Štev. 59.
V Ljubljani, sreda dne 28. februarja 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in ^Mnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob *• srl zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v •pravnlStvu mesečno K 1 ‘20, z dostavljanjem na &>m K 1*50; g pošto celoletno K 20'—, polletno ? 10“—- četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — *. j Incisemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se **	pošilja	upravništvuo
Telefon številka 118,
:n
•••
NEODVISEN
DNEVNIK.
• ••
Beseda o kmetijski družbi
Ko je avstrijska vlada I. 1773. vprašala kranjska okrožna glavarstva in nekatere druge Merodajne osebe, kaj in kako menijo o ustanovitvi nove narodne ljudske šole na Kranjskem • kakor jo je nasvetoval v svoji spomenici slovenski šolnik Blaž Kumezdej, se je slišalo iz duhovniških vrst na Kranjskem mnenje, da na Kranjskem ta kmete ni šole treba, ker kmetu ni treba znati pisati in brati, ampak samo dobro gospodariti, tega pa ga nauči — kmetijska družba. To mnenje je za ono dobo značilno. Kranjska kmetijska družba je bila namreč u-stanovljena I. 1767. — istega leta tudi koroška 'Ti par let preje štajerska — in gotovo ni bila brez pomena za deželno gospodarstvo, ako so bili ljudje mnenja, da lahko nadomešča šolo. Seveda na Dunaju onega mnenja iz duhovniških vrst v oni dobi, ko je vladalo splošno navdušenje za ustanavljanje ljudskih šol — niso upoštevali in so vkljub vsem težnjam ustanovili šole z namenom, da naj šola pospeši prosveto in izobrazbo med ljudstvom, kajti šele pro-svitljeno ljudstvo je bilo zmožno povzdigniti domače gospodarstvo in s tem blagostanje dežele in države. Tako sta takoj v svojem začetku trčili skupaj — kmetijska družba in šola. !'a zgodovinski spomin se nam zdi važen zaradi zadnjih dogodkov na občnem zboru Kmetijske družbe. Torej že takrat je bil "ipoznan Pomen kmetijske družbe, a država sama je videla. da kmetijska družba — ki so jo hoteli nekateri porabiti v svojih pomislekih proti novi šoli — ne more nadomestovati šole.
Prišel pa je čas, ko sta kmetijska družba in šola delali skupno v najlepši slogi. Pomislimo, koliko vnetih in navdušenih učiteljev je delalo v podružnicah kmetijske družbe, koliko jih ie na šolskih vrtih pokazalo, kako je treba izpopolniti sadjerejo in kmetijstvo. Učitelji sami so bili v mnogih krajih oni, ki so pripomogli, da so podružnice pridobile mnogo članov in da se je med kmeti budilo zanimanje in navdušenje za družbo. Tako skupno delo je bilo vsakemu kraju v veliko korist in je prineslo lepih sadov. V današnjem času, ko se toliko tovori o potrebi poljedelske in gospodarske strokovne izobrazbe, bi bilo potrebno, da se ohrani kar najlepše razmerje med učiteljstvom in družbo.
Ako se je torej na občnem zboru nastopalo na demagoški način proti učiteljstvu in proti onim, ki so bili za to, da se pusti učiteljstvu mesto v kmetijski družbi — je ta stvar zelo dvomljive vrednosti. Stavek kmetijsko družbo kmetom se lepo glasi — toda napačno je mnenje, da je vsak, ki ni kmet proti kmetu in
nepristransko sojeno — morajo gospodje Pripoznati — da če se najdejo v klerikalnih vrstah nekmetje, ki so prijatelji kmečkega stanu, se najdejo tudi v naprednih vrstah taki ne-kmetje. Zato mislimo, da je zadnji občni zbor pokazal razne kmete in nekmete v čudni luči m celo postopanje v zgornjih in spodnjih vrstah Je žalostno znamenje naše nove kulture.
Vsak učitelj seveda ni tako srečen, da bi ijnel posestvo na deželi — nihče pa ne more reči. da bi ne imel za to smisla za kmetijstvo in racionalno gospodarstvo. Saj so tudi učitelji prišli iz kmečkih hiš in zakaj bi ne imeli smisla Za razvoj dela in življenja, ki ga '”''"0 vsak dan v svoji okolici? Tem bolj ker se v tem oziru lahko temeljitejše pečajo s teoretičnimi smermi novejše dobe. In ta potreba se je v zadnji dobi mnogokrat povdarjala.
~ LISTEK.
Pod jarmom.
Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo.
Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.)
»Da. z mečem!« reče razvnet gospod Fratu ter se pogrozi s pestjo.
»Ker je tako, napijem na zdravje meča, gospodarja sužnjev!« se oglasi Ognjanov in dvigne kupico.
Ie besede razjarijo »družino«.
»Aguš!« zakriči nekdo, »zasvirajte:	»Po-
želel je ponosni Nikifor.« To je bila o tem času bolgarska marseljeza.
Godci so zasvirali in vsi navzoči so spremljali pesem. Ko so dospeli dn besed: sekaj. *0liu, naj odpadejo verige domovine, je navdušenost dosegla svoj vrhunec in noži ter vilice so Se zabliskali v ozračju.
Gospod Fratu je pograbil velik noz ter Krožno mahal ž njim po zraku. Slučajno, raz-^nevši se do dobrega, je zadel ž njimi v veliko steklenico z rudečim vinom, ki jo je stre-žaj ravnokar prinesel. Vino se je razlilo po Fratu ter mu pobarvalo jopič in hlače.
»Osel!« zakriči Fratu nanj.
»Gospod Fratu, ne jezi se,« ga tolaži pop Dimčo, »kjer je boj in klanje, ondi je tudi prelivanje krvi, to vendar vemo vsi.«
V tem času je nastal splošni trušč; godci so godli nekak turški marš, boben je ropotal na vso moč, ni bilo torej nič čudnega, da nihče ni čul ničesar.
Kmetijska družba kot strokovna organizacija bi se morala izogibati političnim bojem — ker imamo danes mnogo in celo najboljših gospodarjev, ki niso pristaši klerikalcev. Ali zato niso kmetje — in ne smejo odločevati v družbi?
Bili so časi. ko so bili farovški gruntje zgled umnega gospodarstva — danes so to izjeme — farovži dajejo danes svoja posestva kmetom v najem — ako se torej kmetijska družba preseli v farovže — kje je geslo: kmetijsko družbo kmetom?
Vsakemu, ki ve, kakega pomena je naša kmetijska družba za povzdigo narodnega gospodarstva in kakega pomena je dobro domače gospodarstvo za skupen narodni razvoj — mora biti žal, da se dogajajo v družbi take stvari, da se pusti politično hujskanje v njih in da gospodje odobravajo surovosti sfanatizira-nih ljudij. V tem znamenju ne vidimo najlepše bodočnosti.	M.
Vprašanja meščanskih šol ns
Koroškem.
Proti sklepom koroškega deželnega zbora glede meščanskih šol je podalo vodstvo nemške avstr, učiteljske zveze sledečo izjavo: Vodstvo učiteljske zveze izraža svoje najgloblje obžalovanje glede sklepov, ki jih je sprejel koroški dež. zbor proti meščanskim šolam. V tem, da se je odklonil predlog za ustanovitev cele vrste novih potrebnih razredov na meščanskih šolah in da se je sklenilo, da se celo število že obstoječih meščanskih šol deloma opusti, deloma pa zmanjša s tem. da se odpravijo gorenji oddelki, vidi vodstvo učiteljske zveze usodno posezanje v razvoj meščanskega šolstva. Vodstvo odklanja izvajanja in izjave koroškega deželnega zbora, ki so zanikavale vrednost in uspehe meščanske šole, ki so te šole imenovale celo kot škodljive in so označevale ustanavljanje novih šol le kot sredstvo, da se preskrbi čim več učiteljstva, smatra te napade popolnoma za neopravičene in žaljive za učiteljstvo. Vodstvo izraža svoje upanje, da vlada ne bo pustila, da se uresničijo sklepi, ki jih je sprejel koroški deželni zbor, ker ti sklepi ogrožajo obstoj in razvoj meščanskega šolstva.
Ta izjava vodstva nem. učiteljske zveze je značilna. Govorili smo že pred par dnevi o pomenu meščanskega šolstva in nihče ne more tajiti, da je danes razvoj meščanske šole za vse stanove velikanskega pomena. Posebno v deželah, kjer se hitro razvija industrija, obrt in srednja trgovina je to šolstvo prava podlaga za nadaljno izobrazbo. Le poglejmo Češko in njeno lepo razvito domačo obrt in industrijo, pa tudi njeno poljedelstvo in živinorejo, ki se je povzdignila ravno z meščansko šolo. Zato je učiteljstvo opravičeno, da zavrača napade na šolstvo. Sola izpolni svojo dolžnost, ako pa se nje uspehi ne pokažejo takoj, je temu vzrok le splošna zaostalost. V Koroški sami imajo tujci dovolj prilike, da obogate. ker je bilo doslej premalo domačih podjetnih in izšolanih ljudij. Dasi se na meščanskih šolah na Koroškem slovenskim otrokom ne nudi tega, kar bi bilo pred vsem treba, potujčevanje je pač najtemnejša pega koroškega deželnega šolstva, smo vendar mnenja, da so meščanske šole za gospodarski razvoj takega pomena, da je treba odločno nastopiti proti onim, ki jo hočejo odpraviti. Sklepi koroškega deželnega zbora se
Ognjanov in Kandov sta se ločila od ostalih ter se pod nekim drevesom o nečem ognjeno pogovarjala. K njima se je pridružil tudi Nikolaj Petkovič.
»Vi mi pravite, da je treba dvigniti to borbo«, je nadaljeval Kandov svoj zapričeti govor, »ker ima za svoj namen svobodo. Da, svobodo! Kakšna je ta svoboda, da bi zopet imeli kneze, to je nekega drugega sultana in uradnike, da bodo nas odirali, menihe in pope, da bodo živeli na stroške našega znoja in vojake. da bodo izsesavali najredkejši sok iz naroda. Ali je to vaša svoboda? Jaz za njo ne dam niti kapljice krvi iz svojega mezinca.«
»Cujte, gospod Kandov,« omeni Petkovič, »spoštujem vaša načela, toda tukaj ni prostora za-nje. Nam je potrebna pred vsem drugim politična svoboda, to je, da smo gospodarji svoje dežele in svoje usode.«
Kandov odmaja z glavo:
»Toda vi ste mi ravnokar trdili nekaj drugega. Vi si izbirate nove gospodarje v zameno za stare; ker nočete šejh-jul-islama*, hočete se podvreči drugemu, ki nosi ime »eksarha«**. Vdinjate narodu načelnike ter ugonabljate vso idejo enakosti; posvečujete pravico močnejšega, da si izkorišča slabejšega; iz dela pa da ima korist kapital. Dajte svoji borbi bolj času primeren, bolj človeški smoter; glejte, da bi ta borba ne bila zgolj zoper turški jarem, marveč tudi za dosego zmage aktuelnih načel, to je za izkoreninjenje bedastih, pamtivečnih predsodkov, posvečenih ustanovam, kakor so: prestol, vera, pravica, osebna lastnina in pravica pesti,
* Tako se imenuje glava turške duhovščine.
** Poglavar bolgarske cerkve s sedežem v Carigradu.
hočejo izrabiti tudi proti meščanskemu šolstvu na Kranjskem, naša dolžnost je, da vsi delamo na to. da ofiranirno. spopolnimo in pomnožimo naše meščansko šolstvo.
Finančne predioge. V včerajšnji seji finančnega odseka je finančni minister Zaleski objavil vladne predloge glede novih davčnih o-bremenitev. Omenil je razun davka na žganje in pivo zvišanje osebne dohodnine, davka na tantijene, ureditev dedščinskih in zavarovalnih pristojbin, totalizaterski, avtomobilski in davek na šampanjec. Z obdačenjem piva, kar bo nosilo letnih 62 miljonov kron, si pridrži država le 5 in pol miljona a dežele dobe ostalih 56 miljonov, od žganja pa si vzame vlada le 8 in pol miljona, tako da dobe dežele 27 miljonov. Kar se tiče obdačenja piva je izjavil Zaleski, da bo vlada obdačila le pivo boljše vrste, tako da ne bodo oškodovani nižji sloji. Tudi pri odmeri osebne dohodnine se postavi mera šele z dohodki od 10.000 kron naprej, tako, da to povišanje ne zadene nižjih slojev. Socialni demokrat dr. Renner je stavil več izpreminjevalnih predlogov in končno tudi predlagal, da naj finančni odsek izbere pododsek, ki naj tekom štirih tednov predloži odseku zakonski načrt glede dotacij deželnih fondov v povzdigo ljudskega šolstva; ta zakon naj se v prvi vrsti o-zira na regulacijo učiteljskih plač in sicer na ta način, da se uvrste učiteljske moči na javnih ljudskih in meščanskih šolah v deveti in osmi činovni razred državnih uradnikov. Odsek še ni sklepal o Rennerjevih predlogih, ter se bo v današnji seji pečal z istimi. Poročevalec finančnega odseka Steinwender se je zavzemal, da naj se generalna debata kolikor mogoče omeji, ker je sanacija državnih financ skrajno potrebna in nujna. Tudi on je povdarjal potrebo regulacije učiteljskih plač, ki se mora izvesti v najkrajšem času.
Italijansko-turška vojna. Z bombardiranjem turškega pristanišča Beirut v Siriji je stopila italijansko-turška vojna v novo razdobje. Dolgo časa sem napovedovana italijanska akcija se je pričela, in ni brez posebnega vzroka, da so si Italijani izbrali ravno Beirut kot prvo točko svojih pomorskih operacij. Beirut je važno trgovsko mesto ob Levanti, kjer imajo vse velesile velikih trgovskih interesov. Bombardma Beiruta naj bi dokazal, kako stališče zavzemo velesile proti italijanski pomorski akciji. Res je prvi trenutek poročilo o bejrutskem bombar-dmaja razburilo javnost, toda danes se v diplomatskih krogih stvar presoja popolnoma mirno in ni niti najmanjšega povoda ali vzroka, da bi velesile mogle oporekati opravičenosti italijanskih operacij. Francoska vlada, ki je takoj poslala svojo križarko v Levantske vode, izjavlja, da ni storila tega v namenu oslabiti moč italijanske akcije, temveč da ima svoje interese in svoje podanike varovati pred domačimi, ker se je v resnici bati ustanka domačinov proti Evropejcem. S svojo rezerviranostjo pa so velesile dokazale, da nimajo nobenega povoda več, da bi prevzele kako posredovanje, temveč da prepuste nadaljni razvitek vojne svojemu teku. Na ta način je Italija zagotovljena, da se velevlasti ne bodo upirale več ni-kaki italijanski akciji, Turčija pa mora spoznati, da ne more ničesar več pričakovati, da je navezana popolnoma na sebe, samo na moč svoje armade in mornarice. Po poročilih iz Rima
Leto I.
Posamezna številka 6 vinarje*,
x	Uredništvo	in npravništvo:	m
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nlica St 4
Dopisi se pošiljajo uredništva. Nefrankirana plMHfc se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vračajo. Za oglaflV se plača: petit vrsta 16 v, osmrtnice, poslana || zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju jfet “ pust. — Za odgovor je priložiti znamko. A
:n	Telefon	številka 118.	4
je bombarma Beiruta le prvi poskus, kateremu slede operacije tudi v drugih turških pomorskih mestih. Iz Pariza pa se poroča, da nameravajo velevlasti z ozirom na dogodke v Bei-rutu podvzeti zadnji korak v Carigradu, da dokažejo Turški vladi brezuspešnost sedanjega odpora in jo prisiliti do miru. Aneksija Tripoli-tanije in Cirenajke je danes sklenjena stvar, ter sc mora tudi Turčija oživeti v to in priznati a-neksijo kot gotovo dejstvo. Ako Turčija tudi sedaj odkloni posredovalne predloge, tedaj velesile ne zavzemo nikakega koraka več, kar pa da Italiji popolnoma proste roke, da konča vojno kar najprej! Turčija grozi Italiji z represalijami in je odredila, da se izženo vsi italijanski podaniki iz treh sirskih vilajetov. Ta turški protikorak pa gotovo rte uplaši Italije, da bi opustila nadaljevanje svojih pomorskih operacij. — Vse italijansko sredozemsko brodovje se nahaja sedaj v turških vodah ter ima nalog u-ničiti vsako turško bojno ladjo, ki se sreča z njo. S tem hoče Italija prisiliti Turčijo, da sprejme posredovalne predloge. Ako pa Turčija tudi sedaj ne odneha, nastanejo za njo vedno večje nevarnosti, ker turška pomorska moč se z italijansko, ki se nahaja v turških vodah ne da niti meriti. Tako je torej pričakovati vsak hip iz sredozemskega morja važnih in vznemirjajočih vesti.
DNEVNI PREGLED.
Klerikalci falzificirali Šukljetovo zahvalo na Belokranjce. Včeraj smo priobčili Šukljetov popravek, v katerem izjavlja, da 011 ni šele sedaj poslal zahvale Belokranjcem, marveč že
4.	januarja. Povdarjali smo, da dokazuje Šuk-ljetov popravek, da je »Slovenec« zlorabil njegovo zahvalo, ker jo je šele zadnjo soboto objavil. Pred dvema mescema Šuklje ni bil vreden, da bi obelodanil zahvalo, sedaj pa, ko je treba njegovega imena v agitacijsko svrho na Belokranjskem. Šuklje je nad postopanjem klerikalcev opravičeno ogorčen. To ogorčenje je pa tem bolj sumljivo, ker ni zlorabil zahvale le »Slovenec«, marveč tudi »Domoljub«. Ta namreč tudi priobčuje Šukljetovo zahvalo, a v »Domoljubu« nosi ta zahvala datum 6. II. 12. Cisto jasno je torej, da so klerikalci na prav grd način falzificirali in zlorabili Šukljetovo zahvalo. »Slovenec«, ki je sicer širokousten. seveda o stvari molči.
Lampe se jezi v včerajšnem uvodniku »Slovenca« čez naše poročilo o občnem zboru »Kmetijske družbe«. Skrajno propalost nam 0-čita, ker smo se zdrznili pravilno oceniti tiste »kmete«, ki so bili tako nespametni, da so izročili Kmetijsko dužbo dr. Lampetu. Ako je kje v kranjski deželi kup nesnage in nečednosti potem jo moremo predvsem in v prvi vrsti iskati tam, kjer polaga častitljevi dr. Lampe svojo hudobno osebo. Kdor je bil včeraj na občnem zboru Kmetijske družbe je lahko videl, da ti klerikalci, ki so bili tamkaj zbrani, niso bili ljudje, marveč tisto priprosto bitje, čegar možgani so nepopolno razviti in čegar čustva in strasti prevladujejo vse. Naj se Lampe tristokrat na glavo postavi, tega ne bo ovrgel. Mesto, da Lampe očitke nam deli, naj bi se raje enkrat sam v sebe poglobil. Na celem Kranjskem ni nobenega človeka, ki bi bil tako hudoben kot je on. Ce bi koga obesili vsled hudobije, bi bil v naši deželi dr. Evgen Lampe tisti, ki bi po zaslugi prvi prišel na »vislice«.
katere je človeška zabitost povišala na mesto nedotakljivih načel. Citajte, gospodje, Hercena, Bakunina, Lasallo... Odpovejte se temu pustemu, živalskemu patriotizmu ter dvignite visoko prapor sočasne razumne človečnosti in treznega nauka in jaz pojdem z vami;..«
»Ideje, ki ste jih naveli,« odvrne živo Ognjanov, »dokazujejo samo to, da ste mnogo čitali, na drugi strani pa kažejo po zlodjevo jasno, kako slabo poznate bolgarsko vprašanje. Pod takšnim praporom ostali bi sami. narod vas ne bi razumel. Zapomnite si, gospod Kandov, mi moremo temu narodu postaviti zgolj pameten in mogoč cilj; zdrobljenje turškega jarma. Mi imamo sedaj samo enega sovražnika: Turke, in njemu se postavimo po robu. Kar pa se tiče socialističnih načel, s^ katerimi nas pogoščujete, te niso primerne našemu želodcu; bolgarski zdravi smisel jih zametuje in te ni sedaj niti v bodočnosti ne najdejo tal na Bolgarskem. Vaša truščna načela in izvezki »sočasnega mislečega človeštva ter treznega nauka razuma,« zagrinjajo vprašanje z meglo. Tu pojde za to. da ubranimo svoje ognjišče, svojo čast in svoje življenje pred prvim garjevim za-ptijem... Poprej nego rešimo vsečloveška vprašanja, ali bolje: meglene teorije, treba nam je razvezati lastne verige... Oni, katerih nauk čitate, niti ne mislijo, niti ne poznajo nas in našega trpljenja. Mi se ne moremo upirati na nikogar drugega razun na svoj narod, a k temu narodu pripadajo tudi čorbadžiji in duhovniki; to so moči. katere mi uporabimo. Ugonobimo zaptije in narod je dosegel svoj ideal. Ako imate vi drug ideal, odpovemo se mu mi za zmirom.«
V tem hipu so godci utihnili in trušč se je polegel. Slepec je zasviral na piščalko in kaj ljubeznjivi glasovi so se razlegali po prostran-
stvu.
»Kaj vi tam toliko modrujete? Pojdite raje med nas!« so kričali ostali na naše besednike. Ti pa se za to niti zmenili niso, zatopljeni v ognjen razgovor.
Slepec je še sviral nekaj časa pri splošni, slavnostni tišini, ker vsi, ki so imeli glave več ali manj razvnete, so z razkošjem poslušali te čarobne glasove, ki jih je izvabljal slepec iz svoje piščalke. Nakrat pa je prenehal svirati ter je dejal:
»Ali veste, kaj jaz vidim sedaj?«
Vsi so se zganili.
»Nu. uganite!« je silil Kolčo.
»A kaj nam daš, ako uganemo?« so se šalili nekateri.
»Dam vam svoj zvezdarski daljnovid.«
»A kje ga imaš sedaj?«
»Ondi na mesecu.«
»Počakaj, jaz hočem ugibati,« spregovori pop Dimčo. »Ti vidiš sedaj rdeče lice Tudurič-kine Milke.«
»Motiš se. Jaz to ličice zamorem sicer vščipniti, toda ne morem ga videti.«
»Ali vidiš gospoda Frata,« reče Popov, kajti gospod Fratu je bil stopil pred slepca in mahal mu z rokami pred očmi.
»Ni res; ali zamoreš videti veter?«
»A solnce?«
»Ne. vi veste, da si nisva botra in da sem se zarotil, da dokler sem živ, ga ne vidijo moje oči.«
»Ali vidiš noč,« omeni doktor.
»Tudi to ni res; veste kaj: vidim kupico z vinom, ki mi jo nudijo. Ej, da bi vas; pozabili ste na-me.«
Nekateri so hiteli nalivat in mu nudili kupice, smejaje se pri tem.
se pogovore o novem plačilnem opravilniku e-raričnih delavcev in o draginji. Razni govorniki so označali stališče svojih strank. Pričakovali smo tudi slavnega Gostinčarja, pa je fc nesreči iravno za tisti čas sklical shod v Žiri, ki mu ga pa baje glavarstvo ni dovolilo, ker ga je naznanil — prepozno. Mož ima smolo! Nikoli ne pride v pravem času, ampak vse »zasluge« si pridobi' post featum. N. pr.: Ko je bila realka že podržavljena, je vložil dični Gostinčar šele interpelacijo, in sedaj ima zaslugo on! Kakor si bodo delavci sami priborili pravico, bo prima-relil on, da posname smetano zaslug! Majhen mož — ampak talent!
Profesor dr. Dragotin Lončar je opasno zbolel, pa se mu zdravje že polagoma vrača. Odličnemu šolniku in odkritemu prijatelju u-čcče se mladine želimo popolnega okrevanja in trdnega zdravja!
Avtomobilna vožnja, ki jo je s svojim žrtvami uvedel med Idrijo in Logatcem podjetni in napredni trgovec Valentin Lapajne, je res prava dobrota. Prej smo se negospoda gugali v poštni kolibi do Logatca ali nazaj 5 ali 6 ur, zdaj pa zdrčimo v poldrugi uri po ovinkih in klancih, da nam zastaja sapa in da se čutimo nekoliko bolj moderne in napredne.. Vafeimo vas, ki ne poznate našega mesta, dat si ga. pridete pogledat! Tinčetov avtomobil ima prostora za 30> oseb. Kakor čujemo, si nabavi še en voz, da bO' zveza rednejša in pogostejša pa' da pojdemo včasih lahko tudi pod goriško solnce. Ker nam država ia dežela nič ne da, si pa po možnosti pomagamo sami. Vse, kar imamo, je pridobljeno z lastnim trudom.
Letošnji pust je tudi v našem mestu marši-kogii pobodel. Nekaka glavna priredba je bila planinska veselica, ki jo je priredila'naša podružnica S. P. D. Tu so bile zbrane vse stranke in vse narodnosti, ki eksistirajo v Idriji. »Delavsko bralno društvo« je tudi priredila svojo predpust-nico, uradniški kazino je rajal do ranega jutra, »Sokol« pa je zaključil veseli predpustni čas s svojo lepo usjselo maškaradb. Klerikalci — device in dbvicarii. stari in mladi pobožnja&i — so se sukali pri Didiču po poskočnih avokilv pregrešne muzike. Zato se nam: zdi nemnljivo, da se »Slovenec«, pobožno zavijajoč oči,, tako neotesano, zadiira v nedolžno dijaško zabavico. Ampak idrijski znani »Slovenčev«- novičar ima1 tudi za takozvano moralo dvojao mere; kjer ne opravi’z resnico, tam si pomaga z lažjoT .laren ljudski shod priredi prihodnjo nedeljo dne 3. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj v pivovarni pri »Črnem oizlte« g. drž. poslanec E. GangF,. kjer poda svojim volilcem poročilo o- ravnokar od-godenein1 zasedanju deželnega zfeara. Udelkžite se shoda polnoštevilno!
TRST.
»Hudičev rep« ustavljen.. Tržaško deželno ■sodišče je ustavilo izdajanje itafijansko nacio-nalno-llberaihega pornografičnega lista »La co-da delidiavolo« (»Hudičev rep«). Baje je bil tih sotrudnik njegov tudi ljubljanski škof, zato je »Slovenec* zamolčal iz žalosti to novicat Dvojna, mera. V sredo in četrtek je v Trstu na namestništvu konferenca za regulacijo Soče in drugih rek v Furlaniji. Stroški za to ogromno delo,, ki bo izključno v prid Furlaniji, bodo znašali nad deset miljonov — delo se ima zvršiti v desetih letih. Tam pa, n. pr. za. slovenska del Goriške, pa ni vlada tako hitro pripravljena žrtvovati niti malenkostnih svot.
Nasavna smrt ali uboj? Pri sv. Urhu pri Dolini so našli šestnajstletnega mladeniča Franca Bonazza iz Trsta mrtvega. Ležal je na dvorišču nekega posestnika*. Na prvi pogled ni bilo opaziti nobenih posebnih znakov smrti. Komisija iz Kopra je tudi dognala, da je mladenič umrl naravne smrti. A oče, ki je došel pozneje , na lke mesta, trdi, da je bil njegov sin umorjen s ruto, ki je ležala v bližini mrliča. Mrliča so na konstatacijo okrajnega zdravnika že pokopali. Ker pa so' na sledu raznim sumnjam, se govori, do. bodo> mrliča zopet izkopali in zdravniško preiskali.___________________
PROSVETA.
Slovensko deželno gledališče.
Blaznik ali svetnik. (Drama v 3. dej. Spisal lose Echegaray. Poslovenil dr. V. Zupan. Prvič na slovenskem odru v torek 27. febr.)
Sme Echei?aray je bit matematik, potem je napisal okoli 50 dram. nazadnje je postal minister in za svoje literarno delo je dobil No-blbvo ceno. Najboljše njegovo delo je »Blaznik alž svetnik«, ki smo ga videli včeraj na slov. dež., odru. Ako se igra pri nas slavno delo slavnega pisatelja navadno naše slavno občinstvo ne pride v gledlišče. Tako je bilo tudi včeraj, šele po pol osmi se je gledališče deloma napolnilo. Lože prazne. Seveda: predpust je bil in koncem februarja mine zanimanje za resno dramo. O delu samem bi se dalo mnogo pi" sati. Vidi se, da ga je spisal matematiker. mislec, mojster, napačno bi bilo špansko delo presojati S’ kranjskim okusom. Vkljub temu se nam zdi, d'a spada delo bolj v literaturo zgodovino, in na literaren večer; pisatelj stoji na prehodu med romantičnim in realnim svetom — romantika pri Špancu prevladuje. Zato je v delu mnogo narejenega in nenaravnega. Ako pomislimo na sodobna druga imena Ibsen. Tolstoj! Donkihotska narava, kakor se vidi. je Špancem v krvi.. Tudi Don Lorenco bere Don Kicliota in ga obožuje: saj je bil Don Kichot tak idealist. In kako lepo je ljubiti resnico zaradi resnice. Toda taki ljudje pridejo v konflikt z vsakdanjim življenjem — in svet ima njih idealizem za blaznost. Tudi Don Loren-zo hoče preveč resnice v življenju. Z grehom je prišla; laž in svet ne izhaja ne brez enega, ne brez drugega. In končno so včasi stvari,
; ki jih imamo za največje resnice,, le vetrni mli-| ni. prazne prevare. In človek, ki se bori z ; njimi je pri vsem svojem svetem navdušenju j — nespameten. Don Lorenzo hoče odložiti stoje ime in imetje, ko izve, da je bil le podvržen bogatim staršem. To hoče storiti, da izpolni dolžnost do resnice. O Dulcineja! In nazadnje ga res odvedejo v blaznico. Prvi dve dejanji imati več trenutkov, ki so bili pri nas . mučni, na Španskem so bili morebiti nekdaj zanimivi. Tretje dejanje se je igralo najboljše m je dalo igri celoten uspeh. — Igralci so doloma storili svojo dolžnost. Naslovno vlotro je igral g. Verovšek in jo je rešil zadovoljivo,
; kolikor je mogoče, posebno v 3. dejanju. Seveda ako bi se bil bolje pripravil iti memori-raf bi bila to zanj blesteča vloga. Pohvalno | moramo omeniti go. Juvanovo, ki se je po-; trudila, da bi ustvarila dobro soprogo. Gospa i Danilova je podala svojo težko vlogo« dobro;
I razvlečeni trenutki pa so bili mučni; ako so na I papirju, bi jih ne bilo treba na. odru. Gosp. Skr-! binšek je imel nekoliko premalo življenja, ena-! ko Danilo. Enako se da reči o drugih, dasi : moramo priznati, da ima igra sama premalo j življenja. Zaradi lepe ih velike ideje, ki leži v delu je občinstvo sprejelo delo z zadovoljstvom ; vendar se nam zdi, da imamo danes o tem I bolj nazore, kakor jili razvija Herman Bahr v : svojih »Otrocih«, in ne tako zastarelo španske.
| Zato igra ne vpliva.
Iz pisarne slovenskega gledališča. V četrtek $e poje tretjič v sezoni pri dramskih cenah V. Parmova opereta »Caričine amaconke«
(izven abonementa; za lože par.) Opereta je : dosegla pri nedeljski reprizi krasen uspeh. Je docela kar najlepše inscenirana ter na novo opremljena. — V soboto prvič A. Funtkova, izvirna drama »Tekma«. Ta drama se odigrava v umetniških krogih, ter je polna lepih efektov. Predstava se vrši za nepar-abonente.
Plzen in Ljubljana. Plzensko gledališko društvo se je odpovedalo vodstva in uprave mestnega češkega gledališču v Plznu ter se , koncem tekoče sezone odda gledališče v najem. Natečaj je že razpisan. Dne 21. febr. je predaval ravnatelj V. Budi‘f o vzrokih finančne krize plzenjskega gledališča. Noben ravnatelj se ni mogel vzdržati zaradi deficitov več kot tri Feta v Plzni, le Budil se je vzdržal 9 let, ker Plzen pač ni dobil boljšega, praktičnejše-ga ravnatelja. Zdaj pa gre tudi g. Budil, ker se je naveličal večnih borb. Razmere v Plznu so zelo podobne razmeram v Ljubljani; zato podajamo po Budilovem predavanju vzroke propadanja in propada gledališča v Plznu, ker so ti vzroki predvsem veljavna tudi xa Ljubljano. Plzen je bogato mesto z 82.000 prebivalcev, toda gledališka publika je le uradniška, malo-obrtniška, delavska in dijaška. Ta publika živi v skromnem položaju, bogatejši pa se za gledališče ne brigajo. Vstopnina se je morala zvišati, zato pa je obisk manjši. Ravnatelj Budil trdi, da kaže največjo stalnost v dohodkih drama.
Deželni glavar Šušteršič bi se vsaj sedaj lahko zavedal svojega dostojanstva in posluževal malo bolj hunorovih sredstev v dosego političnih efektov. Včerajšnji »Slovenec« poroča. da se nudi deželni glavar Šušteršič na Dunaju in da je dobil obljubo v raznih ministrstvih. da vlada glede visokosti zneska ljubljanske občine k podržavljenju policije ne bo neodjenljiva. Dalje poroča »Slovenec«, da je v isti zadevi posredoval v ministrstvih tudi ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar. Ne vemo kaj je doseženega. Eno pa je gotovo. Če ima kdo kaj zasluge, da bo Ljuljana za državno policijo manj plačevala kot 130.000 K potem jo ima ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar, ki se je nalašč na Dunaj peljal, da na merodajnih mestih razjasni dejanski položaj v Ljubljani. Ravno tako res je pa tudi, da če se je peljal dr. Šušteršič na Dunaj, je šel barantat z vlado na škodo Ljubljane in na strankarsko korist S. L.
S.	Zato pa je impertinenca, če »Slovenec« sedaj poroča pod poglavjem »Deželni glavar Šušteršič za Ljubljano« o zgoranjih posredovanjih. Klerikalci nikdar niso bili za Ljubljano in tudi pri razpravi o podržavljenju policije v deželnem zboru so nastopili proti nej. Hinavci!
Deželni Kristan. Pri deželnem odboru je nastavljen kot nadoficijal 1. razreda Kristan, ki je ob enem tudi nadzornik občinskih uradov. Ta mož je takoj prišel v IX. č. razred državnih uradnikov, čeprav, bi na njegovo mesto sodil kak akademik. Sicer pa je vse to postranska stvar. Glavna stvar je to, da si je dežela nakopala s Kristanom človeka, ki je ravno take moralne kakovosti, kakor več odličnih gospodov prvoboriteljev med klerikalci. Znano je. da je Kristan kot obdolženec zapleten v afero Prečenskili sleparij. Upamo, da roki pravice ne uide in naj tudi dr. Pegan in Krek mislita, da je immun, ker je slučajno klerikalni petelinček in varovanček pri deželnem odboru. Sicer pa ima deželni Kristan še zelo veliko drugih grehov nad seboj in morda je Prečen-ska zadeva zanj še najmanj kočljiva. Ob času najhujše korupeje in najhujšega nasilja klerikalcev v deželi res nimamo nobenega povoda, da bi še naprej z molčečnostjo zakrivali gnji-lobo klerikalnih veljakov. V prihodnjih dneh bodemo posvetili deželnemu Kristanu tako, da se bo zanj začelo zanimati tudi državno prav-dništvo v Ljubljani. Potem zopet lahko klerikalci skličejo deželni zbor, da rekvirira še te novejše akte. Potem si bo dr. Krek kmalu na jasnem in Aleš Ušeničnik bo moral izdati filozofsko razpravo o sleparijah med klerikalno inteligenco.
Predrznost in samopašnost župana Aleša na Ježici. Župan na Ježici Wilfan po domače Aleš je eden najbolj strastnih in najbolj zagrizenih klerikalcev v ljubljanski okolici. Kot župan preganja na Ježici naprednjake kakor more in zna. Ce pri tem komu krivico dela, mu je vseeno. Pred kratkim je prišla k njemu stranka. ki je zahtevala, da naj Aleš kot župan uradno potrdi listino za prošnjo enoletnega prostovoljca na državne stroške. Aleš pa je dejal, da ne podpiše in nikdar podpisal ne bo. Vzroka ni nobenega povedal, hotel se je pa s tem maščevati nad političnim nasprotnikom. Tega zvitega in sladkega Aleša si bomo sedaj večkrat ogledali.
Hvala o Unionu. »Slovenec« prinaša s posebnim veseljem vest. da sta ljubljanski in graški tržni nadzornik pohvalno se izrekla o redu v hotelu »Union«. »Slovenec« bi se ob tej priliki lahko prav toplo zahvalil ravno ljubljanskemu tržnemu nadzorstvu, kateremu se ima ravnateljstvo največ zahvaliti, da so ’ se neznosne razmere v »Unionu« temeljito izpreme-nile. Ako bi tržno nadzorstvo z vso brezobzirnostjo ne zahtevalo čistosti in snage, bi v »Grand hotelu« še danes imeli zelenega volka v kuhinji in bi morda še danes tamkaj gostje po užiti hrani bljuvali. Tako tudi mestni magistrat in celo tržno nadzorstvo klerikalcem včasih prav pride.
Svarilo! Kmečka napredna stranka v Planini. naznanja vsem somišljenikom, ako bi se vršile nove občinske volitve, da nimasta ni-kake pravice pobirati za njo pooblastila ali legitimacije Ivan Modrijan in Andrej Milavec oba iz Malnov, ker ona sta agitatorja in somišljenika klerikalne stranke.	Odbor.
Suplentura za zgodovino in zemljepisje je razpisana na c. kr. realki v Idriji (polnoštevil-
»Na zdravje, družina!« reče slepec ter iz-prazne kupico. »Kaj pa dobim jaz, ker vi niste mogli uganiti?«
»Vse ostale kupice, katere smo ti nalili.«
»Koliko jih je?«
»Sveti Sedmočislenci.«*
»Jaz imam v večjem spoštovanju štirideset mučenikov,« spregovori pop Pimčo.
»Na zdravje!«
»Živio!«
»Vive ta Bulgarie, vive la republique des Balcans!«* zakriči gospod Fratu.
Kolčo je zapel meniški tropar.**
Zabava je trajala do večera. Naposled je družina vstala ter se ravnala k odhodu v mesto.	  .	v	.
»Bratje, ne pozabite priti jutri na skušnjo
v šolo!« je kričal za njimi Ognjanov.
»Kaj bodete predstavljali?« vpraša dijak Ognjanova.
»Genofefo«.
»Odkod ste izkopali to antiko.«
»Odločili smo se za Genofefo iz dveh vzrokov: prvič, ker v njej ni ničesar zdražljivega — to so hoteli imeti čorbadžiji; drugič, vsi so jo že čitali ter jo zahtevali. Morali smo vstreči okusu. Ali mar nam ne gre za to, da imamo cim
* To so razun naših veroučiteljev sv. Cirila in Metoda njuni učenci: sv. Klemnt. Naum, Gorazd. Angelar in Sava, ki so bili iz Moravske prisiljeni preseliti se na Bolgarsko.
* Naj živi Bolgarska, živio, balkanska Iju-dovlada!
** Slavospev posameznih svetnikov in svetnic.
na in najbrže za cel II. tečaj; zadnji vložni dan 29. februarja) in na c. kr. realki v Ljubljani (10 tedenskih ur za cel II. tečaj, prošnje naj se vlože takoj).
V slovenske roke je prišlo posestvo Sonn-wendhof v Eggenbergu pri Gradcu. Kupil je je g. Fran Fajdiga iz Sodražice. Poslopje je v tehničnem in higijeničnem oziru najmodernejše opremljeno.
Poneverjen občinski denar. V Pulju so zaprli mestnega blagajnika in štiri računske uradnike zaradi poneverjenja občinskega denarja v znesku 50.000 K.
LJUBLJANA.
Sestanek slušateljev bivšega političnega tečaja N.‘N. S. se vrši danes v sredo zvečer ob 8. uri v prostorih tajništva (Wolfova ul.) Na dnevnem redu je poročilo o volitvah v trgovsko obrtno zbornico. Vpeljani gostje dobrodošli.
S škofovim pastirskem pismom, s katerim je odpravljenih 7 najpriljubjenejših praznikov, ljudje niso nič kaj zadovoljni. Povsod se čuje zabavljanje, da to ni nobena prava vera, ki enkrat ustanavlja praznike, ko se ji pa zljubi jih pa odpravlja. Posebno ženske so hude na škofa, in pravijo, da je hinavec. Kadar bi rad kaj ujel v svojo bisago, takrat se kar cedi če-ščenja do presvete matere Marije, zdaj ji je pa vzel kar tri praznike, da bi jo ljudje manj častili. V nedeljo so poslušalci pri branju pastirskega pisma večinoma mrmrali, ponekod celo godrnjali. Posebno pri sv. Jakobu v Ljubljani je bilo dokaj nejevolje, da je moral kaplan ljudi miriti. Dejal je: »Kar nam sveta mati katoliška cerkev zaukaže; tega se moramo držati. Kar ona stori, to drži. Ni naša naloga preiskovati. ali je to prav ali ni prav. ampak pokoriti se moramo*. — Te besede niso zalegle nič. Ljudje so trdili, da to ni prav in to trdijo še danes.
Ali za Hamersclunidta ne veljajo zakonski predpisi? Včeraj je nesia skozi mesto služkinja Hamerschmidta polno košaro dinamita. Jedva je ogromno težo vlekla revica. Ne glede na to, pa je nesla raztreljivo v raztrgani pleteni košari kakor fižol. Zdi se nam, da na tak način pač ni dovoljeno prenašati" dinamita. Lavtarja opozarjamo, da naj Hamerschmidta po zaslugi prime.
Petelina. Včeraj sta se doma: na Ilovici pogovarjala mož in žena čez sosednjo stranko. Kakor je marsikje ukorinjena slaba navada, da ljudje radi pri vratih prisluškujejo, tako je bilo tudi v tej hiši. Ker je pa mož. čuk dia se govori čez njegovo boljšo polovico, je začel v veži upiti in svojega soseda klicati na korajžo. Ta se pa je pozivu takoj odzval' in zaieel se je v veži takoj ljut boj. Skakala sta drug v drugega, se bila s, pestmi in praskala kakor dva mačka. Posledica vsega prisluškovanja je bila, da sta oba moža radi dolgih jezikov njunih žena zapustila bojno polje s krvavimi7 glavami.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 279 Mcedoircev, 188 Hrvatov in 39 Slovencev.;: 160 Hrvatov je šlo pa v lnomost.
IDRIJA.
Narodni' veteran. V nedeljo; dne 25l t. m., popoldne smo; pokopali vrlega moža, ki je do zadnjega dilla neustrašeno priznaval svoje narodno in. napredno prepričanje. To je bil Fran Vončina,, vpokojeni rudar, ki je vkljub trpljenju in vsemu- naporu učakal 78 let. Kadarkoli je to zahtevala narodna dolžnost, je lil mož na mestu in se je še v dneh svoje bolezni udeleževal volilnega boja, zvesto in neomajano stoječ v vrstah: narodnih in naprednih volilcev. Ves čas je bil član »Delavskega bralnega društva«, ki ga j« tudi korporativno spremilo k zadnjemu počitku. Nabralo se je k pogrebu mnogo občinstva* med njimi nas poslanec Gangl, ki so? značajnemu možu izkazali poslednjo čast. Blag ti bodi spomin, delavec — značaj i
Javen ljudski shod se je vršil preteklo i'je-deljo zjutraj ob 9. uri v pivarni pri »Črnem orlu« ob ogromni udeležbi naših rudarjev, njih žena in deklet. Pivapna je bila natlačeno polna, mnogo jih je moriiio ostati zunaj na dvorišču. Shod so priredile vse tri stranke — narodno-napredna, soc.-demokraška in klerikalna — da
največ dohodkov? Treba je kupovati časopise in knjige za čitalnico, pa še več drugih reči.«
Družina je z veselim truščem odšla proti mestu. Kmalu je zibnila med množicokostanjev, na katere se je že vsedel večerni mrak. Crez četrt ure je vhajala slavnostno v temne mestne ulice, popevajoč na vse grlo vstaške pesmi. 1 a pohod je privabil iz hiš cele trume žensk in otrok.
Samo Ognjanova ondi ni bilo. Eden izmed služabnikov mu je še na poljani nekaj pošepetal na uho in on se je neopažen oddaljil od tovarišev.
(Dalje.)
DROBIŽ.
—Stoletnica Krasinskega. Te dni so obhajali Poljaki stoletnico rojstva enega svojih največjih pesnikov — Sigmunda Krasinskega. Krasinski se imenuje vedno kot tretji poleg dveh največjih poljskih pesnikov Mickiewicza in Slowackega. Mickiewicz, Slowacki in Krasinski so tri jasne zvezde na nebu poljske romantike. Pojavili so se vsi trije v obupni dobi okoli leta 1830, ko je ponižana poljska domovina dobila usodepoln udarec od oholih zmagovalcev. V tej dobi je napisal tudi Krasinski dvoje svojih največjih del »Nebožanska komedija« in »Irydion«. Krasinski je bil odmev svoje dobe romantik panteist, mislec in pesnik, ki je v svetovni zgodovini videl svojo domovino in nje usodo ter je dal izraza svoji veliki ljubezni do nje. Videl pa je tudi vse človeštvo in njegov razvoj. V svojem visokem poletu je presmo-
tril izvir, cilj in namen življenja, sveta, narodov. Poljaki so slavili njegovo lOOletnico z velikimi proslavami. V Krakovu, ki je kulturno poljska središče je bila v vavelski katedrali svečana maša. na kar se je vršila slavnostna akademija v gledališču. Da se spomin velikega pesnika zanese med široke sloje, priredi jage-lonska univerza več predavanj o nazorih in delih Krasinskega.
— Sklenarova- Mala. Dne 23. t. m. je u-mrla v Pragi najslavnejša živeča češka igralka ga. Sklenarova-Mala. Bilo ji je 68 let. Na gledališkem odru je nastopila 1. 1863. in je takoj pri prvem nastopu pokazala svoj izredni talent v ulogi Device Orleanske. Imela je vse lastnosti dobre igralke: bila je krasna, imela je zmožnosti in posvetila se je svojemu poklicu z navdušenjem. Ustvarila je krasen jezik, ki je ostal do danes kot vzor govorice na odru. Tako je postala prva narodna igralka in je ostala na vrhuncu svoje slave do 1. 1903. ko se je ločila od gledališča. Vsi češki listi posvečujejo njenemu spominu članke polne ljubezni in hvale.
— Sarah Bernhardt je sprejela ponudbo agenture Marinelli za Orpheuin Circuit v severno Ameriko. Slavna francoska igralka dobi gažo 7000 dolarjev, kar pomeni 28.000 mark za en teden.
— Bratje Karamazovi. Pred letom so izkusili prvič na Ruskem uprizoriti dramatizirane »Brate Karamazove« po znanem romanu F. V. Dostojevskega. Drama je budila občno pozornost. Te dni so uprizorili to dramo na zagrebškem gledališču. Imela je velik uspeh. Hrvat-ski listi pišejo z navdušenjem o nji.
— Porotna sodišča. Z današnjim dnem so I. 1790. vpeljali na Francoskem porotna sodišča. Prejšnji časi takih sodišč niso poznali. Za časa absolutizma, ko je vladala še tortura, (natezalnica. mučenje itd.) so se pogosto zgodile pred sodišči velike krivice, ker je pogosto pošten človek postal lahko žrtva maščevanja. Francoska revolucija, ki je prinesla s seboj geslo, da naj družba sama odločuje o sebi in o svojih članih, je ustvarila tudi poroto. Ob času boja za konstitucijo se je povsod pojavljala zahteva po porotnih sodiščih, ki so danes vpeljana v vseh državah. Tako je danes uveljavljeno načelo, da naj družba sama sodi nad človekom, ki se je pregrešil proti človeku ali družbi.
— Predavanja o slovanskih literaturah na Rumunskem. Na univerzi v Jassy predava prof. dr. Barbulesco o slovanskih literaturah, posebno o ruski in jugoslovanski.
— Vojnovičeva drama »Dama s solnčni-kom preloži pisateljica Giorgio Dans na italijanski jezik.
— Vseslovanska higijenska razstava v Petrogradu. Zveza hrvaških zdravnikov je pod predsedstvom dr. Cačkoviča sklenila, da se s pomočjo Društva hrvaških arhitektov in inženirjev udeleži vseslovanske razstave za higije-no v Petrogradu kolikor mogoče častno.
— Opera ob piramidah. Iz Kaire se poroča, da se namerava uprizoriti Verdijeva opera »Aida« ob vznožju piramid. Hoče se s tem pospešiti promet tujcev. Uprizori jo italijanska operna družba, ki se nahaja v Aleksandriji.
najmanj zanesljive uspehe doseza opereta, naj-nižje čiste dohodke pa opera, ker obremenjuje gledališče z najtežjimi bremeni. Vzroki finančne krize so po izkušnjah ravnatelja Budila sledeči:	1. Pomanjkanje premožnega stalnega
gledališkega občinstva. 2. Pretirane zahteve sedanje gledal, publike na igralce (pevce), re-pertoire in na ravnateljstvo. Ker je premalo občinstva, zahajajo vedno isti ljudje v gledališče in zato zahtevajo nebroj novitet. Odtod preobloženost osobja, nedovršene predstave in ogromni stroški za vedno novi in novi reper-toire. 3. Prenagli prehod iz diletantskih razmer v starem v umetniške razmere v novem gledališču. V dekoračneni in kostimnem oziru ni možno publike zadovoljiti več. Zahteva se luk-sus, sicer vse zabavlja. 4. Predolge počitnice, v katerih se ne igra. Te počitnice požro večji del mestne subvencije. V Plznu se ne igra 4 mesece (v Ljubljani celo celih 6 mesecev nič!!) Te počitnice so za gledališko blagajnico prava katastrofa. 5. Nepravilno položeno ležišče gledališča na drago opero, ki ogromno velja, a se je z naglo izčrpanim repertoirjem kasovnih oper izpremenila tekom let v drag balast, ki se absolutno ne izplačuje! 6. Stalno naraščajoče denarne obveznosti, ki jih gledališču nakladajo zakoni (bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje personala zahteva na leto več tisoč kron). 7. Stalno se množeča konkurenčna podjetja kinematografska, nebroj veselic, maškarad, koncertov itd. 8. Splošna gospodarska zadrega in vedno lnijša draginja. 9. Vsako leto večje zahteve igralskega osobja, tehničnega personala in orkestra. Gaže daleko presezajo normalne dohodke gledališča, in deficit je stalno večji. — Umetniško gledališče je mogoče le ob velikih denarnih subvencijah ter le v mestih velike izobražene publike. V Plzenskih in Ljubljanskih razmerah pa je možno gledališču le vegetirati vzlic največjemu naporu gledal, personala in vzlic vsem žrtvam številno omejene publike. Spričo vladajoče draginje postajajo torej umetniški užitki čim dalje bolj — luksus. »Primuin vivere!« velja danes bolj kot kdaj koli. »Panem et circenses« so zahtevali Rimljani, ki pa so poznali »circenses« le za par dni v letu. Za Ljubljano bodo kmalu zadoščale le — rimljanske zahteve!
DRUŠTVA.
Društvo za zgradbo »Sokolskega doma« v Šiški ima svoj občni zbor v nedeljo dne 3. marca 1912 ob 3. uri popoldne v posebni sob| gostilne »pri Ančniku« (br. Burje) v Spod. Šiški.
Bratstvo priredi nocoj ob osmi uri zvečer v »Narodnem domu« družinski večer, na katerem se uprizori petdejanska slika iz ljudskega življenja »Marijana«. Opozarjamo občinstvo na to prireditev.
Društvo za raziskavanje podzemskih jam priredi v dvorani »Mestnega doma« v petek, dne 1. marca ob polu osmih zvečer javno predavanje o podzemskih jamah na Kranjskem. Govoril bode društevni tajnik g. prof. dr. Josip Cerk in pri tem projiciral skioptične podobe. Društvo vabi vse prijatelje raziskavanja podzemskih jam, da se v kolikor mogoče obilnem številu udeleži te brezplačne društvene prireditve.
Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu
uljudno naznanja, da si je izvolilo na svojem občnem zboru, dne 24. t. m. za letni tečaj 1912 sledeči odbor: Predsednik iur. Kolar Milan, podpredsednik iur. Grandovec Ognjeslav, tajnik iur. Škorjanec Mirosiav, blagajnik med. De Gleria Josip, gospodar iur. Fras Fran, knjižničar phil. Kovačič Maks. Namestniki iur. Suša Vladimir, iur. Bučar Julij. Pregledniki phil. Frankovič Vlad., techn. Miklič Moško, phil. Mlakar Ljudevit.
Izpred ljubljanske porote.
Ljubljana, 27. februarja.
Včeraj sta se razpravljala pred porotnim sodiščem dva slučaja glede uboja, obeh nesreč in obsodb je krivo žganje.
Udarec s kladivom. Več fantov iz Spod. Besnice je sedelo dne 19. avgusta 1911 zvečer na travi ob cesti. Med temi se je nahajal tudi Janez Kalan, posestnika sin iz Zg. Besnice. Ta je bil oborožen s kladivom, kakor da bi že naprej vedel da bo isti večer prišlo do pretepa, saj je rekel svojemu tovarišu, da se lumpov boji. In res je prišla precejšna gruča fantov iz Gor. Besnice, ki so šli vasovat v Spod. Besnico. Ko sta se obe skupini zagledali, pričelo se je od obeh strani izzivanje, končno pa se je vršil spopad. Naenkrat pa je fant Jožef Papler omahnil proti svojemu bratu Francetu rekoč: »jaz sem že eno po glavi dobil«. In res, kakor sam priznava obtoženi Janez Kalan, da je on udaril s Polenom, ki ga je na tleh pobral Jožefa Paplerja v silobranu po glavi ker je hotel svojega brata Franceta na ta način proti napadu obvarovati. Po izreku izvedencev je zadobil Jožef 'Papler ne s polenom pač pa s kladivom tako močan udarec po glavi, da mu je bila strta leva stran lobanje. Oddali so ga v tukajšnjo dež bolnico, kjer je ostal do konca meseca novembra. Zdra-vniki so mu hoteli potom operacije rešiti življe-nie< a bila je brezuspešna, ker so se vnele mož-*ai»ske opne vsled česar je Papler dne 30. no-''embra umrl. — Obtoženec ne taji dejanje. [.0r°tniki so Kalana spoznali za krivega, na Kar ga je sodišče obsodilo v 31etno težko ječo.
*
Sunek z nožem. Popoldne pa se vršila razprava proti Janezu Šilarju, mlinarju iz Zgornjih »itenj tudi radi hudodelstva uboja. Sodnem Uvoru je predsedoval sodni svetnik Vedernjak, Votanta Potrato in Persche, obtoženca je za-govarjal dr. Frlan, državno pravdništvo dr.
, ”e 4. februarja se je vršila v Bitnjah I n vVmdiserju plesna veselica. Kmalu je prišlo S° 1,:,re1^Pa1 med fanti, nečak krčmarice Janez lcherl je hotel fante pomiriti, a obtoženec je Potegnil nož in zabodel v trebuh Janeza Sleherni ki je dva dni nato umrl. Umirajoč je ranje-ec povedal pod prisego, da ga je zabodel obto-
ženec, ki je spočetkoma tajil, a nato priznal. Obenem je proti obtožencu vložena obtožba radi lahke telesne poškodbe, ker je 26. avgusta v Kranju ranil v nogo mlinarja Janeza Kunste-lja.
Obtoženec izpove, da je sedel dne 4. februarja v gostilni pri Windišerju s fanti, kjer so popili veliko kuhanega žganja in do 25—30 litrov vina. Prišlo je do prepirov, neki fant je hotel napasti obtožencevega brata, ki ga je obtoženec hotel braniti. Ko se je prepir že končal, je hotel obtoženec oditi, ker se je bal, da bi ga fantje ne nabili, potegnil je nož in šel do vrat, kjer se je srečal z umorjenim Sicherlom in tedaj ga je sunil; Sicherl je tekel za njim, a ga ni dohitel. Drugi dan je zvedel, da je zabodel Sicher-la. Sodna izvedenca izpovesta, da je udarec z nožem prerezal trebušno mreno in žilo dovod-nico in bil smrtonosen. Sestra umorjenega Si-cherla je dala fantom brez vednosti gostilničarke kuhanega žganja, usodni večer se je spilo do .50 litrov vina v gostilni. Priča Cof izpove, da je obtoženec popolnoma pameten fant, samo kadar je pijan je malo neumen in ga imajo splošno za norca. Mati obtoženca izpove, da ie imela s svojim možem, s katerim je bila poročena petdeset let, petnajst otrok, od katerih je umrlo osem, obtoženi je zgodnji rojenec, bil je vedno slaboten in je skrajno slabega vida. Obtoženi je bil dobfer sin in podpiral svojo mater. — Kar se tiče obtoženčevega duševnega stanja, izjavita izvedenca, da mu ni prisojati posebne inteligence, več pa tekom razprave nista mogla konštatirati. Značilno je spričevalo županskega urada, ki ga hoče slikati kot skrajno nevarnega in delomržnega človeka, dasi so vse priče izpovedale ravno nasprotno in ga slikale kot pridnega in vestnega delavca. Porotnikom se stavita dve vprašanji in sicer prvo glede hudodelstva uboja proti Sicherlu, drugo glede lahke telesne poškodbe proti Kunstlju. Državni pravdnik Pajnič pledira za potrditev obeli vprašanj. Zagovornik dr. Frlan odločno kritizira pristranost županstva, ki je izdalo obtožencu neresnično spričevalo in s tem hotelo preveriti sodišče o krivdi obtoženca! Porotniki so prvo vprašanje potrdili z 9 proti 3 glasovi, drugo pa istotako potrdili z 10 proti 2. Na podlagi pra-voreka porotnikov je sodni dvor obsodil obtoženca na dve in pol leti težke ječe, s postom vsako četrtletje in temnico vsakega 4. februarja.	_________
Najnovejše vesti, telefonska
poročila,
NOVI ČLANI GOSPOSKE ZBORNICE.
Dunaj. 27. februarja. Danes se oficijelno razglašajo novi člani gosposke zbornice. Dosedanji dosmrtni člani: gališki deželni maršal Badeni. grof Colloredo, grof Czernin in grof Dobczensky postanejo redni člani. Dedno članstvo je podelil cesar sledečim: grofu Ko-tzu. grofu Lambergu, grofu Locatelliju, Zdenku grofu Sedlnickemu, grofu Seylernu, moravskemu deželnemu maršalu grofu Scereyu, knezu Hugo Windischgratzu in grofu Viljemu Wurm-brandu. Dosmrtnim članom so imenovani: bivši poljski minister krajan vitez Abrahamovicz, predsednik insbruškega nadsodišča baron Call, dr. Karel Chiari, grof Czernin, profesor nemške tehnike v Pragi Doertel. grof Marijan Dy-dynsky, tržaški komercijski svetnik Esclier, viceguverner avstr, ogrske banke dr. Gruber, baron Heidler, nižjeavstrijski deželni maršal princ Lichtenstein, predsednik češke grafiške družbe »Unie« Jan Otto, velepodjetnik iz Prage Ringhoffer, guverner Bodenkredit-zavoda dr. Sieghardt, Robert Terlacco, podmaršal češki dr. Karl Urban, dvorni švetnik Anton Vukovič pl. Vučidol, bivši češki minister Žaček in dr. Zkursky.
DELEGACIJE.
Dunaj, 27. februarja. Jutri odpotuje zunanji minister grof Berchtoldt v Budimpešto, kjer
bo konferiral glede sklicanja in zasedanja delegacije. V tukajšnjih politiških krogih se sodi, da se snidejo delegacije v drugi polovici meseca aprila in sicer bržkotne 16. aprila.
POGAJANJA Z JUSTHOM.
Budimpešta, 27. februarja. Vada začne te dni z resnimi pogajanji z Justhovo stranko glede sporazuma v brambni reformi.
ENTENTE CORDIALE.
Pariz, 27. februarja. Dne 27. aprila odkrije se v Canne spomenik umrlemu angleškemu kralju Edvardu, v Nici pa kraljici Viktoriji. Slavnosti se udeleži tudi sredozemska divizija angleške mornarice. Ob ti priliki se bo povdar-jalo. da je razmerje med Francijo in Anglijo tudi nadalje še odkritosrčno in da entente cordiale obstoji in to še v tesnejših vezeh nadalje.
H AL1JANSKO-TURŠKA VOJNA.
Carigrad, 27. februarja. Turška vlada je naročila vsem svojim poslanikom v inozemstvu, da naj podado vladam velesil kategorično izjavo. po kateri turška vlada odklanja vsako mirovno akcijo, ki bi temeljila na podlagi proglašene in v italijanskem parlamentu sprejete aneksije Tripolitanije in Cirenajke.
PROTI ŠUNDLITERATURI.
Dunaj. 27. februarja. Finančno ministrstvo izda odlok po katerem prepoveduje prodajati v trafikah pohujšljive slike in knjige, dalje razne šundromane, indijanarce ter detektivske po-
KORUPCIJA V PULJU.
Pulj, 27. februarja. Tekom današnjega dneva je sodišče dalo aretirati zopet štiri mestne uradnike radi nepravilnega denarnega postopanja.
DIJAŠKI ŠTRAJK.
Lvov, 27. februarja. Dijaki tukajšnjega vseučilišča so sklenili prirediti dne 5. marca, ko se snide parlament, enodnevni demonstracijski štrajk, da opozore poslance na nedostat-ne prostore lvovskega vseučilišča.
ČENSTOHOVSKI PROCES.
Pjotrkov, 27. februarja. I )anes ob deseti dopoldne je pričel tukaj proces proti menihom čenstohovskega samostana p. Damazu Ma-czochu in njegovi ljubici Heleni, radi tatvine in uboja, proti patroma Starczewskemu in 01ey-nickemu, ter proti slugi in kovaču v samostanu; začetkom obravnave je predsednik izjavil, da se nahaja pater Reimann prijor čenstohovskega samostana, ki ga ruske oblasti zasledujejo s tiralnico v Rimu. ter da je poslal po ruskem poslaništvu zdravniško spričevalo, da ne more radi bolezni k obravnavi. Obtožnica obsega 60 pol. Danes se je pričelo s zaslišanjem patra Maczocha, ki vse priznava. Jutri se nadaljuje njegovo zaslišanje ter ostalih obtožencev.
RAZNO.
Američani se razburjajo. Pa čemu? Državna poštna in telegrafična komisija je konsta-tirala nedavno na podlagi statistike, da čaka newyorški abonement v govorilnici šest in pol sekunde, predno se ga sveže z zahtevano osebo, v Albanu se čaka pet in pol sekund in v Rochestru tri in četrt sekunde. Goddam, se sedaj jeze Newyorčani, kakšna zamuda časa, zaslužka in vsega je to, in ravno mi, mi New-yorčani moramo biti zadnji!’ Čakat celih šest in pol sekunde, predno te gospodična zveže! To ne gre! Na kaj vendar mislijo te punčare pri telefonu? Na nove obleke? Na plese? Kako se bodo rnožile? Ali kako se bodo ločile od svojih mož? Strašno in splošno razbujenje vlada radi tega po Ne\v Yorku. — Hvalabogu, Evropa ni tako željna dela in ne išče dobičkarije kar v
sekundah. Nam se nič kaj ne mudi in popolnoma privoščimo raznim gospodičnam ono malce zabave, ki jo imajo pri tej naporni službi. Niti ne zmenimo se za sekunde in prav hvaležni smo milostljivim gospodičnam in posrednicam naših govorov, če nam ni treba čakati cel četrt ure. In zlasti pri nam na Kranjskem ne merimo potrpežljivosti na sekunde, saj smo vendar v Avstriji — le počasi, nekam že pridemo.
Široki klobuki. (K modernemu vprašanju.) ^Neusmiljena usoda«, — ki je zadela v zadnjem času vse gospodične in gospe s širokimi klobuki, ki se jim je, ako ne naravnost prepovedalo, pa vsaj odločno odsvetovalo, imeti na glavi razne vrste ribniških rešet in drugih neko-modnih in ovirajočih pokrival, zlasti pri kon-cei tih, v gledališčih in pri podobnih ter sličnih zabavah, se je malone že pozabila ter se je le tu in tam še kdo spomni s prezerljivim zasmehom na ustnih. Vendar vprašanje, kako si more natakniti ta ali ona dama tako ali enako strašilo na glavo in si s tem pokaziti svojo zunanjost, pravzaprav ne spada sem, ampak gre za to: ali more motiti tak ženski klobuk pravega ljubitelja glasbe, ki obiskuje koncerte zato, da ima umetniški užitek, ali more motiti pazljivega poslušalca, ki pozabi na vso svojo okolico, čegar duša je polna le tega, kar sliši, ker jo o-paja navdušenje in jo povzdiguje k nečemu nadnaravnemu. Ne in ne! Pravi ljubitelj glasbe zanemarja svojo okolico, ni mu treba ničesar videti. noče videti, ampak je zato tu, da posluša. Zakaj pa hodimo na koncerte, v gledališča, da se shajamo s svojimi prijatelji in znanci, kažemo svojo lepo obleko ali da izkazujejo dame lepoto in obširnost svojih tie — »modernih« klobukov? Zato je na razpolago dosti drugih prostorov in shajališč, ki so gotovo vsekakor bolj primerni, kot pa so koncerti in gledališča. Pa še nekaj! Še bolj kot klobuki, ki bi nas sploh ne smeli motiti, moti nas nekaj druze-ga in to je ona malomarnost občinstva, ki bodisi hote ali pa nehote prihaja prepozno k proizvajanjem, moti s svojim šumom in šundrom v vzvišenost, krasoto in lepoto koncertn. dela ali opere, zatopljene ljudi in jih vznemirja. Dobijo se celo ljudje, ki prav nalašč pridejo prepozno k takim prireditvam, da le z bleskom svoje ošabnosti in zunanjosti odvračajo občinstvo od pazljivosti. To napako naj bi se krat-komalo prepovedalo. Ali je potreba kazati proti umetniki svojo neotesanost, vznemirjati občinstvo s svojimi pozdravi na levo in desno, sladko se smehljati na vse strani, in koliko časa navadno traja, predno pride prepozni obiskovalec do svojega prostora. Največ teh poznih obiskovalcev so dame, dasi tudi gospodov ne manjka med njimi. In vendar so to ljudje, ki i-majo po večini časa po izobilju, imajo na razpok go celo ekvipaže in drugo. Mislimo, da bi otra prepoved v tem oziru bila še veliko bolj na mestu, kot pa prepoved nositi široke klobuke. Je pa še eno vprašanje: ali ni damam nerodno se gibati v prešernih klobukih in toaletah, ali ne bi bilo bolj umestno, jemati na koncerte in v gledališče sicer preprosta, pa okusna oblačila. Bode že menda res, da pri nas ni onih pravih ljubiteljev in ljubiteljic glasbe, katerim gre edinole zato, da dobe prostor, kjer dobro slišijo, ampak, da so obiskovalci naših koncertov in gledališča ljudje, ki hočejo pokazati, koliko in kakšno zalogo raznih oblačil in (Irr^cra imajo doma.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Lepo stanovanje ali dve mesečni sobi (po K 24) se odda s 1. aprilom mirni stranki v vili Streliška ulica št. 32.____________180—2
Meblovana zračna soba s posebnim vhodom in razgledom na cesto se odda: Rimska cesta št. 2, 1. nad. levo.	181—2
— 152 —
— Zenska, ki je vzprejela otroka, je sledila srčni dobroti. Skrbela je zanjo, kakor mati in vse je storila, da bi jo rešila... četudi je vedela, da se stem dobrotnim delom izpostavlja javnemu zasramovanju.
— Ime, povejte mi ime te žene! je vzkliknil Passavant; poiskati jo hočem, blagoslavljati jo in jo hraniti, dati zanjo zadnjo kapljo krvi in ji služiti z dušo in telesom!
— Vredna je tega, je dejal Saitano, kajti
svetnica je!
— Govorite za rane Kristusove! Kdo je
ta žena!
Saitano je pomislil in končno rekel:
— Ne! Ona ne potrebuje naših služb. Smrt otroka jo je hudo ganila in prizadeli bi ji nove bolečine, ako bi jo nanj spominjali. Bogata je. mogočna, spoštovana ...
— Dobro, obljubljam vam, da je ne bom iskal. Ali povejte mi ime, da jo bom blagoslavljal vse dni življenja!
— Vi hočete? se je nasmehnil Saitano.
— Hočem!...
— Imenuje se...
— Govorite, pri križanem Kristu!
— Izabela Bavarska, kraljica Francije!...
XX.
Soprog vojvodinje Orleanske.
Passavant ni pokazal ob teh besedah ni-kakega začudenja. Zdelo se mu je čisto naravno, da je Roselys, ki je bila tako graciozna, ljubka in lepa. vzbudila in si osvojila dobrohotno srce. ki se je zavzelo zanjo, in najsi je
— 149
— Na primer: v moji hiši je stanovala z menoj plamenita gospodična, z imenom Lavra d' Ambrun. Kaj se je zgodilo z njo? Ali ste jo poznali?
— Ne, je odgovoril Saitano.
Hardy se je stresel, posegel z roko na čelo in vprašal z nesigurnem glasom:
— Vhiši mojega očeta je živela tudi mala deklica med petim in šestim letom. Imenovala se je Roselys. Ali veste kaj se je zgodilo z njo?
— Da! je rekel Saitano priprosto.
V hipu je odskočil Hardy, stekel k Sai-tanu in ga zagrabli z obema rokama. Bil je mrzlično razburjen:	Roselys	se je pojavila
pred njim, mala, s svitom zlatih las, z velikimi. modrimi in smehljajočimi se očmi.
Satiano ga je opazoval že celi čas z natančnostjo učenjaka.
— Ha, je renčal sam pri sebi. položim te na postelj, s katero v primeri je mratnorna miza z rožicami posejana gredica!
— Govorite, je zahteval s trepetajočim glasom Hardy.
— Obljubil sem. Kljub temu, da ste me prijeli na trdo, me zanimate. Vidim, da vam gre usoda tega otroka do srca, kaj ne?
— Hotel bi se pogrezniti v pekel, iz katerega sem izšel, le če bi zvedel, kaj se je zgodilo z njo!
— Kje ste vendar bili? je z radovedno pohlepnostjo vprašal Saitano.
— V ječi. Dvanajst let sem živel v njt, ako morem govoriti o življenju brez zraka, brez svetlobe in brez upanja... Isto noč so me vrgli v njo, ko ste me dali aretirati od lju-
Hiša Saint-Pol.	38
»NARODNA KAVARNA*.
Danes in vsak dan
dunajski damski orkester.
Začetek ob pol 9 zvečer. Vstop prost.
FRAN KRAPEŠ, kavarna r.
Stara dobro idoča
mala trgovina
s špecerijskim blagom v Ljubljani
na 7elo prometnem kraju se takoj pod zelo ugodnimi pogoji odda. Za prevzetje zadostuje 2000 K gotovine. Več se poizve v „Pr'i anončni pisarni", Frančiškanska ulica 8.	160
Kupi se takoj rabljeno
kolo«
Ponudbe na „Prvo anončno pisarno", Frančiškanska ulica 8.
FR. P. ZAJEC
Ljubljana Stari trg 9 Ljubljana
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
optični zavod. *"22KJ
Daljnoglede, toplomere, In zrakomere vseh vrst. Očala, ščipalnikl natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na I zahtevo zastonj in poštnine prosto.
i
i
i
1
1
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom in vsem okraj, učiteljskim knjiž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana 2 K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
Dva gospoda
se sprejme takoj na privatno hrano in stanovanje. Soba je velika, zračna in novo opremljena. Isto tam se sprejme tudi več gospodov na dobro hrano. — Poizve se v Zatiškl ulici štev. 1, I n desno.	170
n
V Ljubljani ::::::::::::::::::
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
□ □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski.
Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
se prodaja po vseh tobakarnah po 6 vin.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mastni trg 5
priporoča svojo popolnoma na novo sortirano zalogo spomladanskih oblek
......- - za gospode in dečke, ter oblekce za otroke.-
Velikanska izbera najnovejše konfekcije za dame in deklice, ter bero/inskih ---------- in pariških modelov.............-	-	-	-	-
k
Cene priznano nizke !
SSIR
Izdelki solidni.
pilil
'Ivi	I.	I.fi
'v1 • SK i' . " \
•" T.i'' * Uu*,r,t
M; L U L
»:t. 7-7	1	•!
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11. . • . Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, inodroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
=p= Sprejemajo se tudi |p=j opreme hotelov.
Kel8gooov.oir L|abl|anska kreditna banka v Ljubljani. ReK«^
Stritarjeva ulica štev. (lastna liiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
Ali. 0
2 0
Kolodvorska restavracija J08. SCHREY.
Od danes do Velike noči vsak dan sveže
nastavljanje
Salvator-piva.
Se priporoča z vsem spoštovanjem
SkliMtCM1
0
167
TOS. SCHEE?,
restavrater.
M-Sf
Dobiva se edino le pri meni.
—	150	—
di, ki so me peljali v Hišo Saint Pol. Prešlo noč sem ostal iz groba.
— Ah. ah! je klical Saitano in zbiral moči. In pravite, da nimate namena ubiti me in se maščevati?
— Kaj bi steni? je dejal Hardy. Povedali ste, da ste le orodje v rokah drugih. In zdelo se mi je tako. Le Roselys sem prišel iskat. I ovejte mi, kaj veste o nji in prisegam vam, da na mestu pozabim zlo, ki ste mi ga storili!
Saitano je povesil glavo. Ni mogel zapo-pasti Hardyjeve velikodušnosti. Iskal je vzroke, pa jih ni našel. Končno je rekel:
Povem vam, kar vem. Morebiti se motim	Ali	zanimate me,	je dodal	s	čudnim
nasmeškom	in je pobledel.	Otrok torej.. ka-
ga že nazivate?
— Roselys!
—	Da.	Izročen je bil	ženski,	ki	je bila
orodje,	kakor sem jaz. Ta ženska	je	mrtva,
ne iščite je. je dodal, ko se je Hardy zganil. Posrečilo se mi pa je videti jo dva ali trikrat pred njeno smrtjo. Lečnik sem in kličejo me povsod naokoli. Pripovedovala mi je, kaj se je z otrokom zgodilo... Kratka je povest: ženska je bila odpeljala otroka daleč iz Pariza, v kraj, katerega imena mi ni povedala, in ga izpostavila, kakor otroka brez starišev in brez imena!...
Hardy je zaječal:
Izpostavljena, Roselys! Kakor da bi ne imela nikogar na svetu!... Tako drobna, tako slabotna, tako mala!... To je grozno!
—	151	—
— Da, je nadaljeval Saintano. Prav pravite: bila je slabotna, drobna, mala. Da tako slabotna, da je po treh mesecih, prestavši naj-luijše trpljenje izdihnila svojo dušico, ki ni mogla prenesti toliko gorja. Roselys je mrtva!
Saitano je bil dobro nameril: udarec je padel na pravo mesto.
Hardy je pobledel kakor smrt, nagnil glavo, zakril si z rokami oči in ječal, kakor da bi šele sedaj spoznal,, kako mesto je I<*oselys zavzemala v njegovem srcu:
— Mrtva!... Roselys je mrtva!...
Dolgo se je Passavant boril s trpljenjem.
Ni plakal. Njegova bolečina je bila hujša, kakor da bi mogla roditi solze in ž njimi olajšanje. Spoznal je, da jo je ljubil s sleherno kapljo srčne krvi, da je prebivala v njegovem srcu nevzdržema. vedno, v domači hiši, v ječi, v bolesti in v gorju. In sedaj je mrtva... Roselys mrtva ... Njegovo srce je bilo prazno, kakor hiša žalosti, iz katere so odnesli ljubljeno bitje...
Počasi je zopet prihajal k sebi, in se obvladaj, ker ni hotel kazati tujcu svoje nesreče.
— Zahvaljujem se vam, je dejal. To je vse. kar sem hotel vedeti. Predno pa grem vam moral zagotoviti, da se nimate ničesar bati od moje strani. Vendar bi rad zvedel ime...
— Ženska je mrtva. Brez uspeha bi jo iskali.
— Ne mislim tega. Ime one hočem, ki jo je vzprejela in skrbela zanjo. Iz katerega vzroka jo je pohčerila? Kako je ravnala z njo?
JAN” se prodaja
v Trstu v sledečih tobakarnah:
Železnik, Sv. Ivan,
Trevisan,!: ulica Fontana,
Bajc, ulica Geppa,
Lavrenčič, Vojašnicni trg,
Pippan, ulica Fabra,
Bevk, trg Goldoni,
Gramaticopillo, ulica Barriera. Rončelj, ulica S. Marko,
Rankei, ulica del Rivo štev. 22., Bruna, ulica del Rivo štev. 44,
„ ulica St. Martiri,
Bilan, ulica Covana štev. 14, Haunaclicr, Čampo Marzio, Rclinger, ulica Grumulo,
ScllimpfF, državna železnica. Geržtaa, Roj an,
Može, ulica Miramar,
Magolo, ulica Belvedere, Hreščak, ulica Belvedere,
Vivoda, Roj an,
Šeglllin, ulica Industrie Sekovar, Vojašnicni trg-, Schmelzer, južni kolodvor;
Ivan Treven, Bazovica pri Trsta-