260
Kmetijstvo.
Za sadjarje.
Lansko leto so avstrijski sadjarji učakali veliko presenečenje. Iz Amerike se je pripeljalo na naša tržišča toliko sadja, da naši kmetje svojega sadja niso mogli tako dobro prodati, kakor v drugih letih. Amerikanska jakolka so ceno našega sadja znatno znižala tako, da se prekupcem ni zdelo vredno, pobrigati se za domači pridelek.
Z ozirom na to je štajarsko sadjarsko društvo začelo delati na to, da se domačim pridelkom omogoči konkurenca z amerikanskimi. Preiskovalo je razmere in kmalu dognalo, da bi kmetje imeli vzlic amerikanski konkurenci od sadja še vedno lep dobiček, ako bi mogli doseči, da bi šel v njih žep tisti dobiček, katerega so dozdaj spravljali prekupci. Ta dobiček je jako znaten, kakor priča naslednji slučaj. Neki štajerski učitelj se je zavzel za svoje sovaščane in se trudil, da jim pomore, prodati pridelano sadje kar mogoče dobro. Prekupci so kmetom ponujali za jabolka po 2 gld. do 2 gld. 80 kr. za meterski stot, učitelju pa se je posrečilo, priti s ku-povalci v dotiko, in ti so jabolka plačali po 3 gld. 80 kr. meterski stot. Ker so kmetje imeli na prodaj 700 me-terskih stotov jabolk, so imeli 2650 gld. več dobička, kakor druga leta, ko so ti lepi goldinarji šli v žep prekupcev.
Te in druge jednake okolnosti so napotile štajersko sadjarsko društvo, da je vzelo stvar v roke in se lotilo posredovanja mej prodajalci in kupovalci. Vsak prodajalec se oglasi pri sadjarskem društvu ter mu naznani, koliko ima sadja na prodaj. Društvo si vse natančno zabeleži in potem dopošlje znanim kupovalcem naslove do-tičnih sadjarjev. Eupovalec pride potem na lice mesta in sklene tam kupčijo.
Na Štajerskem je to brez težav izvršiti zategadelj, ker tam sadjarji skrbno pazijo na sadje in namiznega sadja ne stresajo z dreves, kakor je navada pri nas, nego vzamejo vsako jabolko posebe z drevesa.
Kakor vedo tudi naši sadjarji, je največja težava pri kupčiji s sadjem to, da je težko prodati manjše množine, ker žele kupovalci kupiti samo večje množine. Zategadelj je štajersko sadjarsko društvo zastavilo ves svoj upliv na to, da pridobi sadjarje za skupno prodajanje.
Meseca junija ali julija ustanove vsi, v jedni vasi ali vsaj v jedni fari prebivajoči sadjarji svobodno združitev, katera nima niti pisanih pravil niti kacih posebnih nalog, združitev v ta namen, da skupno prodajo vse pridelano sadje. Noben član združitve ne jamči za drugega, kakor je to pri zadrugah ali pri Raiffeisenovih posojilnicah. Člani zadruge pooblaste jednega izmej njih, da vodi pogajanja in mu zagotove za njegov trud malo provizije. Boljše da plačajo njemu 50 gld. kakor prekupcu 1000 gld.! Ta mož naznani potem sadjarskemu društvu, koliko in kacega sadja ima na prodaj, se pogaja s kupovalci, pošilja uzorce ali „muštre" in sploh vodi za vso združitev vsa opravila.
Ta združitev traja samo tako dolgo, da se sadje proda, čim je to storjeno, se združitev zopet razide. Uspeh tega delovanja je jako ugoden. Štajerski sadjerejci so si na ta način prihranili lepe tisočake. Slovenski sadjerejci, posnemajte jih!
261