TRST, sobota 23. julija 1955
Leto XI. - Št. 173 (3102)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina platana v gotovi«!
Tel. 94-638. 93-808, 37-338
tt*?«STV0: ULu MONTECCHI »t. «, Ul. a »4. — TELEFON >UH in »4 *3» — Postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — Tel. naravi« °°LASI: 0,1 *-H.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Sirml 1 stolpca: trgovski 60, hnančno-
NAROCNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska repu Olika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din.
  ...	.	—_______________________________________________________________________________           _	Poitni tekoči račun Zalotniitvo tržaškega tiaka Trat 11-8374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega tnoaemcdtega tiska, Državna založba Slovenije,
mo, osmrtnice 90 Ih- . Za FLRJ za vsak mm iirioe 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-ll., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-918, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani M-KB-1 - Z -375 -'ladata Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ - Trat
Vred zaključkom ženevske konference Pospešeno delo predsednikov ln ministrov
v&orajšnjl soj! Je predsednik Faure predložil najprej načrt za razorožitev In uporabe prihrankov za '‘•*vq/ zaostalih dežel, nato pa predlog za Izboljšanje stikov med Vzhodom In Zahodom - Zunanji ministri • liso končali sestavljanja smernic za nadaljnje razgovore o Nemčiji, evropski varnost! in razorožitvi
2BNEVA, 22
h
ter)
 .	Medtem
načelniki vlad dane« do-tali (
Cevnega reda
J®*čali diskusijo o tretji toč-
>n prešli
(razoroži k če-
(stiki med	Vzho-
Zahodom), 10	zuna-
nn^tri ves dan nadalje-iij, * Popravljanjem	porote ,	b’ vsebovalo smerni-
N«m?i..n®d*ljnje razgovore o vtjt, evropski varnosti in »i«tr?iUvi- Ceptav so se mi-ii . lvečer še enkrat sestali nočno sejo, svojega de-
»oldn,
n'so dokončali. Fred-»ač»T« i ** b°do sestali tudi
»* ta. vlad n« ož)° se-i°-dele«, *r° bo lahko vsak šef lj, * C1J* v*el še štiri spremiš, t**- S tem te bo ženev-'*<lnilr prenca končala. Predat n»Jr.lse,nhower odpotuje, dl>* ohPi°.edano' iutri P°Po1-<U boa uri- Mogoče pa je, d»lj.v„,9 zunanji ministri na-dtljo 1 Jvoje delo še v ne-
vlldan^it seji načelnikov *"i min, se je začela šele ne-d» bodo1 pred l7- v upanju, tem D .lunanji ministri med-K« 'Pravili poročilo, ki d*leg,Cji,l0rali odobriti vodje bedita b. je predsedoval v«m j 9'it Eisenhower. V pr-*v«čen "* seje, ki je bil po-J* o >. a)ievanju diskus-i-•ki niin*?or°žttv*. je franco-f* Pred!* vSlti predsednik Fau-ki l °“1 načrt razorožitve, 1,8 toči? *r' Riavne točke. °r°žitve Podaja načrt raz-fainil, ' se,tavljen na osnovi btadlni.btedlogciv. ki »o bili *• ra,,,* .. Podkomisiji OZN j« Pot- ? v. Faure poudar-Zorttv- * učinkovitega nad-PredUp nad razorožitvijo in n»ročit„ ’ naj štiri veleeil« *om „ svojim predstavni
zaiti
"iji,
razorožitveni podko-naj podrobno določijo
Jocialisti Čila Jugoslavijo
Kot po-
bo uradna de-Jn sr«di a'istične stranke tu<f0,1*vijo *V,?Usta prispela v ha* At'ise't delegaciji sta ttv’ RUvni Rodriguez Are-
libi5s’ Pred retar- in 0skar . n' ko!f?ednik zunanjepi-««ti S&«.« stranke. De-°do B-*!atldne stranke Ci-
v Jugoslaviji me-
natali*0®^* ' SZDLj" "in~ bo-'«c dni v  ------------------------*
-jadranski sejem"
d. taZsta. i1?11’- na katerem bo-
P0*Hn,1"iS n'aiCi Z VSe«a v. Jet)» t.bodročja in mnoga
v‘*b> bod,? Notranjosti. Pred-
zibišt, razstavljeni proiz-
, r'ie, larii j 'n ribarske indu-
•i?**>j»kik i *■'Pi-štva in južnih
♦Ja1 'teiiv, ur- Na «J»dran-
tUr^U» .bosta zastopana
tn pomorstvo.
praktično izvajanje tega nadzorstva, med drugim medsebojno obiskovanje vojaških naprav in skupno nadzorstvo nad vojaškimi silami, razmeščenimi na nekaterih področjih Evrope.
Drugi del Faurovega načrta predvideva, da bi proračunske prihranke, ki bi nastali zaradi zmanjšanja vojaških izdatkov, deloma uporabili za izboljšanje življenjske ravni gospodarsko zaostalih dežel Fotlkomisija OZN za razorožitev, ki jo sestavljajo prede alavniki štirih velesil in ^<a-nade, bi določila način finansiranja.
Tretji del predlaga, da bi pristojen organizem, na primer tajništvo razorožitvene podkomisije, skrbel za objavljanje vojaških izdatkov vseh držav. Ta organizem bi izvajal tudi nadzorstvo nad resničnostjo vseh podatkov.
Nato je konferenca prešla k zadnji točki dnevnega reda. Fredsednik Eisenhower je govoril o zaželenosti izboljšanja stikov med Vzhodom in Zahodom in dejal, da bi naj bil prvi korak odpravljanje pregraj, zaradi katerih je danes težko potovati v nekalere dežele sveta.
O istem vprašanju je nato obširno govoril predsednik francoska vlade Faurt ki je dal tudi konkretne predloge. Faure je poudaril, da tudi priznanje, da danes v Evropi obstajata dva varnostna sistema, še ne pomeni, da oi bilo Ireba sprejeti k >t neka.i dokončnega obstoječo razdeljenost evropske celine. Francoska vlada je mnenja, da milne bo trdno zagotovljen, dokler Evropa ne bo spet enotna. Za obnavljanje evropske enotnosti pa je treba vzpostavljati tesnejše odnose in stike čez demarkacijsko črto, k: danes seka Evropo. Faure je predlagal naslednje ukrepe, «ria se olajša svobodno kroženje idej, posameznikov in dobrin«;
1. olajšati je treba obiske posameznih turistov;
2. potrebne so izmenjave skupin strokovnjakov, znanstvenikov, tehnikov in umetnikov:
3. izvršuje se naj izmenjava profesorjev, študentov in predavateljev;
4. omogočiti je treba izmenjavo knjig, časopisov, znanstvenih revij in dokumentarnih filmov;
5. zagotovi naj se svoboden (jostop do informacijskih virov v raznih deželah; zlasti so potrebne olajšave za predstavnike tiska;
6. izmenjujejo naj se statistike vseh vrst;
7. omogočiti je treba razvoj mednarodnih gospodarskih odnosov v vsestranskem interesu držav;
8. vzhodnoevropske in zahodnoevropske države naj se združujejo v skupne organizacije, zlasti na področju prometa in energetike-
9. ustanovi naj se skupen evropski investicijski sklad za finansiranje del splošnega pomena, od katerih bi imelo korist več držav.
Med sejo načelnikov vlad je ameriški državni tajnik Foster Dulles, tudi v imenu ostalih treh zunanjih ministrov, izrazil mnenje, da je konferenca že napredovala in da je možen še nadaljnji napredek. Zaradi tega je prosil, naj se ministrom še da na razpolago čas, da bi lahko končali poročilo o treh osnovnih vprašanjih (Nemčija, evropska varnost in razorožitev). Načelniki vlad so na
predlog pristali in sklenili, j premagali mrtve točke glede da bodo jutri predpoldne pro- načrta bodočih pogajanj- o učili poročilo zunanjih mini- združitvi Nemčije in o evrpp-
strov. Bulganin in Eden sta napovedala, da bosta jutri predložila pismene predloge o vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom.
Kot ze lečeno. zunanji ministri tudi na nočni seji, ki se je začela ob 22.30 in je trk-jala eno uro. niso dosegli sporazuma o skupnem poročilu, ki bi ga predložili iutri na-čeln'kom vlad. Zahodne delegacije dolžijo Molotova, da je bil «nep ipustljiv*.
Kot govorijo v krogih zahodnih delegačij, se štirim zunanjim ministrom ni posrečilo
ski varnosti. Z zahodne strani izjavljajo, da so predvidevanja tdemna«, neki član zahodnih delegacij pa je izjavil, da so se ministri danes znašli pred »Molotovom iz njegovih zlatih časov*. Sporazuma niso mogli doseči v tem, ali naj dajo prednost nemški združitvi ali evropski varnosti, o Mololovo-vi zahtevi, naj se omenita obe nemški vladi, o omembi atomskega orožja v navodilih, ki bi jih dali predstavnikom štirih velesil v podkomisiji za raz-i svoje tri zahodne kolege Ma-orozitev, ter o vprašanju pred- raduca (Fra-pcija), -ounga nosti in nujnosti izvedbe nad-1 (Anglija) in Hagertyja (ZDA).
zorstva v vprašanju razorožitve.
Sovjetski ministrski predsednik Eu ganin je priredil nocoj večerjo F.denu in glavnim članom britanske delegacije. Opoldne je bil F.den gost na k'i-silu pri francoskem ministrskem predsedniku Fauru. pred tem pa je imel zaseben razgovor s predsednikom Eisenho-verjem v njegovi zasebni rezidenci Creux de Genlhod. Za zajtrk pa je Eden gostil Dul-lesa. Načelnik tiskovnega oddelka sovjetske delegacije Uji-šev pa je priredil kosilo za
DELEGACIJA TRŽ. OBfc. SVETA PRI Dl LEONU IN MERZAGORI
Vprašanje rotacijskega sklada glavni predmet razgovorov v Rimu
Zdi »e, da je bil predlog uporabe sklada tudi za videmsko pokrajino zavrnjen - Špekulativni cilji Santinovega in Romanovega potovanja
Segni je dobil včeraj zaupnico tudi v senatu z 8 glasovi večine
T svojem govoru je ponovil trditve ix govora pred ponlannko zbornico kakor tudi vse obljube glede reftitve perečih tržaških vpraianj
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Danes je predsednik vlade Antonio Segni tudi v senatu dobil zaupnico, za katero Je od 224 senatorjev glasovalo 121, proti Jih Je glasovalo 108, vzdržali pa so se trije (medlem ko Je potrebna večina znašala 113 glasov).
Zs zaupnico Segnijevi vladi s« glasovali:	demokristjani,
republikanci, liberalci in socialdemokrati in nekateri neodvisni senatorji; proti pa so glasovali senatorji KPI, PSJ in neodvisni levičarji, MSI in monarhisti.
Na začetku današnje seje je ob hudi popoldanski vročini govoril predsednik vlade Segni, ker je bila splošna razprava o njegovem programu že včeraj ztjJjljijčena. Segni je najprej poudaril, da se je »vladna formula demokratičnega centra «pokazala kot veljavna. kajti tudi njen program kaže na napredek v pogledu iskrene socialne politike*. »To politiko ne zahteva samo demokratična ustava — je rekel — temveč vse italijansko ljudstvo, vendar pa bi se vlada uprla slehernemu poskusu protiustavnega reševanja socialnih vprašanj*. Nato je govoril o notranji politiki ter ponovil, kar je ze prejšnji teden povedal v svojem govoru pred poslansko zbornico.
Glede upravnih Volitev, ki bodo prihodnje leto bo vlada predložila predlog volilnega zakona parlamentu čez nekaj dni. Kar zadeva revizijo Volil-nih seznamov bo treba čakati na mnenje sodnih organov. K.o je odgovarjal na pritožbe ne katerih opozicijskih poslancev, da notranje ministrstvo Vrši diskriminacijo pri izdajanju potnih listov, je Segni rekel, da bodo te pritožbe prišle v poštev v dveh predlogih zako-
[ovic o ženevski konferenci
JJ-lanku »Pravde" in vojaški pomoči ZDA
sedaj j8 mogoča reči, da predstavlja ženevska konferenca precejšen uspeh "•k «Pravde» o odnosih med ZSSR in FLRJ je izraz mnenja uredništva lista
fiFrs1* na*e** dopisnika)
bhje°^AD- 22. - Na vpra-«ov»n,k n° je stališče jugo-Pr*dW * vlade glede na 'n'*rislt Pr0radunskega odbora vt>ia^if* senata> naj se usla-j* Prta • pomod Jugoslaviji, Ništv« ,* aVn'k državnega taj-Dr* *, zunan5e zadeve Bran-»edni ts^0vid izjavil danes na *«hci ,ftdenski tiskovni konfe-^Da’j * obstaja med vladama b»ki FLRJ »sporazum o vo-
'*iobst°m0^’ ’n da )e todno-,*)a dol°čena neskladnost
I?*- nr./n,aden-'a te*a sporazu-
°Rrad	da 50 7daj v
Vpf*šanju raz8°v°ri o tem
*l'r'h v!?renc' lačelnikov vlad ,tavhik j*8'1 v 2enevi je pred-'*zil u_ ,avnega tajništva iz-a.n^e> da bo konferen-
‘Pelial a j t - tešit«,, -. d0 odK°varjajo-. M km,« *cepr»v konferenca Dra«p«*ina’ tekel Bran-*j)»J reci °h Je tuogoče st ?^en	.pred*tavlja	pre-
Čik pr’Pel h tešite "I ko
'Ufe'-*, Je ?ben u ’ 1* -Pre-  —
110 nuin ln da Potrjuje. ?*PosrMJ““ Je. bil°. da se v v*»Jemn	tn	v	ozrač-
*°v»rjj n *** zaupanja raz-ffašaniih n.ereienih svetovnih U°‘ in način"	Se
S': V«	—■
IJo. a
načelniki vlad
im -**Znatdi*|d *ton,erenco ze-*evanl» „	način za pri-
'r? r**ila VDra*11*	d*	bl
„n:i1 Je svet	Ja' pred kale'
S?0i‘evajo real" pr< le,n - 0,iščlne i * ne m°žnosti in
a bo . ŠO Dril-aklll«mn
O nedavnem članku moskovske »Pravde* o jugoslovansko-sovjetskih odnosih je Branko Draškovič dejal, da je vsa vsebina članka po njegovem mnenju stališče samega uredništva. «0 vseh vprašanjih, ki jih obravnava članek, je jugoslovansko stališče dobro znano in večkrat prikazano in poudarjeno,* je izjavil predstavnik državnega tajništva. V kolikor bodo določeni jugoslovanski politični činitelji. predvsem Socialistična zveza in Zveza komunistov imeli za potrebno, da dajo k temu svoj komentar, bodo to storili na način in v času, ki se jim bosta zdela primerna.	,
B. B.
ZOA ln
» »o zairu.	pričakuJemo,
^"»htovai in	konferenc«
*“»•*	81	od«ov»rjajočt	r«-
VVASHINGTON, 22. — Predstavnik državnega tajništva je na vprašanje nekega novinarja odgovoril, da ZDA nimajo namena prenehati s pomočjo Jugoslaviji zaradi mnenja, ki ga je izrekla proračunska komisija senata, ki je priporočila prenehanje te pomoči zaradi nesoglaeij med jugoslovansko in ameriško vlado glede nadzorstva nad uporabo te pomoči.
Predstavnik je priznal, da so nastale nek« težave v tolmačenju sporazuma o pomoči, sklenjenega z Jugoslavijo, da pa bodo te težave urejene in da st o njih vodijo razgovori.
Df. p. SavlC na meMi
BEOGRAD, 22. — Podpredsednik zvezne komisije za nuklearno energijo akademik dr. Pavle Savič b0 vodil jugoslovansko delegacijo na mednarodni konferenci o uporabi nuklearne energije v miroljubne namene, ki bo v Ženevi od 8. do 20. avgusta. Z delegacijo, ki jo sestavlja 5 članov, bo odpotovalo tudi 18 svetovalcev in strokovnjakov za nuklearne vede, tehnologov, kemikov in geologov. Na konferenci v Ženevi bodo jugoslovanski delegati prečitali nekaj referatov o rezervah fosilnega goriva in neizkoriščenih vodnih silah v Jugoslaviji, o ležiščih urana in torija v Jugoslaviji, o perspektivnih potrebah in izvorih energije do leta 2000, o uporabi izotopov, itd.
npv. ki bosta težila za tem, da odstranita predustavne določbe glede izdajanja potnih listov.
Predsednik vlade je dalje ponovil v glavnem, kar je bil govoril pred poslansko zbornico o Sardiniji in Južni Tirolski.
Ob tej priložnosti je omenil tudi Trst in dejal, da bo njegova vlada (storila sleherni napor, da bi rešila vprašanje beguncev iz cone B», katerih število znaša baje 18.008. Prav tako je obljubil, da bo »vlada poskrbela za ponovno oživitev pristaniškega prometa in se potrudila rešiti vsa ostala tržaška vprašanja«.
V zvezi z živahno polemi-	„	.
ko o položaju avstrijske manj- j Italijo in Etiopijo, naj sprej-šine na Južnem Tirolskem ka. | meta —- v primeru, da ne kor tudi v zvezi z zahtevo bo- | bi mogli doseči do konca te-censkega državnega pravdni- i ga meseca sporazuma — po-
skih zbornic začeli v letošnjem oktobru. V zaključnem govoru je Di Vittorio poudaril, da bo kongres CGJL največje zborovanje dela v Italiji.
Razprava o Mili pred sMnSkim sveiom OZN
pravo o Somaliji in sklenil: 1. povabiti mednarodno banko, naj pošlje v Somalijo posebno komisijo, da bi proučila vprašanje tamkajšnjega gospodarstva in predložila vse potrebne ukrepe, povabiti
Figi je dal intervju beograjski reviji «Medr,^odna politika* in izjavil, da je Avstrija odločena prevzeti vlogo spravnega posredovalca med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da sloni politika avstrijske vlade na «aktivni nevtralnosti* in da bo v Avstriji ustanovljena sicer majhna, toda
NF.W YORK, 22. — Včeraj je tajništvo OZN uradno objavilo, da je jugoslovanska vlada ponudila štipendije za 10 študentov iz nesamouprav-nih ozemelj, ki so pod varU-štvom Zdrdženih narodov. Jugoslovanska ponudba sloni na resoluciji, ki jo je lani 22. novembra sprejela glavna skupščina OZN in ki poziva države članice, naj dajo olajšave študentom nesamouprav-nih ozemelj. Poleg Jugoslavije eta doslej ponudili štipendij« siamska in sovjetska vlada.
ka. da se trije poslanci te manjšine postavijo pred porotno sodišče je Segni še posebej poudaril, da je »potrebno vprašanje proučevati mirno, ne pa ga dramatizirati ter da je treba liberalno tolmačiti sklenjene sporazume, pri čemer morajo ostati nedotaknjena načela ustave*.
Polit ičnij opazovalci’ 5o opazili, da Segni tudi v svojem današnjem govoru, enako kot prtd poelansko zbornico, ni omenil vprašanja izvajanja londonskega memoranduma o rešitvi tržaškega vprašanja, čeprav je znano, da so v teku reševanja številnih vprašanj, ki so z izvajanjem memoranduma v najtesnejši zvezi in ki bi morala biti nujno rešena med vladama obeh sosednih držav.
Tudi kar	zadeva zunanjo
politiko je Segni ponovil, kar je povedal	pred poslansko
zbornico, dodal je le, da »države atlantskega pakta niso pripravljene upoštevati varnostnih sistemov, ki slonijo izključno na izjavah o dobrih namenih, temveč upajo doseči konkretne rešitve v pogledu dejanskega zmanjšama oborožitve*.	Poudaril je, da
Italija sodeluje v vseh agencijah OZN, od katere je dobila mandat nad Somalijo toda kljub temu ne bo ponovno zahtevala vstopa v OZN in tudi ne bo dopustila, oa b. bil njen vstop pogbien z vstopom drugih lrživ. Ko je odgovarjal senatorjem opozicije o morebitni premestitvi sile NATO* drugih zgvezni-s čl. 3 sporazuma, ki predvideva sodelovanje pri skupni obrambi, je Segni dejai, da jo abeurd govoriti o »okupacijskih četah*, ko s. »vendar sine NATO* drtfin zavezniških držav tudi v Angliji, Franciji in Nemčiji ter poudaril, da gre za zelo majhne enote. Dejal jg dalje, da se ne sme reči, da so »naše meje varne, ker mejijo z nevtralnimi ali	prijateljskimi dr-
žavami; v tem stoletju se je zgodilo dvakrat, da je prišlo do napada s kršenjejn nevtralnosti, ki so jo jamčili sporazumi*.
Govoril je nato o ukrepih, ki jih vlada proučuje, da bi izboljšala gospodarski položaj in dejal, da kmetijsko področje nikakor ni tisto, kjer bi se moglo kar koli improvizirati, zlasti ker Italija šteje 42 odst. aktivnega prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom v primerjavi z 18 od,st. v Zahodni Nemčiji, z 19 odst. na Nizozemskem ter s 6 odst, v Angliji. Vlada hoče izboljšati strokovni pouk, okrepiti borbo proti rastlinskim boleznim, izboljšati skrbstvo za kmetijske delavce itd.
Med govorniki pred glasovanjem, ki so sledili Segnije-A. P.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kongres CGIL bo v januarju 1956
RIM, 22. - Vodstvo CGIL je danes zaključilo razpravo o poročilu tajnika Di Vittoria in sklenilo sklicati kongres CGIL v januarju 1958, medtem ko se bodo kongresi posameznih kategorij in delav-
sredovanje glede' vprašanja meje med Etiopio in Somalijo. V svojih sklepih ugotavlja svet tudi spore med italijansko zaupno upravo in somatskimi političnimi strankami ter voditelji plemen in vabi oboje k pomiritvi in Sodelovanju.
Avstrijska nevtralnost
JŽUNAJ, 22. .— Na tiskovni konferenci, ki je bila danes
v uradu zveznega kanclerja, so razdelili novinarjem dokument, ki pojasrtjuje zakon-sk:	načrt o avstrijski nev-
tralnosti, ki ga je odobril ministrski svet 19. julija. Dokument podaja najprej zgodovino avstrijskega vprašanja od moskovske izjave leta 1943 o avstrijski neodvisnosti do podpisa mirovne pogodbe, nato pa prikazuje smisel, značaj in obl‘čg avstrijske nevtralnosti.
Iz položaja stalne nevtralnosti, pravi dokument, izhajajo dolžnosti in pravice. Trajno nevtralna država je dolžna braniti pred vsemi morebitnimi napadi nedotakljivost svojega ozemlja in to z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago. Trajna nevtralnost je torej oborožena nevtralnost. Taka država je na dalje dolžna, da ne »prejme nobenih vezi, ki bi jo mogle zapleeti v vojno; ne sme se priključiti nobeni vojaški zve-in ne sme dovoliti ustanavljanja vojaških oporišč tujih drža v na svojem ozemlju.
Trajno nevtralna država pa ne trpi nobene omejitve vseh svojih ostalih mednarodnih pravic. Njena zunanja in notranja politika nista podrejerti n,obeni .omejitvi. Stalna nevtralnost je skladna s pripadnostjo mednarodnim organizacijam držav, če te nimajo vojaškega značaja. Zaradi tega bo Avstrija včlanjena v mednarodnih združenjih držav; to velja zlasti za njen sprejem v OZN, za katerega je zaprosila že leta 1947. Tudi štiri velesile so obljubile 'v uvodu v državno pogodbo, da bodo podpirale sprejem Avstrije med Združene narode.
Nadalje trajna nevtralnost nikakor ne prizadeva mednarodnih pravic in dolžnosti Avstrije, ki izhajajo iz veljavnih pogodb: tako ohranijo na primer polno veljavo pravice in dčlžnosti Avstrije in Italije, določene z avstrijsko-ita-lijanskim sporazumom o Južnem Tiroluskem od 5. septembra 1946.
Avstrija bo zahtevala od štirih velesil, naj zajamčijo nedotakljivost njenega ozemlja.
Zakonski načrf o nevtralnosti v ničemer ne spreminja avstrijske zvezne ustave; torej ni potreben plebiscit za njegovo spremembo v državni ustavni zakon.
Avstrijski zunanji minister
ključil, da so avstrijsko-jugo-slovansiki odnosi lahko za ves svet primer konstruktivnega sodelovanja na osnovi vzajemnega spoštovanja različnih ideologij in pojmovanj.
Nota ZSSR Angliji o Indokini
MOSKVA, 22. — Sovjetska vlada je izročila danes britanskemu odpravniku poslov v Moskvi noto o položaju, ki je nedavno nastal v Indokini. zlasti v zvezi z neredi, ki eo bili v sredo v Saigonu, in z napadom na člane mednarodne nadzorstvene komisije. Sovjetska nota poziva angleško vlado k skupnemu koraku v Parizu in Saigonu, da bi se bolje zagotovila varnost članov mednarodne komisije. Ker sta bila Eden in Molotov sopredsednika ženevske konference, imata Anglija in ZSSR posebne obveznosti glede spoštovanja sporazumov o Indokini.
(04 našega dopisnika)
RIM, 22. — Delegacija tržaškega občinskega sveta, ki ji načeluje župan Bartoli in ki jo sestavljajo; odbornika občinske uprave prof. Cumbat (PRI) in prof. Dulci (PSD1), ter svetovalca dr. Pogassi (KP) in dr. Morelli (MSI), je bila včeraj dopoldne sprejeta pri predsedniku senata Merzagori, popoldne pa pri predsedniku poslanske zbornice ,Di Leonu. Predstavniki tržaškega občinskega sveta so zahtevali pri predsednikih obeh domov italijanskega parlamenta, da se v Rimu takoj podvzamejo ukrepi za čim-prešnjo izdelavo in sprejem posebnega zakona za določitev rotacijskega sklada za pospešitev in razvoj tržaškega gospodarstva. Hkrati so dve-jna najvišjima predstavnikoma italijanskih izvoljenih organov predložili še vse zahteve, ki jih vsebuje resolucija, ki je bila soglasno sprejeta na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. V tej resoluciji je občinski svet pooblastil delegacijo, ki je odpotovala v Rim, naj zahteva poleg ukrepov za delovanje rotacijskega sklada, še ustanovitev tržaške proste cone, deželne avtonomije in vse druge gospodarske ukrepe v korist Trsta, ki so jih obljubili pred desetimi meseci.
Di Leone in Merzagora sta zagotovila delegaciji občinskega sveta, da bosta storila vse, kar je v njunih močeh za čimprejšnjo uresničitev zahtevanih ukrepov. Ta zagotovila pa se ne v ničemer razlikujejo od zagotovil, ki so jih od časa do časa dajali Bar-toliju in drugim, ko so ob raznih prilikih govorili a odgovornimi rimskimi osebnostmi.
Toda predsednik senata Merzagora , je opozoril tržaško občinsko delegacijo^ da obstajajo določene težave za takojšnji sprejem zakona o izvajanju rotacijskega sklada, ker bodo šli senatorji sedaj na počitnice. Zdi se pa. da ne gre samo za to da gredo senatorji na počitnic« in da bi moral ta zakon če bi bil pravočasno pripravljen in sprejet v poslanski zbornici, čakati na potrditev v senatu. Po nekaterih vesteh mora senat, preden sploh razpravlja o zakonu o rotacijskem skladu, sestaviti podobno komisijo, kot jo je sestavila poslanska zbornica.
Takšen postopek bi samo zavlačeval rešitev tega vprašanja. Zato bi bilo dobro, da bi imela sedanja posebna komisija za izdelavo zakona o rotacijskem skladu zakono-A. P.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Položaj v Argentini
BUENOS AIRES. 22. — V Argentini še vedno ni pomiritve, čeprav kaže. da je kriza že onkraj najvišje točke.
Ves včerajšnji dan je v Buenos Airesu vladalo vznemirjenje zaradi negotovih glasov o razvoju političnega položaja, pa tudi zaradi raznih a-larmantnih govoric. Dan se je zaključil s protivladno demonstracijo, ki se je razvila iz političnega sestanka na sedežu radikalne stranke. Z nekega jeepa je bilo izstreljenih nekaj strelov v sprevod demonstrantov; eden med njimi je bil ubit, ranjenih pa je bilo več. Policija, ki je bila dotlej pasivna, je nato razpršila demonstrante.
Današnji dan je potekel bolj mirno. Tisk je zelo zmerno obsodil bombni napad na višjo šolo peronizma, verjetno v skladu s spravnim duhom, ki je preveval včerajšnjo izjavo peronistične stranke. V istem duhu je tudi kontraadmiral Alberto Tei-saire, podpredsednik republike, odstopil kot predsednik blemu japonske obrambe.
vrhovnega sveta peronistične stranke, »da bi se lahko bolje posvetil svoji nalogi podpredsednika države*. Teisaire j« pojasnil, da je njegov odstop v skladu z navodilom predsednika Perona, da funkcionarji peronistične strank« n« morejo več opravljati vladnih funkcij.
Opozicijske stranke nadaljujejo medtem z zbiranjem svojih sil in z obnavljanjem nekaterih svojih organizacij, ki so bile razpuščene po pero-nistični revoluciji. Obnavljaj« se tudi druge stranke. Po obnovitvi demokristjanskega gibanja napovedujejo zdaj, da bo v kratkem začela z delom tudi laburistična stranka. Radikalna stranka je objavila izjavo, v kateri obsoja »neurejeni parlamentarni položaj, ki je nastal zaradi a-kutne krize vlade in peronistične stranke*.
Sigemitsu pojde v ZOA
TOKIO, 22. — Japonski zunanji minister Mamoru Sige-mitiu je danes napovedal, da bo v septembru obiskal ZDA na vabilo državnega tajnika Fosterja Dullesa. Sigemitsu bo ostal v ZDA teden dni, da s« bo sestal s predsednikom Ei-senhowerjem in Dullesom, in z njima razpravljal o raznih vprašanjih, ki zanimajo ob« deželi, med drugim o pro-
Proslava obletnice
vstaje slovenskega ljudstva
MU BUTAN A, 22. — Slovenija je danes slovesno proslavila obletnico vstaje slovenskega naroda. Danes predpoldne so na Urhu pri Ljubljani odkrili veličasten spomenik žrtvam belogardističnega terorja. Spomenik je odkril član glavnega odbora Zveze borcev Slovenije Kočevar ob navzočnosti predsednika izvršnega sveta Slovenije Borisa Kraigherja, podpredsednik« ljudske skupščine Slovenije Ferda Kozaka in drugih političnih in javnih delavcev.
Marmorni liki na spomeniku prikazujejo talce in ranjence, za njimi pa je simbolična skupina, ki prikazuje prihod osvoboditeljev. V cerk-
vi' pri Urhu Jtl bil odprt muzej narodnoosvobodilne borbe.
V Ivančni gorici na Dolenjskem je bilo danes zborovanje nekdanjih partizanskih kurirjev, na Pohorju pa so pod Malo Kopo odprli Partizanski dom s spomenikom biv-šemu komandantu glavnega štaba NOV in POS Francu Rozmanu-Stanetu.
Ženeva in Zahodna Nemčija
V nasprotju s pisanjem zahudnonemšIiRga tiska izražajo bonnslti vladni krogi zadovoljstvo nad potokom konference • Dullesova za gotovila Klankenhornn - Bundestag odobrit zakon o prostovoljcih
BONN, 22. — Medtem ko se v Ženevi nadaljujejo razgovori o Nemčiji, je Bundes-tag danes v tretjem čitanju odobril zakon o prvih 6000 zahodnonemških prostovoljcih ter zakon o ustanovitvi komisije, ki bo izbirala višje častnike od polkovnika navzgor. Za veljavnost obeh zakonov je potreben samo še podpis predsednika republike.
Zakon o prostovoljcih je začasen in velja do 311 marca prihodnjega leta. Do takrgt bi moral začeti veljati zakon o splošni vojaški obveznosti, ki še ni bil predložen parlamentu. Vlada je umaknila določilo zakona o plačah prostovoljcev (zaenkrat gre samo za vodilne vojaške kadre), ker je več dežel ugovarjalo, da je predvidena plača za generale previsoka v primerjavi s plačami ostalih državnih funkcionarjev iste stopnje.
Danes je prispel v Bonn podtajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein, ki je poročal podkanclerju Bluecherju (Adenauer je na počitnicah v Švici) o poteku ženevske konference. Zvečer se je Hallstein spet odpeljal*v Muer-ren, kjer preživlja Adenauer počitnice in kjer je bil med ženevsko konferenco vzpostavljen nekak neuradni glavni stan zahodnonemške diplomacije.
V Bonnu še vedno sodijo, da bo v prvi polovici septembra Adenauer obiskal Moskvo, če bo medtem prispel sovjetski odgovor na vprašanja, o Katerih bi morala v Parizu razpravljati veleposlanika Maltzan in Vinogradov. l)u sestanka Adenauer-Bulganin bi torej prišlo pred novo konferenco zunanjih ministrov
štirih velesil, ki bo verjetno oktobra in na kateri naj bi podrobno razpravljali o vprašanju združitve Nemčije in o evropski varnosti. K temu pripominjajo v Bonnu, da je za Zahodno Nemčijo nesprejemljiva sklenitev evropske varnostne pogodbe, če ne pride obgnem . tudi do »družitve Nemčije.
V Ženevi je imel danes stalni zahodnonemški opazovalec pri OZN Eckardt tiskovno konferenco, na kateri je zanikal govorice, da se zahodne delegacije na ženevski konferenci niso dovolj odločno zavzemale za nemško združitev. Podobnih očitkov je bilo slišati precej zlasti v Nemčiji, V nasprotju s pisanjem velike večine zahod-nonemškega tiska je Eckardt izrazil zadovoljstvo nad potekom konference v Ženevi in dejal, da se je treba spomniti, kako je potekala lanska konferenca v Berlinu, pa ne bo težko ugotoviti, da je vprašanje nemške združitve »že prešlo v fazo konkretnih študij*. Eckardt j« tudi potrdil, da bo imel Adenauer v ponedeljek v Muer-renu tiskovno konferenco.
Danes se je načelnik zahodnonemške delegacije opazovalcev na ženevski konferenci Herbert Blankenhorn sestal z ameriškim državnim tajnikom Johnom Posterjem Dullesom. Kot zatrjujejo v krogih nemške delegacije, je Dulles Blankenhornu ponovno zagotovil, da zahodne države nikakor ne hodo opustile zamisli nemške združitve, in da vsi morebitni sklepi o evropski varnosti ne bodo mogli začeti veljati, dokler ne bo rešeno vprašanje združitve.
Čeprav gl«d« nemškega
vprašanja med ženevsko konferenco očitno ni bilo velikega napredka, zagotavljajo nemški krogi, da so zadovoljni, predvsem iz dveh razlogov; 1. zahodne velesile so storile vse, kar je bilo v njihovi moči, v obrambi stališča bonnske vlade; 2. čeprav se bo konferenca verjetno zaključila samo s smernicami za nadaljnje razgovore, je vendarle opravila znatno delo in predvsem ni zasledovala propagandističnih ciljev kot vsi dosedanji sestanki.
O Edenovem načrtu o ustanovitvi mešanega nadzorovanega področja na obeh straneh demarkacijske črte pravijo v zahodnonemških krogih. da je za ta načrt potreben pristanek bonnske vlade, ker je Zahodna Nemčija po uveljavljenju pariških sporazumov suverena država. Sodijo pa, da bi bil ta načrt težko izvedljiv, če ne bi bil vključen v širši varnostni sistem.
Načelnik vzhodnonemške delegacije opazovalcev, pomočnik zunanjega ministra Hanke, pa je izjavil, da potrjuje potek ženevske konference stališče njegove vlade, da je vprašanje evropske varnosti trenutno najvažnejši problem. Dodal je. da bo združitev Nemčije mogoča, če bosta obe nemški republiki vključeni v sistem kolektivne varnosti, čeprav bi obe ostali zvesti že sprejetim obveznostim. Handke je tudi obžaloval, da Nemčije v Ženevi ne zastopa enotna delegacija, k: bj bila sestavljena s sporazumom med obema vladama, in zaključil, da se morajo Nemci obeh republik že zdaj zbliževati, kajti »nihče jim n« bo podaril enotnosti*.
Reška ladjedelnica gradi tri ladje za Švica
REKA, 22. — Včeraj so v ladjedelnici 3. maj splovili 10.500-tonsko ladjo »Silvapla-na», ki jo je ladjedelnica «3. maj* zgradila za švicarsko družbo »Oceania Ship-ping*. Pred kratkim je bil* za isto družbo zgrajena ladja »Silvretta*. Konec meseca bo spuščena v morje tretja ladja iste vrste. Ladje bodo v začetku prihodnjega leta, ko bodo dokončno opremljeo«, izročene lastnikom.
BEOGRAD. 22. — Strokovni svetovalec za energetska vprašanja ameriške uprave za mednarodno sodelovanje Wal-ker Sishler je prispel na dvodnevni obisk v Beograd. Raz-govarjal se bo o problemih jugoslovanskega elektrogospodarstva. Sishler je predsednik upravnega odbora družbe Edison iz Detroita, predsednik ameriškega fonda za miroljubno uporabo atomske energije, predsednik atomskega industrijskega foruma ;n strokpvni svetovalec komisije za atomsko energijo ameriške vlade.
splovljemt v ZDA
GROTON (Connecticut), 22. — Včeraj so v ladjedelnicah družbe »General Dynamics Corporation* v Grotonu splovili drugo ameriško atomsko podmornico «Sea Wolf». Pred 18 meseci so v Grotonu splovili prvo atomsko podmornico cNautilus*. Takoj po splovitvi so položili kobilico za tretjo podmornico na atomski pogon, katere ime še ni znano.
Podmornica »Sea Wolf» bo imela posadko 102 mož. Oblasti sicer niso objavile ne velikosti ne tonaže ne hitrosti, vendar zatrjujejo dobro obveščeni krogi, da ima podmornica 3000 ton in da bo lahko pod vodo vozila z 20 vozil. Reaktor, ki bo montiran na novi podmornici, se razlikuje od reaktorja na »Nautilusu*.
, j'ONDON, 22. — Skupina več kot 50 laburističnih poslancev je predložila v spodnji zbornici resolucijo, ki zahteva skrajšanje vojaškega roka od 2 let na 1 leto. Resolucija poudarja da se je mednarodna napetost zmanjšala, in da je zaradi tega mogoče skrajšati rok Vojaške službe, medtem ko ho kasneje sploh mogoče odpraviti splosno vojaško obveznost.
»POMIIHHI DN K VI
Na današnji ton »e bila Ista 191» u*t*oovljana. y Ljubljani »lovenska univerza.
-* Dane«, SOBOTA 23. julija
Sonce vzide lob 4.36 iri 'zatone c*
A pol manj, gca-na 15. Dolžina dneva 15.09. ItiJ* de 'ob 9.28 m zatoni ob 31-*®’ Jutri, NEDELJA 24. JuHJ* Kristina, Rattmir ■”
Delegacija obč. sveta v Rimu
(N*4aljtvtnje i J. »trenil
dajni značaj, kar bi omogočalo, da bi bil zakon izvedljiv n« da bi moral biti zakonski načrt iele predložen v odobritev senatu. Upajmo, da so predstavniki tržaškega občin Skbga sveta, ki so sedaj v Rimu, zahtevali gornji postopek,	ki	je	edini, ki	lahko
pospeši čimprejšnjo uporabo rotacijskega sklada.
Sodeč	po	nekaterih	govo-
ricah pa se zdi, da je komisija za izdelavo zakona za rotacijski sklad, ki je bila prav te dni izpopolnjena z novimi člani	in	ki	je včeraj	dobila
novega predsednika v osebi poslanca Castellija, že sklenila, da se bo rotacijski sklad uporabljal samo za Trst in go-riškn	pokrajino. Zahteve fur-
lanskih poslancev, naj bi se cmogočilo tudi videmski pokrajini izkoriščati ta sklad, ki je bil določen samo za Trst in Gorico, so bile baje dokončno zavrnjene in bodo vprašanju ustanovitve podobnega sklada za videmsko pokrajino razpravljali posebej Ce je to. potem bo odpadla vsaj ta ovira, ki je že za nekaj mesecev zavlekla izdelavo in sprejem zakona za izza Tret in Gorico.
NADALJUJEJO SE ZBOROVANJA. IN NABIRALNA AKCIJA
Stavka v podporov bo izraz solidarno s
qev Sv. Marka sega delavstva
daiJ5* avečer je dr. Palamara sklical sindikalne predstav.
r>ll<e ~ Pismo žena In otrok stavkajoCfh svojcem delavcev ILVA
Ko pa poročamo o delegaciji občinskega sveta, ne moremo mimo dejstva, da je že p četrtek Segni sprejel v Rimu tržaškega škofa Santi-na in generalnega tajnika tržaškega pokrajinskega odbora KD prof. Romana, ki sta novemu predsedniku vlade — kot piše «11 Piccolo» — predložila zahteve po rešitvi trza škili gospodarskih vprašanj. Popolnoma se strinjamo, da se za težave našega mesta zanimajo vsi, ki jim je resnično pri srcu usoda Trsta. Zato je vsako posredovanje dobrodošlo. Toda potovanje v Rim škofa Santina in generalnega tajnika tržaške KD v dneh, ko je bilo določeno, da bo šla v Rim posebna delegacija iz-, toljenega občinskega sveta diši bolj po političnrm izkoriščanju sedanfega žalostnega gospodarskega sianj a tržaškega področja po ljudeh, \i še hočejo prikazati javnosti kot edini zaščitniki tržaških iitfe* resov. Mnenja smo, da je delegacija občinskega sveta pod vodstvom župana Bartolija dovolj kvalificirana, da lahko zastopa interese celotnega mestnega prebivalstva. Zuto smatramo, da ni bil sedanji obisk v Rimu škofa Santina m prof. Romana na mestu, ker sla se oba vmešala v ista vprašanja, za katera je bila pooblaščena delegacija občinskega sveta. Zaradi tega bi moglo imeti posredovanje ti Rimu omenjenih dveh oseb tudi negativne posledice, ker lahko povzroči škod Ijitio polemiko o vse, o čemer je obč. delegacija razpravljala v Rimu. To pa predvsem zaradi tega, ker sta bila, škof in prof. Romano sprejeta pri Se-gniju še preden je bila sprejeta delegacija občinskega sveta. Zato bi priporočili raznim politikantom, naj ne izkoriščajo tržaške gospodarske krize in vedno večje bede. delovnega' prebivalstva v svoje strankarske politične intku-lacije.
Segni c/o
zaupnico v senatu
(Nadaljevanje s 1. strani)
vemu govoru, je bil tudi senator Južne Tirolske Breiten-berg, ki je govoril tudi v imenu senatorja Raffeinerja. Rekel je, da sta oba senatorja vedno podpirala demokristjan-ske vlade, vendar pa, da si je avstrijska manjšina zaslužila boljše ravnanje s strani treh vlad in več razumevanja za njihove potrebe. Dejal je, da mora z obžalovanjem ugotoviti, da je vlada sporazum Gruber-De Gasperi samo delno izvajala in ga ozko tolmačila. Poudaril je dalje, da je vlada hotela raznaroditi nemško manjšino na Južnem Tirolskem s politiko infiltracije italijanskega elementa, o čemer je bil predložen Pre“ 18 meseci bivšemu predsedniku Scelbi poseben memorandum. katerega prejšnja vlada ni smatrala niti za po-
trebno, da bi ga proučila •	“	"	nb
Svoj govor je Breitenberg zaključil z željo, da bi nova vlada pravičneje ravnala z nemško manjšino. Dejal je, da se bo glasovanja o zaupnici vzdržal.
Poslanska zbornica je zasedala dopoldne in popoldne ter ratificirala dodatni protokol k trgovinskemu sporazumu z Argentino. Nato so poslanci nadaljevali z razpravo o finančnih proračunih-Proračun ministrstva za finance znaša 283 milijard 361 milijonov lir, o čemer je poročal demokristjan Tosi, medtem ko je o proračunu mim-»trstva za proračun poročala Ensia Gennai Tognetti, demokristjan Rosselli pa o proračunu zakladnega ministrstva, ki znaša 2.482*81.280.400 lir. Popoldne se je začela razprava o proračunu ministrstva za javna dela. Poslanec Grezzi od KPI je dejal, da je osnovna značilnost proračuna zelo majhna vsota, ki je namenjena za investicije in znaša komaj 6.6 odst. splošnega državnega proračuna. Tudi številni drugi opozicijski poslanci so proračun utemeljeno in ostro kritizirali.
Delavstvo na vsem trža-i škem področju se pripravlja na splošno stavko v podporo
varilcem in suspendiranim delavcem ladjedelnice Sv. Marka. Nadaljujejo .;e tudi zborovanja, katerih namen je, seznaniti čim več prebivalstva s položajem v CRDA. Snoči je bilo takšno zborovanje pri Sv. Ivanu, drevi pa bo v Camporah v Ljudskem domu.
Stavka bo v tržaški in tudi v vseh ostalih občinah ozemlja. Stavkali bodo tudi Vsi delavci SELAD v Trstu in na podeželju. Delavci , CRDA prejemajo tpdi vedno novi izraze solidarnosti.. Sindikat italijanskih železničarjev (SFJ) je 20. t. m. na nekem sestanku sprejel solidarnostno resolucijo. V njej železničarji najprej ugotavljajo, da so proučili resni položaj stavka jočih varilcev in suspendiranih delavcev CRDA in obsodili samovoljne metode ravnateljstva. Nato pozivajo krajevne in osrednje oblasti, naj začnejo odločno akcijo in pririlijo ravnateljstvo CRDA Ha se odreče svojim nezakonitim ukrepom
Matere, žene in otroci varilcev in suspendiranih delavcev Sv. Marka pa so poslali materam, ženam in otrokom delavcev železarne ILVA pismo, v katerem pravijo med drugim:
V ponedeljek bo stavkal ves Trst v podjoro našim možem, otrokom in očetom ter pomagal varilcem Sv. Marka, da zmagajo. V 1LV1 niso mogli delavci večkrat stavkati, ker so se bali, da zgubijo nagrado, ki jo ravnateljstvo daje samo zato, da ne bi stavkali. Toda naše družine, vztrajajo že skoraj 70 dni, deset tednov že. ne dobivumo nobenih prejemkov in našim otrokom primanjkujejo najbolj nujne potrebščine. Kljub temu vztrajamo in hrabrimo naše drage, naj vztrajajo, t> prepričanju da bo njihova zmagg ® korist vsem delotnjiin IjuiNtm Vatno, da ptičakuiete nvgra. de, in da predstavlja za vaše
fkromne doifiooe vsakh tiso-
s r r ., irzvio *•» j.»~i ,
prosimo yas, da poAušate glas lastne vesti ter da ~ bosle kot mi spodbujale svoje može, očete in sinove, naj stopijo v stavko skupno z vsemi tržaškimi delavci. Na to svojo žrtev boste lahko vedno ponosne.
Nadaljuje se tudi nabiralna akcija za pomot stavkajočim. Nabrezinski delavci so poslali 21.775 lir, krožek »Prvi maj* s Kolonkovca 4640 lir, celica KP »Macaro« 6.150 lir, delavci tovarne sodavke »Ter-geste* 3.100 lir itd.
Glede posredovanja oblasti sporu CRDA bo mogoče drevi kaj novega. Za danes zvečer ob 18. uri je namreč vladni generalni komisar dr. Palamara sklical na komisa-iatu sestanek s predstavniki Delavske zveze in Delavske zbornice. Zvedelo se je. da se je včeraj sestal z inž. Pat-chiarinijem in drugimi člani ravnateljstva CRDA. Ce bodo na tem sestanku priznali u-pravičgne zahteve varilcev in delto'cev,,ladjedelnic# Marka sploh, potem Ro pač lahko doseči' sporazum. Delavci sof namreč zaht^li, da se. vzpo-stavi prejšnje stanje in da se le s tem pogojem vrnejo na delo. Potem pa so pripravljeni tudi na pogajanja za morebitne •pčemembe. Obveljati pa mora načelo, da pri-do sjjremMčb kporazum-
lavcev, ki jo se itajboli odlikovati v šoli tfer se udeležili
natečaja za najboljša spričevala, ki ga je razpisala Delavska
zveza. Predvajali bodo tudi nekaj kratkometražnih filmov. Vabljeni so starši in otroci.
Navodila kopalcem
Občina opozarja vse kopal-ga poveijst Va i aUšuLUdli V
stria m H d
24 in od tam Iruglm šunko, neka
S4ieA\
kaj sk-
lgmov, 3 kg slanine, igral kšrte, namizni prt ih 1500
V4 gotovuji..
Lastnik gostilne je
.e seveda takoj prijavil tatvino policiji, ki je začela s preiskavo, da bi odkrila krivce. Med preiskavo zaradi tatvine v gostilni pa je neki delavec prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel jopič, denarnico in
nn *toli4fyanju j,e priznal,, da fe ukradel jopič, denarnico
in uro, y Ul. Ponzitna. Vse
skupaj j# potem pustil v ne-k^gostiloi. .kjer. je imel dolg
SE EN POMEMBEN SOLSKI JUBILEJ NA TRŽAŠKEM
Pred proslavo 100-letniee
obstoja slovenske šole v Borštu
Proslava bo 31. t. m, združena z bogatim kulturnim programom • Nekaj zgodovine šole
n-	«	v	.juiucuau	»	,	.	•	■	-	•	.	.	.
zvezi z uporabo kopališč, na- ?:	t	bl1	Pastil	v
brežij in morja ter v zvezi z zadržanjem kopalcev v času kopalne sezone na področju tukajšnjega pomorskega oddelka.	■
Kopanje je prepovedano v vsem pristanišču (staro pristanišče, carinsko pristanišče, novo pristanišče, ladjedclniško področje. Scalo legnami, področje železarne IVLA, škederfj-ska luka, petrolejsko pristanišče, industrijsko pristanišče) ter v pristanišču Sv. Jerneja, miljskern pristanišču, Štramar-ju, Barkovljah, Cedasu. Grlja-nu, Sv. Križu, Nabrežini, Še-sljanu in v Devinu. Kopanje je tudi prepovedano na bar-kovljanski obali, ip sicer od barkovljansjcega pristanišča do kopališča Cedas ter od križišča pri Miratnaru do vhoda v miramarski park. Na področju od javnega kopališča Cedas do omenjenega križišča se lahko kopalci kretajo v .kopalnih hlačkah, ki pa morajo biti dostojne. Prepovedano je kopanje od 22. do 5. ure.
Nadaljnji členi omenjčnega ukaza prepovedujejo podvodni ribolov s puško na vzmet, in sicer v razdalji 50 metrov od obale kopališč. S to puško je prepovedan dohod v vsa kopališča.
veži neke hiše v Ul. Ponzia-na, pred katero je delal pri ureditvi kanalizacije. Agenti javne varnosti so takoj začeli sumiti, da je to ukradel 31-letni Giuseppe Parovel iz
Med zasliševanjem pa je Parovel tudi priznal, da je kradel v gostilni v Ul. Industrie. Pomagal pa mu je 32-letni Mario Zupančič iz Ul. Molin a Vento 65, ki ni stopil v lokal, ampajc je bil le na straži, da je Parovel laže in brez skrbi opravil svoje delo..
Sodišče je zdaj obsodilo Pa-rovela na eno leto, en mesec in. 25 dni zapora in 15.000 lir globe, Zupančiča pa pogoj-
Ul. Delle Lodole 11, ki je bil | no na 8 mesecev in S.OOO lir že obsojen. Poiskali so ga in J globe.
Ni še dolgo tega, kar smo
slavili pomemben šolski jubilej ■ )S0-letnico obstoja slo-
venske osnovne šole na Ka-tinari. 31. t-m. pa bodo v Borštu na iniciativo domačih kulturnih, prosvetnih in vzgoj-
hih delavcev proslavili sicer mlajši, a zato nič manj častitljivi jubilej — 100-lctnico obstoja borštanske šole. Zvedeli smo, da so prireditelji poskrbeli za prihodnjo nedeljo bogat in pester kulturni program, pri katerem bodo sodelovali pevski zbori, folklorna skupina iz Brega in tudi godba na pihala, mladina pa bo poskrbela za prijetno zabavo na prostem. Skratka, prihodnjo nedeljo bo treba v Boršt, kamor kliče narodna dolžnost O zgodovini borštanskt Io
le bomo v prihodnjih dneh
objavili še precej izčrpne podatke izpod peresa uglednega domačina' in bivšega učenca šole. Za sedaj samo nekaj
glavnih^jpodatkov:
Prvi je začel zbirati in poučevati borštanske otroke
( OLEPALIŽČA
VERDI
Danes ob 21, u.ri druga pred-
IZ MESEČNEGA POROČILA INDUSTRIJSKE ZBORNICE ZA MAJ
MIO SIM MPOSUKIH
- r m 111	P	 m	111	mm	—	■— —
Ladjedelnica Sv, Marka izkorišča 61 odstot. svojih naprav, tovorna strojey Sv. Andreja 76 odstot. ladjedelnica Sv. Justa 72 odstot. in ladjedelnica Felszegy 80 odstot. naprav
V kopališču se ne sme voditi nobenih živali. Prepovedano je igranje z zogo, ali kakršnih koli drugih iger, ki so nevarne tretjim osebam.
Nadaljnji členi govorijo o dolžnostih lastnikov kopališč, predvsem kar se tiče rešilnih naprav, lekarn za prvo pomoč itd.
Proti kršiteljem omenjenega ukaza se bo ravnalo v smislu omenjenega ukaza.
Konkurenti Trsta na delu
Premog za Avstrijo
skozi Bremen in Hamburg
i_gi
Bremnu in Hamburgu je uspelo pritegniti £80 tisoč ton premoga, ki bo šel skozi ti dve pristanišči iz ZDA v Avstrijo. Na ta način je Trst izgubil pomembno pošiljko ameriškega premoga za avstrijske Jeklarne v Linzu. Značilno Je. da je Trst izgubil to pošiljko kljub temu, da Je imel zadnjih deset let skoro monopol pri prevozih ameriškega premoga za Avstrijo in da je železniška zveza med nemškimi pristanišči in Linzom skoro dvakrat daljša kot med Trstom in Linzom.
Položaj tržaške industrije v maju, kot ga opisuje mesečno poročilo trUtške trgovinske in industrijske zbornice, sc je znatno izboljšal v primerjavi z istim obdobjem preteklega ieta, kar velja v prvi vrsti za ladjedelnice.
Obrati CRDA so lani zabeležili najnižji odstotek izkoriščanja naprav in so tako dolgo vrsto mesecev na primer v ladjedelnici Sv. Marka izkoristili komaj petino naprav. Položaj »e je sedej bistveno izboljšal ter so obrati CRDA zabeležili v maju sledeče odstotke izkoriščanja	naprav:
ladjedelnica Sv. Marka 61 odstotkov, Tovarna strojev sv. Andreja 76,4 odst, delavnica mostov in dvig&U 7U« ifti.it., ladjedelnica Sv.* Roka »»31.7 odst.	j	j
Največja	tržaška	ladjedel-
nica, ladjedelnica Sv. Marka, je dobila zadovoljivo število naročil, saj so v omenjenem mesecu gradili pet ladij v skupni tonaži 43.480 ton, postavili pa so na novo gredelj za 4.250-tonsko mešano ladjo, medtem ko so v prihodnjem mespcu postavili gredelj 9.220-tonski	tovorni	ladji in
10.300-tonski	tovorni	ladji.
Ta naročila so zadostna, da bi lahko zaposlili vso razpoložljivo delovno silo ladjedelnice, vendar do tega ni prišlo in je ostalo še vedno 167 delavcev začauno odstranjenih
dela. Položaj delavcev se je prav v tem mesecu izredno poslabšal, ker se je začelo stavkovno gibanje varilcev, ki ŠC Vedno traja in zaradi katerega bo proglašena v ponedeljek. splosna stavka.
Položaj v tej ladjedelnici kot v ostalih obratih
de
no, ne pa da jih delodajalci lahko vsilijo, kadar se jim zljubi.
Vsekakor pa bi bilo prezgodaj, predajati se utvaram. Ce so sklicali sindikalne predstavnike le zato. da bi zavirali ponedeljsko stavko, tedaj bo sestahek brez haska, ker delavci, ki že toliko časa vztrajajo v svoji pravični borbi, ne marajo popustiti, če se bodo delodajalci trmasto držali svojega stališča. V zvezi s setankom na komisariatu naj je omenimo, da se je včeraj župan Bartoli v Rimu glede spora v CRDA lazgo-varjal s komisarjem IRI in ministrom za delo Vigorelli-jem. Po nekaterih vesteh naj bi šel k ministru Vigorelli-ju zaradi spora v CRDA tudi tajnik tržaške federacije PSDI prof. Lonza. Vse te intervencije bodo seveda koristne le. če lahko pride do sporazuma, ki ne bo v škodo delavcev. Np glede na to pa se delavci, kot kot smo Že dejali v začetku, pripravljajo na splošno »tav-ko.
Odpusti v podjetju ICASA
Podjetje ICASA je po Zvezi industrijcev sporočilo sindikalnim organizacijam, da je zaradi krize primorano odpustiti 4 delavce in 4 uradnike ter zapreti menzo. Sindikalne organizacije so sc odpustom uprle in bo zato sklican sestanek za pogajanja na Zvezi industrijcev.
Nova direktna tarifa
t\	p	D 0 kot v ostalih obratih CKUA
Donova-Šota-Reka? ... »«»
Na RMn	tAžnolk' !y Ana rije dfrelrei A zdaleč
ustanovit«« duaiUin« taiile
rečno-železniške prevoze po
po omenjenih teknit do,
in p revo/, po leiežnTci ofl Sl,k«i Jžf Rek«. Aal^mški, Rje
voz bi na fa način bil zelo kratek in bi znašal le 270 km. Načrt šele proučujejb in se še niso pričeli uradni razgovori med Avstrijci in Jugoslovani.
IZPRED KAZENSKEGA SODISCA
Obsojen zaradi dvojne tatvine
v noči med 7. in 8. marcem so neznanci vdrli v gostilno »Benvenuti* v Ul. Indu-
izbol.vanemu po.
ložaju in porastu naročil. Direkcija narncej »tremi »atejm, da se naročila izvršujejo v rfklifčm razdobju, ikuša na Vse načine	izzvati delovne
ssipore, pa peprav tj spori močno škodijo mednarodnemu u-g.edu ladjedelnice, ker zaradi njih določene dobave ne morejo biti	ižvršene pravo-
časno.
Tako ravnanje daje resno osnovo za razne govorice o tem. da se	skuša zmanjšati
pomen tržaških ladjedelnic, ali celo demontirati del naprav v skladu s politiko skrčenja števila tržaškega prebivalstva. Poleg	teg:i ^ govori to
ravnanje tudi o bojazni za bodoča naročila, ko bodo Izčrpana sredstva novega zakona Tremeloni, t* pomočjo
katerega se sedaj grade skoro vse ladje v tržaških in ostalih italijanskih ladjedelnicah. Se vedno je namreč ostal glavni vzrok za krizo italijan. ske ladjedelniške industrije mnogo višje cene surovin, polizdelkov jn ladijske oprente na nolranjem trgu v primerjavi s svetovnim tr-gum. Tako se v prakri še ved. no dagaja, da so v$a italijanska ladjedelniška podjetia slabo ali vsaj nezadostno izkoriščena, medtem ko ladjedelnice po svetu beležijo nov porast proizvodnje zaradi splošnega dviga ladijskih to-vornin. V tej zvezi je zanimivo, da je ladjedelnica na Reki, ki ni nič bolje opremljena kot ladjedelnice v Trstu, polno izkoriščena in ne more sprejeti ve/, novih naročil ter da gradi ta ladjedelnica velike 10.000-tonske ladje za Švico, o katerih je bilo mnogo govora, da bodo prišle v Tr."t.
Ladjedelnica Sv. Roka je bila slabše zaposlena, saj je, kot smo to že omenili, izkoriščala le 31,7 odstotkov naprav. V maj u so v tej ladjedelnici predelali turbinsko ladjo «Beechwood» in postavili gredelj 4.200-tonske ladje za lokalno brodarsko družbo «Na-vigazione Triestina*. Ladjo bodo izročili v aprila 1996.
Položaj obeh ostalih manjših ladjedelnic je 'ostal že dalj časa bistveno neizpreme-njen, čeprav se je v maju nekoliko poslabšal. V ladjedelnici Sv. Justa so bili v resnih težavah, ker niso dobili novih naročil ip šo prisiljeni graditi na račun ladjedelnice same v upanju, da jim bo uspelo dobiti brodarja kasneje. Položaj v ladjedelnici Felszegv je nekoliko boljši, ker so dobili nova naročila. Ladjedelnica Sv. Justa je izkoriščala 72.4 odstotkov naprav, ladjedelnica Felszegy pa 80,0 odstotkov naprav.
študent Simen Marec, okrog l. 182 7, toda to še ni bila redna šola. L. 1*39 je. prišel v vas župnik Luka Čadež iz Gorenjske, ki je dolgo vrsto let poučevali brezplačno in si istočasno vneto prizadeval, da bi šolske oblasti ustanovile redno in samostojno šolo v Borštu. Kljub temu pa je do samostojne šole prišlo šele l. 1854, ko je tedanji tržaški škof Legat nakazal prvo plačo za učitelja. Čadež je poučeval do svoje smrti l. 1*59. Za njim so se kot šolniki zvrstili njegovi duhovniški nasledniki, vse dokler ni bil l. 1869 nameščen prvi posvetni učitelj v osebi Franca Sijanca. Njemu je sledil zopet duhovnik Alojzij Pavli, l.
1834 pa je nastopil službo
iti ožši
P osebno priljubljen med
ljudmi je bil učitelj Ferdinand Breitscliof, lci_ je ponče
nuna areiiscnoj, je ponče-val v letih' 1*93-95. U«ta* ovil je poleg cerkmiilega tudi mo-
ški zbor zn narodno in umrl-
*b 'petje. Telo se je rantmm
za kmetijstvo in je učil fante cepljenja trt in sg/lnrga drev-
PROSVETNO DRUŠTVO
■ ivaji
KSij« i'
Montecchi 6
ffouiuiuti (‘(tepi
s plesom za^tare m mlade
Na razpolagp bo tudi televizija. -
Vabljeni člani in prijatelji. Vstop prost.
Za primer slabega vremena, bo družabni večer v dvorani.
POLETNI KINO Arena del fiori. 20.30: liPfi1#*1
Balija«, B. Crosbv.	-al
Ariston. -20,30: ((Afriška kraU1^'
P H. Bogart B Garibaldi. 20.30:	«AngeHtd
ajtros«. ,Guin_.., * M Paradiso. 20.15 «Suznja tn pa». 6 Hayward.
Parco delle rose (Rotnoda). I •ladje brez vrnitve«J. D*', Ponziana. 20.30: »Zgodba G1*” *WVMillier.ia», J. Altvson.	m
Rojan. 20.00: »Moški, ki je f* od daleč«, B. Donilev.v.	lW,
Secolo. 20.30: ♦ Ponosni». M, e »n.
MLADINA IZ MEDJE VASI vabi na prireditev, ki bo v nedeljo 24. t. m.
ob 17. uri v Medji vasi pri Stivanu.
Predvajala bodo veseloigro v 3 dejanjih
DVE NEVESTI
Vabljeni vsi, ki si želijo prisrčne zabave.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da ne bo poslovala za stranke od ponedeljka 25. t. m. do četrtka 1. septembra t. 1,
izleti
ja. Neozdravljiva bolezen ga jer spravila b grob l. 1896 in
je pokopan na borštanskem pokopališču, kjer mu je takratno sUčiteljsko društvo za koprski okrajs postavilo spomenik.
Takrgi je obiskovalo bor-štansko enorazrednico povprečno 115 otrok in ker so takratni šolski prostori, ki so bili v navadni sobi v poslopju Št. 32. ha sKalitžis, Začeli postajati pretesni, so l. 1902 otvorili novo šolsko poslopje. Dograjeno je. bilo sicer le do polovice, drugo polovici pa so dozidali kasneje. Enoraz-rednica Se je l. 1906 spremenila v dvorazrednica.
Poslej je šola redno delovala vse do ,ukinitve po fašizmu. Po osvoboditvi se je pouk na njej zopet obnovil, na prizadevanje domačinov pa se je pouk šolske dece v slovenščini začel že za časa osvobodilne borbe same.
Toliko V glavnih obrisih tri kot že rečno, bomo v nasled njih dneh priobčili kaj več.
Planinski izlet SPDT
Od 14. do 16, avgusta priredi SPDT planinski izlet v Bovec-Trento kot izhodiščni točki za
izlete na bližnje vrhove, vključ-ko oni.
no Triglav. Vpišejo se lahko oni imajo svoje potne Uste,
Darovi in prispevki
Ui M. daruje 200 lir zti Dijaško Matico.
ZOPET HUDA NEZGODA MAJHNEGA OTROKA
ZARADI NEPREVIDNOSTI lonec vrele vode na otroka
jMesračni Lan te k je dobil opekline 1. in JI. stopnje po vsem telesu in je njegovo stanje resno
Spet se je opekel mali otrok. |lck in bo ozdravel v dobrem Včeraj dopoldne so sprejeli na mesecu.
dermatološki oddelek 4-letnega Borisa Furlana, ki stanuje s svojimi starši v silosu na Trgu Libcrta. Otrok je skakal po kuhinji in zadel ob svojo mater, ki je ravnokar prenašala lonec vrele vode, ki se je razlila in opekla neprevidnega otroka. Mali Boris je dobil hude opekline I. in II. stopnje po obrazu, telesu in rokah. Odpeljali so ga takoj v glavno bolnišnico kjer so ga sprejeli na dermatološki oddelek, Otrokovo zdravstveno stanje je zelo resno in še se ne ve, če bo okreval,
Nezgode na delu
V noči med četrtkom in petkom se je na delu ponesrečil 67-letni nočni čuvaj Raimondo De Brumatti iz JJl. Molin a Vento 65. V Ulici Cadorna se mu je spodrsnilo in je nerodno padel, Pri padcu si je zlomil gleženj desne noge. Sprejeli so ga na ortopedski odde-
UTEHA V PASJIH DNEH
Na uradu za delo so bila snoči pogajanja glede sklenitve nove dopolnilne delovne pogodbe za delavce gradbene stroke. Funkcionarji urada za delo so predlagali kompromis, na katerega bodo sindikalne organizacije odgovorile, ko se bodo o njem izrekli prizadeti delavci. Snoči je že bila na Delavski zbornici skupščina gradbenih delavcev.
Jutri bodo v Kinu ob morju razdelili nagrade otrokom de-
Sele sedaj se je začelo prano poletje in — po strahu pred otroško paralizo — tudi kopalno sezona. V tej pasji vročim vsakdo išče utehe v morju, v mestnih kopališčih, na barkovljanskih »školjih«, v senci bazovskih borovcev, kdor pa zmore, v hribih. Zdaj so prišli na svoj račun kopalci in prodajalci hladnih pijač: v uradih in delavnicah pa ,drugi v znoju sopihajo, dokler ne pride ura, ko si lahko tudi sami privoščijo blagodejno kopel v sicer že pretoplem morju.
Na delu se je ponesrečil tudi 36-letni Ferruccio Silicio iz Ulice Santa Caterina 2. Električna žaga mu je odrezala prst na levi roki. Z zasebpim avtomobilom so ga odpeljali v glavno bolnišnico kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Ozdravel bo v 15 dneh.
Pri gradnji neke nove ceste na Kolonkovcu se je ponesrečil 27-letni Bruno Di Piazza iz Ulice Giulia 13. S kosom železa se je udaril po roki in si poškodoval prst. Ozdravel bo v 15 dneh.
Tudi na Kolonkovcu se je ponesrečil v nedeljo 35-letni Geraldo Vascotto iz Ul. San Silvestre 3. Kladivo, ki je zletelo iz rok njegovemu delovnemu tovarišu, je Vascotta ranilo po obrazu. Po prvi zdravniški pomoči v glavhi bolnišnici, je Vascotto lahko odšel domov. Ozdravel bo v dobrem tednu.
Dva požara
Včeraj popoldne se je na Hribu nad Skoljetom vnelo grmičevje, Požar , je poškodoval tudi mala drevesca, s katerimi so pogozdili goličave. Gasilci so takoj pohiteli na mesto in v dobri uri pogasili požar, ki je povzročil približno 5.000 lir škode.
Malo pozneje pa so gasilci pohiteli v Ul. San Cilino, kjer se je iz neznanih vzrokov vnela lopa, ki jo uporabljajo za pralnico. Požar je iyiičil lopo, nekaj lesa in druge pritikline ter je povzročil 300.000 lir škode.
Kradli so pri ..Autovie Carsiche"
Pri prevozniškem podjetju, «Autovie Carsiche« so že nekaj časa opažali, da neznanci kradejo razne predmete. Po preiskavi so prijavili policiji in sodnim oblastem 32-letnega Josipa De Grassija iz Ul. Roma 9 in 21-letnega At-tilia Serba iz Ul. Conti 14. Zaradi nakupa ukradenega blaga pa so prijavili 53-letno Marijo Parini por. Borštner iz Ul. Crosada 11.
S kolesa je padla
Na prvi kirurški oddelek so včeraj sprejeli 6-letno Claro Mondo iz Ul. Eremo 129, ki je padla s kolesa in si je pri padcu ranila levo nogo ter verjetno zlomila. Ozdravela bo v 2 ali 3 tednih.
Resolucija industrijcev
V sredo so tržaški industrij, ci na izrednem zasedanju razpravljali o položaju tržaške industrije in o vladnih ukrepih v korist Trsta. Na izrednem zasedanju so izglasovali resolucijo, katero so poslali
vladnemu generalnemu komisarju in vladi v Rimu.
V resoluciji indust.rijci protestirajo proti zavlačevanju izvajanja načrtov o rotacijskem fondu in ostalih vladnih ukrepov.
Z motorjem v tovornik
Včeraj popoldne se je po avtocesti peljal z motorjem proti Sesljanu 39-letm Anton Kuret iz Ricmanj št. 107. V bližini električne centrale na Opčinah je trčil v mali tovornik, ki je prihajal iz na sprotne strani in g« je vo 56-^tni Bruno CgVazzana til. Gelsomini 5. Kuret je zletel na tla **p »sf	P
obrazu, nogah in rokah, peljali so ga v glavno bol nišfitfflf,' kjer Tet ea Hpt-ČjelT na opazovalni oddelek. Pravijo da bo ozdravel v 10 dneh.
zil M: iz M:
Pl ^0r.»ti«^^e.tCe>rk« IL«
(j* Odcon. * 16.30: «\tarsiu ropar in
__ prinefte». B. Hope.
Iz tramvaja je padel
Iz bafkovljanskega tramvaja je včeraj dopoldne padel 68-
letni Adolfo Tosetli iz Ul. In-,
dustria 16. Pri padcil se je mož prečej pobil in ranil
precej pobil in ranil po' čelu. Sprejeli so ga na prvi kirurški oddelek in pravijo, da bo ozdravel v 10 dneh.
RAZPIS
Podporno društvo «Dijaška Matica» v Trstu razpisuje vlaganje prošenj za šolsko leto 1955-56
1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ul. Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ul. Homa 15-11. (pri SPZ).
2. Prosilci lahko prosijo:
a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega go. jenca,
b) za znižanje vzdrževalni-ne v Dijaškem domu,
c) za izposojo šolskih knjig iz knjižnega sklada,
č) za podporo v drugih oblikah.
3. Prošnje za podpore v smislu 2. točke tega razpisa sprejemata do 30. julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil . prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku.
4. Vsa potrebna pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih.
Iihtita in rifajte Ptimoteki dimmih l
Hossettl. zaprto zaradi počitnic.
Eacelslor. 16.00: »Tolpa kriminalcev«, B. Cravvford, R. Meekei.
Feaice. 16.00: »Rim, odprto mesto«. A. M »gnani, A. Fabrizi.
Nazionale. 16.00:	»Dva	hektara
zemlje«, R. Kumar, B. Sahani.
Fuuurammaticu. Zaprlo zaradi počitnic. ...
Supemnema. 16.30: »Uničite tolpo«. C. MacGray,' A. Jergens.
Aicnbaleno. 16.30:	«25 minut s
smrtjo«. M. Thompson, V. Field. Mladini izpod 16 let prenov.
Astra Rojan. 16.00: »Morvtccristov zaklad«, J. Marais.
Capttol. 16.30:	»Kardinal Lam-
beetini«, G. Cervi. N. Gra.v.
Ctisialio. 16.00: »Jetnik Harema«.
Giattacielo. 16.30: »Kako bi se poročila z milijonarjem«, M. Monroe
Alabama. 16.00: »Pot smrti«, F. Giinger. L. 0’Donneil,
Ariston. 16.00: »Afriška kraljica«. H. Bogart.
Arnionia. J6.00: «San,gajsko podzemlje«, P. Bernard. M. Tay-riac,
Ariston, 16.00: »Dora. plavolase
dekle«.
Ganoaiai. 15,30: »Angelitos ne-
. tro$», E. Gum.
Ideale. 16.30:	»Caata d'iva». G.
Matera.
Impero. 16.30: »Maharadževa jet-nica«, k Soderbautn.
It«11*. 16.30: «Otok zabave«. D. Tavlor.
s>. Marco. zaprto zaradi počitnic.
Kino ob morju. 17.00: »Tri dekleta in en narednik«. V. Mature.
Moderno, 17.00: »Američan v Ri-mu«, A. Sordi.
Savona. 16.00: »Haitski upor«, D. Robertson.
Vlale. 16.00: «Kočijat Iz Monce-nisia«, V Lisi.
Vittorio Venelo. 16.30:	»Odrske
luči«. C. Chaplin.
Azzurro. 16.00: »Streljanje ob zori«. R. Calhoun. Mladini izpod 16 let prepovedano,
Belvedere. Zaprto.
**i. 16.30: »Smotiici«. M, Brj ‘mo. ..
SOBOTA. 23. JuHJ» »Sl
1*41' rog I A.IA A
11,30 Lahki orkestri; 12.00 *^ Je ir. zdravje! 12.1(1 Za v****
nekaj; 12.45 Kulturni obzorr 12.55 Zabavna glasba; 13.30 Of na glasba; 14.00 Čajkovski: tj' tura 1812; 14.45 Ameriški r‘3i
15.15 Poje sopranistka ■H! Galli-Curci: 15.30 Pogovor l f no: 16.00 Koncert sa,lonske*»j kfitra; 16.20 Domači očtte, 16.45 Škerjanc:	Concertino^
ir. .
klavkr In orkester; 17.00 P j*, čajanka; 17.30 Puccini: Od® iz opere Turandot; 18.35
čajanka; 17.30 Puccini
melodije: 19.15 Radijska unmj
za:	Paoli:	Bolezni,	zdravil*.«
Rimu:
Pestra glasba; 20.00 Soort:
zdravniki v starem Rimu: JJj| Vesela glasba; 20.30 Parada
U« -,k
kih orkestrov; 21.0(j Poje S19»k-ski oktet; 21,20 Dvorakovi JL
OVI ij|
vanski plesi; 21.35 Lepe m<4fP,t iz revij; 22.00 ftlvic: Medjjf ska in Kolo; 22,20 Offe0‘ Odlomki iz opere »HofM*
pripovedke«; 22.30 Večerni ■' it > r ■
11.30 Simfonična glasba: •.( Pierre Kaelin: »Messer-
sco«. kantata za soli, zbor I* kester. dirigira Alfredo netto:	21.00	Glovanni	*
»Konec strica Riccarda«, igra.
H «» l> K It
Tl*
Slovenska poročila: 6.30,
13.30, 14.30. 19.30 in 23.30.	4
Hrvatska poročila: vsak <f*n 20.20
•20
Italijanska noročlla: 6.15,
19.00 in 23.00.
6.40 Jutranja glasba; 7.90 L letor - vremenska napoved * poved časa: 7.05 Glasba z* -t bro jutro; 7.25 »Ti ■ pripadaj V rm» - poje Dean Martin: 7.30 ,
14.00 Pisan
red g1*’"#
ugank:	14.40 Tržaška kro"1',
14.50 10 minut z gorenjski!)1,||; št rumen talni m kvartetom: . Ritmi in pesmi: 18.30 Priliu?,j ne melodije; 19.15 Spori: 'it Glasbeni intermezzo; 20.00 ... ljubljene melodije izvaja ster Mantovani; 20.40 Nanj;«
pesmi in kola; 21.00 30 J11*, popularnih melodij; 21.30 b ,(/ ska igra: »Na jasi«, vesel jjk
yan«ki	77	Plp>«tna	S)*
zanskl večer; 22.30 Plesna wl * I. 1» \ I. \ I J A
327.1 m, 202,1 m. 212.4 »U
„—e nn n (V)
Poročila ob .Ij.OO, 6.00,
12.30, 15.00, 17.00 in 22.00.
12.00 30 minut zabavnihJJ1! dij: 13.10 Pester spored ■ in solistične glasbe; 14.40 fn j ska narodna glasba; 15Aijfa ste — ■ poslušajte!: 16.00 j«
iz literature: Pesmi Slavka.,,
slovenskih narodnih pesmi- .« Zabavna glasba; 20.00 Rep0 s 7. etape kolesarske dirkr ). Sloveniji in Hrvatski«; 29-D,5r san sobotni večer; 21.30 no prvenstvo kajakašev v mu: 21.45 V plesnem ritmU-n i r, v i z i ,i \
K?
17,30 Spored za otroke: mični žarki«; 21.00 Vesti i D sl. ne novice; 21.25 Film jr Smer Luna«; 22.40 V Okviru ^ stivala mednarodnega balet* nastopila ameriška baletna pina.
bobnijo
bobni«, J, Or alg.
Skedenj. ig.00; »Rekruti ha
' fronti«.	•	l«7irwr9»iQ	Ml
Kino na' Opčinah. 18.00: «V vr-tioeu«, V,- Lelgli, C. ‘Gable,- 1
on vcerai mi flanes
ROJSTVA, smrti in pohukf
Dne 22, Julija t. 1. se je
Trstu rodilo 6 otrok, umrlo jč 8 oseb. porok pa je bilo 8.
POROČILI SO SE:	uradnik
Ferdinando Del Bulalo in prodajalka Giovanna Muggia, kovač Giorgio Solazzi in uradnica Car-men Bunicci, kaeptan mornarice Fortunah* Montiglia in uradnica Alrella Bilason. delavec Gra-zielio Olenik in šivilja Karmela Rojac, uradnik Livio Officia in uradnica Valentina Gnoato, uradnik Pietro VaccarO in gospodinja Anmamaria Maiaeoti, uradnik Enrico Vu-cco in uradnica Elena Novaro- inženir Mario Zuc-cheri jn uradnica Luciana Pup-Pls.
UMRLI SO:	3-letni Luciaeio
Giorgi. 71-letni Egone- Saul, 70-letni Federico Scoria. 68-let.na Eufemia Pecchiari, 67-letna Au-relia VVit-tes por. Peti is, 82-letna Lucia. Ch.iri/i. 70-letna Virginia vere
Dtflasni
iifltlnleli
r r s •»
Ul. *v Fran. čtška 20/ni.
tel. 37-338 sprejema la. serate. mal« . _____ oglase, osmrtnic« m oru<‘ od 8. do 12.30 in od 18. ure.
ADRIA
^ucia Chirin. 70-IeLna Virgn
tr&v&T* 'E,vina Rov
Najvi5jV»^™»peVr».tur» ’30. n«
nižja 233, ob 17. uri 3v. zračni tlak 1013.3 stanoviten, veter 15 km zahodnik, vlaga .67 odstot., nebo 1 desetino oblačno, morje razgibano, temperatura nlorja 26.6 stop.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. L. Bernini 4; Militi. Ul. Bunarroti 11; Mizzan, Trg Venezia 2; Tamaro e Nt-rl, Ul. Dante 7; Harabaglia. Bar-kovlje, Nicoll v Skednju. LEKARNE, ZAPRTE ZARADI POČITNIC
Cipolla, Ul. Belpoggio; Depan g h er. Ul. S. Giusto T; Alla M»d-
dalena. Ul. dellTst-ria 43; Pkzgul-Cignola, Korzo 14; Rubino, Ul. Settefontane; Marchio, Ul. Gin-riaslira 44.
O Zaradi profilaktičnih razlogov so do preklica ukinjeni obiski svojcev v pokrajinskem institutu za mater in otroka vBar-i kovljah.	I
TRST - Ulica Ciceroh* * “ Tel.' 29-248'*"
 o 	1
IZLETI 12. - 17.8.1953 ... v PARIZ in na DUNA'
POČITNICE OB MORJU, V HRIB111'
OB JEZERIH
Predstavništvo za zdravilišči RADENSKA SLATIN* in Dobrna (CeU*’
pezion po 1700 ur (v cJj ni so všteti zdravn1* , pregledi in zdravslV*"
ureditve)
Preskrba trgovski!), vadnih, turističnih U tranzitnih vizumov v JUGOSLAVIJO
Prodaja voznih listaj za avtobusne proge TRSTA v
VELDEN (Vrbal-VVOfc^ THER SEE (VrbskoP zero) - CELOVEC .
flD A7	 1.	Če	t*	<
GRAZ, odhodi v ^el\j kih in sobotah ob 'v H A V*
TOLMEZZO	B a '	j,
SCLETTO, dnevni c° hodi ob 6.30	v
JEZERO CAVAZZO, ntdehah ob - 7.30	y
CANAZEl - OKTISEC lorkilj,, četrtkih, n IjaJi ob (i z zvezna/l, PR1MIEKO, COHTJN MOENO, MERANO-GRADEZ - dnevni o'’1’
GRADEZ - dnevni
di ob 8.30	-di
MILAN - dnevni odh ob 21,
GENOVA - v pone^-j, kih, sredah in Pe H b 21	-J.
COMO - CHIASSO. Lt. hodi ob torkih, ^ zt kih, sobotah in v ne , ljah ob 21	h0di
UDINE - dnevni ob 6.30, 7.30, »HO „d' HRLLUNO - dnevni 0 hodi ob 6.30	-d*
TREVISO - dnevni hodi ob 8.30
Kriza DC na
in N
i m i z e m
^a3 te dogaja ha SicilijiT Pega sodeltmmja t monarhi-K (le«,	m m
•>’ie tile so na delu, ziasti ’ odnosih med dosedanjima *J8®B(c«»na vladne koalicije, “insko demokracijo in mo-. r. tki sta v splošnih po-vgiitvgh za obnovo si-"Cetin deželnega parlamen-ll preteklega 5. junija utrdi-, ,v°i položaj in celo dosegli '°lutno večino v parlatnen-* k«r 46' poslanci od skupnih SO?
i*i vendar■ tu nekaj ni v re-, " V zadnjem času je demo-“tičner javnost z zanima-Itni zabeležila vrsto dogod-°®> ki dokazujejo, da tudi v ^ditosth rii*rf četna dvema koa-j^jskinia strankama ni vse flato, kar se sveti. Pa tu•
' med demokrščanskimi de-
* nimi poslanci ni vse v naj-Piem .redu, če ppmfalimo,
,c *o »i za predsednika ig-nik^' m!odpga in agilnega ta]-a demokrščanske orgamza-**** no Siciliji, Alejfsija, ki
* »kriva svojih antipatij do Svetovanja stranke
usmerjenimi j. ’■ in pftii napad demo-Kanskih parlamentarcev v ' Cuskkrn parlamentu na Fati-i^up koncepcijo, ki se je 'Okovala d -tako imenovani J‘^ottnuli Restivo«, to je Ui?n® koalicije med demo-. “insko stranko in monar-
z desni-monarhi-
Hini
3« Panj oni ja - ^^ii i« pa pognal v na-
skrajno
Pad
Hn vodstvo sicilske kr-
••fleh'* ^em°kvacijet A brez
t-'ri;*’nerc v ' vodilni stranlti "'lil* * demokracije ha'Si-josne*0 fako vtvltdene in ne-k ' razcepljenost »t strnn-*3 .an,i pa tako globoka, da ti«!fir Tinjan i moral previdno »roj,nit’ 'n požreti svoje *i )p,e’ ^ Poleg dejstva, da demokrščanska parla-Ifss, ar.nri skupina izbrala A-k„ t’a ‘svojega predsedni-to dl * *em zaaveiiin pravca-T,t Huje disciplinskega upo-Vntn'0.' osrednjim direkti-n6jj.' nov, še senzacional-bl,'^odek še bolj. razgi-in/j 51c',',^o javnost. Proti pri-"i Ml	novega
u ' ^Oa predsednika izvori* nie,‘ dosedanji, predsed-jp ’ demokristjan Restivo, ki B„ “J^ljapit formulo ulatjne-„m ^delovanja z monarhisti, bil ^ Poslanec Milazzo, fct je ® Prejšnji vladi prisednik
“no dela.
Je pi fflstavnik de-*«*•»*'»* strui v demo-f*ti je 1 stranki. Ta izvoli-ail»- dsnes^a Ptničnotl v v°-kv'olite nkrščanslje ktgge; da j,. a sama pa dokazujei Jt® j*r°misi in spletke, ki i«la Panjani in Restivo sku-Isdnih re*n’diti v teh zadnjih in	morejo	uspeti	sprt-
n"»Jo e. le0a pomena^ki ga i-O.r j ^flne volitve pretekle-vai	zn tiadaljnfl Vaz*
i>"Mloa-?i°iiiji'
r'-mx n j. *%	J,*2#«
dilfai^j Pkazali- potrebo po;
so i rar
poiiu(c- spremembi detelnš ticer P’. Poslanec Milozzo je Pih, ^vil, da zaradi osebf ho. Političnih razlogov ni mesta, a spričo
Parl.°zenia
m
v demokričanskj 'ntarni skupini bodit
r%	  ■
ii . oii kompromis,
ki
fjetiju dc,,lo ohrani pri živi ikg j.^^danjo janfanijeve °rm ulo Restiuos uiad-
*li. ,,l i,,	,	.:	..
S tem W itiezi se na1 Siciliji pojavlja možnost, da pnde do oblikovanja enobarvni demokrščanske vlade, sicer, s podporo monarhistov, a vendarle tako, da bi se pri tem demokrščanska stranka ne čutila povsem vezana nanje.
Upor demokratiinejših struj v demokrščanški stranki, ki stremi za tem, da se stranka otrese pretesnega zavezništva s konservativno in celo reakcionarno usmerjenimi monarhisti, je v teh zbudil preplah in bojazen, da jih demokristjani utepnejo vreči iz vlade. Zaradi tega so zdčeli izsiljevati, Monarhistični svetovalci v sicilskih občinah — v katerih se uprava skoro povsod opira na koalicijo med demokristjani in monarhisti
— so podali ostavko na spoj položaj in v davnih središčih odprli krizo, ki jo bo zelo težko rešiti. Vprašanje je, ali bo krščanska demokracija to monarhistično ofenzivo izsiljevanja vzdržala in nadaljevala po novi poti, ali pa bo preti njo kapitulirala.
Odgovor na to, vpadanje e* bi bil težak, če bi imeli na Siciliji močno neodvisno socialistično gibanje, ali če bi
— v pomanjkanju takega gibanja —z Nemnijevi socialisti pokazali nekaj več samostojnosti v svoji politični dejav-
nosti. Tako pa Jcijub temu, da so za tak razvoj na Siciliji, dani vsi potrebni objektivni pogoji — je v današnjih razmerah povsem izključeno, da bi v krščanski demokraciji moglo priti da tako imenovanega «odprtja» na leno. Pri tem si ne moremo kaj, da ne bi pomislili na to, kaj bi se p sedanjih razmerah utegnilo zgoditi, če bi v sicilskem parlamentu, namesto 10, komunistom podrejenih poslancev PSI, imeli 15 ali IS neodvisnih socialističnih poslancev. Tako pa bo nadaljnji razvoj spet zašel na stare tračnice, oziroma na tračnice tistega katoliškega integrali-zrna, ki je osnovna zamisel in neprikrita težnja, hkrati pa vodilna rtit sedanjega političnega vodstva demokrščanske stranke s Fanfanijem na čelu.
Zaradi tega se ne moremo strinjati z Ncnnijevim optimizmom, ki je pred glavnim odborom svoje stranke izju-vil v zvezi z najnovejšimi dogodki na Siciliji, da je bil storjen -prvi korak*. »Prvi korak» je sicer tu, a p kakšni sme rt? Morda v smeri tistega sodprtja» na levo, ki si ga, z Nennijem, tudi mi želimo? Na žalost pa sedanji položaj političnih sil in splošne družbene in socialne razmere na Siciliji ne dovoljujejo takega optimizma.
- -rv - •. ■:«>
<<Grehi proti Evropb
Zanimiv nemški glas o italijanski politiki v Trstu
Nemški nacionalni dnevnik »Salrburger Nachricbtens, ki mu gotovo ne more nihče o-čitati posebne ljubezni do Slovencev in do Jugoslavije in še manj ga osumiti titofilstva, je 12. julija letos objavil članek pod naslovom »Grehi proti Evropi«. Napisal ga je Claus Gatterer. Iz članka povzemamo važnejše odstavke, ki bodo nedvomno zanimali naše čitatelje,
«Trst, eončno mesto ob A-driji, leži preblizu pred našimi očmi, da bi smeli prezreti, kar se tam dogaja.
Devet let smo se zavzemali za pravično rešitev tega vprašanja, ki je mogla biti samo v tem, da se da Italijanom in Slovencem, kar jim gre po pravici, in da se zajamčijo obema narodnima skupinama gospodarske življenjske osnove. Pozdravih smo londonski memorandum, do katerega je končno prišlo 1. 1954 po dolgotrajnih pogajanjih, ker smo upali, da bo za vedno odpravil nevarni «Gdansk ob Adriji«, ne da bi napravil nove' krivice, ter da bo postavil most med Beogradom in Rimom. Vse kar smo pisali o (držaskem vprašanju«, je hTlo prVzčto z iimslijo na
necaposilenoat tkajti induatri-iredu. Jugoslovanske begunce ja se ne ukvarja i patridtids izčočajo titovskim oblastem
nimi parolami in lkaje s« ne M: nimamo nič prdti oskrbo-ttiio dirigirati z a||li y nerentabilne luke), lahko priča-
*fetijV rellnve'h; razmah’ <;•<> 'fe TffiT zopet"odpre 'evropska*sre-cljna, če se >9 zopet rtekalo vnnj blago 'iz Podonavja, če bodo njegove ladjedelnic* in pa/bplovne družbe zopet služile Podonavju.
In prav v Trstu najbolj grešijo" proti Evropi 'politiki tiste c^iežele, ki je na vseh meddržavnih mestih postala ena glavnih zagovornic združene Evrope. Kakor je odkrita naša zahvaia za vsako delo v službi Zahoda, tako silno je naše ogorčenje nad vsem, kar krši principe tega sveta.
Na ozemlju Trst-Tržič-Gori-ca živijo Italijani in Slovenci drug poleg drugega. Za večinoma italijanskimi mestnimi središči so slovenska predmestja in slovenske vasi. Ze stoletja'bivajo tudi v istrskih mestih, ki so po londonskem sporazumu pripadla Jugoslaviji potomci nekdanjih beneških osvajalcev (katerih število se je seveda za časa fa-priseljonci j_,ond(lnski nudil ntož-
ZDRA VMfiKl KOTIČEK
Panično delo
Mnog.1 -ljudje morajo d*lati tudi ponoči. Železničarji, vozači kamionov 11» dolgih -progah, odTMške sektre, telefo-...	1	njgytt	,	jn	^f ceja Trgj, drugih
vaaju, begunctv 1 leda m*i m pogijctv stoji}o noč z.a nočjo prčpaganda , »tako pon»ac*j« pr*d problemom: kako oatat. j^risčljencem« M nekakšen [buden? Naj ponoči jem ali
rie? In splošno: ali je bolj
Kar čudno se zdi: mimo mogočnih, temnih plavžarskih peči hite po ulici ljudje v snežnobelih oblačilih. Prav gotovo to ni bilo mogoče pred nekaj 'eti, toda odkar se je Indija rešila tujega Jarma, se je krepko lotila industrializacije in vprav pričujoča slika nam prikazuje prijetno nasprotje, ki ga je nagel razvoj povzročil
tem me
siAo v
Evxopo, ki je ziasti na
ilju vej, kot afi »fcesld.
nost, da bi Slovenci na itali junakom ozemlju in Italijani ha jligotltivanskebi ozemlju
■je—*« Trst- življenj- živeli—svobodno in človeško
s-ko vprašanje, je prvenstveno gospodarski faktor. Mesto, ki ga sedaj ogražata revščina in
AFERA MONTESI SE VENDARLE BLIŽA SVOJEMU NUJNEMU ZAKLJUČKU
PieroPicclonise bo zagovarjal
za nenameren nmor V ilme Hontesi
Pri vsem tem pa ne gre le za ta primer, ampak za razčiščenje vsega nemoralnega izživljanja, do katerega si lasti pravico določeni del italijanske družbene «smetane», za katero naj bi zakon ne veljal
i vij »či, kij
Tako imenovana «afera Mon-tesi«, ki je skozi petnajst mesecev držala v razburljivi napetosti vso italijansko javno mnenje, tako da sp, ob tem v nekaterih trenutkih stopili v pozabo vsi drUgi. tudi zelo vžžni dogodki, se bliža, kot se zdi, svojemu zaključku. Predsednik preiskovalnega- oddelka dr. Raf/aele Sepe, ki mu je bila poverjena 'naloga, da zadevo pripelje do konca, je te dni po dolgih mesečih napornega dela preiskavo zaključil. zbrano gradivo pa izročil sodišču v nadaljnji* postopek. Iz omenjenega gradiva je razvidno, da so obdolženi: Piero Piccioni za izvršitev nenamernega umora: bivši rimski kve-stor Polito in znani »markiz« Montagrta za pomoč, ki sta jo imenovanemu nudila, da bi se preiskava usmerila po napačni poti, hoteč prikazati smrt Vilme Montesi kot nesrečen slučaj; Tannoia, Borgatti, Ve-nuti, Caramello. Lilli, Guer-rini, Ottaviani, Adriana Bisac-cia in Venanzio De Felice za krivo pričevanje. Za navedena kazniva dejanja se bodo morali krivci zagpvarjati pred sodiščem
V našem časopisju, ki smo v njem o tem primeru večkrat poročali, seveda ne da bi se pri tem lovili za nepotrebni-
mi senzacionalnostmi, ker se nam je zadeva zdela vse preresna in preveč žalostna, smo ves čas zastopali mišljenje, da gre v primeru Vilme Montesi samo za sporadičen izraz gnilobe, ki se v resnici kopiči v obliki neke skrajno dekadentne, antisocialne morale pri predstavnikih določenih družbenih plasti, ki si danes lastijo pravico uživanja neštetih privilegijev, posebnih pravic itd., ne da bi jim to zakon dovoljeval. Opozarjali in poudarili smo, da bi se moral primer do konca osvetliti, a krivci kaznovati brezobzirno, strogo in dosledno, če naj se reši zaupanje ljudi v pravno zakonitost ter imparcialnost dtžavnega aparata brez izjeme do vseh državljanov in gre potemtakem za neki osnovni odnos v družbeni skupnosti, brez katerega mora država prej ali slej nastopili rakovo pot do razsula.
Že takoj od začetka, čim je zadeva stopila v vrsto največjih senzacij in so kompetentni državni organi stopili v akcijo, da bi odkrili zagonetno ozadje zločina, se nam je zdelo, da ne bo šlo tako gladko. Bile so v ozadju določene sile, ki so se temu uprle, ki so vse skupaj hotele potisniti v pozabo, ali vsaj speljati po
napačni sledi itd., a da so te sile bile sposobne to tudi doseči, dokazuje sam potek preiskave, ki je bil, kot poudarja dr. Sepe. izredno težak in utrudljiv. Ko se je tako izrazil, gotovo ni mislil samo na objektivne težave, izhajajoče iz zapletenosti primera, obilja materialnega gradiva, ki ga je bilo treba zbrati, urediti, primerjati itd., ampak tudi na posredne in neposredne subjektivne posege v potek in razvoj preiskave od strani tistih, ki je niso hoteli, ker je zadevala ob njihove interesse.
Gradivo, ^ki ga je dr. Sepe izročil sodisču v nadaljnji sodni postopek, z vso natančnostjo rekonstruira primeč smrti Vilme Montesi. tako da postane na koncu povsem jasno in očitno, kako je ta srpvt nastopila in kdo jo je zakrivil. Kot rečeno, so dr. Sepe in njegovi sodelavci naleteli v teku svojega dela na številne težave, a te je še povečala časovna oddaljenost od dne. ko je bil zločin izvršen, zatem delno ali popplnoma krive izjave prič, ki so se ustrašile represalij ali se niso hotele kompromitirati in, kar je še najbolj čudno, popolna pasivnost družinskih članov umorjene glede njihove pomoči v samem teku preiskave, ko bi bilo ta-
{
da
JE N
(Jako
RIČAR PRIŠEL DO MILIJARD
2godo
•vina«najsrečnejšega Američana>, opominja na^ zgodbe z divjega Zapada
e °bupan iskalec uranove rude je po naključju odkril največji rudnik urana v ZDA
Pr
Ppu!iefia električarja Ver- | težja ,ker je po tej t*ša.vni Jka	se	je	lotila	urah-Tih hevarni poG nosil s sabo
'“t*dni1.^ilca' Živel je prej na "ato J? z»hodu v ZDA in l<sPešnr, . P°ldrugo leto brez-5°Soriu	P°	Skalnatem
ft*ib°orijVDdf
z»n n dl'agoi_______
?l°k ni°-.p“st?l°vščino se je
,	--r	je	iskal	danes
oragoceno rudo — u-
z«tio ”aPot‘lY skupno s svojo ''"ičil „. P°z3ru, ki jima je Poti v ir*’ kar sta 'me'a- N®
5,,heraJu? ij° ’kier se 3e
F^kusiti ustaviti, je sklenil «c Ur * *iečo kot raziskovala v . Ila Področju Kolo-^zen	Predelih	ni	n
buč-
«ih "Pustega skalovja in Pr*v , ov Planinskih lek. ...
ur‘*herUu5 P'ck našel srečo.
v*ka lrn°na Picka, prvega fjothslcJ j , 81 )e na račun J**'dnn	priboril že mi-
•»leriik, v,leclnosl in o konier >minia tlsk P'86 na veliko, .leg« na pripovedko z nbie,.j. zapada. Ta «srečiii
Vi® tinlr ■ Ka dar|es mie-
°dkril Je Pred tremi leti Kq ‘Udnig urana.
tavaFiclt mesece in me-j a*h«ten! P° San Rafae‘u v opremi ^°^orju v KolOrn-ul-n' aparatom1 Z najsodohnej-Vranov* ,"m za raziskovanje je na 1.... ude sintilometiom.
5ŠeS“
glo-
tisoč metrov "au* s,, UV. Bregovi tegE 8fb.nih g]sestavljeni iz po-f °i«. ki so ?V»'- ^a posamezne ■	Sa1’1, rumekaste bar-
S0 KPolugj
7- rdi ti. d.\ so ko' 150 milijonov
V°m ’«zi3sL,P'®k z daljiVogle-riona - ok?t>c°, v» na
roko
in iavnr°Pj‘,Z'1 pj'eceJ ®i-
[umene iru V" P,f’ščad temp »-
Da ^ Uran!'14'' skill<*'^n
t	*°ralPp\ck	ri°,	tB	pl,,Sl''ai"'
Ta	hl ohšel n»v^	P°tovaH'
p°t je bila	prepade,
mla	Za	plcka tollko
tudi dragoceno napravo sin-tilometer, ki je desekrat dražji od Geigerjevega števca. S to napravo je lahko odkril radioaktiven predmet tudi če je bil ta več desetin metrov pod površjem. Pot do omenjene ploščadi mu je najprej prinesla razočaranje, ijo nekaj sto metrih hoje po izsušenem koritu reke, po katerem se je komaj premikal, je naletel na nepregledno) peščeno zemljišče. Noge so se mu globoko vdirale v pesek in da bi mogel nadaljevati pot, je vzel s seboj le najpotrebnejše predmete:	sintilometer in hrano
za nekaj dni.
Po tren dneh raziskovanja in neštetih brezuspešnih poizkusov s sintilometiom se je Pick znašel nenadoma pred velikansko steno škriljevca. Etena je bila navpična in pi njej bi se ne mogel povzpeti. Moral se je vrniti po isti poti, po kateri je prišel do tod. Ponovno se je lotil geografske karte, da bi tako našel najbližjo pot do rumene ploščadi. Izbral je tok neke reke. Po njeni strugi je sel do - vznožja masiva San Rafael. Tu se je široko korito reke spremenilo v ozko sotesko. Vernon je bil prisiljen, da se po tej skalnati rebri, pod katero so bučali slapovi, prebije okolH30 km daleč. Reka. ob kateri je prodiral d.i-,lje. je na zelo slabem glasu med iskalci zlata, ki jih še danes srečamo tod Ti ljudje so Pieku svetovali, naj še »prekleti reki« ne približuje, kajti ta rekg je terjala ':•* mnogo žrtev med iskalci zlata. Njena voda je baje strupena.
ja s sintilometrom, ki ni Kazal nikakega znaka o toliko zaželeni rudi, se je Pick lotil nove in zadnje ofenzive proti neznanim predelom, za katere pa je trdno upal, da mu bodo prinesli srečo.
Štiri dni je mož že brezupno taval po pustih kamnitih planinah. S težavo se je prebil po dva, tri kilometre na dan. Ob koncu četrtega dne je ves izčrpan in obnemogel ob obali »preklete reke« spil še zadnji požirek vode, ki jo je nosil s sabo, Moral je dalje. Nekaj krat se je opotekel ob steni in ko je bredel čez reko se je od onemoglosti zrušil. V borbi s tokom reke je pri tem Izgubil polovico hrane, ki jo je nosil s sabo. Končno je popolnoma izčrpan od žeje kljub opominom napolnil čutaro z rdečkasto vodo iz reke in jo popi). Nato je utrujen zaspal poleg reke.
Naslednjega dne ob zori se je zbudil. Vse telo ga je bolelo in težko je dihal. Čutil je, da je bolan. Pozneje je zvedel, da (iprekleta reka« teče v svojem podzemskem toku poleg sten, ki so bogate z arzenikom, zaradi česar je voda tako strupena.
Komaj se je držal na nogah. Vzel je v roke sintilame-ter in ga sprožil. Tudi sedaj se igla sintilometra ni premaknila. Napotil se je dalje. Pulz se mu je zaradi mrzlice povečal na 130. Ko je prečkal neki valovit teren, se je spodtaknil in padel. Sintilometer je odletel za nekaj metrov od njega. Ko se je Pic« splazil k njemu in ga dvignil, je ojiazil, da ig!g ni več na ničli. Prestrašil sc je. da se mu je naprava pri padcu
Pod težkim bremenom m s | pokvarila. Ves razočaran se je stalhim preiskovanjem skalov-1 napotil dalje. Cim se je neko-
liko oddaljil od tega kraja, se je igla na sintilometru ponovno pomaknila na ničlo. Pick se je vrnil na kraj in igla je ponovno skočila na 10, 20, 30 stopinj. Sel je nekoliko desno, igla se je povzpela celo na 50. E malim krampom je odkrušil košček skale: bila je temnorumene barve.
Sedel je, da bi se odpoč'l. S čela mu je lil znoj. Mrzlica ga je čedalje bolj mučila. Čeprav je bil bolan, je skušal še enkrat preiskati okolico. Majhen griček, ki je bil komaj sto metrov od njega, mu je vzbudil pozornost. V omotici se mu je približal in ko je prišel k vznožju grička, je spet »prožil napravo in igla je brnela kot antena v vetru, Skočila je do konca 'kale, do zadnje številke na šte-vilčnlku, Pick tedaj še ni vedel, da je odkril najbolj bogat rudnik urana v Ameriki in ko je nato prišel v Henks-vil na sedež komisije za atomsko energijo, je imel že 40 stopinj mrzlice. Končal je v bolnišnici.
Ko je ozdravil se je ponovno vrnil na kraj, kjer je odkril rudo. Pozorno je preiskoval teren še dolgih šest mesecev. Nato je sestavil podrobno in dokumentirano poročilo, ki ga je izročil družbi »Atlas«, ki danes izkorišča njegov rudnik. Ko je Pick podpisal sporazum, ,mu je podjetje dalo deset milijonov dolarjev odnosno šest m-lijard in pol lir nagrade in določilo ustrezen odstotek dobička, ki ga bo Pick dobival doklc bodo rudnik izkoriščali. Vsekakor je imel električn s požarom, ki mu je uničil vse njegovo imetje,' vsaj' toliko sreče, da ga je napotil v gor*/ ki so mu prinesle srečo.
ko naravno, da bi storili kar bi bilo v njihovi moči pa ,so v resnici ravnali db-Cela nasprotna, saj so celo skU-j šali zaščitili one,"kr so jih dol-j žili za zločin.
Preiskava je ugotovila je smrt pri Vilmi Montesi nh-stopila kakih 10-12 ur predan so jo našli mrtvo na obali; Torvaianica. Dalje ,je prp-iškava na osnoVj’ 'zasliševanja' prič in preverjanja ostalega gradiva, ki so ga".,zbrali kompetentni organi, uigbtovila. da trupla ori Ostie do obaie Tor-vaianica ni mogel zanesti mof-’ ski tok, nakar se v obravn' vanem preiskovalnem materialu, a to na o ~	  1
številnih pile, i nost dekletove namakanja nog. da bi bila Vilm pravila samomor, kot ' neosnovana, a' je dr. Sepe posvetil posebnoj pozornost. Kar zadeva dekleto-l vo telesno stanje, v "kakršnem, so jo našli po njeni smrti, Tel v obtožnem materialu rečeno,‘ da je bila s pomočjo posel-' niti barvnih fotografij sicer.
zpove
miza
raan
pgotovljena Vilmina
fiziolp-i il-s
lika deviska^t, 4tar pa ne i* ključu je. da'je hote ali v pod zavestnem stanju briti v *ek-l-ualnih odnosih.
Poleg tega se ne, sme pb-žabitG— je .rečeno, v, obtol pici V- da je .bila mladenki , ko so jo našli, brez' djsttVaja) in sppdnjega perila, kar se dalo razložiti tudi tako, je bila že pred tem slečenfe pa je nekao, ki se ;Vnb je Vjer-i jjetno zelo mudilo, predeii ‘ ju je odložil na obali, ni^jnteg-
nil popolnoma obleči?
Potem ko so bile med preiskavo zavrnjene vse teze glf-de nesrečnega naključja samomora kut neosnovane, postalo jasno in očitpu, da Vilmina smrt nastopila k posledica zločina. Slo mo za to,- da se ugotovili gre v tem primeru za nameren ali nenameren umor. Prvotni indici.)i so kazali, da bi to mogel biti nameren umor, nakar se je v nadaljnjem teku preiskave dokončno ugotovilo, da smrt ni nastopila kot posledica namernega, premišljenega zločinskega dejanja in da gre torej v tem primeru za nenamerni umor,
Piero Piccioni se bo potemtakem moral pred sodiščerf zagovarjati za izvršen tpenaS merni umor. dasi se je ve* čas in na vse načine skušal umakniti, se rešiti pred obtožbo, ki v resnici ni lahka, še posebno, če upoštevamo «■ koliščine in razloge, ki so do tega dovedli.
Jamo, da mora zadeti kazen vsakogar, ki je hote ali pa nehote povzročil smrt nekega človeka, v tem primeru osebo, ki je tako ali drugače kriva smrti Vilme Montesi. V nasprotnem primeru ostanejo zakoni, družbene norme in pravila, ki urejajo življenje in varujejo utrjene odnose med ljudmi, kopica na papirju napisanih črk, ki jim nihče več ne more verjeti niti se po njih ravnati. Kdor je zakrivil smrt dekleta, t. j. Vilme Montesi; nuj prejme kazen!
Toda rekli smo že. da primera ne moremo obravnavati ločeno od okoliščin, ki so do zločina dovedle. Trdimo in bomo trdili še naprej, da je primer z mlado Vilmo- Montesi samo eden drastičnih primerov, ki je z njim prišla do Izraza pokvarjenost, moralna dekadenca, splošna gniloba in družbena impotenca prav tistih slojev v italijanskem družbenem življenju, ki o njih danes govore kot o smetani. o nečem, kar -italijansko ljudstvo premore najboljšega
glede tvočnošti in Življenjske moči tako na področju duhovnega kot materialnega ustvar-janjai K10 bi hoteli dpsledno izprati Avgijev hlev, bi se zares- nakopičilo toliko umazanije. krivic in *udi rijočinov, ki jth dnevho Sela ‘prav ta «smetanji» iz vrst krvne ip finančne aristokracije, da bi se morala, ko bi vsemu temu hp-tčli št)d;tf po zakoriu, angažirati vsa »Odliča, kar jih država premore. Ne grb torej toliko za Ugs Montagno. Pie-ra Piccionija in druge, ne gre zanje kot take, za bolj ali manj antipatične lutke SVpjih degeneriranih strasti, ampak z.a dejstvo, 'da si neki razred, neka dblbččna* šktfpnoJt' ljudi (katerih predstavniki, prijatelji, simpatizerji ali aluge so prav imenovani) more in sipe dovoliti stvrp;i, ki so W'o-tiždkonite, . ki Je zkpjp.jj^ak drugi državljan kaznovan, a s; pri tem domišljuje, da zanjo to ne more veljati: S pravično spdbo bodo takšne in podobne tendence delno zaustavljene; v teip primeru bo krivce, ne glede na to, kdo so m kaj pomenijo, zadela pravična kazen,’ toda odpravljene popolnoma ne bodo, zakaj če hočemo strupeno zel uničiti, jo moramo izruvati s koreninami vred, ne pa samo posekati vršičke. Moralno zlo, ki danes poraja v državi tolikšne znake hudih družbenih bolezni, korenini v sistemu neznanskih socialnih, in državljanskih krivic na in v popolni, oblasti, ki je rokah manjšega števila privilegirancev, na drugi strani. O-mejiti to oblast, oziroma jo ustrezno porazdeliti med vse pripadnike skupno*ti, bi nkra-ti pomenilo izboljšati kontrolo nad celotno družbeno dejavnostjo. kar bi brez dvoma v odločilni meri omejilp. če že ne odpravilo, vse primere vrste Montesi in druge, ki z vsem ostalim trajno in bistveno izpodkopujejo moralne. etične, socialne in državotvorne temelji, na katerih si je italijansko ljudstvo postavilo svojo skupnost.
eni
v
šizma povečalo s iz južn* Italije., sporagum bi lagiko
življenje na osnovi pravičnih manjšinsko-zaščitnih zakonov. V sporazumu je resnično tudi jedro za tako dobro setev. Zal pa so prav v Rimu za zaščito italijanske manjšine segli po drugem sredstvu, po sredstvu, ki sta ni ga izmislila 1. 1939 Hitler in Mussolini s preselitvijo južnih Tirolcev in ki se je potem nadaljevalo z izgonom Nemcev iz Madžarske, iz Češkoslovaške, iz Vzhodne Nemčije in Vzhodne Prusije.
Po italijansko-jugoslovanskih dogovorih ee smejo Italijani iz prejšnje cone B in Slovenci iz prejšnje cone A še nekaj mesecev »prostovoljno izseljevati«. Medtem ko se Slovenci — predvsem zaradi tega. ker visi ubogi kmet na svoji skromni grudi — skorč nič ne odločajo za tako pre.se-litev, pritekajo Italijani iz I-stre v tisočih v Trst, ki se j* vrnil k Italiji. Morda je meščanu (in ivtrski Italijani so predvsem meščani) laže za-pustiti rodni kraj kot ukoreninjenemu kmetu. Vendar prihaja glavna pogonska sila tega «preseljevalnega toka«, iz Rima,- vsak begunec dobi zasilno stanovanje, čim stopi na italijanska tla; vsak begunec prejme dnevno 500 lir; uradi za delo ttbaTo' nalogi da jim tekoj preskrhijo delo, a država izdaja težke miltjarilč. da j:m, gradi lepe modem* hiše. Vse to seveda /a begunce, katerih italijanski, rodovpik ja v
pritisk? Ali ima država" pravico, da s t*kimi sredstvi pridobi nove državljan*, ko so demačini brez stanovanja in dela? Alt sme država zvabiti priseljence, ko s« morajo Tržačani v stotinah izseljevati v Avstralijo? In končno, ali sme država (proti izraziti volji občin) razlaščati že tako skromno odmerjena zemljišča svoje slovenske manjšine, da gradi na njih stanovanja za zvabljene begunce?
Pa še drugo: Trst j» imel, dekler je bil pod zavezniško upravo, svojo policijo. Stela je 4000 mož in je prav dobro delovala. Zločinstva, ki bi bi-la. lahko v na pol zasedenem ozemlju našla ugodna tla, niso v Trstu niti približno dosegla takega razmaha, kakršnega je doživela povojna Italija za nekaj let. To policijo so uporabljali tudi proti političnim demonstrantom. E-dini — in znano prav temperamentni — demonstrantje so bili vedno italijanski dijaki srednjih in visokih šol. Tako je prišlo jeseni 1953 do znanih incidentov, pri katerih je bil ubit neki dijak, ker j* baje strgal nekemu policistu avtomatsko orožje iz rok.
Policisti, ki s<o bili Italijani-dc.mačini ali Istrani ter so bili podrejeni zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu v mestu, so ravnali po ukazu. Streljali so tudi na ukaz. Ce bi se zgodil kak zločin, bi v pravnih zadevah pedantno vrhovno zavezniško poveljstvo ali italijanska vlada bili lahko uvedli preiskavo proti krivcem ali domnevnim krivcem. Tega pa nista storila. Pač pa «0 policijski zbor kot celoto diskreditirali, ga v svojem nacionalnem šovinizmu razvpili in osramotili kot tropu renegatov in izdajalcev, tako da so člani tega policijskega zbora lahko veseli, če jih niso v »osvobodilni« pijanosti linčali. Ne vedo pa. kaj bo; jutri z njimi. Ne morejo upati, da ki jih prevzeli v policijsko ali drugo državno službo. Posledica je, da so se pred dnevi prve stotine teh nekdanjih policistov izselile v Avstralijo.
To so nevarne kombinacije; od države vodeno in pospeševano preseljevanje, izrivanje manjšine? izročitev jugoslovanskih beguncev Titovi policiji, moralni izgon državljanov, ki 10 v težkih razmerah izpolnili refito doTžnSst. ST tem se ne gradi bodočnost Evrp-P*i4tbitov*č s* pripravlja E»-r°pi. fčOb.s
Pisčf obeta £e poseben člg-nek o Slovencih na Tržaškem.
primerno zaporedno nočno delo ali izmenično nočno in dnevno delo?
Poznamo sicer pravila, ki
naj bi zaradi prepogostega nočnega dela varovala pred
okvarami na zdravju, toda na mnoga vprašanja, ki se pojavljajo posamezniku pri nočnem delu. ne dajo , zadostnega odgovora.
Razume se, da telesu ne moremo odtegniti dela potrebnega spanja, ne d« bi prišlo po daljšem času do resnejših okvar na zdravju. Na žalost pa nastopi pri večini nočnih delavcev tako zmanjšanje spanja, kajti le malo nočnih delavcev ima priložnost, da podnevi nemoteno in dovolj časa spi. Mnogokrat traja spanje podnevi le dobre štiri 11-re, večkrat celo manj. Tudi sicer ni mogoče brez nadaljnjega spremeniti načina življenja tako, da bi ponoči delali in spali podnevi, kajti le težko se na to navadimo in še takrat ne popolnoma.
Obsežne raziskave danjkih učenjakov so pokazale, da trpita dve tretjini nočnih delavcev na nespečnosti in skoraj polovica teh ima težave z želodcem, predvsem čire na želodcu. Razume »e pa. da zdravi in krepki ljudje lah-.ko dolgo časa delajo ponoči, 'ne da bi jim nočno delo škodilo.
Nočnim delavcem daje največ opravka premagovanj* tako imenovane mrtve točke po polnoči. Te ure, zlasti čas od pol dveh do štirih zjutraj, niso brez nevarnosti. Značilne so za naš celotni življenjski ritem. V. urah po polnoči to rojstva in smrti najpogostejše ln ravno v tem času delovna zmožnost najbolj pojema: krivulja nesreč s* dviga, eno samo napačn.j dejanje ali poročilo im* lahko hude posledice. Kakor j« znano. skusa vsakdo uporabljati najrazličnejša sredstva — od močne kave pa do zdravje o-gražajočih sredstev, ki preganjajo epanec — samo zato. d* bi ostal buden in bi ne zgu-oil duševne prožnosti. Razumljivo, da takšno stalno raz-draževanje škoduje. Farmacevtska industrija se sicer u-kvarja z izdelovanjem medi-kamentov, ki bi jih lahko nočni delavci s posebno odgovorno službo trajno uporabljali, ne da oi škodovali zdravju, toda pri tem moramo bi*i skrajno previdni, kajti zavedati se moramo, da življenjsko potrebnega spanja vendar ne moremo nadomestiti 1 tabletami.
Nočnemu delavcu moramo torej priporočati, da poskusi v prostem času čim več *P«-ti in da zjutraj točno konča ročno delo. Kdor pride vsak dan do spanja šele ob desetih ali enajstih dopoldne, bo kmalu opazil zle posledice. Ce pa nima dovolj možnorii, da doma podnevi mirno in nemoteno spi, naj si v«ekaknr premisli sprejeti nočno delo.
Dr. S. B.
T E H NIČNE 2ANIMIVOS Tl i
ozr, prfd ia člo gčka SO
prišli vsi znanstvepiki, ki «0 sodelovali na mednarodnem kongresu patologov v Eaussn-ni. Po mnenju prof. Firkerja iz I.iegea irtia stalno naraščanje števila rakastih obolenj na pljučih prav gotovo neko zvezo s tem pojavom. Dekan farmacevtske fakultete v Parizu prof. Fabre meni, da je v ozračju velikih mest mnogo kancerogenih in radioaktivnih faktorjev. On posebno poudarja nevarnost, ki jo predstavljajo poskuri atomskega orožja in izjavlja, da ne gleda s prevelikim optimizmom na to, da ameriški znanstveniki ne polagajo dovolj važnosti glede na radio--akUvnust ozračja po-atomskih eksplozijah v Nevadi.
Organizacija združenih na. rodov za poljedelstvo in pre-
i
v.;..
IJgo Monlagna, u katerem se Jr že toliko pisalo in ki Je neposredno vpleten v afero Montesi, ki Je ponovno na dnevnem redu, se kaj malo zmeni za zadevo. Kot vidimo na gornji sliki, se še vedno ukvaija z raznimi prireditvami mondenskega značaja. Tu ga vidimo pri *volitvah» ene izmed tolikih amiss*
j (FA0); je predlagal*,
... M proučjli | deicšv|nje *-
tih ifilrevanj |ia rastlii-ll »ualskf » ».leti zaradi vednp večjega zastrupljanja ozračja z radioaktivnimi žarki. V poročilu generalnega direktorja FAO Philip* Cardp-na se opozarja, da poskusi jz atomskim orožjem povzročajo izžarevanja in zastrupljanje ozračja ter atomski prak torej pojave, ki se ne širijo le na poskusna ozemlja, ampak na cel* kontinente. Generalni direktor FAO je postavil zahtevo, naj znanstveniki podrobno proučijo uli-nek .izžarevanja na rastlinski in živalski svet ter ustrezne biološke posledice.
* * *
Predvčerajšnjim so odgovežr-ne ameriške oblasti izdale ju»-ročfrT da' boiTo” 3fD'A 'v~p’ri-hodnjem letu zgradile 11 podmornic na atomski pogon, ki bodo baje te boljše od podmornice »Nautilus«, ki so jo Pt» t^dtipesečnih poskusih. kratkim izročili ameriški vojni mornarici. Ameriška paro-
dru^bv »United State* l.;t«h ' .br,lna p0več.T»
-ier»)
1.40
va zgij Os na
pa POn lOtniikoJla ^ „ gon. V klavnem bit iro-va ladja podobna ladji «Uni. ted States«, ki je bila zgrajet na pred "itit-ildi leji frv Vi i* ma nosilnost 53.320 ton ter je trenutno najhitrejša prekooceanska ladja na svetu.
Družba je začela pogajanja z ameriško vlado, d* bi «d nje dobila potrebtD podporo za gradnjo nove ladje. Ladjo bi zgradili v petih ali šestih letih. S to prvo ladjo n* a-tomski pogon bo paroplovna dražba zamenjala svojo linijsko ladjo »Amerika«, ki plove že nad 20 let.
Clan zvezne komisije za trgovino James Head je na neki konferenci izjavil, da bodo ameriške železnice, ki povezujejo vzhodno in zapadno o-balo, dobil* kmalu lokomotive na atomski pogon. Te lokomotive bodo vozile po progi, ki je dolga 4 800 km.
* • »
Eden najvidnejših svetovnih strokovnjakov za zrako-plovrtvo Theodor von Kar-man j* izrazil mnenje, da bodo vojna letala, ki jih danea vodijo piloti, verjetno kmalu šla med st*ro šaro. Ta znanstvenik, ki je predsednik po-
svetovalne skupine organizacije atlantskega pakta za preiskovanj* na področju zrako-piovitva, je na neki tiskovni konferenci rekel, da je meja tega, kar lahko pilot opravi v vojnem letalu, ki j* hitrejše od zvoka, že dosežena. Po njegovih besedah je nadaljnja išzvojna faza v tem. da se letala a pilotom opremijo e čim več avtomatskih naprav, ki bodo na koncu popolnoma zamenjale pilota. Dirigirani projektil — je rekel Karman — odraža splošno tendenco k avtomatizaciji, k zamenjavi človeka t avtomatičnimi napravami. Toda danes je še težko reči, ali bo vodeni projektil popolnoma zamenjal klasično letalo. Danes se dela predvsem n* gradnji projektilov z dolgim akcijskim radijem, vendar je vse to šele v začetni fazi. Ro Karmanovem mnenju p* bodo pozneje tudi potniška letala avtomatizirana. Na vprašanje o možnosti potovanja izven področja zemeljske gravitacije je Karman rekel, da se je v zadnjih 52 od Si)
ha 7t)0 nt v sekundi, ko pa -ot do.-egi i brzino 8.000 ra sekundi, bi možno tudi to. To se pravi, da bi morali sedanjo bijmo povečati »e za desetkrat, kar pa je vezano ne le s tehničnimi, ampak tu-* * #
Najvišji televizijski stolp na svetu bodo zgradili v Belgiji, la stolp bo dvakrat, višji od Eiflovega stolpa v Parizu in bo visok 640 m. stolp bodo zgradili na ploščadi, kjar bo le a 1958 velik mednarodni velesejem v Bruslju. Stolp mora hiti dograjen do tedaj,
T-'1 1 , P°J sed*n3ih načrtih ta s to) p središče evropske televizijske mreže i,n bo tako omogočil televizijski prenos programov, ki jih bodo lahko gledali v vsej zapadm Evropi, ne da bi bilo potrebno po-vezovati oddaje z drugimi relejnimi postajami.
• * *
Sodelavci oddelka za agrokemijo pri znanstveno-raziskn-valnem inštitutu Akademij« znanosti Azerbejdžanske S^R proučujejo vp|lv organskih spojin naftnega izvora ns ai_ banje hranljivih snovi v rast linah. Pri raziskovalnih delih uporabljajo predvsem tako i menovane zaznamovane atome. radioaktivne izotope los-
vaMMnaa
lcNESKI"DNEVNIK
PRUOA ITALIJANSKA ETAPNA ZMAGA NA TOUBU PRECEJ MlRNA VOŽNJA 00 MARIBORA 00 ZAGREBA
Koordinacijski odbor notr. komisij zahteva sprejem pri oblasteh
Te dni se je v Tržiču sestal koordinacijski ud bor notranjih komisij iz goriške pokrajine z namenom, da bo »klepal glede zadnjega ukrepa ravnateljstva CliDA iz Tržiča.
Kot je znano, je ravnateljstvo kljub medkonfederalne-mu sporazumu z dne 8. maja 1953, ki je »e vedno v veljavi in kljub novim velikim naročilom ravnalo diskriminacijsko proti nekaterim delavcem, ker jih je popolnoma suspendiralo, čeprav <0 že delali po zmanjšanem urniku.
Kordinatijski odbor je sklenil, obrniti se tudi na pokrajinske oblasti in zahtevati od njih, da sprejmejo njihovo delegacijo, ker bo to »amo v korist pokrajinskemu gosodar-stvu in prispevalo k normalizaciji težavnega položaja, ki je nastal v tržiških ladjedelnicah po dispriminacijskem u. kiepu ravnateljstva.
Pezzi premagal Noltena na eiljn
Jonsson končno zmagal
Včerajšnja etapa le ni skalila vod v splošni klasifikaciji • Kaj novega smemo pričakovati danes
Od enaindvajset občin goriške pokrajine jih ima dvajset pasivni proračun - Na skupnem sestanku vseh upraviteljev goriške pokrajine bodo ukrepali za izboljšanje gospodarskega položaja - Zahteva po deželni avtonomiji s posebnim statutom
Omedlevico zaradi vročine
Zaradi hude vročine, je včeraj okrog 10. ure nenadoma začutil slabost Scolato Se-demma iz Gradiscutte. Scolato je takrat šel peš po Korzu Italia in ko je prišel v bližino kavarne Garibaldi, je nenadoma omedlel. Na kraj je takoj privozil rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši, kjer »o mu nudili zdravniško pomoč.
Prispevek hranilnice konzorciju v Krminu
I1ANKS VSI V STANDRK2 NA (PRIMORSKE ZDRAHE
Doslej največja uprizoritev na Goriškem na prostem
Odgovorni »rednra STANISLAV RENKO Ttslca Tiskarski zavod ZTT
Sezonski: •CARDELLINOa 99.500, ■ZIGOLOa 137.000.
• LUKSUZNI ZIGOLOn
153.000,
•GALLETTOa 249.000, ■AIRONE 250 za turizem*
349.000,
•SPORTa 364.000. MOTORJI s tovornikom
za 15 stotov.
Okoristite se s takojšnjo dobavo.
Avtomehanična delavnica, brušenje cilindrov
CHI0ULA 34C. 1449-n
UL. FABIO SEVERO 1* TRST TEL. 38-903
PORTEL 3-C. 600.
KIHIH K It li IIH1X1.1
Pod okriljem ZSPD uprizori SNG za Tržaško ozemlje na DVORIŠČU KONSUMNE GOSTILNE V ŠTANOREŽU v DANES 23. t. m. in JUTRI 24. L m. ob 21. uri
REKRUTI
NA FRONTI
Včerajšnja etapa
komedijo CARLA GOLDONIJA
Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9 20 (D), 10.54 (D)*, 13.55 (A). 15.49	(A),	17.1«	(DD),	18.31
(A), 20 02 (A), 21.23 (D), 23.30 (DD)«.
Odhodi proti Vidmu:	4.38
(DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.5« (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A).
Prihodi iz Trsta; 5.17 (A), 6 37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9 34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A).
Prihodi iz Vidina; 0.12 (D). 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D)*, 13.53 (A), 15.47	(A),	17.14	(DD),	18.27
(A),	19.56	(A),	2121	(D),
23.26 (D)**.
* V veljavi od 22. maja do 30. septembra.
** V veljavi rimo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra.
PEYRESOUR£>E 2* C. 1563«
ASPIN i 24C.I489m. ,
predvaja danes 23. t. nt. ob 20. uri Columbia film: a REŠILA TE BOM*
Igrajo:	Ingrid	Bergman
in Gregory Peck.
Sklepi prejekture
(•LE BARUFFE CHIOZZOTTEa)
Ponašil dr. MIRKO RUPEL Režija: JOŽE BABIC in MODEST SANCIN Glasbena priredba: O. KJUDER. Ples: O. GORJUP. Scena: JOŽE CESAR m inž- arh. VIKTOR MOLKA Godi se v primorski vasi v starih časih.
• • »
Predprodaja vstopnic danes na ZSPD od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ter dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni.
V Standrežu v Konsumu od 8.30 do 12. in od 15. do 18. ure.
Ako bo dovolj ljudi, bo k predstavi v Standrežu danes kakor tudi jutri vozil poseben avtobus, in aicer: iz Gorice (Travnik) ob 20.30: iz Pevme skozi Pod-goro ob 20.30 in iz Sovodenj ob 20.30. Po končani predstavi bo avtobus odpeljal udeležence iz Standreža v Gorico, Pevmo in Sovodnje.
Na zadnji . seji prefekture ■o odobrili sledeče sklepe v korist posameznih občin goričke pokrajine. Goriška občina; odobritev poletnih kolonij za občinske otroške vrtce; nakup nepremičnin za popravilo Ulic Della Bona in faiti.
Občina Tržič:	odobritev
dražbe in stroškov za ureditev ceste Rocca - Gradiscata.
Občina Krmin; podaljšanje delovanja delovnega centra za ureditev nekaterih cest ter dodelitev doklade državni srednji šoli.
Po sklepih, ki jih je sprejela prefektura za omenjene
rit!it cu“
Igrajo:	(VIA	UK' VtNTU)
VIVIEN LIEGH, CLARK GABLE, LESLIE HOVARD
Iz slavnega romani Margerite Mitchell
Današnja etapa
Vladimir Bartoli MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
Drugo poglavje« V CIRIL-METODOVI Ml - UDlTELJ ADAMU! • NOVA KATASTROFA
Kot veleum, kot mislec, kot celotna osebnost Je Goethe nedvomno pojav večjega formata kot pa Poe, čeprav bi zanj oznaka »absolutni genija ne veljala. Kajti mnogi njegovi spisi, znanstveni, esejistični in leposlovni, »e zdijo bolj izraz prizadevnosti in marljivosti kakor pa produkt neposredne genialnosti. Vendar je v svojih naj višjih vzponih, kot so »Faust* m mnoge poezije, dal nekaj največjega in najvišjega, kar Je človeštvo v tisočletjih prejelo iz rok genija. Kljub temu se d& tudi pojav Goethe doumeti in pravilno ovrednotiti samo. če upoštevaš vsa njegova tako izredno mnogolična udejstvovanja in prizadevanja in iz obojih izvirajoče produkte in rezultate. Kajti če štrli njegov »Faust* iz povprečne svetovne slovstvene produkcije kot nekakšna eratična skala, potem je Jasno, da je treba gledati tudi na ostalo Goethejevo delo glede in v sovisnosti na ta njegov vrhunec, če hočemo avtorja »Fausta* doumeti kot celoto.
Zaključek iz tega in takega razmišljanja Je po mojem mišljenju ta, da moramo pri celotnem opusu nekega avtorja in sploh pri slovstvenih pojavih upoštevati, če hočemo deio nekega avtorja pravilno doumeti in oceniti, prav kakor pri telesnih pojavih najmanj troj« dimenzij: globino, razpon (širino) in višino. Četrta dimenzija Je bila — po analogiji s časom — intenziteta.
Zanimivo Je, kaj nam pokaže nadrobnejše proučevanje slovstvenih pojavov in same slovstvene zgodovine; prva dimenzija. ki Je sodobnikom najlaže ugotovljiva, je globina. Kdor rad čita, kdor potrebuje literaturo kot duševno hrano, je gotovo tudi sam nagnjen k razglabljanju in opazovanju
Nič manj poučno, mestoma celo zabavno Je prebirati razne biografije o- drugem velikanu svetovne literature, Jc&anu Wolfgangu Goetheju, čigar prvi del »Fausta* smo Slovenci pravkar dobili v pesniškem prevodu Boza Voduška*), potem ko Je minilo petdeset let od prvega, man.) zadovoljivega prevoda, ki ga je bil opravil Anton Funtek. Ko Je Goethe kmalu po izidu VVertherja odšel na povabilo h Knezu v Weimar in tam, zavzet z upravnimi in državnimi posli, za daljši čas literarno utihnil, so nekateri citatelji miallll, da je bil on in ne VVerther. ki »e je ustrelil. Drugi so mu »pet zamerili nedoslednost, da se ni. potem, ko Je bil Wertherja napisal, tudi sam ravnal po njegovem zgledu. Njegove inaravoslovne spise so pripisovali nekemu povsem drugemu Goetheju in vveimarskl minister Je bil za mnoge spet nekdo tretji. Ko se je po svojem štiridesetem letu ponovno kot pesnik oglasil v Javnosti, so se zato premnogi neskončno začudili, češ, ali Je to isti Goethe, ki Je bil VVertherja napisal, in ali more biti dotlčni res še živ. Sele v njegovih sedemdesetih letih, ko so začeli izhajati njegovi zbrani spisi in ko Je začel izdajati svoj avtobiografski spis: «Iz mojega življenja. Pesnitev in resnica*, so nemški čitatelji začenjali dobivati približno sliko o titanskem fenomenu z Imenom Goethe.
•) J. W. Goethe: «Fauot». Prv>l Sel. Prevod in opombe: Božo VoduSeK. Uvod: Josip Vidmar. Opremil* Jakiča AccMo, IzdaU Državna založba Slovenije,