§kmm * gotovi UDOV«, štev. U0 UREDM8TVO Df UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCDffcJUVA BKLTUCNO ZASTOPSTVO za ogtaee ls Krarjevtoe Italije ta CMONE PUBBLJCITA ITALIANA S. A-, MILANO 6.— U Za 10 U opoldne. OUNCfeSSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblkata dH provenienza UNIONE PUBBUCITA RALIANA & A-, BOLAHO. Kalfama cd Vsa južna Ukrajina zasedena Sovjeti se drže samo še v Odesi, ki je pa od vseh strani obkoljena V treh tednih 200.000 uietnikov - Očiščevalni boli se nadaliujeio Berlin, 20. avgusta, a. Z včerajšnjim dnem h1kolajcvu zaplenile eno bojno ladjo, eno krizarko, 4 torpedovke in 2 podmorniei, ki sta bili v gradnji. Glede rešenih sovjetskih čet povedo vse številke dnevnega vojnega poročila. Od prieetka napredovanja čez Bug je bilo v eeloti zajetih 77.750 ujetnikov. 226 tankov in 653 topov. V trku operacij v zadnjih treh tednih v 1'krajini je Bndjenijeva vojska Izgubila najmanj pol milijona ljudi, od katerih je bilo 200.000 ujetOv, izgubljen je bil tudi večji del težkega vojnega materiala. Resnica je, da je bil Budjeni popolnoma poražen. Nemško vojno poročilr Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. avg. Vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo: Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so zasledovalni boji v južni L"krajini, v katerih so v zglednem orožnem tovarištvu sodelovali nemški, rumunski, madžarski in italijanski oddelki, dosegli izredne uspehe v bojih in na pohodih, spravili vse ozemlje zapadno od Dnjepra v našo posest. Proti mestu Odesi in posameznim majhnim mostiščem na spodnjem toku Dnjepra, kjer so de sovjetske sile, je bil izveden napad. V teku teh bojev je sovražnik utrpel najhujše krvave izgube. Preko številk, javljenih v bitki pri t'manju. je bilo pripeljanih okroglo 60.000 ujetnikov ter zaplenjenih 84 oklopnih voz, 530 topov in ^velike množine drugega vojnega materiala. V vojni lukl Nikola je vu so padle v naše roke naslednje tamkaj zasidrane bojne ladje: 35.000 tonska bojna ladja, 10.000-tonska križarka, 4 rušilci in 2 podmornici. Potopljena je bila ena topničarka, druga pa hudo poškodovana in zaplenjen plavajoči dok. polno naložen z lokomotivami. Pri napadu na pristanišče v Odesi je letalstvo onesposobilo s hudimi bombnimi zadetki 9 velikih transportov čet ter poškodovalo tri bojne ladje, med njimi težko križar ko. Tudi bofl okrog Korostena in Kijeva so prinesli sovjetski vojski hude izgube. Od 8. avgusta dalje je bilo tukaj pripeljanih 17.750 ujetnikov ter zaplenjenih 142 oklopnih voz, 123 topov, en oklopni vlak in mnogo drugega vojnega materiala. Zasluge italijanskih čet Berlin, 20. avg. s. V tukajšnjih krog«h opozarjajo na to, da je vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile podčrtalo izrecno moralno in materijalno važnost deleža italijanskega, madžarskega in rumunskega orožja pri zmagah v Ukrajini. Rum unske čete so se zlasti izkazale v zaključni akciji z obkolitvijo Odese, madžarske v operacijah ob ustju Buga. italijanski ekspedi-cijski zbor pa je sodeloval znatno v ostalih odsekih. Veliki uspehi so bili dosežem s hrabrostjo in junaštvom vojakov Duceja, ki se bore ob strani z nemškimi četami proti skupnemu sovražniku m za skupne ideje. Razvoj operacij na južnem odseku Budimpešta, 20. avg. s. Generalni štab madžarske vojske poroča, da so madžarske čete skupno z zavezniškimi dosegle v dodeljenem sektorju nove znatne uspehe. Armade Budjenija so v razsulu. NokaJteri sovjetski oddelki, ki so se nahajali i^ven obroča obkolirve. so bili uničeni. V zadnjih 24 urah so dosegle madžarske čete nove uspehe. Ujetih je bilo več tisoč sovjetskih vojakov m zajetih veliko število topov in motornih vozil. Obkoljene sovjetske čete niso v zadnjih 24 urah skušale prodreti cbkoiitev in se umakniti. Zadnji poizkus Bud jeni jevih armad se je dV*jodil zadnje dni pri Nikola-jevu in je bil onemogočen zaradi bliskovite intervencije nemških oklopnih kolon in madžarskih brzih oddelkov Po srditi borbi so se morali Sovjeti umakniti v žep ter pustit/' nasprotniku številne ujetnike in obilni vojn: materijal. Novi madžarski oddelki so sodelovali v operacijah za se boljšo cbkolitev, s katero je swražnik zdaj neizprosno uk len j en. Pri obkoljevanju armad maršala Bud jeni ja se je posebno izkazala neka konjeniška brigada Madžarov, ki je sodelovala z ko obleko, da jih ne bi ujeli oborožene. Nekateri med njimi, ki so jih Madžari ujeli, so izjavili, da so se preoblekli zaradi tega. ker so jim politični kc«rn sarji rekli, da jih bo sovražnik Dostreljal. če jih uiame v uniformah in oborožene. Ti oficiri; so tudi izjavili, da se sovjetsko poveljstvo zaveda neizbežnega poloma Budjeni jevih armad. Oddelki madžarskega letalstva se z uspehom sodelovali pri skupni zračr.i akciji z nemškim poveljstvom, ki je bila naperjena na sovražnikovo zaledje. Madžarski bombniki so uničili sovjetske stražne čolne, ki so skušali motiti akcijo madžarskih kolon s strani ob delti Buga. Madžarske izgube Budimpešta, 20. avg. s. Poveljstvo madžarske oborožene sile je objavilo prvi seznam izgub v vojni na vzhodni fronti. Padlo je 16 oficirjev in 279 vojakov, ranjenih je bilo 34 oficirjev Ln 907 vojakov. Pogrešata se dva oficirja in 10 vojakov. Letalske akcije Berlin, 20. avgusta s. DNB poroča, da so nemška vojna letala predvčerajšnjim napadla neko sovjetsko letališče na vzhodnem obrežju Dnjepra v južni Ukrajini. Z bombami je bik> uničenih 40 sovjetskih letal na tleh. Budimpešta, 20. avgusta s. Uradno poročajo, da je 18. avgusta ob 15.30 sovjetsko letalo odvrglo 7 bomb na Imecsfalva v Transilvaniji. Sest bomb je eksplodiralo na polju, sedma pa ni eksplodirala. Škode ki žrtev ni bilo. Zdi se. da je bombe odvrglo letalo, ki je pripadalo sovjetski eska-drilji. ki je bila poražena v borbi z madžarskimi lovci. Umik na Don? Rim, 20. avg. a Angleški tisk soglasno ugotavlja, da so Bud jeni jeve armade v nevzdržnem položaju. 6e pred dnevi so angleški listi kakor za stavo trdili, da se oo-do sovjetske čete upirale nemškim četam, danes pa morajo dopustiti, da je poraz rdečih čet skrajno nevaren tudi glede posledic, ki bodo nastale pri nadaljevanju operacij. Ogroženo je tudi oskrbovanje ruske vojae industrije s surovinami. Izgube na ljudoh in materijalu so ogromne. Polom sovjetske obrambe povzroča maršalu Budjeniju velike skrbi, kajti vsa njegova leva fronta le ogrožena. iDailv Mail« piše, da se je zrušila glavna sovjetska obrambna črta. Kisom ne preostane v tem južnem sektorju drugega kot obramba na Donu. Aretacije sovjetskih oficirjev Berlin, 20. avg. s. Kaznovanje številn.h sovjetskih oficirjev, o katerem se je zvedelo z osvojitvijo Nikolajeva, kaže, kakšni nered vlada v umikajočih in razkrajajočih se sovjetskih oddelkih. Oficirje so po večini ovadili politični komisarji zaradi nesposoo-nosti, strahopetnosti in sabotaže. Na podlagi takih ovadb je prišlo pred vojno sodišče 25 oficirjev 20. rdeče armade. Med njimi sta dva polkovnika. Eden od njiju je bil ustreljen, ker je predčasno pognal v zrak neki železniški most. Drugi je bil aretiran, ker je svetoval vojakom, naj odlože orožje in beže, ko so se pojavile nemške čete. Ustreljena sta bila mojorja Gord je m Krauciuh, ki sta zapustila svoje položaje. Obtožena sta bila tudi, da sta prepustila sovražniku vsa motorna vozila neke sovjetske divizije. Pred vojaško sodišče so pri-šh" tudi nekateri oficirji, ki so bili obtoženi, da so si strgali z uniform čine in uničili knjige stranke ter hvalili nemške čete. Bitka za Leningrad se je pričela Helsinki, 20. avgusta s. Kljub neugodni, i vremenskim prilikam in težkemu terenu, se nadaljuje napredovanje nemških čet, ki se je pričelo pred dnevi v odseku Finske. Čete sistematično in neprestano napredujejo, pri čemer jih podpirajo letala z uspešnimi napadi na zadnji odsek murmanske Železnice in na ostale vojaške objekte na tem ozemlju. Operacije v severni Estonski se zaključujejo. Številni znaki kažejo, da so sovjetske čete v tem sektorju v krizi. Ostale motorizirane nemške kolone napredujejo vzdolž zapadnega pasu Pejpuskega jezera in prodirajo naravnost proti Finskemu zalivu. Tudi ob Dmenskem jezeru premagujejo odpor zbranih sovjetskih čet m nemški oklopni oddelki so z drznimi prodori dospeli neposredno pred Leningrad. Pričel se je manever napredovanja proti severu. S tem je resno ogroženo edino železniško križišče Sovjetov, ki Je ostalo ne- poškodovano za zvezo z Leningradom ln Valdajo. Lahko se smatra, da se je bitka sa Leningrad fte pričela, Finsko vojno poročilo Helsinki. 20. avgusta a Uradno rjoroča-*ck Finske čete nadali ju je jo pritisk okoli sovjetskih žepov na oecmlju severnozapa-dno od Sorta vala. žepi so se od ponedeljka na torek spet znatno zmanjšali kljub obupnemu odporu sovražnika. Finsko topništvo neprestano bombardira pas južno od tega ozemlja, kjer se skušajo sovjeti zviti iz klešč, umikajoč se vzdolž ožine z velikanskimi izgubami. Ogromen je bojni pien. Obsega številna motorna vozila z municijo, številne tanke, posebne vrste traktorjev za tanke, poljske baterije, rnožnarje in konje. Na vseh ostalih odsekih fronte se operacije razvijajo povoljno za nas in z majhnimi izgubam« na naši strani. Siatn na strani Japonske Japonsko poslaništvo v Rangkofcn in siamsko v Toki ju proglašeni za veleposlaništvi Tokio, 20. avg. (Domei). Japonska vlada in vlada Siama sta se sporazumeli, da povišata svoji poslaništvi v Toki ju odnosno v Bangkoku v veleposlaništvi. Za novega japonskega veleposlanika v Bangkoku je bil izbran Teiji T su bo kami. Dopoldne je bil Tsubokami sprejet v cesarski palači, kjer je bila izvršena ob navzočnosti pred-seJnika vlade princa Konoja slovesna in-vestitura novega veleposlanika. Kakor je bilo nadalje uradno objavljeno, je bil imenovan Kijoši Jamamuči za prvega državnega tajnika. Polkovnik Iroai Ta-murana je bil imenovan za vojaškega atašeja, podpolkovnik Hiromifii Haši pa za namestnika vojaškega atašeja pri novoosnovane m japonskem veleposlaništvu v Bangkoku. Dosedanji japonski poslanik pri siamski vladi Futamo je bil razrešen svojih poslov. V svojem komentarju o povišanju poslaništev v Tokiju in Bangkoku v veleposlaništvi piše list ~Mia Mivako«, da bodo sedaj najbrže v kratkem sledile Japonski in Siamu tudi Velika Britanija in Zedinjene države, tako da je treba pričakovati nadaljnjega, ojačetija diplomatske bitke za Siam. rMivako« poudarja nato, kako se Siam postopno otresa anglo - ameriškega jarma ter postaja vedrio bolj aktivni element v osvajanju skupnega prospeha velikega azijskega prostora. Odločitev Siama. da poviša svoje poslaništvo v Tokiju na stopnjo veleposlaništva, zaključuje japonski list, pomeni očiten dokaz oiločnosti za sodelovanje v skupni poRfti držav vzhodne Azije. Inspektor PNF za dalmatinsko pokrajino Rim, 20. avgusta s. Odred bera Ust Tajnika Stranke objavlja: Na predlog Tajnika Stranke je Duce imenoval za inšpektorja PNF za dalmatinsko pokrajino Fašista Giuseppea Bastiani-nia, razreda 1899. vpisanega v Stranko od 23. marca 1919, skvadrista in udeleženca pohoda na Rim, vojnega prostovoljca, doktorja gospodarskih ved, Kr. poslanika, guvernerja Dalmacije in bivšega Zveznega tajnika v Perugiji ter podtajnika PNF. Velik požar v newyorški Inki New York, 20. avg. a Iz še nepojasnjenega vzroka je nastal na velikem tovornem parniku v newyorski luki požar. Par-nik, ki je bil namenjen v Anglijo, Je bil natovorjen z" živili in vojnimi potrebščinami. Požar je zahteval mnogo žrtev. Petdeset ljudi je zgorelo, 72 hudo ranjenih so 1 prepeljali v bolnišnico, 17 ljudi pa se po- j grešajo. Uvedena je bila stroga preiskava. venih ukrepov v Zagrebu Zagreb, 20. avgusta, s. Policijsko ravnateljstvo je objavilo, da je bilo doslej aretiranih 700 kršilcev odredb o zatemnitvi, 23 od teh so poslali v koncentracijska taborišča. Kršilci so plačali skupaj 150.000 kun globe. Aretacije vohunov v Bolgariji Sofija, 20. avgusta s. Policija je aretirala 12 oseb, ki so pripadale vohunski organizaciji, ki je delala za Rusijo. % letal se je ▼ Anglijo izgubilo Buenoa Aires, 20. avgusta a »Nacion« objavlja vest iz \Vash i notorna, da se je došle; izgubilo 30% letal, ki so jih Zedinjene države poslale v Anglijo, in ki so skušala s poletom čez ocean doseči razna angleška oporišča. Zaradi tega imata angleška in viada velike skrbi. Silovit letalski napad na Tobmk Ena ladja poškodovana — Bombe tudi na DZarabub — Trt sovražna letala sestreljena Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 19. avgusta naslednje 441. vojno poročilo: V prvih urah 18. t. m. so sovražna letala odvrgla v bližino Catanle nekaj bomb. Žrtev ni bilo ln tudi ne škode, število žrtev catanijskega prebivalstva ob priliki letalskih napadov dne 15. in 16. t. m. se je povzpelo na 25 mrtvih bi 37 ranjenih. V Severni Afriki so bili na odseku prt Tobruku gladko odbiti napadi angleške pehote, ki jo je podpiralo topništvo s svojim ognjem. Sovražniku so bile prizadejane znatne izgube. Na naši strani je bilo nekaj ranjenih. Skupine nemških in nacionalnih bombnikov in strmoglavcev, ki so jih spremljala naša lovska letala, so kljub hudi sovražni reakciji z velikim uspehom bombardirale baterije, zaloge streliva, skladišča vojnih potrebščin, pristaniške naprave in barake v trdnjavi Tobruk. Ena ladja v lukl je bila hudo poškodovana. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča, čeprav je bi? velik del izmed njih zadetih In je bilo nekaj letakov ranjenih. Drugi naši bombniki so napadli in obstreljevali angleška motorna vozila v oazi Džarabub. Angleška letala so napadla TripoUs m Bengazi. Tri sovražna letala Je sestreJHa naša protiletalska obramba. Padla so v morje. V Vzhodni Afriki so sovražna letala napadla Gondar in Uolkefit ter so zadela nekaj zdravstvenih naprav. Na raznih odsekih gondarskega področja naši hrabri oddelki s svojim pogumnim ln ofenzivnim zadržanjem stalno odbijajo poskuse sovražnika, ki jih obnavlja z vedno večjimi silami. Napad na Sueški prekop Berlin. 20. avgusta s. V pretekli noči so nemška bojna letala napadla pristaniske naprave in skladišča ob Sueškem prekopu m to s posebnim uspehem. V polno je biJo zadeto neko veliko skladišče pogonskih snovi. Izbruhnili so številni priari. Japonska se ne da zastrašili in se bo z vsemi silami uprla anglesko-ameriikenm obkoljevanju Tokio, 20. avgusta s. Kapitan Ideo Hi-raidc je govoril po radiu o naporih Angležev in Američanov za obkolitev Japonske ter je ugotovil napadalni značaj te name-revin sicer z moralnega, gospodarskega in strateškega stališča. Amerika meni, da je Japonska po štiriletni vojni s Kitajsko že izčrpana. Taka sodba o vojaški moči Japonske je napačna. Kdor nožna vojaško moč Japonske, ne bo ogrožal Japonskega imperija. Amerika in Anglija upata zastrašiti Japonsko. Z gospodarskega stališča sta Japonska m Amerika že dolgo v vojni in sicer od trenutka, ko so demokratične Zedinjene države zaprle oskrbovalne poti za surovine, ki jih Japonska nima. Manjka samo še korak demokracij dalje in Japonska si bo morala zastaviti vprašanje: življenje ali smrt. Ni si pa mogoče misliti, da bi se kak narod odločil za smrt brez borbe. Sistem obkoljevanja se razvija na vseh frontah japonskega imperija. Toda zmotno bi bilo misliti, da bo obkol je vanje uspešno. Ne bo krivda na japonski strani, če bo to stanje imelo vojaške posledice. Japonska bo ukrenila vse potrebno, če bi se imela odločiti za življenje aH smrt. Veliki kitajski strateg Sundou je menil, da je skrivnost zmage v natančnem poznavanju sarvn^nikovih in lastnih stil. Te resnice mnogi niso. upoštevali m so morali že drago plačati svojo makoanarnost. Nemški tisk o anglo-amerižkih namerah Berlin, 20. avg. s. »Volkischer Beobach-ter« razpravlja o izjavah, ki jih je Roose-velt dal ameriškemu tisku. List ugotavlja, kako prav v Zedinjenih državah vedno bolj narašča opozicija proti njegovim načrtom. Zato je tudi predsednik, čim je prišel v Rockland, izjavil, da »njegov sestanek s Churchillom« Zedinjenih držav nikakor ni približal vojni. »Rooseveltovi sodelavci skušajo Američane prepričati, da bo Anglija sama zmogla sedanjo vojno, da pa potrebuje Zedinjene države le za to, da bo lahko pozneje organizirala in utrdila mir. Kakšen pa naj bi bil ta mir, je Američanom že nekaj mesecev znano. Naroda, ki govorita angleški jezik, hočeta s sodelovanjem boljševikov izvajati monopol na oboroževanje in kontrolo nad surovinami. »12-TJhrblatt« glede na to pripominja, da ni Hitler največji imperialist, kakor to sedaj nesramno trdi že vsak washington-ski list, marveč Roosevelt. »Borsen Zeitung« naglasa, da je naravno, če smatra Japonska napovedane dobave sevemo-ameriških vojnih potrebščin Rusiji preko Vladivostoka za nevarnost, ki grozi neposredno njej, ker se bo lahko uporabilo na področju, na katerem je Japonska neposredno tako prizadeta kakor so Zedinjene države n. pr. na Karaibij-skem morju. čangkajšek pojde v Moskvo Tokio 20. avg. s. »Asa h i šimbun« objavlja, da bo Čangkajšek morda obiskal Moskvo, »žugaj« pa v zvezi z napovedano konferenco v Moskvi u geta vi ja da postaja položaj na Da Injem vzhodu izredno deli-katen. Vsi japonski listi tudi poročajo, da so se pričele kitajske čete razvrščati na mejah Birmanije in Junana ter da so z angleško pomočjo Kitajci do dobra pripravili svoja letalska oporišča v Sinkajangu, Karrsuju, Sensriju m Ningsinu. Razočaranje v Angliji nad ameriško politiko New Torte, 20. avg. d. >New Tork World Telegramm« objavlja informacije svojega londonskega dopdsriika Clapperja, da je zbudilo glasovanje o podaljšanju vojaške službe v Zedinjenih državah pravo popar-jenost in resnično potrtost v Londonu, ker je bil zakon v kongresu sprejet samo z enim glasom večine. Prav tako je zbudil veliko poparjenost neuspeh Churchillove-ga sestanka s predsednikom Rooseveltom, ker so mnoge osebnosti v Londonu, ki so -sanj vedele, pričakovale, de se bo Chur- chill vrnil z ameriško vojno napovedjo Nemčiji. Nadaljnji udarec, ki je v londonski javnosti zbudil neugoden odmev, pa je bila Churchillova in Rooseveltova osem točk obsegajoča skupna izjava, v kateri rri nobene besede o kakem vstopu Amerike v vojno. V Londonu se zaradi tega opaža splošno razočaranje. Razen te^a je Roosevelt, čim 5e je v Rocklnndu izkrcal na ameriških tleh, takoj izjaviL predstavnikom tiska, »da se s sie^ankom na Atlantiku Zedinjene države niso približale vojni«. Sedaj britanska javnost nima več nikakega vzroka, da bi se vdajala napačnim nadam glede bližnjega vstopa Amerike v vojno. Pred temi razočaranji pa se niso samo angleška javnost, marveč celo nekateri visoki angleški vladni uradniki vdajali pretiranemu optimizmu, toda še pred odhodom Churchilla na sestanek z Rooseveltom, je neki ameriški zastopnik v Londonu izrecno izjavil, da se ne sme pričakovati od Roosevelta kake obveznosti glede sodelovanja v vojni. Razorožitev po angleški zamisli Rim, 20. avg. s. Angleški tisk skuša čim bolj popularizirati znanih 8 Rooseveltovih in Churchillovih točk. Zato jih živahno komentira. Med drugimi je glede na avtoritativni značaj zanimiv uvodnik, ki so ga objavili »Times«. List pravi, da se pod razorožitvijo kakega naroda ne sme smatrati le to, da bo moral tak narod oddati svoje vojno bro-dovje, svoja letala in svoje orožje na kopnem, kakor se je zgodilo L 1919., marveč bo moral odpraviti tudi svojo vojno industrijo, odnosno postaviti vso svojo težko in kovinarsko industrijo, vse svoje rudne in druge sini vine pod tujo kontrolo. »TSmes« je tako uvedel v angleško vojno politiko novo načelo »industrijskega kastriran j a premaganih narodov«. Po »Timesu« narod ni razorožen, če se mu samo vzame orožje, ki ga ima, marveč le tedaj, ko si ne more več izdelan* novega orožja Zedinjene države in Anglija potemtafcem Rusiji priznavajo pravico do težke industrije, do oklopnic, topov in tankov, drugi narodi v Evropi pa bi morali izdelovati le tekstilno blago, steklo, barve, papir, toaletno milo, pohištvo in umetne cvetlice. Angleži, Američani in Rusi naj bi tako poslali vrhovni depozitarji civilizacije, pravice in poštenja. NI dvoma, da bo can-terburyjski nadikof takoj blagoslovil to zamisel, čim se bodo nanj obrniii. Revolucijsko gibanje New Tork, 20. avg. d. Kakor poročajo ameriški listi iz Havane na Kubi, se je tamkaj zopet zelo razbohotilo delovanje kubanske revolucionarne organizacije, ki nosi ime »Accion Revolucionaria-c. Včeraj so bile iz nekega avtomobila, ki je z neznansko brzino drvel po havanskih ulicah, vržene tri bombe, ki so eksplodirale na ulici ter ranile več ljudi. Eksplozije so nastale tudi še v raznih drugih mestnih četrtih. Atentat je bil izvršen nadalje na neko tovarno, ki je bila delno porušena. Policijska služba je bila zaradi tega v Havani zelo ojačena in patroliraj o po havanskih ulicah močne policijske patrulje. Vsi potniki, ki so dospeli v Havano s španskim parnikom »Marques de Comil-las«, so bili začasno konfinirani, ker so pri nekaterih našli pri policijskem nre^ledu potvorjene pome liste. Letalski promet preko Andov Buenoa Aires, 20. avg. d. Kakor poročajo iz čilskega glavnega prestolnega mesta Santiaga, je ameriška letalska družba organizirale začasno več letalskih zvez med Cilom in Argentino preko pogorja Andov. Zaradi velikanskih viharjev in snežnih žametov, ki so divjali pretekli teden nad tem pogorjem, so promet na trans-andski železnici pre^rirriri na več mestih snežni zameti in so možne zveze med obema državama le še po zraku. V nerJerjo je bilo po zračni poti prepeljanih preko Andov 450 potnikov. • Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Sreda, 20. avgusta 1941-XIX Stev. HX» Okvirni repertoar ljubljanske opere Ljubljana, 20. avg". Gledališke počitnice se bližajo naglo kon-eu in na odrih se bo v bližnjih dneh sprožilo ob pripravah za novo sezono živo in pestro pripravljalno delo, ki bo potegnilo v svoj krog vse sodelujoče moči. Prav za prav pa kljub oficielnim počitnicam delo gledaliških uprav ni zastalo popolnoma niti za hip. Komaj je bila končana lanska sezona in je bilo po naklonjenosti in razumevanju Visokega Komisarja zagotovljeno nadaljevanje dela naše Drame in Opere, so se že snovale prve smernice za novo sezono 1941-42. Ko je opera julija zaključila preteklo sezono, je bila njena umetniška bilanca dovolj ugodna. Kot premiere v iz v 'bi najboljših solistov, režiserjev ln dirigentov, ki so nam na razpolago, smo siiiali znamenite umetnine svetovnega opernega repertoarja: Beethovnovega »fidelia«, Ja-rjačkovo >Jenufo«, Mozartovo *Figarovo svatbo«:, Blzetovo iCarmen^, Nlcolaijeve >Vesele žene Windsorske«, Goldmarkovo iSabsko kraljico^, Verdijev »Ples v maskah*. Dvofakovo *Rusalko«, G^unodove-ga ^Fausta«, Rossinijevega »Sevil.skpga brivca«, Massenetovega >Don Kihota«, Gotovčevega >Era z onega sveta« in še nekatere druge. Tudi domača opera je uspešno doživela svoj krst. Matije Bravničarja -Hlapec Jernej in njegova pravica« je bil velik uspeh na polju resne nova izrazna pota iščoče glasbe. Končno nam je operna uprava lani pripravila tudi dve domači mladinski norviteti: Golovin-Groprorčevo ^Princesko in zmaja« ter Mav-Simončiče-vesra >Angpla z avtom«. Občinstvo, ki ljubi našo domačo opero, kar se je izkazalo pos^hno lani. ir s simpatijo spremljalo vse napore, da se zago- tovi Ljubljani njen vsakoletni operni program. Sedaj ko nam je znan že okvirni operni repertoami načrt, ki ga je odobrilo Ministrstvo v Rimu. bo sprejelo z zadovoljstvom na znanje, da bo mogla n' "a operna uprava izbirati iz obsežnega kompleksa najznamenitejših opernih del in nuditi res kakovostna dela v bodoči sezoni. Katera dela so sprejeta v ta okvirni operni repertoar. Naj jih kar naštejemo: Gluck: Orfej in Euridika, RomIhI: Sevilski brivec. Smetana: Prodana nevesta. Bo rodin: Knez Igor, Verdi: Rigoletto, Aida Don Carlos. Traviata. Trubadur, Gounod: Faust, Massenet: Manon, Puccini: La Boheme. Tosca in Madame Butterflv. W»-gner: Lohengrin in Parsifal, Suttermever: Julija in Romeo, Alfano: Sakuntala, Vstajenje. Respiohi: Belfagor, Svara: Kleopatra, Lehar: Judita, Mcnotti: Amelia na plesu, Mangiagalli: Romantični nokturno. Čajkovski: Pikova dama. Beethoven: Fidelio, Mozart: Figarova svatba, Nieolai: Vesele ženske WIndsorske. Dvofak: Rusalka, L.e-onoavallo: Glumači. Cllea: Adriana Le-couvrer, Doulzotti: Lucia di Lammermoor in Don Pasquale. V tem seznamu del so zastopani znameniti italijanski, nemški, francoski, češki, ruski skladatelji. Poleg del tako zvanega »železnega repertoarja« so v njem tudi mnoge novejše stvaritve italijanskih komponistov. Domača operna tvornost je zastopana s fevarovo Kleopatro. ki je že ob krstni izvedbi doživela izredno topel sprejem. Prepričani pa smo, da bo omogočena izvedba tudi drugih domačih del, če bodo predložena. Tako zremo na bodočo operno sezono i polnim zp upanjem in prepričanjem, da bo na višku, ki ga je v naših razmerah mogoče doseči. Pokalni turnir divizije „Isonzo" Kratek pregled celokupnega tekmovanja, v katerem je zmagalo moštvo topničarjev Novo mesto. 20. avg. 3. julija se je v Novem mestu, na štadionu v Kandiji, pričel velik nogometni turnir vojaških moštev. Turnir je organiziralo poveljstvo divizije »Isonzo . pokal — imenovani *Soški pokal« — pa je poklonil poveljnik divizije, general Eksc. Federico Ro-mero. Turnir je bil izveden, da se vojakom v prostem času nudi zabava in prijetno razvedrilo, hkratu pa tudi, da se v času njihove vojaške službe vseeno goji tudi sport. Organizacija in udeleženci Organizacija turnirja je bila poverjena vodji >P«-oddelka štaba divizije, poročniku Medini, ki je tekme vodil brezhibno. Ves turnir je bil izpeljan po posebnem pravilniku, ki ga je sestavila sportnotehnična Komisija, sestavljena iz športnih strokovnjakov, absolventov visoke šole za telesno vztrojo v Rimu. Bil je razdeljen v tri dele: prva dva dela sta bila izločilna, tretji — finalni del — pa tekmovanje po točkah. Sodelovalo je osem vojaških edinic z 10 moštvi, in sicer: 98. legija črnih srajc, In-žinjerci A in B, 23. peh. polk. CXI. mitraljeski bataljon A in B, 6. topniški polk, 25. pehotni polk, bolničarji in XIV. baterija niožr.arjev. Turnir je imel zelo privlačno darilo za zmagovalno moštvo. Vsakemu igralcu zmagovalnega moštva bo odobren izreden 15-dnevni dopust in pa znatna denarna nagrada. Potek izločilnega tekmovanja in finale V izločilnem delu tekmovanja so izpadla sledeča moštva: 9S. legija črnih srajc, Inžinjerci B, CXI. mitraljeski bataljon A in B, 25. peh. polk, 23. peh, polk in XIV. bat. možnarjev. Ob ogromnem zanimanju so se pričele finalne borbe turnirja. Finalisti — 6. topniški polk, Inžinjerci A in Bolničarji so se z marljivimi treningi dobro pripravili. Kot prvi sta se srečali moštvi Bolničarjev in In-žinjercev A. Zmagalo je moštvo Inžinjei-cev z rezultatom 3:1 (3:1). V drugem srečanju so bolničarji igrali proti 6. topniškemu polku in izgubili z rezultatom 1:0 (0:0). Odločilna tekma med topničarji in inžinjerci S: o(2:0) V nedeljo, 17. avgusta, je bila ob lepem vremenu ob prisotnosti večtisočglave množice gledalcev odigrana zadnja in odločilna tekma. Srečali sta se moštvi 6. topniškega polka in Inžinjerci (Genio A). Z visokim rezultatom je zmagala enajstorica 6. top- niškega polka po lepi in tehnično boljši igri. Takoj po oddanem pozdravu Eksc. generalu Federicu Romeru, ki je z vsem častniškim zborom prisostvoval tekmi, je sodnik, podporočnik Zuliani. dal znak za začetek. Inžinjerci so imeli začetni udarec. Takoj se je opazil velik elan topničarjev in njihov požrtvovalen trud za zmago. 2e v 3. minuti je srednji napadalec topničarjev, Pavessl, s 25 m oddal neubranljiv strel in žoga je obsedela v mreži. Po tem golu so se Inžinjerci. pri katerih se je občutila v začetku precejšnja nervoza, znašli in pričeli ostro napadati. Dosegli so dva kota, ki sta pa ostala neizrabljena. Dve zreli možnosti izenačenja niso znali izkoristiti. Igra je postajala vse bolj napeta. V 24. minuti je sodnik izključil po enega igralca od vsakega moštva. V tem delu igre se je čutila rahla premoč topničarjev, ki so bili kot poedinci in kot celina tehnično znatno boljši. Z lepimi kombinacijami in hitrimi prodori so često ogrožali vrata Inžinjercev. To jim je v 28. minuti prineslo ponoven uspeh. Levi krilec Favretti je uspel z 20 metrov s krasnim strelom povišati rezultat na 2:0. Inžinjerci so znova privisnili, streljali še dva kota, toda brezuspešno. V drugem polčasu so Inžinjerci pričeli z napadi, toda kmalu so jim topničarji prevzeli vodstvo in ga obdržali do konca. Bili so znatno boljši, čeprav so večji del igre zaradi poškodbe levega krilca morali igrati z devetimi igralci. Vrata Inžinjercev so se v 11. minuti drugega polčasa v tretjič zatresla po zaslugi srednjega napadalca Pa-veslia. S tem golom je bil postavljen tudi končni rezultat. Do konca igre je bila sicer igra odprta, toda napadi Inžinjercev rezultata niso mogli več izboljf- ti. Po končani zmagi so r pred častno tribuno, okrašeno z italijarskimi trobojnica-mi, postavila vsa tri moštva, ki so igrala finalne tekme v turnirju. Po kratkem nagovoru, v katerem je topničarjem čestital na zmagi in lepi borbi, ostalim pa na vzornem in discipliniranem tekmovanju, je Eksc. general Federico Romero razdelil nagrade. Zmagovalnemu moštvu topničarjev je izročil pokal in denarno nagrado 800 lir. Drugoplasiranemu moštvu Inžinjercev je izročil denarno nagrado 500 lir, tretje-plasiranim bolničarjem pa nagrado 300 lir. Nogometni turnir vojaških moštev za pokal divizije >Isonzo« je končan. S temi tekmami smo v Novem mestu videli sijajen nogomet, poln temperamenta, hitre igre in odličnega tehničnega znanja. Zanimanje občinstva za nogomet je zelo zraslo, saj je bilo pri vseh tekmah igrišče polno gledalcev, ki so v športnem užitku prišli vsekakor na račun. Stanko Not. četrti spored Veselega teatra Za dve uri smeha in zabave Ljubljana, 20. avgusta. Snoči nas je Podkrajškov Veseli Teater presenetil s svojim četrtim sporedom. Videti je, da vztrajata kljun vročini marljivo in zopet nove šale proizvajajoče osebje ;n občinstvo. Veseli teater resnično ne potrebuje reklame, saj si pridobiva zmerom novih prijateljev humorja in satire. Okvir novega sr»oreda, ki je obsegal devet točk, je bil res nov in dal ga je Ga-šperček, ki pa se je prekrstil v Pavlihka. da je še bolj naš. Pavlihek in Božo torej uvajata in zaključujeta spored, ki prinaša kar štiri skeče: »Maščevanje« ljubosumne žene, »Hotel« z blamažo preveč podjetnega potnika, »Kaznovana ljubezen« z zares izvrstno, dramatsko dogodivščino predrznega ženskarja in »V baru« s katastrofo očeta ob rojstvu otroka. Vse štiri šale so udarne in izzivajo ob prav dobrih kreacijah na značilnih, okusno prirejenih prizoriščih mnogo smeha in zadovoljstva. Izvajajo jih £g. P- Kovic. Verdonik - Ras-bergerjeva, SernečevaL, Kovafeva. Verdonik, Skrbinšek VI., Potušok in Božo. Zelo močno je uveljavil »Pijanca« sredi cestevale prorjije, 9 katerimi se ne bo prosilo za resnično pr/trebno količino pogon.sldh snovi in prošnje, ki ne bodo vsebovale vseh potrebnih podatkov za določitev količine, ki naj se nakaže. DNEVNE VESTI — VSEM UJETNIKOM. Rdeči kri« poroča: Vse ujetnike, ki so se in se bodo v prihodnjih dneh vrnili iz nemškega ujetništva domov v Ljubljansko pokrajino, nujno prosimo, da se osebno ali pismeno zglase v naši pif»arnl na Miklošičevi cewtl 22 b in nam javijo svoj povratek. S te.n nam bodo olajšali vodenje naših seznamov in pripomogli k boljšemu delovanju. — Dolenjska bo lahko zalagala Ljubljano z mlekom. Kmetovalec c je objavil v zadnji številki zanimiv članek >Mlekarstvo Dolenjske na novi poti«. V njem ugotavlja, da zahteva položaj Ljubljanske pokrajine nova pota v vseh panogah gospodarstva *a da je še posebno važno vprašanje mleka. S predpisi Visokega Komisarja o trgovini in predelavi mleka bo odpravljeno posredništvo in šušmarstvo, ki je toliko škodovalo razvoju našega mlekarstva ter bo nadomeščeno s solidnim trgovanjem in strokovnim predelovanjem. Poleg tega bo v bodoče prepovedano izdelovanje masla za prodajo pri posameznih p rod učen tih mleka in bo to opravilo preneseno v skupne večje obrate, kjer bo dana tehnična možnost za izdelovanje kakovostnega blaga. Na tej podlagi bo mogoče zgraditi solidno mlekarsko organizacijo v vsej pokrajini ne samo za sedanje izredne potrebe potrošnikov, temveč tudi za bodoče normalne razmera. Sele z razvojem mlekarstva bo dobila Dolenjska pravo živinorejsko lice, ki ga doslej kljub dobri živini ni imela. — Direktni železniški blagovni promet s Hrvatsko. Direkcija državnih železnic v Ldubljani razglasa; 16. t. m. se je pričel direktni železniški blagovni promet a postajami hrvatskih Železnic preko Metlike. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi listki, franki ranimi do Metlike V smeri proti Hrvatski. V nasprotni smeri ae vozfiina in pristojbina nakazuje od Metlike do namembne postaje. Predujmi in povzetja ter ekspresne pošiljke so prepovedani, prav tako pa tudi izjave glede zavarovanja dostavljenega blaga, spremembe prevoznih pogodb kakor tudi brzovozne komadne pošiljatve, vštevši brzovozno blago. Za kritje carinskih in železniških pristojbin, stojntne pri tranzitu ter za stroške, ki bi nastali na poti, je na oddajni postaji treba položiti depozit 100 lir za vsako komadno pošilj.itev ter 500 lir za vagonsko pošiljatev. Te določbe veljajo začasno. — Pragersko ima zdrave otroke. Na Pra- gerskem in Spodnji Polskavi so preiskali 95 otrok in izkazalo se je, da so vsi zdravi. Tako zdravih otrok na Spodnjem Štajerskem, razen v občini Sv. Lovrenc, nikjer niso našli. — Hrvatsko poslaništvo v Budimpešti. Te dni je začelo poslovati v Budimpešti hrvatsko poslaništvo. Odpravnik poslov dr. Ivo Gaj je odpotoval v soboto zvečer v Budimpešto s poslaničkim tajnikom Ante Bilićem in tiskovnim atašejem Mi rosi a-Magdaleničem. — Začasno obvezno delo na Spodnjem Štajerskem, Na temelju naredbe šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem lahko pristojni uradi dela pritegnejo začasno k obveznemu delu prebivalstvo Spodnje Štajerske in sicer za naloge posebnega državnopolitičnega pomena. — Hrvatski umetniki v Nemčiji. Na povabilo ministra za ljudsko izobrazbo in propagando se je odpeljalo v ponedeljek iz Zagreba v Nemčijo 18 hrvatskih umetnikov, ki si ogledajo največja mesta in kulturna središča Nemčije. Na kolodvoru v Grazu sta jih pozdravila višji vladni svetnik Weisenhof v imenu propagandnega ministrstva in Gustav Fischer v imenu vodje Propagandnega urada za Štajersko. — Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Državni uslužbenci in upokojenci, Id bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi odmere šolnine potrdila o velikosti neposrednega davki, naj zanje takoj vlože prošnjo. Državni uslužbenci in upokojenci, ki plačujejo poleg uslužbenakega davka na svoje prejemke tudi davek po kateri drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri eni ali pa pr! več državnih upravah, naj naslove svojo prošnjo na pristojno davčno upravo, predlože pa naj jo po uradni poti oziroma neposredno oblastvu, ki jim likvidira prejemke. Ti uradi bodo prošnjo m podatki o velikosti ualužbenskega davka na prejemke poslali pristojni davčni upravi. Prošnjam, kol kovani m s kolkom za 3.80 lir, je treba priložiti za potrdilo kolek za 7.60 lir, za vsak zaprošeni prepis potrdila pa še kolek za 3.80 lir. Kjer kolkov ni več na razpolago, naj stranke plačajo takso pri pristojni davčni upravi tli pri upravnem oblastvu, ki bo na prošnji potrdilo, da je taksa za vlogo in potrdila plačana, — Vreme te Je začelo klsarJ. Zadnje dni smo bneli izredno lepo poletno vreme čez dan. Več dni Je bilo nebo skoraj brez oblačka In soince je močno pripekalo. Kmetovalci so bili veseli lepega vremena, saj so lahko kosili in sušili otavo, pa tudi krompirju, fižolu, ajdi in koruzi Je tako vreme dobrodošlo, de prav posebno so bili pa veseli lepega vremena vinogradniki, ki se Jim obeta letos zelo dobra letina, če bo vreme ugodno. Z al se Je pa začelo zopet pripravljati k dežju, ze včeraj je bilo zelo oblačno in proti večeru je padlo nekaj kapelj dežja. Ponoči Je bilo jasno. Davi, ko smo vstali, je bilo pa nebo zopet precej zastrto z oblaki. Dopoldne se je ie bolj pooblačilo. Zjutraj je bilo pa precej hladno in to Je nas tolažilo, da morda vendarle še ne bo dežja, ki ga zemlja prav nič ni potrebna, Ae pred 9. je začelo rahlo deževati in vse kale, da Je stanovitnega lepega vremena zaenkrat konec. — Nesreče. Po skednjih ▼ LJubljani, nJem okolici In na podeželju Je sedaj v potnem teku mlačva. Delo Je naporno m i zahteva največjo pazsjo. Najmanjša ne- Predstave ob 16-, 18. m 20. ari KINO SLOGA TELEFON 27-30 U v m. filma napetih aenxadj m bliskovitih dogodkov Nemi vitez in Pot maščevanja KINO UNION TELEFON 32-21 Znamenita, Italijanska Igralca Laura Nuccl ln Armando Faloonl v filmu „•Gospod" iz beznice Brezmejna očetovska skrb privede hčerko do življenjske »rece. KINO MATICA TELEFON 23-41 Krasen film o žalostni usodi nadarjenega komponista. Car melodije DouaJa* Mrngomerv, Eve!yn Venable. Ao.rien.ne Amea. Krasne zamorske pesmi. previdnost terja svoje žrtve. Včeraj so med drugim mlatili tudi pri posestniku Lončarju v St. Vidu nad Ljubljano. Njegov sin I Franc je v delovni vnemi stopil s preveliko sigurnostjo in padel s skednja. Pri padcu si je zlomil levo roko. — Enako nesrečo je doživel 201etni akademik iz Kočevja Ivo Kremene. Vnet za sport je vežbal skok v visino, pri tem je pa tako nerodno padel, da si je zlomil desno roko. — Pomoči v splošni bolnišnici je bila potrebna tudi Ana Gromova, 321etna žena zidarja, ki jo je na Brezovici ugriznil pes v desno nogo. — Matura na viSji državni šali v Maribora. V ponedeljek je bila na višji državni Soli v Mariboru prva matura pod predsedstvom višjeg-a šolskega svetnika Alfreda. Greila. K maturi se je prijavilo 24 dijakov in 12 dijakinj. Z odliko so napravili maturo: Elizabeta Hermann, Helga Kaloud in Melchior Petschko, z dobrim uspehom Erika Brandstetter, Matilda Busek. Tatjana Erat, Ingeborg Hofstetter, Rajmund Ju-hart. Erich Klamp*er. Ernst Mlakar, Josip Štrukelj, Wilhelm Wusser, Marija Zim-permann in Trajan Prokopluk, z zadostnim pa Sophie Ascher, Ernst Fludernik. Erich Jare, Fritz Kores, Helga Milinković. Wal-ter Pock, Leopold Potnik, VValtraud Kolb in Josef Suchar. Poleg teh so napravili maturo: Friedrich Heiss. Annemarie Jandl, Meinhard Kolarič, Aleksander Mohor, Helmut Repić, Kurt Repič, Walter Schwelz, Kari Tauschmann, Walter Teppev in Štefan VVellisch. Trije kandidati so padli in bodo delali maturo jeseni. Iz Ljubljane lj— O Ižanski ©e»ti smo zadn.ič brali željo, naj bi postala gladka tudi od mesta do šole na Barju kot je že dalje proti Igu. Mestno cestno nadzorstvo nam pa sedaj poroča, da bo to željo prav kmalu izpolnilo, saj je imelo že prej namen, da cesto popravi, kakor bo primerno vreme za taka dela. To se bo pa zgodilo ob vlažnem jesenskem vremenu, ko se gradivo laže uvalja. Da pa vozniki in kolesarji ne bodo dvomili v ta dobri namen, naj se sami prepričajo, saj so ob Ižanski cesti že na voženi kupi gramoza prav na gosto. Ukre njeno je pa tudi že vse potrebno, da bodo kotanje takoj zasute z drobnim gramozom, a je seni bo mestno cestno nadzorstvo uredilo vso površine* ceste, jo posulo in uvaljalo. —lj Kupovanje večjih množin na živll-kem trgu zelo težko gledajo naše gospodinje, zato je pa mestni tržni urad tudi vedno prepovedoval nakupovanje na debelo za preprodajo. Tudi najskromnejša ljubljanska gospodinja že ve, kako mestni tržni urad po vsem mestu, posebno pa na kolodvorih, na mitnicah in na živilskem trgu z vsemi sredstvi preganja prekupčevanje, zato naj pa gospodinje tudi upoštevajo, da imamo v Ljubljani prav mnogo velikih gospodinjstev, ki morajo živila nakupovati kar na debelo. Pomislimo samo na naše javne kuhinje, bolnišnice in sploh socialne zavode, prav tako pa tudi na različne samostane in internate ter druge zavode, predvsem pa seveda tudi na naše restavracije in gostilne, kamor hodi na hrano vsak dan prav mnogo tujcev in vsak dan več domačinov. Gospodinje morajo priznati, da jo hrana v javnih kuhinjah in gostilnah znatno cenejša kakor iz lastne kuhinje, če se kuha samo za dvo*e ali troje oseb. Posebno prodajanje velikih množin jurčkov bi gospodinje rade preprečile, vendar bi bilo pa v ta namen treba racionirati tudi gobe. Končno pa moramo privoščiti gobe tudi bolnišnicam in jav*iim kuhinjam ter našim someščanom in drugim gostom, ki morajo hoditi na hrano v gostilne in javne kuhinje. Z vso strogostjo bo pa mestni tržni urad tudi Se nadalje nadzoroval, da se na živilskem trgu ne bi zakladali trgovci z gobami to sploh prekupčevalci. SREDA, ČETRTEK, PETEK VESELI TEATER NOV PROGRAM! PRED PRODAJ A VSTOPNIC V DELAVSKI ZBORNICI — ZAČETEK TOČNO OB 20. KONEC OB 21.40 —lj Oves po 2 L je mestni preskrboval-ni urad začel prodajati na svoji stojnici na Vodnikovem trgu, da bodo Ljubljančani, ki jim je mestni gospodarski urad preskrbel piščeta, prav tako pa tudi drugi perutninarji \n sploh rejci malih živali, lahko brez večjih skrbi in iskanja primerne piče in krme zredili čim več živali. Da pa vsakdo dobi vsaj nekaj priboljška za svojo perutnino in male živali, lahko kupi vsak rejec samo po 4 kg ovsa naenkrat. Ze prvi dan, v torek, so se gospodinje tako razveselile ovsa, da so ga pokupile čez 2.000 kg. Ker je v sredo tržni dan in se bodo gospodinje zalagale predvsem s krompirjem, na mestni tržnici ne bo prostora za prodajo ovsa, zato bo pa naprodaj spet v četrtek. —lj 121etna deklica Izginila. V ponedeljek 18. t. m. ob 18. je izginila 121etna deklica močne postave v rdeči obleki z belim ovratnikom, v nizkih rjavih čevljih, kombiniranih z drap usnjem. Okrog vratu ima zlato verižico z obeskom z Marijino podobo. Nosi uhane z rdečim kalinom. Deklica ima dolge razpuščene kostanjeve lase. S seboj je imela nahrbtnik in ročno mrežico, ▼ kateri je imela več perila, več parov nogavic, svetlomoder plašč, rdečo pleteno jopico in visoke rjave čevlje. V tem-nordeči ročni torbici je imela večjo vsoto denarja. Odšla je proti Rožni dolini. Kdcr bi kaj vedel o njej. naj sporoči na naslov: Bonta Štefan, Vodnikova 9, Ljubljana VII. ali p* Policijskemu ravnateljstvu. j Nobeni skrivnost nt, da imato oglasi ▼ »Slovenskem Narodu« vciik uspeh. Kadar potrebujete kar koli, s« poslali te oglasa » »Slovenskem Narodu«. OGLAS V •5L NARODU« POMENI USPEH a tati dao tpreie oa oglasni oddelek aarocila imeron amo do 9. ure dop Lampade elettriche di tutti i tipi e qua!siasi applicazione. prodotte nei gran diosi stabilimenti di Alpignano (Torino), dotati di macehinario modernissimo e di laboratori sperimnntali perfetti. ^lchiMfere listini sila: rti i i,i sc.a.i. '»ilLANO - VIA S MARTINO. 20 LAMPADE I ARE CA LUC Vsakovrstne električne Žarnice, za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji. Zahtevajte cenik pri: PHlLIPi S.A.I. MILANO - VIA S. M"7TIN0. 20 —lj Iz loja dobro mast si pripravimo, Če loj razrežemo na precej velike kocke in ga polijemo z mlekom. Ko loj tako nekaj ur stoji, ga osolimo, prldenemo Se nekaj lovorovih listov in začnemo cvreti. Ko se ocvirki lepo zarumene, pridenemo košček suhega kruha, najbolje skorjo, na pol prerezano čebulo in eno jabolko. Loj pražimo toliko časa, da postanejo ocvirki zelo temni. Važno je pa, da se loj počasi strjuje, ker tako postane kašnat in je primeren za splošno rabo. Ocvirki so posebno dobri za tako imenovane koroške cmoke, a kruh. ki smo ga prej dali v loj pri praženju, je tudi poraben za cmoke, čebula pa prav dobra za juho. —lj Reven dijak je pozabil čevlje na travniku za hišo Beograjske ulice 23. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v Beograjski ulici 18. —lj Združenje trgovcev naproša trgovce, da dvignejo takoj cenik štev. S v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. 358n —lj Darovi Rdečemu krizu. Mesto rož na krsto gp. Tončke Stritofove sta darovala za sklad beguncev ga. Toni Cerne in g. dr. Ivan Cerne 200 lir. Iskrena hvala. Ob priliki odhoda priljubljenega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani gosp. Petra Keršiča v zr^luženi pokoj so v znak hvaležnosti uslužbenci pisarn okrožnega in okrajnega sodišča v Ljubljani ter osebju ljubljanske jetnišnice darovali Rdečemu križu znesek 190 lir. Najlepša hvala. Otroci družin Ju van, Tovornik, ćampa, Gšpan, Kobter in Jan na Vrtači so darovali v prid socialne akcije Rdečega križa 74.60 lir kot čisti dohodek otroške igre. Za velikodušen dar najiskrenejša hvala, čebelarska podružnica na Viču je darovala Rdečemu križu 50 lir mesto venca na grob g. Pezdirja Franca z Viča. Najlepša hvala, Tvrdka Av-tomontaža d. d., Ljubljana je darovala Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 300 lir. Iskrena hvala. Tečaj italijanščine bomo nadaljevali s 1. septembrom, ker je avtor zadržan po nujnih opravkih. Naše šole t Na II. državni mešani meščanski šali v Zgornji Šiški bo vpisovanje dne 1., 2. ln 3. septembra. Vhod v šolo po stanovanjskem traktu z vrta. Podrobnosti glede popravnih izpitov, vpisovanja (šolnina in drugi prispevki) ter o pričetku šolskega leta so razvidne na oglasni deski poleg vhoda v stanovanjski del šole. Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani naznanja. Popravni Izpiti za redne učence in privatiste od I. do VIII. razreda bodo od 25. avgusta popoldne do 27. avgusta dopoldne. Natančni razpored izpitov je na oglasni deski v pritlični avli. Pismeni popravni višji tečajni izpit za privatiste bo 28. avgusta ob 8., ustni pa 29. avgusta ob 8. — Sprejemni izpiti bodo v soboto. 30. avgusta ob 8. — Prijave za sprejemni izpit v jesenskem roku se bodo sprejemale do petka, 29. avgusta, do 12. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev odnosno njihovih namestnikov ln prineso naj s seboj prošnjo kolkovano s kolkom za 3.80 L in opremljeno z rojstnim listom in spričevalom o dovršenem IV. razredu ljudske šole. — Vpisovanje učencev v I. razred bo 2. septembra od 8. do 12. za začetne črke A do L, od 15. dalje za začette črke od M do 2 v ravnateljevi pisarni, za učence n.—VTH. razreda dne-3. septembra od 8. do 11. v njihovih dosedanjih učilnicah, za učence tujih zavodov pa 4. septembra od 8. do 11. v ravnateljevi pisarni. Naknadno vpisovanje bo 5. septembra od 8. do 11. v ravnateljevi pisarni. — flolsko leto se bo pričelo s službo božjo v cerkvi sv. Cirila ln Metoda dne 22. septembra ob 9. Po službi božji naj se učenci zberejo v svojih učilnicah. Naslednji dan %>o pričetek rednega pouka. Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani (Resijeva cesta 10, v poslopju učiteljske šole) se bodo vršili naknadni sprejemni izpiti srn I. razred dne 28. avgusta ob 8. zjutraj. Prijaviti se smejo do 26. avgusta one učenke, ki v juniju niso delale izpita. — Popravni izpiti za I. do VI. razred bodo od 26. do 27. avgusta, vsakokrat ob 8. zjutraj. Razpored bo ob- javljen na razglasni deski. — Privatistke delajo popravni izpit 28. avgusta. — Vpisovanje učenk za novo šolsko loto bo od 1. do 5. sept. po sledečem redu: 1. septembra: vpisovanje učenk v I. razred (od A do N) dopoldne od 8. do 11. in popoldne od 15. do 18. (N—Z); 2. septembra od 8. do 11. vpisovanje učenk za II., III. in TV. razred; S. septembra, od 8. do 11. vpisovanje učenk za V.t VI. in VII. razred; 4. septembra vpisovanje učenk z drugih zavodov. Pogoji in natančni razpored so objavljeni na oglasni deski v veži zavoda. Vpisovanje na solo (ihisfcene Matice se bo vršilo od 1. do 4. septembra, vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7. šola je razdeljena na štiri stopnje, na pripravnico, nižjo, srednjo in višjo šolo. Po dovršeni nižji šoli je mogoč prestop v državno srednjo glasbeno šolo. Dne 5. bo določen z vpisanimi gojenci urnik, redni pouk pa se bo pričel dne 6. septembra. Na šoli Glasbene Matice se poučujejo vsi teoretični predmeti, solopetje, klavir in orkestralni inštrumenti. Podrobnosti v veži zavoda. — Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šoio bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra 1941, vsakokrat od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v pisarni Združanja trgovcev. Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko izpričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za spojem v šolo mora imeti vsak najmanj tri' razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v primeru razpoložljive-gai prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko šolo. bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Novinci ae sprejemajo le do 30. septembra. Vsak učenec vplača pri vpisu 160 lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci ITL razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 lir oprostnine. Vpisovanje se bo vršilo na podlagi lanskega šolskega pričevala. Popravni in razredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 14. uri. Pismeni zaključni izpiti bodo v četrtek dne 28. avgusta ob 8. uri. Istega dne popoldne pa se bodo pričeli ob 14. uri ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni pouk se bo pričel v ponedeljek dne 22. septembra ob 14. uri popoldne 359n ŠAH — fcahovski dvoboj med dr. Euvvejem in Bcgoljubovom v Karlovih Varih se je končal s čisto zmago helandskega velemojstra in bivšega svetovnega prvaka. Končno stanje v korist dr. Euweja je bilo 6% :3%. — Bogoljubov se je udeležil manjšega turnirja v Krefeldu. Zmagal je z 9 točkami pred Pfeifferjem z 8 %. En-gertom 7% in Brunohlerjem 7. — V podobnem turnirju v Starnbergu je zmagal Nurnberg z 8 točkami. Sledili so mu Schmidt 7*£ in Back 7. Obnovite naročnino! RAPPRESENTANZE importanti sssumonsi per ▼ista clientela Italia. Rcfe-reose di primo ordiae. — ZASTOPNIKE sprejemamo za Širok krog odjemalcev t Italiji. Potrebna prvovrstna priporočila. Srodio Tecnice Commerciale Rag. Carooe — Arr. Cerillo — Cimarosa 84 — NA POLI NALI OGLASI BOLEZNI SRČNEGA MIŠIČEVJA »zdravite in preženete, če redno pijete AMBROŽEVO MEDICO, ki jo dobite pristno samo t MED AKNI — Ljubljana, židovska ulica 6. 39 T VINO CHIANTI Mario Picctni Pogglbonsl (Siena — Italia) II mlgliore! Preferitelo! VINO CHIANTI Mario Piccinl Pogglbonsl (Siena — Italia) Najboljše! Najbolj cenjeno: i Stran 4 * S LO V &HtS£>l KARODi, Sreda, 20. avgusta 1941-XIX stev. igo Register prebivalstva Ljubljanske pokrajine Selitveni spisi, ki teko med občinami, morajo biti protokolirani v kronološkem redu od začetka dalje v dveh različnih registrskih knjigah: v eni, ki velja za vselitve (obrazec M, Register vselitvenih spisov), in v drugi, ki velja za izselitve (obrazec N, Register izselitvenih spisov). Te spise je treba hraniti v dveh ločenih mapah, v eni za vselitve, v drugi za izselitve, in jih urediti po vrstnem redu številk, ki so jim bile dodeljene v omenjenih registrih. Vseljence iz inozemstva, ki se priselijo stalno v občino, vpiše le-ta takoj na podlagi dokumentov iz člena 9. Osebe, ki stalno bivajo v občini, pa M faselijo v inozemstvo, izbriše urad iz registra na podlagi prijave, ki jo jo podala prizadeta oseba v smislu istega člena, ali pa na podlagi ugotovitev, ki nedvomno potrjujejo dejstvo izselitve. Člen 20. Ako se domneva, da se je kaka oseba stalno naselila v občini ali pa, •e se ugotovi, da biva že čez 6 mesecev ▼ njej, ne da bi bila vpisana v register prebivalstva, jo pozove anagrafični urad, da se zglasi v uradu radi potrebnih pojasnil, pri čemer uporablja obrazec O (Vabilo, tiskano na belem kartončku), v primeru pa. če se ne odzove, obrazec P (Poziv, tiskan na belem papirju). Ako je bilo na podlagi teh pojasnil ali pa drugače ugotovljeno, da se je dotična oseba v resnici za stalno naselila v občini, se uradno ukrene njen vpis v register ter se izmenjajo z občino, iz katere je oseba prišla, selitveni spisi po členu 19. Vpis velja od dneva ugotovitve. Če se prijava opusti, mora občinski urad uvesti proti neposlušni osebi postopek zaradi prekrška v smislu členov 27. in 28. Člen 21. Vsak večer mora občinski anagrafični urad izkazati na vzorcu Q (Dnevni številčni seznam vpisov in izbrisov, nastalih zaradi selitvenega gibanja in izvršenih v registru stalnega prebivalstva, tiskan na belem papirju) skupno število: a) vpisov, ki so se opravili tega dne v registru stalnega prebivalstva in se nanašajo na zaključene vselitvene spise; b) izbrisov, ki so se opravili tega dne v registru stalnega prebivalstva in se nanašajo na zaključene izšelitvene spise. Konec vsakega meseca je treba te dnevne številčne sezname sešteti in seštevke prenesti v drugi del obrazca R, o čemer je govora v čl. 24. Člen 22. Za opravljanje dolžnosti, Id so predpisane v teh določbah, občinski anagrafični urad lahko pozove družinske in zajedničke poglavarje v svoj urad, da podajo vse potrebne podatke in pojasnila glede njih samih ter članov rodbine ali zajednice. V isti namen se lahko pozove jo k ana-grafičnemu uradu tudi osebe, ki iz katerega koli naslova upravljajo hiše aH stanovanja. Anagrafični urad ima prav tako pravico, da zahteva potrebne podatke in pojasnila za register prebivalstva od javnih uprav, uradov m ustanov (civilnih in vojaških), tudi ttetih z avtonomno ureditvijo ter privatnih ustanov, ki so pod državnim skrbstvom, nadzorstvom m pregledom, katerih vzdrževanje podpira država s trajnimi prispevki. Člen 23. Občinski anagrafični urad mora poskrbeti, da se ob kancu vsakega leta objavi prebivalstvu razglas, ki ustreza tekstu teh določb (gL prilogo 2), da spomni prebivalstvo na dolžnosti rednega prijavljanja vseh nastalih sprememb glede sestava družine m sprememb stalnega bivališča ter stanovanja v smislu predpisov teh določb. Člen 24. Občinski ariagratlCTfi urad ra izdelati Letni pregled o gibanju nega prebivalstva (obrazec R, tiskan na belem papirju) s podatki o gibanju prebivalstva, kot se je vršilo v rjosaraezrrfh mesecih v leto. Podatki glede naravnega gibanja, ki se vpišejo v prvi del imenovanega seznama, so tisti, ki izhajajo iz anagrafičnih sporočil, dospel m uradu v smislu člena &, in natančno tisti, ki so napisani na obrazcu Rm bis (rojstva dečkov), Rž bis (rojstva deklici in ki se prepišejo v stolpiče 1—7; ter oni ki so napisani na obrazcih Um bis (smrtni primeri moških), Už bis (smrtni primeri žensk), in ki se prepišejo v stolpiče 8—14. Podatki o selitvenem gibanj«, ki se vpišejo v drugi del imenovanega seznama, so mesečni seštevki, ki izhajajo iz dnevnih številčnih seznamov vpisov in izbrisov, nastalih zaradi selitvenega gibanja in izvršenih v registru stalnega prebivalstva (obrazec Q) v smislu člena 21. Občinski anagrafični urad mora dostavljati svojemu nadrejenemu okrajnemu na-čelstvu oziroma za mesto Ljubljana županu: PROKLETSTVO a) do tretjega vsakega meseca: dopisnico po obr. R bis (Izvleček drugega dela obrazca R, tiskan na zelenem kartončku) s podatki glede selitvenega gibanja v prejšnjem meseeu; b) do 20. januarja vsakega leta: pregled po obr. R, predpisno izpolnjen v vseh svojih delih in seštet. Prepis tega pregleda mora obdržati občina zaradi prenosa podatka, ki se nanaša na izračunano stalno prebivalstvo dne SI. decembra, na pregled prihodnjega leta (kot izračunano stalno prebivalstvo 1. jsruarja). POGLAVJE III. Registracija gibanja začasno prisotnega prebivalstva Člen 25. Kdor se zadržuje v kaki občini, ne da bi se tam stalno naselil, mora po treh mesecih bivanja iti k an a grafičnem u uradu ter izjaviti, ali je smatrati njegovo bivališče v občini v resnici le kot začasno. Vsak družinski poglavar mora prijaviti priimek in ime. poklic in kraj. iz katerega so prišle, oseb, ki stanujejo pri njem tri mesece, čeprav ne živijo stalno z njegovo družino. Te prijave Ji treba predložiti v 10 dneh po preteku 3 mesecev. Enako prijavo morajo predložiti v istem času poglavarji zajednic za svoje začasne goste. Cled 26. Razen registra stalnega prebivalstva mora anagrafični urad voditi tudi seznam začasno prisotnega prebivalstva, to je onih, ki ostanejo na občinskem območju dalj kakor tri mesece kot gosti kake družine ali zajednice ali tudi v svojem zasebnem stanovanju, ne da bi se tam stalno naselili. Take osebe je treba povabiti na občinski anagrafični urad, da podajo potrebna pojasnila, iz katerih se da ugotoviti, ali je njih b+vanie v občini v resnici le začasno. Če je to ugotovljeno, izpolni urad za vsako osebo listek po obrazcu S (Osebni listek za začasno prisotno prebivalstvo, tiskan na slamnatorumenem papirju). Vsi listki o začasno prisotnem prebivalstvu morajo biti shranjeni v posebnem zbiralniku, iz Katerega jih je treba vzeti: bodisi radi zamenjave za stalne listke, ako se dotične osebe v občini stalno naselijo; ali radi uničenja, ako se dotične osebe same izselijo iz občine Vsekakor je treba začasno prebivalstvo voditi v evidenci, da bi se lahko ugotovila istovetnost oseb. ki so preživele 6 mesecev na območju občine. V tem primeru je treba za vsako osebo izvršiti postopek, predpisan v Členu 20. poglavje iv. Kazenske sankcije Člen 27. Kdor koli bi opustil podati izjave, ki jih predpisujejo te določbe, ali bi se ne odzval vabilu, da pride na občinski anagrafični urad ali pa bi odrekel odgovor na stavljena vprašanja radi vpisa v register prebivalstva, zapade globi od 100 do 500 lir. Za osebe, omenjene v členu 14., globa ne sme biti manjša od 200 lir. V primeru ponovitve mora biti globa vedno višja od najm?uijse gori navedene globe. člen 28. Za ugotovitev prekrškov teh določb zadostuje, če ni nasprotnega dokaza, pričanje občinskih uradnikov in uslužbencev, podkrepljeno s prisego, pred županom. Župan pokliče prekršitelje predse in jih pozove, da opravijo denarno plačilo v javno korist; takojšnje plačilo proti potrdilu izključi kazenski postopek. Izmera denarnega plačila ustreza najnižjim globam v prejšnjem členu. če se prekršitelj brani, da bi na mestu plačal, napravi župan zapisnik in ga preda v 24 urah sodnemu oblastvu, ki mora brez odloga uvesti kazenski postopek. Konec jutri! Razstava v Jakopičevem paviljonu Razstavljali so svoja dela Maksim Gaspari, Dretnelj in Frančišek Smerdu Ljubljana 20. avgusta Umetnostne razstave v Ljubljani se v sodtajem času vrste druga za drugo. Za resne dfcri, v katerih živimo, ta ta pojav še posebno razveseljiv. Da nase občinstvo pravi k» pojmuje težnje in prizadevanja naših likovnih umetnikov, je dovolj zgovoren dokaz veliko zanimanje za take prireditve, ki s« očituje v res dobrem obisku. Kakor na vse prejšnje, komaj minule razstave. Id so se vršile ali v Jakopičevem paviljonu ali v Galeriji Obersnel ali v palači Bata, tako je tudi na tekočo občinstvo kar navalilo in so jo obiskali predstavniki prav vseh slojev, moški In ženske, mladi in stari. Na razstavi trojice Gaspari-Dremelj-Srnerdn vlada prijetno ozračje. Zelo ugodno učinkuje pestrost razstavljenih del in njihova visoka umetniška vrednost. Na obiskovalca že takoj v začetku ugodno vpliva dejstvo, da skupaj razstavlja predstavnik naše starejše generacije umetnikov s predstavnikoma mlajše. In vsakdor, ki je stopil v prostrani Jakopičev paviljon s to mislijo, se ni razočaral, zakaj razstavljena dela vseh treh umetnikov se med seboj lepo izpopolnjujejo. Priznani naš folklorist Maksim Gaspari je to pot razstavil kar 38 svojih izbranih dol, ki izpolnjujejo vseh osem sten obeh glavnih stranskih razstavnih prostorov. Njegove žive slike so ogledalo slovenskega življenja na rodni grudi, številni slični in na prvi pogled enolični motivi ne motijo, ker vsakega takoj prevzame živahnost izražanja, ki je Gaspariju svojstvena. Njegovim razstavljenim delom brez dvoma prednjači >Nagelj na oknuc (št- 10). S svojo izrazitostjo tako v barvah kot v svojstvenem podajanju posrečene zamisli vzbuja slika splošno pozornost. Razstavljenih je tudi pet svojstvenih portretov gospodov in gospa. Pozornost vzbujajo še slike >Nevesto hočejoc, >Noše iz Bohinja«:, »Pomladno zrcalo«, »Skušnjava sv. Antrjoac, »Mati v nevihti«, »Slovo« itd. Na sedanji razstavi v Jakopičevem paviljonu preeeneča obiskovalce veliko število portretov znanih ljudi, ki jih srečujemo vsak dan na tej ali oni ljubljanski cesti. In vsi ti portreti so nenavadno uspeli, tako da vlada na raastavi prijeten občutek tople domačnosti. Posebnost so tudi dela Staneta Dreme* Ija. Mladi likovni umetnik se je po dolgi, vseh predvidenih in nepredvidenih zaprek in drugih težav posuti poti, ki so že nekak monopol slovenskega umetnika, končno le z vztrajnostjo in voljo prebil do svoje prve večje razstave, na kateri žanje splošno priznanje, Dremelj je predstavnik mlade generacije slovenske likovne umetnosti in doslej širši javnosti malo znan. Rojen je bil ne, Vrhniki pred 35 leti, tam je tudi preživel večji del svojega življenja, v Ljubljani pa živi nekaj let. V svojem poklicu se je začel izobraževati razmeroma pozno. Ko je bil 24 let star, se je vpisal na Umetniško akademijo v Zagrebu. Nato se je podal (1939. leta) na daljše študijsko potovanje po Italiji. Dremelj se je namreč pred sedmimi leti vnel za medaljerstvo In malo plastiko. Zato ga je vleklo v Firenc o, mesto umetnosti, kjer si je ogledal slovito največjo zbirko medalj v narodnem muzeju. Lansko leto je nameraval ponovno obiskati Dantejevo mesto z namenom, da bi se izpopolnil v medaljerstvu. Načrt pa so mu prilike zaenkrat onemogočile. Njegova razstavljena dela dokazujejo, da je na pravi poti in ga smemo upravičeno smatrati za našega najboljšega me-daljerja. Potrebno bo seveda Še mnogo de!a in truda za izpopolnitev, nekaj njegovih medalj in medaljonov pa so pravega mojstra mojstrovina. Prav posrečena je medalja-avtoportret, ki ga more vsakdo zamenjati z originalom renesančne dobe. Zelo verno so izdelani portreti pisatelja F. S. Finžgarja in akademskega slikarja prof. šantla (oba v bronu) in presenetljivo poduhovljoni portret režiserja Skrbinška. Prav tako sta posebnost portreta njegove (avtorjeve) žene in Prešerna. Dela so zelo dekorativna in primeren okras vsakega stanovanja. Dreme-ljevl umotvori so razstavljeni med slikami v dveh vitrinah. Tu so v prvi vrsti manj*a dela: medaljončki z raznimi portreti, večkrat pomanjšane kopije, iz br>-na, lesa, slonove kosti in zlata. Med njimi je tudi posrečeno izdelan prstan. Skupno je razstavil 13 večjih del iz brona, 12 manjših iz brona in slonove kosti v I. vitrini, in številna dela iz zlata, srebra slonove kosti v II. vitrini. S tekočo razstavo je Dremelj obrnil pozornost nase, kar pomeni, da je končno le dosegel zasluženi uspeh. Tretji razstavljalec je priznani kipar Frančišek Smerdu, ki spada med naše naj- boljše kiparje. Tudi on je predstavnik mlajše generacije, saj šteje komaj 33 let. Izšolal se je na Umetniški akademiji v Za« grebu in je javnosti že dobro znan. Razstavil je že večkrat z uspehom, njegovo ime pa je tudi v tujini znano in upoštevano. Razstavlja 16 svojih zelo uspelih del različnega datuma. Srednji razstavni prostor krasi njegova statua »2ena z ogledaloma iz gipsa. Mladi umetnik je na mojstrski način upodobil vse lastnosti, ki se izražajo v ženinem obrazu, kadar se sama s seboj sgleduje v ogledalu. Njegovo, na tej razstavi najboljše in tudi eno novejših del je»Portret« (št. 9), verna podolja 16-letnega dekleta, ki še nera^zočarano in naivno gleda v lepi svet pred sabo. Na vseh ostalih kipcih in portretih se jasno vidi, da ima Smerdu že ostro začrtano svojo pot, na kateri je nenavadno mnogo svojstvenega, na kateri bo ostal in po kateri se bo razvijal. Kakor Dremeljevi medaljoni, tako so tudi manjša Snierdujeva dela primeren okras katerega kofi stanovanja. Umetnostna razstava trojice Gaspari-Dremelj-Smerdu v Jakopičevem paviljonu je svojevrstna kulturna prireditev in zasluži, da si jo ogleda prav vsak rjubitclj lepe m resnične likovne umetnosti Odprta je vsak dan od 9. do 12. ta od 16. do 19. Jutri bo po razstavi vodstvo. aakJjiičena pa bo 24. t. m. Nov most čez Savo pri Beogradu Građi ga nemška organizacija Todt in zgrajen bo baje že do konca letošnjega leta Ljubljana, 20. avgusta Poročali amo že o sradnji avtomobilske ceste Beograd—Solun, ki jo sjradd nemška organizacija Todt. Ista organizacija je pa prevzoLa gradnjo novega mostu čez Savo. Novi most bo zgrajen kaih 350 m višje v toku Save od kraja k jar ie stal Aleksandrov most ki je bi! v začetku vojne porušen. Most so zaceli graditi zadnje dni junija in dograjen bo baje do konca letošnjega leta Treba je poskrbeti za promet med Beogradom in Zemunom, ki ie zdaj sicer hrvatsko mesto, vendar pa še vodno srbsko gospodarsko področje. Dela vodi dr. Schatz. Za tako velik most se rabi v normalnih razmerah eno do dve leti, zdaj ga pa hočejo zgraditi v šestih mesecih. Zaposlenih je o»kro«g 630 delavcev, med njimi okrog 80 kvalificiranih Nemcev. Neka i delavcev de'la v dnevnih m nočnih posadi h. Pripravljene so že ogromne jeklene konstrukcije novega mostu. Porabili bodo nad 1.000 ton iekla, okrog 3.000 ton cementa, 25.000 ton gramoza. 3.500 m' lesa in 400 ton okroglega železa za same temelje novega mostu. Na kraju, kjer bo stad novi most, je Sava od enega 6^ drugega jezu široka 400 m, globoka pa 40 m. Gradbeni program je bil združen z mnogimi tožkočami, zlasti kar se tiče stebrov. Čudno noJcljučj»o je hotelo, da bo novi most svečano ivročeri prometu 225 let pozneje točno rta istem kraju, na katerem te lota 1717. grcnM svoj most princ Evgcn. PoTrršenoga Aloksesn-nwmi glavicami pravi živi zamaški. vedno pravočasno opozore druge mravlje v mrav-Ipšču na pretečo nevarnost. Pri tem se poslužujejo svsrifnega signala, ki je roefi nekaj posebnega v kraljestvu živau, NEZNOSEN PES — Vas pes je že zopet vso noč lajal. Vam seveda njegovega lajanja m treba poslušati, ker sedite neprestano v krčmi. — Kaj mislite, da bom zaradi svojega psa neprestano čepel doma! Roman. To je bilo vse, kar je spra v H iz sobe. Toda prizor, ki ga je zagledal tisti hip višji duvaj, m« je povedal več, nego vsa pojasnila. Višji čuvaj je zatulil in stisnil pesti — Ah, bože moj!... TI lopovi V steklo vitrine je bila izrezana v obliki kvadrata odprtina, komaj dovolj velika xa človeško roko. Izrezani kos stekla je ležal kraj vitrine. Sredi stekla je pa ležalo nekaj mastixa, na katerem so se še poznali odtisi prstov. Na vrhu zevajoče odprtine je pa stal v polni razsvetljavi na svojem običajnem mestu blesteči srebrni zaklad, na katerem je počival doslej slavni dragulj. Blazinica je bila podobna ironičnemu vprašaju. Višjemu čuvaju se je zdelo, da sanja. Kar verjeti ni mogel svojim očem, da se je moglo zgoditi kaj takega. In vendar se je bilo zgodilo. Regent je bil ukraden sredi Louvra vpričo njegovega čuvaja. m. Nekaj žarkov posije v Da, Regent je bil ukraden. To lahko trdim z nekakšno tat, ki ga je ukradel, sem bil jaz. Čeprav sem po značaju dokaj sam svoj, menim, da je napočil trenutek, ko moram povedati kdo sem. Pišem se George Edgar Pipe, sem angleški državljan, tolovaj po poklicu in uživam nekaj avtoritete v svojem poklicu. Moje ime seveda ni zaslovelo, čeprav se pečajo z mojimi dejanji že pet let reporterji t starem in novem svetu. Vzrok te moje anonimnosti je kaj enostaven: Nikoli se namreč nisem dal zasačiti Omenjam to samo, ker je ta primer dokaj redek. Zdaj je napočil čas, ko lahko stopim iz svoje anonimnosti: deloma zato, ker ne delujem več v svoji stroki in imam dovolj prostega časa, deloma zato, ker so moji delikti že zamolčani, v prvi vrsti pa zato, ker nočem s svojimi pisanimi spomini posvariti mladino, naj ne sledi mojemu zgledu. Javnost se je ukvarjala z menoj, ne da bi me imenovala z imenom. Moje delovanje je nudilo značilno potezo, vredno da ljudje zvedo za njo. Ta je prav anonimnost mojega delovanja. Naj torej podrobno opišem način svojega deta. Najprej trdim, da človek tolovaj večjega sloga ne more postati brez domišljije. Drugič ni nikjer rečeno, da se mora tolovaj svojemu poklicu žrtvovati Tolovaj je edini pustolovec naše dobe, kakor je posrečeno napisal Stevenson. Pomislite samo na neprestano borbo, ki jo vodi tolovaj sam proti vsem, proti vsej civilizirani družbi, in priznajte, da je potrebna precejšnja porcija poguma, če hoče človek vdreti ponoči v hišo, ali razbiti vrata, ne da bi slutil, na kaj naleti za njimi. Tolovaj pogosto presneto drago plača tisto malo koristi, ki jo ima od svojih px>hodov. Čutim tudi potrebo po rehabilitaciji umetnosti, ki so jo kompromitirali nekateri njeni nerodni ljubitelji Toda — mi bo morda kdo ugovarjal— čemu si prišel kot angleški državljan v Francijo opravtjat svojo obrt? Odgovor na to vprašanje je kaj enostaven. Že davno prej sem bil sklenil ukrasti — ne morda kakšne navlake malih ljudi — temveč dragocen edinstven predmet slavnega imena, predmet, ki bi predstavljal celo premoženje. Mojim predstavam so odgovarjali sloveči dragulji, ki so jih nosili kral;B. V Angliji imamo sloveče demante, — recimo de-mante angleške krone, toda odkrito povedano: zastraženi so bolje, kakor demanti enakega pomena v Franciji Francija je dežela gentlemanov, ki se ukvarjajo s tolovajskimi posli Tem je Francija prava obljubljena dežela. Tu ni neprijetnih spopadov s strokovno dobro izšolanimi čuvaji, tu je tolovajem vse na stežaj odprto. Tolovaj je tu kakor doma. Zadostuje, da se samo skloni, če hode ukrasti, kar mu srce poželi Drugi nagib je ta, da je aek> resna zadeva, če človeka v Angliji zgrabijo: prisodijo mu deset let prisilnega dela za najmanjši greh, zadene ga državljanska in verjetno tudi naravna smrt. Kaj pa zadene tolovaja v Franciji? Pet, največ deset let počitnic, ki bi si jih sicer ne mogel privoščiti; dolga potovanja v kraje rnirnega podnebja, kjer je nebo sinje, kjer je narava čarobna. Lahko je pobegniti iz teh krajev in ustvariti si v Franciji znova ugoden položaj. Tolovaj si pridobi takoj izkušnje in prevdarnost, torej to kar odlikuje navadno raziskovalce. Zato sem si izbral za polje svojega delovanja Francijo in sklenil sem polastiti se Regenta. Da bi izvršil ta naklep sem si izbral predbožični dan in dopoldne 24. decembra sem se pomešal med številne radovedneže, ki so jih bfle polne galerije Louvra. Najprej sem se temeljito razgledni po crvoranah, potlej sem pa brž zasnoval načrt. Sklenil sem počakati do noči v dvoranah muzeja samega, seveda dobro skrit, da bi me nihče ne opazil. To je izključilo nujnost zateči se k plezalni in vlomilski metodi bi ujemalo se je z mojim značajem, ki goji samo eno željo: ostati neopazen. Potem, ko sem si ogledal več dvoran Louvra, sem se odločil za dvorano egiptskih starin, kjer so razstavljene mumije. To dvorano ljudje malo pose čaj o. Izrabil sem trenutek, ko nikogar ni bilo tam. Urno sem zlezel v visok zaboj, ki je bil prazen, o čemer sem se prepričal nekaj minut prej. V njem je bilo prostora bas za človeka tako vitke postave kakor je moja. J Za tlad. Regal!* U Vsi v Uafarjani