.) ZAGOTOVITI JE TREBA SMOTRNOST NALOŽB
O investicijah so poleg drugih razpravljali Ivo Nov-šak, ing. Rado Dvoršak, Franc Vrviščar, Ivah Kočevar, Ludvik Golob in Franc Hrovatič. Poudarili so, da se smotrno investiranje začne že pri programiranju. Program ne sme biti izdelan zgolj v želja zadostiti zahtevam banke in natečaja. Prav zaradi takšnih Investicijskih programov so ostali mnogi objekti pri nas nedograjeni, saj predračunska sredstva, marsikdaj niso zadoščala niti za polovico del. S premostitvenimi in s kratkoročriimi krediti, ki smo Jih najemali v ceamernl želji po investicijah, smo zgrajene obrate nemalokrat preveč obremenili z odplačili.
Smotrno investiranje - upo-• števa gospodarnost naložbe, razvojno stopnjo gospodarstva, obstoječo surovinsko osnovo, možnosti specializacije ln-proizvodnega sodelovanja, hkrati s tem pa mora zagotoviti najsodobnejše postopke. S premišljenim in zavest-nim oročevanjem sredstev v bankah bodo vse delovne organizacije zagotovile udeležbo za gradnjo osrednjih objektov. Z informacijskimi razgovori o investicijah bomo, še preden naročimo načrte, uskladili potrebe z možnostmi in pogoji. Združevanje sredstev pa bo imelo v bodoče pri investiranju največji pomen.
INFORMIRANOST JE POGOJ SAMOUPRAVLJANJA
Delovni človek mora videti svojo bodočnost v povečevanju produkcije dela. Ce je ne spremljajo družbeni premiki, pa produktivnost ne pomeni veliko. Vse pogostejši primeri prekinitev dela, uravnilov-skih teženj v nagrajevanju in poskusi omejevanja samoupravnih pravic v kolektivih dokazujejo, da je meedra miselnost še močno zakoreninjena. Primeri samovoljnih dopustov delavcev kažejo na precejšnjo politično pasiviza. cijo. Informiranost delavcev je še (vedno zelo majhna, tem problemom pa je treba posvečati več pažnje zlasti zdaj, ko izdelujemo statut?. Samo dobro informiran proizvajalec lahko zavestno odloča o gospodarjenju v svojem podjetju. Statuti, kar je izdelanih doslej, pa so dolžnost informiranja obdelali večji del zelo načelno in površno. Ker jih še nismo sprejeli, Je še vedno čas, da v poglav-W ki govori o informiranju, točno določimo naloge in organe, ki naj zagotovijo informiranost delavcev in s tem Judi hitrejšo rast samouprav-Uanja.
Tako sta o delavskem samoupravljanju ln o informiranju menila Franc Kotnik "» Vinko Bambič.
V KMETIJSTVU JE KONEC ISKANJA IN POIZKUSOV
O težavah, nalogah ta dosežkih v razvoju kmetijske proizvodnje tso raspravljali Tone Pire, Alojz Huter, ln tog. Branko Voljč.
2* kmetijsko proizvodnjo
Za žužemberški
vodovod Se n3?0 tisočakovl
* bi dokončali vodovod ™ oesnem bregu v Zužem-
«W.000 dinarjev. Glavna dela ™ tu že opravljena, vodovod Pa potrebuje 5e nekaj hiš v orlu Žužemberka, W mu po domači- pravijo Ilovec. Nekaj sredstev so vaščani že obrali, razen tega so pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom pri novi Izkopih. Pričakujejo pa pomoč iz občinskega sklada za komunalno dejavnost.
na Dolenjskem je značil.ia razdrobljenost površin, eks-tenzivnest proizvodnje, pa tudi s poskusi v sodobnem kmetijstvu smo se vse preveč ukvarjali. Investicijski programi so bili vrsto let premalo jasni, posledica tega pa so razdrobljene investicije. Petletni perspektivni program v novomeški občini je npr. predvidel podružbljenje 7050
»Komunisti smo kot prvi poklicani in dolžni zastaviti ves svoj vpliv za zagovarjanje stališč, ki so na današnji stopnji družbenega razvoja nujna,« je na posvetu poudaril tovariš Sergej Thoržev-skij.
hektarov ali 25 odstotkov zemljišč, resnejši pregled pa kaže, da je za sodobno družbeno proizvodnjo primsrnih le 3000 hektarov ali 13 odstotkov vseh zemljišč. Več razgovorov v aktivih komunistov kmetijcev, ki smo jih sklicali lani in predlani, je pripomoglo k jasnejšim pogledom. Davčna politika že ustvarja' pogoje za podružbljanje v nižinskih predelih. Hribovskim kmetom, ki so ostali brez delovne sile, pa bi kazalo s krediti omogočiti nakup enostavnejših kmetijskih strojev za obdelavo zemlje.
Ne gre prezreti zunanjih vplivov, ki se vedno ovirajo razvoj družbene kmeti ske proizvodnje. Polrttka cen kmetijskih pridelkov,, investicije v več obrokih, pomanjkanje kreditov za mehanizacijo, plafonirane cene za odkup zemljišč in podobno v marsičem onemogočajo kmetijskim organizacijam razvoj.
ŠOLSTVO, 'IZOBRAŽEVANJE iN KADRI SO GLAVNA TEŽAVA
Večjo produktivnost in sodobnejšo proizvodnjo bomo lahko uveljavljali samo s strokovnjaki in z izobraženimi delavci. V naglem razvoju je čutiti precejšen vpliv zaostale miselnosti, ki so jo v podjetja prinesli ljudje s podeželja. Oboje zahteva načrtno in zavestno pregremi-ranje kadrov, ki bodo proizvodnjo vodili, ter izobraževanje nesposobnih proizvajalcev* V večjih organizacijah se z obojim resno ukvarjajo, v manjših pa je veliko slabše. Porazen je pedatek, da je kljub ogromnim potrebam po izobraževanju in šolanju ostalo lani v podjetjih kar 38,5 odstotkov sredstev za kadre neporabljenih. Večina podjetij je brez organiziranih služb vodenja, kot so komercialna, analitičnoplanska. priprava dela, kadrovskosoci-alna itd. Ker bomo strokov, njake vedno bolj potrebovali, je skrajni čas, da izdelamo dolgoročne programe izobraževanja in štipendiranja, likratt s tem pa morajo podjetja posvetiti več pažnje izrednemu šolanju in izobraževanju. Tako je povedal Peter Ivanctič.
ISKRA skrbi za kadre
Obrat »Iskre« v Žužemberku je razpisal 19 štipendij, ki jih namerava podelili študentom in dijakom elektrotehničnih in ostalih strok. Zdaj Je imela »Iskra« le šest štipendist ov.
Ema Muser je v razpravi načela zelo pereč problem šolstva. Poudarila je, da Je šolstvo kot služba, ki daje strokovnjake in izobražuje ljudi, popolnoma enakovredno gospodarstvu. Splošno izobraževalne šole so temelj izobraževanja, zato jim tudi ustava posveča veliko pozornost. Stanje v šolstvu na Dolenjskem pa je nadvse kritično. Sredstva, ki jih daje družba šolskim kolektiv cm, ustvarjajo zato, ker so premajhna, psihozo, v kateri je nemogoče poglobljeno pedagoško delo. Celo tako daleč grc.da morajo šolski kolektivi tehtati, ali naj šola izobražuje v okviru potreb in zahtev šolske reforme, ali pa naj podredi pouk sredstvom, ki so na razpolago ... V šolstvu smo torej z novim sistemom naredili koras nazaj, namesto korak naprej. Poseben problem je vrednotenje dela prosvetnih delavcev, ki so s svojimi osebnimi dohodki v močno nezavidljivem položaju. Nemogoče in nevzdržno je, da ima učitelj tolikšne osebne dohodke kot -učenec repetent potem, ko se zaposli v tovarni. S podce-njevalnim odnosom do prosvetnih delavcev je treba prenehati. Zagotoviti treba stal-nejši vir sredstev za financiranje šolstva in delitveni sistem izpremeniti tako, da bodo komune imele za uveljavljanje , šolsSce reforme sredstva, in ne zgolj bosed v svojih statutih.
DOKAZATI MORAMO
UPRAVIČENOST DECENTRALIZACIJE
Zaradi pomanjkanja prostora ne moremo danes podrobneje poročati o vsem, kar je bilo na posvetu načeto. O nekaterih pomembnejših problemih bomo zato pisali še v posebnih sestavkih. Na koncu razprave sta spregovorila tudi oba gosta Rudi Cačinovič in inž. Marko Bule. Tovariš Cačinovič je poudaril, da so ob sprejemanju novega sistema bili mogli v strahu, da bodo delovni kolektivi sredstva vse preveč uporabili za osebne dohodke in standard in zanemarili reprodukcijo. Praksa je pokazala prav nasprotno. Naštel je več zakonitih izprememb, ki so v pripravi ta bodo odpravile razne slabosti v sistemu. Poudaril je, da bomo naloge VI. plenuma lahko uresničili v daljšem razdobju, ta ne čez ncč. Zlasti je podčrtal velik pomen združevanja sredstev, saj bomo sami s tem lahko dokazali upravičenost decnntralizacije v investiranju. Ing. Marko Bule pa je podčrtal, da se boj za nova stališča ne bo bil v ZK, pač pa ga morajo komunisti prenesti v organe družbenega upravljanja, delavskega samoupravljanja, na zbore volivcev, na sejo občinskih skupščin in pred podobne organe ter tam uveljavljati napredna stališča.
Kmet vprašuje:
»Kako in kje naj dobim posojilo?«
Ni še dolgo tega, ko se je na seji občinske skupščine v Brežicah oglasil odbornik — kmet in vprašal, kje naj zasebni kmetovalec dobi posojilo za obnovo hleva ali kakega drugega gospodarskega poslopja. Postavil je vprašanje, ki nanj nismo kos odgovoriti. Možnosti za najetje kredita je v praksi zelo malo. Pa vendar bi nekako le morali podpirati zasebno iniciativo kmeta, predvsem tistega, ki živi v višinskih predelih, kjer zemlja ni primerna za podružbljanje.
Ce izhajamo s stališča, da je v današnjih pogojih nujno treba dopolnjevati družbeno kmetijsko proizvodnjo z raznimi oblikami sodelovanja z zasebniki, potem so investicije za obnovitvena dela upravičena in jih moramo kmetu-kooperantu kakorkoli zagotoviti. Ena izmed možnosti je, da zadruga kreditira kmeta iz dela hranilnih vlog, vendar teh vsaj v brežiški občini ni veliko in za večje zneske to ne pride v' poštev.
Kmetje vlagajo prihranke pri hranilnih odsekih kmetijskih zadrug, na pošti in v komunalnih bankah. Za občino Brežice smo zvedeli, da je vlagateljev s podeželja več kot tistih v rednem delovnem razmerju in da so tudi po vrednosti hranilnih vlog na prvem mestu. Posojila za obnovo stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja ali nakup strojev pa v komunalni banki ne morejo dobiti. Mnogi si pomagajo tako, da najame kredit tisti član družine, ki je zaposlen.
Za obnovitvena dela imajo možnosti dobiti kredit kmetje, ki so člani Zveze borcev, NOV, in tisti, ki so socialno šibki. Zanje najema posojilo občinska skupščina. Nekateri kmetje se zanimajo tudi za turistične kredite, ki jih lahko najemajo gostinci. Ti krediti pa niso najbolj ugodni. Rok vračila je dve leti, obresti so visoke in razen tega je še določena zgornja meja kreditne vsote. Toda bolje nekaj kot nič. Morda bi se našli tudi taki, ki bi te pogoje lahko izpolnili.
Komunalna banka lahko loči za kie-dite 20 odstotkov od hranilnih vlog (ha vpogled), ugodnejši vir pa so hranilne vloge z daljšim »odpovednim rokom«, ki se takoj lahko uporabijo za investicije. Za kmete bi verjetno morala najemati posojilo ali občina ali kmetijska zadruga. Zadruge sicer zasebnike že kreditirajo, vendar le z manjšimi zneski. Najemanje večjih kreditov, prek kmetijskih zadrug bi bilo morda res najbolj primerno, če j bi jih kmetje dobili pod enakimi pogoji, kot jih dobe zadruge.
Sicer pa bi morali te možnosti proučiti. Verjetno bi jih našli še več. Morda bi kazalo tudi v statutih občin dati več poudarka razvijanju zasebnih pobud v kmetijstvu, če vodijo te pobude k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Kmeta naj bi zadruge vključile v tako sodelovanje, da bodo obojestranske koristi kar največje. Take oblike že imamo, ponekod bolj uspešne, ponekod manj uspešne, in morali bi jih širiti z večjo zavzetostjo in z računico v roki.
Ljudje v hribovitih predelih vedno pogosteje tarnajo, da ni ljudi za delo. Mladina zapušča te kraje in se zaposluje v dolini. Na posestvih ostajajo v glavnem starejši ljudje, ki ne utegnejo vsega obdelati, zato želijo nabaviti manjše stroje, ki bi nadomestili živo delovno silo. Najbrž teh želja hribovskim prebivalcem ne bi bilo tako težko uresničiti. Tu bi spet lahko nastopila kot posrednik zadruga, ki bi hkrati pomagala s strokovnimi nasveti.
O vprašanju, ki ga je postavil odbornik občinske skupščine v Brežicah, bi bilo torej vredno razmisliti in ga temeljito proučiti. To ni samo vprašanje posameznika, to je vprašanje vseh hribovitih krajev, ki zdaj pomanjkljivo obdelujejo zemljo, ki pa želijo delati in bi jim pomoč v obliki posojila sprostila zasebno aktivnost ter jih trdneje vključila v kooperacijske odnose.
Jt.
Mladi italijanski komunisti v Novem mestu
20. marca je mladino novomeške občine obiskala delegacija mladih italijanskih komunistov iz Trsta. V Novem mestu so si gostje ogledali zgodovinske znamenitosti, Studijsko knjižnico ta Dolenjski muzej. Z zanimanjem šo si ogledali tisti oddelek muzeja, ki prikazuje Novo mesto in Dolenjsko med NOB. Na številna vprašanja o NOB sta jim odgovarjala Bogo Komelj in Jože Zamljen.
Italijanska delegacija je potem obiskala Otočec ta navdušena ogledovala naravne lepote ob Krki. Da bi bilo srečanje popolnejše, so gostje na otoškem igrišču odigrali nogometno tekmo z mladinskim aktivom z Otočca. Zmagali so gostje 3:2.
Na zaključnem večeru v Šmarjeških Toplicah so se zahvalili za prisrčen sprejem
in prijetno bivanje. Hkrati so povabili mladino novomeške občine na tradicionalno srečanje mladine Italije, Avstrije ta Jugoslavije, ki bo junija letos v Trstu. Povabilo je novomeška občina sprejela. .
Pesmi »Kje so tiste stezice?« in »Bandiera rossa«, ki so Ju gostje ta mladinci novomeške občine zapeli ob slovesu, povedo več, kakor bi mogli z opisom samega srečanja tržaške in novomeške mladine.
Obisk italijanske delegacije je bil namenjen spoznavanju dela ln življenja mladine v novomeški občini.
H. V.
Jutri bo sprejet statut novomeške občine
Slavko Doki, predsednik občinskega odbora Socialistična zveze, in Sergij Thorževskij, predsednik občinske skupščine, sta sklicala za jutri skupno sejo občinske skupščine in plenuma občinskega odbora Socialistične zveze, ki se bo začela ob 9. uri v Domu ljudske presvete v Nq»em mestu. Odborniki obeh teles bodo obravnavali in sprejeli statut občine Novo mesto, o katerem so tekle zadnje mesece obsežne razprave med občani bi vodstvi organizacij, društev in drugih kolektivov. Na seji bodo sprejeli tudi odlok o razglasitvi občinskega statuta, hkrati pa bodo obravnavali statute delovnih organizacij z gospodarskega področja.
Poslej: Zveza kulturno-prosvet-nih organizacij Slovenije
V petek in soboto je bil v Ljubljani IV. kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki se ga je udeležilo 321 delegatov in blizu 200 gostov. Uvodno poročilo o nekaterih problemih kulture v našem družbenem življenju je prebral Branko Babic, nato pa se Je razvila zanimiva ta plodna razprava, o čemer bomo obširneje poročali prihodnji teden.
Ob koncu kongresa so delegati izvolili 89-članskl republiški svet in petčlanski nadzorni odbor ter sprejeli novi statut, v katerem Je tudi določilo o preimenovanju Zveze Svobod ln prosvetnih društev v Zvezo kulturno-prosvet-
nih organizacij Slovenije. Na prvi seji Je novi odbor takoj nato izvolil 25-člansko predsedstvo nove zveze. Za predsednika so izvolili ponovno BRANKA BABICA, za podpredsednika pa SLAVKA BO-HANCA.
Obračun Prešernove družbe
V nedeljo dopoldne se bo v klubu poslancev v Ljubljani začel IV. občni zbor Prešernovo družbe, na katerem bodo razpravljali o knjižnih zbirkah, knjigah ta revijah, ki jih družba izdaja. Izvolili bodo tudi nov glavni odbor Prešernove družbe.
» N 0 V 0 L E S «
LESNI KOMBINAT - N0V0 MESTO
razpisuje
na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja
JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO
naslednjih osnovnih sredstev:
1. MOPED TOMOS VS-50 v nevoznem stanju,
2. SI. A MOKI i/.N I CA TEMPO,
3. VPREZNI VOZ — ZAPRAVUIVCEK,
4. MOŠKO KOLO,
5. I1IDRAVLJIČNA TRIETAZNA PRESA, popolnoma nova, za furnir v velikosti 2.500 X 1.300 — znamke Vittorio-Alberti,
6. OSTALA OSNOVNA SREDSTVA (ciklostil-aparat, šapirograf, razno pohištvo, Isto-smerni elektromotorji, razne strojne dele).
Licitacija bo v soboto, 11. aprila 1964, od 8. do V). ure za socialistični sektor, ■ od 10. ure dalje pa za ostale interesente, na obratu parketarne v Straži. Interesenti dobijo vse informacije v zvezi s prodajo vsak dan v upravi podjetja, Novo mesto, Prešernov trg 9.
PISMA UREDNIŠTVU
Doklej bo cesta Sevmca-Planina taka?
TovarU uredniki
Prebivalci iz Zabukovja, Podgorja in ostalih vasi, ki so odvisni cd ceste Sevnica-Pla-nina, se sprašujejo, do kdaj bodo morali čakati na popra-ttilo ceste, ki jo že leta 1954 poškodovala povodenj. Vsako leto so vzporedno z regulacijo potoka Sevnične sicer popravljali cesto, kljub temu je še vedno neuporabna in Uaprta za ves težki promet.
Ze leta 1929 je na tej cesti redno vozil avtobus, zdaj pa, 19 let po zadnji vojni, morajo ljudje v Sevnico peš. šolski avtobus, ko vozi otroke ie Podgorja v šolo, lahko vzame največ 10 potnikov, vsi ostali pa morajo na dolgo pot peš. Celjsko avtobusno podjetje je pripravljeno uvesti redno avtobusno progo na relaciji Planina-Sevnica, vendar bi morali prej cesto popraviti.
Prosimo pristojna cestna podjetja, naj vendarle to cesto uredijo, posebno še zato, ker so govorili o asfaltiranju ceste Rimske Topiice-Zidani most, zaradi česar bo del tovornega prometa preusmerjen tudi na to cesto.
Za množične organizacije Zabukovja in Podgorja FRANJO PIPAN
Priporočal bi
studenec
pri črmošnjicah
Tovarš urednik!
V časopisju smo orali o nevšečnosti, ki je nastala v Dolenjskih Toplicah zaradi nesnažne vode, ki jo vodovod črpa iz izvira Radešce v Podturnu. Ta nenadni in nevsakdanji pojav, da ima voda prempgove in druge primesi, je za Dolenjske Toplice kot turističen kraj zelo neugoden. Vode prej ne bo moči uporabljati, "dokler zajetje ne bo imelo biološko ■kemičnega čistilnika.
Ze pisec članka omenja, da bi vodovod dobil novo zajetje v studencu v Gabrju pri Soteski, kjer je ze izpred vojne manjše zajetje,' uporablja pa qa kmetijsko gospodarstvo v Soteski. Kolikor vem, tudi ta izvir nima jamstva za neoporečno vodo. Menda se voda, ki tu priteče, zbere v globodolski dolini pri Mirni peči, ki je precej naseljena. Studenec sam je tudi tako n'.zko, da ga narasla firka zalije. Zajetje bi bilo
treba primerno urediti, čeprav sicer nima najboljšega položaja med cesto in Krko.
Želel bi opozoriti še na možnost, po kateri bi lahko uredili vodovod v Dolenjskih Toplicah. Pred leti sva s prof. inž. Stojanom Guzeljem, načelnikom za hidrotehniko pri CHZ SRS o Ljubljani, preiskovala studence in izvire na območju črmošnjic, med drugim tudi izvir studenca Srnjak. Izvir je pod črmoš. njicami na levi strani ceste, ki gre proti Podturnu. Leži v gozdni globeli, njegova nadmorska višina pa jepribl. 380 metrov. Po takratni približni oceni je iz studenca priteklo 7 litrov vode v sekundi s stalno temperaturo 10° C. Pri cestnem mostu pod vasjo Novi tabor se potok izlije v črmošnjico. Za zajetje in tudi za ureditev zbiralnika ima izvir ugoden položaj in zelo majhno kalnost. Ker so Dolenjske Toplice na nadmorski višini 179 m, bi bila višinska razlika kakih 200 m, voda pa bi prosto dotekala. Trasa vodovoda po tej inačici bi bila sicer še enkrat daljša kot iz Gabrja, vendar pa ne veliko dražja, če bi upoštevali kakovost vode ter nepotrebno prečrpa-vanje vode in vzdrževanje črpalnih naprav, bi prejšnji predlog vsekakor kazalo pro učiti.
LOJZE M1RTIC Novo mesto
Celje: kakovostna rast je povezana s kadri
Preteklih štirinajst dni Je za celjski okraj značilnih zaradi mtenzivnega prizadevanja v občinah in delovnih organizacijah, da bi statute sprejeli do določenega roka. Začela so se bazenska posvetovanja komunistov o pripravah za predkongresno dejavnost Zveze komunistov, pri okrajni Gospodarski zbornici v Celju pa so v tem času kar dvakrat obravnavala probleme kadrov v gospodarstvu. Prvič so kadrovska vprašanja obravnavali člani predsedstva Gospodarske zbornice, prejšnji petek pa je o njih razpravljal še upravni odbor te zbornice in sprejel sklepe o nalogah zbornice pri reševanju tega vprašanja.
Da stanje glede kadrov v gospodarstvu celjskega okraja ni najbolj rožnato, Je pokazala analiza, sestavljena na osnovi kadrovskih problemov v 10 gospodarskih organizacijah iz 9 gospodarskih panog. Čeprav analiza vsebuje podatke tistih gospodarskih organizacij, ki imaijo najbolje urejeno kadrovsko službo, so podatki vse prej kot zadovoljivi. To pomeni, da je stanje v celotnem gospodar-' stru še slabše in da se bo v prihodnje treba bolj zavzeti, za ureditev kadrovskih služb.
Iz podatkov za 10 gospodarskih organizacij je razvidno, da je v teh podjetjih izmed vseh 14.820 zaposlenih le 1,1 odst. z visoko izobrazbo,
0,2 odst. z višjo in 7,8 odst. s srednjo izobrazbo. Evidenca in načrtovanje kadrov ni v skladu s potrebami ddovnih organizacij in ne upoštevajo dovoljj vseh činiteljev, ki vplivajo na izpolnitev poslovnih in proizvodnih načrto-?.'
Poseben problem je fluktuacija zaposlenih, pri vsem tem pa gospodarske organizacije zanemarjajo ugotavljanje dejanskih vzrokov odpovedi delovnega razmerja. Iz 10 podjetij, za katere so pri gospodarski zbornici izdelali analizo, je odšlo lani 23 odst. vseh zaposlenih. Vzroke za zapuščanje dela ugotavljajo v podjetjih predvsem na osnovi pismenih ali ustnih odpovedi, ki pa ne odkrivajo vselej resničnih vzrokov. Po podatkih na tej osnovi naj bi največ ljudii zapustilo te delovne organzacije predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov, medtem ko so vse dosedanje ankete pokazale, da je največji vzrok fluktuacije v rieurejenih medsebojnih to notranjih odnosih v delovnih organizacijah. .
V izobraževanju kadrov so v tem okraju zabeležili prete-
kla leta precejšen napredek, niso pa še v celoti izdelali profile potrebnih kadrov in programe izobraževanja. 1» tega je razvidno, da je v izobraževanju še vedno premalo načrtnega dela. Zaradi tega se zastavlja vprašanje, če so sredstva za izobraževanje tudi vedno najbolje in koristno uporabljena. Glede štipendiranja so poudarili, da najmanj štipendirajo prav gospodarske organizacije s slabo strokovno sestavo kadrov. Vsekakor bo v prihodnje potrebna pogumnejša politika štipendiranja, . javno razpisovanje štipendij in pravilen odnos do šUpendistov.
Nobena izmed gospodarskih organizacij nima temeljiteje izdelanega sistema za napredovanje. Vse to povzroča, da je usmerjanje zaposlenih dokaj nejasno in ne spodbuja članov delovnega kolektiva k izobraževanju.
V zvezi s tem so sprejeli sklepe o nalogah Gospodarske zbornice na kadrovskem področju. Ta naj bi v prihodnje stalno spremljala kadrovsko gibanje v gospodarskih organizacijah in sproti
opozarjala na slabosti, skupaj z delovnimi organizacijami pa bi morala vplivati tudi na oblikovanje takšnih učnih programov v strokovnih šolah, da bo gospodarstvo dobilo kadre z ustreznim profilom. Ker bi sedanje stanje glede kadrov v celjskem okraju najlaže popravili z ureditvijo šol II. stopnje, naj bd delovne organizacije proučile program okrajne skup ščine za ureditev teh šol to vložile sredstva za njihovo ureditev.
S. P.
70 inšpekcijskih pregledov
V občini Črnomelj je tržni inšpektor lani opravil 70 inšpekcijskih pregledov od 192 objektov, kolikor jih sodi v pristojnost kontrole. V trgovini je bilo opravljenih 18 pregledov, v gostinstvu 33, v obrti in kmetijstvu po 9 ter 1 v komunalni dejavnosti.
Tržna inšpekcija je največ pozornosti posvečala gostinstvu, kar je ob naraščajočem turizmu v Bela krajini tudi najbolj potrebno. Komisija je vzela 30 vzorcev vin, od teh jTh je 7 poslala v analizo Kmetijskemu inštitutu Slovenije. Vseh 7 vzorcev je bilo ocenjenih kot neprimernih za široko potrošnjo! Tako kaže. da nudijo gostom najslabša vina prav v Beli krajini, in to v času. ko si občina na vse načine prizadeva privabiti turiste. Izletnik bo samo enkrat prišel v pokrajino onkraj Gorjancev. Ko bo ugotovil, da ]e vino neužitno, ceste pod kritiko, ga ne bomo več vide-
li tako kmalu.
Gostilničarji se izgovarjajo, da nabavljajo vino v Metliški kleti ali v Vivodini, kar pa v največ primerih ni res. Vino iz metliške kleti je dobro, v Vivodini pa Je toča lani močno potolkla in je nemogoče, da bi lahko kmetje prodala toliko vtivodinčana, kolikor ga je pod tem imenom naprodaj.
Kontrolni pregledi v obrta so ugotovili, da občanom zelo primanjkuje zidarskih, krojaških, živiljskih, kolarskih in čevljarskih uslug. Teh obrtnikov je na območju občine zelo malo, zato so občani prisiljeni zatekati se k šušmarjem. Obrtno kontrolo pa bo treba v prihodnje še zaostriti, če bomo hoteli, da se bo obrt bolje razvijala.
V letošnjem letu bodo organi tržne inšpekcije še tesneje sodeflovali z občinsko skupščino, zato lahko pričakujemo še boljših uspehov.
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Vinko Kapler, mlinar iz Skocjana; Slavka Ceh. član kolektiva Novoteks, Novo mesto; Sergej Sekač, Ivan Stepec, Ivan Virtic, člani kolektiva Pionir, Novo mesto; Marija Pavšič, gospodinja iz Orež-ja; Stane Marici«, delavec iz Skocjana; Marija Zorko, gospodinja iz Skocjana; Marijan Ban, član kolektiva Posta Skocjan; Roman Celesnik, Cvetka Staniša, Slavka Mazovec, člani kolektiva osnovna šola Skocjan; Alojzija Peterlin, gospodinja iz Stopna; Franc Bratko-vič, Anica Peterlin, Ivan Debevc, Anton Virant, Alojz L užar, člani kolektiva KZ Novo mesto; Lojzka Sterk, delavka iz Hra&tulj; Danilo Natek, mizar iz Grmovelj; Janez Zupet, član kolektiva Standard, Novo mesto; Tončka Hočevar, delavka iz Skocjana; Ivan Erlan, posestnik iz Hrastulj; Marija Cezar, delavka iz Orešja; Alojz Oberč, posestnik iz Grmovelj; Ivan Globevnik, posestnik iz Grmovelj; Anton Mušič, član kolektiva kmetijske Sole Grm; Janez Gorenc, delavec iz Orešja; Anton Hočevar, posestnik iz Skocjana.
Predzadnji teden so darovali kri na novomeški trans-SuzJjski postaji: Marija Povše, gospodinja iz Dobindola; Lojzka Rapuš, Stane Makse, Marija Butala, Marjeta Potočar, Jože Murn, člani kolektiva, Novoteks, Novo mesto; Franc Medle, delavec Iz Smarjete; Vera Mavsar, dijakinja novomeškega učiteljišča; Ciril Bcretic, upokojenec iz Smarjete; Albina Beretlč, gospodinja iz Smarjete; Ivan Bobič, Anton Pevec, člana kolektiva KZ Novo mesto; Janez Mrgole, član kolektiva GO Mokronog; Magda Poreber, gospodinja iz Laz; Rudi Katic, posestnik iz Zaloga; Franc Prudlč, član kolektiva osnovna šola Smarjeta; Cecilija Gabrijel, gospodinja iz Smarjete; Pavla Strajnar, deHavka lz Zbur, Kristina Rotoek, gospodinja iz Skocjana; Ivan Robek, Marica Blažič, Člana kolektiva Državno posestvo Ktejevž; Jožica Prudič, član kolektiva osnovna šola Bela cerkev; Julka Anderlič, gospodinja iz Zbur; Jožefa Dolenšek, gospodinja iz Zbur; Ana Mesojednik, gospodinja lz Spodnjega Lakenca; Viktor Matko, posestnik iz Zbur; Ivanka Gorenc, gospodinja iz Zbur; Jožefa Mrgole, gospodinja iz Zbur; Ana Blažič, delavka iz Dola; Kristina Kirn, delavka iz Dola; Franc Muhič, član kolektiva Komunalno podjetje, Novo mesto; Viljem Granda, delavec iz Celevca; Pavel Kirn, Leopold Cvclbar, člana kolektiva Gozdno gospodarstvo Novo mesto; Alojz Zgajnar, posestnik iz Poljan; Anton Debevc, delavec iz ' Dola; Branko Turk, delavec iz Bršlina.
TOVARNA PIL
»TRIGLAV«
TRŽIČ
zaposli
- več nekvalificiranih
DELAVCEV
Pogoj: vojaščine prosti. Pismene ponudbe, s točnim naslovom, sprejema kadrovski   oddelek podjetja.
„KON IAA"
LJUBLJANA
inozemska industrijska zastopstva
LJUBLJANA
MAISTROVA 8 a
(telefon 32-420)
priporoča svoje usluge!
»HRAST«: odlično ob prvem četrtletju
Podjetje liHrast« v šent-lovrenou bo po letošnjem planu ustvarilo za 35 milijonov dinarjev brutoprodukta, kar je za okoli 10 odsotkov več kot lani. Kot kažejo rezultati prvega tromesečja v tem letu, ko je »Hrast« dosegel že 35,4 odstotka letnega finančnega piana, bo ob koncu leta proizvodni plan precej presežen. Seveda bi bili uspehi lahko še večja, če bi podjetje ne imelo težav. Med drugim ne dobi novih delavcev za dobavno službo, ker v Sanitlovrencu ni možno upati na stanovanje. Ker kraj ni zazidalni okoliš, tudi nI mogoče upati na zidanje zasebnih   stanovanjskih hi«.
Spričo tega se delovna sila odseljuje, na čemer trpi tudi podjetje »Hrast«.
Žive stike je treba še nadalje krepiti in razvijati
Uspeli razgovor med Stipendisti in štipenditorji družbenih služb
Šolska skupnost novomeškega učiteljišča je dala pobudo za posvet med 'štipendisti in predstavniki štipenditorjev, ki je bil 26. marca V novomeškem mladinskem klubu. Od štipenditorjev so se posveta udeležili zastopniki: OLO Ljubljana, občinskih skupščin Črnomelj, Metlika, Brežice, Videm-Krško, Novo mesto, Ribnica in Ko-ičevje, štipendiste pa so zastopali predsedniki razrednih socialnih komj6ij in ravnatelj1 učiteljišča. Navzoči so bili tudi predstavnik občinskega komiteja ZMS Novo mesto ter upravniki internatov in dijaške kuhinje.
O štipendijski politiki posameznih občin smo sOišali dokaj obširna poročila. Navedeni podatki so pokazali, da je štipendiranje pravzaprav še najbolj urejeno v občinah Kočevje in Črnomelj, ea njima sta jia vrsrtd občina Novo maslo in Videm-Krško.
najnižje štipendije pa nudijo v občinah Trebnje, Metlika, Sevnica in Brežice.
Predsedniki socialnih komisij so navedli niz dokazov, da se s štipendijo pod 10.000 din skoro ne da živeti, vendar prejemajo nekateri dijaki še vedno le po 4000 dinarjev od posameznih občin. Teh vsot pa ni smatrati kot štipendije, temveč podpore, ki jih dajejo občine zaradi tega, da bi reševali socialne probleme in hkrati pomagale do poklica večjemu številu mladine. Vsem je jasno, da se s tem denarjem ne da živeti, jasno pa mora postati tudi to, da ni samo družba dolžna šolati otrok in da morajo tudi starši nekaj prispevati.
Zvedeli smo za nekatere zelo kritične primere, kjer starša k skromni občinski podpori ne morejo prav nič primakniti in zaradi tega grozi dijakom prekinitev študi-
ja. Pristojni predstavniki štipenditorjev 60 obljubili, da bodo te primere raziskali in stvar uredili.
Pretežni .del razprave se je sukal okoli povišanja štipendij. Nekatere občine so 6vojo pomoč dijakom že zvišale, nekatere pa tega zaradi silno pičlih proračunskih sredstev še niso mogle storiti. Vsi so poudarjali, da je na občinah za dijake razumevanja dovolj, le sredstev je malo. Ker eno brez drugega nima nobene vrednosti, bo treba tudi v teh občinah le najti sredstva in omogočiti dijakom vsaj osnovne pogoje za Študij. Uspehi pri učenju so pokazali, da se v pretežni večini bolje uče dijaki z urejenimi razmerami, medtem ko socialno šibki učenci ne do-seaajo zaželenih Šolskih uspehov.
O načinu zviševanja štipendij so bila mnenja deljena. Diijaki so se zavzemali za to,
da bi občine same zvišale šti-pendfije vsem štipendistom, ne le nekaterim, štipenditorji pa so bili mnenja, da to ne bi bilo prav. Razen tega so kritizirali obliko in vsebino nekaterih prošenj, ki so bile občinam že poslane. S tem v zvezi so govorili o odgovornosti dijaka, ki sklene pogodbo o štiipendiranju z občinsko skupščino. Iz do- m sedanje prakse je videti, da so nekateri povsem neodgovorno podpisali pogodbe in da so že ob sklenitvi računali na to, da jim po študiju ne bo treb* nastopiti sliižbe v domačem kraju. Tako 60 morale občane v nekaterih primerih s tožbo izterjati štipendije.
BO NADAL1E VALNI STUDU OMOfiOCEN ALI NE?
Priporočilo republiškega sekretariata za Šolstvo in nekatera stališča glede nadaljevalnega Studija je posredoval ravnatelj novomeškega učiteljišča Milan Smerdu. Z
ozirom na velike potrebe po predmetih in razrednih učiteljih naj bi štipenditorji omogočili učiteljiščnikom takoj po diplomi nadaljevati študij na pedagoški akademiji. Po reformi učiteljskega študija bodo tako morali vsi učitelj:, ki z učiteljsko diplomo poučujejo predmetno, opraviti nadaljevalni študij. Varno pa, da je izredni študij dosU dražji od rednega, zato bi bilo ceneje, če bi diplomantom učiteljišč takoj podaljšali štipendije še za leto ali dve študija na pedagoški akademiji.
Predstavniki nekaterih občin so se za predlog ogreli, drugi pa so zaradi izredno težkih okoliščin in pogoj3V na nekaterih podeželskih šolah izrazili bojazen, da tega ne bodo mogli storiti.
Po predlogu ravnatelja učiteljišča naj bi učiteljskim kandidatom ob nastopu službe omogočili mesta na takin šolah, kjer je že nekaj učnih moči, da bi se mladi podagi). gi ob pomoči izkušenih starejših tovarišev pravilno izoblikovali. Prenehati pa Je treba s prakso, po kateri so neizkušeni   učite!)! dobivali
najtežja mesta na šotah e kombiniranim poukom. Po možnosti naj bi šUpanditorjd še za časa šolanja predvideli, na kateri šoli bo štipendist poučeval, da bi lahko že prej navezal stike s tamkajšnjimi učitelji. Ti bi se lahko za študij učiteljskega kundid.tta zanimali, dijak pa naj bi med počitnicami pomagal pri urejanju arhivov, da t>i vsaj nekoliko spoznal okol;e in delo, ki ga čaka.
Posvet Je vsekakor zelo uspel, zato bi kazalo z živimi stikj" nadaljevati tudi v bodoče; to so poudarjali vsi udeleženci posveta. V prihodnje naj bi se Šolske skupnosti in mladinska organizacija na Soli sistematično ukvarjale s problematiko štipendiranja. Kot vse kaže, ee bodo nevzdržne razmere dijakov zaradi nizkih štipendij občutno spremenile šale P**' hodnje leto, ko bomo več vlagali v družbeni standard in ko bo določena nova delitev sredstev med občino, republiko in zvezo. Do takrat pa bodo morale občinske skupščine voditi štipendijsko politiko v Skladu s svojimi možnostmi.
PROF. JANKO MUC: •
(Frd sto Mi vSMmm mestu
13
Po umetnem ognju, ki ga je v začetku noči prižgal Novomeščan Jože Mavric, so se množice ob pesmi in godbi vrnile v mesto, kjer so Sokoli in čitalnični pevci v kasni noči priredili besedo in z njo podali Novomeščanom vzorec, kako se lahko tudi tako imenovana boljša družba zabava ob petju In igrokazih — v domačem jeziku. Beseda se je vršila v dvorani kaaine in je obsegala te točke: Jenko: Na prej (zborH Ipavec: Ilirija oživljena (zbor); Mašek: Strunam (kvartet); Ipavec: Domovini (duet s spremljavo zbora); Chan-son de berceau (violina — J. Kos); Vašak: Radostno potovanje (zbor). Pohvalno je omenjen tudi nastop ge. K-ove (Krausove?), zaključila pa je besedo spevoigra »Advokata«.
so že povabljeni k meščanom. Banketa se je udeležilo 50 zastopnikov občine, uradov, šol in gostov, ki so izgovorili 24 napitnic in popili poleg drugega tudi 25 steklenic šampanjca.
Sokoli so se popoldne zbirali v Brunerjevi gostilni na Bregu na takratno največjo novomeško delikateso — rake. Priključilo se jim je mnogo meščanov, prišli so pa tudi župan, dr. Rozina, F. V. Lan-ger, glavar Ekel in drugi. Razvil se je nekak neofici-alnl podaljšek banketa, samo s to razliko, da so bile vse napitnice govorjene v slovenščini in se je napi-valo vsemu, »kar je našemu narodu ljubega in dragega«. Tu sta imela Zamik in Erjavec veliko besedo in razumljivo je, da je čitalnica tvorila srčiko vseh navdušenih in •navdušuj o-
nekaj časa visoko vzplapo-lal naš narodni prapor, na katerem je zmagoslavno blestelo geslo narodnih bu-diteljev šestdesetih let:~na-rodna čitalnica!
ODMEVI
»Jubilejne svečanosti so končane. S ponosno samozavestjo lahko gleda Novo mesto na nje, sebe vredno jih je praznovalo«, je pisal Kastelic v Lajbaherico, ki je z mešanimi občutki gledala, kako se ji je izmali-čil novomeški »Landesfest«, medtem ko so »Novice«, »Slovenec« in »Triglav« prekipevali v pohvali in navdušenju. 2upan Pichtenau se je 27. avgusta pismeno zahvalil Sokolom, »da so se tako prijazno in obilno udeležili svečanosti petstoletnice« in so »pri tej priliki s slovansko blagoduš-nostjo v dobrotni namen
Spominski list ob petstoletnici Novega mesta (leta 1865)
»Smem izjaviti, da je bila Beseda v vseh točkah zelo posrečena in je žela obilo odobravanja«, pravi Kastelic in obžaluje, da je moral velik del občinstva oditi, ker ni bilo več prostora. Vstopnino — 77 goldinarjev — so izročili občini »v dobrodelne namene«, ta jih je pa porabila za kritje ^troškov za proslavo, kar je bil napovedal dr. Costi že B. Jentl, »kar pa oznaniti ne bi bilo lepo«.
Nedeljske slavnosti so "lle tako pravi narodni Praznik, ponedeljek pa Je bil namenjen uradni proslavi, h kateri je meščane že ob petih zjutraj budila godba meščanske garde. Ob 9. se je pričela slavnostna seja občinskega odbora, na kateri so podelili častno meščanstvo kranjskemu deželnemu namestniku J. baronu Schloiss-^ggu, nižjeavstrijskemu dež. nam. G. grofu Choriu-*>"ttnu, dež, in drž. poslan-J- Suppanu, dež. sod. rri^dr- Ernestu pl. Leh-cElin ravnatelju Zgo-
^>su. vmes so grmele sal-llu pokali možnarji, po pji Pa so odšli vsi v kapiteljsko cerkev, prod kate-1° 30 gardisti in Sokoli tvorili častno četo. Po masi ln po defileju na Glavnem trgu sta v Imenu občine pozdravila Sokolo žu-Pan Pichtenau in dr. Rozina ter njihovo deputacijo Povabila k banketu, kar so Pa Sokoli odklonili, češ da
čin besed. Njena ustanovitev je bila to popoldne že sklenjena stvar, in napivali so že njenemu predsedniku F. V. Langerju.
Ples v kazini je zvečer zaključil jubilejno slavje. Meščanstvo, dva dni že plavajoče v razigranosti neprestanega praznika, po pesmi in godbi, razsvetljavi in paradi, veselici in ve-. likih besedah vedno iznova prekipevajoče v navdušenju, katenega so rdeče srajce Sokolov prepletale s plameni narodnega zanosa, je vsaj za eno noč osvojilo kazlnsko plesišče in na posvečenih tleh nemške govorice celo kadriljo plesalo po — slovenski napovedi in pri damskih toaletah so prevladovale belo-mo-drordeče barve.« Bil je eden najsljajnejših balov novomeških prvikrat popolnoma naroden, le »Kola« je še manjkalo.«
V torek, 22. avgusta, so odhajali Sokoli na vozovih in v spremstvu številnega meščanstva, ki se je šele v kake pol ure oddaljeni Ločni ločilo od svojih gostov. Po Zarniku je bil povratek Sokolov prek Šentjerneja, Kostanjevice in Krškega pravi tlrumf narodne misli v dremljivi Dolenjski.
Tako so minile novomeške jubilejne slavnosti, ki so se res spremenile v eno samo pristno dolenjsko, radovanje, iz katerega pa je po zaslugi tistih, ki so organizirali prihod »Južnega Sokola«, in zaradi nastopa Zamika in Erjavca vsaj za
napravili nepozabljivo nam besedo«, nakar sp Sokoli »domoljubnim novomeškim prebivalcem« poslali na pergament pisano, v modro svilo in rdeče usnje vezano zahvalnico. 9. septembra šele je Lajbaherica našla svoj pravi ton in v podlistku napadla »velikega moža, ki je v nekem mestu odkril petstoletno temo in jo takoj tudi raz-gnal« (= Valentin Zamik). Obenem si je privoščila še župana, občinski svet in L. Ravnikarja v prispodobi o liliputanski državi.
V Novem mestu so ta čas pričakovali dovoljenje za loterijo in pre-krstitev imena, obenem pa se je že vnemalo razpravljanje ali bi kazalo tudi slovenski naziv mesta prekrstiti po imenu usta-noviteljevem. Na seji 9. oktobra je občinski odbor odobril obračun stroškov in dohodkov proslave, po katerem je imelo mesto 611 goldinarjev, 48 krajcarjev stroškov in 263,33 gold. dohodkov ter moralo tako iz občinske blagajne doplačati 348 gold., 15 krajcarjev. 3. novembra je prišlo težko pričakovano dovoljenje za loterijo in dan na to tudi za spremembo mestnega naziva, kar so meščani 19. novembra proslavljali z baklado in zahvalno mašo, občinskemu odboru pa Je v kupo radosti kanila grenka kaplja z odlokom finančne direkcije, da je treba pred žrebanjem plačati polovico običajne takse v višini 3000 goldinarjev.
Finančno ministrstvo Je
določilo, da je treba za loterijo izdati 120.000 srečk po 50 krajcarjev, izključilo od dobitkov denar in vrednostne papirje ter določilo, da ne sme loterije izvesti kaka trgovska hiša, žrebanje pa se mora izvršiti do konca junija 1866 ob navzočnosti komisarja, ki se mora prepričati, ali je bil čisti dohodek res porabljen v namene, navedene v prošnji. Občinski odbor si seveda dovoljenja ni zamišljal tako, zato je takoj poslal na Dunaj A. pl. Leh-manna, da izprosi ugodnejše pogoje in se obenem pogodi s tvrdko J. C. So-then, kar mu je učividno uspelo. Poročal je o tem na seji 4. decembra in prejel pooblastilo, da še nadalje, do uspešnega konca vodi vse posle za loterijo. Februarja 1866 je župan prosil Sothena, naj doseže podaljšanje roka in decembra istega leta sam prosil ministrstvo še za enoletno podaljšanje termina.
Medtem se je Novome-ščanov naveličala tudi dunajska tvrdka, zakaj v marcu 1867 je mestna občina ponudila odkup loterije ljubljanskemu trgovcu Bučarju, čigar brat je bil znani novomeški narodnjak dr. Žiga Bučar. Ljubljanski trgovec je bil pripravljen sprejeti ponudbo, a le v zvezi s kako dunajsko firmo; občina mu je svetovala zopet Sothena, ki je vse skupaj odločno odklonil, nakar je odpovedal prevzem tudi Bučar. Zdaj se je ponudil J. Jenkner, da bo skušal pridobiti za prevzem kakega svojega poslovnega prijatelja na Dunaju, pa tudi to ni rodilo uspefra. Občinskemu odboru je začelo sedaj že vse skupaj presedati in 11. februarja 1868 je pozval župana, naj se za prevzem te loterije kamorkoli je mogoče obrne in naj potem odboru o uspehu poroča.« Medtem je seveda zopet potekel rok in loterija je ostala na papirju. Občinski odbor se z njo ni več ba-vil.
O novem slovenskem nazivu mesta je prvi spregovoril dr. H. Costa in predlagal spako »Rudolfo-vo berdo«, sklicujoč se na verze dr. Jakoba Zupana: »Berdo vojvoda Rudolfa« itd. »Novice« so dvomile, da bi imela opustitev »Novega mesta« sploh kak praktičen pomen, Peter Hicinger pa je zavrnil Co-sto, da se Rudolfsvverth glasi v pravilnem prevodu le »Rudolfov otok«, bolje bi pa bik), če naj se že od prvih časov udomačeni naziv spremeni, imenovati mesto po češki ali hrvat-sko-skrbski analogiji Ru-dolfovo ali Rudolfovec.
Franjo Stiplovšek:
LASTNA PODOBA
(lesorez, 1960)
Reprodukcijo objavljamo ob prvi obletnici njegove smrti, čeravno nam je skoraj nemogoče verjeti, da bQ 6. aprila minilo že leto, odkar smo zvedeli, da je končal svojo življenjsko pot človek, ki je skoraj štiri cela deset) letja požrtvovalno opravljal nelahko poslanstvo umetnika v Posavju.
i Avtoportretu se je pokojni umetnik pogosto posvečal in ohranjena nam je vrsta njegovih lastnih upodobite i jr olju na platnu, v risbi in lesorezu. Najzgodnejša njegova lastna upodobitev je iz dijaške dobe v Trstu iz obdobja dvajsetih let in izraža značilne izpovedi takratno napredne revolucionarne povojne mladine, ki jo karak> terizirata globoka narodna zavest in izredno izostren čut za socialno pravičnost. Ti dve kvaliteti, ki sta se izoblikovali v umetniku v težkih preizkušnjah prve svetovna vojne in v krizi povojnih let, sta vseskozi ostali osnovni komponenti Stiplovška — človeka in Stiplovška — umetnika. Tako bo iz lastnih upodobitev tridesetih in Štiri« desetih let, ko se je Stiplovšek razvil v priznanega umetnika, umetnostni zgodovinar lahko razbral njegov kritični odnos do dogajanj med obema vojnama in do dehumani-zbranega obdobja druge vojne,
Da je umetniku avtoportret prav tako kot ostale zvrsti umetnostnega izražanja pomenil globoko življenjsko in umetnostno izpoved, nam nedvomno dokazuje tudi nje« gova zadnja lastna upodobitev, ki jo je označil z letnica 1960. Kdor mu je bil blizu zadnja leta njegove življenjske poti, bo to njegovo poslednjo izpoved razumel vsekakor še globlje in celoviteje. Tistega leta smo lahko opazili, da se je umetnik za nekaj časa umaknil skrbem vsakdanjih dni in se spet globlje posvetil svojemu življenjskemu poklicu. Sele po daljšem času se mi je izdal. Prav na kratko in skromno — to je bila vedno značilnost tega bohema — mi je povedal, da reže lastno podobo, ki jo bo odtisnil samo v petih izvodih.
Kaže pa, da je umetnik izpopolnjeval in dopolnjeval življenjsko in umetnostno izpoved svojega zadnjega avtoportreta. Čeravno je datiran z letnico 1960, je napravil prve poskusne odtise šele pozneje, na žalost pa nikoli na vseh petih signiranih odtisih, kakor nam je to obljubljal. Kruta usoda je namreč hotela, da je življenjska in umetnostna izpoved zadnjega Stiplovškovega avtoportreta postala njegov testament in memeuto.
Značilnost in vrednost vsake resnične umetnine — in Stiplovšek je bil takšen umetnik — pa je v njeni bogati in plemeniti govorici, ki ima to čudovito lastnost, da je njena izpoved —- neminljiva. Zato smo našemu umetniku ca vso njegovo umetnostno zapuščino in kulturno tvornost resnično globoko in iskreno hvaleženi.
S. ŠKALER
Novo mesto okoli leta 1890
■
PREDKONGRESNO POSVETOVANJE KOMUNISTOV IZ OBČIN KOČEVJE, RIBNICA IN GROSUPLJE
Vsak komunist naj bo tvorec napredne politike
V ponedeljek je bilo v Ribnici predkongresno posvetovanje komunistov ob' čin Ribnica, Kočevje in Grosuplje. Posvetovanje, ki so se ga med drugim udeležili tudi člani centralnega in okrajnega komiteja Albert Jakopič-Kajtimir, Leopold Krese, Janez Japel, Ignac Nagode in Janez Čemažar, je vodil sekretar ribniškega občinskega komiteja Alojz Petek, uvodni referat pa je podal sekretar ObK ZK Kočevje in republiški poslanec v organizacijsko-političnem zboru Miro Htjgler. Povzemamo nekaj misli iz referata tov. Heglerja.
Osnovno karakteristiko naši ekonomiki daje nedvomno sistem deditve dohodka, kjer pridejo lahko do izraza ustvarjalne težnje proizvajalcev, ki v prejšnjem dokaj administrativnem režimu niso imele tolikšne možnosti afirmiranja. Glavni smoter sistema delitve dohodka je v tem, da omogoča večjo interno akumulacijo sredstev, ki so bila ustvarjena v delovnih organizacijah ... Iz podatkov bančne siuibe za ribniško in kočevsko občino je razvidno, da si bo treba tudi v prihodnje prizadevati za kvalitetnejša strukturo skupnega dohodka in njegovo delitev. Nekoliko neugodna struktura skupnega dohodka je pred-vcem rezultat visokih proizvodnih stroškov, kar je v g avnem spet posledica slabe organske sestave proizvodnih sredstev.
Važna sta namen in delitev Investicij
Delež internih skladov podjetij je v primerjavi z dokajšnji-m potre Dami majhen. Od skupno 592 milijonov skladov delovnih organizacij leta 1963 ;e odpadlo na poslovni sklrd le 140 milijonov (Kočevje 74 Ribnica 66 milijonov) ali slabe 3 odst. Poslovni sklad pa se deli na osnovna in obratna sredstva, torej ostane za nabavo dodatnih osnovnih sredstev največ 2 odst. čistega dohodka. Podjetja pa bi morala s skladi formirati najmanj toliko sredstev, da bi povećala osnovna sredstva za 5—7 odst. letno in obratna sredstva za 3—i odst.. s čimer bi bil omogočen normalen potek razširjane reprodukcij« z lastnimi sredstvi za - R—10 cdst. letno. Bolje je bilo lani s skladom skupne porabe (sredstva so namenjena za gradnjo stanovanj ipd.), v katerega so namenili S odst. čistega dohodka (Kočevje 175. Ribnica 57 mi/ijonov).
Ob delitvi dohodka moramo ri-četi tudi vprašanije investira4. Nedvomno so težnje za povečano produktivnost dela in s t~m v zve//i boljših življenjskih pogojev v veliki meri odvisne od sredstev, ki jih namenimo sta razšlr'e-no reprodukcijo. Sem ne spada le količina investicijskih sredhtev pač pa je predvsem odvisen tudi njihov namen in niihova delitev. Za preteklo obdobje je posebno značilno, da smo pri tem imeli precej slabosti, pomanjkljivosti, dostikrat celo premalo čuta odgovornosti pri razporejanju tistega dela sredstev, ki so bila ustvarlena v delovnih organizacijah. Taksen način gospodarjenja nam povzroča te-ftave in noplcoMce. ki jih ni mogoče rešiti slučajno, hitro ali pil 1ih celo spregledati. Rešitev proizvodnega problema tudi nI vedno le v novih investicijah.
Ko je tov. Hegler govoril o skrbi za dvig življenjskega standarda, je dejal, da bi morali pomisliti, predvsem na to, ali ostane delovnim organizacijam dovolj sredstev za osebne dohodke, družbeni 6tandard in razširjeno reprodukcijo, ali smo vsako investicijo dovolj proučili, so vse dosedanje kapacitete dovolj izkoriščene, so dani vsd pogoji, da ob manjših vlaganjih ustvarjamo boljše rezultate in ali je človek kot glavni faktor proizvodnje dovolj stimuliran za to, da bo proizvajalna sredstva kar najbolj izkoristil. Kot primer je navedel rudnik Kočevje, kjer je bila lani zavest komunistov in samoupravnih organov dovolj močna, da so v skoraj vseh teh vprašanjih našli od-govo- s konkretnimi ukrepi in akcijami. Rezultati njihovih prizadevanj se že kažejo v boljših življenjskih in delovnih pogojih in dokaj preprosti rešitvi 42-urnega delavnika ter najnižjih osebnih dohodkov. Letos je v primerjavi z lanskim letom porasla tudi produktivnost; lani Je v osmih urah nakopal rudar 1,9 tono, le'os pa to 2,5 tone.
Kaj so povedali o kmetijstvu
Govoreč o kmetijski politiki je poudaril, da je treba na dosedanji stopnji razvoja kmetijstvu preiti na hitrejše urejanje doMej pridobljenih zemljišč, izboljšati tehnološke postopke in organizacijo dela, skratka, na osnovi moderne organizacije dela in tehnologije izdelati ureditvene načrte in jih tudi realizirati. Ob skrbi za družbeno kmetijsko proizvodnjo pa ne smemo zanemarjati zasebnega kmetijstva, kar poraja še precej problemov. Komunisti bi se morali zavzemati predvsem za naslednja načela: še razširjati družbeno kmetijsko proizvodnjo, kjer so za to pogoji, razširiti solidno na ekonomski osnovi zasnovano kooperacijo med družbenimi posestvi in zasebnimi proizvajalci v tistih področjih, ki imajo še osnovo za blagovno izmenjavo in z ozirom na pogoje ni v družbenem interesu, da izpraznimo pretežen del hribovitih področij, vključujemo zemljo v skrajno nerentabilno družbeno proizvodnjo in ustvarjamo vrsto socialnih problemov. V danih naravnih pogojih je zasebni proizvajalec sposobnejši ceneje in intenzivneje obdelovati, čemur je treba prilagoditi tudi davčno politiko. Samo zniževanje davčnih obveznosti pa ne bo obdržalo kmeta v hribovitih predelih. Mnogokrat ostanejo neodkupljeni celo proizvodi, kf jih kmet pridela, vrednost teh pridelkov pa je večkrat večja kot vsota znižanih davkov.
Tov. Hegler je razen tega govoril še o kadrovski politiki in štipendiranju, informiranosti
S seje občinske skupščine
Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji (v četrtek, 26. marca) obravnavala več važnejših stvari. Odbor, niki so poslušali poročilo sveta za blagovni promet, gostinstvo in turizem o problemih trgovine, turizma, gostinstva in javne prehrane. Precej na široko so obravnavali tudi izdelovanje statutov delovnih organiizat | j, razen tega pa so še sprejeli odlok o gradnjah, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, razpravljali o razširitvi poslovanja Vrtnarije ter o prenosu osnovnih sredstev bivšega Elektro Kočevje na Elektro Ljubljana.
Tečaji za prvo pomoč
Mestni odbor Rdečega križa v Kočevju je organiziral 80-urnl tečaj za prvo pomoč, ki ga obiskuje 33 tečajnikov. Poseben 20-urnl tečaj prve pomoči je organiziran za pod-mladkarje Rdečega križa na šoli Jožeta Seska v Kočevju (za višje razrede). Enak tečaj pripravljajo tudi za učence nižjih razredov osemletke na tej šoli.
kolektivov ter vlogi komunistov v samoupravnih organih.
Predkongresne smernice so napotilo za konkretno akcijo
V prvem delu posvetovanja je sodeloval tudi Albert Jakopič-Kajtimir, ki je poudaril, naj osnovne organizacije ne jemljejo danih smernic za nadaljnji razvoj kot navaden študijski material, ampak kot konkretno družbeno-politično akcijo, se pravi, da morajo te smernice vzporejati s konkretnim stanjem v vsaki gospodarski organizaciji, občini itd. Vsak komunist naj bo tvorec napredne politike na svojem delovnem mestu, v gopodarski organizaciji, društvu, na zboru volivcev, skratka povsod, povsod naj pomagajo iskati najboljše in najbolj napredne rešitve. Ko je govoril o tendencah za zvišanje cen, je dejal, da gre to navadno vedno mimo sa-upravnih organov.
Vprašanja večjih osebnih dohodkov ne smemo jemati socialno, ampak ekonomsko akcijo. Uspeh je tam, kjer so so se stvari lotili resno, na podlagi analiz in računov. Za tem se skriva moderna proizvodnja, izpopolnjena tehnologija, strokovni delavci. Nagrajevanje po delu je višja produktivnost, osebno prizadevanje, rezultat dela vsakega posameznika. Ko govorimo o
standardu in večjemu deležu, ki smo ga namenili človeku, ne smemo pozabiti na nadaljnji gospodarski razvoj in obratno, se pravi: ali bomo bolj in ekonimičneje izkoristili to, kar imamo ali pa bomo gradili novo. Pri tem pa naj bo naša nadaljnja skrb posvečena v veliki meri tudi strokovnjakom, štipendiranju. Žalostno je, da je naj-bolj oster, »mojstrski« odnos do strokovnih kadrov opaziti prav v nerazvitih krajih! Zanimivo bi bilo vedeti, kolikokrat na primer razpravlja delavski svet o štipendiranju in kako skrbe podjetja skladno z razvojem za strokovnjake.
V razpravi so sodelovali še Jaka * PerovšeK, direktor A-grokombinata v Grosupljem, ki je govoril o kmetijski problematiki v občini, Franci Korelc, direktor kočevskega rudnika, ki je govoril o problemih Rudnika in vlogi komunistov v skrbi za nadaljnji razvoj standarda vzporedno z rastjo produktivnosti. Drago Bencina, predsednik ObS Kočevje, je razpravljal tudi o vplivu občine na družbeni standard, kadrih, investicijah in integraciji; Jože Košir, direktor Kemične iz Kočevja, in inž. Savo Vovk, direktor KGP, sta poročala o delitvi dohodka, investicijah, strokovnjakih, štipendijah ipd., Vinko Mate, računovodja Zdravstvenega doma Ribnica o zdravstveni službi v občini, France lic, predsednik ObS Ribnica in inž. Vlado Mihelič o problemih nadaljnjega razvoja lesne industrije (Inles) ter Ignac Karničnik, direktor Kočevskega tiska, o vprašanjih delitve dohodka in čistega dohodka.
LJUDJE MED SEBOJ
Mater je zatajil
Ce Ju je vprašal zastran pietete do staršev. Mojster je dejal: »Današnji dan jo vidijo v tem, da daješ staršem hrano. Toda hrano imajo tudi psi in konji. Ce ni spoštljivosti, v čem je potem razloček?«
(Tisočletja stara kitajska modrost.)
Pustimo ob strani zločine, kriminal. Tega je polno časopisje, na vsakem koraku zadevamo obenj. Postal je že nujno zlo, ki se ga trudimo odpraviti, pa, kaže, brez uspeha. Zamislimo se nad drugim, kar ni prav nič manjši »zločin« in česar so naša sodišča, poravnalni sveti in kar je še takih institucij, polni, prepolni. Spoštovanje do staršev. Ljubezen, odnos do njih, preživnine, preužitki itd.
Mater je nagnal, zatajil, ne pusti je več domov, tja, kjer je preživela vse življenje in tudi njemu podarila življenje, skrbela z vso ljubeznijo zanj, si odtrgovala od ust, da je on lahko rastel in postal to, kar je danes. Ko je ni več potreboval, ko je postala stara in betežna, ko bi se moral izkazati s sinovsko ljubeznijo, je ne pozna več, postala mu je odveč. Tako večkrat slišim, primerov je vedno več.
Vse niti ne pride pred sodišče; mati ali oče, stara, zgarana in zgubana človeka, ki sta se vse življenje veselila počitka ob koncu svoje poti, raje obdržita zase, nočeta s svojo bolečino na dan, med ljudi, ki njune nesreče morda niti razumeli ne bi« Zgubila sta vero v pravičnost ali pa svojega otroka še vedno ljubita in upata, da se bo »spametoval«.
Kje je tu morala, tisto človeško, kar nas loči od živali, dviga nad vse drugo živo? Kakšen Je človek, ki ga ne gane pogled na starega, zagrenjenega človeka, posebno še, če sta to njegov oče ali mati. In čemu še greni jesen življenja na vsakem koraku, ga morda nažene od doma, k tujim ljudem, v dom onemoglih? Ve, kaj je ljubezen, kaj je sovraštvo? Stari Kitajci so dejali: »Le kdor je sam resnično človek, je sposoben človeka ljubiti in je sposoben človeka sovražiti.« In še: »Komur je zares do človečnosti, se ogiba zlu.« In kaj je večja ljubezen kot spoštovanje do roditeljev in večje sovraštvo kot slabo ravnanje z očetom in materjo?
Slovenci znamo to lepo povedati s pregovorom: »Oče lahko vzredi tudi deset otrok, deset otrok pa ne more poskrbeti za enega očeta!«      F. Grivec
DO SPREJEMA STATUTOV JE ŠE 7 DNI
Občinska skupščina statutov delovnih organizacij ne potrjuje niti ne daje k njim soglasja, ampak jih le obravnava s širšega družbeno-političnega vidika. Svoja mnenja sporoča delovnim organizacijam v obliki pripomb in priporočil, ki pa niso pravno obvezni akti.
Zbor delovnih skupnosti ObS se je na seji proti koncu februarja zavzel- da je treba v delovnih organizacijah aktivirati vse politične in samoupravne organe ter vodilne uslužbence za pospešeno delo pri izdelavi statutov in da Jim je treba posredovati ugotovitve zbora o pomanjkljivostih v dotlej predloženih osnutkih statutov. Občinska statutarna komisija je ugotovila, da se je stanje od tedaj precej spremenilo. Komisija se je sestala šestkrat; vsak predloženi statut podrobno obdelata dva člana, enkrat tedensko pa se sestane komisija, ko poročajo o primernosti, ustreznosti in družbenopolitični orientiranosti posameznega statuta. Do 24. marca je komisiji predložilo osnutke statutov od 37 gospodarskih organizacij in zavodov 21, 15 gospodarskih organizacij in šest zavodov. Dotlej so predložili osnutke statutov Rudnik, Melamir, Itas, Inkop, Trgo-promet, Hotel Pugled, Kočevski tisk, Komunala, Tekstilana, Vrtnarija, Zavod za zaposlovanje delavcev, DU, Pekama in slaščičarna, Glasbena šola, Lekarna, Zidar, KGP, DUR Kočevje, Kino Jadran, šola Vas Fara in šola Mirka Bračiča,.
Komisija Je menila, da bo statut Rudnika zrel za sprejem, ko bodo upoštevali nekatere njene pripombe. Poglavje o delovnem kolektivu In pravicah In dolžno-
stih članov kolektiva je treba predelati tako, da se bo videlo, kakšen Je položaj delavca v kolek-tivu. O zboru članov delovno skupnosti  bi  bilo  treba sprego-
Praznik v kočevskem podjetju »AVTO«
»Danes je pri nas pravi praznik,« so dejali v podjetju Avto v Kočevju. Na začudeno vprašanje, kako to, so pojasnili: »Danes (v soboto) smo namreč dobili sedem novih kamionov OM Titano. To pa po dobrih dveh letih truda, prošenj, poti in velikih stroškov. Končno smo, vsaj deloma, uspeli ... «
Novi kamioni pomenijo za to renomirano prevozno podjetje, ki ga poznajo kot solidnega prevoznika tudi izven meja, resničen praznik. Kolektiv se jih je razveselil, saj vidijo v njih Jamsbvo za doseganje novih, še boljših poslovnih uspehov.
Sedem kamionov Je malo v primerjavi   z velikimi po-
trebami. Vozila, s katerimi prevažajo tovore po jugoslovanskih in drugih evropskih oeatah to izstrošena že 60 odstotno. Kljub temu pa so
KOČEVSKE NOVICE
v preteklem letu dosegli zelo lepe rezultate. Izkoristek vseh sposobnih avto dni jo 81 odstotkov, prevožene poti »3 odstotkov, nosilne kapacitete pa so Izkoristili do skrajnih možnosti — 9C odstotkov.
Prvo mesto po doseženih rezultatih   je dosegel šofer
Vlado Zurga z realizacijo 28 milijonov, na drugem mestu pa je šofer Alojz Ličen s 27,7 milijona realizacije.
Sedem novih kamionov sicer nI veliko, pomenijo pa začetek novega obdobja, ko bo podjetje, potem ko bodo dobili še nove kamione in s tem svoj park »pomladili«, lahko s še večjim uspehom poseglo v mednarodni cestni transport Za nove kamione imajo že napravljeno potrebno opremo in prikolice (Itas), kar bodo sedaj le še montirali in takoj vključili v delo.
Berite in razširjajte Dolenjski list!
voriti pri samoupravnih organih, in ne na tem mestu. Predelati je treba tudi poglavje o načelih ln strukturi samoupravljanja. Vnesti morajo še načela organizacije samoupravljanja, ki Jih doslej v statutu nI. Organe ' samoupravljanja naj določijo ne le z golim naštevanjem, ampak tudi z razmejitvijo pristojnosti. V poglavju o ustvarjanju sredstev, poslovanju in planiranju nI razvidno, kaj so sploh sredstva delovne organizacije in kako se pridobivajo. Iz sredstev in razpolaganja z njimi ter iz poslovanja in planiranja naj bo razvidna vsebina samoupravljanja.
Stalut Tckstilane je s pravno-tehnične strani dober, z družbeno političnega vidika pa je preveč abstrakten, odmaknjen od življenja, delavcem preveč tuj. Premalo je določil, kako so zagotovljene pravice Jena in mater. Nobenih določil tudi ni o delovnem času, vse preveč načelne pa so tudi nekatere druge pravice. Kaže, da Je pri sestavi statuta premalo sodeloval kolektiv.
Statut kemične Melamin dobro označuje delovno skupnost in tudi nakazuje perspektivni razvoj podjetja, Je pa nekoliko preobsežen in vsebuje tudi določila, ki sicer sodijo v druge akte organov samoupravljanja.
V Lekarni in Zavodu za zaposlovanje delavcev bodo morali prilagoditi sedanja osnutka statutov novemu zakonu o organih upravljanja v zavodih, statut Tr-goprometa pa Je po mnenju komisijo so vse preveč formalno pravni akt. Preveč našteva razne pristojnosti, da se človek v spletu določil kar težko znajde in spozna svojo pravice ln dolžnosti. Statut tudi premalo konkretno govori o zaščiti na delovnem mestu, o zdravstveni zaščiti, o stanovanjskih vprašanjih, socialni skrbi za onemogle  delavce,  rekreaciji itd.
Stalut gostinskega podjetja Ho-tel Pugled mora predvsem razčistiti odnose med delovnimi enotami in podjetjem ter obratno, kar Je v sedanjem osnutku zelo nejasno povedano. Enotam mora dati večje pravice, vsaj prt delitvi ustvarjenih osebnih dohodkov. S tem v zvezi morajo biti v statutu vssl načelno rešena vprašanja, kakšna merila naj uporabljajo zn obračun po delovnih enotah. Pri sestavi statuta so izhajali le lz sedanjega stanja ln nI zajeto kompleksno ln perspektivno. V osnutku so spregledali predvsem vprašanja delovnega časa, Izobraževanja, o gostinski službi a ozirom na želje korlstnlkov, o tem, kdo ln kako bo uresničeval statutarna načela. Treba bi bilo določiti ključ za volitve v DS in podobno.
V statutu llasa ni nič povedanega o obliki in načinu obveščanja članov in dogajanju v podjetju, delu samoupravnih organov, kako so ti organi seznanjeni z gradivom za seje in pod., o tem, katera so vodilna delovna mesta, o delovnem času (niti o skrajšanem delovnem času), do kakšne višina je pooblaščen direktor za razpolaganje s sredstvi, o zaščiti žena in mladine, kako bodo reševali probleme n. pr. invalidov, onemoglih, o glasilu podjetja itd. Premalo Je tudi obdelana delitev, predvsem v statutu ni čutiti želje po decentralizaciji delitve, premalo pa Je v nJem zajeta tudi družbena odgovornost delovne skup nosU do družbene skupnosti. Osnutek statuta tudi pravi, da se lahko odpove delovno razmerje 50 delavcem, ne da bi o tem razpravljal delavski svet, kar pa gotovo ni humano. Razen tega meni komisija, naj se spremeni poglavje, ki govori o sodelovanju t družbeno-polltičnlml organizacijami. Poglavje naj le na kratko označi, katere družbeno-polUčne organizacije delujejo v delovni skupnosti.
S 304 členi je po mnenju komisije statut podjetja INKOP preobširen; marsikaj lz statuta bi lahko bilo v drugih samoupravnih aktih. Ni jasno, kdo vodi zbor članov delovne skupnosti: tudi ni potrebno razpisovati referenduma, čo Je o stvari povedal svoje mnenje zbor delovne skupnosti. V statutu bi morali povedati, kdaj se razpiše referendum. Bolj točno bi morali tudi našteti organe upravljanja; zbori članov delovnih enot namreč niso omenjeni kot organi upravljanja. Pri* lagodltl bodo morali le nekatere določbe o volitvah delavskeg« sveta in nekatere druge. Disciplinske določbe n. pr. nn spadajo v stalut. Oo pa pogledamo statut IMKOPA. opazimo, ds Ima kllu" nekaterim pomanjkljivostim precej dobrih strani. Predvsem 8 lopo obdelana organizacija P0"' Jetja In tudi nekntoro drugo o"0" ločbe so Izvirne. Ce bodo upošl*" voli pripomb", komisijo (kar ve* Ha tudi za ostale statute), ga Mjjj do lahko sprejeli v predvidi nc<° roku.
Komisija je ze analizirala t«*1 statute ostalih delovnih organ!*« clj -Jn zavodov, ki so Jih do1"" v pregled, niso pa do toda' dobili osnutkov statutov od Av*» Opremo,   Kovinarja. z,lvod1il,tY», zaposlovanje Invalidov. KroJalJJJ <*:cvljttrstvn.   Sole   Jožeta   •  , n< Doma  Dušana  Romiha, Po^^i-šole.  Ra/unovodskega biroja. " mnarlje, Zdravstvenog« obeh obratnih ambulant. 'J1c. knjižnice In pokrajinskega *"" J»
ZAPISKI S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V RIBNICI
Zaključni račun, komunalne zadeve,
urbanizem
Med najpomembnejšimi točkami dnevnega reda seje občinske skupščine, ki je bila 26. marca, je bilo poročilo o zaključnem računu proračuna občine za preteklo leto. Od planiranih 114,458.000 din je bilo doseženih 107,952.326 din. Za prosveto in kulturo je bilo izdanih 4,711 milijona din, za socialno varstvo 11,742 milijona, za zdravstveno zaščito nekaj nad 17 milijonov, državno upravo 10,334 milijona din, komunalno dejavnost 4,778.518 dinarjev, za dotacije samostojnim zavodom nekaj manj kot pol milijona, skladom 9,5 milijona, družbenim organizacijam 850 tisoč, za skupno financiranje (medobčinske službe) 14 milijonov itd.
Odborniki so poslušali tudi poročilo sveta za komunalne zadeve in urbanizem. Svet je posvetil posebno pozornost pripombam občanov na zborih volivcev na račun slabega vzdrževanja cest četrtega reda. Komunala je bila v zadnjih dveh letih angažirana v glavnem pri izgradnji bencinskega servisa, pri izgradnji obvozne ceste Lašče—Gregor —Sodražica ter pri asfaltiranju naselij. Letos bodo te pomanjkljivosti odpravljene in Komunala bo pričela redneje popravljati ceste na svojem območju. Lani je bila v Ribnici asfaltirana večina cest in uli:, prav tako so bile asfaltirane ceste skozi Dolenjo vas in Prigorico itd. Pri tem so sodelovali tudi občani. Na prvem mestu je vsekakor potrebno urediti cesto Zlebič —Sodražica ter cesto skozi Ribnico za Gorenjo vasjo.
Da bi bilo urejevanje komunalnih in urbanističnih, nalog čim uspešnejše, je skupščina sprejela več odlokov, kot so odlok o gradbenih delih, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, odlok o pokopališkem redu, dodatni odlok o imenovanju cest 4. reda ter sklep o določitvi vplivnih območij dn roki za izdelavo urbanističnih projektov za Rib-
nico in Sodražico ter dele Hriba — Loškeg3 potoka, Dolenje vasi. Gorice vasi, Gorenje vasi in Jurjevice. Urbanistični programi morajo biti letos dokončani za vsa ta naselja, kar marsikatera gradnja čaka prav na urbanistični načrt. Z urbanistično dokumentacijo bo rešen tudi problem zasebnih gradenj.
Letos bo treba povečata sredstva za komunalno dejavnost. Ceste 4. reda, ki jih je bilo ,v začetku le 60 km, so se razširile že na 100 km, kai vsekakor zahteva večja sredstva, posebno se, če upoštevamo višje cene materiala in višje osebne prejemke zaposlenih pri Komunali. Za gradnjo komunalnih naprav in za njihovo vzdrževanje bo vloženih letos predvidoma okrog 70 milijonov din. Med največ-
je''investicije sodijo modernizacije cest, ulic, most v Dolenji vasi, Sodražica, ureditev javna razsvetljave, zelenice in parki, vodovodi, elektrici, no omrečje itd. Pri izvajanju teh del naj bi sodelovale tudi krajevne skupnosti, gospodar. . ske organizacije na določenem območju in občani.
Razen tega so odborniki imenovali upravni odbor sklada za urejanje kmetijskih in gozdnih zemljišč ter prežavni. ne prizadetim posestnikom, potrdili so oravila sklada za
kulturo in prosveto ter tele* no vzgojo, rešili več zadem splošnega ljudskega premoženja, imenovali komisijo za likvidacijo gostišča Majolika v Sodražici (preide v zasebna roke) itd.
SLAVNOSTNA SEJA RIBNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE
V počastitev občinskega praznika - 26. marca — je bila v četrtek opoldan slavnostna, seja občinske skupščine Ribnica. Seje so se med drugimi gosti udeležili tudi poslanec ribniške občine v republiškem zboru Matija Maležič, poslanka v prosvetno-kultur. nrai zboru Milena Eorovac in predstavnik ribniškega garnizona major Peiar Navarin. Predsedniku ObS Francetu licu in članom skupščine so v imenu vseh ribniškili pionirjev čestitali in jim zaželeli še veliko uspehov pri njihovem nadaljnjem delu za razvoj občine štirje pionirji PO Anton Majnik na ribniški osemletki.
Predsednik skupščine F. Hc Je v slavnostnem govoru poudaril pomen praznika in doslej dosežene uspehe predvsem na gospodarskem področju. S tem pa se ne smemo za. dovoljiti, je dejal. Treba je še hitreje napredovati, pri čemer Je potrebno tesno sodelovanje vseh gospodarskih organizacij. Večje gospodarske uspehe si bomo zagotovili tudi • koopcracljsklml odnosi s podjetji izven ob. čine. Občino čakajo velike nalogo tudi v kmetijstvu, družbenem in zasebnem, pri razvoju družbenih služb, uslužnostnih dejavno.
stt, trgovine, turizma, gostinstva - družbenega ln zasebnega itd.
V imenu garnizona narodnega heroja Mirka Bračiča v Ribnici je goste in člane skupščine pozdravil major Petar Navarin. »Ko učimo vojake, kako je treba ljubiti ln brani. U domovino,- je dejal, »jih seznanjamo tudi s prispevkom ljudi iz teh krajev v narodnoosvobodilni vojni. Ta borba se ni končala 1915. leta, še sedaj jo bijemo, tu, v Ribnici, v vseh krajih naše domovine. To je borba za lepše življenje, borba za gospodarski napredek in ustvarjanje pristnih socialističnih družbenih odnosov... V ribniški občini je veliko možnosti za še hitrejši napredek. Ena od garancij je novi občinski statut, ki smo ga tudi mi temeljito preštudirali.« Tov. Na. varin je tudi poudaril, kako pristni, tovariški odnosi so med garnizonom in občani, predvsem družbeno.političnimi delavci občine. Na koncu je prek odbornikov čestital tudi vsem občanom.
Po slavnostni seji so odborniki ln gostje skupaj položili venec pred spomenik NOB na trgu pred gradom. - (Na sliki: gostje In člani občinske skupščine med slavnostno sejo. Foto: Drago Mohar)
Jgaavci so 7 vn mm zanima,«,™ bazprav ,.„ » ------
V ospredju ustanavljanje krajevnih
skupnosti
Pred nekaj dnevi so bile končane razprave volivcev o osnutku občinskega statuta. Za statut, predvsem pa za formiranje krajevnih skupnosti, so se občani močno zanimali, razen tega pa so se na zborih volivcev podrobno pogovorili se o številnih krajevnih problemih. Dober uvod v razpravo o najaktualnejših problemih s področja gospodarstva, gozdarstva, kmetijstva ter družbenih služb so bile uvodne besede statuta, v katerih je nakazan na kratko nadaljnji razvoj teh dejavnosti. Ob tem in ob členih statuta so potem volivci nizali svoje misli in predloge, od katerih je marsikateri vreden premisleka in upoštevanja. Poglejmo, kako so potekali nekateri zbori volivcev v občini:
Volivci vasi Sušje so -pooblastili krajevni odbor Socialistične zveze, naj pripravi vse potrebno za ustanovitev krajevne skupnosti za vasi Sušje. zlebič, Slatnlk, Zapo-tok in Vinice. Na. tem območju živi okrog 800 ljudi, imajo skupno šolo. trgovino, vodovod, prosvetno društvo Itd.
Dolenja vas: Statut pravi, da morajo občani skrbeti za čim kulturnejšo podobo naselij, volivci pa so menili, da Je to tudi dolžnost občine ln krajevne skupnosti. Kjer statut določa, da Je treba uvajanje novih dajatev predhodno praviloma obravnavati z volivci, so bili mnenja, da Je treba take stvari nujno obravnavati
I občani na zborih volivcev. Predpisi naj ne veljajo samo 8 dni po objavi v Glasniku, ampak Jih je treba odtlej tudi uporabljati (ne P* za nazaj! 1. V zvezi s statutom 80 govorili še o šolstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, stanovanjski Iz-«r'"»njt ter obrtništvu, ki ga Jo
ii u * Primernimi davki stlmu-U"«I. Zavzeli so se tudi za ustanovitev krajevne skupnosti za Oomočje bivše občine Dolenja v»s. To so potrdili tudi volivci v Rakitnicl. Piigorlcl ln Lipovcu. V vseh vaseh so izvolili po nekaj Članov v pripravljalni odbor, ki naj  do  konca  oktobra pripravi
osnutek   statuta   krajevne skupnosti.
Zamostec: Strinjali so se s krajevno skupnostjo v Sodražici. boje se le, da v čem ne bi bili prikrajšani. Poudarili so, da bi moral biti temelj delovanja krajevne skupnosti dobro pripravljen program, ki bi zajemal vsa področja in ne bi bil noben kraj zapostavljen. Zanimali so se tudi, kako določa statut povezavo med ObS in volivci oziroma odgovore na pripombe volivcev na zborih. Povezava bi morala biti po njihovem močnejša, reševanje prošenj in vlog pa hitrejše.
Lipovščica, Ravni dol, Nova Štifta: Občani so se predvsem zanimali za pomen ln namen referenduma kot oblike soodločeva-nja volivcev pri posameznih vprašanjih. Zanimal jih je tudi način financiranja  krajevnih skupnosti.
Volivci v Hrovači pri Ribnici so obravnavali predvsem mesto zasebnega kmetijskega proizvajalca, pokojninsko zavarovanje kmetov In njihov dosedanji prispevek v primerjavi z delavcem, status zasebnega kmeta ln gozdnega posestnika v novi organizaciji gozdarske službe ter možnosti njegovoga soodločanja v gozdarski proizvodnji ter pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu ln gozdarstvu. Vaščanl so se odločili, da njihova vas ne bi spadala v KS Ribnica, pač pa bi imeli skupaj z Gorico ln Nemško vasjo svojo krajevno skupnost. Prav tako so se odločili še v Gorici vasi,- Nem-ški vasi in Otavicah. Volivci v Hrovači so še poudarili, da morajo Imeti občinski uslužbenci boljši odnos do strank.
V Nemški vasi nimajo niti odbornika, 'niti krajevnega odbora, niti odbora SZDL. Enoglasno so se Izrekli za krajevno skupnost v Gortol vasi. K statutu niso imeli posebnih pripomb, želeli so le, da bi njegova določila dosledno
izvajali. ObS ln njeni sveti naj tudi v najkrajšem času proučijo sklepe in želje zborov volivcev ln o svojih sklepih obveste volivce. Ne kraju so se pogovorili še o nekaterih krajevnih komunalnih problemih.
Sajevec: Nerazumljiva jim Je odkupna politika kmetijske zadruge Ribnica, lansko jesen so pridelali veliko krompirja, vendar ga zadruga ni hotela odkupiti. V časopisih pa so čitali, da krompir uvažamo, medtem ko so oni krmili z njim svinj*.
Zastopnik volivcev Brega, Dolenjih Lazov ln Zapiti v občinski skupščini Je volivce seznanil s sklepi zadnje občinske seje. Vaščanl so se odločili, da se njihove vasi vključijo v KS Ribnica.
V Gorici vasi so veliko govorili o skrbi za socialno ogrožene, o čemer statut precej govori, toda statutarna določila bo treba tudi skrbno Izvajati ln socialno šibkim res nuditi večjo pomoč. Razen tega so se pogovorili še o asfaltiranju ceste skozi vas, namestitve javnih luči ipd.
Medved se je prebudil
Zgodnji potniki, ki so pred kratkim prišli na postajo v Ortneku, so povedali, da so na poti s Hudega konca zasledili medvedje stopinje. Kljub temu, da so lovci oskrbeli hrano na mrhoviščih, bo treba na medvede zelo paziti in lovce o vsaki sledi sproti obveščati.
RAKITNICA: v čem je sodelavec na boljšem
Prebivalci Rakitnice so med razpravo o osnutku občinskega statuta opozorili na to, da bi jih prišlo še več, če bi imeli primeren prostor. Tako pa so se sestali kar v zasebni kuhinji, ki je kmalu postala pretesna. V razpravi so veliko govorili o razvoju kmetijstva, čemur daje statut poseben' poudarek. Zanimalo jih je, kako bo v prihodnje organizirana družbena kmetijska proizvodnja na primernih površinah, kakšen bo odnos do lastnika zemlje, predvsem pa, kako bo urejeno vprašanje starih ljudi, ki zemlje ne bodo mogli več
Glasbena šola v Ribnici: uspeh skoraj odličen
Glasbeno šolo v Ribnici, ki je bila osnovana Jeseni lani, obiskuje 76 otrok. Uspeh v prvem polletju je bil, kakor pravi ravnatelj šole Andrej Puhar, med prav dobrim in odličnim. Mladi ribniški glasbeniki so tudi že prestali »ognjeni krst«, ko so nastopili za dan žena, sodelovali pa so z nekaj točkami tudi na akademiji v počastitev občinskega praznika 25. marca zvečer.
obdelovati, ni pa primerna za družbeno proizvodnjo. Poudarili so. da bi morali na Doienjevaškem polju najprej urediti vodni režim, da zemlja ne bi bila vsako pomlad in jesen pod vodo. Ko so govorili o gozdarstvu, so se zanimali, v čem je prednost tistega, ki podpiše pegodbo za sodelovanje z gospodarsko organizacijo. Je prednost le 1.000 din višja odkupna cena ali št. kaj drugega, in če ja potem še »lastnik« gozda.
Zanimalo jih je tudi, zakaj morajo starši plačevati del stroškov za prevoz otrok v šolo in če se to ne bi dalo kako urediti, čeprav občina za to nima dovolj sredstev. , Opozorili so tudi na to, da so po njihovem mnenju pooblastila referenduma v statutu preširoka. Referendum naj bi predstavljal glas in jeljo vseh ali večine volivcev z določenega območja, na le večine udeleženih volivcev.
Zanimivo povest, ki so godi v Ljubljani med okupacijo, je pod naslovom »ANDREJ IN KATJA« napisal Jože Dular, Izdala pa Dolenjska založba. Dobit« jo v vseh knjigarnah.
Burna skupščina velikopoljanskih gasilcev
Nedavna letna skupščina velikopoljanskih gasilcev je bila izredno živahna, celo preveč. Dejavnost društva se Je v zadnjem času pokazala v zbiralni akciji za nabavo nove brizgalne. Prispevali so vaščani in tudi okoliški prebivalci, občutno pomoč pa sta pripravljeni nuditi tudi občinska hi republiška gasilske zveza. Ob vdlitvi novega odbora Je bilo precej nepotrebnih besed, končno pa so se zedinili, naj še naprej deluje stari odbor.
Iz Breg, Dolenjih lazov in Zapuž Selijo v ribniško krajevno skupnost
Prebivalci vasi Breg, Dole-"tt Lazi in Zapuže pri Ribnici sestavljajo eno volilno eno-?°- Struktura prebivalstva Je rr*; <** k več delavskih dru-*!m kat pravih kmetov. Vasi dajejo precejšnjo število delovne sile, m je v glavnem za-Poslena v ribniških podjetjih. LJudJe so tod pridal tn delavni.
18- marca so imeli na Bre-tu zbor volivcev, kjer so s« podrobno pogovorili o osnutku občinskega statuta. Razprava Je pokazala živo zanimanje občanov m občinsko ln njihovo ustavo, kakor bi lahko Imenovali statut občine.
Ko so prišli na razpravo o krajevni skupnosti, so bili soglasni, da zaradi vezi, ki Jih imajo z Ribnico, ne bi bilo koristno, da bi ustanovili svo-,Jo krajevno skupnost. V Rib-nlco pošiljajo otroke v šolo, tam so trgovine, zdravstveni dom itd., skratka, vse imajo v Ribnici. Krajevna skupnost Ribnica uspešno deluje, zato Je soglasna odločitev volivcev, da se njihove vasi vključijo v krajevno skupnost Ribnica, razumljivo.
Na zboru so as pogovorili tudi o popravilu potov In drugem. -R
Iz Ribnice in Sodražice
■ Organizacija ZllOl' v Ribnici
prlpraralja v aprilu orientacijski pohod proti Mali gori (pri Ribnici) z zaključkom pri Francetovi Jami. V Jeseni pa bodo vse člane testirali.
■ Novo vodstvo v občinskem strelskem odboru Je precej poživilo športno dejavnost. Strelske družine v Ribnici, Sodražici, Ortneku, Loškem potoku, Dolenji vasi ln Grčaricah, ki so bile do sedaj prepuščene same sebi, pa so na novo zaživele. 1. maja bo na so-draškem strelišču, ki je mod najlepšimi v občini, tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Predviden Je tudi strelski dvoboj s kočevskimi strelci.
■ Lani so začeli ribniški keg-Ijači urejati novo štlrlstezno kegljišče blizu železniške postaje. Zima in pomanjkanje sredstev sta dela zavrla. ZB, podjetje INLES ln ostali, ki so obljubili denarno pomoč, obljube še niso izpolnili.
■ Krajevna organizacija SZDL v Sodražici Je bila pred leti med najbolj delavnimi. Zdaj je delo odbora zamrlo. Predsednik odbora Jo prepuščen sam sebi, odkar pa ni tajnika, Je še slabše. Čimprej bodo morali Izvoliti novega tajnika ln poživiti ves odbor.
RIBNIŠKE ZALE
2e dalj časa, posebno zaradi gradnje stolpičev v Ribnici, se kaže potreba po ureditvi mrliških vežic in razširitvi pokopališča v Hrovači. Za mrliške vežice je že predvidena lokacija, prav tako Je izdelana idejna dokumentacija za razširitev pokopališča. Treba Je le še zagotoviti potrebna sredstva za gradnjo. Prav v tem bi lahko prispevali nekaj tudi občani iz vasi, ki uporabljajo to pokopališče. Popravila so potrebna tudi ostala pokopališča v občini.
Velike Poljane: šola naj ostane!
Na sestanku, kjer smo razpravljali o občinskem statutu, je bilo rečeno, da bodo šolo na Velikih Poljanah ukinili In da se bodo otroci prefio-lall v Ribnico. Ta vest pa Je zelo razburila vaščane, zato bi morali, ko bo do tega prišlo, oskrbeti prevoze, sicer bodo otroci ln tudi starši zelo prizadeti.
Na akademiji na večer pred občinskim praznikom so nastopili tudi učenci jeseni ustanovljene glasbeno šole in pevski zbor osnovne šole pod vodstvom prof.' Andreja Puharja iu Toneta Petja (Foto: Mohar)
RAKITNICA: zgledna solidarnost
V Kotu pri Rakiitnicl v ribniški občini živi mati s sedmimi otroki (najstarejši je star devet let!), ki žive, milo rečeno v revščini. Zgodi se, da nimajo niti kruha, da bi se do sitega najedli. Vaščanl so se zbrali in sklenili: nesrečni družini bomo pomagali! Se isti dan so odpeljali tja za dober voz živil, naslednji dan veliko drv, kar vse so zbrali med seboj. Marsikdo je tudi kupil v trgovini, da Je le lahko sodeloval pri človekoljubni akedjd. Usoda dru-
žine, ki niti ni iz njihovih krajev (mož je trenutno zaprt) Jih je močno ganila in ni bilo vaščana, ki ne bi vsaj z mar lenkostjo pomagal. Ko so ml to pripovedovali, so Jim od ponosno žarele, in upravičO-no. — Kmalu nato so pričelj podebno akcijo pionirji v šol]) v Dolenji vasi (dva otroka sbi njihova sošolca) in naslednji dan prinesM od doma veliko hrane, obleke, obutve. Stvar, na katero so Rakitničanje in šolski otroci lahko upravičeno ponosni!

Robert Merle
SMRT
JE MOJ POKLIC
16
Na hodniku sem zaslišal korake. Prvi je vstopil Hageman. Obraz je imel bled in zmeden. Za njim je prišel taboriščni zdravnik Hauptsturmfuhrer Benz. Lueck je šel za njim, za celo glavo višji od zdravnika.
Hageman je nenehno momljal:
»Le kako?... Kako?... Ne morem in ne morem razumeti...« . „
Benz se je sklonil, privzdignil mrtveceve veke m ekimal z glavo. Nato se je vzravnal, vzel v roke očala, lih obrisal, si jih nataknil nazaj na nos, se z dlanjo faogladil po belih, bleščečih se laseh in brez besede sedel.
Rekel sem*
• »Lahko odidete, Lueck. Ce vas bomo potrebovali, vas bom poklical«
Lueck je odšel. Hageman je nepremično stal sredi sobe. Strmel je v truplo. In rekel sem:
»Zares strašna nesreča...« i    Nato sem dodal:
i    »Prebral vam bom Lueckovo poročilo.«
Opazil sem, da sem pozabil na cigareto, ki mi je gorela med prsti. V zadregi sem se obrnil in jo brž ugasil v pepelniku.
Prebral sem Lueckovo poročilo, potem pa sem se obrnil k Benzu.
»No, kako se vam zdi, Benz?« t    Pogledal me je. Bilo je očitno, da me je razumel. '    »Po mojem,« je počasi rekel, »gre za nesrečo.«
»Ampak kako?... Kako je to mogoče?« je momljal Hageman z zmedenim obrazom.
Benz je s prstom pokazal na steklenico.
»Malce preveč je proslavljal. In šel je ogrevat motor. Stisnil ga je mraz, omedlel je in ni se več prebudil.«
»Ne gre in ne gre mi v glavo,« je momljal Hageman, »saj ponavadi ni dosti pil...« Benz je skomignil z rameni. »Kar povohajte ga.«
»Ampak, če mi dovolite neko pripombo,« je sopel Hageman, »stvar je vseeno... silno čudna... Zakaj ni Setzler poklical šoferja, kakor je pač v navadi?... Ne vem, zakaj bi bil šel in sam užgal motor...«
In brž sem se oglasil:
»Sami dobro veste, da je bil Setzler posebnež.« »Ja, ja,« je rekel Hageman, »umetnik je bil, da tako rečem..«
In kradoma me je pogledal
»Seveda, tudi jaz sem prepričan, da vgre za nesrečo ...« Vstal sem.
»Dajem vam nalogo, da gospo Setzler odpeljete domov in jo obvestite o dogodku. Vzemite avto, Benz. Takoj jutri zjutraj bi rad imel v rokah vaše poročilo, da ga priključim svojemu.«
Benž je vstal in se poklonil. Ko sta odšla, sem telefoniral v ambulanto, naj pošljejo bolniški avto, nato sem sedel nazaj za mizo in pričel tipkati svoje poročilo.
Brž ko so bolničarji odnesli truplo, sem vstal, prižgal cigareto, odprl okno in nadaljeval z delom.
Malo nato sem dvigni! slušalko in Obersturmfiih-rerja Picka poklical na dom. Odzval se je ženski glas. In rekel sem:
»Tukaj Sturmbannfiihrer Lang. Bi mi poklicali svojega moža, Frau Pick?«
Slišal sem, da je slušalko odložila na mizo in potem še hrup korakov. Koraki so zamrli, nekje so zaloputnila vrata in v slušalki je zavladala tišina. Nenadno pa se je čisto blizu odzval hladen in miren glas: »
»Obersturmfuhrer Pick.« »Sem vas zbudil, Pick?«
»Ne, Herr Sturmbannfiihrer. Pravkar sva se vrnila domov.« »Ze veste?«
»Ze, Herr Sturmbannfiihrer.« In nadaljeval sem:
»Pick, jutri ob sedmih vas pričakujem v svoji pisarni.«
»Pridem, Herr Sturmbannfiihrer.« Pristavil sem:
»Nameravam vam zamenjati službo.«
Za hip tišina, a že je glas rekel:
»Na vaše povelje, Herr Sturmbannfiihrer.«
Dva velika dvojna krematorija sta bila narejena nekaj dni pred rokom in dne 18. julija 1942 je Him-mler sam prišel k slovesni otvoritvi.
Državni avtomobili bi morali pripeljati v Birke-nau ob dveh popoldan. Toda ura je bila že pol štirih, avtomobilov pa od nikoder. Grozilo je, da bo ta zamuda povzročila resne nevšečnosti.
Želel sem seveda, da bi posebna akcija pred očmi Rrichsfuhrerja potekala brez motenj. Za to priložnost nisem nameraval uporabiti nesposobnih za delo iz našega taborišča. Z osebami iz našega taborišča sem imel čedalje večje težave, ker so že dobro vedele, čemu služijo te nove naprave, zato sem se odločil za novince. Uredil sem vse potrebno, da so mi iz nekega poljskega geta poslali dva tisoč novih Zidov. Transport je brez večjih okrnitev prispel malo pred dvanajsto. Zastraženega z esesovci in psi sem dal odpeljati na veliko notranje dvorišče krematorija I. Deset minut pred drugo so Zidom oznanili, da se bodo šli okopaf. ker pa Reichsfiihrer še ni prispel in se je čakanje vleklo v neskončnost, so Zidje, ki jih je bolj in bolj mučila huda vročina, postajali nestrpni. Razburjali so se, zahtevali piti in jesti. Množica je valovila, razlegalo se je kričanje.
Pick je ostal hladnokrven. Telefoniral mi je. Nato je skoz eno izmed oken krematorija imel za jetnike kratek govor, ki ga je tolmač sproti prevajal.
Pošljite peharčke, petelinčke, vezenine in druge domače izdelke na razstavo v Brežice!
Delo za brežiško razstavo ljudskih ročnih izdelkov lepo napreduje. Razstava bo bolj zanimiva, kot marsikdo zdaj misli! Te dni je prof. Miro Kugler spet obiskal nekatere pletilce vitric in šibja, slame in ličja, lončarje in domače rezbarje. Marsikdo se še ne more odločiti, da bi poslal svoj peharček, glinastega petelina ali košek, ki ga je naredil po vzorcu očetov in stricev.
Zadnjič omenjeni vsoti 200.000 dinarjev, ki bo razdeljena v obliki nagrad za najboljše izdelke, je priložil tudi naš Dolenjski list 20.000 dinarjev: za najizvirnejši ročni izdelek iz Spod. Posavja in za najlepši ročni izdelek, ki bo poslan v Brežice iz Bele Krajine. Brežiško trgovsko podjetje »KRKA« je prav tako že določilo za 6 najlepših izdelkov domače obrti 6 prekrasnih nagrad, ki so za zdaj še skrivnost! Sklep delavskega sveta podjetja »KRKA« kaže, kako pravilno razumejo pomen razstave in kako vrednotijo lepoto dela! Nagrad bo torej zadosti.
Se zadnje navodilo: svoje izdelke oddajte v prosvetnem dom« v Brežicah ali v pisarni kina v Brežicah. Ce je komu od rok, naj odda svoj izdelek najbližji šoli. Ponovno prosimo vse prijatelje kulture, prosvetne delavce in druge, da svetujejo ljudem.
Za zgled vsem pa naj postavimo mojstra lončarja Lojzeta Krža-na iz Zaloke, ki bo za razstavo izdelala, kar majhno zbirko posod tako, kot jih je delal njegov oče. Upamo, da tudi drugi lončarji ne bodo zaostajali — in nihče naj se ne skesa: pokažimo naše umotvore in dejavnost izvirne domače obrti!
5 medvedov manj v kočevskih gozdovih
Nn področju lovske zveze Kočevje, ki zajema območje bivšega okraja Kočevje tja do Turjaka. w Dobrepolja ter gojitvenih lovišč Rog in Snežnik ,je*nad dvesto medvedov, se pravi, da Kočevska nudi zelo ugodne pogoje za lovski turizem. Lovci na Kočevskem, Ribniškem in drugod z viso ljubeznijo skrbijo za gozdno divjad. Samo na področju lovske zveze je sedemnajst stalno c:-krbovanih medvedjih krmišč.
Za enega medveda, ki ga ustreli tuji turist-lovec, dobi lovska zveza povprečno 750 dolarjev. V tej lovski sezoni <do maja) je predvidenih na območju lovske zveze osem medvedov za odstrel, kar znaša skupno z odstrelom ostale divjadi 13.214 dolarjev.
Prav zdaj poskušajo lovsko srečo nad   medvedom štirje
Nemci in Italijan, aprila pa pričakujejo še štiri tujce. Prvi medved na področju lovske zveze je padel v petek zvečer na Travni gori Več sreče so imeli štirje nemški turisti v gojitvenem lovišču Rog, ki so ustrelili štiri medvede; dva težja, dva pa lažja. S tem je lovišče že izpolnilo
»plan« za to sezono — odstrel dvanajstih medvedov.
Prihodnji teden bomo. začeli objavljati na tej strani podlistek »Noči med medvedi«, v katerem nam bo tovariš Tone Ožl>o!t iz Kočevja povedal marsikaj zanimivega o teh prebivalcih prostranih host na Kočevskem.
NAJKRAJŠE IN...
Pred kratkim umrli prvak zahodnonemške eoctaJnode-mokratske stranke Erich Ollenhauer je veljal za uglednega politika. V neki družbi je dejal: »Najpogostejši ki najkrajši besedi »da« in »ne« pogosto terjata največ razmišljanja.«
V kočevskih hostah lovci pogostokrat srečujejo večje in manjše kosmatince, to izredno zanimivost zahodne Dolenjske
• ^^^^^^^
j g
ga
ULJ
37. Okrog Zemlje ,*nzita že dve vesoljski postaji, vsaka z določeno nalogo. Pr*jP°staja, tista, ki kroži okrog ekvatorja, je namenjena prt**111 opazovanju. Na Zemlji ni več vojske, orožje so vrgli tf-" s*aro železo. Ob koncu 20. stoletja so prenehale Še maji* l0,talne vojne. Zemljo upravlja svetovna vlada, v kateri so r*dstavniki vseh držav. Ves svet je postal velika zvezna drža**
38. Svetovna vlada je kljub temu sklenila, da bo uvedla nekakšno nadzorstvo na Zemlji. Vesoljska postaja, ki kroži okrog ekvatorja, je naprimernejša za opazovanje. Z nje lahko opazovalci z močnimi daljnogledi vidijo šestkrat v štiriindvajsetih urah vse, kar se dogaja na Zemlji. Pravočasno lahko opozorijo tudi na poplave, snežne plazove, brodolome in vrsto drugih nesreč.
39. Druga vesoljska postaja pa je »odskočna deska« za polet na Mesec. Rakete z Zemlje priletijo najprej do nje, tu se oskrbijo z gorivom in nadaljujejo pot na Mesec. Na tej posta* ji gradijo tudi tiste vesoljske ladje, ki zaradi velikosti ali nenavadnih oblik sploh ne bi mogle poleteti z Zemlje. Sestavne dele zanje prinesejo z Zemlje. Kasneje se ladje vračajo k vesoljski postaji kot v matično pristanišče.
Letos več novih družin Počitniške zveze
Izvršni odbor Počitniške zveze črnomaljske občine snuje načrte, kako bi se dale moči mladih izkoristiti za vzgojne namene, spoznavanje domovine in medsebojno prijateljstvo. Odborovi načrti so bogati. O njegovem delu je povedala predsednica izvršnega odbora PZ Jožica Furlan naslednje:
»Naj>važnei_<"a nalega naše organizacije je nuditi mladini razvedrilo v naravi ter jo tako dvrniii od kriminala, gostiln itd.«
— Kako ste uspeli prvo leto?
»Ob ustanovitvi Počitniške zveze v naši občini preteklo leto se je v organizacijo vključilo 108 mladincev bi mladink. Na potovanja po domovini je odšlo 30 članov, 12 članov pa se je udeležilo taborjenja ob morju.«
— Kaj je nudila organizacija svojim članom?
fcVsi, ki so taborili ob morju, zlasti tisti, ki so bili v Arbanasih pri Zadru, so plačali dnevno le 400 dinarjev.
V treh urah iz Evrope v Ameriko
Francoski in angleški letalski konstruktorji pripravljajo nov model nadzvočnega letala tipa »Concorde«, ki ne bo samo hitrejše od vseh dosedanjih potniških letal, ampak bo tudi dalj časa vzdržalo v zraku. Ameriška družba »American Airlines« je že naročila pri francoskem proizvajalcu prvi izdelek iz nove serije.
—~ ,r»lan ie piedsed-J«11 .Jrtega odbora Po-nica Ltveze v Črnomlju
•«« pod šotori v bo-
roVTTri» to so Provali P° li- "JuVajih domovine, so ostalimi in se hranili v prenos postojankah Po-don* zveze. ustreme Cltn«^ Je izkoristilo pTe-
^ ,(^ni so načrti za v
bod°^itaisko zvezo nan-.e-»vJTfetos vključiti naJ-rava^jji nc-Trih Vjudti. Druži-Tr«3W. ^anovili v vseh večne ^ Podjetjih in šolah, jih Vfliji!*li eomo izlete na "org*»v Kumrovec, Mar-poH<?rty Sodelovali pa bo-tul)*^ padnji mladinskega rr.o fjfiZ* centra na Vinl-pcči^jjziraii bomo preda-ci. ~j lepotah naše domo-vaM*j,m*rca bo na Mirni vin6, jijeben seminar za gor^f&e   in sekretarje
družin Počitniške zveze. Na ^seminarju bo predaval znani  turistični  delavec proi. Hubad iz Ljubljane.
— Kaj pa finančna sredstva?
»Sredstva niso zagotovljena niti s proračunom niti z dotacijami. Za nas se premalo zanimajo, čeprav opra-
vljamo odgovorno delo prt vzgoji mladine. Mislim, da smo upravičeni pričakovati večjo pomoč od družbenih in političnih organizacij, pa tudi občinske skupščine. Največ sredstev bomo zbrali sami s prostovoljnim delom.«
Jože škof
Pitna voda - svetovni problem
Svetovni program za borbo proti pomanjkanju pitne vode je priporočalo 170 zdravnikov in specialistov svetovne zdravstvene organizacije na 17. zasedanju v ženevi. Omenjeni zdravniki in specialisti so povabili svetovno zdravstveno organizacijo, naj posreduje pri vseh državah članicah, da določijo del svojih proračunov za program preskrbova-nja z vodo.
Iz diskusije je razvidno, da predstavloa pomanjkanje pitne vode enega izmed glavnih problemov človeštva, zlasti v deželah v razvoju Azije, Afrike, in Latinske Amerike. Bolezni, ki se širijo z uporabo nepitne vode, pomorijo vsako leto okrog pet milijonov otrok in so vzrok bolezni najmanj 500 milijonov bolnikov.
V manj razvitih deželah sveta skoraj 90 odst. prebivalstva nima pitne vode na domu. V 60 državah Afrike, Latinske Amerike in Azije živi okrog 250 milijonov oseb v mestnih skupnostih in samo 5 odst. Jih je dobro preskrb-
ljenih z vodo. Za ostalih 95. odst. so razmere nezadostne ali pa komaj zadostne. Položaj postaja vsak dan slabši, zlasti zaradi pravega« demografskega orkana« po svetu: leta 1975 bo na svetu nič manj kot 3 milijarde 860 milijonov ljudi, okrog leta 2000 pa jih bo 6 milijard 900 milijonov.
»Radovedni« ravnatelj
Ravnatelj nekega dekliškega liceja v Franciji blizu Pariza je bil nedavno kaznovan, ker so ga zasačili, da je motne šipe na oknih v spalnici svojih že dokaj odraslih gojenk zamenjal s prozornimi. Tako je lahko sleherni večer »užival« iz svoje sobe, ki je bila ravno nasproti dekliški spalnici, ko so se dekleta spravljala v postelje. Odkrili so ga je po naključju. Vendar ga niso mogli kaznovati za nič drugega kot samo za to, ker je 'z zamenjavo' motnih šip »oškodoval državno imetje« za približno 110.000 dinarjev v našem denarju. Včasih imajo tudi sodniki težave z iskanjem vareka za obsodbo.
Naročite DOLENJSKI LIST sorodnikom v
tujini — hvaležni vam bodo za pozornost!
BREZ BESED
13

Koj potem se ti grozni sodniki razkrope in odidejo k drugim ognjem, kjer so tovariši medtem večerjo, pečenega ukradenega vola, razsekavali in delili.
Kosoman gre v jamo ujetnikoma vsakemu posebej naznanit, naj se na strahovito smrt pripravita.
Ni dolgo, in ognji so zavrstjo pogasnili. Zaviti v svoje plašče in halje so bili pospali vsi, le stražniki vrh doline so dremaje stali vsak na svojem mestu, pri vsakem gibljaju v grmovju zdramili se. Vse je bilo tiho. Kvečjemu se je iz skalovja sem ter tja oglašala ponočna sova ali lisjak se je tiho iz luknje priplazil in pazno odhajal na ponočni rop.
XVII. NA POSLEDNJI CAS
Le trije v tej pustinji niso spali to noč, Kosoman in dva za smrt namenjena ujetnika, oče in sin, katera so bili razbojniki za namišljeno poslednjo noč skupaj deli.
Kosoman, ki se je bil kakor za stražo ulegel pred jamo, ni mogel zaspati. Prihajala mu je ura, ko se je imela spolniti njegova pregrešna prisega, s katero se je bil pred leti zarotil, da ne bode miroval, preden krvavo in grozno ne maščuje smrti svojega
očeta. Vendar zdaj te ure ni mogel vesel biti. Zdelo se mu je, kakor da bi tam v temni senci videl podobo svojega očeta, ki mu odkimuje, naj tega ne stori, domislil se Je strica, ki mu je govoril: maščevanje in pravico si je Bog pridržal. In vendar ni hotel, po svoji misli ni mogel drugače delati. »Da bi zdaj, ko sem toliko časa en namen imel, eno misel v srcu nosil, toliko prestal — da bi zdaj, ko sem ga v roke dobil s silo in težavo, ko sem se z nedolžno krvjo oskrunil, odstopil in kakor baba sam sebe in svoje sence ustrašil se? Ne! Mora se zgoditi. Kakor so oni mojega očeta za strašilo vsem kmetom neusmiljeno usmrtili, postavil bom še jaz strašilo za plemenitaše, da ga bo svet pomnil.«
Tako si je mislil in zatiral poslednji sled oglašajoče se vesti.
Stari baron in njegov sin sta se pripravljala na zadnjo uro. Skušala sta drug drugega tolažiti in ohraniti si pogum. Videlo se je, da bi bil vsak izmed njiju dal življenje, da bi bil drugega otel. Sin je videl očeta, ki je v vojski nekatero krat neustrašen šel smrti nasproti, tukaj ponižanega pod oblastjo surovih rok; očetu se je milo storilo, ko je videl svojega ljubljenca od mlade neveste odtrganega, ko je videl, da bo moral življenje, od katerega je imel toliko veselega še pričakovati, tako žalostno končati.
Dolga noč je bila.
Začela je zarja v jutru rumeneti, čedalje bolj se Je razsvetljevalo. Kosomanova četa je bila pokonci. Začno se priprave delati za smrt plomenitažev in za odhod. Nobeden ni vedel kam, v kateri smeri se bodo potem obrnili, še Kosoman sam ne. Vsem Je bilo nekako čudno in marsikateri bi bil rad videl, da bi bila plemenitaša že mrtva in bi bili že daleč od tega kraja. Zakaj, dasiravno so bili večidel precej utr-"
»niT£e??tvu in se jim posebno plemenitaš v £dWw> Ji11, vendar nidopadalo, da Kosoman ta-Tn Vfr  0vesne priprave dela, da bi ta dva s sve-
18 iw£ni0nianovo Povelje zakurijo velik ogenj in ,»*ii>!r ognjeni železni obroč, krono za stare-lfX      kr^el molče ogenj obstopi. g   tFpr   razbeljeno, sonce se v vsej lepoti poka-
** ^Sutvi" trije druBi gredo po jetnika. Najde-
j° JWgah mPf,avita.« Pravi Kosoman, poreže jima vezi"'ti iP ^opominja, naj vstaneta.
#1 objel ifoLm°ltal kakor oče, ni mogel solz zad^>.dene\okeen^rii°^. Kosoman ju nekaj
;;^ez strahu umrL-rodovine. iz ka,ere 50 m0Ž" <e *W*lp^Sel1'," Pravl oče sinu. J   VJ*e tK? JS^J zasliSi strel in krik.
fetnikov'in ZWe Kosoman; prebledi, pozabi cvoj'^na Sva, skočl ven.
• Impi?j i" reCe bar°n m hoče iz jame. Sin »a K 5 katerf«? fla še zvezane roke. Zagledata nož na tl**l- SiK. j™» Je bil Kosoman na nogah vezi P°Vem očeta     nož v zobe ln °Prosli tako se'
V » ^končo3 2UnaJ- B°i. ki sta ga videla, je bil skor^oman c razbojniki so bežali na vse strani lfl 5» svoIb te,je še branil z malo tovariši. Spo-zn»1»1fttn Predi1 a?ce 111 Prijatelje. Tudi oni Ju za-ried«,,^ 8vA7£n ^ Kosoman utegnil do nju priti,
P       »letvijo Prehode Kosoman prvega hlap-
ca, ki se ga loti; ko pa ga jih več napade, ubeži jim, umakne se za grmovjem in pleza od skale na skale, naposled zgine. ,
Eni so trdili, da je ranjen. Res se je krvav sled poznala za njim, dokler so ga mogli slediti. s
Cez pol ure ni bilo nobenega razbojnikov v orožju v celi dolini. Vsi so bili ali pobiti ali ujeti ali so ubežali. 1
XVIII. KONEC
Kake tri tedne pozneje je šel ribič, katerega naš bralec iz začetka naše povesti pozna, v gozd suha drva pobirat. Nabral si je bil precej veliko butaro, in ko si je šel v brezovo goščo trto režat, da bi butaro zvezal, je preplašen odskočil.
Tam za grmom na resi je Človek znak ležal in križ — božje razpelo — v roki držal.
Počasi in strahoma se mu ribič približa. Ne gane se. Lice je bledo, na prsih je obleka krvava, roko ima obvezano, mrtev je!
»Jezus! To je Ilijev sin Kosoman!« zavpije mož, strah ga obide, pusti butaro in teče v bližnjo vas po kmete, da bi šli po mrliča.
Stari baron Jošt Turen po svoji in svojega sina čudni rešitvi ni dolgo živel. Strah in bolečine, ki Jih je v Kosomanovem jetuištvu prestal, nakopale so mu dolgo bolezen, v kateri je v naročju svojega sina in mlade snahe v Srajbarskem turnu umrl.
Njegov sin, gospodar na Srajbarskem turnu, ni strahovitih ur med upornimi kmeti nikdar pozabil. Bile so za poduk in vedel Je, da pri podložnih le s pri-zanesljivostjo in ljubeznijo zadobi spoštovanje ln ljubezen.
M. Zaharov:
Postal sem direktor
»K stvari,« so mi dejali v ministrstvu, »šalo na stran. Imenovan si za direktorja!«
Sicer sem pričakoval, da bo nekaj strašnega, ampak česa takega pa ne.
»Toda zakaj, bratje?« sem zakričal in v obupu lornal roke. »Saj imam vendar družino, ženo, taščo, odrasle otroke! Kaj'pa naj jim rečem?... Hodijo že v gledališče in kino in berejo knjige! Kako naj jim pogledam v oči!...«
Zgrudil sem se na kolena in objemal noge vodilnih tovarišev, vendar zaman. Ljudje so se-odvračali od mene, kot da imam kugo...
»Di-rek-tor, di-rek-tor, di-rek-tor,« so kričali otroci v mestnem otroškem vrtcu, zraven pa skakali okrog mene, me zmerjali in obmetavali s kamenjem. »Birokrat nesrečni! Pisun! Ostanek preteklosti!...«
Z muko sem se prebil do svojega kabineta.
»K vam smo prišli,« je mrzlično dejal predsednik mladinske organizacije, za katerim je stalo petnajst ljudi z balalajkami. »Hočemo, da odobrite besedilo za prireditev.«
»Prekrasno,« sem se razveselil, »o čem pa boste peli?«
»Vodstvo bomo podrezali. Strupeno ost naravnost v direktorja. Ne boste ušli! Z vilami v bok, kot se temu reče!«
»Zakaj pa prav mene z vilami?« sem se začel proseče braniti. »Saj me vendar komaj...« »
»Samo treautek! Dovolite?« V pisarno je prišel človek z beležnico. »Dovolite, da se predstavim: literat sem in zbiram konkreten material... Samo nekaj vprašanj. Kakšne tehnične izboljšave zavračate? Koga zatirate? Kdo se bori proti vam in zakaj?
Ni mi še uspelo odpreti usta, ko je pisarno zalila močna svetloba žarometov.
»Pozor,, snemanje!« je od nekod zakričal snemalec, ki se je nenadoma prikazal.
»Za kaj pa gre?« sem slabotno protestiral. »Od kod ste?«
»Iz satirične kronike.« »Zakaj pa snemate?«
»Za vsak primer. Prepričan sem, da bo prišlo prav.«
»Tako,« je dejal predsednik sindikata, odrinil snemalca in se s težavo prebijal proti moji mizi. »Okrog sebe zbira vrag si ga vedi koga! Preprost človek ne more priti do tebe! Ti pa se seveda nalivaš s konjakom in ješ limono, a?... Bolje bi ti bilo, bratec, da se nisi podal na to pot!«
»Direktorja so prijeli!« je na ves glas kriče priletela snažilka in mahala z zadnjo številko časopisa.
»Našega!« so veselo vzkliknili vsi prisotni.
»še ne. Sosednjega!«-
Med prisotnimi je zavladalo razočaranje.
»Kaj vendar čakajo z našim?«
»Tovariši, dragi moji prijatelji,« sem dejal in se skušal zbrati.
»Nikar nam ne zapiraj ust! Ne tlači nas z avtoriteto!« so zakričali tovariši in prjjatelji. '
Ostanek dneva sem preživel v polprisebnem stanju. Vso noč me je mučila mora.
Po enem tednu nisem imel več spanja, počitka, prijateljev in zdravja, žena me je zapustila in otroci so zbežali.
Na kratko povedano: postal sem direktor in že^ tem slab človek, brezdušen, nadut birokrat. Ne verjamete? Poglejte, kako me obdelujejo v knjigah, gledališču in filmih.
— Nocoj ob pol desetih jo pobrišemo, povej naprej!
IZ RAZGOVORA O STATUTU BREŽIŠKE OBČINE
KJE SO POMANJKLJIVOSTI?
Gospodarski razvoj občine je v osnutku preskopo obdelan — Premalo odnosih med občinsko skupščino in gospodarskimi organizacijami
Zbori volivcev so mimo in plod. razprave o ustavi občine Brežice so številni predlogi in dopolnitve. Občani so povedali, kaj mislijo o tem občinskem aktu, ter dodali svoje želje in zahteve, ki jih zdaj proučuje statutarna komisija. Zanimalo nas je, kaj sodi o vsebini statuta predsednik občinske skupščine Milan še-petavc, zato smo ga zaprosili za nekaj pojasnil.
»Čas za javno obravnavo osnutka statuta je bil kratko odmerjen. Ali menite, da so imeli občani dovolj možnosti za temeljito proučitev tega pomembnega gradiva?«
»Statut predolgo ni bil napravljen in tako je res manjkalo časa za razpravo. Vendar je bil način obravnave zelo učinkovit. Vodstva vseh organizacij in društev od Socialistične zveze do gasilskih društev so razpravljala o statutu še pred zbori in pripravila vrsto koristnih predlogov. Na ta način so pri obravnavi sodelovali vsi tisti volivci, ki so pri družbenem delu najbolj aktivni. O občinskem statutu so razen tega razpravljale vse sindikalne podružnice in tako je občinska statutarna komisija dobila veliko umestnih predlogov tudi iz delovnih organizacij. Razprava, ki je bila razpršena po vseh vaških društvih in organizacijah, je bila intenzivna in je nadoknadila prekratko odmerjeni čas. Volivci so prišli na zbore z že pripravljenimi predlogi. Ti so bili ponekod zelo"" načelni, drugod pa so občani ž:!eli celo preveč konkretne dopolnitve, ki ne sodijo več v statut ln bi z njimi kršili pravice krajevnih skupnosti oziroma delovnih organizacij.«
»Ali so v osnutku statuta dovolj jasno nakazani obrisi nadaljnjega gospodarskega razvoja občine s poudarkom na najznačilnejših gospodarskih panogah?«
»Pri sestavljanju statuta smo težili za tem, da bi bil
BREŽIŠKE VESTI
programski. Da pa nismo popolnoma uspeli, sodimo po posameznih predlogih, ki jih bo skušala komisija naknadno vnesti vanj. Gospodarski ta družbeni razvoj občine Usmerjajo perspektivni načrti ,Jčn letni družbeni piani. Prvotno smo v statutu namenili prvo mesto kmetijstvu, drugo turizmu in šele tretje industriji, nakar smo se odločili za drugačno prioriteto. Osnovno načelo gospodarskega in družbenega razvoja občine je pospeševanje industrializacije. Statut pravi, da je treba uvajati tiste panoge industrije, za katere so ugodni naravni in drugi pog:>ji.
To pojasnilo je pomanjkljivo in treba bo jasneje povedati, da računamo predvsem na predelovalno industrijo kmetijskih proizvodov. Izkoristiti bomo morali tudi vse zmogljivosti obrtnih dalav-nic, med katerimi imajo nekateri obstoječi obrati prav lepe razvojne možnosti.
Statut nadalje predvideva pospeševanje kmetijstva In gozdarstva, vendar tudi tu ne omenja nič konkretnega. Menim, da bomo morali dodati, da pridejo za našo občino v poštev živinoreja, vinogradništvo in sadjarstvo.
Turizem je podrobneje obdelan. V občini Brežice naj bi razvijali zlasti zdraviliški in izletniški turizem. V vseh turističnih krajih bo treba poskrbeti za prenočišča in prehrano turistov, urediti ceste, kampinge, pospeševati lov, ribolov in podobno.
Omenjeno orientacijo razvoja bodo morali upoštevati
»■Osnovno načelo nadaljnjega razvoja naše občine bo pospeševanje industrializacije,« nam je med drugim dejal predsednik ObS tovariš Milan Šepe-tavc
vsi dolgoročni in kratkoročni programa občine in gospodarskih organizacij «
»Kako je v statutu obdelano medobčinsko sodelovanje?«
»Glede na specifičen položaj naše občine smo temu vprašanju namenili precej pozornosti. Statut predvideva, da se z občinami Zapre-šić, Klanjec in Samobor sporazumno ustanovi stalni medobčinski odbor, katerega sestavljajo predsedniki teh občinskih skupščin. Glavni namen je usklajevanje radi*; ki nastajajo zaradi različnih predpisov obeh republik in se zelo negativno odražajo zdaj na eni, zdaj na dru:d strani. V obmejnih vaseh Je tudi veliko dvolastnikov, kar povzroča težave pri podružb-ljanju kmetijskih površin.
S sosednjimi občinami v okraju (Šmarje pri Jelšah, Videm-Krško in Sevnica) pa Je predvideno predvsem ustanavljanje skupnih medobčinskih služb in ustanavljanje skupnih skladov za šolstvo, zdravstvo, zavarovalno službo, ceste in drugo. S sosed-njteni občinami se nadalje lahko organizirajo skupne akcije, združujejo sredstva in ustanavljajo druge oblike medsebojne pomoči.«
»Kaj menite o poglavju, ki govori o zadovoljevanju skupnih potreb občanov?«
»Mislim, da je prav, če pojasnim, da tu občina ne more prevzeti obveznosti, ki jih ne bo mogoče uresničiti. V osnutku je navedeno, da bo pospeševala stanovanjsko izgradnjo, ne pa da bo vsakemu občanu oskrbela stanovanje, ker tega ne bi mogla Izpolniti. Občina se nadalje ob vezuje, da bo zagotavljala in dajala posojila zn gradnjo stanovanj, da bo v ta nameri pospeševala združevanje
sredatev in spodbujala delovne organizacije, da bodo same gradile' stanovanja za svoje delavce.
Največji del tega poglavja je namenjen komunalni dejavnosti, ker se tu najbolj kažejo potrebe našega občana. Volivci so s tega področja poslali komisiji še veliko dodatnih pripomb.«
»Kaj pa šolstvo in prosve-ta?«
»Osnovno šolstvo je v osnutku najbolje obdelano, premalo pa je govora o srednjih šolah in predšolskih ustanovah. Komisija je prejela več dobrih predlogov, ki jih bo naknadno vključila v statut. Pomanjkljivo sta obravnavana tudi izobraževanje odraslih in vloga delavske univerze. Telesna kultura in šport imata v statutu zagotovljeno ustrezno mesto in v zvezi s tem nd bilo posebnih pripomb.«
»Ali poglavje, ki govori o odnosih med gospodarskimi organizacijami in občino, kaj omenja soodgovornost občinske skupščine za razvoj gospodarstva in proizvajalnih sil v občini?«
»V osnutku je to poglavje pomanjkljivo obdelano in komisija je nekatere stvari celo namerno opustila, da bi dobila kar največ predlogov iz delovnih organizacij. V statutu je v glavnem res omenjena samo nadzorna vloga občine nad gospodarjenjem v delovnih organizacijah, ne pa tudi njene dolžnosti. Pričakovali smo precej dopolnitev iz posameznih delovnih kolektivov, a jih prav za to poglavje ni bHo mnogo. Komisija bo morada še sama ta del bolje obdelati.«
»Kako bi na kratko strnili vaše mnenje o statutu brežiške občine?«
»Statut, kakršen je zdaj po javni razpravi, je gotovo realen odraz stanja v občini, ki hkrati nakazuje njen nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. S tem pa še ni rečeno, da ga ne bo treba dopolnjevati.«
J. Teppcv
Manjši dogon prašičkov
Na sobotni brežiški sejem za prašiče je bilo pripeljanih 935 prašičkov. Manjših so proi dali 720 po 750—800 din kilogram žive teže, večjih pa je bilo prodanih le 25, in siicer so najdražji veljali 330 din kilogram.
Obiščite klubske večere v Brežicah
Klub v Brežicah je končno le zaživel. Program posameznih večerov je pester in privabil bo ljudi z najrazličnejšimi interesi. Klubski prostor v Prosvetnem domu je odprt vsak dan razen ponedeljka in srede od 17. do 22. ure. Ob nedeljah ga odpro že ob 16. uri.
Torki in petki so običajno namenjeni šahistom. Po 20. uri so na sporedu organizirani klubski razgovori. Za ples je določen četrtek.. Obiskovalci kluba imajo na razpolago televizor, radioaparat, časopise in revije. Ljubitelje klubskega življenja seznanjamo s programom prireditev in razgovorov v aprilu.
Torek, 3. aprila: Naš turizem. Petek, 10. aprila: Simon Jenko (program pripravljajo gimnazijci). Petek, 17. aprila: Razgovor o dramski dejavnosti. Petek, 24. aprila: Gosto' vanje kluba Celuloze Videm-Krško. Torek, 28. aprila: Razgovor o zunanjepolitičnih dogodkih.
LJUDSKA POTROŠNJA obnavlja trgovski lokal v Brežicah
Trgovsko podjetje Ljudska potrošnja v Brežicah je ta teden začelo obnavljati trgovino z živili -in pohištvom v središču mesta. Lokal bodo povečali za 150 kvadratnih metrov, ga sodobno opremili in napeljali vanj centralno ogrevanj«. Delo bo potekalo t etapah, ker trgovine ne morejo zapreti. V Brežicah že tako primanjkuje špecerijskih trgovin, zato prodaja ne sme biti prekinjena. Proračunska vrednost za gradbena dela Sn opremo nove trgovine je 30 milijonov dinarjev. Lokal bo obnov.jen do konca maja.
Promet se bo v novoureje-ni trgovini povečal predvidoma za 30 odstotkov. Število zaposlenih bo ostalo pri starem. Večjo prodajo si obetajo predvsem zaradi funkcional-nejše povezanosti prostorov.
RUDNIK GLOBOKO: »Zastareli notranji transport podražuje proizvodnjo«
Za izobraževanje vsako leto več sredstev — še letos pričakujejo prehod
na 42-urni delovni teden
Rudnik Globoko povečuje letošnji plan za 10 odstotkov. Lanska realizacija je znašala 144 milijonov dinarjev. Letos nameravajo povečati izkop peska, kar bodo dosegli ob boljšem delovnem učinku. V Rudniku Globoko kopljejo razen peska še glino, pred leti pa so pridobivali tudi premog. Kopanje premoga so opustili, ker ni bilo donosno. Povpraševanje po glini in pesku je veliko. Podjetje dela v pogodbenem sodelovanju s Kremenom iz Novega mesta, katerega oskrbuje s peskom. Potrošniki gline so ša-motarne. Njihove zmogljivosti se širijo, zato želi delovni kolektiv rudnika, da bi tudi njihovo podjetje na račun večjega povpraševanja po glini prišlo do možnosti za ureditev pomožnih obratov (za sušenje in žganje gline).
V Rudniku Globoko dela 108 ljudi. Delovne sile, ki bi bila sposobna za delo v rudniku, primanjkuje. Za usposabljanje članov kolektiva vsako leto namenijo precej sredstev. V tečajih v podjetju so usposobili 39 kvalificiranih m 64 polkvalificiranlh delavcev. Po letu 1960 so poslali v dveletno nadzorno rudarsko šolo v Ljubljani enega visokokvaliliciranega in dva kvalificirana kopača. Program štipendiranja imajo sestavijen ln v njem predvidevajo le šolanje članov kolektiva. S tem se bo izognili
stanovanjskemu problemu. Dva člana kolektiva bodo poslali v nadzorniško šolo, enega na visoko tehniško šolo za obratnega inženirja, enega na tehniško srednjo šolo — oddelek za rudarstvo, dvema pa bodo omogočili dopisno šolanje na ekonomski srednji šoli. Do leta 1970 bodo po-trebovail za izobraževanje približno 4 milijone dinarjev, ki jih bodo ustvarili sami.
Proizvodnjo Rudnika Globoko podražuje zastarel notranji transport. O tem že dalj časa razmišljajo. Za rešitev je predvidenih več variant. Z mehanizacijo transporta bodo zmanjšali tudi število oziroma stopnjo poklicnih obolenj. Bolezen, ki ogroža zdravje globoških rudarjev, je silikoza. Se letos
nameravajo, zgradi ti novo obratno poslopje, v katerem bodo slačilnice, umivalnice, soba za reševalno moštvo, prostor za prvo pomoč In tehnična uprava. Namen gradnje je torej predvsem ta, da bi delavcem nudili čim ugodnejše higienske pogoje in poskrbeli za uspešnejšo zaščitno službo. Ta investicija bo veljala približno 15 do 16 milijonov dinarjev.
Rudnik Globoko je v občini Brežice verjetno edino podjetje, ki mu uvedba skrajšanega delavnika ne bo delala težav. Komisija je ugotovila, da je način dela takšen, da zadnja ura že sedaj ni bila izkoriščena. Vse kaže, da bodo za skrajšan delavnik zaprosili še letos. Jt.
Spet nagradno žrebanje za potrošnike
S POSVETOVANJA KOMUNISTOV IZ BREŽIŠKE, KRŠKE, SEVNISKE IN LASKE OBČINE
Potrebno predkongresno razpravljanje
Ljudska potrošnja Brežice že drugič prireja nagradno žrebanje za svoje potrošnike. Udeleži se ga lahko vsak kupec, ki nakupi v eni Izmed poslovalnic Ljudske potrošnje za pet tisoč dinarjev blaga. Za vsakih pet tisoč dinarjev kupljene vrednosti bo dobil nagradni kupon, ki bo veljal kot srečka za udeležbo pri žrebanju. Če bo kupil na primer predmet vreden 20.000 dinarjev, bo zato prejel štiri kupone. Pri zadnjem žrebanju kupci te možnosti niso imeli.
V Vidmu-Krškem so se v ponedeljek, 30. marca, zbrali na predkongresnem posvetovanju komunisti ia brežiške, krške, sevndške in laške občine. Med njimi so bili odgovorni delavci iz gospodarstva in družbenih služb ter predstavniki občinskih skupščin. Posvetovanju o aktualnih družbenoekonomskih problemih Pasavja in občine Laško so prisostvovali: član CK ZKS France Ki-movic-2iga, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Riko Jerman ter predstavniki okrajnega komiteja ZK, okrajne skupščine in okrajne Gospodarske zbornice Celje.
Uvodno besedo je imel Jože Marolt, predstavnik okrajnega komiteja ZKS Celje. Nakazal je vrsto perečih vprašanj, o katerih naj bi spregovorili udeleženci. Med najvažnejšimi vprašanji Je naštel problem standarda, premajhno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti, nerazvito samoupravljanje, nizko .aku-mulativnost gospodarstva zaradi majhne proizvodnje, pomanjkanje strokovnih kadrov, neizdelana merila za delitev osebnega dohodka, neutemeljeno Investiranje na račun življenjske ravni delovnega človeka, majavo zasnovano kmetijsko politiko ln drugo.
Razprava se Je v glavnem omejila na
ekonomske probleme in delno tudi na težave v šolstvu ln zdravstvu, ki izvirajo iz slabe materialne osnove posameznih občin. Diskutanti so odkrito spregovorili zlasti o težavah v svojih delovnih organizacijah oz. občinah in izrekli tudi več kritičnih pripomb na račun pogojev gospodarjenja in sistema nasploh.
Vlado Trampuž, direktor Celuloze, Videm-Krško, je v razpravi poudaril, da je treba zaostriti odgovornost posameznika do družbe ln družbene lastnine. Probleme ytandarda moramo reševati predvsem z zmanjševanjem investicij, ki žal še marsikdaj nosijo politično obeležje in ekonomsko niso utemeljene. Saj imamo npr. podjetja v izgradnji, ki že zdaj delajo elaborate za razširitev, da bi bila rentabilna. Za nepravilno naložene Investicije mora nekdo odgovarjati in odgovarjal bo, če bomo zahtevali od ljudi več odgovornosti. Tov. Trampuž je nadalje poudaril, da naš gospodarski sistem nI dovolj usklađen s težnjami, da Je človek na prvem mestu. Spregovoril Je tudi o težavah pri nabavi surovin za celulozo, o dirigiranih cenah, o Izvozu, o odkrivanju notranjih proizvodnih rezerv tor delitvi dohodka.
Diskutantka iz Savndce, ki dela * službi družbenega knjigovodstva, J* kritizirala počasno pot k samoupravljanju v bančni stroki. Sprašuje se, zakaj služba družbenega knjigovodstva še ni-ma statuta, zakaj so vsi pravilniki J*1 drugi predpisi le začasni ln zakaj predlog novega zakona o bankah pr*4" videva še dobršno mero centralnog8 urojanja posameznih zadev.
O problematiki v gozdarstvu Je kritično spregovoril Ivan Videnič, direktor Kmotijsko-gozdarskega podjetja Brežice. Dejal Je, da so gozdovi močno izčrpani in da Je njihova površina izkoriščena le 28-odstotno, torej manj k0* tretjina. Za pogozdovanje so potreb"® dolgoročne investicije, ki jih podJotJ* samo ne zmore, čeprav nalaga v ta men precej svojih sredstev. Obnova zdov Je naloga celotne družbe. OmenJ* Je tudi nestimulativne cene in nen0'"[!' no planiranje predelovalne Industrij* Perspektivnoga plana ne bi smeli M* tako obiti, kajti če ne upoštevamo njegovih smernic, ga ne potrebujemo.^^
Tov. Videnič se Je dotaknil tudiIpr^ blomov v kmetijstvu, ki so »Učni Brežicah ln v Vldmu-Krskem. preoi* gal Je širše reševanje teh vprašanj obliki poslovnega sodelovanja. ObmooJ
SPODNJE
_*>_.____i
Izžrebanci bodo tokrat prejeli dea?.rne nagrade in bodo blago lahko izbrali po željah.
2rebanje bo v drugi polovici maja v prosvetnem domu in bo združeno z zabavnim programom. Razpisanih je 100 nagrad po pet tisoč dinarjev, 50 nagrad po deset tisoč dinarjev, 10 nagrad V° dvajset tisoč dinarjev, pet nagrad po 30 tisoč dinarjev In po ena nagrada za 40.000 dinarjev, 50.000, 60.000, 80.000 » za 100.000 dinarjev.
OBČINSKI PLENUM SZDL V SEVNICI O STATUTU
Statut - obvezen priročnik za delo
81. marca je bila v Sevnici razširjena seja občinskega odbora SZDL. Na dnevnem redu je bila razprava o pripombah na osnutek občinskega startuta in analiza zborov volivcev.
Obisk zborov o statutu je bil slabši kot obisk zborov volivcev o družbenem planu. Na zadnjih zborih je bilo prisotnih 12 odstotkov volivcev, v razpravi pa jih je kljub temu sodelovalo 400. Tu niso mišljene samo razprave na zborih, ampak tudi obravnava statuta v političnih aktivih, na seminarju prosvetnih delavcev, v delovnih organizacijah in drugod.
Največ spreminjevaJnih predlogov so izrekli volivci v zvezi s krajevnimi skupnostmi. Člani plenuma soglašajo s tem, da je treba ustanavljanje krajevnih skupnosti bolj prepustiti občanom, ne pa že v statutu določati zanje stroge meje. Vrsto pripomb so volivci imeli k referendumu. Osnutek statuta predvideva feferendum v dveh primerih: za razpis ljudskega posojila ta za urbanistični načrt. Po Predlogih občanov in plenuma naj bi urbanistični načrt sprejemala občinska skupščina, ker so osebni interesi po-, nekod še zelo živi in vplivni, zaradi tega  bi lahko marsi-
kdaj nastala velika gospodarska škoda.
Občani so nadalje predlagali, naj bo občinski praznik vsako leto 12. novembra, in ne 11. novembra, kot predvideva statut- Predlog so utemeljili s tem, da je bila na ta dan akcija osvoboditve zapornikov, ki jo je izvedel Dušan Kveder. S poglavjem o obveznostih občine za zadovoljevanje skupnih potreb občanov so bili volivci v glavnem zadovoljni, vendar so povsod poudarili, naj bi občin-
ska skupščina te obveznosti res izvajala v praksi.
V zaključkih priporoča plenum občinski statutarni komisiji, naj se čimprej sestane in dopolni statut s pripombami, izrečenimi na plenumu in na zborih. Statut je nato treba natisniti in ga razdeliti občanom. Vsako gospodinjstvo naj bi prejelo po en izvod, člani plenuma so še posebej opozorili na to, da bi se določbe statuta resnično izvajaie.
—EY
Socialistična zveza povečuje članstvo
Delo Socialistične zveze v občini Brežice je zelo razgibano. Njen vpliv je bilo čutiti pri vseh političnih in drugih akcijah v preteklem letu; pri ustavni razpravi, pripravah na volitve, pri akciji za posojilo Skopju in drugih manjših nalogah. Napredovale so tudi krajevne organizacije in podružnice. Te organizacije se vsepovsod zavzemajo za korist občanov in so zato postale res njihove organizacije.
Uspehi bi bili prav gotovo še boljši, če bi bilo v njihovih vrstah včlanjenih več ob-
čanov, članstvo bodo skušale v naslednjih mesecih organizacije in podružnice še povečati in doseči vsaj ekrajno povprečje. V občini Brežice, ki ima 17.447 volivcev, je včlanjenih v Socialistično zvezo delovnega ljudstva le 9.231 volivcev ali 52 odstotkov. Po številu članstva v Socialistični zvezi je občina Brežice na predzadnjem mestu v okraju. V občini Sevnica je v Socialistični zvezi 66,2 odstotka vseh volivcev, v občini Laško 71,3 odstotka in v Velenju 78 odstotkov. Treba se bo torej potruditi, da se bo občina Brežice približala sosednjim.
To je dom počitka na Impoljci: miren in navidezno brez življenja. Toda življenje je kljub temu. Vzklilo bo, ko bo odlezel sneg. Takrat bodo prišli ven tudi starčki m starke, ki preživljajo tu večer svojega življenja. Sedli bodo na klopce V parku pod košatimi smrekami in počivali. Življenje v naravi jim bo spet
vrnilo voljo in moči...
Mir in počitek na večer življenja
Ob cesti, ki pelje iz Sevnice po desnem bregu Save proti Krškemu, je Impoljcar-Pešec iz Sevnice pride semkaj v dobri uri, ne da bi se preveč dvizal.
Impoljca je znana širom po Sloveniji. Ze narava, sredi katere je naselje, je sama po sebi zanimiva in mikavna, tako da bi se ob morebitni ureditvi tistega »najosnovnejšega« tu lahko razcvetel turizem. Vendar pravi turist sem le redke zaide, morda samo mimogrede. Pogosteje prihajajo na ImpoljCo navadni popotniki. To so svojci, znanci in prijatelji ostarelih in onemoglih ljudi, ki so tu v posebnem domu.
Dom onemoglih oziroma dom počitka na Impoljci že več let sprejema ostarele in onemogle ljudi. Vsako leto pa je življenje tu lažje, bivanje udobnejše; vse to obeta biti še boljše.
V domu je trenutno 90 ljudi; 54 moških in 36 žensk. Povprečna starost oskrbovancev je med 65. in 70. letom. Največ oskrbovancev je iz kršite občine (26), takoj za njo pa je sevniška občina (22); iz brežiške, ljubljanske, kočevske in drugih občin jih je manj. Vsi oskrbovanci razen štirih dobivajo občinske podpore, ki se skladajo s povprečnimi življenjskimi stroški v domu. Oskrbni dan velja okrog 600 dinarjev. Življenjski pogoji se še izboljšujejo.
Ko človek obišče te ljudi
in se sprehodi po njihovem novem domovanju, z zadovoljstvom ugotavlja, da je primerno poskrbljeno za stare in onemogle državljane. V vsaki sobi je kaj posebnega: od cvetlic do papig in kanarčkov, sicer pa radijski sprejemniki, slike, časopisi, revije in podobno. Za razvedrilo. To je povsem razumljivo, saj pravijo tudi v upravi: »Vsa skrb, vse naše prizadevanje je namenjeno ljudem, ki so v tem domu našli svoj drugi domači kotiček, če je kaj vredno omenjati, je to naš smoter, da bi oskrbovancem na jesen njihovega življenja nudili vse, kar je v naših možnostih. Veliko krivico bi jim napravili, če jim življenja ne bi olajšali.«
In kako si zamišljajo, da bi dom še bolje uredili?
Predvsem bi radi dobili centralno kurjavo, ker pora-tvjo zdaj za kurivo letno 1,200.000 dinarjev. To za zavod s samostojnim financiranjem, kar je dom, ni majhen izdatek. Centraina kurjava bi precej spremenila način življenja v domu, če lahko tako rečemo. Ne le da bi bile vse sobe (spalnice in jedilnica) zmerno ogrevane, ampak bi dobili poleg tega še okrog 1000 litrov tople vode — toploto bi porabili tu za sušenje perila v sušilnici s toplim zrakom. Povsem gotovo je, da bo prizadevni kolektiv doma na Impoljci ob primerni pomoči družbe to le mogel urediti. Do 1. maja letos bo v jedilnici zgrajena čajni-ca, ki bo veljala okrog 500.000 dinarjev.
Se marsikaj ni tako, kot bi moralo biti, pa vendar: izboljšave se obetsjo. Tako bo prenekatera soba, kjer pod prepereva, kmalu dobila podolit, tam, kjer še ni zaves,- pa jih bodo v kratkem
namestili. Vse zavoljo tega, da bi se oskrbovanci res udobno počutili!
Kmalu bo pomlad. Takrat se bodo v parku okrog doma na« Impoljci pojavile klopi vseh barv. Na njih bodo sedeli starčki in starke in opazovali življenje okrog se-. be. Živo bo tudi na njivah in vrtovih, ki jih ima dom. Na njih pridelajo krompir, solato in druge pridelke. To je dobrodošlo za domsko kuhinjo, ki poskusa oskrbovancem vedno ustreči z izbranimi in okusnimi jedili. Obdelovalnih površin ima dom 2,5 ha. Razen tega ima svoj hlev z dvema kravama (za mleko) in več prašičev. Kolektiv pa bi rad še več. Rad bi postal »neodvisen«.
Očitno je in na mestu, da je postala velika stavba na Impoijci zatočišče ostarelih in onemoglih. Tu je mir, tu je dovolj" časa in prostora za počitek, ki so ga na večer svojega živijenja premnogi potrebni. Zaslužili so ga.
Ivan Zoran
Kovinske delavnice naj bi se združile
Občinska skupščina v Sevnici je dala pobudo za. proučitev vprašanja, kako v občini rešiti kovinsko stroko. Kovinske delavnice so nam-reč razmetane po raznih delovnih *;rganizac.'jah in še majhno samostojno kovinsko podjetje imajo. Tako imajo lastno kovinarsko delavnico Kmetijska zadruga, Mizarska zadruga. Kopitarna in Jugotanin. Kadri in osnovna sredstva, oboje je razdrobljeno, zato meni občinska skupščina, da bi se vse te sile združile v eno podjetje, ki bi v bližnji prihodnosti zaposlovalo 50 do 60 delavcev.
V Loki že 252 članov Rdečega križa
Pred nedavnim je ime! — občni zbor krajevna organizacija RK v Loki pri Zidanem mostu, udeležba članstva ni bila zadovoljiva, pač pa so bili prisotni zastopniki nekaterih množičnih organizacij in tajnik RK Sevnica tov. Mešiček.
■ Iz poročil je bilo razvidno, ua je bil letni delovni načrt povsem uresničen. 16 članic je obiskovalo tečaj za prvo pomoč in nego bolnika, junija pa je RK v Loki počastil rOO-letnico mednarodnega RK z mladinsko igro. Ob tej priložnosti so bile izročene trem
naseljem omarice za prvo pomoč.
Zadnja krvodajalska akcija ni tako uspela kot smo pričakovali, zato smo že zdaj začeli zbirati prijave za letošnjo akcijo. Organizaciji je uspelo pridobiti tudi nekaj novih članov, tako da vključuje že 252 ljudi.
V razpravi so pohvalili delo tajnika RK v Loki, na katerem je slonelo največ dela. Upravni in občinski odbor sta predlagala priznanje za njegovo 12-letno delo v tej organizaciji.
Na občnem zboru si je RK zadal nalogo pomagati obča nom na Radežu, da bodo končno dobili vodovod. S prostovoljnim delom jim bo pri skočil na pomoč tudi mladin ski aktiv v Loki. Med drugim so sklenili tudi, da bodo med letom organizirali posvete članstva v nekaterih naseljih, posebno pa v Račici in na Bregu; v teh dveh krajih bodo še letos dobili omarice za prvo pomoč. Po uspelem občnem zboru je bila skromna pogostitev. S. Sk.
Kaj pravijo na Bučki
Tukajšnji prebivalci nimajo nobenega pravega razvedrila, zato močno pogrešajo potujočega kina iz Sevnice, ki jih je včasih obiskoval. Ljudje želijo, naj bi se sevniški potujoči kino ustavil tudi na Bučki, vsaj   spotoma,   ko prireja
predstave v sosednjem Skoc-janu.
Krajevni odbor SZDL Bučka je na zadnji seji razpravljal o Vajsovi žagi v Dolenjih Raduljah, ker se ljudje pritožujejo nad poslovanjem. Skler.jeno je bilo, naj žaga še nadalje obratuje, Žagar pa naj vestneje kot doslej opravlja svoje delo.
Zc nekaj let smo se pritoževali glede domače trgovine, pred kratkim pa je bilo domenjeno, da bo poslej delovala v sklopu kmetijske zadruge Sevnica. Upamo, da se bo tako izboljšala preskrba s kmetijskim reprodukcijskim materialom.
I. P.
Matični urad Studenec
Rojstev v marcu nI bilo. — Porok nI bilo. — L'mrll »o: Matija MavriS, vojni invalid Iz Studenca, 74; Mihael RaU]c. preuiltkar k RoviS«, 81; Ana Mlakar, gospodinja iz Hudepa Brezja, 65; Terezija Mencin, kmetovalka tz Male Rubajnice, 77; Jože Levstik, kmet k Studenca, 85, Marija Omeral, Oskrbovanka Doma počitka Im-Poljca, 79; Terezija Blatnik, gospodinja iz Gornjih Orel, 61.
Novice iz Šentjanža
Nedavno tega so v Šentjanžu pokopali 17-letnega Tone'.a Cvelbarja iz Gomile, ki ga je doletela smrt pod kolesi lokomotive v Zidanem mostu, ko se- je vračal s strokovnega tečaja. Mirnega in delavnega Toneta bomo močno pogrešali!
29. marca je v Krmelju gostovalo prosvetno društvo iz Brestanice z dramo »Globoko so korenine«. Vloge so bile dobro odigrane, gledalce je motila le pretiha Izgovarjava.
Tuđi v šentjanšld dolini je
gripa močno razsajala. Skoro ni bilo gospodinjstva, kjer ne bi zbolel vsaj en član družine, vendar smrtnih primerov razen pri starejših ljudeh ni bilo. Za vso skrb v tej bolezni se lepo zahvaljujemo zdravniku dr. Štefanu Hu-maiju.
Izredno slabo vreme močno zavira delo na poljih in vinogradih. Ljudje so zaskrbljeni glede letine, saj so imeli druga leta ob tem času že vse glavno delo opravljeno, letos pa še trt niso mogli obrezati.
L. P.
POSAVJE
i' ■   ■   . -.*
od Radeč do Sotle naj ne bd prekinjale občinske meje. Tu ne gre za združevanje občin oz. združevanje podjetij, ampak le za enotno ln načrtno gospodar-tehje na tem geografsko povezanem predelu.
Podpredsednik občinske skupščine Brežice Franc Bukovinski je razpravljal o kadrovskih težavah na posavskem Področju. Posamezne občine v kadre sorazmerno precej investirajo, vendar nimajo možnosti, da bi jih zaposlile. Ko bd se štipendist po končanem študiju moral vrniti v domačo občino, ta ni več privlačna. Pogoji, ki mu *jh nudijo drugod, v razvitejših podjet-gjj ta občinah, so bolj vabljivi in ve-^a se zaposli tam, kjer več nudijo. *alc° so nerazvite občine nehote rezer-ar ki»drov za razvitejše predele. Drugi problem, s katerim se vsak T"1 srečujemo, je koncentracija kadrov v večjih mestih, v raznih inštitu-
zbornicah, združenjih in podobno, "občinah pa sedijo na odgovornih mestih nestrokovnjaki in usmerjajo njihov gospodarski razvoj. Tako npr. občinska 'fcupščina Brežice na večkratni razpis *» dobi Inženirja agronoma, kljub temu da Jih ni tako malo. Ce bi visoko-Kvalificirane strokovnjake imeli tudi v operativi, prj praktičnem vodenju go-»Wxiarstva, bl to pomenijo ^ vsa ne-
ta območja mnogo hitrejši napre-"eK- Težave nastopajo tudi pri štlpen-r^nju, kajti občine bodo ob sedanjih ^Sojih gospodarjenja le težko zagoto-
vile študentom eksistenčni niinimum 18.000 din, ko so celo prejemki zaposlenih delavcev nižji.
Tov. Milan Sepetavc, predsednik občinske skupščine Brežice, je opozoril na neskladnost zakonskih predpisov, ki povzročajo težave pri podružbljanju kmetijskih površin. Zadruga ima npr. za odkup zemlje določeno ceno, zasebnik pa jo lahko nakupuje po prosti ceni. Razumljivo je torej, da to otežuje odkup. Tov. Sopetavc Je tudi omenil, da so odkupne cene za zemljo prenizke. V razpravi je med drugim dejal, da uživajo občinske skupščine marsikdaj premajhno podporo tiska, kajti za mnoge akcije oz. zbiranje sredstev (samoprispevkov občanov) se odločajo le zaradi težke finančne situacije.
O kmetijstvu sta obsežno razpravljala še upravnik kmetijske zadruge Videm-Krško Stane Nunčič in upravnik sev-niške kmetijske zadruge Rudi Cimper-šek. Kmetijstvo zaostaja v splošnem razvoju, proizvodnja je majhna ln aku mulatlvnost Izredno nizka. Vse to povzroča nestalnost na tržišču. Krivdo za takšno stanje nosijo nedvomno tudi subjektivne sile, ki se premalo zavzemajo za večjo proizvodnjo, za moder nizr.sijo, za strokovno znsedbo delovnih mest in uveljavitev samoupravljanja. Med objoktivne vzroke pa sodi predvsem nedograjenost kmetijskih objektov, pomanjkanjo mehunizaoije ln stanovanj za strokovnjake.
Težave nastajajo tudi pri podružblja-
nju kmetijskih površin, pri programiranju, ki naj bi bilo za posavski bazen v prihodnje bolj načrtno in enotno. Potrebno je torej sodelovanje. V razpravi sta oba diskutanta razpredla še mnogo zanimivih misli in predlogov, s katerimi bomo bralce seznanili v eni izmed prihodnjih številk.
V razpravi so diskutanti govorili še o težavah pri uvajanju 42jurnega delovnega, tednika, o materialnih problemih šolstva ln zdravstva, o izčrpanosti zalog v rudnikih Saiovo in Laško, o razvijanju samoupravljanja, o nagrajevanju in številnih dragih zadevah.
Tov. Riko Jerman Je v razpravi povzel najznačilnejše gospodarske probleme oz. skupine problemov, ki Jih srečujemo pri vsakdanjem delu, in deloma tudi odgovoril diskutantom na nekatere njihove pripombe.
Zaključno besedd je Imel tov. Kimo-vec, ki Je naglasi!, da posvetovanje v Krškem šole odpira dolgo verigo predkongresnih razprav. V njih naj se komunisti kar najbolj angažirajo in realno ocenijo vse, kar Je 'v naši družbi dobro, in tudi vse tisto, kar ni v redu ln Je treba Izboljšati in spremeniti. Tov. Kimovec Je tudi opozoril na to, da v razpravi ni nihče spregovoril o moralnih odnosili, to je o odnosih, ki se manifestirajo v organih delavskega samoupravljanja, čeprav bi ob obilici gospodarskih težav teh stvari ne smeli zanemariti. JOŽICA TEPPEY
SLABOST! NISO VZOR V GOSPODARJENJU
Nedeljska konferenca komunistov, ki so zaposleni v industriji, rudarstvu in gradbeništvu 'črnomaljske občine, je opozorila na dobre in slabe strani gospodarjenja v podjetjih in v občini sploh ter posebej obravnavala delo samoupravnih organov in osnovnih organizacij Zveze komunistov. Med drugim je bilo poudarjeno, da morajo komunisti usmerjati svojo aktivnost v izkoriščanje notranjih rezerv gospodarskih organizacij, proučiti vprašanje nagrajevanja po delu, predvsem pa vplivati na smotrno investiranje. Konferenca je menila, da je treba hkrati s tem krepiti vlogo samoupravnih organov, ekonomskim enotam pa zagotoviti takšno materialno osnovo, da bodo lahko zaživele. Celotna razprava je bila v duhu smernic za VIII. kongres ZKJ.
Za razpravo na nedeljski konferenci so aUižfli nekateri važni rezultati gospodarjenja v podjetjih. Tako velja za vso industrijo črnomaljske občine, da je do zdaj slabo izkoriščala osnovna sredstva. Med najslabšimi so bili podjetja »Belt«, radnik Kaniža-rica in »Belsad«, kjer je dal dinar, naložen v osnovnih sredstvih, 0,50, 0,47 in 0,15 dinarja osebnega dohodka. Vse to potrjuje, da mvesticijski dinar ^ni dal ustrezne proizvodne vrednosti. Zdaj se je treba vprašati, zakaj ne. Deloma je odgovor zelo kratek: zaradi neizgrajenosti industrije.
Podjetja nimajo pravilnih
nojnih konceptov. Investi-U načrti so slabo preštudirani. Da je to res, dokazuje primer: nov stroj, ki ga je podjetje nabavilo, da bi moderniziralo strojni park, leži včasih leto in več v zaboju. Ce bi v podjetju vprašali zakaj, bi dobili navadno takle odgovor: ker čaka stroj na kompletno strojno linijo, ker ga nihče ne želi uporabljati (ali pa ne zna), ker še ni
ustreznih surovin itd. Kakšna bi bila naloga komunistov v takem podjetju, menda ni treba posebej naglašati. Toda komunisti do zdaj marsikje niso odigrali ustrezne vloge. Ce se je že slišal njihov glas, pa so zadnjo besedo prepustili lorganom izven podjetja.
Dva primera povesta, da so komunisti ubrali pot najmanjšega odpora, ko so ugotovili, da je za slabo gospodarjenje kriv direktor. »Občina ga je postavila, občina naj ga odstavi,« se je glasil njihov odgovor. V istah dveh primerih delovna kolektiva nista nič vedela, za kaj gre, vse dotlej, dokler ni prišel »akt o odstavitvi«. Kakšno je bilo obveščanje v teh kolektivih, je jasno. Kakšno je bilo prizadevanje slehernega zaposlenega, je tudi jasno. Nič čudnega ni, da podjetje »ugotovi«, da je imelo lani za toliko in toliko odstotkov nižjo storilnost, nižjo proizvodnjo. Kaj so komunisti ukrenili pri vsem tem, pa je dovolj razvidno iz samih dejstev.
Komunisti so nadalje ugo-
Črnomaljski sodniki so preobremenjeni z delom
Odkar se je občinsko sodišče preselilo iz Metlike v Črnomelj, so se bistveno izboljšali tudi pogoji za uspešno delo. V primerjavi s prejšnjimi leti se krirninaliteta na območju tega sodišča ni posebno spremenila, pač pa je zadnje čase vedno več kaznivih dejanj zoper čast ln dobro ime. V letu 1963 je nekoliko' poraslo tudi število kaznivih dejanj mladoletnih oseb. Zanimiva je ugotovitev, da dellkventna mladina ne izhaja samo iz socialno ogroženih ali nepopolnih družin, temveč tudi iz na videz urejenega družinskega okolja, v katerem pa so se starši premalo zanimali za vzgojo otrok. Skrbstveni organi bi morali pazljiveje spremljati mladoletniško kriminaliteto, razen njih pa naj bi pri odpravljanju vzrokov za tako stanje še več storila tudi mladinska organizacija.
Pred belokranjskim sodiščem je vse manj tipičnih kmečkih pravd, ki so bile včasih značilne za zaostala področja, več pa je preživninskih sporo,v, katerim sodi-Sče posveča vso pozornost in jih skuša kar najhitreje rešiti.
Posebnost pravd, ki se odvijajo na tem področju, predstavljajo zapuščinske zadeve, v katere so vpleteni Belo-kranjci, živeči v Inozemstvu. Precej zapuščinskih postopkov pa se konča z dednim dogovorom, po katerem eden od dedičev prevzame zapuščino, ostali pa se deležu odpovedo aH pa ga zahtevajo v drugi obliki.
Na območju občinskega sodišča Črnomelj deluje 9 poravnalnih svetov, ki so lani obravnavali 270 primerov. Največ dela so imeli na Vinici, najmanj pa v Gradcu. Od vseh predlaganih sporov Je uspelo poravnalnim svetom rešiti 168 zadev, kar dokazuje uspešno delo teh organov. Večina poravnalnih svetov je svojo vlogo pravilno razumela, nekateri pa se niso prav znašli, zato bi morah njih vlogo ln delovanje opredeliti v statutih krajevnih skupnosti. Občani se v večini primerov obračajo na poravnalni svet takrat, ko že sami pričakujejo poravnave. V prihodnje pa bi bilo treba člane teh organov Izmenjati po krajšem obdobju kot doslej, izbrati pa bi morali take ljudi, ki res uživajo ugled in zaupanje prebivalstva.
Največji problem za črnomaljsko sodišče predstavlja dajanje pravne pomoči. Svoj čas Je na območju občino delovalo več odvetnikov in notarjev, zdaj pa je v vsej Beli krajini le ena odvetniška pisarna, zato občani iščejo pravne pomoči na sodišču. Lani so sodniki med uradnimi dnevi nudili pravno pomoč 4000 nevabljenim strankam, razen tem pa tudi delovnim organizacijam, ki svojih pravnikov nimajo, in sestavili 316 pogodb. To delo pa Je dodatno obremenitev za sodnike, saj imajo že rednega dela toliko, da ga komaj zmagujejo. Pravno pomoč v občini bi bilo treba čimprej organizirati, na tak ali drugačen način. O tem pa bo razpravljala še občinska skup Sčina na eni prihodnjih sej.
Pri vsem svojem delu Je Iskalo sodišče tiste oblike ln načine reševanja spornih zadev, ki so najbolj učinkovite, praktične in življenjske, upoštevaje načelo, da Je vedno najboljša sporazumna rešitev določenega problema.
tavljali, da se proizvodni stroški ne znižujejo, ampak celo zvišujejo. Na postavljeni »Zakaj?«, je odgovor malo daljši. Prav gotovo ga je treba iskati v naslednjem: v ne-izkoriščenosti notranjih rezerv, v slabem proizvodnem konceptu in preslabo preštudiranih potrebah trga, vplivu etapne investicijske politike ter slabi kadrovski zasedbi, če k temu dodamo še nezainteresiranost delavcev v tistih kolektivih, kjer ni obveščanja in spodbudnega (pravičnega) nagrajevanja po delu, smo bržčas dobili vse potrebno za oblikovanje odgovora.
Škodljivost etapnega investiranja je v več primerih očitna, zato so se komunisti spraševali, ali ne bi naposled kazalo napraviti red. Ta red si zamišljajo tako, da naj bi
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
podjetja ne investirala samo v zidove in opremo, ampak tudi v kadre. Strokovni kadri so pereč problem vseh industrijskih podjetij. Vrsta negativnih pojavov v gospodarskih organizacijah je izbruhnila prav zato, ker so vociilni marsikje (iz ljubosumja?) podcenjevali vilogo strokovnjakov. Vse to pa v nemajhni meri vpliva na razne podražitve (predvsem izdelkov), spričo katerih se možnosti, da bi p»djetja ugodno plasirala svoje proizvode na zunanjem tržišču (izvoz), zmanjšujejo. Zategadelj so lani izvozila podjetja kar 45 odstotkov manj kot leto dni prej!
Razumljivo je, da v takih okoliščinah ni trdba pričakovati izboljšav v življenjski ravni občanov, zakaj podjetja, ki bolehajo za vsemi temi nepravilnostmi, niso sposobna dati dinarja več za standard. Dokler ne bodo rešena vprašanja, o katerih je bilo prej govora, še zlasti, dokler ne bo prišlo do izraza delav-
sko samoupravljanje, je tudi kaj težko pričakovati, da bi se izboljšali osebni dohodki zaposlenih. To pa se ne da urejati administrativno, če ni ekonomskih pogojev, tudi spodnje meje osebnih dohodkov (25.000 dinarjev) ne bo možno doseči. Tu bi se morali zavzeti komunisti ki opozoriti na vse tiste momente, ki so bistvenega pomena tako v proizvodnji kot v odnosih.
Komunisti v organih samoupravljanja (tu so zastopani 80-odstotno!) so pokazali tu in tam preveč strpnosti, čeprav je bila njihova naloga znana in razumljiva. Premalo odločni so bili zlasti v večjih podjetjih, kjer so večje osnovne organizacije ZK. Konferenca jim je zato naložila nalogo, da se morajo večkrat sestajati in obravnavati posamezna pereča vprašanja.
Vse to in še marsikaj, kar so obravnavali komunisti na nedeljski konferenci* je dokazalo, da decentralizacija gospodarjenja in upravljanja v gospodarskih organizacijah črnomaljske občine še ni takšna, kot bi morala biitd. Prav gotovo tudi zato ne, ker napak in pomanjkljivosti ne rešujejo sproti. Komunisti niso imeli prav, ko so čakali, da so se napake kopičile in začele dušiH, oziroma ovirati razvoj. Zato so sklepi, sprejeti na konferenci, važno napotilo, kako delati v bodoče. Nedvomno pa so ti sklepi tudi tehten prispevek k predkongresnim razpravam.
Skoraj 600 deklet in fantov n3 območju občine Črnomelj in Metlika bo kmalu končalo šolsko obveznost in se napotilo na novo življenjsko pot. Kam? To vprašanje J« pomembno, a tudi težko za otroke ln starše. Marsikdo se niti ne zaveda, kako važna in težka je izbira poklica, saj si poklica ne izbiramo le za nekaj mesecev, temveč za vse življenje. Prepozno je odločati se zanj šele takrat, ko teče voda v grlo. V ta namen je Zavod za zaposlovanja delavcev v Črnomlju stopil v stik z vsemi šolami na svojem območju in jim poslal program poklicne vzgoje. Taka naj otroci že v prvem razredu zvedo nekaj o poklicla. Seveda je poklicna vzgoja v nižjih razredih vzgoja t širokem pomenu besede. Važno je, da otroci spoznajo, da je poklic neobhoden, da pravilno vrednotijo umsko i« ročno delo. šele ko si otrok pridobi dovolj priložnostnega
MLADINA IN POKLIC
znanja o poklicih, se začne sistematično izpopolnjevati njegovo znanje o poklicih. 2e v šestem ln sedmem razredu naj bi si bili otroci na jasnem glede področja, na katerert si mislijo izbrati poklic.
Zavod za zaposlovanje delavcev v Črnomlju je tudi letos izvedel anketo o poklicnih željah mladine za učene« osnovnih šol, ki končujejo obvezno šolanje. Anketa je bila izvedena na osnovnih šolah v Črnomlju, Metliki, Draga-tušu, Vinici, Adlešičih, Starem trgu, Podzemlju in SuhorjU. Anketiranih je bilo 562 učencev (298 deklet in 264 fantov). , Samo nekaj več kot polovica učencev (296 — 122 fantof in 174 deklet) končuje šolsko obveznost v osmem razredu. Od 266 učencev, ki končujejo šolsko obveznost v sedmera šestem in celo v petem razredu, pa se jih je kar H' odločilo, da bodo še obiskovali osnovno šolo. 52 odstotkov učencev iz osmih razredov se je odločilo, da bodo nadaljevali šolanje na srednjih šolah. Ostali učenci osnufc razredov pa so se odločili za vajenske šole in za takojšnjo zaposlitev, nekaj jih bo ostalo doma aH pa se Sa niso odločili.
Veliko vprašanje so sredstva za nadaljevanje študijai saj je večina učencev v anketi odgovorila, da je glavna ovira za dosego poklica pomanjkanje sredstev. Zato J8 nujno sodelovanje štipenditorjev, šole in Zavoda za zaposlovanje delavcev. Zavod za zaposlovanje v Črnomlju J8 že začel zbirati podatke o štipendijah in prostih mestiS za vajence. Da se bodo učenci še laže odločili za poklik je Zavod organiziral tudi predvajanje kratkih filmov 0 poklicih in predavanje v zvezi s tem. Doslej smo obiskali osnovno šolo v Podzemlju in na Suhorju, obiskali P* bomo tudi še ostale šole. D. t-
j;!UUl;l|!!ll]l!>ll!t|!llllil»!lffi«!!lin«
Štiri lestvice občinskih doklad
Na zadnji seji so odborniki črnomaljske skupščine sprejeli odlok o uvedbi nove občinske doklade na dohodke od kmetijstva, ki predvideva i različne lestvice za plačilo. Kmetovalci najbolj odročnih krajev, ki imajo najslabše delovne pogoje, bodo najmanj plačali; kmetje v nižinskih predelih, kjer je mnogo boljša zemlja, večja možnost
Semičani so hvaležni za odgovor
V odgovoru podjetja »Gorjanci«, objavljenem v zadnji Steviild Dolenjskega lista, je bilo sicer tzlltega malo žolča, vendarle smo Semičani zadovoljni, da smo prejeli vsaj odgovor, na katerega smo le dalj časa čakali.
Se vedno pa je odprto vprašanje zveze Semlča z LJubljano. Po sedanji progi je vožnja v LJubljano vsekakor predolga, pa tudi odhod lz LJubljane Je prekmalu. Potnike iz ostalih krajev to ne moti, ker imajo na razpolago tudi druge avtobusne zveze, za potnike lz Semiča ln okoliških vasi pa je to problem. V LJubljano pridemo nekaj po osmih zjutraj, nazaj pa moramo že ob 13.30. Postavljeni smo pred dejstvo, ali so z napol opravljenim potovanjem vrniti domov ati pa čakati vlak in prtM v Semič šele Ob 13.
Občni zbor krajevne organizacije ZB Semič
Krajevne organizacije Zveze borcev v Beli krajini so večinoma že imele občne zbore, v Semiču pa se zanj nikakor niso mogli odločiti. Bali so se, da bo na občnem zboru ponesrečeno izvoljen novi izvršni odbor, ker se ljudje funkcij otepajo, organizacija pa kfljub- mnogim nerešenim problemom spi. Na Eadnijom aes|tanku nekaterih članov ZB Semič pa so se odločili za občni zbor v nedeljo, 5. aprila, ob 9. uri dopoldne v mali dvorani. Prosimo vse člane samiške organizacije ZB, naj so letnega občnega zbora gotovo udeleže!
uri. Menimo, da bi se dalo tudi to z malo dobre volje rešiti tako, da bi ustrezalo renta-bilitetnemu računu podjetja, kakor tudi Semičanom. Proga prek Crmosnjic, Starih 2ag ln Dol. Toplic Je nedvomno potrebna, menimo pa, naj bi avtobus kje pri Novem mestu zavil na avto cesto in po njej vozit v Ljubljano. Avtobusno zvezo od 2uiemberka do Šentvida pa naj bi oskrbel lokalni avtobieni promet.
Primerjave -kakor da bi uS lz opanke kaštjala« pa ni »matirati za podcenjevanje socialističnega podjetja. To reklo u-porabljamo v Beli krajini vedno, kadarkoli hoče mali večjega zafrknlU, ln bi bilo Skoda, če bi nanj pozabili, vsekakor pa ni žaljivka.
Upamo, da bo podjetje »Gor-Janci« skušalo rešiti problem zveze Semiča z LJubljano in ostalim svetom, za kar bodo Semičant zelo hvaležni. Glede Integracije avtobusnih podjetij pa sem slišal godrnjati ze mnoge potnike v Sloveniji, saj potrebujejo posebno aktovko za voane rede, 5e se odpravljajo na pot.
Franc Derganc
aj| Delavska univerza iz Črnomlja je v zimskem obdobju priredila na Vinici dve predavanji za izvenarma-dno vzgojo prebivalcev. Zaradi slabega vremena in gripe udeležba ni (blla najboljša. Oficirji lz črnomaljskega garnizona, ki predavajo, se zelo trudijo, zato so jim vsi poslušalci hvaležni. Predavanja so zelo zanimiva in poučna. Prav bi bilo, ko bi bilo med poslušalci več, mladincev iz prodvojaško vzgoje, klubski prostor.«
I. Z.
prodaje proizvodov na trg in večja možnost zaposlitve, pa bodo morali več prispevati.
1. Od 26 do 60 odstotkov znaša lestvica doklad za kraje: Svibnik, Kanižarica, Kočevje, Loka, Črnomelj-imesto, Vojna vas, Dragatuš, Sela pri Dragatušu, Golek, Kvasica, Dragovanja vas, Jerneja vas, Dobliče, Jelševnlk, Blatnik pri Dobličah, Griblje, Cer-kvišče, Obrh, Podlog.
2. Za davčne zavezance iz Dolenje vasi, Tuševega dola. Dol. Pake, Vrarwracev, Petrove vasi, Mihelje vasi, Rožan-ca, Gor. Pake, Lokev, Sela-Otavca, Ručetne vasi, Otavca, Čudnega sela. Breznika, Pustega gradca, Dragošev Tanče gore znaša lestvica od 22 do 42 odstotkov.
3. Vasi Blatnik pri Semiču, Naklo, Rožič vrh, Stražnji vrh, Talčjl vrh, Zajčji vrh, Zastava, Brdarci, Sipek. Mali in Vel. Nerajec, Mala Lahl-nja, Pučkovci, Drenovec, Golek, Krvavčjl vrh, Lipovec, Maline, Mladica, Moverna vas, Nastopija vas, Omota, Zorenci, Kašča, Ogulin, Pođ-klanec. Dol. Suhor, Vinica, Gor Suhor, Dreanik, Stara ln Nova Lipa, Brstovec, Brezje, Brezova reber, Brezovica, Ce-rovec, Coklovca, Crešnjevec, Gaber, Gradnik, Podreber, Hrib, Kal, Kot, Stranska vas. Krupa,   Osojnik, Praproče,
Praprot, Pugled, Sadinja vas. Sodji. vrh, Sela pri Semič* Semič, Hrast, Vinjt vrh, Stari' 5 hov vrh, Štrekljevec. Trat* Trebnji vrh, Vrtača, Učakovti 1 Sečje selo, Grič, Butoraj, D** sine, Dobliška gora, Vel. I* hinja, Maverlen, TribuČ* Belčji vrh, Zapudje, Vavp*» vas. Rodine sodijo v lestvi«* od 11 do 30 odstotkov.
4. Kmetje iz Damlja, Drag* Gorice, Perudine, Zilj, W* ja, Pribišja, Preloke, Po'*" kov, Hriba, Rožnega doJ* Gor. Laz. Sela-Vrčic, Vri* Srednje vasi, Brezovice ^ črmošnjicah. Miličev, PaiHg vičev, Balkovcev, Brega, & njega vrha, Speharjev, ^ rindola, Zuničev, Vukove^ Daljnih njiv, Bajanoev, Cre^ njevca pri Dragatušu, ne, Deskove vasi, Deč^J Kovače vasi, Kota ob KoW£ Močil, Prelesja, Gor. in O* Podgore, Dol., Sred. in Radenoev, Sodevcev. Star* trga, 2^ozdaca, Crrnošntf Kovačega grada, Bisti«* Adlešičev, Bednja, Dolenje5*' Pobrežja, Purge, Pribinc* Malih in Vel. Šefi, Vrhove8'' Gorenjcev in Preloke pa ^ do plačali občinsko doki**: po lestvici od 7 do 18 odat**' kov. .
Pri navedenih dokladahf upoštevajo dohodki od ki* tijstva, izvzemšl gozdne Y vršine.
Nov odlok o socialnih podporah
Občinska skupščina Novo mesto Je na seji 17. marca sprejela novi odlok o socialnih podporah, ki je zamenjal dosedanjega, že zastarelega Iz leta 1958. Po novem odloku imajo pravico do socialne podpore nepreskrbljene osebe, ki niso sposobne za delo In nimajo premožo-nja in dohodkov. Socialne podpore so lahko stalne, začasne ali enkratne. Stalne ali začasne podpore starim ln onemoglim, socialno ln zdravstveno ogroženim ter odpuščenim lz kazensko-poboljševal-nih zavodov se dajejo v zne-
skih od 2000 do 8000 din., izjemnih primerih največ 10.000 din. Podpore učenc*J in dijakom smejo znesti več 12.000 din na mesec. nine za stare in onemog'e * za otroke se dajejo v ^ skih od 4000 do največ din na mesec. Socialni on lahko plačuje celotno o5*^ nino aH del oskrbnine otroke ter stare in onem0",, ki so  v zavodih. Enkr^ podpora lahko znaša p 15.000 dinarjev. Prošnje za ^ cialne podporo se vlagaj0.^ občini, v Centru za soc'%|. delo ali na krajevnem °r

Za lepšo podobo naselij v metliški občini
V zadnjem Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana (20. marca 1964) je bil objavljen odlok o komunalni ureditvi in zunanji podobi naselij v občini Metlika, ki naj zagotovi naseljem v občini Itg&ensko—estetsko ureditev m lepo podobo.
Ce na kratko preletimo odlok, vidimo, da so tako zasebniki kot tisti, ki upravljajo nepremičnine v družbeni lasti, dolžni, da dobro vzdrT zujejo zgradbe, dvorišča in dovceme poti, da skrbe, da se odtoki odpadnih voda ne izlivajo na ceste, da imajo smetišča, gnojišča in gnojne •(lame na neizpostavljenih krajih, da odstranijo ruševine Bgradto, barake, skladišča, hleve in druge objekte ob javnih cestah, ki kazijo podobo kraja, pa niso sposobni «a obnovo. Prav tako so dolžni obnoviti zanemarjeno zunanjo podobo hiše (okna, vrata, žlebove, strehe, snego-brane, obtočne cevi, izložbe,
reklamne deske itd. Priporočljivo je da'gojijo na oknih nih in balkonih rože. Nadalje v letnem času ni dovoljeno
METLIŠKI TEDNIK
prevažati gnoj in gnojnico po javnih cestah in ulicah v nezadostno zaprtih vozilih. Tudi svinjaki, kokošnja-ki in podobno morajo biti postavljeni na krajih, kjer ne kvarijo naselja.
Zadnje velja še prav posebno za Metliko oziroma območje, ki ga zajema urbanistični načrt mesta. Tu je treba take objekte, ki kvarijo in motijo okolico, odstraniti. Prav tako je dovoljeno na območju ožjega gradbenega okoliša mesta gojiti perutnino in druge živali le v zaprtih prostorih. Po ulicah v
središču mesta tudi ni dovoljeno gojiti živino. Ta odločba začasno ne velja za lastnike živine, ki imajo hleve v mestu, vendar morajo to živino voditi po najkrajših poteh, po stranskih ulicah in cestah. Krmljenje vprežne živine je dovoljeno samo na določenih krajih, pri tem pa se ne sme onesnažiti javni prostor.
V odloku so natančnejša navodila za varovanje parkov in javnih nasadov, prepovedano pa se je pozimi na vseh cestah, poteh, trgih in parkih sankati, drsati in smučati. Tudi parkiranje avtomobilov in drugih prometnih sredstev je dovoljeno ie na krajih, ki so za to določeni. Kaznivo je tudi vsako poškodovanje ali uničenje ulične in cestne razsvetljave Poseben člen odloka govori, da brez dovoljenja odseka za gospodarstvo nihče ne sme spreminjati pročelja hiš, izložbenih oken. nameščati re-
klamnih in oglasnih desk, postavljati lop in ograj. Brez dovoljenja pristojnega organa občinske skupščine tudi ne sme nihče prezidavati stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij in preurejati hišnih fasad/ zlasti, če to ni v skladu z urbanističnem načrtom.
Za razne vrste prekrškov so določene denarne kazni od 500 do 10.000 din; za prestopke mladoletnikov pa odgovarjajo starši oziroma skrbniki.
Morda bo» novo objavljeni odlok nekoliko prizadel tega ali onega prebivalca metliške občine, toda nujno je, da se prav vsi podredimo zahtevam odloka, če hočemo, da bodo Metlika in vsa naselja dobila prikupno podobo, ki bo v veselje in ponos prebivalcem in v zadovoljstvo vsem domačim in tujim turistom, ki bodo prav gotovo v večino večjem številu prihajali v naše kraje.
V trgovski poslovalnici v Trebnjem, urejeni pretek-' lo jesen, je vedno dovolj obiskovalcev. Lokal posluje po nonstop načinu. Na sliki vidimo tudi kmetovalca, ki je pripeljal v Trebnje krompir. Ze nekaj dni odkupuje kmetijska zadruga krompir,' kmetje pa nočejo zamuditi te priložnosti.
Za kmečke borce vsaj zdravstveno zaščito!
Letos bodo občinski praznik trebanjske občine prvikrat praznovali v septembru, to je v spomin na dan, ko je bilo na Trebelnem ustanovljena Gubčeva
brigada
Trebanjska občina je dala narodnoosvobodilni borbi največ borcev iz vrst kmetov. To pa so do zdaj premalo upoštevali, ko je šlo za ugodnosti, ki so jih po osvoboditvi deležni Hdeleženci NOB; zakaj tisti, ki so se odločili obdelovati zemljo, za vrsto ugodnosti sploh niso vedeli.
Na občinski konferenci Zveze borcev 25. maja, ki se je je udeležilo nad 40 delegatov, so zlasti obravnavali
TREBANJSKE NOVICE
težave tistih 39 kmetov — borcev, ki so še vedno poljedelci, vendar bo zemlja večine teh kmalu arondirana. Ker so ti kmetje brez perspektiv, jim bo treba pomagati. Udeleženci konference so predlagali, naj bi borci — kmetje imeli vsaj zdravstveno zaščito.- Temu vprašanju so posvetili posebno pozornost tudi zato, ker so ugotovili, da dočakajo borci povprečno le 49 let. Komisija za borčevske skrbi je veliko napravila, ker pa ni bilo sredstev, težav ni bilo mogoče odpravili ali jih vsaj ublažiti.
Poglavitna naloga organizacije je skrb za žive borce in njihove otroke, kakor tudi za otroke padlih. Sele drugotnega pomena so na primer izdelava fotografije, spominska obeležja, ureditev pokopališč in podobno. Letos
bodo med drugim zidali spominsko ploščo v trebanjskem gradu, kjer je bila v letih 1943 in 1944 partizanska bolnišnica. Na ureditev pa čakata predvsem partizanski grobišči v Semiovrencu in na Čatežu, ki pa sta delno že urejeni. Na konferenci je padla ie
ena pomembna odločitev: po daljši razpravi so sprejeli predlog, naj bi se spremenil datum praznovanja občinskega praznika. Občinski praznik bodo v trebanjski občini od letos dalje praznovali 3. ali 4. septembra, to je na dan, ko je bila na Trebnjem 1942 ustanovljena Gubčeva brigada. Ta brigada se je bojevala širom po Dolenjski, nemalo pa jb (pripomogla ludf k osvoboditvi ozemlja, ki ga zavzema trebanjska občina.
V spomin Marije Korelc
14. marca je v novomeški bolnišnici nepričakovano u-mrla Marija Korelc, članica ZKS, SZDL in ZB, ki je bila dolga leta bolničarka v bol-
pogreb svoje člane s praporom ZB Ljubljana in venci. Primarij bolnišnice dr. Niko Voniina je delo pokojne Min-ke orisal v lepih in ganljivih besedah, prav tako pa se je v imenu organizacije ZKS v tej bolnišnici poslovni od nje sekretar Stanko Jalovec.
PETER HERCOG
Velik pomen krvodajalstva
Pred dnevi je bil v Trebnjem seminar, na katerem je predstavnica Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane govorila o pomenu krvodajalstva in ustrezni vlogi Rdečega križa. Udeleženci seminarja, Predstavniki krajevnih organizacij RK, so dobili bogate napotke za krvodajalsko akcijo, ki bo v malu med drugim zajela vso trebanjsko ter grosupeljsko občino. Da bi vedeli, kako je treba ravnati Pri pridobivanju krvodajalcev, jim je predstavnica '* Ljubljane pripovedovala o tem, kdo lahko da kri.
Do sedaj so imeli v nekaterih krajih te občine ludi nekaj zdravstvenih predavanj. Slabše je bilo obiskano predavanje v Trebnjem. Občinski odbor ■*K pa Ima v programu še več poljudnozdravstve-nih predavanj.
nišnice za duševne bolezni v Ljubljani. Kot poštena in zavedna Slovenka je na terenu Ljubljana-Polje v času narodnoosvobodilne vojne zbirala sanitetni material in zdravila, kakor tudi razne instrumente, ter jih dostavljala na Pugled, kjer je bila partizanska postojanka. To težko, a pomembno nalogo je opravljala zelo skrbno, zavedajoč se, da so zdravila in ostali sanitetni material neprecenljive vrednosti za borce: Za svoje požrtvovalno delo je prejela več odlikovanj: medaljo zasluge za narod, orden zasluge za narod JU. stopnje in orden za delo III. stopnje. Ze februarja 1946 je bila sprejeta v Zvezo komunistov, kjer je vsa leta veljala za neoporečno komunistko. Se s 70. leti je aktivno delala v rojstnem kraju, kamor se je po upokojitvi vrnila.
Slovo od Marije Korelc pa ni bilo tako, kot je želela sama in kot smo želeli njeni sodelavci v organizacijah, da bi bila namreč pokopana tako, kot pripada komunistu. Hudo nam je, da smo se morali od naše Minke na Čatežu posloviti le z venci in neka) govori, ostala pa nam bo v spominu kot prava komunlslka, ki je niti starost ni ovirala pri delu, pač pa v zadnjih mesecih bolezen.
Hvaležni pa smo kolektivu bolnice za duševne bolezni Ljubljani,  ki je poslal
j Statut bo sprejet 8. aprila
Vrsti razprav o osnutku statuta trebanjske !     občine bo sledila v sredo, 8. aprila, še ena, najpomembnejša. Tokrat bosta statut obravnavala j     na skupni seji občinska skupščina in občinski i     odbor Socialistične zveze. Kolikor bosta oba zbora z osnutkom soglašala, bo začel v občini veljati važen, temeljni samoupravni akt obča-;     nov, sli kakor ga nekateri imenujejo — občinska ustava. Omenjena seja bo v Mokronogu, pričela" !     pa se bo ob 9. uri.
Na vseh dosedanjih razpravah je statutarni osnutek I doživel več sprememb. Predlogi in mnenja, ki so jih j povedali posamezni razpravljavci, so znatno i vplivali na I vsebino in obliko posameznih določil. Vsakdo je imel j pravico, da je dal svoj prispevek k izboljšanju tega, Treba I je priznati, da je zadnji, popravljeni osnutek bistveno j drugačen, bolj poln ustreznih določil, kakor je bil pred j razpravo. Vse to dokazuje, da izdelava statuta ni lahko ! opravilo. Ce samo mimogrede omenimo, da je bil osnutek ! izdelan v več inačicah, od katerih je bila vsaka nadaljnja ! bolj temeljita in vsestransko prikladnejša za, razpravo, I imamo še eno potrdilo več, da je bilo zorenje statuta ! proces. Čeprav tudi v procesu ni bilo mogoče vsega zajeti, I pa je v osnutku statuta vendarle na prvem mestu vse-i stransko obdelan človek — občan, tisti družbeni činitelj, j kateremu bo statut temeljni samoupravni akt
Zelo prav je, da bo statut nazadnje obravnavan in I sprejet na skupni seji občinske skupščine in občinskega ] odbora Socialistične zveze. Tako bo mogoče ob zadnjem I popravku upoštevati še tiste pripombe, ki jih bodo dali I odborniki in predstavniki Socialistične zveze. Nedvomno ! je SZDL organizacija, ki usmerja občane v zavestno go-! spodarjenje z dobrinami oziroma v samoupravljanje. To ! pa je določeno tudi na straneh statuta.
Srečanje z brigadirskim veteranom
Uvod v največjo letošnjo mladinsko dejavnost tega leta v Jugoslaviji je bilo naročilo, naj mladinske delovne brigade dogradijo jadransko magistralo. Ze nekaj tednov razpravljajo o tej delovni akciji aktivi ZMS širom pb Sloveniji, hkrati pa vpisujejo brigadirje, ki bodo letos odšli na zvezno delovišče.
Pogovorov o jadranski magistrali so polni tudi mladinski sestanki v trebanjski občini. Čeprav bo letos nuatiina te občine na zvezni akciji slabše zastopana kot prej-, šnja leta (vzrok: potrebujejo manj brigad), ta osrednja brigadirska dejavnost le ne bo šla kar tako mimo nje. Kolikor se mladinci sami ne bodo udeležili raznih del, jih bodo podprli z manifestacijami. Ena takih manifestacij bo tudi veliko mladinsko — brigadirsko zborovanje na Mirni 5. aprila, s katerim bo mladine trebanjske občine počasitala brigadirski dan (1. april). Zborovanje bo združeno s proslavo, na kateri bodo brigadirji in mladinci sodelovali s' posebnimi sporedi iz brigadirskega življenja. O življenju in delu v MDB jim bo govoril brigadirski veteran Darko Krištof.
Darko Krištof, ki je zdaj predsednik občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem, Je preživel na mladinskih delovnih akcijiJi celih štirinajst mesecev! Kot brigadir, brigadni furfkcionar in nekajkrat komandant MDB se Je delovnih akcij udeleževal zaporedoma od 1946 do 1950. Za to je dobil javno priznanje oz koma najvišje
odlikovanje, ki ga lahko dobi brigadir — spomenico mladinskih delovnih brigad.
Svojih brigadirskih dni se Krištof vedno rad spominja in skoraj ni pogovora, v katerem ne bi omenil tudi kakšne delovne akcije. Kot pravi, je preživel med brigadirji najlepše trenutke svoje-
ga življenja. »Tista leta so mimo, spomini pa ne. Se bi šel v brigado, če bi mi to dovoljevalo zdravje in delo.« Ta volja je zanj značilna in spodbudna za mnoge mladince, ki se ne morejo odločiti za delovno akcijo, čeprav so današnji pogoji neprimerno lažji kot fcistii, rectaia, pred petnajstimi leti.
Vse to in še kaj več bo izzvenelo tudi iz tistih njegovih besed, ki jih bo govoril na mirenskem zborovanju. Brigadirsko življenje Je bilo od nekdaj pestro in zanimivo, spomini nanj pa toliko bolj dragoceni.
a te
*a stavn^10!!111' k'er ie Se prcd kratkim sta,a manj-
V Dritj". bo do Jeseni zrasel 16-stanovanjski blok. buDjjj{IClu velike moderne stavbe bo ob dnevu re-"'arbov |.?)ek'a<< avtomatska telefonska centrala,
V stavb '    pridob'tcv za občino. Poleg pošte bosta
1 se sodobna trgovina in postaja Ljudske milice.
v na
Zamenjava semenskega krompirja v brežiški občini ne bo obvezna
Na predzadnji seji občinske skupščine v Brežicah je svet za kmetijstvo predložil v razpravo spremembo odloka o agrorninimumu. Dopolnili naj bi ga s predpisom o obvezni zamenjavi semenskega krompirja. 'Skupščina je o tem predlogu razpravljala in se zanj ni odločila. Zahtevala je, naj svet za kmetijstvo vse skupaj ponovno temeljito prouči. Razprava se je namreč ustavila pri viisokih cenah semenskega krompirja, kd so nekako trikrat večje kot cene merkantilnega krompirja. Od-bormki so menili, da bi bilo razmerje cen 1:2 za kmete sprejemljivo, razliko pa naj bi kriila občanska skupščina
oziroma kmetijska zadruga.
Svet za kmetijstvo se je po ponovni obravnavi odločil, naj bi bila zamenjava semeni-skega krompirja še naprej prostovoljna. Napredni kinelf je se tako že sami več let odločajo zanjo. Dolžnost obeh kmettjlskah zadrug pa Je, da izboljšata semensko službo in o^Kbrita vsako leto dovofi krompirja za seme. Občinska skupščina je na zadnji sejd dne 17. marca te predlog po-trdifla.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele ktajine, Spod. Posavja in Dolenjske!
V DVEH LETIH: 40 STANOVANJ ZA BORCE
V novomeški občini živi v neustrznih stanovanjih 40 družin nekdanjih borcev NOV in svojcv padlih. Ti njudje niso v delovnem razmerju, pač pa dobivajo bodisi osbne ali družinske invalidnine, bodisi pokojnine. Ko smo tudi pri nas, na Dolenjskem, začeli graditi stanovanja, so imeli prednost strokovnjaki in zaposleni. Družine ,ki jih imam v mislih, so ostale pozabljene, ker naša gospodarska moč pač ni dopuščala reševati njihov stanovanjski problem. Izraz »Neustrezno« stanovanje ni najprimernejši, če ■ želimo ocentit stanovanja, v kakršnih družine teh borcev živijo. Med njimi so tudi takšni ki živijo v prostorih, ki niti zdaleč ne izaslužijo naziva stanovanje, ker so vse prej kot to. Samo to velja reči, da je ta problem zelo star in da je več kot žalostno, da ga v 20 letih po osvoboditvi nismo rešili.
Tako je načel razgovor o stanovanjih za borce tovariš Jože Padonvan, član ObO ZZB iz NOV Novo mesto in nadaljeval:
— Na sejah občinskega odbora ZZB smo velikokrat razmišljali, kako in s kakšne plati načeti to zadevo, da bi jo kar najhitreje rešili. Občinska skupščina daje za stanovanja borcev vsako leto do 10 milijonov iz proračuna,
po 10 do 15 milijonov pa dobimo iz občinskega stanovanjskega sklada. Ta prispevek je za skupščino precejšnje breme, z njim pa lahko zgradimo le 4 stanovanja na leto. Celotni problem bi torej lako rešili šele v 10 letih.
Ugotovili smo, da bi bilo veliko bolje, ko bi se občinska skupščina krepko zadolžila in sredstva, ki jih sicer daje iz proračuna, uporabljala za odplačilo kredita. Posojilo iz stanovanjskega sklada ne pride v poštev, ker bi sicer ta sklad v celoti porabili ki s tem onemogočili gradnjo stanovanj podjetjem. Kaj »orej storiti, od kod dobiti denar?
Potuhtali smo rešitev: stanovanja za borce lahko gradimo z oročenimi sredstvi. Bolj preprosto: kolektivi podjetij naj bi posodili občinskemu stanovanjskemu skladu del svojih sredstev. Občinska skupščina bi jim v 5 letih ta sredstva vrnila. Ko smo zadevo načeli tako. Je bil že pni izračun močno obetajoč. Letos bi iz občinskega proračuna dobili za gradnjo stanovanj za bcrce 8 milijonov, hadafljinijih 10 milijonov bi bil prispevek iz rednega stanovanjskega sklada, 10 miljonov pa je ostalo lani neizkoriščenih v stanovanjskem skladu. Vsega skupaj  je  na  ta način toroj
že zbranih 24 milijonov. Nato smo obiskali 19 kolektivov in tam so nam direktorji z velikim razumevanjem brez posebnih piirgiovUrja»j obljubili kratkoročna posojila kakršna smo prosili. V 19. kolektivih imamo obljubljenih 58 milijonov dinarjev. Začetna glavnica 23 milijonov se je s tem povečala na 81 milijonov din
Za 40 stanovanj, ki jih bo treba zgraditi, pa potrebujemo 140 do 160 milijonov dinarjeev. Preostanek bomo dobili lz republiškga proračuna, ki daje dotaciji v višini 25 odstotkov zbrarlih sredstev, ter iz drugih republiških virov. Do pomoči iz repubilike smo vsekakor upravičeni, saj živi na našm področju, ki je nerazvito, največ borcev in te probleme zato sami najtže rešujemo. Letos bomo zgradili 11 stanovanj, prihodnje leto pa vsa ostala. V dveh letih bo pereči stanovanjski problem nezaposlenih borcev in njihovih družil rešen. V vseh kolektivih, ki smo jih obiskali, smo naleteli na takojšnje razumevanje in smo bili tega prav veseli. 58 milijonov pa smo zihrali brez posebnih težav. Zdaj  imamo obljub-
bo direktorjev, prepričani pa smo, da bodo organi samoupravljanja razumeli, da pomagajo reševati stanovanjsko vprašanje 40 družin, ki ga ni doslej mogel nihče rešiti, čeprav je tako star, da Je vsej družbi v sramoto. Veseli smo, ko lahko povemo: v dveh letih bo v novomeški občini zgrajenih 40 stanovanj in bo v celoti odpravljen stanovanjski problnem nezaposlenih borcev!
Branko Suhv ml.: Pogled z okna
Krajevni problemi na zboru krajevne skupnosti
26. marca je bil zbor volivcev krajevne skupnosti v Dolenjskih Toplicah, na katerem so največ razpravljali o rekonstrukciji zdravilišča. Zbranih je bilo precej domačinov, razen njih pa je bil navzoč tudi Marko Ivanetič, načelnik oddelka za gospodarstvo občine Novo me_sto, ki je v obširnem, poročilu nakazal potrebo po rekonstrukciji zdravilišča. Ker regulacijski načrt še nI izdelan, Je tov. Ivanetič samo nakazal teren, ki Je določen za zdravstvene namene, opisal drugi del, namenjen stanovanjski izgradnji, ln tretji del Toplic, kjer je predvidena obrt in industrija. O osnutku načrta so predvidene tudi ceste iz Novega mesta do Toplic ln dalje proti Podturnu in Uršnim selom.
Volivci so govorili tudi o vodovodu. Načrtov za gradnjo no-
vega vodovoda je več, sprejet pa bo tisti, ki bo najbolj ustrezal potrebam kraja. Tudi za ureditev Sušice je več predlogov, verjetno pa bo obveljal načrt, po katerem Je treba strujo poglobiti in Jo tlakovati s kamnitimi ploščami in mivko.
Edino perišče pri Iztoku termalne vode iz zdravilišča so hoteli podreti, na zboru volivcev pa so bili domačini zelo proti temu. Zedinili so se tako, da bodo perišče odstranili šele potem, ko bo urejeno novo perišče drugje. D. G.
Matični urad šmarjeia
V marcu nI bilo rojstev in porok. — Umrli so: Karel Butara iz vjinjevrha, 80 Neža Gregorčič, užltkarica iz Dol. Kronovega. 78; Jožefa Korenič, gospodinja iz Bele cerkve, 58.
Novomešjka kronika
• 6. aprila bo ob 19.30 v Domu JLA predaval znani novomeški zdravnik prlmarij dr. Ivo Smrečriik. Predavanje »S tuberkulozo ni premirja« bo spremljal poučen ln zelo zanimiv film. Večer Je s pomočjo mestnega odbora RK organizirala delavska univerza v počastitev svetovnega dneva zdravja, ki Je letos posvečen boju proti tuberkulozi. Vabimo k čim večji udeležbi!
• Novomeški kino »Krka« Je 1. aprila prenehal s poslovanjem po zimskem urniku. Poslej so predstave spet ob 18. In 20. uri, ob nedeljah pa tudi popoldne ob »tirih.
• Nedavna tega so na kantlij-lkrm križišču namestili prvo prometno zrcalo v Novem mestu. O njem smo že dalj časa govorili, končno pa se Je le izpolnila želja voznikom motornih vozil, ki prihajajo lz smeri bolnišnice ln zavijajo v levo na most. Stavba »2eleznine« Je zastirala pogled na nasproti prihajajoča vozila, zato bo novo zrcalo precej pripomoglo k bolj varnemu prometu v tem križišču, ki Je eno najbolj obremenjenih v vsem mestu.
• Na ponedeljkovem živilskem trgu Je bil precej živahen promet. Najbolj so šla v promet semena, razen teh pa tudi zgodnja zelenjava. Prodajali so radič ln regrat, merico po 50 dtn, čebulo po 80 din, krompir po 45 din, Jabolka po 100 din, mleko po 70 din, Jajca po 35 din, suhe gobe po 1000 din kilogram ter šopke spomladanskih rož po 10 lri 20 dinarjev. Kot običajno so radi tokrat prodajali volnene Jope, ceneno konfekcijo, lončarske izdelke ln rože lončnice. Pripomniti pa Je treba, da so v zgodnjih jutranjih urah cene nekoliko višje,
okoli devetih, ko se prodajalkam že mudi domov, pa navadno popuste za nekaj dinarjev.
• Gibanje prebivalstva: rodili sta: Slavka Zupančič lz Partt-zar.ske 29 — Doris in Ivanka Mo-rosinl, Nad mlini — Itala. — Ta teden porok ln smrti v mestu ni bilo. — Stanko Jakopin, sin krojača iz Vrhovčeve ulice 6, Je pri telovadbi padel ln si poškodoval desno koleno.
NESNAGA NAJ NE ČAKA POMLADI!
Zima je minila, snega pa tudi ni več. Toda, če bi pogledali na vrtove, vrtičke ln sadovnjake prebivalcev našega mesta, bi lahko sklepali, da so ti pripravljeni na naslednjo zimo. Sneg, ki se je v minulih dneh naglo stalil, je pustil za seboj smeti in ostalo navlako. Nedvomno se ta ne bo stalila in Jo je treba odstraniti. Stanovalci in lastniki vrtov, sadovnjakov in drugih zemljišč, naj bi počistili okolico. Podobno opravilo čaka tudi komunalno podjetje, ki bo moralo počistiti vsa Javna mesta in mestna cestišča. Pomlad Je tu in turisti so že začeli prihajati k nam. Ne bi bilo lepo, če bi že po zunanji podobi mesta sodili, da so Novomeščani slabi gospodarji ...
Kaj menijo Stopicam na sestankih
Na vseh sestankih v Stopi-čah že zelo dolgo razpravljajo o tem, kdaj bodo Stopiče spet dobile gostišče, ki je bilo pred nekaj leti zaprto. Kot je videti, se rešitev obeta, ker je sklenila kmetijska zadruga Novo mesto vložiti nekaj sredstev za ureditev prostorov. Gostišče bo prevzel zasebnik, ki se je že prijavil. Problem gostišča je toliko bolj pereč zato, ker prosvetni delavci in drugi uslužbenci iz Stopič nimajo kam hoditi na hrano, prav zato pa Stopiče zapuščajo. Morda bi kdo rekel, da si ponekod kuhajo sami. To drži, toda v Stopicali ni kruha, ne zelenjave in
ne mesa, brez tega pa ne more nihče živeti. Hoditi v Novo mesto po taksnih nakupih pa se nikomur ne izplača, saj bi precej zapravil za vožnjo in tudi izgubo časa je treba upoštevati.
Tudi vprašanje preskrbe bi bilo treba v Stopičah rešiti, ne pa samo govoriti, razpravljati in »reševati«, kot delamo že nekaj let. Avtobusna proga Stopiče—Novo mesto je svojevrstna posebnost, saj se na ta avtobus pozimi ne more nihče zanesti. Čeprav je cesta dobro zorana, v Stopičah nemalokrat zaman pričakujemo avtobus. Zgodi se, da ga sploh ni, ker bodisi ne odpelje iz Novega mesta ali pa pelje samo do Težke vode. Vprašujemo: kako naj nekdo, ki je pol ure ali uro daleč prišel peš v Stopiče zato, da bi se od tam peljal z avtobusom, ve, če bo avtobus prišel ali ne? Prebivalce zanima, če za takšen vozni red avtobusa ve uprava podjetja »Gorjanci« ali pa je to morda le samovolja tistih, ki za to pro-
go odgovarjajo.
Ugotavljamo tudi, da sta tako sprevodnik kot voznik avtobusa, ki delata na progi Novo mesto—Stopiče, včasih čudno razpoložena do potnikov.
Sestanek SZDL v Beli cerkvi
Pretekli teden je krajevna organizacija SZDL v Beli cerkvi sklicala množični sestanek, na katerem so razpravljali o številnih krajevnih problemih. Dosedanja praksa je pokazala, da delovanje političnih organizacij v preteklem obdobju ni bilo najboljše. Ta sestanek naj bi pripomogel, da bi občani videli rešitev lokalnih težav v skupnem prizadevanju in spoznali, da ne kaže več drobiti sile in sredstva. Dogovorili so se, da bodo poslej naj; važnejša vprašanja obravnavali na javni tribuni in jih tako skušali kar najhitreje reševati. Sd.
Čestitke Lojzetu Lovku
V ponedeljek se je srečal z Abrahamom tovariš inž. Lojze Lovko, agronom na novomeškem kmetijskem posestvu. Rodil se je 30. marca 1911 v notranjskem Brezju, služboval pa je kot kmetijski inženir na raznih vodilnih in odgovornih delovnih mestih, tako med drugim na okraj-nem ljudskem odboru v Mariboru in na nekdanjem ministrstvu za kmetijstvo LRS. Prvega maja 1950 je prišel na ^okrajni ljudski odbor v Novo mesto, kjer je delal vse do lanskega marca. Čeprav je bil zaposlen kot kmetijski stro-
kovnjak v upravi okrajnega ljudskega odbora, je imel tako prej kot zdaj nenehne žive stike s kolektivi različnih kmetijskih organizacij in jim je vedno rad in uspešno pomagal. Dobro ga poznata vsa Dolenjska in Bela krajina. .
Ob 50-letnici življenja mu želi kolektiv kmetijskega posestva v Novem mestu vse najboljše z željo, da bi tudi vnaprej pomagal reševati težke probleme, ki so zdaj pred kmetijskimi organizacijami.
KOLEKTIV KP
Novo mesto
Še o otroškem vrtcu v Žužemberku
V Dolenjskem listu z dne 26. marca ste v članku »Od gospodarske moči je veliko odvisno« med drugim objavili del moje razprave na seji občinske skupščine 17. marca o problematiki otroškega vrtca v Žužemberku. Nikjer nisem rekel, da je vrtec že ustanovljen, pač pa sem dobesedno takole izjavil:
»V Žužemberku že tri leta razpravljamo o ustanovitvi otroškega vrtca in ga šele zdaj spravljamo v življenje«. V nadaljevanju razprave pa sem rekel tako: »Lahko na-
stane vprašanje, kakšna bo soudeležba pri sofinanciranju prehrane, koliko bo mojih in koliko tvojih otrok.«
Brez dvoma bi v preteklih letih že lahko prišlo do realizacije želja delavk obeh gospodarskih organizacij, če bi bilo med obema več sodelovanja in manj trenja.
Ustanovitev otroškega vrtca pa je upravičena zahteva in želja zaposlenih mater, pa naj si bodo zaposlene v tej ali oni gospodarski organizaciji. Milan Bratož
V spomin Karlu Butari
Kakor ugasne lučka, tako se je utrnilo življenje stare-Qa viničarskega veterana Karla Butare na Vinjem vrhu, kjer je 18. marca v SO. letu življenja mirno izdihnil. Njegova življenjska pot je bila polna bridkosti in trnja, vedno pa je ostal nasmejan in dobre volje, pripravljen vsakomur pomagati z nasveti in dejanjem. V srečnem, čeprav revnem zakonu se mu je rodilo 11 otrok, ki sta jih z ženo vzgojila v poštene in
Umrl je aktivist Matija Poglajen
21. marca so na Drganjih selih pokopali domačina in aktivista NOB 78-letnega Matija Poglajena. Poglajen Je bil oče petih partizanov, od katerih je Rude padel kot komandir čete v Gubčevi brigadi. Na zadnji poli so se od nJega poslovili številni preživeli borci ln aktivisti NOB ter darovali vence. Matija Poglajen bo ostal v spominu ko{ borec za napredno mišljenje in pravično stvar.
napredne ljudi. Po 30 letih hudega garanja so ga dolenjski fevdalci vrgli na cesto čisto brez podjmre. Tudi takrat ni klonil; v najtežjih dneh je zlagal celo pesmice, kot na primer tole, ki jo ima shranjeno tudi Dolenjski Ust:
»Sem oče v družini desetih otrok, graščini sem služil, pa zdaj sem ubog; kam hočem z družino, z nosečo ieno, drugam kot pod milo nebo ... «
Srečno je prestal tudi zadnjo vojno; trpel je predvsem zaradi domačih izdajalcev. Skrival je ranjenega partizana, pa so ga izdajalci mučili in pretepali. Za svobodo sta z ženo darovala sina Karla in Milana, Lojze pa je šel skozi pekel v Mathausnu. Karel Butara je dobil spomenico maršala Tita, za požrtvovalno delo pa tudi medaljo za zasluge II. stopnje, na katero je bil nadvse ponosen.
Pri odprtem grobu se je od njega poslovil v imenu ZB Mirko Bele. Prijaznega starčka in dobrega človeka bomo ohranili v l&pem spominu.
MARTA TOMAZIN
PBMKaMMMiiil IMIJIliri ■illilllllillllli llllliilillBlillliliMillllllilllllllia
DOKLEJ SE GNEČA V NOVOMEŠKI ZOBNI AMBULANTI
Zakonita, toda žal še nedosegljiva pravica
Novomeški občan mora nemalokrat zaman v prenapolnjeno čakalnico zobne ambulante Mej vrti ¥ Novem mestu. Šest zobnih terapevtov ne more ustreči vsem, ki so potrebni zobozdravstvene nege. Delovni pogoji v premajhnih prostorih so nemogoči, ni jih mogoče primerjati niti s HT zaščito v povprečni' proizvodni delavnici.
1. januarja 1963 je zobno ambulanto z vso dediščino njene poprejšnje samostojnosti prevzel novomeški Zdravstveni dom. Kazalo je, da bo kmalu bolje, še pred tem je bilo dogovorjeno, da bo občinska skupščina Novo mesto oskrbela stanovanja,za stranke, ki bi se izselile iz stavbe Zdravstvenega doma v Jenkovi. V izpraznjene prostore bi se iz stavbe Mej vrti preselili v II. nadstropje Zdravstvenega doma šolska zobna poliklinika in otroški dispanzer. S tem bi bilo v stavbi Mej vrti dovolj prostora za razmah zobne ambulante.
število zobnih terapevtov se je kaj kmalu pove-,, čalo od prejšnjih treh na šest. Zdravstveni dom štipendira še 8 stomatologov, ki bodo postopoma prihajali s študija. Komunalni zavod za socialno zavarovanje je prispeval 6 milijonov dinarjev za preureditev prostorov v stavbi Mej vrti. Pripravljena je tudi popolnoma nova kompletna oprema za 8 stomatologov in dodatna oprema za tehniko; za oboje je ZD odrinil 8 milijonov dinarjev. Gneča v zobni ambulanti pa je kljub temu iz dneva v dan večja, ker vprašanje prostorov po poldrugem letu, odkar so se začeli razgovori, še vedno nI rešeno. Približno 25 tisoč prebivalcev je še vedno deležnih zelo okrnjene zobozdravstvene zaščite.
Zataknilo se je pri stanovanjih, ki so jih v ZD na Jenkovi zasedle 4 stranke. Tri so se že izselile; dvem« je ustrezno stanovanje oskrbela občinska skupščin« Novo mesto, eni pa Komunalni zavod za socialno zavarovanje iz svojih sredstev, čeprav tega ni bil dolžan. Pri četrtem stanovanju pa se je dodobra zataknilo. V njem stanuje strokovnjak, ki je upravičeno odklonil stanovanje, ki mu je bilo ponujeno v zame-no, ker je bilo neustrezno. Odtlej zadeva stoji. Po reorganizaciji OLO se je v Novem mestu sprO" 1 stilo- več stanovanj. To je bila priložnost, ko bi strankam v Zdravstvenem domu v Jenkovi najlaže nudil' •ustrezna stanovanja ln s tem rešili problem zob* zdravstvene službe. V resnici pa je bilo takrat in P0-tem opravljenih več preselitev in zamenjav, za katero se ne bi dalo reči, da so bile družbeno potrebne. En<> stanovanje v Zdravstvenem domu pa je še vedno izpraznjeno. 25 tisoč občanov je zato prikrajšanih ** zobozdravstveno zaščito. Zanje je torej zobozdravstvi sicer res zakonita, toda nedosegljiva pravica. V" klej bo tako?
Milog Jakopcc
Trebanjska mladina se že pripravlja
Na seji komisije za gospodarstvo in družbeno samoupravljanje pri občinskem komiteju Zveze mladine v Trebnjem so 23. marca obravnavali nekatera vprašanja, o katerih bo spregovorila tudi prva konferenca slovenske mladine jutri in pojutrišnjem v Ljubljani.
Ko je komisija razčlenjevala možnosti v gospodarskih organizacijah, ki zaposlujejo mladino, je ugotovila, da se bo letos lahko mladina iz vseh večjih gospodarskih organizacij udeležila okrajnega tekmovanja za dvig delovne storilnosti, ker je to podaljšano do dneva mladosti. Doslej je bila trebanjska občina ena izmed redkih v okraju, da takega tekmovanja ni sprejela. Razen tega bo komisija priporočila občinskemu komiteju ZM^ naj razpiše tudi tekmovanje za samo občino.
Kot je ugotovila komisija, je v času predvolilne aktivnosti za izbiro kandidatov v nove samoupravne organe delovnih organizacij osrednja naloga vse mladine ta, da o ustreznem vprašanju temeljito razpravlja in se vse do volitev zavzema, da bo izvoljen delegat, ki ga bo izbrala. Pri tem^ si bo prizadevala spraviti na kandidatno listo res najboljšega člana ZMS. Seveda kandidati iz mladinskih vrst ne bodo nekakšni predstavniki ZMS v samoupravnih organih, ker bodo mjladl'. ljudje zastopali vse zaposlene v kolektivu, ne le svoje vrstnike. Razumljivo, da si bodo mladi med drugim prizadevali uveljaviti vse pravice mladih, ki jih zdaj zaradi tega ali onega razloga niso uspeli. Predvsem pa pričakujejo, da bodo s pomladitvijo samoupravnih (in drugih organov vnesli v razprave novega poleta in volje.
Prav gotovo je naloga mla-
dine, da zavestno sodeluje v vse teh in podobnih razpravah. Njena naloga je tudi, da sodeluje v obravnavanju in pri sprejemanju statutov delovnih organizacij. Pa tudi
načrtovanje nalog in trošenje sredstev tako v delovnih organizacijah kot v občini je področje, kjer bo morala mladina reči svoje. Kot ugotavljamo, področij, ki zadevajo mlade občane, ni malo. Prav tako pa ni manj možnosti, da bi se povsod uveljavili mladi ljudje. Nedvomno bo uspeh tem večji, čim bolj se bo mladina na vse to pripravila.
Pred občnim zborom sevniške-ga Partizana
»Partizan« (TVD) v Sevnici, ki šteje med najbolj delavne v Zasavju, bo imel 4. aprila ob 19.30 letni občni zbor. Posebno v zadnjih letih se je njegova dejavnost zelo razširila. Razen telovadbe, ki jo v društvu redno goje vsi oddelki od cicibanov dalje, ima zelo delovne sekcije: za odbojko, košarko, rokomet, judo, namizni tenis, smučanje, nogomet in lahko atletiko. Po vajah se mladina in starejši radi zbirajo v klubu ob televizorju. Lani je zaživela tudi rekreativna dejavnost. Okoli 20 pionirjev in pionirk je 14 dni letovalo na morju. To je omogočilo gostoljubje novomeškega »Partizana«. Letovanja, izleti, taborjenja in zimovanja ima društvo v svojem programu.
Lani je društvo porabilo precej sredstev za razne pripomočke, za opremo kluba (z delno pomočjo SZDL), obnovo doma in ureditev športnega igrišča. Napraviti pa bo treba še veliko. Za to ima društvo lepe načrte, vendar premalo sredstev. Bremenijo ga anuitete posojil za večje investicije v zadnjih letih.
V upravnem odboru je bilo veliko starejših in izkušenih članov, dve tretjini pa mladih odbornikov. Ti so prišli iz telovadnic in igrišč in so se že prej vživeli v vodenje društva. Sodelovanje med upravnim ln strokovnim odborom je bilo tesno in plodno. Bilo Je več skupnih sej. Upravni odbor je imel dober posluh za želje !n predloge načelništva in strokovnega odbora, strokovni odbor pa je znal upoštevati težave upravnega. Vzgoji vodniškega kadra je bila posvečena nenehna skrb. Mnogo mladih vodnikov in telo-
vadcev so poslali na razne tečaje za orodno telovadbo, športne igre itd.
Predvsem je razveseljivo, da število članstva iz leta v leto sicer počasi, toda stalno narašča. Želimo, da bi občni zbor dal nove pobude ter podlago za plod-r.ejše in uspešnejše delo.
M.
Športni drobiž iz Brežic
• V trening tekmi z rokotne-taši iz Bregane so Brežičanl zmagali s 37 : 12. Tekma Je bila v dežju.
• Rokometašice, ki so odlično zaigrale na tekmovanju zimske republiške lige, se marljivo pripravljajo na spomladansko tekmovanje. *Ce bodo tudi tokrat zaigrale tako dobro, se ni treba bati, da bi izpadle iz republiške Jige.
• Sodniški odbor zasavskega rokometnega centra s sedežem v Brežicah je na zadnjem sestanku s predstavniki občinskih zvez za telesno kulturo obravnaval vprašanje sodniškega kadra. Sklenili so, da vsaka zveza pošlje na sodniški tečaj v Radeče nekaj svojih predstavnikov. *
Trni
Loški strelci so se izkazali
Mlada strelska družina v Loki pri Zidanem mostu je pred kratkim zaključila 9 kol okrajnega strelskega tekmovanja, ki se je začelo že 12. januarja. Tekmovanje se je odvijalo sredi zime vsako nedeljo dopoldne v dvorani prosvetnega doma, kjer so strelci močno občutili mraz, vendar so bili doseženi kar lepi rezultati. Od 200 možnih zadetkov so nekateri Ločani dosegli 130 do 151 zadetkov, s čimer Je bil dosežen rekord. Najboljši so bili domačini Lado, Nande, Ljubo, Jože. 2al se nihče od teh ni udeležil tekmovanja za zlato puščico v Sevnici.
4. aprila bo imela strelska družina v Loki prvi občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani, pa tudi ostali ljubitelji strelskega športa. Ob tej priložnosti bodo tudi razdeljene nagrade trem najboljšim strelcem.
S. Sk.
Sotočje Kolpe in Čabranke: prva priteče z leve, druga z desne, kraj pa je zelo primeren za taborjenje
Nekaj športnih drobtin iz Osilnice
Športna sekcija »Kolpa« ima letos v načrtu vrsto tekmovanj in bodo z njimi osilniski športniki dostojno proslavili petletnico svoje sekcije. Na občnem zboru v januarju so sprejeli vrsto sklepov in nalog, da bi lako pritegnili v svoje vrste čim več mladine in odraslih. Za najmanjše so celo ukinili članarino. Zanje bodo pripravili precej tekmovanj. Starejši so že imeli lani nekaj nastopov; Med najbolj marljivimi so namiznoteniški igralci, ki so imel; že pet turnirjev. Udeležba je bila precejšnja, le škoda da nimajo prave mize. Še najboljše pogoje imajo za vaje člani sekcije, ki študirajo v Ljubljani. Ti so se tudi prijavili 7-a tekmovanje za namiznoteniški pokal Jugoslavije. V predtekmovanju občine Ljub-ljana-Center so oddgra'.i tekmo s PruJami in jo odločili v svojo korist. Najbolj zaslužen za Osilničr.ne je bil Anton Sercer, dober pa je bil tudi Janez Ožu-rai Zdaj se pripravljajo za dvoboj s Kočevjem.
Šahisti so imeli do zdaj dva turnirja. V bližnji prihodnosti bodo zaceli vaditi in tekmovati še odbojkarji in nogometaši. Nogometaši bodo Imelj letos več dvobojev s Plešcami, Čabrom. Gerovim ln morda s Kočevjem ali Delnicami.
AUeti nameravajo organizirati I. atletsko prvenstvo Osilnice in bodo v goste povabili vrstnike iz Cabra in Kočevja.
Razen tega bodo še druge prireditve. Sekcija ima že okoli 60 članov in članic. Pri organizaciji prireditev jim bo najbolj trda predla zaradi pomanjkanja denarja. 30.000 dinarjev bodo dobili od občinske zveze za telesno vzgojo, nekaj pa bodo morda prispevale krajevne organizacije. Slej ko prej bodo v Osilnici morali zgraditi športno igrišče, s čimer bo kraj veliko pridobil. ip
Po prvem nastopu krepko vodi Mrzlak
V Kanižarici se je pričelo finalne tekmovanje za naslov keglja-škega prvaka Dolenjske. V linalu nastopa   11  posameznikov: štirje
tekmovalci Pionirja, po trije Rudarja in Železničarja ter en tekmovalec iz Metlike.
Prvi nastop je prinesel veliko vodstvo tekmovalcu Pionirja Mr-zlaku, ki Je v prvem nastopu dosegel odličen rezultat 861 kegljev. Skoraj Botovo bo ta naskok Mrzlak tudi obdržal, saj vodi pred Hrenom kar za 35 kegljev. Mrzlak je bil do sedaj devetkrat prvak Dolenjske, le zadnji dve leti je ta naslov pripadal Stanetu Vajsu in Hrenu. Ta dva tekmovalca sta po prvem nastopu na petem oziroma drugem mestu. Tako je Hren dosegel 826, Vinko Vajs pa 812 kegljev. Njima sledijo Krušič (804), Stane Vajs (795), Birkelbah (780), Rodič (775), Romih (774), Turk (744) in M. Bra-tuž (706).
To tekmovanje bo zaključeno še ta teden z drugim nastopom v Kanižarici in tretjim pri Pionirju. Vsekakor bo najbolj zanimiva borba za prva štiri mesta, ki vodijo na republiško prvenstvo kegljačev.
s (en)
Prvi v trojkah Legiša, Hren in Juntes
Zaključeno Je kegljaško tekmovanje trojk v borbenih igrah. To tekmovanje je zajelo kar 18 trojk, ker je 10 trojk izpadlo v pred-tekmovanju. Preostalih osem ekip Je nato igralo po Izločilnem sistemu do finala.
Med osem ekip se je uvrstilo Pet ekip Pionirja, dve ekipi Vseh devet in ena Železničarja. Tu bi kmalu poskrbeli za presenečenje Plantan, Venta in Hrovat, ki so vodili že 2 1 proti favoritom Mrzlaku, Krušiču in Veselu, vendar so slednji s težavo le zmajali 3 : 2. Huda borba je bila med Turkom, Cavlovičem in Dra-vincem ter devetkarji Zelnikom, Senlčarjem in Gričarjem. Zmagal le Železničar s 3 : 1. Ostali dve trojki Pionirja sta zmagali po Pričakovanju.
V polfinalu »ta se nato srečala Železničar ln Pionir (Mrzlak, Kru-
ltmi!IllllM,in,„,H»„»U.....,HJI>1H»LI,.......»......I..............................-
šlč, Vesel). Po naporni in hudi borbi je zmagala ekipa Pionirja s 3 : 2. V drugi igri so se srečali klubski kolegi. Po tekmi, ki se je le v prvi igri končala neodločeno, je gladko zmagala trojka Legiša, Hren, Juntez s 3 : 0 nad cslabljeno trojko Barbič, Pillpčič, Stepec (manjkal je Vukšinič).
Tako sta se v finalni igri srečali dve Pionirjevi trojki. Igra je pritegnila tudi veliko število navijačev, ki so z zanimanjem sledili lepi igri. V zadnji odločilni je bila trojka Legiša, Hren, Juntez boljša in je osvojila prvo mesto v trojkah. Drugo mesto je osvojila ekipa Mrzlak, Krušič in Vesel, tretje mesto pa ekipa Železničarja (Turk, Cavlovič, Dra-vinc).
V prihodnjem tednu pa se prične zanimivo tekmovanje posameznikov v borbenih Igrah. Nastopilo bo kar 64 posameznikov.
(en)
V Velikih Poljanah potrebujejo telovadno
dvorano
TVD Partizan v Velikih Poljanah je imel nedavno letni obračun dela. Tedaj je bilo ugotovljjeno, da so telova-dišča premajhna. Za večerne in zimske vaje potrebujejo dvorano. Z' manjšimi stroški in prostovoljnim delom članov bi lahko uredili take prostore v vaški zadružni lopi. S kmetijsko zadrugo v Ribnici, krajevnim odborom in z-občinsko zvezo TVD so se že začeli prvi pogovori o prej omenjeni zamisli. Na občinskem posvetu so obljubili pomoč, »partizanovci« pa bodo lahko kmalu pričeli s pripravami.
Gostovanje Ljubljančanov v Dolenjskih Toplicah
V nedeljo, 22. marca, je v Dolenjskih Toplicah gostovalo KUD »France Prešeren« iz Trnovega v Ljubljani s komedijo »Cvrček za pečjo«. Kljub neugodnemu vremenu se je zbralo precej občinstva, ki je z burnim ploskanjem izražalo gostom svoje zadovoljstvo nad prireditvijo. Topličanl si želijo, da bi jih gostje iz Ljubljane še obiskali.   D. G.
NESREČE
—- ' r    — - • ■_ ■
Z novim vozilom se je prevrnil
». marca ob 1. url Je TOdl »trojni tehnik Radoslav Markovlc »ov osebni avtomobil po avtomobilski cesti proU LJubljani. Vozilo še ni bilo registrirano, v Ovinku pri Karteljevem pa je avto zaneslo proti "**";■? ™ S Je soet vrnil na cestišče, se Je U, Tožnik ni bil ranjen Škodo na vozilu pa so ocenili na okrog 400.000 dinarjev.
Motorist ob vozniško dovoljenje
Motoristu Matiji Brunskoletu S Hrastja pri Sulmrju so prometno varnostni organi odvzeli vozniško dovoljenje, ker je 25. mar-ca ob 17.15 zapeljal na kandljško križišče v Novem mestu, ne da bi nakazal smer vožnje. Ker Je vozil cikeak, so ga odpeljali tudi na odvzem krvi.
Srečen padec z brzovlaka
2B. marca ob 23.50 Je padel z brzočega brzovlaka pri Blanci blizu Sevnice 17-lotnl Ivan Leva-*•* Do nesreče Je prišlo, ko se J° Levačič vračal lz WC ln so se nenadoma odprla vhodna vrata 5a desni strani, Sam Je povedal, °a ga je iz vlaka potegnil močan "ačnl tok. Pri padou Je bil Leva-2? 1« ln*Je ranjen ln so ga odbijan v sevnj^o ambulanto.
V vsako hišo: DOLENJSKI LIST!
VIII. Zlet bratstva in enotnosti bo leta 1965 v Karlovcu
Prejšnji teden so se v Novem mestu sestali športni delavci iz Karlovca in domača telesnovzgojni delavci, ki so sodelovali v pripravah na VII. zlet bratstva in enotnosti v Novem mestu. Namen tega sestanka je bil tovarišem iz bratske republike prosre-dovata izkušnje, razen tega pa uskladiti nekatera različna stališča in se pogovorita o- financiranju udeležencev te tradicionalne prireditve.
Prisotni so bili mnenja, naj bi športniki oziroma ekipe sodelovali v vseh razpisanih disciplinah in igrah, mimo teh naj bi vsaka občina ali okraj nastopil s samostojno sestavo, seveda vsak po svojih možnostih.
Tuii tradicionalna štafeta ne bo izostala. Prihodnje isto bo irns'.a izhodišče ponovno na Bazi 20, na z'o'ni dan pa b'j prispc'.a v Karlovac. Kljub temu da bo z'.ct še'.e v po'.etnih mesecih leta 1965, je treba takoj zae?ti s pripravami in zibranjem sredstev, s k.iterimi boiio omogočili udeležbo najboljših športnikov dolenjskih občin.
Sd.
VELETRGOVINA
„ASTRA"
Ljubljana, Bežigrad 6
SE VLJUDNO PRIPOROČA
S  SVOJIMI  ENGROS ODDELKI IN
DETAJLNIMI POSLOVALNICAMI
RADIO LJUBLJANA
Zmaga Brežičanov v prijateljski tekmi
26. marca so brežiški rokometa-ši pred okoli 300 gledalci premagali moitvo ljubljanskega Slovana, člana republiške rokometne lige. Čeprav Brežičanl niso nastopili v najmočnejši postavi, so zmagali z 20 : 17. Pri domačinih se Je nekajkrat občutilo, da nimajo dobre kondicije, vendar smo lahko tudi s tako formo zadovoljni. Igro Brežičanov Je treba oceniti odlično, najboljša pa sta bila Dogan v obrambi ln Šetinc v napadu. Igrali so ln dosegli gole: Novak, Šetinc, Boslna 4, Rovan 1, Florjančlč, Šetinc 7, Glogovšck, Avsec 2, Dogan 4, Ju-rlšič 3, Ples ln Kukavica. Sodil Je Slmčič.
TRGOVINA, INDUSTRIJA, OBRT IN USTANOVE!
Veletrgovsko podjetje KOKRA- KRANJ
nudi
v svojih, na novo urejenih grosističnih prodajnih prostorih v  Kranju  bogato izbiro manufakturnega, galanterijskega in drugega blaga iz uvoza in domače proizvodnje. • Telefoni:   direktor 25-14,   komerciala 23-57, . Engros skladišče 23-74, 23-77. PRIPOROČA SE KOLEKTIV
KOKRA, Kranj
VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19,30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, 3. APRILA: 8.55 Pionir-sti tednik. 9.25 Popularne strani iz francoske orkestralne glasbe. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Rudi Gaber: Mehanizacija v varstvu rastlin. 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne. 13.30 Koncertni drobiž. 14.35 Češkoslovaška zabavna glasba. 15.15 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Iz življenja in dela Antonina Dvofaka. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 4. APRILA: 8.05 Vedre melodije za konec tedna. 9.45 Majhni zabavni ansambli. 10.15 Domače viže za sobotno dopoldne. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Kmetijski nasveti — Filip Uratnik: Ekonomsko možnosti Intenzivnejše govedoreje zasebnih gospodarstev. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino 18.45 Novo v znanosti. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Popevke o aprilu, pomladi in mladosti.
NEDELJA, 5. APRILA: 8.00 »Veseli tobogan«. 9.05 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 11.50 Godala v ritmu. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, II. 13.30 Za našo vas. 14 10 Radi bi vas zabavali. 15.05 Koncertna glasba za vsako rabo. 16.00 Humoreska tega tedna — Vj. Kaleb: Priča. 17.05 Hammond orgle. 18.15 Glasba iz znamenitih oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svojo popevko.
PONEDELJEK, 6. APRILA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Pojeta mezzosopranistka Bogdana Stritar in tenorist Janez Lipušček. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Dragan Honzak: Izboljšanje asorti-menta s precepljanjem v starejših sadovnjakih. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 S knjižnega trga. 16.00 Vsak dane za vas. 17.05 Iz opernega albuma. 18.10 Zvočni kalejdoskop. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije — dirigent Kurt Sanderling.
TOREK, 7. APRILA: 8.35 Nekaj domačih. 9.25 Ritmi Latinske Amerike. 10.15 Sovjetske popevke. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Jože Vengust: Raba in učinek motornih kosilnic. 12.15 Domače viže za prijetno opoldne. 13.30 Od Rameauja do Ravela. 14.35 Slovenske narodne za soli.
zbor in orkester v priredbi Lud-Jana Marije Skerjanca. 15.30 V torek na svidenje. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 19.05 Glasbene razgled-nlce. 20.20 Radijska igra — Hans Magnus Enzenberger: Temna dediščina, globoki Bayon.
SREDA, g. APRILA: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.25 Iz jugoslovanske produkcije vokalne in Instrumentalne zabavne glasbe. 10.45 Človek in zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Tone Zore: Stalež krav in te-llc. 12.25 Lepe melodije. 13.30 Glasbena skrinja z domačimi skladbami. 14.35 Zabavni zvoki iz Budimpešte. 15.40 Komorni zbor RTV LJubljana poje pesmi Jugoslovanskih narodov. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke Radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene razglednice. 20.30 Skupni program JRT — studio Beograd.
ČETRTEK, 9. APRILA: 0.05 S koncertnih in opernih odrov. 9.25 Na obisku pri pevcih in ansamblih zabavne glasbe vzhodnih dežel. 10.15 Pihalna godba JindHch Bauer. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Vukadin Siša-kovič: Varstvo češenj pred češnje-vo muho. 12.25 Za prijetno razvedrilo. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 3. aprila — Helena Sobota, 4. aprila — Izidor Nedelja, 5. aprila — Vlncenc Ponedeljek, 6. aprila — Ivo Torek, T. aprila — RadivoJ Sreda, 3. aprila — Albert Četrtek, 9. aprila — Tomaž

Ob prerani in težki izgubi našega ljubega moža ln očeta IVAN t SE LAKA bivšega gostilničarja v Dobravi pri
Skocjanu se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki lo mu pomagali v njegovi težki bolezni, posebno pa dr. Petricevl. Zahvaljujemo se darovalcem ven fev in vsem tistim, ki so ga spre nUi na zadnji poti, sorodnikom, irijateljem ln znancem ter gasil. Sem. Najlepša hvala tudi duhovšci-u za spremstvo ln g. župniku za
tolažilne besede ob grobu. Žalujoča  žena  Ivanka,  sin Ivan, hčerke Ivica, Majda tn Stanka
Yisam, ki so spremili našega dra-gega moža, očeta, dedka in tasta JOŽETA STARICA iz Mirne peči na njegovi zadnji poti in mu da. rovali vence, iskrena hvala. Posebej  M zahvaljujemo Povšetovim, Iplektlvu KPD Dob, OOZK, ZZB Mirna peč za pomoč ln vsem, ki lo a nami sočustvovali, godbi za spremstvo od hiše žalosti ter govorniku za ganljive besede pri odprtem grobu. Ealujođ: žena, sinovi, hčerke, mu-!       U in drugo sorodstvo
PREKLIC
Frana znldaršič iz Vel. Podljubna tjršna sela razglašam vse, kar sem govoril o Mariji Bukovec lz Vol. Podljubna 10, Uršna sela, za Oeresnloho.
PRODAMO betonsko železo po zelo ugodni cent (približno 1500 kg) t bližini Grosuplja. Pri prevze-
mu ga je treba plačati v gotovini. Naslov v upravi lista.
IZREDNO UGODNO PRODAM klavir v Novem mestu. Naslov v upravi lista.
KOMPLETNO SAMSKO POHIŠTVO ' proda Peter Martnčtč, Novo mesto, Dilančeva ul. 1.
SADIKE črnega ribeza prodam. Za-grad 3, Otočec ob Krki.
PRODAM zložljiv, kombiniran italijanski otroški voziček modre barve. Naslov v upravi lista. (191-64)
UGODNO PRODAM manjša posestvo blizu Šentjerneja. Poizve se pri Neži Cvelbar, Šentjernej 15.
PRODAM 4 češnjeve hlode, dolge 3 do 4 metre in debele 25 do 40* centimetrov. Prodam tudi nov voziček — samčar, še ne okovan, in en kos nove šine za kolesa. Poizve se pri Janezu Kle-menčiču, 2dinja vas 41, p. Otočec pri Krki.
PRODAM radio znamke »Vesna«, kuhinjsko pohištvo ln 2 stekleni strešni opeki. Medved, V Ragov log 4, Novo mesto.
PRODAMO manjšo količino potiskanega časopisnega papirja.
PRODAM 1000 kg sladkega sena, 50 koreninčenih trt črne in bele izabele za dvoriščne brajde, 20 m starih žlebov tn kljuk in več stenskih sobnih slik. Naslov v upravi lista.
NSU MAX 350 — 1956 letnik proda Ivan Sega, Ravni dol, p. Sodražica.
PRODAM 1500 kg krompirja cvet-nika in 3000 kg detelje. Cena po dogovoru. Poizve se na Fratl — p. Dvor.
PLETILNI STROJ znamke Remac-Regina prodam. Cena zelo ugodna. Benedikta Glogovšek, Trebnje 49.
ŽELEZNE PLUZNE šeste in sedme številke kupim. Naslov v upravi lista. (192-64)
DVA MIZARSKA pomočnika sprejmem. Samsko stanovanje preskrbljeno. Plača do 190 din na uro. Prane Kajzer. Podgora 24, Ljubljana — Šentvid.
Gostinsko podjetje botel »METROPOL«, Novo mesto, potrebuje delovno moč za čiščenje in čuvanje toaletnih prostorov v kavarni hotela »METROPOL«. Pogoji po dogovoru. Zainteresirane o5ebe naj se zglasijo na upravi hotela
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Ali ne delujejo želodec, jetra, žolč, črevesje? Uredite jih z rogaško »Donat« vodo! V zalogi jo imajo v Novem mestu prt  trgovskem obratu »HMELJ-
NIK«, telefon 21-129,, in »STANDARD«, telefon 2l;l58.
OBLAČILA OČISTI HITRO in solidno Kemična čistilnica, Novo mesto, Germova utica 5.
Brežice: 3. in 4. aprila italijanski barvni film »Obleganje Sirakuze«. 5. In 6. aprila španski barvni tlim »Mati, poslušaj mojo pesem«. T. tn 8. aprila švedski film »Vojni zločinci« — Mein Kampf — II. del
Dobrepolje: 4. In 5. aprila italijanski film »Salambo«. S. aprila ruski film »Ivanovo otroštvo«
Dol. Toplice: 4. in 5. aprila Italijanski film »Sin rdečega gusarja«
Kočevje — Rudnik: Od 4. do S. aprila jugoslovanski film »Operacija Tizian«. 9. aprila sovjetski barvni film »Njih trinajst«
Kostanjevica: 5. aprila ameriški
film »Sever Severozahod«. 8. aprila jugoslovanski film »Kampo Mamuta« /
Metlika: 4. in 5. aprila ameriški barvni film »Nuna«. 8. in 9. aprila ruski film »Ljudje na mostu«
Mokronog: 4. ln 5. aprila nemški barvni film »Grofica Marica«
Novo mesto — Krka: Od 3. do 6. aprila ameriški barvni film »Ognjena zvezda«. Od 7. do 9. aprila sovjetski barvni ftlm »Ljudje na sejmu«. — Od 1. aprila dalje predstave spet ob 18. in 20. url
OsUnica: 5. aprila sovjetski barvni film »Slepi muzikant«
Predgrad: 5. aprila angleški barvni film »Usodna Ciganka«
Sodražica: 4. ln 3. ameriški film »Zadnja obala«
Stara cerkev: 4. in 5. aprila angleški barvni film »Doktor in ljubezen«
Straža: 4. ln 5. aprila ameriški film »Drevo za obešanje«
Trebnje: 4. in 5. aprila ameriški barvni film »Cas življenja, čas smrti« •

Nov delovni čas pri poštah
3 1. aprilom 1964 je bil pri poštah v S RS uveden nov delovni čas za poslovanje.
Po novem delovnem času bo večina pošt v Sloveniji poslovala od 8. do 14. ure, nekatere pa zaradi večjih potreb v telefonskem prometu celo od 7. ure dalje. Pošte pa bodo delale tudi 1 ali 2 uri popoldne, ln sicer od 17. do 18. ali od 17.do 19. ure. Največje poŠte bodo poslovale cel dan, manjše pa bodo imele nedeljen delovni čas, in sicer od 8. do 15. ure.
S tem smo omogočili uporabnikom ptt storitev, predvsem so tu mišljene gospodarske organizacije ln ustanove, da se bodo lahko tudi po 13. uri posluževali ptt storitev. S tem ukrepom je ptt stroka prilagodila delovni čas krajevnim razmeram in izpolnila želje naših uporabnikov.
Vsaka pošta • ima v uradu objavljen delovni čas poslovanja. Novi delovni čas pa bo objavljen tudi t telefonskem Imeniku za teto 1964, ki bo izšel predvidoma v mesecu maju letos.
PTT PODJETJE NOVO MESTO
MATIČNI URAD NOVO MESTO
Od 23. do 30. marca je bilo rojenih 15 dečkov in 19 deklic.
Poročili so se: Franc Vidmar, elektromehanik iz Šentjerneja, ln Marija Kirar. delavka lz Gor. Gradišča; Blagoje Volkanovski, zdravnik-iz Ohrida, in Milica Popovič, uslužbenka iz Črnomlja.
Umrli so: Justina Razprasen. upokojenka iz Starega trga ob Kolpi, 61; Neža Florjančič. upokojenka iz Ločnei 77; Martin Menic, kmet iz Malega Podloga pri Vld-mu-Krškem, 43; Marija Zugelj, gospodinja iz Metlike, 66; Ana Jur-šič, kmetovalka z Dolža, 78; Franc Berkopec, kmetovalec lz Sentjošta, 58; Angela Jarc, kmetovalka iz Ce-gelrfce, 74; Marija Murgelj, posest-ulca z Daljnega vrha, 77; Anton Medic, kmetovalec lz RajnuSč, 69
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile;-Pavlina Medle iz Smarjete — Izidorja, Štefanija Krese iz Dobrave — Štefana, Ivan ka Rozman iz Trebće vasi — Ivanko, Zofka Rugelj iz Domžal — Marinko, Olga Pavkovtč iz Šenčurja
— Rosando. Terezija Huč lz Dolnjega Medvedjega sela — Marijo. Ivanka Kunić iz Loke — Andreja, Štefka Tkalčevič iz Črnomlja — Renata, Nuška Kobler iz JedtnSčt-ce — Mirioo, Marija Jerše lz Za^-Ilsca — Dragico. Angela Glaser tz Brestanice — Karmen, Alojzija Strajner iz Cešnjevka — Rafaela, Ana znidaršič iz Kapljišča — M. rijo, Jožefa Okoren iz Krmelja — Metodo, Angela Radež z Veltkega Slatnlka — Jožef o, Marija Prime lz Velikega Bana — Jožico, Erna Polovic iz Kanižarica — Goraada. Mihaela Mavsar iz Poljan — Igorja, Ivanka Lorkovič tz Kanižarlce
— Tatjano, Francka Petertln lz Hrastulja — Anico, Branka SvaJ-ger lz Črnomlja — Dušana, Jožica Gregorčič lz Dolenje vasi — Janjo. Angelca Milic lz Črnomlja — Zdenko, Angela Starešinlč lz Sečjega sela — dečka. Angela Jerak Iz Do brave — dečka. Marta Verbič s Čateža — dečka, Frančiška Lam-pret lz Brinja — dečka, Jožjfa Medvešček lz Sontjerneja — deklico, Ana Gazvoda s Potovrha — deklico, Anica Jerman iz Lokev — dečka, Halida Bogič iz Semiča — dečka, Martina Hočevar z Vrha — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so t brežiški porodnišnici rodtle: Marija Šetinc lz Brezine — Robija, Stanislava Ha-ler lz Artič —  Borisa, Antonija
Prime lz Vel. Bana — Marjana, Alojzija Kovačič iz Brezovice — Jožeta, Marjana Kranjc iz Lončarjevega dola — Janka, Miljenka Ko stevc iz Crnca — Vladimira, Ma rija Kopinč iz Vel. Obreza — Vladko, Marija Ratkovič iz Sen-kovca — Miroslava, Karlina Pisek iz Orehovca — Alojza, Marija Ro-stohar iz. Vel. Doline — Marjanco
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ilija Krajačiča, posestnika iz Kasta, so pri delu v gozdu stisnili hlodi in mu poškodovali medenico; Martin Mrak, delavec iz Gabrja. je stopil z desno nogo na zarjavel žebelj; Francu Sviglju. posestniku iz Gore, je pri žaganju drv poteno priletelo v glavo; Janez Turk, delavec z Vrha, se Je s sekiro usekal v desno koleno; Bogomir Novak, uslužbenec iz Črnomlja, je padel in si poškodoval desno nogo; Terezija Fabjan, posest-nica lz Zavtnka. je padla ln si poškodovala desno roko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili
ln so iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Adolf Ivačič, delavec s Senovega, si je v rudniku poškodoval levo roko; stefica Mrzljak, gospodinja iz Zagreba, si Je pri prometni nesreči poškodovala glavo; Marka Dragozeia, logarja iz Samobora, Je nekdo udaril s steklenico po glavi; Jožeta Klavžarja. cestarja lz Definega dola. so udarila avtomobilska vrata in mu poškodovala glavo in prsni koš; Ludvik Grgič. delavec iz Skrnika, Je pri delu padal In si poškodoval levo roko.
Razpis sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Npvo mesto
S polnim zaletom v prevrnjen tovornjak
V hudi DiXMnetni nesreći, ki se ie pripetila 27. marca ob 22. uri blizu mokriškega odcepa na avtomobilski cesti, ie bil Vladimir Turnšek takoj mrtev, niegova težko ranjena sopotnika pa so prepeljali v zagrebško bolnišnico.
Na Istem kraju sta bili pravzaprav v kratkem času dve hudi nesreči. Tovornjaku VK 23 14 s prikolico 14 30"-VK, ki ga Je votli Franjo Mlkullč, zaposlen pri podjetju »Prevoza v Vlnkovcih, sta prt priključku za Mokrice počili zadnji levi gumi. Vozilo Je začelo zanašati, prikolico pa Je potegnilo s cesto na nasip, kjer se Je odtrgala ln padla 4 metre globoko na staro cesto, ki pelje proti Jesenicam na Dolenjskem. Kasneje se Je tudi tovornjak pre Vrnil. Voznik ln pomočnik sta so takoj Izvlekla lz kabine ter pred vozilom ln za njim zažgala v ikatlah nafto. S tem sta hotela mimoidoče voznike opozoriti, naj tam mimo vozijo previdno.
Nedolgo zatem jo proti Zagrebu drvol osebni avtomobil NM 14 -18. ki ga Je vozil Vladimir Turn-lok Ko Je prišel že blizu mokri ftkoga priključka, sa očitno nI zmenil za ogenj, ki Je opozarjal na previdno vožnjo, ampak Je. M da bi zmanjšal hitrost, treščil v prevrnjen! tovornjak. Posledice so bila katastrofalne: voznik Turn-lek Je bil pri prlM mrtev, sopotnika Pavel  Brombauer ln neka
ženska pa sta se hudo ranila ln so Ju morali prepeljati v rigreb-
Sko bolnLšnico. Iz osebnega avtomobila (Volkivvagen) Je nastal kup zmečkano pločevine.
Očividci nesreč« so kasnoje povedali, da so videli, kako sta dva človeka poskušala preprečiti nesrečo, vendar Jima to nI uspelo. Voznik osebnega avtomobila hitrosti ni zmanjšal, ampak Je vozil naravnost proti tovornjaku.
Ostanek prikolice, ki se ie zrušila z avtomobilske ceste na podvoz pri Mokricah; osebni avtomobil se je zaletel v kamion, ki je prevrnjen ostal na cesti zaradi pretrganega vlečnega droga
PODJETJE
KREMEN
NOVO MESTO
proda
več elektromotorjev
od 44 do 22 KW,
dva pogonska Diesel motorja
tipa /Vran 7—9 KS,
kompresor in Štedilnik »Gorenje*.
ZDRAVSTVENI DOM Novo mesto
sprejme
v delovno razmerje:
- 2 zobotehnika
za stomatološki oddelek v Novem mestu ln zobno ambulanto v Šentjerneju
- obratovnega knjigovodjo
Pogoj: srednja strokovna Izobrazba. Stanovanje po dogovoru.
OBRTNI SERVIS SEMIČ
zaposli takoj
- kvalificiranega strugrrja
ln sprejme v uk
- 2 soboslikarska in pleskarska vajenca.
V skladu z zakonom o financiranju gradnje stanovanj (Ur. Ust FLRJ št. 47/59) ln 30. ter 42. člana pravil sklada razpisuje upravni odbor SZSH občine Novo mesto
V. NATEČAJ za stanovanjska posojila družbeno pravnim osebam v  letu  1964 In 1965.
1. Porabniki posojil:
a) gospodarske organizacije dejavnosti kmetijstva za leto 1964 20 milijonov dinarjev, za leto 1965 10,000.000 din;
b) zdravstvene ustanove za leto 1964 28.000.000 din, za leto 1965 12,000.000 din;
c) šolske ustanove za leto 1964 18.000.000 din, za leto 1965 10 milijonov dinarjev;
č) občinska skupščina za nezaposlene borce NOV v letu 1964 105 milijonov dinarjev;
d) hišni sveti v letu 1964 5 milijonov dinarjev;
e) stanovanjske zadruge za leto 1964 7,000.000 din;
f) za vse gospodarske organizacije, zavode in ustanove, ki niso naštete v točkah a—e za leto 1964 97,000.000 din. za leto 1905 68 milijonov dinarjev.
2. Posojila se bodo dodeljevala za novo gradnjo stanovanj in nakup stanovanj, ki se grade za tržišče, razen l.d, kjer so sredstva namenjena za večja popravila stanovanj.
3. Pogoji natečaja:
a) Najdaljši rok vračanja 25 let razen pri posojilih pod točko l.d, kjer znaša najdaljši rok vračanja 15 let.
b) Najnižja obrestna mera 1 °/o.
c) Najnižja udeležba k stroškom Izgradnje porabnikov pod: I.a, l.c, l.č — 30 % od predračunske vrednosti gradnje oz. kupne
cene stanovanj, l.b — 40 % predračunske vrednosti gradnje sli kupne cene stanovanj, za vse ostale 50 °/o predračunske vrednosti gradnje oz. kupna cene stanovanj. 4. Prednostni kriterij:
a) splošna družbena korist,
b) večja lastna udeležba,
c) krajši rok vračanja,
d) višja obrestna mera, vendar ne nad 6 %.
I. Vsak ponudnik je dolžan it pred  vložitvijo  ponudbe vplačati 0,5% varščino od zaprošenega posojila  na  račun  606—11—687—11 i Občinska skupščina Novo mesto, depozit stanovanjskega sklada. Od-' rezke o vplačilu varščine Je trebi ponudbi priložiti. Varščina zapadaj v korist sklada, če ponudnik od-- i stopi od ponudbe, sicer pa se niU I vrne.
6. Udeležba se mora položiti ' praviloma pred sklenitvijo pugod.* I be, a najkasneje 30 din po pravna* J močnosti odločbe o izidu natečaja.".
7. Vsaki ponudbi je treba prilo-.jj ložiti   predpisano dokumentacije,'/: kot  jo   določajo   pravila slilada. Ponudbe, Jci ne bodo opremljen*!
z vso ustrezno dokumentacijo, V 3 katere mora biti razvidno, da pO-' nudnik v roku 45 dni po pravno- ■ močnosti odločbe lahko prične 1 f gradnjo, ne bodo obravnavane.
Vsa potrebna navodila in tiskovi-. ne so interesentom na razpolago pri Zavodu za izgradnjo in ureja- i nje naselij. Novo mesto, Prešer-nov trg, telefon 21-239.
Ponudbe je treba vložiti hkrati z vso predpisano dokumentacijo ln odrezkom o vplačilu varščine T zaprti kuverti, najkasneje do 39. j aprila na naslov: Zavod za Izgradnjo ln urejanje naselij, Novo m»-sto- Prešernov trg 8, V. natečaj z> stanovanjska posojila SZSH občin* ; Novo mesto.       Upravni odbor.
Razpis delovnih mest občinske skupščine v Novem mestu
Zaradi   izboljšanja poslovanja I upravnih organov občinske skupščine Novo mesto
razpisuje
razpisna komisija pri skupščini občine Novo mesto delovna mesta za:
1. načelnika oddelka za medobčinske inšpekcijske službe
2. šefa odseka za gradbene, komunalne zadeve ter urbanizem
3. referenta za delovna razmerja
4. gozdarskega inšpektorja
5. kmetijskega inšpektorja
6. sanitarnega inšpektorja
7. dva statistika
8. referenta za kadrovsko službo
9. referenta za izkoriščanje gezdov
10. referenta za odmero gozdne takse
11. šefa krajevnega urada ii in Je
12. dve strojepiski 1 b razreda
13. dva davčna Izterjevalca
14. dva diplomlranes ekonomista
— pripravnika
15. dva diplomirana pravnika
— pripravnika
Pogoji:
1. pravna ali druga ustrezna fakulteta z nekajletno prakso
2. gradbena, ekonomska alt druga ustrezna fakulteta ln nekajletna praksa
3. ustrezna visoka strokovna izobrazba z nekajletno prakso
4. gozdarska fakulteta
5. agronomska fakulteta
6. višja šola za sanitarne tehnike
7. 1 z ustrezno višjo strokovno Izobrazbo ln opravljenim strokovnim Izpitom — 1 s srednjo strokovno Izobrazbo ln opravljenim strokovnim Izpitom
8. višja strokovna Izobrazba*
9. gozdarska srednja šola
10. In 11. ustrezna srednja strokovna izobrazba
M. vsaj administrativna sala tn praksa
13. nižja šolska Izobrazba
14. ekonomska fakulteta
15. pravna fakulteta
ih m ii ti turi ttttn mi m i < i;! t ti ii h i it i 111 m sin iHii i m imtif iHiiitini t m m mm 111 :i to
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
Cvel: lapuha, malih marjetic. Korenine: trobentlce, regrata, re-plnca.
Lubje: češmlnovlh korenin, češ-mtnovlh palic.
Odkupujemo tudi suhe gobe (Jurcke). Pohitite z oddajo, da vam jih mrčes ne uniči!
Pohitite tudi z nabiranjem lapu-hovrga cveta! Cene In navodila dobite v zadrugi ali direktno v poslovalnici GOSAD, Novo mrsio.
Za delovna mesta od 4. do II. zaželena nekajletna praksa. Me nI prejemki se določijo po pr** vllnlku o notranji organizaciji, dj-lovnih razmerjih ln delitvi dohodka uprave občinskega ljudskega odbora Novo mesto.
Pravilno opremljene ponudbe } dokazilom  o izobrazbi in praksi pošljite skupščini občine Novo mesto. Razpis velja do zasedbe d»* , lovnih mest.
Razpisna komisija skupščine občine Novo mesto
BJlIIlillllillMM
kampil^
VABI NA IZLETE
PRVOMAJSKI IZLETI PO SEVERNEM JADRANU
— Tridnevni tradicionalni Izlet s posebno ladjo — Beka — Mali Lošinj — Susak f. Rab—Crikvenica—Reka; odhod iz LJubljane 1. maja; povratek 3. maja; prijav« do 20. aprila.
RAB
— Tridnevni lzleit z ludjo; odhod lz LJubljane 1. maja; prijave do. 20. aprila.
IZLETI V BENETKE
Od aprila do oktobra stalno prirejamo za delovn* kolektive in organLzacije dvodnevne avtobusne Izlet* v BENETKE. Po ieSJi VklJ«" čimo v program tudi ogl*1 Padove, Trsta ln Gorice.
Prijave za Izlebe spreje-majo vse poslovilni0* kompasa, kjer so na razpolago tudi programi ostalih Izletov, kil jih KOMPAS prireja po domovini in * inozemstvo.
Programe Izletov ln maclje na željo dostavinl« tudll po pošti. Sporočdto V»r se želje na naslov: Turisti*-no podjetje KOMPAS, IJd'R ljana, Titova cesta 11 al» KOMPAS — poslovahu** NOVO MESTO.
Ne jezite se, 6e g» T trafiki zmanjka: LENJSKI LIST si ročite na svoj našlo*
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATEIJI: občinski odbori S««-Brežice, Črnomelj, Kočevje. Metlika. Novo mesto, Wm nlen, Sevnica tn Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Oošnlk <6IaV' ni ln odgovorni urednik), IUa Bačer, France Grivec Miloš Jakopec. Jožica Teppcjr ln Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Stovlllci 30 dljj
- Letna naročnina 900 din, polletna 150 din; P">cJJ'„ Je vnaprej. Za Inozemstvo: 1800 din - Tekoči rači"j prt podr. NB v Novem mestu: BOO-lI-008-9 - NAŠLO* UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni Ul '
- Poštni prodal SI - Telefon I1-M7 - Rokopisovjij fotogrnflj ne vračamo - TISKA: Časopisno podJwr DEI,0 v Mubltnnl.