Za poduk in kratek 6as. Spomini na mojo pokojno niamico. Ceški spisaj Vaclav Kosmak; poslov. Ciriljev. (Konee.) Ulihnili so mati in mi srao sedeli okoli njih s solznatimi očmi, kakor piščanci pred nevihto okoli svoje matere. Oh, vse nas je nevibta dobila, ali te, katera bi nas vzela pod peruli, kalerej bi se mogli brez strahii izročiti in potožiti svojo bol in težavo — te že ni. Pct izmed na.s jili jo žc šlo v grob in samo očc in jaz potujeva 3e p) potni poli sveta — oh, in predoslikrat nama je glrdali in vzdibovati k duhom poveličanih in jo prosiLi priproSnje. Malo so dobrega užili moja mali na svelu in njih k ncc je bil žaloslen. Trpeli so d')lgo in Imdo. Ako j'h jo kdo tolažil na smrtni poslelji, so rekali: >Bolpc trpcli tukaj, nego v vicali«. Raslla si, mamica moja, kakor polj^ki cvct, ne da bi tc Ijiidje gojili in pestovali. Nebo pa ti je dalo rosc in solnce loplote: cvetela si na skrivncrn, ali črv te ni /glodal in mraz te ni požgal. Boj si k( nčala. Na trnu Ivojega življenja razcvetele so ti soclij veene cvellicc. Sreča. (l'o francoskcm.) IJil jo nekdaj kraljevič, ki ni bil srcčcn. Š"l je vprašal za svet nekega starcga menilia. »Srcčc«, odgovori mu modri starček, »je ležko najti na lcin svctu. Poznam pa srcdstvo, po kalerem si pndobite srcčo«. — »Kalero je to sredstvo?« vpraša kraljevič. — »Da s«i oblcčete«, odgovori menib, »na svoje rame srajco srečnega eloveka!« Na to objame kraljevič starčka in odido iskat čarobnega sredstva. Obišče vsa glavna mesta zemlje. PoskuSa srajce kraljev, srajce cesarjev, srajce kraljevičev, srajce plcmenitašev. Trud zastonj! On ni srečnejši. Poskuša Se srajce umetelnikov, srajce vojakov, srajco Irgovcov. Ne več. Dolgo je hodil, da bi na5el srečo. Naposled se nekega lepega dne vrne zelo žalosten v palačo svojega očela. Zapazi še na polju pridnega kmeta, ki je ves vesel tiščal svoj pljug. »Glej, vendar sem našel človeka, ki je srečen«, pravi, »ali sreče ni na zemlji«. (ire k njemu in mu reče: »Dobri mož, si-li ti srečcn?' — »Da, sein«, odgovori mu ta. — »Ničesar ne želiš?« — »Ne«. — »Bi-li ne menjal s kraljem?« — »Nikdar«. — »Pa dobro, prodaj mi svojo srajco!« — »Svojo srajco? Nimam je.« C. Smešnica. Gost: »Natakar!« — Natakar pa nič ne sliši. — (Jost zavpije: »Natakar, ali nimale ušes?» — Natakar: »Prosim, telečja s hrenom!«