124. številka.
Ljubljana, v soboto 1. junija 1901.
XXXIV. leto.
ishaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje In praznike, ter velja po poitl prejoman za avstro-ogrske deSele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 80 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom ea vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poaUjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, je se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" (rankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trga 5t. 12. Upravnlštvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v arednifitvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravni&tvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna Tiskarna11 telefon št 85.
„Gospodarska zveza".
Minoli torek je imela Šusteršičeva »Gospodarska zveza" svoj občni zbor. .Slovenec" je poročal, da se je zbralo .lepo število odličnih kmetovalcev naše dežele" in da je bilo zastopanih .lepo število slovenskih zadrug". Lepota tega šte vila se da razvideti iz tega, da bi bili vsi udeležniki imeli pri jedni sami količkaj večji mizi dovolj prostora.
.Slovenec" je priobčil o tem zborovanju precej obširno, a sila previdno sestavljeno poročilo. Jasne slike o dejanj skem denarnem stanju ,Gosp. zveze' i a tega poročila pač ni dobiti, zlasti je ne dobi, kdor ne pozna v obče nekoliko natančnejše zadružnih razmer v deželi. Ali vzlic temu ob3ega to poročilo mnogo, kar zasluži našo pozornost in kar se mora v javnem interesu pribiti.
.Gosp. zveza" izkazuje primankljaja 10 547 K 43 v. in prometa 2583778 K. To je vse, kar je pustila iz svoje bilance v svet. Vse drugo je skrbno prikrila, dasi bi moralo tako veliko podjetje vendar javno polagati račun o svojem delovanju in ne-hanju, saj se mora vendar zavedati, da vaako prikrivanje obuja dvom«) in sume.
Mi kar naravnost povemo, da absolutno ne verjamemo v pravilnost teh številk, ki jih je B Slovenec" obelodanil, že zato ne, ker je njih utemeljevanje docela neresnično in tendencijozao zasukano.
„Ako se od primankljaja 10547 kron 43 v. odtegne glavnica 4453 kron 4 v. ostane še efektivne izgube 6094 kron 93 v." To je vse, kar je povedal „Slovenec" o izkazanem primankljaju. Manj se že res ne more povedati, in vendar bi bilo to nujno potrebno, saj je popolnoma nejasno, katera glavnica se je odtegnila od primanjkljaja. Ali se smatra kot glavnica to, kar so zadružniki vplačali na deležih ? Ali   so   vsi   zadružniki   vplačali samo
4453 kron 4 v. na deležih? To je skoro nemogoče, saj je tekom 1. 1900 pristopilo 30 posojilnic z deleži I. vrste, 34 posojilnic z 42 deleži II. vrste, 33 konsumnih društev z deleži II vrste, 25 trgovcev, 11 obrtnikov in 1197 rednih članov, ob novem letu 1901 pa je pristopilo 200 rednih in 10 trg. članov, 28 zadrog z deleži II. vrste in 1 zadruga z deležem I. vrste. De leži vseh teh Članov znašajo na vsak način veliko več, kakor tista glavnica, ki se je odbila od izkazanega primankljaja. Vse-kako je ta stvar jako sumljiva in ostane sumljiva, dokler se ne razglasi popolna bilanca.
Takisto neamljiva je tudi trditev, da znaša promet .Zveze" 2,583.778 kron. Promet vseh konsumnih društev utegne pač toliko znašati, ali »Zveza1 tegaprometa nikakor nesmeizkazati kot svoj promet. V njen promet sme šteti samo to, kar je sama kupila in potem svojim Članom prodala. Tega pa, to pozitivno vemo, ni bilo dosti, in zato je .Gospodarska zveza", da bi javnosti nasula nekaj peska v oči, kot svoj promet izkazala promet vseh konsumnih društev.
„Gosp. zveza" opravičuje svoj primank-Ijaj na posebno zvijačen način z dvema vzrokoma.
1. „Gosp. zveza" pravi, da izkazana izguba pomenja v resnici investicijske stroške, in sicer smatra stroške za revizijo svojih zadrug za investicijske stroške.
V tem oziio izjavljamo, da smo pripravljeni vsak trenotek pred sodiščem dokazati, da BGosp. zveza" revizij ne izvršuje na svoje stroške Znani so nam popolnoma natančno različni slučaji, v katerih so morale posojilnice in konsumna društva sama in toprav mastno plačati revizijo. Revizija .Gospodarsko zvezo" prav nič ne velja, ravno ker jo morajo dotična društva drago plačati, in je zato naravnost predrzno, da se upa „Gosp. zveza" razglašati: ,pri
reviziji ne smemo varčevati" in .stroške zanjo smatramo za investicijske izdatke".
2. .Gosp. zveza" pravi, da drugi vzrok primankljaju je družbino glasilo .Narodni Gospodar", ki se prvo leto ni pokril. Verjamemo prav radi, da je bil .Narodni Gospodar" lani pasiven, toda zgodilo se je to po krivdi .Gosp. zveze". Ta je hotela s tem listom ugonobiti .K m e t o v a 1 o a", a je bitko izgubila. Prvih številk je dala namreč natisniti veliko tisoč eksemplarov ter jih razpošiljala po celi deželi .na ogled". To je veljalo tisočake, kajti ljudje so kar po pet in šest izvodov jedne in iste številke dobili. Uspeha ni bilo, zakaj ljudje so list trnmoma vračali. Ako bi bila .Gosp. zveza' previdno postopala, ako bi bila lista tiskala toliko, kolikor ima odjemalcev, bi ne bil pasiven. Zdaj ima list 1200 odjemalcev in bo z lastnimi dohodki pokril stroške. Tudi izgube v prvem leta ni zapisati na račan lista samega, ampak na račun političnega in gospodarskega boja,Gosp. zveze" zoper .Kmetijsko dražbo".
.Gosp." zveza" povdarja v svojem poročila z neko posebno usiljivostjo, da sta revizija in .Narodni Gospodar" kriva njenega deficita. Koliko je na tem resnice, smo prej pojasnili. ,Gosp. zveza" pi* po vdarja to zategadelj, da bi pod to pretvezo dobila zopet kako subvencijo od poljedelskega ministrstva. .Gosp. zveza" kalkulira, da bo ministrstvo, čigar simpatije zanjo so ravno tako znane kakor nerazumljive, tem rajše sedlo na nastavljene limanice, ker je dobra in točna revizija sama na sebi pri zadružništva jako potrebna — a ne taka revizija, kakor jo izvršuje .Gosp. zveza", o čemer se bo že še obširneje govorilo — in ker si bo ministrstvo, nepoznavajoč revne, diletantske vsebine .Narodnega Gospodarja", reklo, da list v pospeševanje zadružništva in narodnega gospodarstva v obče, ako je pasiven, že zasluži podporo. Vseporočilo .Gosp. zveze" je tendenciozno sestavljeno, in sicer v ta namen, da
bi se iz državne blagajne zopet izvabilo nekaj tisočakov.
Temu namenu složi tudi patetično zatrjevanje, da se .Gosp. zveza" pri vsem svojem delovanja drži načela, da ni sama sebi namen, marveč da je njen jedini smoter gojiti, širiti in podpirati zadružništvo med našim narodom. To se prav lepo čita. Kako pa se v resnici dela ?
.Gosp. zveza" išče pri gojenju, širjenja in podpiranja zadružništva dobiček, in sicer prav masten dobiček.
Tu ne mislimo na tisto 16odstotno žlindro, ki se je prodajala kot 18odstotna, ampak sploh na način, kako .Gosp. zveza" ravna s svojimi odjemalci.
„Gosp. zveza" dela ogromen in krivičen profit pri tiskovinah, ki jih daje zadrugam. Tako je morala uboga mlekarska zadraga v Radečah za tiskovine, katerih ne rabi, in katerih nikdar rabila ne bo, plačati .Gosp. zvezi" 150 K, reci stopetdeset kron, vrh tega pa je morala dati za delež »Gosp. zvezi" 200 K, od katerih nič obresti ne dobiva. To se je zgodilo zadrugi, ki ima 23 članov. Ko bi se bila zadruga obrnila za tiskovine na katerokoli tiskarno, bi bila vse kar jih potrebuje, dobila za kacih 40 do 50 kron.
.Gosp. zveza" ima nalogo, da preskrbuje zadrugam vse potrebščine kolikor mogoče poceni. To je sploh jedino opra vičenje njenega obstanka. Toda .Gosp. zveza" se malo zmeni za to. Profit ji gre čez vse! Navadno je — in znanih nam je več tacih slučajev — da kupuje različne potrebščine na debelo, vse procente popustka, kar jih dobi, pa obdrži zase, zadrugam pa zaračuna popolno oeno. V tem oziru smo lani priobčili pismo ravnatelja tovarne za izdelovanje kmetijskih strojev na Dunaja Ant. Tomsa, ki je na najostrejši način ožigosal manipulacije in prcfitolovstvo .Gosp. zveze" pri kupčiji s stroji za mlekarne. Dr. Šu-sterSič je radi tistega pisma vlc-
LISTEK.
Nos.
Od vseh delov človeškega telesa za vzema nos tako visoko stopinjo, da more ž njim glede vzvišenosti tekmovati le malo drugih delov. Bog ga je človeku postavil v sredo obraza, bržkone zaradi simetrije, in ker je nos tam najbolj na mestu. Z anato-mičnega stališča je nos iz kosti in hrustanca obstoječa, s kožo prevlečena kepa nad ustmi ter opravlja posel dihanja, vohanja in — njuhanja. Za to ima dve luknji, kateri se mora posebno varovati, da se ne za mašita.
Cesto se pripeti, da postane nos bo lehen, klavern, zato pa zna postati grozno siten, svojeglaven, in ne dela svojemu no 8itelju malih preglavic. Tu kihanja in use-kovanja ni konec Ze na sebi nerodno kihanje utegne časih postati celo osodepolno, na priliko prisluškovalcu.
Navadna nosna bolezen se imenuje katar, ali po domače nahod. Ako postane isti kroničen, ni treba dotičnemu Človeku skrbeti za epiteton, s kakoršnim niti otroci niso zadovoljni.
Glede oblike imamo celo vrsto nosov. Nos je velik ali majhen, kratek ali dolg, okrogel, top ali špičast, pogumno zakrivljen ali raven ali udolbljen, ali mesnat ali suh;
ali sili k viško, da v njega lahko dežuje, ali je dol pobešen. Posebno priljubljen je šilast nos našemu Cankarja Narodnosti je nos ali internacionalne ali pa k večjemu
češke.
Velike nosove imenujejo kopita; ako so pa gobasti in spreminjajo svojo barvo, jim pravijo kumara. Take kumare imajo navadno alkoholiki, pa tudi bolezni lahko nosove grozno predrugačijo. Nos more biti tudi dražesten, in to seveda pri damah, in tedaj govorimo o pikantnem, nagajivem noska.
Nos naznanja značaj svojega nositelja. Veliki nosovi kažejo na pogam, eneržijo, samozavest. Človek z brezizraznim nosom je navadno hlamudrast, ponižen, kamor sega porine, tam obstoji. Špičastih ženskih no* sov se možki posebno boje. Take ženske so baje prepirljive blebetave, hudomušne, nestrpne, histerične, osobito ako je pod špičastim nosom Spičasta brada.
Poredne otroke se pozna po mehkem noska.
Starejši ljudje imajo navadno dlake v nosu, kar je dobro, ako pa te dlake uidejo na nos to ni dobro.
Divjaki nosijo okraske, obročke v nosa. Pri nas ta moda Se ni prodrla, skrbi pa tudi že narava, da nos ni zmerom brez — nakita. Polnokrvneži, alkoholiki, nečistneži nosijo priščeke na nosa; o gobah smo že gori govorili; posel na spe-
cijaliteta je nos s kosmato bradovico, do katere imajo prirojeno pravico hudobne tašče.
Nos je dober ali slab. Dober nos mora imeti policist, orožnik, preiskovalni sodnik in vohun.
Nos igra tudi pri govorjenja nlogo. Navadni ljudje govore navadno, to je na ravno. Plavokrvneži in tisti, ki bi bili radi taki, govore skozi nos, ali nosljajo.
Nos se ne rabi zmerom za dihanje, vohanje in njohanje, tudi na drag način ga upregajo v službo. Kratkovidnežem mora samostojno nositi .nanosnik", .ščipalnik", ali kako se imenuje že ta šment. Pri .naočnikih" pa deli nos svoj težavni posel z ušesi. Učenjaki nosijo nanosnike radi na nosnicah, vsled česar se približujejo hote ali nehote aristokratom, ker nosljajo ka kor oni.
Nos ima v življenja grozno velik pomen, zato se uporablja malo ne vsaki dan, ob vsaki priliki ali v naravnem zmislu ali ideelno, v podobah, izrekih.
Kako nosovi letajo po raznih uradih, o tem vedo povedati uradniki sami največ. Poznal sem oglednega uradnika, voditelja velikega urada, kateri je imel sitnega pred-postavljenca. Ko ga nekoč obiščem, mi pokaže v mizniku lep kup spisov, katere mu je bil njegov Sef privoščil. .Li ni to lepa zbirka?" me vpraša. .Drogi zbirajo razglednice, pofttne znamke, kovine itd., jas pa zbiram za kratek čas — nosove.
Radovednež vtika povsod svoj nos ali zija drugim pod nos. Ošabnež nosi svoj nos po koncu. Razkrinkanemu spletkarju se pobesi nos, ako že ni okamenel. Dekleta vodijo fantiče za nos ali — kar je navad-nejSe — narobe. Ako človek poučuje druge, sam pa je pouka najbolj potreben, naj se prime za nos. Nekaterniku se na nosu pozna, da laže. Drugemu leži kaka stvar pred nosom, pa je ne vidi. Ako človek ne misli dlje, kakor mu sega nos, ga imenujejo butca. Ako gre človek naravnost naprej, gre za nosomseveda tak nos ne sme biti obrnjen v stran.
Komar manjka dva prsta nad nosom, tistega imajo za Pepeta. Nekaterniki, ki hočejo s svojim delovanjem doseči lovorov venec, mesto tega pa jih doleti zasramo vanje, ti jo odkurijo z dolgim nosom. Denuncijant prinaša dragim vse na nos. Hudo je, ako se človeka najljubša stvar izpred nosa odvzame, ali se mu kje vrata zapro pred nosom. Skozi nos gotovo tudi misli uhajajo. Ako hoče človek kaj pogrun-tati, rad položi svoj prst na nos.
Kdo bi Se naprej našteval te brezštevilne izreke! Naj to zadostuje. S tole razpravico sem hotel malo zabavati, ali bojim se, da sem bil dolgočasen, neslan. Ako je to res, in se zadenem ■ nosom ob neugodno kritiko, potem se mi bo za-frknil gotovo nos.
Juraj Lubid.
žil proti nam in proti ravnatelja TomBU tožbo. Preiskava je tekla več mesecev, naposled pa je dr. ŠusterSič od tožbe odstopil. To govori cele knjige!
Toliko smo si Šteli v dolžnost, povedati o poročila .Gosp. zveze" povodom zadnjega obč. zbora. Lahko bi povedali Se marsikaj, a naj zadostuje za danes to, saj bo Se prilika, baviti se z .Gosp. zvezo" in saj kažejo že ta pojasnila, da je .Gosp. zveza" na občnem zboru prodajala samo — žlindro.
V I Jubljttiil, 1 junija. Program državnega zbora za mesec junij.
Danes, 1. junija: železniški odsek (predloga lokalnih prog), davčni odsek (pred loga glede novega davka na vozne listke). V ponedeljek, 3. junija ob 3 uri popo ludne seja državnega zbora (tretje čitanje investicijske in vodocestne predloge, obravnavanje v gospodski zbornici spremenjene predloge glede žganjarine). hkratu proračunski odsek delegacij. V torek, 4. junija in v sredo, 5. junija dopolndne železniški in davčni odsek, hkratu plenarna seja delegacij; zvečer seja zbornice (sprememba §§ 59. in60. obrtnega reda) V četrtek, 6. junija je prosto. V p e t e k, 7. junija plenarna seja delegacij, hkratu železniški m davčni odsek. V soboto, 8 junija zadnja seja delegacij. Vponedeljek, 10. junija seja zbor niče (drugo in tretje čitanje predloge glede vožaih listkov). V torek, 11. junija seja zbornice (drugo in tretje Čitanje predloge glede lokalnih železnic). Nekaj manjših predlog se vrine še med druge, tako da ima državni zbor še mnogo posla do svojega zaključka.
Balkansko vprašanje.
Znani ruski publicist Konstantin Skalkovskij je izdal o ruski zunanji politiki velezanimivo brošuro, v kateri se bavi tudi z balkanskim vprašanjem. Skalkovskij piše: Avstrija si je znala po ruski vojni na Balkanu pridobiti najboljše uspehe, Bosno in Hercegovino ter del Stare Srbije. Vendar pa je še danes dejstvo, da je avstrijsko prijateljstvo za Rusijo velike vrednosti, ter da je v ruskem interesu, da se ohrani av-stroogrski državni konpleks v Srednji Evropi. Danes stoje stvari tako, da igra Avstrija vsied podpore Nemčije v Carigrada in v balkanskih državah skoraj vladajočo ulogo, ter da velja njen glas več kakor glas Rusije. Jasno je, da si more zavaro vati Rusija svojo južno mejo le s tem, da zavzame Carigrad. Turčija sama se ne more upirati ruskemu navalu, ako bi Rusija zahtevala, naj se ji izroče Carigrad in forti v Darđanelih. Jedino, kar je za to potrebno, je, da se oškoduje Avstrija za svojo nevtralnost 8 tem, da ji prepustimo Srbe, ki so itak izgubljeni za rusko stvar. Treba je vedeti, da Rusija brez soglasja z Avstrijo ne more vojevati nobene vojne na Balkanu. Bolgarijo treba povečati z delom Macedo-nije, z Dobrudžo in Rumelijo ter jo posta viti pod protektorat Rusije. Srbija bi prišla pod protektorat Avstrije, Rumunija pa bi se zvezala s Sedmograško in južno Bukovino ter priključila Avstriji kakor Ogrska. Rusija bi obdržala le Carigrad z Bosporom in z Dardaneli zase ter za varstvo tega posestva zasedla Armenijo 8 Trebizondom z l1 2 milijonom ljudmi. Iz drugih delov Maleazije bi se mogle ustvariti neodvisne grške države, ki bi obsegale Jonijo, Cilicijo in Ciper z drugimi grSkimi otoki.
Italija in Albanija.
.Times" je priobčila ekspoze o zunanji politiki Italije ter omenila tudi razmerje Italije do Albanije. Člankar piše: Vzlio izjavam Visconti Veno ste in Goluchowskega zbuja vedenje Italije proti Albaniji in albanskemu gibanja na Dunaja sum. Ali avstrijske skrbi so radi Italije vsaj pretirane. Italija želi resno, naj se ohrani evropska Turčija ter bi vsako reformo v turški upravi pozdravila z veseljem, kajti razmere bi se potem na Balkanu bistveno izboljšale. Če pa se to ne zgodi, bi bila Italija za samostojno albansko državo. Italijane išče novega ozemlja in se ne opira novim železnicam. Zdi se pa, da bi Italija ne trpela, da zasede Avstrija albansko ozemlje. Vse pa kaže, da razmere na Balkana zore*, in da se v kratkem nekaj izpremeni. Italijanski volilo! in Vatikan.
Vatikan roje neprestano proti sedanjim državnim razmeram v Italiji ter stoji proti
vsaki vladi v najstrožji obstrukciji. Nesprav-Ijivost in sovražnost Vatikana je uprav — ajdovska. Rimska kurija je celo volilcem prepovedala, udeleževati se volitev. Ali prav s to prepovedjo se je pokazalo, da Vatikan niti v Italiji nima na katolike nobenega vpliva, kajti vzlic prepovedi se italijanski volilci volitev udeležujejo vendarle. V okraju Dosio se je vršila dopolnilna volitev in prišlo je 90 odstotkov voliloev. To kaže, da so prišli na volišče skoraj vsi volilci. Vatikan je radi tega dejstva jako užaljen, ali odne hati noče. .P. C " piše, da ostane Vatikan pod sedanjim vodstvom nespravljiv in ne pristopen. To pa je na kvar le njemu samemu, kajti katolikom že danes preseda brezmiselni fanatizem ter brezupni odpor vatikanskih prvakov. Posledica tega bo le ta, da ostane Vatikanu vpliv omejen samo na duhovščino in neizobražence. Zakon proti nepotrebnim samostanskim zvezam.
Wa!deck Rousseau ostane v zgodovini francoskega državnega razvoja slaven kot pogumen, neizprosen ter vztrajen nasprot ni k francoskega klerikalizma ter kot najuspešnejši poruševalec klerikalnih trdnjav. Samostani ter razne duhovne družbe in zveze, ki so kupičile milijone z beračenjem, krošnjarenjem, trgovsfcvom z blagom in z odpustki, so dobili v Waldeck-R3usseauu sovražnika, ki hodi zmagovito na svoji poti do ukročenja klerikalnega reakcionarstva, političneg?4 spletkarstva in rovarstva. Par iament je sprejel zakonski načrt proti nepotrebnim in neopravičenim samostanskim družbam, a tudi senat, na katerega je francoski klerikalizem v obupu stavil vse svoje zadaje nade, sprejme ta zf.kon. Pričakuje se večina 160—180 glasov, kar je za razmere v senatu jako mnogo. V sena-tovi komisiji je bilo izmed 18 članov 12 senatorjev za sprejem zakona. V 14 dneh bo poročevalec s svojim referatom gotov in okoli 10. t. m. se začno v senatu obravnave, ki bodo menda v dveh tednih končane. Tako je tudi na Francoskem začela biti ura sodbe povsod sovraženemu klerikalizmu.
Vojna v Južni Afriki.
V libera nih londonskih krogih je zavladala ogorčenost radi dejstva, da je v zadnjem Času število ubitih Burov večje kakor Število ranjencev. Iz tega se sklepa, da Angleži ranjene Bure pobijajo ter jim sploh ne prizanašajo. V kratkem bodo v zbornici radi tega interpelirali. Buri so v Kaplandiji zopet zelo delavni. Iz Qaeens-towna poročajo, da je ves osebni promet proti severju ustavljen in da imajo straže službo noč in dan. Kruitzingerjev oddelek je blizu Baileva. Iz Natala poročajo, da je 400 Burov pod poveljništvom Mearsa, Ban Viljoena Spruybsa in Bredenbacha 25 maja južno Bethela napadlo proviantne vozove polkovnika Plumerja. Buri so bili baje po hudem boju odbiti. Lord Kitchener pa je sporočil iz Pretorjje, da so Buri pod Dela-reyem 29. maja zgrabili oddelek generala Dixona v Blackfonteinu. Vnel se je vroč boj, ki je trajal več ur. Buri so se končno umaknili ter izgubili baje 35 mrtvih. Angleži pa so imeli 174 mrtvih in ranjenih. Tudi 4 Častniki so padli.
Dopisi.
Iz Vevč 30. maja. Kakor se nam je zdela svoj čas dolžnost mnogokrat grajati cesto, vodečo iz Ljubljane v Zalog, osobito oni njen del od Studenca pa do železniške postaje, tako z veseljem poročamo danes, da je danes cesta v tako dobrem stanju, kakor ga menda ne pomnijo najstarejši ljudje. Vodja vevške papirnice, občepriljub Ijeni g. Mikula, posegel je res vstrajno in korenito vmes, dal je nasuti s primernim kamenjem stare kolovoze, in obočiti glavni tir. če tudi ni Se danes delo povsem končano, vendar je cesta prav dobra za vožnjo. Seveda bi pa poprava sama in vzdrževanje popravljanja ne moglo vsega storiti, če ne bi se bilo voznikom naročilo voziti samo s Sirokoobodnimi kolesi, katera se ne za-dirajo v tla in ne kopljejo grap. Tudi živina sedaj dosti manj trpi, žal da se najdejo Se vedno dovolj kroti ljudje, kateri hočejo vsak vinar izbiti iz uboge živali, s katero vozijo po dnevi, ob časa sile pa po noči opravljajo ž njo poljska dela. G. Mikala, ki si je stekel za cesto izvestno izrednih zaslug, pa naj bi ukrenil tudi v tem ozira, kar je potrebno, in naj naravnost poseže vmes, kjer se godć nezakonitosti pri pre-
oblože vanju, uporabi starih bolnih živalij itd. Nadejamo se, da mu v kratkem tudi v tem oziru lahko priznamo iste zasluge, kakor si jih je pridobil s popravo ceste, za kar mu je gotovo hvaležna vsa okolica.
Iz Boštanja, 29 maja. BinkoStne praznike iznenadili so nas naši dobri sosedje iz Šd. Janža v obilnem številu s po-setom Rekli smo marsikatero besedo iz srca do srca. Uvažuje naše politične in gospodarske razmere s posebnim ozirom na bližajoče se deželnozborske volitve, dogovorili smo se, da se ustanovi v Št. Janžu .Osrednja pisarna za deželnozborske volitve za volilne okraje: Radeče, Litija, Mokronog, Trebnje, Žužemberk." Tej osrednjej pisarni pa naj dopisujejo pisarne v odsekih iz raz nih pokrajin, in taka pisarna: Odsek I. k osrednji pisarni za deželnozborske volitve .v B-štanjuB, je pričela že svoje delovanje,
— na čelu jej mož, neustrašen prvoboritelj
— Poživljamo Vas, dragi rojaki-sovolilci, ustanovite po vseh občinah jednake pisarne, da se najpreje pismeno posvetujemo, a kmalu ustmeno dogovorimo in sklepamo ob splošnem sestanku! Bog in narod! Živel napredek!
O   literarnem združenju Slovencev  in Hrvatov v obče, „Slovenske" in „Hrv. Matice" posebe.
(Dalje.)
Del Slovencev naj bi se bil žrtvoval, samo da bi bilo več takih, kateri bi pisali hrvatski. Trezen Slovenec se na mor« strinjati s takimi nazori, pa tudi razborttu II vat ne. Slovencev je že tako malo, in jezikovne meje pomičejo se tako proti središču Slovencev, da bi nam morala biti deviza: .Noben Slovenec se ne sme več žrtvovati in niti jedna ped slovenske zemlje prepustiti lakomnim nemškim in laškim sosedom". Vsako izgubo, ki zadene Slovence, počutili bodo s časom tudi Hrvatje.   Vsako   slabljenje   Slovencev je
— zapomnite si dobro — tudi slabljenje H-vatov. Ako bode Slovenec žrtva Nemcem in Lahom, pride tudi Hrvat na vrsto. Noben Hrvat, kateri malo dalje vidi, ne bode težil za takim zjedinjenjem s Slovenci, katero bi del poslednjih narodno ubilo, a odprlo neprijatelju vrateca v Hcvatsko. Kdor opazuje dogodke z odprtimi oči, ve, da prednje straže neprijatelja že stoje na hrvatski zemlji, ne samo v trojedini kraljevini, temuč tudi v Bosni in Hercegovini, in si daljnje sklepe lahko sam izvaja.
Sveta dolžnost vsakega Jugoslovana, a posebno vsakega zavednega Hrvata je, da stremi za ojačanjem Slovencev, da brate Slovence spodbuja, naj marljivo goje slovensko knjigo, naj čuvajo, kar si so pridobili s težkim trudom, da bodo mogli tedaj, ko pride čas za zjedinjenje, kadar bodo izpolnjeni pogoji, pod katerimi bode zjedinjenje mogoče, reči bratom Hrvatom in drugim Jugoslovanom: Evo nas, bratje, priSli smo, da se zjedinimo; prišli smo, a nismo priSli s praznimi rokami. Ne bojte se, bratje; mi ne bodemo suha veja na drevesu jugoslovanstva, katera zaman pije sok nj gov, temuč mi hočemo biti plodo-nosen organ južnoslovanskega narodnega organizma; mi hočemo biti zelen list, kateri dobiva svojo hrano od drugih drevesnih organov, a obratno k razvitku teh organov prispeva dovajajoč jim elemente, katerih nemajo.
Kakor je res, da Slovenec od jedne strani Čuva Hcvatsko, tako je tudi resnica, da se more Slovenec rešiti narodne smrti samo tedaj, ako bode zajemal svojo odporno moč ne samo v svojem narodu, temuč tudi v jugoslovanstvu ia zlasti v hrvatstvo. Hrvat je vezan na Slovenca, a Slovenec na Hrvata; samo v vzajemni pomoči je pogoj njihovi narodni eksiatenciji. Posebno Slovencu je potrebno, da se osloni na močnejšega brata Hrvata. Ali to bra-tovsko vzajemno delovanje ne sme ae snovati na nobeni izmišljeni teoriji, nego se mora razvijati organski, po naravnih zakonih, po faktičnih potrebah.
Prvi korak, koji bode vodil, k za-željeni svrhi, mora biti, da se Slovenec temeljito seznani z dejanskimi razmerami na slovanskem jogo, z zgodovino in značajem naroda, s kulturnimi strojami, s slovstvonr. in osobito z narodnim. Obratno morajo «se Jugoslovani, slasti najbližnji
naši bratje, Hrvatje, bolj zanimati za težnje in potrebe slovenskega naroda, zasledovati pozorno njegov napredek in razvitek, njegovo kulturno in slovstveno delo. Na ta način srečala se bodo često bratovaka plemena na polju umetnosti in književnosti, spoznajo se osebno umetniki in književniki jugoslovanski, a izmena njihovih idej in nazorov bode koristna vsem udeležencem. (Dalje prih.)
Družbinsko potovanje „Slov. planinskega društva"
v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno.
Po naročilu občnega zbora stopa odbor »Slov. planinskega društva« pred slovenski narod s projektom skupnega potovanja v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno, ki bi se naj izvršilo v dobi 10 dni od 29. avgusta do 7. septembra t. 1.
Odbor si je prizadeval, da sestavi zanimiv vzpored in premotri denarno vprašanje. Ko je potrebne te priprave dognal, vabi odbor s tem Slovence in Slovenke, da se zglašajo k udeležitvi pri tem potovanju.
Prvo veliko potovanje je to, ki ga pripravlja sedaj »Slov. planinsko droitvo« v 8. letu svojega obstanka. Da se je izbralo kot cilj prvemu društvenemu potovanju slovanski jug, moro vsakdo tem bolj odobravati, ko se odlikujejo ravno Dalmacija, Črna gora, Hercegovina in Bosna po tolikem prirodnom krasu, da sluje izlet v te dežele že dolgo kot jeden najzanimivejših. Potovanje po morju prevlada v potnem vzporedu, kliče za to \)o skupnosti, ki bi jo družila prijateljska vez na ladji.
Za potovanje po morji najamemo poseben salonski parobrod, ki popelje izletnike do najlepšega, česar ni smeti prezreti pri obisku slovanskega juga. Na kopnem preskrbi planinsko društvo vozovi-in vlake, isto preskrbi tudi že v naprej prenočišča in hrano, tako da ne obteži posameznega izletnika nikaka skrb in mu bo marveč le uživati ob priskrbljenih udobnostih in radovati se krajev, ki mu jih pokaže vsak dan novo obilico.
Stroške potovanja proračunil je odbor vsega skupaj na 240 K in so v ta znesek vračunani vsi izdatki za vožnjo iz Trsta počenši po morji, po železnicah, z vozovi in pa za hrano brez pijače ter prenočišča, vstopnine, napojnine in vodstvo ves čas potovanja tja do Zagreba, kjer se družba razide.
Izlet ob takih najnižjih stroških omo goči le zadostno število izletnikov, to je 90 in poživlja za to odbor vsakogar, ki bi bil voljan, posetiti dežele južnih naših bratov, naj se javi »Slov. planinskemu društvu« do 20. junija. Do 3. julija je vpo slati društvu 80 K predujema, ki se vn-čuni izletniku na dobro. Predujem zapade pa društvu v korist, ako odstopi prigla-šenec in ni izkazal, da mu brani le neodložljiva ovira, udeležiti se izleta. Ostalih IGO K je vplačati društvu najkasneje do 15. avgusta. Ker je največjo število izletnikov, ki se jih sprejme, 90, svetuje se, naj se vpošlje oglase čim preje, ker so na oglase, segajoče čez to število, ne bo moči ozirati. Za primer, da ne pride do izleta, se vrne vposlani denar.
Objavljajoči v nastopnem nadrobnejši vspored potovanja, želimo, naj bodi prvo naše društveno potovanje vsem udeležencem v korist in veselje, narodu našemu pa v dostojno reprezentacijo v tujini.
Program potovanja: I.dan. Odhod iz Trsta ob 7. uri zjutraj. Vožnja ob obali Isterski v Pulj, kjer si ogledamo prvo avstrijsko vojno luko. — Obisk Malega Lošinja najvažnejšega našega zdra-višča na jugu.
II. dan. Zadar. Ogledovanje mesta. Vožnja v Šibenik. Z malim parobrodom po Prokljanskem jezeru v Skradin (Scar-dona) in potem k slapovom Krke.
III. dan. Trogir (Traun). Ogledovanje tega glede benečanskih stavb najvažnejšega mesta v Dalmaciji Vožnja skozi divni Kaštelanski zaliv (Jette Castello) v Spljet. Ogledovanje mesta, osobito pa svetovnoznamenite Dioklecijanove palače. Z železnico v izkopano rimsko mesto Solin (Salona).
KT Dalja v prilogi. i£j
Priloga »Slovenskemu Narodu" St 124, dn6 1. junija 1901
IV. dan. Obisk Hvara (Lešina), starodavnega mesta Korčule in Gruža (Gra-voso). Izlet z malim parobrodom v Rijeko (Ombla), ogledovanje Dubrovnika in pohod otoka Lokruma (Lacroma).
V. d a n. Boka-Kotorska. Vožnja skozi najlepši zaliv v Evropi v Kotor (Kattaro). Odtod z vozmi po krasno izpeljani cesti ob Lovčenu na Kratac, Njeguš in Cetinje, kjer si ogledamo vse znamenitosti junaške Črne gore.
VI. dan. Odhod iz Kotora naravnost v Metkovič, kjer zapustimo parobrod. Iz Metkoviča po železnici v Mostar.
VII. dan. Ogledovanje Mostara in velezanimiva vožnja v Sarajevo.
VIII. dan. Ogledovanje Sarajeva, Ilidža itd.
IX. dan. Odhod iz Sarajeva z železnico preko Bosanskega Broda v Zagreb.
X. dan. Zjutraj prihod v Zagreb, kjer se družba razide.
Natančni program sledi. Oglase sprejema »Slovensko planinsko društvo« v Ljubljani.
I   Pavlina Pajkova j-. |
Danes zjutraj je zatisnila trudne svoje oči veleodlična, izredno plodovita in priljubljena slovenska pesnikinja in pisateljica Pavlina Pajkova. Danes teden je zbolela radi prehlajenja pljuč in danes je mirno, skoraj brez smrtnega boja zaspala za večno. Ime pokojnice je znano sirom slovenske domovine, in ni ga omi-kanca, ki bi ne bil čital vsaj nekatere njenih povesti in romanov. Pavlina Pajkova se je rodila 9. aprila 1854 v Paviji v Italiji. Njen oče Doljak, potomec krepke in zdrave slovenske rodbine na Goriškem, je bil 1. 1848. slovenski drž. poslanec, njena mati Milhačič, rodom iz Gorice, je bila dvorna dama na bourbonskem dvoru. Oba roditelja sta umrla, ko je izpolnila Pavlina jedva 0. leto. Svojo prvo mladost je pre živela v Paviji, v Milanu in v Trstu. Po smrti starišev je prišla v Solkan pri Gorici ter živela pri stricu, dež. poslancu Mat. Doljaku. Dotlej je govorila le italijanski, pri stricu pa se je začela učiti slovenščine. Zlasti je vplival nanjo odvetnik dr. Lavrič, originalen mož in velik naroden idealist. Njegov idealizem je prešel na mlado Pavlino, ki je ostala idealistka do svojega zadnjega hipa. Narodno jo je probujal tudi znani rodoljub Ernest Klavžar. Lavrič in Klavžar sta jo učila slovenskih pesmi, in Pavlina je začela nastopati kot deklamatorica. Ali kmalu je začela tudi sama zlagati pesmice ter pisati povesti. L. 1872. sta izšla v »Soči« Pavlinina prva spisa »Prva ljubezen« in »Ženska v rodbini«. L. 1876. se je omožila v Gorici z urednikom »Zore«, Jankom Pajkom, ter se preselila v Maribor. »Zora« je že prej prinašala njene pesmi, 1. 1876. pa je prinesla tudi povest »Odlomki ženskega dnevnika«. V Mariboru je ostala do 1. 1878, se preselila nato v Gradec, kjer je dovršil njen soprog modroslovske študije ter ga spremljala potem na njegovih profesorskih službah v Brnu (1879—1887) ter na Dunaju (1887—1899). Ko je stopil profesor dr. Janko Pajk v pokoj, je prišla z njim v Ljubljano, kjer ji živita sina Milan, profesor na pripravnici, in Božidar, gimnazijec. A dolgo ni uživala sreče miru, kajti lani ji je umrl soprog. Poslej se je družbi odtegnila docela, živela le sinoma ter se bavila z literaturo. Delavna je bila do zadnjega časa in pisateljevala je še pred enim tednom. Zapustila je dovršen večji roman in nedovršeno povest. Pokojnica je pisala povesti za »Zoro«, »Kres«, »Lj. Zvon«, »Dom in Svet«, »Družbo sv." Mohorja« in za »Slovansko knjižnico«. Pavlina Pajkova je bila v svojih spisih romantična idealistinja ter je smatrala za glavni namen leposlovja, kazati čitatelju ideale. Zato se je temnili in slabih strani življenja izogibala. Bila je strastna nasprotnica moderne struje ter je zlasti slovensko realistično strujo pobijala z največjo odločnostjo. Vzlic svoji enostranosti pa je vživala v vseh slovenskih literarnih krogih ugled velenadarjene, spretne in marljive pisateljice; med širšim narodom bodo njene povesti ostale priljubljene, zlasti ženstvo ji ohrani najhvaležnejši spomin. Pavlina Pajkova je bila goreča Todoljubka, plodovita in dobra pisateljica,
vrla žena in vzorna mati. Zato čast njenemu spominu!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. junija.
— Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein je odpotoval na Dunaj. — G. Fran Govskar, doslej sourednik .Slovenskega Naroda", je z današnjim dnem vstopil kot konoeptni uradnik pri mestnem magistratu.
— Hribarjeva petindvajsetletnica. V prostornem, s zelenjem in cvetjem krasno odičenem slavljenčevem salonu se je vršila ob 11. uri dopoludne lepa slavnost, katera priča, koliko spoštovanja in ljubezni vživa v zavarovalnih, kakor v družin krogih gospod jubilar. V imenu predsednika grom Harraoha, ravnateljstva in upravnega sveta banke , Sla vije" v Pragi je nagovoril gosp. podpredsednik ravnatelj Karol Peter Kheil g. jubilanta v iskrenih besedah, povdarjajoč veliksnske zasluge, katere si je pridobil za časa svojega 251etnega delovanja kot generalni zastopnik, zatem je nagovoril jubilar j a g. generalni tajnik Fr. Vlach v imenn praških uradnikov, g. ravnateljev namestnik Pfibil v imenn uradnikov generalnega zastopa, g. ravnatelj Hanuš iz Zagreba v imenu generalnih zastopnikov .Slavije" in pa posebno v svojem, g. Prosenc, generalni zastopnik .Feniksa", v imenu generalnih zastopnikov v Ljubljani poslujočih zavarovalnic izvzemši — .Vzajemne zavarovalnice" ljubljanske, ravnatelj Vončina z g. Trdino in Lahom v imenn magistratnih uradnikov, g. vrhniški Zupan Jelovšek z g. Hočevarjem v imenn vrhniške občine, v imenu kreditne banke pa gg Kolimann in Zupanec Urban. Ko se je g. jubilar vsakemu gratnlantu v lepih besedah zahvalil na častitkah, se je s trikratnim .Slava" klici na predsednika grofa Harracha in na podpredsednika K. P. Kheila zaključila slavnost Iz Gradišča je naš goriški pevec g. S. Gregorčič poslal krasno, z umestno ironijo prepojeno pesen:
Pošiljsm križe TI za jubilej.
Pač križev si imel dovolj, a zlatega ne križa — zato" jaz cenim Te tembolj, to visa Te — ne niža. Slovenec slednji nosi križ, Ti tudi jih Se kaj dobiš! Navada je med nami brati, da križe radi nam dele in križe prav težke! A ti pa niso zlati, ki svet ta .dičijo" bahati, Zato Te pa zares častim, ker zlati ne teži Te križ, da kitil bi se ž njim! Brez „ križca" slavo Ti dobiš in sled nesmrten zapustiš. Pozdravljen mi za jubilej, le čvrsto s križi §e naprej!
Tudi so se slavljen cu izročila v znak spoštovanja in priznanja krasna darila od generalnega ravnateljstva, generalnega zastopa v Ljubljani, g. Hanuša in pojedinčev. Sinoči so združeni pevski zbori priredili jubilantu lepo podoknico in zapeli dva krasna zbora, zvečer pa se vrši njemu na čast v mali dvorani .Narodnega doma" slavnosten večer.
— Občni zbor „Slovenske Matico" bo prihodnji ponedeljek, dne 3. rožnika 1.1., ob petih popoldne v mali dvorani .Mestnega doma". Za sklepčnost je treba po društvenih pravilih navzočnosti 40 društve-nikov. Dnevni red smo že objavili.
— Občni zbor „Slovenske Matice". Več členov .Slov. Matice" nam je poslalo sledeči dopis : V ponedeljek, dne 3. t. m., se vrši v .Mestnem domu" popoldne ob 5. uri občni zbor .Slov. Matice". Na dnevnem redu je več važnih točk, n. pr. predlog o književni vzajemnosti med „SIo vensko" in .Hrvatsko Matico. Jako važne so pa tudi volitve novih odbornikov. Doslej se je sprejemala lista tistih kandidatov, ki jih je predlagal odbor .Slov. Matice" sam. Pri lanskih volitvah niso bili izvoljeni vsi odborniki enoglasno, ker se je Videlo, da hočejo priti v odbor prononsirani klerikalni kolovodje, ki so slovenski književnosti prej na škodo nego na korist. Lani je bil izvoljen v književni odbor celo urednik .Kat. Obzornika", to pa samo zato, ker se liberalna stranka premalo briga za občne zbore .Slov. Matice". Če pojde to tako po domače naprej, postane .Matica" kmalu podružnica .Leonine" Mahni-ceve. Letos izstopi po pravilih zopet več odbornikov, in volili se bodo novi Tudi
mesto umrlega podpredsednika dra. Lam-peta bo treba popolni ti. Profesor Kržič ne kandidira več. Da ne bi morebiti namesto odstopivBih odbornikov prišli zopet taki novi odborniki v .Slov. Matico", ki na bi pospeševali, nego le zavirali razvoj društva in slovenske književnosti, priporočamo svojim somišljenikom, naj se letošnjega obč. zbora in volitev udeleže" v obilnem številu ter naj volijo take odbornike, ki so sami književniki in ki bodo voljni, podpirati predsedniStvo in pa tiste dosedanje odbornika, ki so resnično vneti za kulturni napredek slovenskega naroda in za večji, svobodnejši proč vit .Slov. Matice". Zategadelj predlagamo, naj se volijo na občnem zboru tile gg : Grasaelli Peter, dr. ZbaSnik Fran, dr. Murko Matija, Ratar Simon, dr. Stare Jožef; Stegnar Feliks, Sveteo Luka, Tavčar Alojzij, Vavru Ivan in dr. IleSič Fran. Vrhu tega bo po pokojnem dru. Frančišku Lam-pčtu izvoliti nadomestnika za dobo jednega leta in po profesorja Antona Kržiča, ki se je cdborništvu odpovedal, namestnika za dobo treh let Mesto pokojnega podpredsednika je voliti g. Petra Grassellija, na mesto dragega podpredsednika pa g. prof. Perufika. Na mesto g. Kržiča naj se voli g. župnik Ivan Vrhovnik, na mesto g. prof. Peruška v odbor pa g- nad-učitelj in pisatelj Jos. Kos tanje v ec. Ostali odborniki ostanejo. Prosimo vse somišljenike, naj se volitev udeleže" polno-Stevilno, da tudi nase .Matice" ne preplavi in uniči klerikalna reakcija!
Matičarji (Slede podpisi.) — Nemški viteški red in mestna občina črnomaljska. Črnomelj je odločno napredno mesto in je torej naravno, da ima večkrat kak konflikt z duhovščino. Toda Črnomaljci niso sami značajni in zanesljivi, nego tudi tolerantni ter konflikte najraje doma poravnajo. Zdaj pa je prišlo mej mestno občino in nemškim viteškim redom oziroma njega duhovnikoma do razpora, ki se mora na vsak način dognati in ki bo tudi javnost zanimal. Stvar je naslednja. Mestna občina črnomaljska je 1. 1986 kupila od nemškega viteškega reda cerkev sv. Duha v Črnomlja. To cerkev je bil nemški viteški red popolnoma zanemaril, tako da se je naposled Se streha podrla in ker se mu ni zdelo vredno, to podrtijo popraviti, jo je prodal črnomaljski mestni občini. Ta je cerkev na svoje stroške renovirala in jo jako lepo uredila. K stroSkom ni nihče nič prispeval, tudi nemški viteški red ne. Občina je s cerkvijo gospodarila kakor je hotela, oskrbovala je cerkev in tudi nemotena pobirala dohodke. Zdaj nakrat po preteku 141 a leta pa se hoče nemški viteški red zopet polastiti te cerkve. Črnomeljski župnik Klemenčič, duhovnik nemškega viteškega reda, se je nakrat šiloma polastil ključev cerkve sv. Duha, čeS, da je on — kot zastopnik viteškega reda — jedini gospodar cerkve, da je torej ta cerkev last viteSkega reda, občina pa, ki jo je kup'la in na svoje stroške popravila, da nima ničesar govoriti pri ti cerkvi. Naravno je, da je to obudilo v Črnomlju velikansko nevoljo, ki bi bila morda dobila prav neprijaznega izraza, da ni župnik bolehen in imajo Črnomaljci nanj obzire Občina se je seveda odločno uprla in je mestno županstvo z dopisom z dne 19. maja t. I. štev. 502 pisalo župnemu uradu, naj ključe cerkve sv. Duha tekom 48 ur izroči ključarjema, katera je imenoval obč. odbor, sicer si da mestna občina nove ključe napraviti, ker hoče glede cerkvene uprave vživati Se nadalje vse pravice, ker je ta cerkev privatna last mestne občine. Župnik pa na ta poziv ni dal odgovora, ampak kar obdržal kjuče. Vsled tega je mestno županstvo dalo dne 22. maja cerkev šiloma odpreti in nove kjuče napraviti. Na binkoStni ponedeljek bi moralo biti že-gnanje pri cerkvi sv. Duha Bila je že oznanjena ali binkoStno nedeljo je bil v župni cerkvi pri rani in pri deseti maSi prebran razglas, ki se je glasil približno tako-le: .Jutri, v ponedeljek ob 10. peta maša z blagoslovom v farni cerkvi in ne, kakor je bilo oznanjeno pri sv. Daha, ker se je zgodilo v sredo veliko bo-goskrunstvo in se v cerkvi sv. Duha ne bo maSevalo, dokler viSja oblast z g. knezoikofom te žalostne zadeve ne poravna, da veste, da so le drogi ljudje, ki imajo v svoji fazi za Škofom vso
oblast čez cerkve". To torej, da je ob5ina svojo privatno last odprla, se je v cerkvi uradoma priglasilo kot bogoskrunstvo. Za to krvavo žaljenje naj župan z obč. odborniki toži žapnika, da bo mož spoznal, da Se ni vsegamogočen, četudi si lasti .vso oblast" čez cerkve, tudi čez tiste, ki so privatna last. Župni urad je tudi izvršil kar je v navedenem razglasu napovedal, a učakal veliko blamažo. Dne 27. maja je bila oerkev a v. Daha odprta, gorele so sveče, streljalo se je, vernega ljudstva, ki je molilo, častilo Boga, in vbog^jme dajalo, je bilo vse polno, samo duhovnika ni bilo nobenega, maSe ni bilo in — čudo golemo 1 — nihče ni duhovnikov pogrešal. Sedaj stoji ta stvar tako, da občina opravlja cerkev in vživa dohodke, duhovniki viteškega reda pa nečejo v tej cerkvi maže-vati. Vsa ta spletka izhaja bržčas od kaplana Ferjančiča, ki je vstopil v viteški red in bi rad postal župnik v Črnomlja. Ta bržčas misli, da postane gotovo župnik, ako pridobi nemSkemu viteškemu reda zastonj cerkev, katero je vso razpadlo mestna občina od reda kupila in z velikanskimi žrtvami popravila. Iz te zadeve se vidi, na kakšen nasilen način gotovi duhovniki skušajo pograbiti tuje imetje; vidi se pa tudi, da hoče nemSki viteški red dandanes še ravno tako vlogo igrati, kakor jo je igral v pradavnih časih. Za viteški red je ta neviteška zadeva Skandal in sramota, naj sta jo že uprizorila duhovnika viteškega * reda na svojo pest ali s privoljenjem višjih gospodov tega reda. Morda bi ne bila zadobila tako ostre oblike, ko bi jo bil začel župnik sam. Ali za župnikom stoji kaplan Ferjančič, mož surove nature, ki je bil zaradi svoje brutalnosti sodno kaznovan, in se stariši boje radi njega pošiljati svoje otroke v šolo. Ta je naščuval sicer spoštovanja vrednega župnika, da je nastopil skrajno brezobzirno in s tem razburil dahove. Svetovali bi duhovščini, naj nikar črnomaljskih meščanov preveč ne draži. Svaka sila do vremena. Črnomaljci so sosedje pravoslavnih in so prepričani, da besede .tisti, ki hočejo v pravoslavje, niso pravi kristijani", ne veljajo za one, katere duhovščina šiloma iz katoliške cerkve goni.
— Novo društvo v Žužemberku. Te dni izide od klerikalne stranke naslednji oklic: .Letos pred deželnozborskimi volitvami mora biti ustanovljeno žužembersko bralno društvo .Žlindra", ki bo ob jed-nem prikrito politično društvo. Prispevki v ta namen se pobirajo od danes naprej. Prvo zborovanje mora biti prve dni meseca kozaprska. Dragi — na delo. Novo društvo .Žlindra" bo izključno katoliško.0 — Ta oklio bi bil že izšel, pa ga neče nihče podpisati, dasi bo troške rad prevzel žužem-berški g. dekan.
— Zaradi tatvine „Slov. Naroda" in „Rodoljuba" obsojen. Dne 30. t m. je bil pri okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah posestnik na Tičevem pri Ponikvi, I. Berge r, hud, zagrizen klerikalec, obsojen na 50 kron globe, oziroma na 10 dni zapora, ker je Adolfu Petku iz pisarne ukradel več ,SIov Narodov" in .Rodoljubov". Prav se mu godi temu klerikalnemu kričaču! Človeku ni dobro, če je preveč .kunšten". — Pri istem sodišču je bil obsojen v štiri tedne zapora fant Zdol-Sek, po d. Lončarjev, ker je javno opsoval jurista Iv. Za buko vseka.
— „Slovensko kmetsko društvo za gornjegrsjski sodni okraj". Slovenska kmetska organizacija napreduje. Slovensko kmetsko društvo za šmarski sodni okraj je dobilo tovariša v .Slov. kmetskem društva za gornjegrajski sodni okraj". Pravila tega slednjega društva je c. kr. namestništvo že potrdilo, in ustanovni shod se bode vršil že v prvi polovici tega meseca. To je vesel napredek. Kaj pa drugi okraji? Kmetje združite se povsod v krepke kmetske organizacije pod vodstvom kmetov. Kmet s kmetom, gospod z gospođom.
— Kaj je s cerkveno blsgsjnico v Ponikvi, vprašajo radovedni farani. Kam se spravlja denar, ker nima župnik blagajnice? če denar tako po predalih in po miznicah leži, se kaj lahko izgubi ali ga kdo vzame. Župnik si bo moral pripraviti blagajnioo, pa ne tako, da bi on sam imel ključ, marveč tako, kakorSna je predpisana, a tremi različnimi ključi. Župnik in cerkvena ključarja morajo imeti vsak svoj ključ do blagajnice in take, da jeden brez družin
đveh ne more blagajnice odpreti, taki so predpisi. Kaj pa je naSemu župniku sa pred pise in postave ? Nad dve leti imamo samo je dne g a cerkvenega ključarja, in temu je že poslovna doba potekla Župnik je jednega cerkvenega ključarja v postnem času, ko so ljudje prihajali po spovedne listke razpisal. Volitev ni bila pravilno objavljena in izvržena. To ne gre tako naprej. Kdaj bode red v upravi cerkvenega premoženja?
— Duhovnik — mizar. PonikovSki kaplan, znani Pristarič, dela konkurenco mizarjem in rezbarjem z izvrševanjem teh obrtov, ne da bi za to plačeval kakšen davek. V starem šolskem poslopju ima svojo delavnico urejeno, kakor kak mizarski mojster. In tam dela tabernakelne in rezba bo gove. Tako je napravil tabernakelna za cerkvi na Ponikvi in na Sladni gori. Dela ne izvršuje zastonj. Tako je prodal izrez-banega Boga pri sv. Petru na Medvedovem selu za 20 srebrnjakov. Čudimo se, da drugi obrtniki to trpijo,in da celo poklioane oblasti, katerim je to znano, še niso posegle vmes, in čudimo se, da občinski zastop prepusti kaplanu sobo v svoji hiši za delavnico. Naj si napravi delavnico v farovžu, kjer je dovolj sob. V vse se že vtikajo duhovniki. Sedaj bodejo menda na Ponikvi že odprli svojo mesnico, kjer bodejo klali hrvatske buše in prašiče, ker hočejo bojkotirati tamošnjega mesarja. Živela duhovniška konkurenca!
— Prefekt Korošec-Hoffmacher. Ko
je znani mariborski prefekt Korošec po moralni zmagi na shodu na Ponikvi svojega rojstva kosti položil na blazine poštnega vlaka in jo odkuril proti kozovski prestolioi, razjasnil se mu je veselo obraz, zagledavši v kupeju mlado, nežno in lepo, njemu znano žensko bitje. Pozabil je v navzočnosti zale ženske na kmete-trpine in na poraz na Ponikvi, in dvoril in dvoril je krasotici na vse pretege. Saj pa je on tudi zal fant, ki nima „kozavskega c:fa" in govoriti zna, kakor bi rožice sadil. Ali je moralni azmagovalec" na Ponikvi pri dvorenju krasni dami moralno zmagal ali moralno podlegel, tega nam zgodovinar še ni popisal. Na vsak način pa je bil prefekt srečnejši v družbi lepe, mlade, zgovorljive ženske, kakor pa v družbi smrdljivih ponikovških tercijalk.
— „Slovenski Gospodar" pere poslanca Žickarja, ker smo mi poročali, da še kmetom na pozdrave ne odzdravlja. Kar smo pisali, je vse res. .Slov. Gospodar" piše, da se Žičkar uljudno obnaša proti vsakemu, ki k njemu pride. To je pa vendar že preneumno. Uljudno se mora človek obnašati povsod, in ne samo, če se k njemu pride. V potolažbo .Slov. Gospodarja" tudi povemo, da ljubljanski policijski komisar še nikdar na Ponikvi ni bil, pač pa magistratni policijski svetnik, ki je ponikovški rojak in menda v svojem domačem kraju ni .tuj Človek". Temu na ljubo tudi konstatiramo, da on ni v nikaki zvezi z dotično notico o uljudnosti ŽiČkarjevi. Kak prijatelj kmetov je poslanec Žičkar, je pokazal tudi pred leti v Št. Jurju z izrekom, da se kmetom še vedno dobro godi, ker se vozijo v koleseljnih. Mislil si je menda takrat, da se smejo samo .te-hanti in fajmoštri" voziti na koleseljnih. Kmet, ti uboga para, pa hodi peš! Lep in uljuđen prijatelj kmetov je ta Žičkar.
— Literarno-dramatičen večer priredita v soboto, 8. t. m. gospa Ljerka pl. S ramo v a, odlična hrvatska umetnica, in naš rojak g. Ign. Borštnik v areni .Nar. doma". Natančnejši vspored bomo prijavili prihodnji teden.
— „Slavčeva" ljudska slavnost jutri v nedeljo 2. junija 1.1. na Kos-lerjevem vrtu podala bode si. občinstvu raznovrstne zabave in razvedrila, in sicer na strelišču, kegljišču, zabavni pošti, plesišču itd. Dosedanja običajna loterija se je opustila. Zvečer bode se zažigal u me talni ogenj. Začetek je ob 1 24. uri popoldne. Vstopnina 25 kr. Pevski in godbeni program je skrbno izbran. Vse prijatelje društva in zabave vljudno vabi odbor.
— Letošnja sadna letina po Dolenjskem bode tako slaba, kakor že zdavno ne tako. Orehovo drevje je po nižavah tako pozeblo, da nekatera drevesa niti ozelenela ne bodo. Druga zelene šele zdaj, pa razume se, ne da bi pckazala kaj ploda. Jabolka cvetela niso skoro čisto nič, jih torej tudi nič ne bode. Hruške cvetele so boljše, deloma prav dobro, pa — zdaj odpadajo
hruškice tako, da jih že skoraj nič več na drevju ni. češnje cvetele so jako obilo, na stavile so tudi čuda ploda, pa zdaj je drevje že zelo prazno, češnice spremenile so se v ovalevke ter padajo raz dreves. Bode jih jako malo. Češplje cvetele so že krasno in dobro tudi ocvetele. Zdaj ima pa že skoro sleherna po eno, tudi po dve luknjici na sebi, kajti uničuje jih črv tako zvanega slivnega Žagarja. Kaj da bode na njih glivica naredila, katera tako zvane rožičke provzročuje, se še ne ve. To se ve pa že zdaj, da, ako se tudi češplje čisto nič rožičile ne bodo, bode jih vendarle malo, ne pa obilo, kakor s a jih je bilo po cvetenju nadejati. Breskve in marelce po-zeble so popolnoma. In tako ostane resnica, da tako slabe sadne letne, kakoršna bode letošnja po Dolenjskem, že davno ni bilo.
— „Narodni   dom"   v Mariboru.
Zadnji čas nam dohajajo jako presenetljive vesti o razmerah v mariborskem .Narod nem domu". Dotičnih dopisov doslej nismo priobčili, ali zdaj, ko je stvar prišla celo pred sodišče, je pač treba, da se pojasni javno, zakaj če je resnično, da je .Narodni dom" postal nekak tabor nemških nacio-nalcev, đa se narodnjake moralično ven meče in se dopušča demonstriranje z mo drišem, potem se neha vsaka šala. Prosimo torej pojasnila!
— Značilna razsodba. Državno pravdništvo v Trstu je obtožilo jeđnega izmed kolovodij laSke stranke v Lovranu Benjamina Batestinija zaradi zapeljavania k krivemu pričevanju. Batestini je namreč pomorskega častnika Mikuličića nagovarjal, naj kot svedok v kazenski zadevi proti nekemu lovranskomu lahonu ne obteži obtožence. Mikuličid je to pod prisego povedal pri sodišču, vsled česar je državno pravdništvo nastopilo proti Batestiniju. Sodišče je pa vzlic izpovedi Mikuličića oprostilo Batestinija, ker da ni imel slabega namena, ko je skušal Mikuličića pregovoriti, da pristransko priča
— Družba sv. Cirila in Metoda za Istro je imela v četrtek v Opatiji svoj občni zbor. Društvo je imelo lani 32.000 K dohodkov. Ako se pomisli, koliko je Hrvatov, in da nimajo skoro prav nič narodnega davka, potem se mora pač reči, da store preklicano malo za svoje istrske brate. Največ se dela za družbo v Dubrovniku in v Spletu. Na shodu je bila sklenjena resolu cija, s katero se zahteva, naj vlada po skrbi, da se ustanavljanju hrvatskih in slovenskih šol v Istri ne bodo delale težave, odboru pa se je naročilo, naj se obrne ne le na Slovence in Hrvate, ampak na vse Slovane, da podpirajo to družbo. 1
— Slovensko akademično društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v sredo, dne 5 junija t. 1 svoj tretji redni občni zbor. Dnevni red: 1- Čitanje zapisnika. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva .Triglav". 3. Poročilo odborovo. 4. Predavanje tovariša Bož. FerjanČiča .Naš gospodarski položaj". 5. Slučajnosti. 6. Zabavni del. Lokal: .Budjevička pivnica* VIII. Alserstrasse 59. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— Glas iz občinstva. Klor hodi sedaj mimo naših ljudskih šol ob Času, ko se vračajo otroci domov, je gotovo zapazil, koliko prahu vzdigajo množice učencev, oziroma učenk v zrak. Ker se mladini ne sme zameriti, da poskoči, ko pride po večurnem sedenji iz zaduhle sobe zopet na zrak, in ker prah ni koristen niti pa-santom niti otrokom samim, naj bi slavni magistrat odredil, da se ulice pred ljudskimi šolami škropijo saj dvakrat na dan.
— Nova razglednica, narejena po sliki Ludovika Grilca in predstavljajoča vodopad v Vintgarju, je ravnokar izšla. Razglednica je prav lična.
— Vojaški koncert v „Narodnom domu". Ker se je ustreglo po možnosti želji občinstva, vršil se bode že jutrajšnji vojaški koncert v razsvetljenem vrtu, ne pa v areni.
* Spoved in dvoboj. »Grazer Tages-post« poroča, da se je nekdanji častnik hotel poročiti, zato je šel k spovedi. Spovednik pa ga je vprašal, ali je imel že kak dvoboj. Častnik je odgovoril, da se je že dvobojeval. Spovednik mu zato ni hotel dati odveze, nego dejal, naj se oglasi šele črez pol ure, da se pogovori prej s knezoškofijsko ordinariatsko pisarno.Ko_sj
nik zahteval, naj mu s častno besedo obljubi, da se ne bo poslej nikdar več dvobojeval ter da tudi sekundant ne bode. Častnik je to zahtevo zavrnil 'ter hotel oditi, no, spovednik mu je — čudno! — dal vendarle spovedni listek, odveze pa ne.
* Kopališče Sesljan. Mej klimatična zračna zdravilišča ob jadranski obali, ki se že nekaj let najraje pohajajo, pripada krasno ležeče »morsko kopališče Sistiana« (Sesljan) ustanovljeno od posestnika kneza Aleksandra Thurn in Taxisa. Sistiana (Sesljan) Devin ima direktne zveze za hitre in osebne vlake z Nabrežino ali Trstom, nudi kot kopališče okrevajočim in okrep-čanja potrebnim najboljše in najugodnejše bivališče. Po svojem konfortu, svojih toplih morskih kopelih, poleti peščeni obali in krasnih nasadih si je Sistiana (Sesljan) že pridobila v distinguiranih krogih najboljše ime. Voditelj kopališča v tem dražestnem kraji Avstrije, ravnatelj Franc Gansmuller, ki je kot spreten strokovnjak mnogim znan po svojem delovanji v nekdanjem hotelu Munsch in nadvojvoda Karol na Dunaj i, razume tudi po civilnih cenah, dobri kuhinji in ljubeznivi pozornosti ustreči vsem zahtevam.
* Pismonosec je utekel. Pismonosec Faldav v Budimpešti je pobegnil z raznimi pismi in z denarjem. Odnesel je 40.000 K. En dan se je mudil v Raabu pri svoji materi, nato pa izginil brez sledu.
* Razžaljen dojenček. Najmlajši potomec bavarskega princa regenta je star šele par dnij, a razžaljen je veudar-le že in je radi njega vložena tožba. Te dni se je namreč neka ženska v Bambergu izrazila malo neuljudno, zato so jo zaprli in pride pred sodnika radi razžaljenja nežne časti v plenice zavitega prinčka,
* Kmetiški nemiri v gorenji Italiji. V pokrajini Bergano imajo nevarne izgrede in nemire kmetov. V več vaseh so oboroženi kmetje napadli hiše bogatejših ljudij in županov. Orožništvo ni moglo opraviti ničesar. Zlasti hudo je bilo v Zanici in v Levatu, kamor je moralo priti vojaštvo. Več hiš je porušenih, miiogo oseb ranjenih.
* Zamorska godba. V Planenu na Saškem je zbujala lani godba zamorcev veliko zanimanja in navdušenja. Zamorci so igrali ognjevito in vztrajno, da jih je imelo rado vse. Zlasti ženstvo! Ko je godba odšla, so jo gostilničarji rotili, naj letos gotovo zopet pride. In res, godba je letos prišla, ali policija jo je odslovila nemudoma, kajti bati se je bilo nemirov in izgredov. V zadnjih treh mesecih se je namreč v Planenu in Denbenu narodilo več zamorskih otrok, katerih matere so ondotne omožene ženske. Škandal je seveda velikanski! Zamorcev pa baje sedaj niti ženske več ne marajo.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. junija. Poslanska zbornica je danes ob živahnem ploskanju z vsemi proti 4 glasovom odobrila investicijsko predlogov tretjem branju. Potem je prišlo na vrsto tretje branje predloga o vodnih stavbah. Lemisch je predlagal glasovanje po imenih. Pred glasovanjem so se absentirali fevdalci in Šuster-šičevi klerikalci. Postopanje Šu-steršičevih pristašev je mej Cehi obudilo veliko nejevoljo, zlasti še zategadelj, ker so ti isti klerikalci, še ni posebno dolgo tega, vedno pritiskali na Čehe, naj puste investicijsko predlogo pasirati. Predloga o vodnih stavbah je bila sprejeta s 198 proti 47 glasovom. Čehi so pri razglasilu izida živahno ploskali. Zbornica je potem pristopila k razpravi o proračunskem provizoriju. Razprava teče hitro, ker se govorniki večinoma omejujejo na kratke izjave. Govorili so doslej Wolf, dr. Tavčar, ki je na kratko izjavil, da radi pospeševanja klerikalizma vladi ne more izreči zaupanja, kršc. soc. Scheicher, nemški nacionalec Loe-cher, češki socialist Choc, liberalni veleposestnik Barnreither in Lah Ho rt is. Razprava traja še.
Dunaj 1. junija. Klubovi načelniki so imeli danes posvetovanje, na katerem so sklenili, da je v kratkem iz-
Dunaj 1. junija. Ogrski ministrski predsednik Szell je došel sem Bil je pri cesarju v avdienci in konferiral z ministrskim predsednikom Korberjern in z avstrijskim poslanikom v Petrogradu baronom Aerenthalom.
Rim 1. junija. Kraljica Helena je danes dopoldne ob devetih povila deklico.
Frankobrod 1. junija. Iz Barcelone se poroča, da je 30. maja v samostanu Sv. Hijeronima neka redovnica skočila s kora, in dasi težko poškodovana, hotela pobegniti. Samostanski spovednik jo je ustavil in vno! se je mej njima v cerkvi ljut boj Redovnica je upila, da raje umrje, ka kor da bi šla nazaj v samostan. Naposled se je redovnici posrečilo priti iz cerkve. Zatekla se je v neko lekarno, a lekarnar jo je hotel zopet spraviti v samostan. Nastal je nov boj. Končno je prišla policija, in ubegl > redovnico spravila v samostan. Ljud stvo je bilo tako razburjeno, da je razne samostane bombardiralo s kamni.
London 1. junija. Lord Kitchener poroča, da je Delarev pri Olakfonteinu, 15 milj od Johanesburga napadel Angleže. Po hudem boju so bili Buri odbiti. Angleži imajo 147 mrtvih in ranjenih, Buri pa 35 mrtvih.
Narodno gospodarstvo.
— „Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani". V mesecu maju t. 1. je bilo uloženo pri .Ljubljanski kreditni banki" na hranilne knjižice in na tekoči račun 445 415 kron 1 vin., vzdignjenih pa 43L.136 kron 67 vin. Skupno stanje vlog je bilo koncem meseca maja 1,900.722 kron 67 vin. Skupni promet je znašal za mesec april tega leta 14,808.940 kron 86 vin.
— Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca maja 1901 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 860 strank 667.308 kron 64 vin., 853 strank pa je dvignilo 450.64« kron 83 vin.
— Informacije o rumunskih trgovcih Kraljevi rumunski konzulat v Trstu poroča tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici, da je kraljevo rumunsko trgovinsko ministrstvo naročilo rumunskim trgovinskim zbornicam, da imajo vsakemu, ki povpraša, dati pojasnila (v nemškem in francoskem jeziku) glede razmar trgovcev v njih okrajih. Kdor želi torej informacije o rumunskih trgovcih, naj popraša trgovsko zbornico dotienega okrožja. Na Rumunskem so trgovske zbornice v Bukareštu, Braili, Galacu, Jassy, Kra-jovi, Pitesti, Ploesti, Focsani, Botosani in Kostanci.
Darila.
Upravnlstvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In   Metoda. Gospod
Fran Majzelj in gospod Florijan Zorko darujeta po Marici in Andražu Druškovič 11 K. — Stava „pri belem volku" 6 K. — Skupaj 17 K. — Živeli darovalci in njih posnemovalci!
Dijaški kuhinji v Kranju so doposlale od 1. aprila do 31. maja si. korporacije, družbe do-brotnice in dobrotniki sledeče darove : Trembelaki in cembohne povodom godu gospe Kleinsteinove 5 K mesto venca na grob Zorice Šlambergerjeve po 2 K: Iv. Rakove, dr. V. Stempihar in dr. V. Korun, prof. kolegij za april 8 K, A. Z. mesto obletnice po svojem bratu 5 K, mestna občina Kranj za 1. 1901 400 K, vesela družba pri P. Mayrju 10 K, preostanek za venec na krsta gospe K. Geiger 6 K 40 vin., poravnava g. K. Floriana z g. dr. Prevcem 50 K, preostanek od pijače 2 K 50 vin, Ant. Nemec, župnik v Kokri 5 K, dr. Jos. Lukan v Kranju 10 K, dr. Fr. Zupane, vladni svetnik v Ljubljani 10 K, župnik RajCevič iz Grahovega za april 10 K, kranjska hranilnica v Ljubljani 100 K za 1. 1901 posojilnica v, Mengšu 10 K, Vinko Majdič in Mavril Mayr za stavo 30 K, Ivan Fr. Lampret v Kranju mesto venca na krsto gospe Antonije Petan 5 K, prispevki prof. kolegija za majnik 10 K, neimenovan dobrotnik za srečen izid občinskih volitev v Kranju 10 K, dva neimenovana dobrotnika iz Kranja vsak p 2 K mesto vožnine za vence, Iv. Šink iz Kranja 20 K, globa plačana v kazenski pravdi M. P. contra M. K. 20 K, dobre duše po veseli igri 15 K, dekan Fr. Kummer iz Stareloke 10 K, po Minki Krek pri Jahaču za konjsko kupčijo 2 K, Fr. Rajčevič, župnik v Grahovem, za maj 10 K, Fr. Kepic, župni upravitelj v ČeSnjicah, 4 K, po uredništvu „Gorenjca" Ant. Cegnar, gostilničar v Žabnici, nabranih 9 K, Valentin Ber-nik, župnik na Homcu 3 K, gimn. učit. Anton Zupan iz nabiralnika na GaSteju 1 K 34 v., kranjski Janez 1 K 80 v., Jakob Gorjanec iz Primsko-vega 40 K.
Odbor dijaške kuhinje v Kranju se zahvaljuje najtopleje vsem blagim darovalkam in darovateljem, ki mu pomagajo s svojimi doneski podpirati učečo se pridno mladino, ter lepo prosi
Narodno zdravilo. Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko žganje in sol", katero se splošno in uspešno porablja pri -trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 1-80. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben g' V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov creparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 2  (2—8)
Hladilen In boletlne olajšujoč, t.»hii vnetje zadržujoč uspeh, kateri vpliva ugodno na zacelitev ran, ima praiiko ilomaee mazilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, vsled česar se razširja vedno hitreje tudi v najnižjih slojih. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! b II (0)
Franc Jožefova
grenčica
(Franz JoN«F 15itterwasser)
je že nad 25 let priznana za najboljšo svoje vrste.
Dobiva se povsod. (1016—4)
Državna dobrodelna loterija. Kakor druga leta, vrši se tudi letos velika dobrodelna loterija. Čisti dobiček se porabi za: 1. Fond, ki se ustanovi za neimovite vdove in sirote drž. uradnikov. 2. Splošno dobrodelno društvo VIII. okraja v Budimpešti. 3. Krščansko žensko društvo za podporo revnih v Neutri in okolici. 4. Štefanijino sirotišnico v Požunu. 5. Splošno vse-učiliško pomožno društvo v Budimpešti. 6. Podporno društvo za katoliške delavke. 7. Učiteljsko pomožno društvo v Budimpešti. 8. Hrvatski, po Sv. Vidu imenovani zavod za slepce. 9. Prostovoljno rešilno društvo v Budimpešti. 10. Budim-peštansko Froblovo žensko društvo, vsako z x/n čistega dobička. Igralni načrt nudi jako ugodne Sanze. Glavni dobitek je 150.000 kron, skupni dobitki 365.000 kron. Srečke a. 2 gld. se dobe v vseh državnih uradih in trafikah. Žrebanje bode že dne 28. junija.
<t» Kopel Rogatec
>c Slatina.
Južne železnic« postaja: Polčane
(PčlUchach). Krnsno prebivališče ra po leti.
Preizkušeno zdrarilišče za bolezni v želodcu, na jetrih in ledvicah, za sladkorna bolezen (diabetis), iolčne kamene, katarhe v goltancu in na krhlju itd. Prospekti te dobe pri ravnatelju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. maja: Ivan Vodišek, paznikov sin, 3*/i leta, Trnovski pristan št. 36, vnetje črev. — Josip Merk, c. kr. dvorni svetnik v. p., 64 let, Kongresni trg 6t. 13, kap.
V vojaški bolnici:
Dne 26. maja: Fran Žalec, c. in kr. pod-topničar, 23 let, črevesni legar.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 806-3 m. Srednji tračni tlak 736 0 mm.
5= 1 čas opa-.2 zovanja	Stanje barometra v mm.	&>	Vetrovi	lil Nebo   1Z
31.! 9. zvečer 1. 7. zjutraj , j 2. popol.	7363 737 5 736 5	202 162 289	si. vzhod sl.vzsvzh. sr. svzhod	!  jasno g '  jasno   1S jasno jg
Srednja včerajšnja temperatura 210°, nor-male: 160°.
Dunajska borza
dne 1. junija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9850
"Skupni državni dolg v srebru .... 98'—
Avstrijska zlata renta....... 117-90
Avstrijska kronska renta 4°/0   .... 96*85
Dgrska zlata renta 4%....... 117 45
Ogrska kronska renta 48/0 ..... 92 90
Avstro-ogrske bančne delnice  .... 1673 —
Sreditne delnice   .-......... 690 50
London vista.......... 240 42Vi
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'47\,
20 mark   ............ 23'52
.20 frankov..........   . 1908
italijanski bankovci........ 90x0
C. kr. cekini........... 1132
S potrtim srcem naznanjava vsem sorodnikom in sočutnim znancem prežalostno vest, da je naju predraga mati, gospa
Pavlina Pajkova,
vdova c.kr. gimnazijalnega profesorja
po kratki težki bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, v 47. letu svoje dobe, danes ob 7*6. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala.
Umrjoči ostanki predrage rajne matere se bodo v nedeljo, dne 2. t. m. ob '/»6. uri popoldne v hiši žalosti na Bleiweisovi cesti, št. 5 blagoslovili ter potem na pokopališče pri Sv. Krištofu prepeljali, kjer se pokopljejo v lastni rakvi. (1173)
Svete zadušne maše se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja dne 8. t. m. ob 8. uri zjutraj.
R. I. P.
(25-3)
Priporoča se, paziti na to znamenje, užgano v probek, in na etiketo z riulečini orlom, ker se jako pogostonia prodajajo ponaredbe
Mattoni-jeve Giesshiible slatine.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lasnik-u in v vseh lekarnah, večjih fipece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Postranski zaslužek
trajen In rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod ,,1.9w8*' Gradec, poste restante. (766—8)
Ces. kr. avstrijske jEfa državne železnici.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. jnnija 1901. leta.
Odhod Iz Zajubajane j ž. kol. Proga oea Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensi'este, Inomost, Monakovo, Ljubno; čet Selzthal v Auscee, SoLnograd, čez Klein-Beifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tu.be!, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifiing v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Franca ve vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru. Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne v Podnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomesto In t Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 6. uri 5o m zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v Ij ubijan o juž. kol. Proga iz Trbiža, Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak a Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Lin ca, Ste/ra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vl?.k iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak e Dunaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejrra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monako ra, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla.  Ob nedeljah  in praznikih  ob.  8 uri 38
m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m
zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Proga lz Novega mosta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 82 m popoludne iz Straže Toplic. Njvega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. - Odhod ls JUJnb-IJane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 8. uri 50 m in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LVJU-bljano drž. Kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri B m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m Evečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
!
!Veliko denarja!
do lOOO kron na mesce
S lahko pošteno zaslužijo osobe vsakterega
• stanu — (tudi kot postranski zaslužek).
• Več se izve pod ..lleell 118" po 5 e anonenl   pisarni   E.   Kri sto 1*11 k, 2
• lnnsnruelt. Poštno predalo 36. (847-12) •
aeeeea—leeaeeeeeeeeeee mmm
Pekarii
a
v zelo živahnem obrtnijskem trga, se pod ugodnimi pogoji da v najem.
Prednost ima dvojica brez otrok.
Kje? pove iz prijaznosti upravništvo 9Slov. Naroda". (1048—8)
Žrebanje.   Glavni dobitek.
Državne dobrodelne srečke a K 4. — 28. junija K 150.000'-K 50.000'-, K 20.000'- in 7688 druzih denarnih dobitkov
se dob6 pri (957-6)
ljubljanski kreditni banki v Ljubljani.
Zobotrebniki iz planinskega lesa.
Velik konBument (prodajalec na debelo) želi ponudbe v omenjenem predmetu pod Ij. F. **0 • po Rudolfu TCosse, Leipzig. (1171—1)
Pliiss-Staufer-jev klej • v tonolelh in Hteklenieali večkrat odlikovan z zlatimi in srebrnimi Bvetinjami, s katerim se lahko zlepijo zlomljene stvari, ima na prodaj Fran it« nuni V Ljubljani. (511-8)
Spreten risar
Šivalni stroj
skoro nov, malo rabljen, se radi odpotovanja
takoj proda,  (nos—d Izve se: Martinova cesta št. 15 v Ljubljani.
* kis* v m©**
Dobiva se skoro v vseh dotičnih trgovinah.
Veliki krah!
New-Tork in London nista prizanašala j niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlie; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlie; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za joho;
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalniea za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. naj lin. sipalnice za sladkor.
49 komadov skupaj samo gld. 6-60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6 60. Ameri-čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
■llnalkŠMl slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v (2116—27)
A. Illltši HlSEK<*-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtstr. 19/M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošljo. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček, lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. inkr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako [zadovoljen. Tomaž Rožane, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bolim, okrožni in tovarniški zdravnik.
službe.
Važno!  z. Važno! gospodinje, trgovce, živinorejce.
Najboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Knelppu, ustne vode In zobni prašek, ribjo olje, redllne in posipalne moke za otroka, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fbtograflene aparate in potrebščine, klrurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma In konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod In sollj za kopel. 22
Oblastv. konces. oddaja strupov.
3E*a £lvlnoi*e|«5«
posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmoi, krmilno apno 1.1 d. Vnanja naročila izvršujejo so točno in solidno.
Progerila Anton Kane
Ljubljana, SaJmiiinin mIIm it. 3
Vstopi lahko takoj. Naslov v uprav-niStvu .Slov. Naroda*. (1170-1)
Čisto novo
(1172—1)
„Multiplex"-kolo
se proda po nizki ceni.
Več se izve v upravništvu JBL Nar.".
Stanovanje
z 2 sobama in pritiklino, v I. nadstropji, se odda s 1. avgustom t. I.
Vpraša naj se v Merosodnih ulicah štev. 1 (Žabjak). (1118-3)
C *» »te 1«- zrn )
se je zaletel. Prosi se, naj se ga proti nagradi odda na Poljanskem nasipu št. 12, pri tleh na levi. (1174)
Cafe-restavracija Švicarija
Tivoli Ljubljana. V nedeljo, 2. junija ter naslednje nedelje in praznike
izvršen po
dvornih muzikih Nj. c. i u kr. Visokosti gospoda nadvojvode Jožefa
(10 mož,)
Vstopnina prosta.    Začetek ob 1 A. uri.
Za obilni obisk prosita (1175) z velespoštovanjem •
Fric Novak       Jonas Jancsi
restavrater. godbeni ravnatelj.
S. Goldschmidt & sin
tovarna Milnih ognjišč
Wels, Gornje Avstrijsko.
Prenosllna stedllna oarnjlsea v navadni
opremi, kakor tudi z emajlom, porcelanom, z ma-jolično opažbo, za hišna gospodinjstva, ekonomije, gostilne in zavode. — Dobivajo se lahko po'vsatu renomirani trgovini z želtznino. — Kjer ni zastopa, se naravnost poSilja. (923 —5)
inžeuer in stavbeni podjetnik
Dunaj XIX, Colloredogasse 38
Toplice, Gablonz, Maribor
prevzame praddela, projektiranja in izvribe stavb za vodovode, dobavo vode vsake vrste za občine, oblastva in zasebnike, vodovodne inštalacije, vodo vzdigo-govalne naprave vsake vrste, reservoire iz betona, stavbe zavodov za plin, kanalizacije.
Najboljše reference! 271etna praksa!
097351
34
(571-12)
Kdor trpi na padavi bolezni, krču ali drugih nervoznih bolestih, naj zahteva broSuro o tem. Dobiva se brezplačno in poštnine prosto v Sehwanen-Apotkeke, Frsnkftirl »./M.
Proti
malokrvnosti
Žekaio vino
lekarnarja
6. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Rjtg. Svetosti paptže
Ima ? sebi QQkrat več železa
kakor druga po reklami nezaalužno sloveča ehlna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. HL (1368—33)
Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri nialokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih osebah, kakor tudi Be posebno pri bledih, slabotnih hi bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vranja naročila proti povzetju.
(300-48)
Čokolada
J
Parls 1900. t-rand Pri*.
SUCHARDl I
(23—19)
Samo &e nekaj dni] j
v Lattermannovem drevoredu razstavljen: # Cifka veliki historični mehanični Jfe
muzej in panoptikum
v katerem so umetniška dela modelirske umetnosti in mehanike, izdelana v zgodovinskih in mitologiških voščenih figurah v življenski velikosti, elegantno in dragoceno opremljene, kakoršne se tukaj Se niso kazale.
Vsak dan odprto od 9. ure naprej.
Vstopnina 15 kr. Vojaki do narednika in otroci 10 kr.
Prva kranjska tovarna
sadnih destilatov in pristnega žganja
priporoča svoje edino pristne Izdelke kakor: de«tllat lz he^g«) «z«>»#lM.am* lz flrnulj. to le v buteljkah; dalje la »Uv^amraear; iz domačih in la brinjevec v sodčkih in manjših množinah in druge destilate.
Garantira se za pristnost destilatov, vse gorkim potom brez špirita. \f3ST Preknpcem večjih množin ugodni pogoji in popust. *^SQ Išče se zastopnik za jugoslovanske dežele v LJubljani.
«t> %   Pogfoji aaff «»d»ai-   ■ ♦
(616-n)        Lastnik tovarne: Franjo Petsche, Staritrg pri Rakeku.
za zivmo.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem probavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1-40, V» zavojčka K —-70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: II. (1363—15)
In kr. avstro-ogrskl, kralj, ru-munskl In knež. bolgarski dvorni dobavitelj.
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji.
Fr. Iv. Kvvizda,
TJradno d-o-voljena.
(1165)
Patentirani
ročni in nahrbtui )K žveplalni pristroji
navadno in dvojno delujoči patentirani
Peronospera - pristroji
najnovejših sestavov
brizgalnice za žvepleni ogljik
(injektorji) proti trtni uSi
Pristr°)liaiMli!Je Protl neviMam
specijalne Jbrizgalnice za^sadno drevjejn vsa orodja za sadjarstvo in vinarstvo
9jBKB[»eSdoblvaJogpo najnižjih tovarniških cenah pri (198—15)
IG. HELLER, Dunaj, II., Praterstrasse 49.
„Andropogon*
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena it zajamčeno neškodljiva tekočina, kl zabrani izpadanje las ln odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—36)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice S K.. 9 Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. 9 Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
Zgornja Poljskava.
Freprod.aJa.lcl popust
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petrićić-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranjl.
posredovalnica stanovanj in sluzeb
Gospodske ulice št. 6
*\e%«fe« nn|noi Restavracijsko kuharico, dekle pri ognjišči, kuhinjsko dekle, * toeajska dečaka, vee zasobnlh kuharic, 3 gospodinje, bono za Ojrersko, vee deklet k otrokom, X plačilna natakarja, 3 do 4 plačilne natakarice, toča|uo ha-slrko v PulJ Itd. — Vee v pisarni.
Tovarna ustanovljena 1. 1870.
Anton Sodia, puškar
T Bor ovij alt (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
fiipeclalltete s Troeevne puike prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Puške so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopitšča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah. BjajT* Cenike dopošiljam slovenska ali nemške brezplačno In franko. ~W (1963—37)
Dobra šivilja
uradnika sirota, izvežbana v črnem ir belem Šivanju, želi primerne službe v boljšo rodbino. — Naslov se izve" v uprav ništvu .Slov. Naroda*. (1145—;
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje vee, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—122)
Edmund Kavčič
▼ LJubljani, Prešernove ulice, nasproti p::
F
Proda se
nova
9 v
katera ima 9 prostorov, klet, poleg bi' šupo, pred biSo dvorišče in zraven vrt. bisi je gostilna in so prostori za Stacuno ali kako drugo obrt pripravni.   Hi5a stoji ob veliki cesti pri Postojini na lepem prostoru.   Kupna cena je 7500 kron.
Kupci naj se oglaać pri posestniku Jakobu Samsa v Matenji vasi štev. 45t pošta Prestranek. (1156-1
Naznanilo.
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko v *LJ ubijati
obvešča s tem vse, zunaj Ljubljane bivajoče črevljarje, kateri žele k zadrugi priste piti, da je zadružna prodajalna na Sv. Petra nasipu Št. 1, v kateri se go spodom članom s pristnim in dobrim blagom vsake vrste po najnižji ceni in stro kovnjaški vedi postreže.
Ob enem se tudi naznani, da se vrši mesečni shod  V  nedeljo«,   dne 21 Junija 1901 ob     uri popoludne v gostilni ..pri liroiii--. Gradišče, pri katerem se vsa pojasnila in zadeve zadruge vsem z dežele došlim razlože.
Za obilno udeležbo shoda vabi uljudno odbor. (1122
Surovinska zadruga črevljarjev za Kranjsko. 3E\ T-ia.22Q.si, ZES- TTertrLilr.
ravnatelj.
nadzorovalni predsednik.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni vse od avstrij8kegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote daleč nadkrlljujoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in spričevala
raznih uradov in n a j si o v it e j š i h tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (eaa-ii) == Dunaj, I., Masimilianstrasse 9. zzzzz
Ne II. 306/1/1.
(1137-2
Na zemljišču Matevža llrcggarja lz Velikih Blok št. *6, vložn;.
št. 32 kat. obč. Velike Bloke in na nastalih sovložkih so vknjižene: I. zastavne pravice za terjatve :
1. Matevža Modica iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 18. marca 1784 \ znesku 79 gld. 20 kr. s prip.
2. ned. naslednikov Matije Pikovnika iz Pikovnikov iz zadolžnice z dne 13. mar 1809 v znesku 950 gld.
3. ned. naslednikov Tomaža Korošca iz Hitenega iz zadolžnice z dne 13. marc; 1809 v znesku 669 gld. 40 kr.
4. Antona Prudiča iz Dolenjevasi pri Cerknici iz sodbe z dne 27. aprila 1831 in 19. decembra 1831 v znesku 384 gld. s prip.
5. Andreja Koščaka iz Velikih Blok iz zadolžnice z dne 12. februvarja 183t št. 700 v znesku 100 gld. s prip.
6. Matije Cimpermana v Sivcah iz zadolžnice od 17.  oktobra 1840 v znesku 50 gld. s prip.
7. Janeza Barage od Krampljev iz zadolžnice od 13. marca 1851 v ostanku 156 gld. 70 kr. s prip.
in II. nadzastavna pravica vknjižena na terjatvi navedeni pod I. 4. i terjatev Antona Ponikvarja iz Slatnika iz poravnave z dne 28. junija 1831 v ineš 120 gld. s prip.
Vsem tem upnikom neznanega bivališča oziroma njihovim nepoznanim pravniu naslednikom imenuje se skrbnikom na čin B.aSi Gregor iz LLoza.
Vsi navedeni upniki, oziroma  njih pravni nasledniki,  kateri si prisvojijo kakt pravice do navedenih terjatev se poživljajo, da v teku enega leta
do 15. maja 1902
svoje pravice pri tem sodišču prijavijo, sicer bode sodišče na zahtevek Matevžu Brcgarja izreklo, da so vpisi amortizovani (zamrli) in se bodo zahtevano pravica izknjižile.
C. kr. okrajno sodišče v Ložu odd. II.
dne 4. maja 1901.
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje aamo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala nmo (24—22)
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se
C. kr.
priv.
povsod!.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- aBJ" Qi 1?**««j AM Ji "9*1 aH pazi naj se natančno na moja Ima ajSF~ »W- JB ■»mBtathi «ajaj
I
Ćastitim podjetnikom mizarstva, trgovcem fornirja ter mizarjem, kolarjem naznanjam, da sem pričel z rezanjem fornirja, katerega imam veliko množino v zalogi vseh vrst in različne (1124-3) kakovosti lesa. Izrezavam tudi dopeljane hlode na fornir po nizki ceni
Ob jednem izdelujem gladke fino izdelane profilirane lašte vseh vrst in oblik.
prvo
izdet©««?!?.
Priporočam novo podjetje v obilna naročila, katera natančno in točno izvršujem.
S spoštovanjem
tesarski mojster v Ljubljani.
(1060)
v3)
Na prodaj je
novo postavljena hiša
pod zelo ugodnimi pogoji. «/, kupne svote se lahko vknjiži, takoj pa samo ena tretjina plača. Kje, pove uredništvo tega lista.
ILLuSbfoIž za Misle.
I Priznano najboljše sredstvo proti kurjim oče-===== som, žuljem Itd. itd. =====
Glavna zaloga:
Schwenk-ova lekarna
Dunaj -Meidling*.
Luser-jev-*"^
Zahtevajte
po 60 kr. Dobiva se v vseh lekarnah. V Ljubljani: M. Mardetschlager, J. Mayr, G. Piccoli. V Kranju: K. Šavnlk.     (G27—11)
3van 3(ordik v Cjubljani
trgoviaa & galaatesilslsisa blagom
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14
priporoča svojo veliko zalogo
jedilnih in kuhinjskih potrebščin
i iz alpake in alpaka-srebra. =
Predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo:
1 tuc. žlic, navadnih gld. 440, težkih gld. 550 1   »      »    za kavo      »    220,      »       » 2"60 1   »    nožev ali vilic    »   6"—, Jedna velika žlica za mleko gld. —80, za juho gld. 2.-.
Noži   in   vilice  z  roženim, koščenim  ali trdo-
lesenim ročajem : 12 parov navadnih .   .   od gld. 1.80 do gld. 3-— 12    »    boljših ...    »    »   350  »    » 750 Svečniki iz alpake visoki     21      24_21/2cm
(1043-6)
gld. 2-
230 260
Paper vestas, najboljše užigalice (svečice), gore -skoraj 5 minut, in niso dražje od navadnih užigalic. aml
Kleti in skladišča
pri veliki cesti se takoj oddajo v najem
v Spodnji Šiški štev. 30 pri
Ivanu Jenko-tu. (1120-3)
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbet
6. junija Rotterdam 4*oo popoldne. 13. junija Amsterdam 10*oo dopoldne. 20. junija Statendam 4*00 popoldne. 27. junija Potsdam    10-00 dopoldne. Novi p a miki na 2 vijaka.
Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton. (769-8) Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izprista-drugi kajiti od 228 K     „    J niSča m. razred 185 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratrlng 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Av8tr. podružnice v Brnu, Inomostu in Trstu.
XXII, ogrska državna dobrodelna loterija
Glavni dobitek 150.000 kron.
Vsi dobitki skupaj 365.000 kron.
Čisti dohodek te loterije se po sklepu Nj. c. in kr. apostol. Veličanstva z dne 1. maja v Ciodollu" porabi za nastopne obČekoristne in dobrodelne namene: 1. Fond, ki se ustanovi za neimovite vdove in sirote drž. uradnikov. 2. Splošno dobrodelno društvo VIII.,okraja v Buda-peš^. 3. Krščansko žensko društvo za podporo revnih v Neutri in okolici. 4. Štefanijina siro-ti3BZta v Požunu. 5. Splošno vseučiliško pomožno društvo v Eudapešti. 6. Podporno društvo za katoliške delavke. 7. Učiteljsko pomožno društvo v Budapešti. 8. Hrvatski, po „Sv. Vidu" imenovani zavod za slepce. 9. Prostovoljno rešilno društvo v Budapešti. 10. Budapeštansko „Froblovo" žensko društvo, vsako z 7i0 čistega dohodka.
•g-;   Žrebanje že 28. tega meseca, fjfc
SreeTUe a -1 krone se dobivajo: pri ravnateljstvu kralj, ogrskega loterijskega dohodarstva v Budapešti, v vseh poštnih, davinih, carinskih, merosodnih in solnih uradih,  na železniških postajah, v večini trafik in menjalnic in v vseh loto-kolekturah.
Budapešta, 28. maja 1901.
(911—5)
C. kr. loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
I 1IRI1IH lj. I J.:
1873.
Ustanovljeno 1S72.
Zopet z zlato kolajno 1900 odlikovano. *—
Hermana Janke
sveto vnoslovit
obnovilec barve las
Je najboljše sredstvo sveta za barvanje las.
Brez Bvinea in žvepla. Po dvakratnem namazanju dobe" vsaki osiveli lasje zopet svojo prejšnjo pravo barvo, ne da bi se polt onesnažila, ali lasje prišli ob barvo. Jamfctvo za uspeh. Vporaba dosti ugodnejša in jednostavnejša. kakor pri navadnih barvilih las. Jamstvo za brezpogojno neškodljivost Uradno preiskano in k prodaji dopuščeno. Najvišja odlikovanja, častna darila in zlate kolajne. Na željo se v finih salonih med česanjem povsem neopaženo vporablja. Zahteva naj se pri nakupu vedno izrecno
Cena za karton jfltl.        in »Iti. O*—. Herm. JTauake, Berlin I¥W., TOlttelstrasse Gl.
Spričevalo: Gosp. dr. med. Bredow, Berlin, piše: Obnovilca barve las sem skrbno preskušal in potrjujem v polnem prostem prepričanju, da je zmes za organizem, posebno za glavne in poltne živce povsem neškodljiva. Ako se po predpisu vporablja, je vspeh nedvomen in trajen.
\\r*nf\fr f   Po Herm- Janke-jevi „nedosežnl" vodi za obveze brk ohranjuje se brke zaa,   Ul c\ vtrj . tU(jj frTez obveze v trajni najboljši legi.   1 steklenica gld. 1"—.
Poševna   j»aM^i.«5am vsestransko kot najboljša priznana, a gld. 1.—. Veliki ilustrovani sa brkine »tov««« cenik vseh parfum, specijalitet last. izdelka pošilja se zastonj. Dobiva se v glavni zalogi: S. Mlttelnaeh, Dunaj, I., Hoher JVIarkt 8. — V Ljubljani ima Oton Feitlrh-Frankheim, Kongresni trg št. 19. (853—12)
Gostilna,pri novem svetu
Marije Terezije cesta št. 14.
V nedeljo, dne 2. junija 1901
KONCERT
vojaške godbe
n-st Izđ.a/tn.0 olepšanem Trxt"U-
Začetek ob 4. tu4. Vstopaina prosta.
Na vrtu sta salon in kegljišče.
Točil bodem izvrstna pristna vina in Koalerjevo mar eno pivo ter skrbel za dobra Jedila in točno postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem
(1064—2) Valentin Mrak, gostilničar.
Kegljišče je za nekaj dnij v tednu družbam na razpolago.
««««««««««««««««««««««««44« * * * * * *
* * a
«
a a
■
* a a a *
******** **************** *********
^tajjrei? Franci
dovoljuje Bi čast. gostom uljudno naznaniti, da je prevzel na novo urejeno gostili
na vogalu Slomškove ulice in Resljeve ceste št. 16
„pri Štajercu" ~§^-
(1128-2) in prosi za obilen obisk.
Za gorka in mrzla jedila skrbelo se bode opoludne in zvečer, ter se sprejemajo naročila na obed.
Točila se bodo naravna dolenjska (cviček) in druga bela in rudeča vina ter vedno sveže marčno pivo.
Žrebanje nepreklicno dne 25. junija 1901.	Glavni dobitek kron JQ QQQ vrednosti
Concordia-srečke Jm c. a 1 krono             ^ izubijani.	
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. 1 obrestuje hranilne vloge po 4*1, °|0
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama ca vložnike plačuje.
Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od
8.—12, ure dopolndne. (3693—22)
Poštnega hranilnicnega urada štev. 828.406. Telefon štev. 57.
ca
j*
E
CO C N
Prva j r^JJMIEB lznamka
The Premier Cvcle Co. Ltd.
p? p*
Covcntrv (Angleško)
mm
CO
>
Heb( Eger)
(Češko).
P*
ĐunaJ, VI. VVindmUhlgasse 38.
Zastopnik« (658-9)
Pr, Čuden, trgovina s kolesi, v Ljubljani.
Prva ] I
znamka
3 ca
100
do 300 goldinarjev na mesec
I lahko zaslužijo osobe vsacega a Lanu v vseh krajih gotovo in pošteno brez kapitala in rizika s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe na: Ludwlg Osterrelcher, VIII., Dsutacha Budapest.
gasse 8,
(1168—1)
Dobro vpeljana
trgovina z mešanim blagom
kakor tudi
v Senožečah na Notranjskem se odda takoj v najem
in sicer proti takojšnji likvidaciji vsega blaga v trgovini, eventnvalno proti ugod nim obrokom. ^
(1150-3) trgovec v Senožečah.
rimski vrelec
najfinejša planinska kisla voda, Izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju in ledvicah. (673-18)
Zastopstvo In zaloga za Kranjsko in Primorsko :
Anton Ditrleli LJubljana, Marije Terezije eesta *.
Glej lepake!
Pri lepem ali slabem vremenu!
Hotel „Pri slonu".
Danes v soboto 1., v nedeljo 2. In v ponedeljek 3. junija 1901
veliki
i
cigan
ogerske dvorne kapele
io mož Jonas Jancsi 10 mož
dvorni godec Nj. c. in kr. visokosti nad* vojvode Jožefa.
Vstopnina prosta.      Začetek ob 8. nrl,
K mnogobrojni udeležbi najudaneje vabita z velespoStovanjem (1162)
Gabr. Frolich        Jonas Jancsi
restavrater. kapelnik. ^ ^ ^     Tarit.znamka: Sidro.A
►
UHIHENTCAPSIGIGOMP.
iz 141 eliterje ve lekarne v Frazi
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po 80 h., K 140 in K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. (2498—27) Pri nakupu tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne  steklenice  v  zaklepnicah  z našo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričan, da je da je dobil originalni izdelek. Rlehterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, I. Elizabete cesta 5.
Najboljša uporaba
Kar največ in najfinejšega
surovega *
* * masla!
Le mogoče, če se mleku odvzame smetana po
Alfa-Separator-ju.
500 prvih priznanj;
v Parizu 1900 „Grand-Prix".
v* milijona taciti strojev v rabil
Uravnnjejo se pasterizerske naprave za transport mleka.
Se lahko prenaša na planino.
Vsi drogi stroji za mlekarstvo.
Popolne oprave za dobivanje sirotke na roko In parno moč.
—Načrti  proračuni.   ■ #
(470)    Akcijska družba (")
Alf a-Separator
Dunaj, XVI. Ganglbauergasse 29.
Ceniki, poučne brošure brezplačno.
Kisova esenca Vinacot daje, z vodo zalita, naj zdrave j si, naj-trpežnejši in najokusnejši kis.
Mala steklenica za 5 do 10 litrov kisa K 1'—, Velika      „        n 20 „ 40    n      „   , 3 —.
Dobiva le v m|ieeerljaklh, delikatesnih
In drogerlj.
■kih prodajalnah. (711—9)
Pad
naj se na varstveno znamko.
Svjetlaj samo sa
Globus
Ex traktom
caSvjeHanje
(006) Odllikovan z zlato svetinjo I. (2)
svetovna razstava v Parizu 1900.
Dobiva se v vseh iz lepakov razvidnih trgovinah. Puščice po IO, 11» in 30 vinarjev.
prua $trejna m\ prua l^onfcl^cija m, pletilniea j za otrese nem "m
priporoča a najfinejšega flora in b \ priporoča svoje lastno izdelane otroške
j oblekice, jopice, pelerine, ! dečke, avbice, čepice, ki S* I bberi vedno na skladišču.
J/[acco-preje lastno izdelane obujke, j oblekice, jopice, pelerine, obleke ja Ženske in otroške nogovice in vsa v ! dečke, avbice, čepice, ki so v največji
to stroko spadajoča dela.
Tam se tudi pripletejo stare no
govice.
imenovani predmeti se izdelujejo
: tudi po meri.
(632-11)
$nei l$aring
f)i»crni trg |t. 1, nasproti „JCorednc l^tiuarne".
19*
o
3
vi
a
Styria, francoskih Peugeot-, Austria-koles.
(101-41)
pristnih Jos. Reit-hoffer sinov
Pneumatik
katere nudim po Isti
---—---—------— ceni, kakor tovarna.
Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck).
Najboljši šivalni stroji.
Najnižje cene in jamstvo!
Z vsem spoštovanjem
urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža.
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
	m
	
	
	i
ravil	
	
ca	
_S	t
ema	»:
	;>
C/3	)•
	C
	
odaj	
OJ	>
ca	
Kupuj pa „le v steklenicah".
Jan. Fabian F. Groschl C. Holzer Ivan Jebačin
V LJubljani pri gospodih:
A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Anton Ječminek, Kham & Murnik
Bled: Oton "VVolfling, P. Homan. Krško: F. H. Crnomlj: Andrej Lackner, Karol | Engelsberger. Muller. B. Schweiger, A. Zore. j Litija: Lebinger & Bergmann
Adolf Kopriva Jožef Kordin Anton Kri8per Peter Lassnik Kari Lexander
I A. Lilleg iT. Mencinger Iv. Perdana nasl. Rudolf Petrič Karol Planinšek
Aumana sin, R.
J. C. Roger A. Šarabon Viktor Schiffer Anton Stacnl Fran Stupica
j M. E. Supan iFerd. Terdina J. Tonich j Uradniško-kon-! sumno društvo.
Draga: P. S. Tark
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač.
Idrija: A. Jelenec, Jan. Kramar.
Kamnik: Alojzij Cerar, A. Piniar, Fran Šubelj.
Kočevje: M. Kom, F. Schleimer, Fr. Loy, P. Pece, J. RotheL
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Kranj: Fran Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Kreozberger, Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici
Lož: F. Kovač Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil, pri škofu.
Novo mesto: Kuseel & Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Gradec: J. Ana Leben. Postojna: Anton Ditrich, Fr. Ko-
geja vdova, O. Pikel. Radeče: J. Trepečnik, I. občno
radeSko konsumno društvo, J.
Haller. (836-7)
Radovljica: L. Fiirsager, Friderik
Homan, Oton Homan. Sodražica: Jean Levstik. Skofja   Loka:  K Burdych M.
Žigon. Slika: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob PetrovčiC. Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: Frd. M. Doganoc. Vipava, Vrpolje. Fran Kobal. Vrhnika: M. Brilev. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan.
Muller sen. Žužemberk: Jakob Dereani.
3Prod.a, se
nova hiša
na Jeranovem, občina Mekine, 1\ Ur, od mesta Kamnika.
HiSa je zelo pripravna za kakega roke delca. — Več se izve pri lastniku Antoni Sitar-ju, vrtnarju v Mengšu. (116U;
„Narodni dom".
V nedeljo, dne 2. junija t.
KONCERT
vojaške godbe.
Začetek ob 8. uri. Vstopnina 25
Ljudevit Masarv
(1167)
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zla: MTost (Br(lx) lesko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 375 Prava srebrna remontoarka. ...   n 68<
Prava srebrna verižica....... „ 120
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč m tisoč priznalnih pisem.   (2611—48) (tsT Ilustrovanl katalog zaston; in poštnin« prati.,
EONCEGNO
najmočnejša naravna, arsen in železo sodržujoča mineralna voda
priporočana po prvih medicinskih avtoritetah pri anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, mal-arijl itd.
Pitno zdravljenje uporablja se celo leto.
Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. (712-9)
Kopališče Roncegno J$"™&
I*/« ure oddaljeno od Tridenta, mineralna, b)at/», parna kopel, popolno zdravljenje z mrzlo vodo, elektroterapija, masaža, zdravilna gimnastika. Višina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena proti vetrom, dišeč, suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče pne vrste z obširnim lepim park::, prekrasen razgled na dolorr.ite, 200 sob za tujce, obedovalnice in bralne sobe, zdraviški salon. Povsod električna razsvetljava, zdraviška godba. Iawn-tenni8. Senčnata izprehajališča, zanimivi izleti. Sezona maj—oktober. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo v Roncegnu.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlaeh) na 14 o ro m k eni
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsako- a" vrstna popravila, ter jih točno in dobro f ■ izvršuje. Vse puške so na o kr. preskuse- a • valnici in od mene preskušene. — Zluttro- a J^(2692)        vani oeniki laitoaj. !anaj
P
rašto domače mazilo
lz lekarne
B. FRAGUER-ja v Pragi
Je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero ohrani rane čiste In varuje vnetja In bolečine manjša ter hladi.
V pušic ah a 35 kr. in 25 kr., po pesti 6 kr. več. Razpošilja ae vtak las.
Ako se vpošlje naprej gld. 158, se pošljejo 4/1 pušice, ali za gld. 168 6/2 pušic, ali za gld. 2 30 6/1 pušic, ali za gld. 2 48 9/2 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Vsi deli embalaže
Glavna zalega:
B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelj
lekarna »pri ernem orlu«
Mala strana, ogel Nerudove ulice 203.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gospodih lekar-jih: C. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. 1742-20
Iidajatelj in odgovorni urednik: Jo lip Nolli.
tiskaniaa.