PoStnlna plačana ▼ gotovini. Leto XVm., št. 46 LfuMjaiia, sreda 24. februarja Cena 1 Din iJpi-aviudtvo. ojuoijtum, ftjmtljcva ttll» d — Telefon St. «122, 8123, 8L54, 3125, 3125 mseratm addeiek: L.juDljana, Seien-Durgova ili 8 - fei 1392, 8492, podružnica Maribor; Gosposka ulica Slu 1J — Telefon St. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ul. st. i Telefon št 190. Sačuru pri pošt ček. za voditi: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen št 105.241. B-ombe v Adis Abebi Atentat v Adis Abebi je potrdil napovedi kolonialnih strokovnjakov, ki so ob zasedbi Abesinije poudarjali, da Italijo šele po zasedbi dežele čakajo najtežje naloge. K sreči se je izkazalo, da ni bilo toliko žrtev, kakor so govorile prvotne vesti, vendar pa je incident simptomatičen. Iz zgodovine kolonialnih vojn vemo, da se prekomorske pokrajine pač dado podjai-miti s tehničnim superiornim orožjem ter naprednejšo vojno taktiko, pomirjenje in ureditev zasedenih krajev pa ne gresta enako hitro od rok, ampak zahtevata neprimerno več časa in znatnejših žrtev. To velja oscbito za take kraje, kjer je kolonialni gospodar našel že kolikor toliko razvito upravo in organizacijo, iz katere je vzrastla že neka tradicija in zavest skupne povezanosti. Abesinijo moramo nedvomno šteti med take primere, zato je tudi tako pozno prišla pod tujo oblast, kar se je lahko zgodilo šele tedaj, ko je razlika v tehnični opremi dosegla tako mero, kakor da bi se bila spopadla globoki srednji vek z najbolj dovršeno moderno vojno tehniko. Izid tega spopada je znan in ni nikogar premočno presenetil. Pač pa je močno presenečala svet okoliščina. da se je Rimu tako brez posebnih težkoč posrečila pacifikacija ogromne zasedene površine. Iz italijanskih virov so prihajala dan za dnem poročila 0 civilizatornem delu v deželi judejskega leva. Kdor pozna graditeljske sposobnosti italijanskega naroda, tudi ni mogel dvomiti o uspehih v novi koloniji. Toda v življenju narodov so velikega pomena tudi nekoliko iracionalne komponente. Kakor so namreč Amharci, gosposko pleme nekdanje Abesinije. kulturno zaostali, vendar je v njih cela stoletja živela neobrzdana želja po svobodi, neodvisnosti in samostojnosti. Pomirjenje. ki ima glavno nalogo, da nove podanike brez velikega trenja prevede v novi upravni in pravni red, zadeva ri vsakem koraku ravno na te neotipljive sestavne sile. Povprečnemu Abe-sincu se ne more zameriti, da ne ceni po zaslugi italijanskega chdlizatornega prizadevanja, ker za pravilno oceno je ' eba že izvestne visoke stopnje omike. ar bivši gosposki amharski plasti ni- akor ne gre v račun, je ravno dejstvo, 1 a se morajo nekdanji gospodarji odre-rati v korist pravnemu redu svojim pri- legijem. svojim svoboščinam in izrednemu stališču, ki ga je imel Amharec • ot tvorec in nositelj državne ideje nekdanjega cesarstva. Vse to bo odslej tem močneje udarjalo na dan. čim bolj si bo Rim prizadeval, da iz Abesinije v najkrajšem času napravi urejeno kolonijo. Zelo verjetno je, da so ročne granate, ki so v abesinski prestolnici padale na najvišje predstavnike nove oblasti, otvorile ono periodo težkoč, ki so o njih govorili poznavalci kolonialnih zadev. Ni izključeno, da bo dogodek služil upornim življem za znak k novemu odporu; počakati je šele treba, ali se bodo obistinile rimske verzije, ki atentat pri-prisujejo le manjšemu zločinskemu krogu. Obilica aretacij ne govori ravno za to tezo. Prve posledice atentata so že znane Vojna uprava ne bo mogla več pošiljati čet iz Abesinije, pač pa bo morala zopet osredotočiti znatne sile v področju zasedbe. 2e sama previdnost narekuje tak ukrep, najsi se iz dogodka že razvije kaka večja četaška akcija ali ne. Državna blagajna je s tem močno obremenjena, kajti prevoz čet v Abesinijo je zaradi visokih sueških taks dražji nego katerikoli drugi. Še važnejše so politične posledice. Bilo je že vse pripravljeno, da se v Ženevi tudi formalno spravi s sveta abesinski problem, pa pride ta atentat in vzbudi nove dvome glede italijanskih vesti o redu in o izvršeni paciiikaciji nekdanje neguševe države. Nedvomno pa bo vse to vplivalo še v nekern drugem pravcu. Glede dogodkov na Pirenejskem polotoku bo Italija gotovo morala zavzeti pomirljivejše stališče. Lastni interesi ji bodo narekovali, da vsaj za nekaj časa zopet osredotoči _ svojo glavno pozornost na zavarovanje in pa-cifikacijo Abesinije. Pcslo?ilfsi obisk poslanika Karadžsva Beograd, 23. febr. p. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadi.no-vič je sprejel danes bolgarskega poslanika Karadtova, francoskega poslanika Dampierra in danskega poslanika Bjorin-ga- Bolgarski poslanik je danes odpotoval na svoje novo službeno mesto v Berlin. Obisk nizozemske vojne ladje v našiti vodah Dubrovnik, 23. febr. o. Mestna uprava je bila obveščena, da bo Dubrovnik te dni obiskala nizozemska vojna ladja »Hertog Hen-drik«. ki bo ostala v luki od 5. do 9. marca. nakar bo od plula v luke ob srednjem in gomjem Primorju Nizozemski generalni konzul v Beogradu se zakadi tsDaily Miail« javlja, da je vojvoda Widsorski sklenil, da bo stalno živel v Avstriji. Toda to je od" viso od ureditve njegovega finančnega položaja. Včeraj je vojvoda Windsorski zapustil gradič Enzesfeld in je z Vlakom odpotoval sa Koroško, kjer bo ostal par dni. Dr. šeba — poslanik v Ankari Praga, 22. febr. d Dosedanji češkoslovaški poslanik v Bukarešti, dr šeba, ki še vedno vztraja na svojem odstopu, bo najbrže imenovan za poslanika v Ankari. Kot njegov naslednik v Bukarešti se imenuje dosedanji češkoslovaški poslaniik v Berlinu, dr. Mastny. Maršal Jegorov v Talinu Talin, 23. febr. AA. (Haivas) Semkaj je prispel maršal Jegorov, načelnik generalnega štaba sovjetske vojske. V njegovem spremstvu so štirje sovjetski častniki. 500 milijonsko nemško notranje posojilo Berlin, 23. febr w. Nemška vlada je danes izdala odlok o razpisu novih državnih bonov v skupni višini 500 milijonov mark. ki se bodo obrestovali po 4 in pol odstotka ter s« bodo amortizirali v 9 letih. Počenši 1. marca 1944 se bo vsako leto izžrebala ena še6tinft bonov. se nanašali v prvi vrsti na odnošaje med obema nemškima državama, pri čemer je bilo za zadovoljstvom ugotovljeno, da se je sporazum, sklenjen 11. julija 1936 kot osnova za obnovo prijateljskih odnošajev, izkazal tudi kot primerna osnova, ki more zajamčiti nadaljnje uspešno sodelovanje. V tej zvezi se je podčrtala tudi važnost gospodarske pogodbe, sklenjene 17. jamarja, pri čemer je bilo izraženo pričakovanje, da bosta s tem pospešeni medsebojni blagovni promet in medsebojna povzdiga tujskega prometa ugodno vplivala na splošni razvoj medsebojnih odnošajev. V kulturno-pelitičnem pogledu so bila proučena vsa nujna vprašanja o medsebojnih kulturnih zvezah in je bilo sklenjeno, da prične že o priliki berlinskega obiska dr. Schmidta predvideni odbor za. kulturne zadeve med Avstrijo in Nemčijo s svojim delovanjem 25. februarja. Sledili so tudi razgovori o vprašanjih splošne evropske in zlasti srednje-evrop-ske politike, pri čemer je bilo ugotovljeno popolno soglasje glede zunanje politike obeh držav, ki stremita za istim ciljem, t. j. po ohranitvi in učvrstitvi splošnega miru. Odklonjena Neurathova želja Dunaj, 23. februarja, o. Kakor se doznava, je v teku razgovora nemški zunanji minister dr. Neurath interveniral tudi v prilog nemških nacionalnih elementov v Avstriji In zahteval od avstrijske vlade, naj Izpolni ob sklenitvi sporazuma 11. julija dano obljubo ter pritegne nemške nacionalne elemente k sodelovanju v vladi. Kaneelar dr. Schuschnigg je odvrnil, da avstrijska vlada žal te obljube še ne more Izvršiti, ker nemški nacionalni elementi niso pokazali dobre volje. To dokazujejo tudi včerajšnje demonstracije proti vladi. Na intervencijo Neuratha v prilog nemških nacionalcev reagirajo v prikriti obli- ki tudi današnji listi. Oficijozne >Wiener Neueste Nachrichten« ljuto napadajo nemško nacionalno orientiranega ministra za javno varnost Keustadter — Stiirmerja in zahtevajo njegov takojšnji odstop, češ da ni znal izvršiti svoje dolžnosti in čuvati red in mir. Sploh zahteva list, naj vlada energično obračuna z nemškimi nacional-ci in z ostanki hajmvera, ki da so docela zaplavali v hitlerjevske vode, kar se Je pokazalo tudi pri včerajšnjih demonstracijah, pri katerih je sodelovalo izredno veliko hajmverovcev. Rimski odmevi dunajskih razgovorov Rim. 23. februarja, br. Italijanski lista posvečajo prvemu posetu hitlerjevskesra nemškega zunanjega ministra na Dunatju veliko pozornost in objavljajo obširna poročila o zunanjih svečanosti. Vsebine dunajskih razgovorov se skrl.aio .{izogibajo in omejujejo na bo, da podčrta vajo zasluge Italije za zbližanje Avst.rijje m Nemčije ter sklenitev sporazuma med Berlinom in Dunajem, ki predstavlja zmago italijanskega stališča. »Giornale d' Italia« piše v zvezi s tem da je sprejem Neuratiha na Dunaju jasno pokazal, da so so odnošaji med Berlinom jn Dunajem po zaslug" Rima. izredno popravili ter da dopuščajo najboljše upanje glede nadaljnjega razv>ja. Pokazalo se jK da je bil edino pravilen Mussolimjjev politični koncept, ki je dosledno branil stališče da je Avstrija samostojna država in mora taka tud,- ostati-»Giornale d' Italia« končno poudarja, da »o se vosti inozemskega t ska, da sp je na dunajskem sestanku v glavnem razpravljajo o obnovi monarhije in povratku Habsburžanov. brez podlage. Nemčija je p sporazumom od 11. julija jasno priiznala samostojnost in nedotakljivost Avstrije, ki more torej tudi docela samostojno odločat; o vR»h svorih notranjih zadevah. 360 aretacij Dunaj, 23. febr. o. Danes je bil izdan komunike, po katerem je bilo včeraj aretiranih 360 ljudi. Od njih je bilo danes pridržanih v zaporih še 40, ki bodo izročeni rednemu sodišču. Vsi aretiranci so policiji dobro znani narodni socialisti. Največ aretiranih demonstrantov je iz dunajske okolice. Daines je vladal na Dunaju mir m tri nikjer prišlo do izgredov. Madrid hoče preprečiti grozečo obkolltev Srditi napadi republikanskih čet in poizkusi, da bi razbili nacionalistični obroč okrog Madrid* London, 22. februarja, d. Madridske obrambne čete skušajo za vsako ceno preprečiti obkoljevalni načrt generala Franca. Včeraj zjutraj so pričele v to svrho ofenzivo, ki se je končala z znatno pridobitvijo ozemlja. Francove čete so zaman skušale ustaviti prodiranje miličnikov. Njihov protinapad s tanki je bil takoj odbit. General Franco zbira sedaj z največjo naglico vse razpoložljive čete, da čim bolj okrepi svojo vojsko pred Madridom. Ojačenja obstojajo pred vsem iz Nemcev in Italijanov, ki so bili odpremljeni iz Seville in s portugalske meje. Po poročilih madridske vlade, stoje republikanske čete pod poveljstvom generala Posse tik pred Toledom in Talavero. Le reka loči še napadajoče kolone od obeh imenovanih mest. . . Tudi v odseku Escoriala so tzvojevale vladne čete znatne uspehe. Tako je bila močna nacionalistična kolona v odseku Ko-bledo de Chavella popolnoma obkoljena. Nasprotno zatrjujejo v glavnem taboru nacionalistov, da republikanci ob reki Ja-rami nikjer niso mogli omajati nacKmal«-stičnih postojank in da bo Madrid ze v kratkem popolnoma obkoljen Cesta Ma drid-Valencija je še vedno pod kontrolo Francovih čet « prepoved pošiljanja prostovoljcev v nik) razlagajo nacionalisti na ta načm, da je ^edaj EvJopa končno priznala Francovo stranko kot vojskujočo se silo m da jejre-ba iti sedaj le Se korak naprej. P* za upornike proglašeni rdeči. Republikansko vojno poročilo Madrid 23. februarja. AA. (Havas) Odbor za Knbo Madrida je tebi opoldne na- sJednii komunike: x_ Na več točkah madridske fronte, počen-S pri reki Jatami. so u^niki skušal. rea^ garati Proti hudemu pritisku, ka ga zadnje dne vrši republikanska vojska. Sovražni protinapadi so bdi posebno hudi v odseku vseučiliške naselbine. Maja-rosa ter južno od reke Tajo. Republikanci so odbili upornisfce napade na vseh točkah. Postojanke kn eo jih zavzel« v bojih zadnljih dni. so obdržalo in utrdili. De Liano: Madrid bo padel najkasneje 2. marca Salamanca, 23. febr. o. General De Liano, poveljnik nacionalističnih čet v Malagi, Je danes sprejel novinarje jn jim dal daljšo izjavo o položaju v Španiji. Na vprašanje novinarjev, kdaj misli, da bodo nacionalisti zavzeli Madrid, je general odgovoril: »Najkasneje 2- marca!« Ta izjava je izzvala med novinarja veliko pozornost. Na vprašanje, iz česa sklepa na tako nagel padec Madrida, ki so ga do sedaj nacionalisti cele mesece zaman oblegali- je general De Liano odvrnil. da je to izven vsakega dvoma. Republikanske čete 6o imele zadnje čase velike izgube, ki jiih ne morejo ve? nadomestiti. Nacionalisti so nasprotno baš v zadnjem času dobiili znatna ojačenja in razpolagajo z neprimerno številnejšo armado, kakor so jo imeli kdaj poprej. V par daflb bo pričel splošen napad na Madrid, ki je že itak skoraj obkoljen od weh etrana ln kjer je začelo že vsega primanjkovati- Boj za Oviedo Bayonne, 23. februarja. AA. Najnovejša poročila z baskovske fronte javljajo, da so republikanci utrdili postojanke, ki so Jih. zavzeli v teku včerajšnjega dne. Boji se nadaljujejo po oviedskih ulicah. Odbor za obrambo baskovske pokrajine sporoča: V odseku Ejbar obstreljujejo naše čete sovražnika s topništvom. Sovražnik je skušal izvršiti napad, pa smo ga z velikimi izgubami zavrnili. V odseku Eloriju je naše topništvo učinkovito obstreljevalo tovarno v Serejari de Mondragon. V odseku Alave je naše topništvo bombardiralo postojanke pri Isuskisu in Villi Real. V ostalih odsekih vlada zatišje. Letalski napad na Valencijo Valencija, 23. febr. AA. Uporniška letala so priletela danes dvakrat nad vaten-cijsko luko ter vrgla dve bombi, ki sta ubili tri osebe, več pa jih ranili. Stvarna škoda ni posebna. Sporazum o kontroli na portugalski meji London, 23. febr. o Med zastopnici Anglije in Portugalske je bil dosežen "poraznim glede kontrole uvoza vojnega materijama v Španijo. Lord Phraouth je po oeH vns-ti razgovorov s posameznimi delegati danes izjavil, da je pripravljen prevzeti odgovornost za izvajanje, nadzorstva na špansko-portugalftki meji- Po novem sporazumu bo šipansko-portugalskio mejo nadzorovali« 160 franco6ko-špansko miejo pa 180 mednarodnih opazovalcev. Francoski poslaniik Oorbin 0© izjavil, da- bo tekst si«ra;7,utma nemudoma poslal francoski vladi v odoibritev. Novi vpoklici Valencija. 23. febr. AA, Vlada je sklenite pozvati pod orožje vse vojne obvezanem letnikov 1932 do 1935, ki so bitj dosJej oproščeni vojaške dotlžnosfcj. Barcelona, 23. febr. AA. Havas poroča, da je v Barceloni začel izhajati večernik »Katalania«, ki bo izhajal v katalonskem jeziku. Uvodnik je napisal Companjrs. V njem pravi, da je »bolj častno umreti kot pa živeti pod vojaškim škornjem«. Angleško notranje posojilo London, 23. febr. AA. (Havas). Danes je izšlo besedilo načrta zakona, ki daje vftadi pooblastilo, da razpiše petletno notranje posojalo za pofirebe narodne obrambe ki ne bi presegalo 400 milijonov funtov. Stavkovno gibanje v Franciji Pariz, 23. febr. g. Zadnje dni se zopet naglo širi stavkovni pokr6t. Danes so začeli stavkati t.ipografi v Parizu. Toukisu jn Mar-sejfl&eu. Tudi v Greuraotovih avtomobdiskih tvoanjoah stavka 15.000 delavcev. Seja narodne skupšone Včeraj je v proračunski razpravi nastopilo tudi, več govornikov vladne večine Beograd, 23. febr. p. Po presledku dveh dni je narodna skupščina danes dopoldne nadaljevala načelno razpravo o državnem proračunu. Seja je bila dopoldne in popoldne. Debata o dobrih in manj dobrih govornikih Po prečitanju zapisnika se je oglasil po^t Voja Lazič, ki je protestiral, iker mu je bila na zadnja seji odvzeta beseda, čeprav je govoril v imenu kluba, poslancu dr. Baričeviču pa je bilo dovoljeno govoriti nad tri ure. Narodni posl. života Milanovi ki pripada skupščinski večini, se je zavzel za Laziča, češ da bi mu bilo treba dovoliti ravno toliko časa kakor drugim glavnim govornikom. Predsednik Ci-rič je odgovoril, da so trditve posl. Lazila netočne. On vse poslance enako tretira. Odvzel bi besedo tudi posl. Baričeviču, videl pa je, da se skupščina za Baričevi-čeva izvajanja zelo zanima, pa mu je zato pustil govoriti preko odmerjenega časa. Voji Laziču pa je bil vzel v smislu poslovnika besedo, ker za njegov govor ni bilo tolikega zanimanja. Nato se je oglasil še posl. dr. Baričevič, ki je izjavil, da mu je neprijetno, ker so ga zapletli v to polemiko. Poslovnik daje pravico predsedniku, da prekine govor posameznih narodnih poslancev, če govore iz obstro'kcij-skih razlogov. Pri tej proračunski debati pa se ne vodi nikaka obstrukcija, zaradi tega bi predsednik tudi ne smel * odvzeti besede poslancu Voji Laziču. Sledila so nekatera sporočila. Med drugim je bila Narodna Skupščina obveščena, da so poslanci Milan Mravlje in tovariši vložil i interpelacijo na notranjega mL nistra glede na postopanje upravnika ljubljanske policije v zadevi Kmetijske družbe. Interpelantje so zahtevah prvenstvo za obravnavo svoje interpelacije. Predsednik Cirič je prečital še kratko vprašanje poslanca Kabalina, ali je res, da je bil postavljen narodni poslanec dr. Janko Baričevič pod policijsiko nadzorstvo. Predsednik Cirič je odgovoril, da mora to zadevo še preiskati, mnenja pa je. da trditev ni resnična. Hrvatsko vprašanje Narodna skupščina je prešla na dnevni red in nadaljevala načelno razpravo o državnem proračunu. Poslanec Peter Koso-vič (JRZ) je v daljšem govoru dokazoval, da je proračun dober in realen in da mu ni v ničemer oporekati. Zavračal je pripombe opozicijskih poslancev glede naše zunanje politike. Nadalje je govoril o hrvatskem vprašanju in dejal, da so netočni očitki, da bi bili Hrvati zapostavljeni. Nasprotno so Hrvati povsod in v vsakem pogledu enakopravni. Dr. Aleksander Mijovič (neodvisoi klub) je obširno 'kritiziral sestav sedanje narodne skupščine, češ da niti daleč nima onega ugleda, kakor so ga imele Skupščine v predvojni Srbiji. O hrvatskem vpra. šanju je rekel, da je že zelo staro stvarno pa se je manifestiralo šele, ko se je ustanovila sedanja država. Podpihovalo ga je inozemstvo Ureditev hrvatskega vprašanja ni odvisna od bolj ali manj sposobnih vlad, nego od stvarnega razpoloženja ljudstva. , Posl. Miloš Rašovič (Baričevičev klub) je fcritizral delo im politiko vlade ln poudaril, da se mora hrvatsko vprašanje rešiti, vendar na osnovi jugoslovenistva. Med drugim je govornik razpravljali tudi o zavarovalnici Feniks. Žarko Tomaševič (JRZ) 1e govoril o razgovorih med bivšo KDK in JRZ. Poudaril je. da je prišlo do sestanka dr. Stojadinoviča in dr. Mačka brez slehernega posredovanja. Ti razgovori so izredno velikega političnega pomena. Ker pa so še v teku, o njih ni mogoče, niti ne dopustno razpravljati. Dr. Stojadinovič je pooblaščen za ta pogajanja kot vodja največje politične stranke v državi če ne bo prišlo do zaželjenega sporazuma, ne bo kriv dr. Stojadinovič, nego vodstvo bivše KDK. Izredno težaven je položaj Srbov, ki živijo med Hrvati in ki jih je okrog 700.000. Nikakor se ne sme prepustiti usodi. Ce bi se rešilo hrvatsko vprašanje v smislu dr. Mačkovih zahtev, bi se takoj pojavilo srbsko vprašanje. Tudi posL Stamenko Stošcrvič (JRZ) je v kratkem govoru zagovarjal proračun ter delo ln politiko vlade. Poslanec Jeremija Protič (JRZ) je v daljšem govoru kritično obravnaval proračun sam in oporekal nekaterim navedbam finančnega ministra. Izrazil je bojazen, da državni dohodki ne bodo dosegli proračunskih zneskov, ako letošnja letina ne bo zopet izredno dobra kakor je bila lanska To pa zavisi samo od Boga. V drugem delu svojega govora je posl. Protič obravnaval pereče zadeve naše notranje politike. Posl. Karel Dobršek je govoril o političnih razmerah v državi, zlasti v Sloveniji. Poudarjal je, kako važna je za državo ravno severno zapadma meja, ki bi se zato moraia obravnavati s čim večjo uvidevnostjo in obzirnostjo. Podčrtal je zlasti tudi zasluge in pomen nacionalnih delavcev v obmejnem predelu. Večerna seja Z govorom posl. Dobrška je bila dopoldanska razprava zaključena. Ob 17. se je pričeva večerna seja. Prvi govornik popoldne je bil posl. MIlan Božič (JNS) Govoril je poldrugo uro ter obravnaval posebno politične razmere v Bosni in Hercegovini. V drugem delu svojega govora je kritično razpravljal o gospodarski politik ivlade. Za posl. Božičem je govoril pos>l. Milivoj Peric, za njim pa posl. Dušan Ivančevjč (JNS). Polemiziral je s poe!«noi na desn ci in odločno pobijal n.j:hove napade na JNS. Prj tem pa gre večinoma za poslance, ki so še pred kratkim sami biili v vrsitab JNS in celo zavzemali v stranki vidna mesta ; V sedanji narodni skupščini je največ^ 20 j poslancev, ki niso bili izvoljeni na Jevtičevi listjj in kj se tedni niso smatrali za pripadnike jugoslovenske ideologije- Sedaj pa kritizirajo to ideologijo. Nato je govoril o velikih zaslugah, ki si jih je pridobila 1NS-Obšiirno je govoril nato o političnih razmerah v državi Seja narodne skupščine se je zaključila nocoj ob 21.15. Prihodnja bo jutri dopoldne Važni sklepi gospodarskega sveta Male antante Beograd, 23. februarja, br. Gospodarski svet Male antante, ki je zasedal v Dubrovniku, je končal danes svoje zasedanje v Beogradu, kjer so bili podpisani zaključni protokoli Zasedanje gospodarskega sveta je bilo tokrat zelo uspešno. Sestavljen je bil podroben načrt za medsebojno izmenjavo blaga v prihodnjem poslovnem letu in so bile obenem določene smernice za poglobitev gospodarskih odnošajev. Ukinitev potnih vizov v medsebojnem potniškem prometu je bila soglasno odobrena. Na polju normalizacije medsebojnega prometa na železnicah, pn rečni plovbi m pri pošti so bili sprejeti važni sklepi. Priprave za sklenitev poštne unije Male antante se bližajo koncu in bo unija uveljavljena najbrže že letos 1. marca Gospodarska centrala v Pragi je dobila razširjen delokrog zlasti v i pogledu industrijskega sodelovanja Važni sklepi so bili sprejeti tudi v pogledu tesnejšega sodelovanja Narodnih bank glede pospeševanja tujskega prometa m glede medsebojnega prirejanja razstav in sodelovanja na velesejmih v državah Male antante. Nove motnje v odnošajih med Italijo in Anglijo Rim, 23. februarja. AA. (Havas) Konec tega tedna pričakujejo v Rimu italijanskega poslanika Grandija, da se udeleži zasedanja velikega fašističnega sveta 1. marca. Italijansko vlado zanimata posebno dve vprašanji: vabilo abesinski vladi na kronanske svečanosti v Londonu in oboroževanje Velike Britanije. V Rimu so izvedeli, da bo abesmski cesar zastopan pri svečanostih kronanja, in ga bo najbrže zastopal njegov sin. Dokler ne pridejo o tem točnejša poročila, bo italijanska vlada najbrže odgodila svoj sklep glede italijanskega zastopstva na londonskih sve-čanopf!h. Doslej so mislili, da bosta savoj-sko dinastijo zastopala vojvoda in vojvo- dinja Piemontska. Vabilo Haileju Selaslju : je v Rimu tem bolj nezaželjeno, ker se je zdelo verjetno, da bo na prihodnjem za- ■ sedanju Društva narodov abesinska delegacija izključena. V Rimu pripisujejo tudi britanskemu ! oboroževanju velik pomen, ker se jim zdi to znamenje tajnih britanskih namer. Gotovo je, da bo bližajoče se zasedanje velikega fašističnega sveta v znatni meri posvečeno proučevanju te nove strani britanske politike. Prišlo bo do sklepov o italijanskem oboroževanju. Vse kaže, da bodo pri tem posvetovanju razpravljali tudi o italijansko-britanskem razmerju. Andersen posekal Birgerja Ruuda Curih, 23. febr AA. Na veliki skakailnci Saint Croix so bile včeraj skakalne tekme. Vsi tekmovalci iz Chamonixa so se udeležili teh tekem v skokih. Zanimivo je, da sta prišla na tekmovanje tudi Birger Ruud, ki je prvak olimpijade in svetovni prvak in njegov rojak Andersen. Veliko presenečenje je vzbudilo dejstvo, da je Andersen tokrat posekal Birgerja Ruuda. Andersen je skočil prvič 54 m, Birger Ruud pa 56 m. V drugem zaletu pa je Andersen sijajno skočil 59 m. Birger Ruud pa 54.5 m. Zmagal je Andersen z 2.33.2 točkami, Ruud pa je dosegel 2.30.8 točk. Na ta način je Andersen drugič zmagal Ruuda. London, 23. februarja. AA. (DNB) Mednarodna drsalna zveza je na včerajšnjem zasedanju sklenila, da smejo v bodoče poklicna in amaterska moštva igrati med seboj prijateljske tekme. Dejansko pomeni to. da bodo poslej vsa pomembnejša angleška moštva za hokej na ledu postala poklicna moštva, ker je po odredbi obla- stev vsak igralec, ki prejme okoli 10 funtov, poklicni igralec. »Daily Telegraph« pravi, da po tem sklepu Anglija nekaj let ne bo mogla z močnim moštvom sodelova- i ti v tekmah za svetovno in evropsko ho- • kejsko prvenstvo na ledu. V hokeju za prvenstvo sveta je Kanada zmagala nad Nemčijo 5:0, Anglija nad Poljsko 11:0, Švica nad Madžarsko 4:2. Zagreb, 23, februarja, o. Iz Kimberleya poročajo o novi zmagi naših teniških mušketirjev. Premagali so teniško moštvo kluba »Orange Freestata« z rezultatom 5:0. Iz poštne službe Be°grad, 23. febr. p. Iz Kočevja y Met-liiko je bila premeščena poštna manipu-lantka Franja Mihelič. Edvard Gareet umrl London, 23. febr. AA. Znani dramatik in pisatelj Edward Gareet je včeraj umrl v 68. letu starosti. Napisal je več književnih del. Bil je prijatelj Conrada, Lawren ca in Galsworthyja. Kupujte domače blago 2 Beležke Dr. Ploj in podpredsedstvo senata Kakor smo že poročali, je pozval klub senatorjev JNS g. dr. Ploja, naj po izstopu iz stranke odloži tudi mesto podpredsednika senata, ki ga je bil zavzel kot kandidat JNS. G. dr. Ploj svoje odločitve še ni sporočil, namesto njega pa se je oglasila »Samouprava« kot glavni organ JRZ. »Samouprava« je mnenja, da g. dr. Ploj moralno ni obvezan odložiti podpredsedniško mesto, ker so za njega poleg senatorjev JNS glasovali tudi nekateri senatorji vladne večine. Vrh tega, pravi »Samouprava« dalje, l^jhko g. dr Ploj mirno ostane na svojem mestu, saj bi itaik ne bil izvoljen kandidat JNS. če bi dr. Ploj odstopil in bi se vršile nove volitve. Taka 90 mišljenja »Samouprave«, toda senator dr. Ploj je parlamentarec m demokrat stairega kova. ki se samo s takimi in sličnimi argumenti gotovo ne more zadovoljiti. Zato javnost z velikim zanimanjem pričakuje njegove odločitve, odnosno njegovih argumentov, ako se odloči, da podpredsedniškega mesta v senatu ne odloži. Novi predsednik SKAS V nedeljo je bil v Ljubljani občni zbor Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva Predsednik te organizacije je bil doslej univ. prof dr. Andrej Gosar. ki pa se je v zadnjem času na razne strani zameril. ker je preveč odločno kritiziral nekatere nezdrave pojave v lastnem taboru. Da ne bi bil v spotiko, ni več kandidiral za predsednika, pa je bi! na njegovo mesto izvoljen univ prof dr Viktor Korošec. Na zborovanju je bila med drugimi sprejeta resolucija ki zahteva, naj se v naši zakonodaji uzakoni nerazdružljivost katoliškega zakona tn to na način, da tudi poznejša izprememba verske pripadnosti ne more omogočiti ločitve zakona. »Seljački dom" preneha izhajati? »Vreme« poroča iz Zagreba: »Dr. Maček je sporočil 9vojim organizacijam in pristašem. da je ustavi! izdajanje lista »Seljački dom«. Iz utemeljitve in iz razlogov, ki jih dr Maček navaja, se vidi da je ta ustavitev za enkrat samo začasna « Ako je ta vest točna, predstavlja brez dvoma precejšnjo senzacijo, saj je »Seljački dom« službeno glasilo dr. Mačka in njegove politike, ki je začelo izhajati šele pred par meseci. V zagrebških listih pa do sedaj nismo zasledili še nobene vesti, ki bi informacijo »Vremena« potrdila. Verska strpnost v Sarajevu V ponedeljek je bil največji praznik naših sodržavljanov muslimanske vere. Kakor poroča »Vreme«, so ob tej priliki prišli čestitat ministru dr. Spahu, ki se je mudi! v Sarajevu, najodličnejši sarajevski predstavniki, med njimi tudi zastopniki vseh veroizpovedi Tako je bil poleg pravoslavnega metropolita m židovskega nad-rabina med gratulanti tudi sarajevski katoliški nadškof dr Šarič Politika fu&i v uradniškem zadružništvu Beograjski listi poročajo iz Zagreba da je tam začela delovati Hrvatska zadruga javnih nameščencev. Zadruga ima gospodarske cilje in naloge, po informacijah beograjskih listov pa bo v vsem sodelovala s pokretom dr Mačka in v okviru tega pokreta V njem hoče predstavljati organizacijo mestne inteligence Madžari in JRZ Zagrebški »Obzor« poroča, da so voditelji vojvodinskih Madžarov posetili ministra Svetozarja Stankovič a in mu predložili želje svojih sorojakov Minister jim je obljubil svojo podporo na merodajnih mestih. da se te želje izpolnijo Madžarski voditelji pa so se mu obvezaii, da bodo. ako se to zgodi stopili v IRZ Minister Stankovič je še rekel, da vlada v polni meri razumeva težnje jugoslovenskih Madžarov. keT je v madžarskem narodu vedno gledala narod, ki pozna zakone in spoštuje država Proračun dunavske banovine Zabeležili smo že, da se je v ponedeljek začelo proračunsko zasedanje banske-ga sveta za dunavsko banovino. Proračun izkazuje 190.5 milijona dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov V primeri s sedanjim proračunom je povišan za 87 milijonov dinarjev. Od poviška odpade 30 milijonov na nove izdatke za vzdrževanje osnovnih šol, za ostalih 57 milijonov pa so povišani proračuni posameznih oddelkov. Za 4 milijone so povišani tudi osebni izdatki in to predvsem* zaradi uvedbe nove banovinske uradniške službe sreskih računskih strokovnjakov, o,čemer smo v »Jutru« svoječasno že poročali. Skupno s proračunom je banska uprava predložila banskemu svetu tudi predlog, naj najame banovina posojilo 100 milijonov dinarjev, ki se bo obrestovalo po 7% in se amortiziralo v 20 letih. S tem posojilom naj bi se uredilo cestno omrežje v banovini in zgradile tudi nekatere nove ceste. Zasedanje banskega sveta bo trajalo le 3 do 4 dni. Ker bansko mesto ni zasedeno, vodi razprave banskega sveta kot namestnik bana podban Svetislav Rajič. Prvi seji so prisostvovali tudi številni narodni poslanci, ki zastopajo v narodni skupščini sTe-ze dunavske banovine. Nov kabel med Francijo in Jugoslavijo Toolon, 23. febr- o. Semkaj je prispel francoski poštni minister JardillSer, ki je potem s pa rn ikoni »Ampere« odpotoval v Boko Kotorsko. Dne 28. t- m. bo ▼ Igalu pri Gružu slovesno izročen prometu novi kabel med Francijo in Jugoslavijo. i im iui »n »n n 11 hjuulh ti. 11 h-juluh iiiiii Puhlmann-ov čaj ublažuje kašelj m razkraja sluz. Dobiva se v vseh lekarnah. Originalni omot od 125 g. din 35.—. Ogl. reg. br. lBOf 608 i i H luuuuDOLiJuugagDnuLiiJULHj II.BJ I Snežni viharji In poplave v Nemčiji In Franciji Strahovita neurja v zahodni Nemčiji — Povodenj med Frankfurtom in Nauheimom Berlin, 23. febr. w. Nad mestom in okolico je danes popoldne razsajalo strahovito neurje. Nastali so taki snežni meteži, da so morali ustaviti ves promet. Vihar je razkrival strehe in odnašal napisne table. Škodo cenijo na več milijonov mark. Šele proti večeru se je vreme izboljšalo. Vse nemške reke, zlasti Ren in Dunav, silno naraščajo in so dosegle tako višino, da so morali skoraj povsod ustaviti rečno plovbo. Voda stoji tako visoko, da ladje ne morejo več priti skozi mostove. Na reki Odri so se nakupičile cele gore ledu in so zaradi tega nastale poplave. Vojaški oddelki skušajo sedaj led razstreliti Frankfurt na Maini, 23. februarja. AA. Naraščanje Rena in njegovih pritokov je povzročilo veliko povodenj in znatno Škodo v zahodni Nemčiji. Pokrajina med Frankfurtom in Nauheimom je spremenjena v velikansko jezero. V vaseh so vso preteklo noč zvonili plat zvona. Ponekod so si prebivalci komaj rešili golo življenje. Seina prestopila bregove Pariz, 23. febr. w. Zaradi večdnevnega deževja in južnega vremena, je začela Sei- na naglo naraščati. Od včeraj na danes je narasla nad pol metra ter je voda na mnogih nižje ležečih delih mesta prestopila bregove in poplavila okolico Nezgoda dveh francoskih ministrov Pariz, 23. febr. w. V Savojskih AJpafc so nastali včeraj hudi snežni meteži. Letalski miinietcir Cot in državni podtajnjik za telesno vzgojo La Grange sta bila baš na poti- Ogledati sta & hotela razne zimsko-sportne naprave v Savojskjh Alpah ter sta i nameravala prisostvovati tudi otvoritvi no-i vega športnega doma. Zarad; neurja sta ee morala ustaviti v neki mali- vasi. Hip nato je zdrvela- mimo vasi ogromna snežna lavi-na ki je razdejala viso cesto 'in prekinila tudi vse telefonske zve-ze. Oba ministra sta bila popolnoma odrezana od zunanjega sveta Ker nista ob določenem času prispela na svečanost, so začel; za njima poizvedovat; in so tako usotovili njuno nezgodo. Vse bližnje vojaške garniffljje eo hSe a3armirane ter so poslale vojaštvo, fc- je toliko i popravilo cesto da sta mogla da^es nada-1 ljevat; svoje potovanje, Cilji politike dr. Mačka »Hrvatski dnevnik«, Katerega šef je sedaj inž. Avgust Košutič in ki zato še bolj avtoritativno govori v imenu dr. Mačka kakor doslej, je posvetil uvodnik razpravam v narouni skupščini, v kolikor se nanašajo na hrvatsko vprašanje. Uvodnik je zanimiv zaradi tega, ker so v njem obširneje in točneje nego smo to bili vajeni či-tati in slišati doslej, obeleženi cilji politike dr. Mačka. »Hrvatski dnevnik« najprej zanika sedanjim poslancem pravico govoriti o tako dalekosežnih vprašanjih, kakor je hrvatsko vprašanje. Med drugim pravi o tem: »O hrvatskem vprašanju govore ljudje, ki bi z izglasovanjem nezaupnice ne mogli zrušiti nobene vlade, tudi če bi v skupščini imeli večino, ker vlada ni odvisna od zaupanja skupščine. Sicer pa nam dejstvo, da imamo po 1. decembru 1918 danes že 35. vlado, dovolj dokazuje, kako majhna stvar je sprememba kake vlade v relaciji napram hrvatskemu vprašanju. Mišljenje teh gospodov je brez pomena, ker sploh ničesar ne morejo storiti in ker tudi nikogar ne predstavljajo.« O stvari sami, o hrvatskem vprašanju, pravi »Hrvatski dnevnik«: »Brbljavci so postavili težišče celega vprašanja na idejo narodnega edinstva. Za nje je to aksiom, o katerem ni mogoče več razpravljati. Ne bore se za zdravo realnost, marveč izgubljajo besede na podmene, ki so v nasprot-nosti z mišljenjem onih, ki jih govorniki baje predstavljajo. Oni morda mislijo, da bodo njihove ideologije rešile propadlo tezo> o narodnem edinstvu, po kateri je brez pomena, kaj Hrvatje zahtevajo, ko se vendar more stvoriti skupščinska večina tudi brez njih. Ta teza je v stvari samo maska, za katero se skriva hegemonizem. Najbolj žalostno je, da so med propovedniki take teze tudi ljudje iz hrvatskih krajev. Stvarno so> oni nosilci in zastopniki nehrvatskih teženj in koncepcij, orožje v tujih rokah, neokusna fasada, ki naj prikrije pravo stanje.« »Odgovor na vprašanje, kaj Hrvati hočejo«, pravi dalje glasilo dr. Mačka, »ni težak, ako se pojmuje hrvatstvo kot narodna individualnost. Hrvati hočejo, da živijo kot Hrvati in da v polni meri odločujejo o vsem, kar se njih tiče. Nočejo biti nikogar privesek in tudi ne zahtevajo ni-kakih koncesij ali miloščin. Zahtevajo samo to, kar jim gre. Zahtevajo za sebe politično svobodo, zahtevajo kulturno svobodo in zahtevajo gospodarsko svobodo, da smo si na jasnem. Kako se naj ta svoboda izvede,, je drugo vprašanje. Načelo je postavljeno in oni, ki to načeloo svajajo in so priprav-in oni, ki to načelo osvajajo in so pripravljeni ga izvesti v življenju, bodo našli tudi pot do takega cilja. Mi Hrvati vsekakor poznamo to pot, toda povsem gotovo je, da o tem ne bomo govorili z onimi, ki ne priznavajo in ne sprejemajo omenjenega osnovnega načela.« Gornjeradgonski Sokol na straži Slovenskih goric Gornja Radgona, 22. februarja V soboto je bil v narodni šoli v Gornji Radgoni občni zbor Sokola iz Gornje Radgone Lepa udeležba je pcfcazala, da naš obmejni čuvarj kljub vsem težavam ne klo ne. Zbora inje je vodil dolgoletni starosta br. Karel Mavrič, ki uživa med članstvom neomajno zaupanje. V pozdravnem govoru je pozval članstvo, da zakliče trikrat »Zdravo!« prvemu starosti Nj. Vel. kralju Petru II., potem pa se je spomnil med letom umrlih treh .članov Hiblerja, Ahtika in Pahorja, katerih spomin so navzočni počastili z vzklikom »Slava«. Po starosto vem poročilu društvenega delovanja so sledila obširna poročila društvenih funkcionarjev. Iz načelniškega poročila je razvidno, da je stanje telovade-čih članskih in naraščajskih oddelkov celo naraslo, med tem ko je bil pri oddelkih oboje dece najhen padec. Ob koncu leta 1936. je štelo društvo 125 telovadečih, ki so skozi vse leto telovadili 317 ur. Med letom se vršile v društvu uspele tekme članic, moško članstvo in naraščaj pa sta tekmovala pri okrožnih tekmah v Ljutomeru. Vse članstvo je sodelovalo pri Sešitih javnih nastopih v mursfkem in slove-njegorL.:am okrožju, izmed katerih je bil skupni nastop s četami iz Apač. Stogov-cev in Radencev lep dokaz uspešnega de-la v telovadnici. Dne 1 novembra se je | društvo oddolžilo spominu radgonskih žr- j tev s častno stražo ob skupnem grobu na pokopališču v Gornji Radgoni. Tudi prosvetno delo, ki ga je vodil po odhodu bivše agilne prosvetarice s. Ster-gerjeve Anice br. Valter Potočnik, je bilo uspešno. Iz poročila statističarja in praporščaka br. Jurka je bilo razvidno, da so se v minilem poslovnem letu naše sokolske vrste temeljito razčistile, ker je izpadlo le ono, kar je bilo gnilega S premestitvijo šestih agilnih sokolskih delavcev je bilo društvo občutno prizadeto. Neprijeten udarec je v minilem letu zadel društvo tudi s tem, da so novi občinski možje združene občine Gornje Radgone zahtevali takojšnjo odstranitev društvenega prapora iz občinske dvorane, čeprav je bil prapor tamkaj le v okras, ker je bil shranjen v lični omarici a steklenimi vratci. Ob konou leta je štelo društvo 90 članov in članic, 21 naraščajnikov in naraščajnic in 84 dece. skupno 195, od teh 125 telovadečih, kar je prav razveseljivo število Društvena blagajna izkazuje do konca leta 49.80190. Iz poročila socialnega referenta je posneti, da je društvo med letom znatno podprlo ubožnej-še brezposelno članstvo in deco Narodno-obrambni referent ie polagal članstvu na srce, da ne obiskuje prireditev onstran -neje v avstrijski Radgoni, Iki ne bodo iz- razito kulturnega ali karitativnega značaja. Po razrešnici staremu odboru, ki jo je predlagal revizor br. Stane CSiividini, je bila izvoljena nova uprava, ki jo sestavlja^ jo: starosta Karel Mavrič, podstarosta in n-arodnoobrambni in socialni referent Samec Franc, načelnik Stanovšek Franjo, podnačelnilk Benko Geza, načelnica O gore! če va Maricai podaačelnica Puhlinova Anica, prosvetar Valter Potočnik, njegova namestnica Burjeva Mara, tajnik Janko Svenšek, njegova namestnica Bračkova Greta, blagajnik Kolarič Franjo, njegova namestnica Jurševa Marta, gospodar Sušeč Janko, statističar Cividini Stane, praporščak Jurko Mario, njegov namestnik Korošec Maks, društveni zdravnik dr. Jan Sedlaček iz Radencev, odbornica Revelan-tejeva Zlata, revizorji Požun Hinko, Kri-šejeva Lojzka in Kurnikova Marica, namestnika Korošec Anton in štrucl Anton, častno razsodišče dr. Boezio Lenart. Kline Ludvalk, Potočnik Mijo. Burja žarko ln Nemec Peter. Starosta je z navdušujočim programa-tičnim govorom zaključil lepo uspelo zborovanje in se zahvalil za izkazano zaupanje. Ob koncu govora je poudaril, da bo v programu petletke tudi postavitev So-kolskega doma, ki bi na tem skrajnem braniku Slovenskih goric kot odločen »Stoj« našim sosedom onstran meje. Povišanje subvencije civilnemu letalstvu Beograd, 23. febr. o. Med državo io. Ae-roputom je bila sklenjena nova pogodba, po kateri bo subvencija našemu civilnemu letalstvu povečana od sedanjih 7.3 na 16 milijonov dinarjev. 0Cdor cglašuie ta napreduje t Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: Nekoliko jasnine v eeverniih krajih med nalivi in plohami. Oblačno in deževno vreme bo drugod trajalo dalje. Ponekod utegne snežiti. Temperatura bo padla. Zagrebška: Nestalno vreme* ponekod deževno. Prestolnica gradi pristanišče Mi so srn pričeta Umsko jesen tn xdaf lepo mrprednjefo . - > .. .. v ^•■•i „ . 1 . * Tako zabijajo Larsenove profile v pristanišča — Pogled na sedanja dela ob ustju Save pod Beogradom Beograd, 23. februarja. Po svojem zemljepisnem položaju zavzema Beograd eno najvažnejših mest na donavskem plovnem sistemu. Po svojem položaju dominira nad vozlom plovnih poti, ki ga tvorijo Dunav, Sava Tisa in Tamiš. Po vojni, ko je politično-gospodarska meja objela velik del tega plovnega sistema, je Beograd kot rečno pristanišče dobil še večji pomen, hitro napredoval in postal naše največje pristanišče, ne izključivši prri tem tudi naša največja morska pristanišča, ki stojijo v pogledu prometa za beograjskim. Letni promet beograjskega pristanišča je zdaj okoli 900.000 ton. v poslednjih letih pred svetovno krizo pa je presegel 3 milijon ton. Kljub velikemu prometu pa Beograd do sedaj ni razpolagal z urejenim pristaniščem. Pristaniški promet — to je pristajanje. izkrcavanje in ukrcavanje ladij — se je vršil na najpreprostejši način. Pristaniški kej ni bil urejen, niti ne zavarovan pred visoko vodo, brez potrebnih skladišč, dvigal, železniških prog, brez katerih si dobrega pristanišča niti zamisliti ne moremo. Pristanišče, kakršno je bilo do zdaj, že dolgo ni več moglo služiti potrebam velikega prometa, obenem pa je bilo naj-bolestnej.ša točka razvijajočega se mesta tako v gospodarskem, kakor tudi v estetskem pogledu. Na izgradnjo novega pristanišča se je mislilo že pred vojno. Že takrat je bil izdelan podrobni načrt velikega pristanišča na območju med današnjim kolodvorom in -Savo, ki pa zaradi denarnih neprilik in po-četka vojne ni bi! izvršen. Po vojni so se prilike spremenile. Kraj, predvideli za pristanišče, je zavzela železniška uprava ker se je moral razširiti beograjski kolodvor. Preostala je le še savska obala in pa obrežne teritorije na dunavski strani mesta, ki bi v bodočnosti prišle v poštev za izgradnjo pristaniških bazenov. Za enkrat se namerava urediti pristani-če samo na savski obali in to oa Kalemeg-dana do železniškega mostu, ki pa bi se z naraščajočim prometom postopno razširilo tudi na dunavsko stran. Savski del pristanišča je zamišljen kot vertikalen kej iz železnih plohov, tako zva-nih »Larsenovih profilov«, zabitih ob obali v rečno dno in držečih za njimi nasipa-ni teren. Ti Larsenovi profili so bili nabavljeni že 1928. leta na račun reparacij iz Nemčije v vrednosti okoli 30 milijonov dinarjev. Zaradi večje trpežnosti v vodi bi se profili premazali s posebnim preparatom. ki bi jih varoval rje. baje celih 50 let. Po preteku tega časa bi profile zamenjali z novimi, ali pa bi namesto izrabljene železne konstrukcije izgradili novo, trpež-nejšo. ■Sokol vedno in povsod V veselem rodbinskem krogu praznuje danes poln svežosff in delavnosti gospod Josip Mikla\'ec, trgovski zastopnik, svojo 60-letnico. Jože je znan v vseb trgovskih krogih. Rodil se je v Moravčah trgovcu in posestniku, mati je bila po rodu Mollo-va. Že mlad je prišel v Ljubljano, kjer je po nižji gimnaziji dovršil Mahrovo trgovsko šolo. Nato se je izučil trgovine pri sorodnikih, pri znani tvrdkl Miklauc, pred škofijo. Vrsto let je sodeloval kot poslovodja pri tvrdki Souvan tn Urbane tn sa oafo osamosvojil, pozneje pa spet prevzel zastopstvo tekstilne tovarne. — Svetovna vojna ga je takoj odpravila na rusko fronto, kjer je bil ujet in je prestal mnogo gorja. Proti koncu vojne se je vrnil iz ujetništva in se stavil narodnemu svetu na razpolago. — Po vojni se je mnogo udejstvoval v društvih in bil tudi predsednik športnega društva »Jadran«. Vedno je stal v nacionalnih vrstah, posebno Sokol mu je pri srcu. Že leta 1895. je z br. dr. Murnikom. Smertnikom in drugimi prvaki telovadil in tekmoval pri Ljubljanskem Sokolu. Nikdar ne odloži sokolskega znaka, tako zavedni naj bi bili vsi člani. Tudi svoje otroke je vzgojil v sokolskem duhu in jim lepo uravnal pot v življenje. Iskrenim čestitkam, ki jih je jubilant deležen te dni. se pridružujemo tudi mi in želimo zvestemu naročniku, da ostane tako čil še mnogo let med nami Pristaniški k»j, dolg 1100 m, bi se delil v tri dele in to v carinsko pristanišče, ki bi se nahajalo pod Kalemegdanom, v pristanišče za mešano robo in v potniško pristanišče pri novo zgrajenem mostu kralja Aleksandra. Potniško pristanišče bi se opremilo s posebnimi plavajočimi pontoni pred kejskim zidom, ki bi omogočali potnikom pri vsakem stanju vode vstop na ladjo. Stanje Dunava in Save pri Beogradu je zelo spremenljivo in variira v mejah 7 metrov. Obala pristanišča bi ae uredila po vseh pravilih pristaniške tehnike. Na njej bi bile potrebne železniške proge, ulice, skladišča, najmodernejša dvigala, na potniškem pristanišču pa impozamtna zgradba pristaniške in rečne uprave. Celotna dela, ki se morajo izvršiti v roku treh let in katerih gradbeni del je prevzela beograjska tvrdka »Jugogradnja«. so preračunana na 85 miiijonov dinarjev. Delo se je pričelo preteklo jesen in zdaj dobro in hitro napreduje. Inž. J. M. Kolektivna pogodba pri KID Delavska delegacija |e izv©ievala borbo z dobrim uspehom Ljubljana, 23. februarja. Danes so se, kakor nam poročajo, sestali v Ljubljani zastopniki podjetja in delavstva Kranjske industrijske družbe, da končno podpišejo kolektivno pogodbo v smislu izjav, ki so jih včeraj podali zastopniki strokovnih organizacij pri podjetju na Jesen icah. Pogajanja so se vršila pri Zvezi indu-strijcev v Ljubljani. Takoj v uvodu je podal v imenu vseh strokovnih organizacij zastopnik Delavske zbornice g. Stanko izjavo, s katero sporočajo zastopniki delavskih strokovnih organizacij, da so pooblaščeni podpisati kolektivno pogodbo s tem-da poizkusijo doseči še nekatere spremembe odnosno dopolnitve sedanjega načrta. Podpredsednik upravnega sveta KID g. Praprotnik je skoraj vse predloge delavstva z malenkostnimi spremembami sprejel Pogajanja so se nato zaradi potrebnih razgovorov prekinila za pol ure. Ob 13.15 so se nadaljevala in je predsednik g. inž. Baraga po redu vprašal zastopnike vseh navzočih organizacij, ali bodo sedaj po dokončnem tekstu nove kolektivne pogodbe pogodbo podpisali ali ne. G. Zupan, predsednik NSZ, je izjavil, da bo, ker se je večina njegovega članstva izrekla za podpis kolektivne pogodbe, pogodbo podpisal. V istem smislu se je izjavil predsednik JSZ g. Pukšič. da bo pogodbo podpisal. Za Zvezo združenih delavcev je podal izjavo predsednik g. Preželj m sicer za podpis, ker je za mirno p>ošteno sožitje med podjetjem in delavstvom. Za SMRJ je podal izjavo Centralni tajnik g. Leskov-šek iz Ljubljane, ki jc izjavil, da podpisa kolektivne pogodbe ne odklanja, da pa mora pred podpisom še prej konzultirati svoje članstvo na Jesenicah. Zastopnik podjetja g. predsednik Praprotnik je nato izjavil, da je SMRJ za podpis kolektivne pogodbe še odprt rok dveh do treh dni. S tem je zaključena zadnja faza pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe pri KID. Delavska delegacija je z malimi izjemami izvojevala borbo z dobrim uspehom. Zastopniki podjetja so imeli polno razumevanje za njihove težnje in skušali ugoditi njihovim zahtevam, v kolikor je bilo to mogoče. Glavno, kar si je delavstvo ob priliki teh pogajanj izvojevalo, so dopusti. S tem bodo delavci pri KID deležni dobrot, katerih do sedaj nimajo delavci niti enega večjih podjetij v Jugoslaviji. Sratom s severa okrevališče na morju! Idealna zamisel za zgradbo doma v Crikvenici Kuratorij za okrevališče na morju v prid bratom Čehoslovakom, ki ga tvorijo predsedniki JČ lige v Crikvenici, Zagrebu in Ljubljani (gg. dr. Ivan So-bol, Dušan Boguno\'ič in dr. Stare), nam je poslal naslednji članek: Perd 15 leti je bila ustanovljena v Pragi oziroma v Ljubljani prva Jč liga. Od tedaj pa število društev v ČSR kakor tudi v kraljevini Jugoslaviji stalno raste im se tudi množe uspehi njihovega delovanja. V češkoslovaški obstoja danes že preko 30 1%, približno enako število pa jih je tudi v Jugoslaviji. Naša javnost je čdtala o nedavnih manifestacijah, ki so se vršile v ČSR ob priliki poklonitveaega obiska delegacije lig iz Jugoslavije obema prezidentoma in najvišjim češfkoslovaškim državnikom. Nedvomno je delo teh društev veliko pripomoglo k današnji ozki politični zvezi obeh slovanskih držav. Poleg izrednih organizacijskih sposobnosti naših bratov čeho-slovakov se opaža posebno na njihovi strani zelo velika aJktivnost pri tem delu, dočim smo mi tu na jugu šele v najnovejšem času pričeli delati v tem smislu. Tako so bratje čehoslovaki že zdavnaj zgradili veličastni doni za naše dijake v Pragi, »Aleksandrov kolegij«, s stroški pre&o 6 milijonov Kč; v njem je prostora za 300 študentov z zelo udobnim stanovanjem in dobro hrano za ndtzko ceno. K temu so poskrbeli tudi še posebne štipendije ter znaša osnovna glavnica že pol milijona, Kč. čad. lige so odfprle nadalje eelo •vrsto turističnih pisarn za propagando našega turizma. Da nam je prineslo to deta obilo sadov, kaže vetfoo večji porast fitevUa češkoslovaških gostov v naših krajih. Lanski sporazum, po fearterem bo izdala vsaka stran ▼ prevodu 10 knjig % Joža Rijavec je prišel iz daljnih krajev Pestri in številni doživljaji slovenskega umetnika Ljubljana, 23. Mtruaija OMeftl Zasipa Rljavca so bBl ie od nekdaj umetniške senzacije za Ljubljano, a še toliko večje senzacije so, odkar se Je lani prvikrat mudil na koncertnih gostovanjih v matjuški Rusiji. Drevi bo v operi prvikrat nastopil, odkar se Je vrnil s svoje druge turneje po Zvezi socialističnih sovjetskih republik, pa ne more biti dvoma, da bo naše občinstvo pohitelo poslušat njegovega Ricarda v »Plesu v maskah.« S tem gostovanjem v zvezi Je gledališka uprava v dnevnikih objavila reklamno notico, ld pravi: »Josip Rijavec je trenutno nesporno naš najznamenitejši pevec, ki nastopa stalno v vseh kulturnih deželah sveta, od Leningrada do daljnega Sverdlovska tn Tiflisa na Kavkazu«. Naša Javnost, ki je po sili povojnih razmer s kitajskim zidom ločena od dogajanja v sovjetskih deželah, pa bi brez dvoma v največjim zanimanjem poslušala tudi pome-nek o doživetjih, ki jih Je veliki tenorist prinesel s seboj, pa smo ga zaprosili za kratek interview. Našla sva se v kavarni in tiho sedla v kot, nedaleč od omizja zapuščenih penzionistov in družbe trgovcev in agentov, ki je glasno obravnavala vprašanje naše prekomejne trgovine z Italijo, in Josip Rijavec je sam od sebe pripovedoval: Ko sem jeseni v »Luciji de Lamermoor« gostoval v ljubljanski operi, niti zdaleč nisem slutil, da me bo usoda v tako kratkem času odvedla v tolikšne daljine. Iz Ljubljane sem odšel najprej za nekaj dni na Jadran, kjer sem mimogrede koncer-tiral v Splitu, nato pa sem odpotoval v Nemčijo, >amor sem bil povabljen na krat- ko gostovanje ▼ BteiefeMu te blizu francoske meja Is Nemčije ms je pot zanesla na Švedsko, kjer Je bil ▼ G6-teborgu mozartovski festival. Na nJem so razen mene sodelovali samo pevci dunajske opere. Zatem sem obiskal Prago, kjer sam absolviral nekaj koncertov skupno s šefom milanske Scale Vittorijem de Sa-bato ln z bivšim Šefom berlinske državne opere Erichom Kleiberjem. Tam ms je že čakalo nekaj brzojavk iz Rusije, ld so me opozarjale na obveznost, da opravim vrsto gostovanj, za katere sem se bil pogodil že poleti v Leningradu in ki Jih organizira moskovska Gosudarstvena filharmonija. Odpeljal sem se proti Leningradu, a na prvi postaji onstran meje, v Negorelem, so mi obmejne Instance izročile nov telegram, v katerem ml je uprava filharmonije naročala, naj potujem naravnost v Moskvo. Vozil sem se s SIMrekspresom, ld vzdržuje redno zvezo na progi Negoreloje-Vladivostok. Mimogrede naj povem, da prevozi ekspres to progo, če ni žametov in drugih zagat, v okroglih devetih dneh. V vlaku je vzbudila mojo pozornost predvsem narodnostno pestra mešanica, ki jo predstavljajo potniki po kupejih ruskih železnic. Razen evropskih obrazov sem naletel predvsem na lepo število Japoncev, Kinezov in pripadnikov drugih vzhodnih narodov, ki jim ne vem imena. V Moskvi sem se pomudil samo tri ure. V filharmoniji so mi predstavili tovariša Borisa Abramoviča, ki mi je bil določen za klavirskega spremljevalca na turneji, nato pa sem moral na vlak, da pohitim na prvi koncert v Sverdlovsk, kakor se dandanes o zakonu oproščene za čas davčnih olaj sav vseh avtonomnih doklad, potem mora to veljat; tud za gostaščino. Novim hišnim posestnikom so bile itak že dovolj okrnjene prejšnje olajšave, na katere so se zanašali. ko so se odločili za gradnjo. Mnogo se tudi r>oudarja da bodo v bodoče gostaščir.p oproščene vse one h še. kaiterih zgradarina bo presegala 5000 Din- Takih hiš pa je tudi v inkorporiranih občinah le malo. Hiše. kjer zgradarina ne presega 5000 Din, eo bolj podobne ptičjim kletkam, ka lij°na Di« več nego lani v decembra, za 47-9 milijona Din več nego v decembru 1934 in ua 55.2 milijona Djn več nego ▼ decembru 1933 Lanski delavski zaslužek 4 milijarde Zaradi povečanega števila zaposlenih delavcev in nameščencev ee je lani tudi skupni zaslužek precej povečal. Ce seštejemo podatke k,- jdib navaja osrednji urad za zavarovanje delavcev glede skupnega zavarovalnega zaslužka delavcev in nameščencev v posameznih mesecih in rezultat primerjamo s podatki za okrožni urad v Ljubljana tedaj pridemo do naslednjega rezultata (v milijonih Din): vsi kraj. organi OUZD Ljubljana 1934. 3606 537 1935 3667 "33 1936 4007 582 Lan! je zaslužek delavcev in nameščencev. zavarovanih pri vseii krajevnih orga-ni.h osrednjega urada dosegel vsotn 4007 milijonov Din- Naaprot letu 1935 se je ta celotni zaslužek poveča! za 340 milijonov nasproti letu 1934. pa za 401 milijon ali za ll°/o Celotni zaslužek zavarovancev okrožnega urada v Ljubljani pa >° _ lani znašal 582 milijonov, to je za 45 milijonov ali za 9-3°/o. kor hišam. Če je v hiši še kako majhno stanovanje, ki se odds tuji stranki za kakih 150 Din, tedaj zgradarina že presega 501)0 Din, ker se stanovanje lastnika sedaj tako v joko ocenjuje. Pač pa ne bo zadela gostaščina mnogih kmečkih posestnikov, ker imajo le-ti zeio nizko ocenjeno najemno vred noet, četudi redijo deset ali več glav živine in imajo lepe dohodke. Ne zavidamo jim le olajšave, ki pa naj se omogoči tudi drugim, ki jo enako zaslužijo. Tudi smo čitali, da vodarina ni nikaka odškodnina v smislu privatnega prava temveč javnopravna pristojbina, ki se izrterjuje, kakor ostale občinske dajatve. Tako obdavčenje vode je zelo krivično. Edino -pra vično bi bilo, da se poraba vode plačuje le po vodomeru: oni ki jo več porabi naj tudi več plača. Ne more pa občina zahtevati plačilo za vodo, ki jo hišni posestnik ni po-rabjj odnosno je ne more porabiti. Položaj številnih posestnikov novih hiš v inkorporiranih občinah je zelo težaven* Boljše stanovanje morajo oddajaj v najem, sami pa stanujejo v najslabših prostorih, samo da lahko plačajo obresti na amortizacijo in da ne pridejo še ob tiste krvavo pristra-dane dinarje, ki so jih zazidali. Kako naj sedaj tak hišni posestnik še plačuje izredno visoke občinske dajatve. Nihče se ne protivi proti občinskim dajatvam, toda te dajatve morajo biti znosljive, tako da jih bodo občani lahko zmagovali. Gospodarske vesti = Francija pripravljena dat; Jugoslaviji posojilo. Državni pod tajnik za državne posle v Parizu g- Vieno je na podlagi poroči francoskih trgovinskih atašejev v inozemstvu sestavil memorandum, ki vsebuje priporočila za bodočo trgovinsko in finančno politi ko nasproti inozemstvu. Bistvo priporočil gre za tem, da morata Francija in Anglija podpret; svoj izvoz z izvozom kapitala v balkanske podunavske države, in da je treba dati posojila tem državam, predvsem pa Jugoslaviji- = Licitacije. Dne 2. marca bo prj upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo mostnega dviga la, glicerina, hidrooksida, košar iz španske trst tke, 3. marca za dobavo brusnih kamnov in 18. marca za dobavo einkove žlindre. Dne 13. marca bo pri ekonomskem oddelku gen. direkcije dTŽ. železnic v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kompresorjev, zračnih vodov in orodja. Dne 24- marca bo pri štabu savske dtvizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija aa popravilo prostorov oficirskega doma v Čakovcu, 25. marca za znj^dbo ograje pri taborišču »Krste Frankopana« v Zagrebu. Dne 18. marca bo prj direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu ofertna licitacija za zgradbo delavske hišice na rudniku v Mostaru. Dne 22. marca bo pri štabu obmejne čete trupe v Skoplju ofertna licitacija za dobavo raznega električnega materijala. Dne 22. marca bo pri upravi policije v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo uniform za policiiijeko stražo v Ljubljani. Borze 23. februarja. Na ljubljanski borzi so danes v privatnem kliringu nekolilko popustili avstrijski šilingi, ki so se trgovali po 8.03, za angleške funte pa je bilo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.0150, v angleških funtih po 238 in v grških bo. nih po 31.25.Nesmski klirinška čeki stanejo v Ljubljani 12.40, v Beogradu 12.2951 im v Zagrebu po 12.3150 odnosno za konec februarja 12.2850 in za konec marca 12.30. Na zagrebškem efeiktnem tržišču se je tečaj Vojne škode ponovno dvignil, in sicer preko 400. Denar se je nudil po 400, blaga pa ni bilo izpod 402 (v Beogradu je biil promet po 400 — 402). Zaključek je bil zabeležen samo v 4®/o severnih agrarnih obveznicah po 51 ( v Beogradu po 50). Oevtz* Ljubljana. Amsterdam 2391.66 — 2406.26 Berlin 1755.02 — 1768.90. Bruselj 737.20 — 741.26, Curih 996.45 — 1003.52, London 213.36 — 215.41, Newyork 4336.01 —- 4372.32. Pariz 203.17 — 204.61, Praga 152.23 — 153.33, Trst 229.24 — 232.32. Curih. Beograd 10, Pariz 20-4050, London 21.4525. NewTork 438.375, Bruselj 73.9250, Milan 23-08, Amsterdam 240, Berlin 176.20. Dunaj 78 30. StockhoLm 110.60, Oslo 107.80, Kobenhavn 95.75, Praga 15.30, Varšava 82-95, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 400 _ 402, 4% agrarne 52 — 53, 6°/o beglu ške 72 den. 6% dalm. agrarne 70.25, 7°/o invest. 87-50 den., 7% Blair 81 — 81.25, 8% Blair 91 - 91-50; delnice; PAB 202 — 206, Trboveljska 245 den., Dubrovačka 320 den. Oceania 250 den., Jadranska 400 — 450, Sečeraaa Oeijek 165 — 175. Oei- Je£ka ljevaonica 175 den, Odhonm 40 j den* Narodna Samska 16 bi- Danica 40 den. i Beograd, Vojna škoda 400 _ 401 (400 i 402), za marc (399), 4% severne agrarne j (50), 6% begluške 72.50 — 73. (72.75), VU ; invest. 88 bi. (88.25), 6% dalm. agrarne 71 ! — 7150 (71), 7% stabiilaz. 86 den., 7«/• Blair 81.75 — 82 (82), 8% Blair 91.50 — 92, Narodna banka (73-10). PAB 206-50 — 208 (207). Blagovna tržišča ZlTO + Chicago, 23. februarja. Začetni teča«}: pšenica: za maj 133 za juli j 115.25, za sept-112.75; koruza: za sept. 86.375. + W]nnipeg. 23. februarja. Začetni tečaji: pšenica; za maj 125.625 za julij 121.75, za okt 111.125. + Novosadska blagovna borza (f!'. t. m.). Tendenca nespremenjena. Pšenjea (78 kg): baška. sremska 154 - 156., slavonska 155 — 157. banatska 151 — 155. baška Potiska 163 — 165- Oves: baški, sremski slav. 115 — 117.50 Rž. baška 140 — 142.50 Koruza; , baška im sremska 82 — 83 banatska 80 — 82 sremska sušena par. Indija 92 — 93 Moka; baška in banatska »Og« in >0gg« 237.50 — 247.50. >2« 217.50 - 227-50; >5< 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 187.50, »7« 150 — 160; >8« 105 - 110 Otrohij baški. banatski 67 — 90. Fižol« baški bofi brez vreče 260 — 265- BOMBA2 + Liverpool, 22. februarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za mia.rc 7.02 (prejšnji ruarja. Ljubljana 12; Špaujolske pesmi in špan-jolski plesi (plošče). — 12-45; Vreme, poročila. — 13.00: Čas spored, obvestila. — 13.15: Vesel konceri (Radio orkester). — 14: Vreme, borza- _ 18. Mladinska ura; Kaj moram vedetj o državj (dr. Karel Ce-puder) — Preprosta vezava knjige (g. Miroslav Zor. _ 18.40; Delavska ura; Minimalna delavska mezda (g- Filip Uradnik). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obve stila. — 19.30: Nacionalna ura; Problemi slovenske kinematografije (g. Karlo Koc-jančič). — 19-50: Šahovski kotiček. — 20: Pevski koncert ge. F ran je Bernot Golobove, spremljavo in vmesne točke izvaja Radio orkester. — 22: Čas, vreme, poročila, spored, obvest la. — 22-15; Duo na harmoniki (brata Golob). Beograd 17.20: Orkestralen in pevski kon cert. _ 20-50; Prenos z Dunaja. — 21.50; Plošče. — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 17-15- KlaviTske skladbe. _ 20; Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.20: Plesna muzika. — Praga 19.20; Ura pestre glas be. — 20-20: Orkestralna glasba, petje in soli za fagot. — 21.35; Koncert Ostrčilove glasbe. — 22.20 Plošče. — Varšava 19-20; Lahka godba. — 21: Chopinove klavirske skladbe. _ 21.30: Spevoigra m lahka glasba- — Dunaj 12; Plošče. — 16.05: Stari ie moderni šlagerjij. — 17.15: Pevska ura. — 17.35; Fantazije za klavir. _ 19.10: Reportaža narodnih običajev iz Železne Kaple na Koroškem- — 19.35: Koncert orkestra in solistov. — 21.45; Barska muzika. — 22.30: Plesna muzika. — Berljn 18; Lahka glasba. — 19-15: Orkester. _ 20.45; Wolfove mladinske pesmi. — 21: Klavir, godalni kvar tet in orkester. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 18; Koncert orkestra. 19; Komorna glasba.__ 20-45: Pesmi in priče o Ljubezni. — 22.40; Sodobna klavirska muzika. — 23.10: Lahka godba. — Stuttgart; 18.00: Kakor Berlin. _ 20.45; Mešan glasbeni program. _ 22.30: Prenos iz Ber ■lina. — 23; Ples- — 24; Nočni koncert. Četrtek 25. februarja Ljubljana 12: Godbe na pihala (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 14: Vreme, borza. — 18: Lahka glasba Radio orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19: Cas, vreme, poročila spored obvestila. — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Nove slovenske instrumentalne skladbe izvaja Radio orkester. — 21.15: Pod-oknice in uspavanke (plošče). — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Po domače (igra Kmečki trio). Beograd 18: Narodne pesmi. — 20: Koncert godbe kraljeve garde. — 22.20: Komorna glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19 25: Lahka glasba. — 20.20: Koncert orkestra in solistov. — 21: Orkestralna glasba. — 22.20: Ples. — Varšava 19.45: Operetna ura. — 21: Klavirski koncert. — 21.45: Koncert pevskega zbora m orkestra. — 23: Plošče. — Dunaj 12: Lahka glasba s plošč. — 16.05: Iz Rossinijeve opere »Seviljski brivec«. — 17.40: Klavirske skladbe. — 18: Skladbe za oboo in klavir. — 19.35: Moderni šla-gerji. — 20: »Slavni glas«. — 20.15: Veseloigra. — 22.30: Plesni orkester. — Berlin 18: Zabaven program s plošč. — 19.15: Beethovnove komorne skladbe. — 20.10: Petero godb igra za ples. — 22.45: Prenos iz Stuttgarta. — Miinchen 18: Lahka godba orkestra. — 19.30: Prenos Puccinijeve opere »Madame Butterfly«. — 22.45: Prenos lz Stuttgarta. — Stuttgart 18: Kompozicijska ura. — 20.10: Večer nemške pesmi. — 21.15: Orkestralen koncert. — 20.45: Ura pestre glasbe. — 24: Schubertove skladbe. Letos se četrtič ponavljajo vseslovanske sokolske smučarske tekme, in sicer bodo na istih terenih kot so bile pred 14 dnevi smučarske tekme Saveza SKJ. Od takrat dalje je br. Polič Branko vodil sstemutičen trenjntr naših tekmovalcev in tekmovalk, ki so bil- vso bo dobo nastanjena v koči v Tamarju. Kolikor članov nasP sokolske reprezentance n bilo v tem tečaju, on,; so bili aktivno zaposlen, drugod deloma na prireditvah na Jaborini in pa na prvenstvenih tekmah JZSS. To nedelir je br. Gregor Kiančnik postal jugoslovenski državn,- prvak v klasični' kombn^clii GSZP. Ra7en tega sfa br. Zemva in Klančrriik Lojze častno zastopala našo državo na F is tekmah v Chamonrsu Po prihodu bratov in sester Če^ov _ ki po od preteklega ponedeljka žP v Planici, je zavladalo v prizorišču letošnjih sokotekih smučarskih tekem prijetno razpoloženje, saj so s-e med našimi in češkimi tekmovalci že naš'i stari, 'izkušeni borci im znanci h prejšnjih let Bratje Cehi bodo postavili tele mjbolfše tekmovalce: v teku na 18 km: Bnribar Vitek, Petri ček. Žalskv. v skokih: Fišera. Er-lehach, Štefan Pokom v v klasičn kombinaciji: Mateasko Frlebach Svnovec, v smuku: Ža'skv Pokornv. Štefan L^ka, v smuških likih: Pokornv. Zalsky, Kožnarek. v alpsk; kombinaciji: Žalskv, Pokornv. Kožnarek. Lička. V smuških patrolah bodo postavili tri moštva n si^er: I. Mateasiko — Sinoveo — Pet.riček TI. Erlebaoh — Buchar — Žalskv in III. Vitek — Kožnarek — Štefan. Članice Čeh;nje bodo nastopil? naslednje: v teku na 6 km: Nedome'ova Vanclova. Se-karova in Hajkova. v smuku: Vavrova, Cq-škova. Plhon^va v smuških likih pa tudi te t.ri tekmovalke. Naša reprezentanca bo sestavljena iz na-s'edn.inih bratov Sokolov: na 18 km: Žemva. Mrak. Klančnik Lojze in Gresror. ter Petrič, v skokih: Zupan Žemva Klančnjik Gregor in Hedenik. v klasični kombinacij]: Zupan Ivan Žemva. Klančnik Gregor v smuku: Urbar Levstik. Kavčič Drago. Bohinjc, Cvi-šenbercer Isti tekmovalci bodo tudi v smuških likih iin v alpsk] kombinaciji. Patroli bosta šli na tekmi dve in sicer I. v postavi Žemva — Mrak — Klančnik Lojze', dnura pa v postavi Klančnik Gregor Rabič Petrič. Članice bodo tekmovale takole; na 6 km; Ažman Zdenka. Čeme Jožica Jošt Iva, Ažman Mariana in Popovjč v smuku ]n smuškfb likih pa obe A Tirna, novi, Černetova. Popovčeva in K a rahasano vf če va. Za izmen-sks tek sta prav tako do'o>čeni obe Až-manovi, Čemetova in Joštova. Spored tekem je na »led m'i: V pete»k 26. t. m. oh 14. tek članov in članic na 18. 10 odn 6 km. v soboto 27. t. m. ob 10 smuk članov in smuški liki članic ob 13- pa smnšiV li»ki članov im smmk članic V nedeljo 28 t. m. pa ob 8. pa.tmlrp tek članov na 12 km, da^ lj» izmenska tek člam> popoldne ob 13. pa srruuski skok; članov. Prizorišča vseh teh tekem so ista kot so bila na gaveznjih prvenstvenih tekimnh. Prav taiko ie vodstvo tekem v rokah istih tehničnih strokovnjakov kranj- ske sokolske župe, kakor je b3o pred 14 dnevi. Savez SKJ je za te tekme izdal ličen pro-spjet v narodnih barvah ki v tisočih izvv-dih kroži po slovanskih državah in vabi člane slovanske sokolske diužjme na to Prireditev. V prospektu sta tudi dva lepa poziva prvega podstare &ine br. G a mrla in starešine kranjske sokolske župe br. Špicarja- Prosvetni odbor in načelništvo Saveza SKJ sta se odločila, da bosta dala sporazumno s filmskim odsekom Centralnega pre«-biiroja izdelati na teh sokolskih tekmah velik vzgojni' propagandni in reprezentativni zvočni film, dolg okold 600 m V tem filmu bodo razen prirodnih in turističnih lepot naše države tud; posneitki o sistematičnem sokolskem delu v zimskih panosra-h telovadbe, kakor tudi najlepši n nojjbolj zanimivi momenti s teh prireditev. Sokoilski Savez je v teku dn«va dobil brzojavno obvestilo od Zveze bolgarskih Junakov, da pripravljajo za te vseslovanske smučarske tekme 9 tekmovalcev, rn sicer Jordanova, Ka-rastoič-va Kostova Zuimbu-ljeva, Fumacijeva, Momčeva Atanakova. Angelakova n Sarafova. Dozdaj še ni znano, kdaj bodo Boiganj prišl; v Planico. V Planici je 6edai okr>ij 90 cm snega in sicer najlepšega pršiča Vremenske razmere so nadvse ugodne. Sokoli ima,'o kakor za. prejšnje tekme tudi za te četrtrnsko vot^o ugodnost na vseh vlakih, tako da se pričakuje v teh dnevih v tem našem divnem wmi-čairskem kotu velika udeležba Sokolov in ostalrfo prijateljev smučanja. Geslo vseh Sokolov in prijateljev Sokola naj bo te dni: Vsi na sokolske tekme v Planico! Glavna skupščina Sokolske župe Ljubljana. Po stklepu župne uprave z dne 11- t. m- bo letošnja glavna skupščina 4. aprila 1937 ob 9. v mala dvoran; Sokolskega doma na Taboru. Vsa poročila bodo letos tiskana tako. da bodo edinace pravočasno obveščene o delu župni(h funkcionarjev Vse predloge žutpnih edinic za glavno skupšano je treba poslati župi najkasneje do 20. marca. Vsa ostala navodila bomo pravočasno javili. — Žuipna uprava. Ljubljanski Sokol. Pevska vaja bo v četrtek 25. t m- ob 18.30 v letkovmii dvorani v Narodnem doimu. Pros:mo točne in zanesljive udeležbe- Pevovodja. Prosvetni večer Sokola Ljubljana — Vič. Vse članstvo in prijatelje društva obveščamo, da je prosvetni večer, določen za soboto 27- t. m„ zaradi tebničnilh zaprek preložen na soboto 6. mairca. Podrobnosti prosvetnega večera bomo pravočasno javjli. Uprava. Sokolsko društvo Bled priredi Vdovo Rošlinko«, »Domena«. ♦Tihotapca« Hi »Anarhista*. Laihko rečemo, da eo ee igralci vsaki krat prav dobro odre zali. Le pri »Anarhistu« se je pokazaij v posameznih prizorih trd oreh. — Prar prid- no deduje tudi Društvo kmečkih fantov ia deklet v St. Pavlu- Poleg uspešnega plesnega tečaja, maškeradne prireditve, tečaja za umetne rože, izpopolnitve knjižnice beleži tudi uspešne članske sestanke, na katerih so se kmečki fantje in dekleta v polni meri uveljavljali. Za soboto 27. t- m. ob 20. uri in nedeljo 28. t. m- ob 15. 'uri pa pripravlja društvo uprizoritev igre »Detektiv Megla«. Vprizor-iiteiv bo v Sokolskem (zadružnem- domu v Št. Pavlu Vremenska poročila Zveze za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko-prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPD po stanju z dne 23. febr. ob 7. uri zjutraj. Planica: 0, po malem sneži, na 90 južnega snega. Mala in srednja skakalnica uporabljivi. Vršič Krnica; po malem sneži, 150 snega, pršič. Pokljuka: —1, sneži na 100 pršiča, mala m sredniia skakalnica uporabljivi. Bohinjska Bistrica: --5. dežuje 30 južnesra snega. Peca. —1, sneži, južen sneg. Mozamska koča: —4. 100 snega. Senjorjev dom: —2, sneži na 100 podlage. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze 23. februarja Ljubljana 7. 742-6, 5.6, 94, NEl, 10, dež, 3.5; Maribor 7. 747.5, 6.0, 70 Wl, 10, —, —; Zagreb 7- 742.5. 9.0, 80. NEl, 10, dež, 1.0; Beograd 7. 7444, 10 0, 60, S2, 10, —, —; Saraievo 7. 748.1 8.0, 80, SW3, 10, —, —; Skopilje 7. 752.9 2.0, 80. O, 10. —, — Temperature: Ljubljana 10.2, 3-4; Maribor 11.0, 5.0: Zagreb 11.0, —1.0: Beograd 14-0, 7.0; Sarajevo 6.0. 7.0; Skoplje 13-0, —L0; Spfct 13.0, Z mednarodnih tekem y Chamonlaru Nezgoda z letali na brezžične valove Brzi vlak Je podrl čuvajnico Man] lokomotiv, večja zmogljivost V sadnjih letih Število lokomotiv v Zedlnjenih državah stalno nazaduje, pri tem. pa je opazovati, da prav tako stalno mu rašča njih zmogljivost. To je v zvezi s tem, da postavljajo čedalje mogočnejše stroje v promet. Najvišje število lofkoano-tiv, namreč 65.358, so v Uniji imeli leta 1924. Odtlej je število neprestano nazadovalo. Statistika podaja naslednjo sliko: L. 1916. so imeli 61.332 lokomotiv s povprečno vlačilno silo 33.188 kg na lokomotivo. L. 1924. so imeli, kakor rečeno, 65.358 ldkotmotiv s povprečno vlačilno silo 39.980 kg. L. 1934.. torej deset let pozneje, je bilo lokomotiv 48.000, vsaka pa je lahko vlekla 47.700 kg. Proga, na kateri so tekmovali za svetovno prvenstvo v slalomu iredstvo proti Izpadanju zob Hormon, ki ustavlja gnitje »MOnchner Medizinische Wochenschrift« poroča o odkritju novega hormona, ki je pokazal velike uspehe pri zdravljenju zobne gnilobe in izpadanju zob. 2e davno so se ljudje, ki trepečejo pred aobozdravniškimi aparaturami, čudili, da medicina, ki se drugače tako naglo razvija, ne najde pripomočka, ki bi zobne bolezni ozdravilo pri vzroku, namesto da se bori samo proti njihovim učinkom z izdi-ranjem, vrtanjem, plombami in protezami. Ljudem bo sedaj nemara odleglo, kajti vse kaže, da so odkrili snov, ki bo zobno gnilobo in izpadanje zob preprečevala na drug način brez muk. Jasno, da gre za nov hormon, oziroma za ekstrakt iz organov. Bistvo tega izuma je prav za prav zelo staro, samo da ga baš pri zobnih bolečinah do najnovejšega časa niso uporabljali. Gre za prastaro načelo, da se enako zdravi z enakim. Vsi vemo danes, da proizvajajo organi svoje posebne hormone, s katerimi spodbujajo svoje lastno delovanje. Pokojni fiziolog prof. Haberlandt je n. pr. v srcih odkril srčni hormon, ki je pri živalskih poskusih sposoben spraviti celo že mrtva srca do utripanja. Trebušna slinavka proizvaja hormon, ki ureja količino sladkorja v krvi in preprečuje, da bi vsi ljudje ne bolehali za nevarno sladkorno boleznijo. Prof. Steinach je odkril v možga- Nemški zunanji minister na Dunaju Baron von Neurath, predstavnik nemške zunanje politike Hitlerjeve Nemčije, ki je obiskal Dunaj, da uredi odnošaje s Schusch-niggovo Avstrijo Umor zaradi Te dni so našli v New Jerseyu umorjenega Angleža Normana ReNe vem, kako naj se vam zahvalim, da ste mi vrnili zdravje .. .< Prof. Baron, ki je vedno naravnost povedal svoje mnenje, je odvrnil; »Odkar so Fe-ničani izumili denar, mi to noben problem več.. .< VSAK DAN ENA Velika sleparstva z zavarovalninami V Siriji in Libanonu so aretirali 40 oseb, ki so obtožene, da so organizirale velika sleparstva z zavarovalninami. V Beirutu je državni tožilec odredil, naj se preiščejo trupla štirih oseb, ki so bile zavarovane za primer smrti. j; Indskj skavti so priredili jambore pri Novih Delhih. Lord B«dea-P«weli ima Katastrofa avstralskega letala Neko prometno letalo, ki je obratovalo na progi Brisbane-Sydney v Avstraliji je zašlo kakšnih 20 km od Sydneya v zračni vrtinec, ki ga je zagnal v morje. Za letalom ni nobenega sledu in so prepričani, da se je v morju s svojimi potniki vred potopilo, Na krovu je bilo sedem oseb, »Dragi Li-Hung, s teboj ne morem več zdržati! Spet sem našel peresce solate v porciji deževnikov,« (»Tideus Tegn«^ a. <£#*{&*! 15 Spomini eil&ceCenee Ulufoetovceva ai o m a Ko je pustil London in njegova predmestja za hrbtom, je zavil na stransko cesto, izstopil in pomazal številko svojega avtomobila z blatom. Nato se je vrnil na veliko cesto in počakal trenutka, ko ni bilo slišati nobenega avtomobila ali voza; tedaj je jadrnic odprl kovčeg ter položil Giuseppovo truplo na notranji strani ovinka ob cestni rob, tako da ga žarometi avtomobilov, ki bi vozili mimo, niso mogli izlepa odkriti Naito je spet sedel v voz in se odpeljal. Vse opravilo je trajalo komaj poldrugo minuto. Zdaj se je vračal v London po ovinku čez Burnham Beeches. Tam je spet ustavil, si izbiral eno izmed velikanskih dreves in spretno splezal v krošnjo. To ni bilo malenkost, niti za Anthonyja ne. Na eno izmed najvišjih vej je privezal rjav zavojček, ki ga je z enim koncem zatlačil v grčrto luknjo. »Dobro skrivališče za samokres,« je zamrmral sam pri sebi »Vsak išče po tleh ali pa vlači mre- že po ribnjatefli, toda malokomu ho priSo t» misel, da bi splezal na to drevo.« Odtod se je peljal naravnost v London, kjer je kovčeg iznova spravil na Paiddlngtanski postaji — a to pot na drugi strani S hrepenenjem je mislil na sočne bifsteke, velike zarebrnice in kupe ocvrtega krompirja; ko je pa pogledal na zapesUmo uro, je žalostno zmajal z glavo ia rajši nakrmil svoj ajvto z bencinom, preden je vnovič krenil na pot. Malo pred polonajsto je ustavil avtomobil ob cMnmeyskem parku, hitro izstopil, splezal čez zid in ubiral pot proti gradfu. Hlevska ura je pravkar bila tiri četrt na dvanajst, ko se mu je v temi pokazala veliika, starinska zgradiba lih 45': ta cas je bil zaznamovan na listku. Anthony je stal zdaj na terasi im gledal kvišku proti oknom. Vse je bilo tniho ki temno. »Ti politiki hodijo zgodaj spat,« je zamrmral sam pri sebi. A zdajci miu je udaril na uho glas — zaandlMi pok strela Anthony se je po bliskovo obrnil, počakal minuto in krenil nato, ko je ostalo vse tiho, proti enim izmed velikih steklenih vrat. Zdelo se mu je, kaikor da bi počil strel tam nekje. A vrata so bila zaklenjena, in vsa diruga vrata takisto. Napeto je vlekefl na uho. Grobna tišina. Nazadnje se je vrnil. Kdo ve, morda ga je bil Sluh ukanil? V dvomu se je še enkrat obrnil, in baš ko je pogledal nazaj, se je za enim izmed Oken v povem nadstropju posvetila luč. V naslednji minuti je spet ugasnila, in vse je ostalo temno. gesto poglavje O pofi (fovetfh zjutraj. Nadzornik Badgeworthy — velik, obilen in nekoliko kratke sape. Njemu nasproti redar Johnson, novinec, ki je spominjal puhastega, praivkar fevailjenega človeškega piščanca. Telefon je nujno zabrnel, in nadzornik je z važnim gibom roke prijel sLušalo. »Da. Policijska positaja Baeing. Tu nadzornik Badgeworthy... Kaj?!« Glas in drža policijskega izradimBca sta ae lahno isspremenSa. »Prosim za zamero, myiord — nisem dbbro razumel — « Dolg presledek. Nadzornik pobožno posfluša, in obraz se mu nenehoma izpreminja. Nazadnje reče: »Takoj, mylord,« in odloži slušaHo. »Od njegovega lorcSstva — v Chirrmeysu, Johnson — umor.« »Umor!« je ves ppesmnjem. ponovil Johnson. »Umor,« je z velikim zadovoljstvom potrdil nad-zorrmik. »Ali, takšne reči se vendar ne dogajajo,« je oporekel Johnson. »To pot so se. Nekega tujega gospoda — gosta njegovega lordlstva — so našli ustreljenega. Okno odprto, zunaj stopinje. Dobiti morava dr. Cartwrighta in ga vzeti s seboj. Da nam le ne bi pofavarili sledov!« Ko so se uradnika in zdravnik pripeljali mimo male chimneyske gostilne, so opazili moža, ki je stal na pragu. »Tajec,« je dejal doktor. »Kaj neki išče pri »Veselem crioketovcu?« Gotovo je prišel snoči.« »Z vlakom rte,« je rekel Johnson, čigar brat j6 bil postrešček iin mu je poročal o vseh, ki bo prihajali ali odhajali Laxiy EUeem je prišla ob 3.40 z nekim Američanom in neflri mmladim častnikom — oba brez slug. Njegovo lodatvo ob 5.40 z nekim tuj5m gospodom — najbrže s tistim, ki so ga ustrelili — in njegovim sobarjem. Z istim vlakom sta se pripeljala tudi gospod Eversleigh in še neki drug gospod tujega obraza s pleše in kljukastim nosom. Ob 7.25 je prišla potem gospa Reve-lova in ob 8.56 njena spletična.« Torej se je moral mož pri »Crioketovcu« pripeljati z avtomobilom,« je menil nadzornik. »Johnson, nazaj grede povprašajte zastopam njega. O tujcih, ki prihajajo in odhajajo, moramo bditi poučeni. Močno zagorel je ta gospod ! Bržkone bo tudi kak tujec.« Avto je zavil sikozi vrata chimnevslkega parka. Opise tega zgodovinskega selskega dvorca najdemo v vsakem vodniku, zato jih bralcu lahko prir zanesemo. Belolas dvornik jih je brezhibno sprejel pri hišnih vratih, j-Njegovo lordstivo vas pričakuje,« je odmerjeno dejal in krenil za njimi proti majhni, ugodni sobi, kamor se je lord Caterham zatekal pred občim razkošjem ostalega gradu. »Policija, mylord, in dir. Cartwright,« je javil. Lord Caterham si je z vsemi desetimi prsti obupan grebel po laseh, tako da je bil še manj kakor velikašu britske države. umi pregled Aškerčeva bibliografija Kot zaključni snopič Časopisa za zgo- doviino in narodopisje, letnik 1935, je pravkar izšla že za pesnikovo osemdesetletnico napovedana Aškerčeva bibliografija, delo prof. Mar je Boršnikove (120 strani in 10 slik). Posebna paginacija daje temu zvezT ku značaj samostojne knjige. Bibliografske izdaje so pri nas redek pojav. In vendar nas sleherna taka publikacija vedno znova prepričuje, kako potrebno za razvoj naše literarne vede tako po-riožno delo. Za Aškerčevo bibliografijo moramo biti prav posebno hvaležni prizadevni avtorici in založniku njenega, z ogromnim trudom in znanstveno temelji-'Dstjo sestavljenega dela. S tem, da je Zgodovinske društvo v Mariboru izdalo Aškerčevo bibliografijo, je pokazalo ne le hvale vredno širino svoje kulturne usmerjenosti, marveč tudi izredno požrtvovalnost Nekoč se je pri nas ustanovil odbor za postavitev Aškerčevega spomenika. S pričujočo bibliografijo je dobil Anton Aškerc svoj veliki literarni spomenik. Aškerčeva bibliografija ge Eoršnikove je ob tein obsegu in obliki novost v slovenski literaturi. Tako izčrpne osebne bibliografije nimamo o nobenem našem pesniku, zato tudi nismo imeli vzorca za tako delo. Tako maramo s tem večjim priznanjem poudariti primer ge Boršnikove, ki si je za osebno bibliografijo izbrala avtorja, o katerem vemo, da sodi med naše naiplodovi-tejše pesnike in ki je ne le s svojo poezijo, marveč tudi s svojo osebnostjo, z osebnim življenjem in z mnogostranskimi stiki vzbu rlil v literaturi toJiko odn evov, kakor le redkokateri na š književnik. Aškerčeva bibliografija ge Boršnikove je razdeljena v šest oddelkov. V prvega je v kronološki zapovrstnosti uvrščeno Aškerčevo literarno delo. Najprej so navedeni prvotiski izvirnih pesmi in proze, nato prvotiski prevodov, zatem poznejše objave teh spisov, rokopisi doslej še nenatisnjenih pesmi in prevodov, slednjič pa Ašker- r>F2kova sltzma" v ijuMi&nski operi V soboto, 20. t. m. se je tudi naša opera oddolžila spominu A. S. Puškina s predstavo čajkovskega Pikove dame zložene na besedilo po enako imenovani noveii velikega ruskega poeta. Uvodno besedo je imel dramaturg Josip Vidmar, ki je v toplih besedah orisal značaj, pomen in vpliv Puškinovega literarnega dela. Na stalnem svetovnem opernem repertoarju zavzemata »Or.jegin« in »Pikova dama« častno mesto. 13 iet loži njiju nastanek in ni čuda, da v glasbi Pikove dame (dovršena 1890) zazvenita marsikje tista trpka tragika in obup, ki se najbolj sprošča v VI. simfoniji. Saj je Čajkovski snoval ta temni biser v kroni romantike že v letih, ko je nastajala »Pi-kova dama?, čajkovskemu so očitali, da je bližji zapadnjaški smeri kakor pa novo-tarski J-petorici«, vendar je v svojih umetninah obvaroval slovansko noto kljub vsem vplivom tedanjih nemških in italijanskih smeri v melosu in harmoniji ter je verno tolmačil s svojo bogato glasbo vso pestro duševno razgibanost Puškinovega umotvora Predstava je potekla gladko. Menda je tudi nemala zasluga g. režiserja, da so se vsi sodelujoči na odru potrudili, z dobro artikulacijo razumljivo tolmačiti besedilo. Najboljši ansambl pa je bil nedvomno orkester Dirigent g. Neffat se je po daljšem premoru predstavil z na novo naštu-diranim delom in se ni le vživel temveč je še sam užival ves čar te glasbe od naivnega dueta Lize in Pavline preko čevo uredniško delo. Ce uvažujemo, koliko je Aškerc zastopan v raznih čitankah in antologijah in ko'iko njegovih sestavkov je raztresenih po raznih listih in revijah, nam že samo zbiranje gradiva in njega ureditev v trden, pregleden bibliografski sistem kaže dovolj nazorno, koliko drobnega dela je morala opraviti avtorica, preden je dovršila svoje delo. Vsemu temu je bilo treba dati tudi dobro preudarjeno tipografsko obliko, kar je sestavljalki takisto uspelo; tako je Aškerčeva bibliografija vzlic obilnemu materialu z vseh strani pregledna in lahko uporabna. Nekatere izpustitve omenja avtorica v uvodu, v ostalem pa bo strokovna kritika težko odkrila kakšno vrzel, saj nihče med nami ne pozna bibliografije Aškerčevega dela tako podrobno kakor ga Boršnikova. Drugi oddelek obravnava Aškerca t prevodih in je sestavljen po istih načelih kakor prvi, vendar brez delitve v vsebinske pododdelke. Aškerčeve pesmi so prevajali v angleščino, bolgarščino, češčino (posebna antologija v prevodu Jaroslava Vrchlicke-ga!) francoščino, italijanščino, nemščino, poljščino, ruščino, slovaščino, srbohrvaščino in švedščino (Jansenova antologija). Tretji oddelek navaja po istih načelih sklad be na osnovi Aškerčevih besedil, opero po Aškerčevi pesnitvi (»Poslednja straža« Ri-sta Savina), skladbe na osnovi Aškerčevih prevodov iz ruščine in slednjič skladbe na tuja besedila, objavljena z Aškerčevim prevodom. Četrti oddelek je odmerjen korespondenci; prvi pododdelek našteva z dognanimi datumi prejemnike Aškerčevih dopisov, drugi pa Aškerčeve dopisnike. V petem oddelku je v kronološki vrsti literatura o Aškercu, ki se začenja z urednikovo listnico v Ljubljanskem Zvonu 1881 in sega prav do konca 1. 1936. šesti oddelek obravnava Aškerca v podobi: tudi tu imamo presenetljivo obilen material. Iz njega je avtorica izbrala za ilustracijski dodatek svoji bibliografiji nekoliko značilnih primerov Aškerčeve ikonografije, pri čemer so upoštevane poleg fotografij tudi umetniške podobe (posebna poslastica sta dve Smre-karjevi karikaturi). Kot primer Aškerčeve značilne pisave so faksimilirani verzi, ki jih je pesnik 1. 1907 napisal v album R. Maistru. Preglednost in uporabnost Aškerčeve bibliografije še olajšuje ob koncu kazalo Aškerčevih del, sestavljeno v abecedni vrsti, pri čemer so upoštevani ne le naslovi vseh originalnih pesmi odnosno važnejše proze, marveč tudi njih prevodi v tuje jezike ,ki so v prevodnem oddelku podrobnejše registrirani. Da je sistem še popolnejši, sledi imensko kazalo, ki najprej navaja Aškerčeve psevdonime in značke, nato pa druga imena ter nerazrešene psevdonime in značke. Z Aškerčevo bibliografijo prof. Marje Boršnikove je ustvarjen trden temelj za vsa nadaljnja proučevanja življenja, dela in dobe ene najmarkantnejših osebnosti v naši literaturi. Zgodovinsko društvo v Mariboru si ie z izdaio tega, za našo literarno vedo nedvomno pomembnega in po sestavi vzornega dela nridobilo častno in trajno zaslugo. —o. strastnega in blaznega speva iiermano-vega tja do zaključne žalostinke. Da delo proti koncu glasbeno upada, temu je krivo dejanje samo, ki je skladatelja sililo s svojo snovjo v naturalizem; tu s kratkimi scenami trga glasbeni potek, ki je sicer pri Cajkovskem vedno logično zaključen. O glavnih moških partijah ni mogoče govoriti v superlativih kljub vsej vestnosti podajanja, če izvzamemo g. Primožiča kot grofa Tomskega, ki pa je močnejši v epsko dramatskih kakor pa lirskih momentih. Vendar se je tudi g. Marčec v vlogi nesrečnega Hermana, ki ga strasti in blaznost ženejo v propast, predvsem igralsko mnogo dvignil nad svoje siceršnje kreacije. Damske vloge so našle glasovno boljše interprete v gdč. Oljdekopovi in gospeh Kogejevi in Golobovi. Slednja je v H. sliki očarala poslušalce z blestečim in toplim petjem, dočim se je gdč. Oljdekopovi posrečil marsikak iskren čustveni izliv in dramatični akcent. Upajmo, da bo skrbno in marljivo pripravljeno delo s svojimi glasbenimi lepotami našlo zasluženega odziva pri občinstvu, ki je v soboto napolnilo hišo. P. 8. Inozemski glasovi o L. M. Šherjancu Za časa svojega bivanja v Parizu je skla datelj L. M. škerjanc nastopil dvakrat kot avtor in pianist v pariški javnosti in žel mnogo uspeha. Pravkar smo prejeli tudi nekaj časopisov, v katerih so izšle kritike o njegovih nastopih v Parizu, ki jih prinašamo v prevodu. Tednik »L' Evčnement« prinaša v Šte- vilki od 31. januarja sledeče poročilo pod naslovom »Nekaj jugoslovenske glasbe«: Parižani in francoski glasbeniki so imeli pravkar redko priliko, da so čuli pred nekaj dnevi jugoslovanske skladbe mladega slovenskega skladatelja L. M. škerjanca. V soboto, dne 23. januarja je prenašala oddajna radijska postaja »Radio Pariš« kompozicijsko uro tega skladatelja. Avtor je najprej zaigral troje svojih nokturnov za klavir, katerih zvočnost je zanimiva in v harmonijah božajoča. Atmosfera teh skladb je zelo svojevrstna. Inspirirana je od bogate jugoslovenske folklore in vzbuja zdaj značilno nostalgijo, zdaj spet prekipevajočo radost, zgoščeno posebno v »kolu«, čigar ritmičnost zavzema. Te skladbe so nam dale novovrstna občutja. Francoska radiofonija, je imela dobro misel, da nam je dala to uro jugoslovenske glasbe, ki je tako malo znana v Franciji. Zaključek koncerta je otvoril trio istega skladatelja. To komorno delo dokazuje sigurno znanje g. škerjanca, ki je bil učenec našega velikega in nepozabnega Vincenta d' Iijdy-ja. — Vsak instrument je v tem delu obravnavan na pomemben način. Prvi del je konstruiran na ritmičnem, narodnem motivu in tema je spremljanla v. kvartah, katerih učinek je presenetljiv. Adagio, ki sledi, je čista glasba, veličastna arija, plemenita v potezah ;njo najprej prinaša violina, nato pa posnema violončelo; spominja nas glasbe velikega Alberta Roussela. Ta primera more le laskati jugoslov. skladatelju. Scher zo je živ, prodoren in v čisti klasični formi. Njegov trio je poln one poezije, ki jo čuti duša Jugoslovana. Finale, ki končuje to pomembno komorno delo na ritmu žalne koračnice, podaja celotni skladbi plemenite poteze in izredno globino. Trio je bil izvajan tttdi na otvoritvenem večeru »Revue musicale« dne 26. januarja. Zbrala se je elita pariških glasbenikov v tem centru ljubiteljev glasbe, ki se ima zahvaliti za svoj obstoj vdanemu delovanju gg. Pruničres-a in Bernarda. Poleg avtorja in skladatelja sta sodelovala v triu gg. D. Brunschvig, violinist in A. Huve-lin, violončelist, ter so bili vsi trije deležni dolgotrajnega odobravanja vzhičenega poslušalstva«. »Journal des Debats« Je priobčil dne 16. | Dravo Teodorovič Ratimir; za Železničar frtlA 1A' AttrAri f om ___z j. I/**____1.__A a.1 „ a i 1— C »L 1 . ,»1 februarja tole poročilo: »Pri otvoritvenem koncertu glasbenih torkov v «Revue musicale« smo čuli v interpretaciji violinista Brunschviga in čelista Huvelina (ki imata oba mnogo talenta) ter z avtorjem pri klavirju trio g. L. M. škerjanca. Skladba dela čast mladi jugoslovenski glasbi. Trio je napisan v štirih, med seboj dobro od-tehtanih delih. Prvi se naslanja na folkloro in preseneča z originalnim dinamizmom. Adagio je plemenita in sladka arija. V zavzetem scherzu se pojavi že senca težke teme, ki prevladuje nato v finalu, kateri je sprva fugiran, pa se nato razveže v žalno koračnico. Avtor in njegovi zagovorniki so družno delili uspeh«. Trio, o katerem se tako laskavo izražajo navedene francoske kritike, je bil prvič izvajan lani v Bratislavi po našem Brandl-triu, ki ga bo te dni izvajal tudi v Avstriji na svojem komornem večeru v Grazu. Naše radijske poslušalce pa opozarjamo, da bo v petek, 26. t. m. ob polnoči izvajana prvič v Franciji istega skladatelja suita »Preludio, Aria e Finale« za godalni orkester v Radio-Paris ter bodo to izvedbo oddajale poleg navedene postaje tudi še postaje Lyon in Strasbourg. Zapiski France Kralj in njegova umetnost v zve; zi z zadnjo razstavo je predmeit članka, ki ga je objavil Clement Morro obenem z avema ilustracijama v La Revue Moderne, Pariš (15. febr. 1937.). Dve novi knjigi. V založbi knjigarne Kleinniayr in Bamberg v Ljubljani je pravkar izšla četrta izdaja prof. Fr. Kapu-ea »Prirodopisa rastlinstva za nižje razrez de srednjih Sol.« Novi učbenik je meto dično urejen točno po veljavnem učnem načrtu in ima v tekstu 253 slik velikega formata jn 8 podob v barvotisku. Preurejen je tudi odstavek o herbariju. — Bano vinska zaloga šolskih knjiig in učil je izdala učbenik; Dr. Valter Bohinc — dr- Roman Savnik: Zemljepis za PI. razred srednjih in njim sorodnih šol. Izvenevropske zemlje. Knjiga ima večje število Učno re-produciranih slik. ŠPORT V nekaj vrstah Športni klub Drava v Ptuju je imel te dni svoj redni' občnj zbor. Predsednik dr. Zupančič je v izčrpnem poročilu o klubo-vem delovanju omenil predvsem veliko moto c-ikiiiisbično dirko, ki je uspela nadvse zadovoljivo. Klub šteje trenutno 148 članov, njegova nogometna sekcija je odigrala v pretekli sezoni skoraj 40 tekem, med ritima tudi dve mednarodnu eno doma. eno pa v Avstriji. Tudi blagajniško stanje je zelo dobro ker je klub eden izmed redkih, ki nima dolga. V novi odibor so bili izvoljeni dr. Zupančič za predsednika dr. Sluga in Senča/r Milko za podpredsednika in še gff-Sirec Franjo. Lenart Frana, dr. Mrgole dr. Kuhar, major Mainojlovič. Nageišmid, Vu-ga, šolski nadzornik Bizjak in Šterk Davorin. Za načelnika nogometne sekcije je bil izbran g. Leskošeik, smučarske g. Spat. la-hkoafcleteke g Podibrezmik. plavalne pa g. Šalamun ml. V nadzorstvu »o gg. dr. Šalam/um Vidima/r in Bratkovič. Klub bo letos priredji velik športni dan z nogometnim, lahikoatletskm plavalnim in motociklistič-nkn sporedom. V nedeljo bo v Zagrebu zadnja ltgaška nogometna tekma med našima kandidatoma za državnega prvaka, BSK in Gradjansfcim. Koliko važnost polagata oba kluba na izid te tekme, kaže sklep, da st«. za sodnika sno-razimmo izbrala "italijanskega žvižgača Mat-teo h Turina JNS je že dobil obvestilo, da je italijanski nogomieitn; _ savez spora-zuimein z njegovim delegiranjem. Vsekakor kaže ta poziv italijanskega sodnika na precejšnjo revščino, ki vlada glede kvalitete med nagimi domačimi sodniškim« zvezdniki. Razpis mladinskih in juniorskih tekem v teku na Gorjušah Slalom kiub 34. bo priredil v nedeljo dne 7 maroa na Gorjušah mediklubske tekme v teku L s.: za mladino od 15. — 18 leta na 5 km in za junionje od 18. — 20 leta na 10 km dolgi progi. Na dalji,- progi pa lahko starta jo tud; eenionji Za tekmovanje velja pravilnik JZSS. Start bo točno ob 8.30 pri Koči Slalom kluba, kjer je tudi cilj. Žrebanje startnih Številk bo v soboto ob 20. v koči- Prvo plasirani trije v vsaki skupini prejmejo okusno 'zdelane umetniške diplome. Razglasitev rezultatov in razdelitev dtu-rii bo wb 14. v koči Pismene prijave z navedbo starost« in pripadnosti kluba nai se naslove na. Slalom klub 34 Ljubljana. Dalmatinova ul. 3. najkasneje do petka 5. mar ca. Važno za udeležence; Najugodnejši zvezi do izhodne postaje Boh Bela sta z opoMan skjim vlakom in večernim vlaikom ;iz Ljub-ljane. Iz Boh. Bele na Gorjuše ie 1 uro 15 min. zmerne hoje. Prenočn^a za tekmovalce prijavljenih klubov znaša v koči 3 Din. Razpis alplnskega smuka z Uršlje gore Smučaiski klub Guštanj - Kotile razpieu-je medklubsko alpjnsko tekmio v smuku v nedeljo dne 28. II. s startom na Urši ji gori (1696 m) ob 10 in ciijem na Smučarski koči prr. Pokrovu (800 m). Pravico do tekmovanja imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci, ki tekmujejo na lastno odgovornost. Prijav-n;na znaša Din 5.— TrjjV jprvoplasira,Uon4 Company« d. z o. %. Ljubljana pod »Stalna ■tnžba«. 363&-1 Gospodična prodajalka, popolnoma ver-rirana v trgovini t me$. blagom, dob- ta-koj mesto. Pssmene ponndbe na: Pero Pa« jan, Hree-tcrica, Savska banovina. 9817-1 Vzgojiteljico v<»š6o vitega za famost«] no vzgojo 3 otrok z znanjem hrvM. in t rane. Jezika. Ponudba na ogL odrt. Jutra pod Pna hiša. 3432-1 E»elavca za skladišče v trgovini na debelo takoj sprejmem, pogoji v prvi vrsti priden, pošten v^ten. vojaščine prost, «*ar do 25 let. — I. An-rtrašlč, Kranj. 3352-1 Trgovino t mešanim blagom oddam takoj pridnemu ln agilnemu mlajšemu tr govcu kateri w hoče eta h irati 'ma prednost. najemnina nizka, promet velik, eksistenca zaslgu rana Ponudbe na oglas, odd Jutra pod »Dobra bodočnost.« 3351-1 Si vilje - mojstrice dobe delo na dom. Ponudba na ngl. odd. Jutra pod Šifro »Mojstrica«-. 3670-1 Dekle staro do 17 !et, .sprejmem kot pomoč gospodinji. Jtil-ka Al-ež, Gr.nce, Cesta IX. ■26, Ljubljana. 3673-1 Krojaškega pomočnika eventuelno tudi dva, za velika dela, sprejmem takoj. Franc Grozim. Hrastnik. 3644-1 Trgovski pomočnik išče slulbe v trgovini i mešanim blagom. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod šifro Skromen«. 36f?(V-2 Kuharica išče 1. marca službo h ero-spodu ali orožnkom. — A. Potočnik Maribor, Pristaniška 7. 367.5-2 Služitelja sprejme trgovina raigledniic Kramari«, Ljubljana, Rea-Ijeva 18. 8656-11 Muzikante iščem izobražene v stroki, ra stalno. Obrniti »e na: La.san, Šiška, Vodnikova cesta 17. 3650-1 Službe išče Vsaka beeeo« 50 par, davek 3 Din M Šifro ali dajanje naslona 5 Di«; naj manjši snesek 16 Din. Pekovski pomočnik dober delavec, išče službo, event. bi sprejel tudi kako drugo službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Šifro »Položim 50u0 Din kavcije« a6B&-a Prodajalko dobro, samostojno, ki je remirana tudi v pisa.rni«k:h de'."h, sprejmem. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Zmožna !*Xf«. 30713-1 Krojaškega pomočnika ilMfmalp-a damsk;h plaščev Rprejme K Pučnik. Sel^n-burgova 1. 3670-1 Krojaški pomočnik zmožen kavcije, dobi takoj *!užbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3677-1 Trgovska pomočnica mežane stroke, vajena pekarne, šivanja na stroj ter ročnega dela, želi službe, najrajši v Ljubljani. Naslov v vseh poslovBrlnicab Jutra. 3938-8 Dekle a gospodinjsko šolo brea staršev, išče mesto pri boljši rodbini kot gospodiinjska pomočnica izven Maribora. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod ^Poštenost« 3674-5 Kot trgovski poslovodja aJi skladiščnik v špecerijski kolonialni trgovini —. Iščem službo. Zanožen sem tudi trgovske korespondence. Sprejtaein tudii službo občiinsk-ega tajnika. Vešč se1-—3 mesece) za začetnike ir izve-/.ban ce. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Vpisovanje dnevno od 6, do pol. 8. zvečer. Pr»četek pouk« 3. marca. Najnižja šolnina, učna ura samo 2 Din. Chri-stofov učni zavod. Domobranska cesta 15. 3657-4 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din, BAOJSUU »fn-cfBp 'p? OJJi§ wz 5 Din. N-ijmanjš' znesek 17 Din Avtomatične hladilne stroje »JUHLAD« proizvaja G. F. Schneiter, tovarna strojev, — Skofja Loka (Dravska banovina). 92-6 Orehova jederca !a. čl? če na m pristen tr-čan cvetlični mer nudi za takojšnjo dobavo po najnižji ceni. J. Menart, trgovec Domžal«. 86-6 Damske plašče kostume, komplete tudi po naročilu najcenejše GORIČAR Sv. Petra cesta 29. 96-6 Plošče in gramofone j najcenejše v največji izbiri j kupite na razprodali iz za-i loge RAZBER.G-ER. Dalma-i tinova 10 — nasproti hotela | »Strukeljc. 36S0-6 G. Th. Rotman: Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta 30 Opazil je pa nekaj drugega: razstrelivo za rakete je bilo malone pošlo! Nič drugega mu ni kazalo kakor gledati, da prej ko mogoče pristane v kakem velikem mestu, kjer se bo mogel iznova založiti. Hvala Bogu, posrečilo se mu je, da je ravno še dospel v Benares, staro, slavno mesto ob Gangesu. V trenutku, ko se je »Pulex« približal, se je kopala v valovih svete reke velika množica Indov, bržkone zaradi vročine. Pogled na črne glave v turba-nih in podobnih pokrivalih, ki so mrgolele po vodi, je bil zanimiv, da nikoli tega. Beseda 1 Din davek 3 Din, £a šifro ali dajanje naslova J Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto Chevrolet, 2 tonski, v najboljšem stanju, ugodno prodam. Naslov v vseh posloval niča h Jutr«. 3663-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, 7-a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lovski pes »Tan«, temnonijav, se je zatekel. Oddati ga je proti nagradi v Ljubljani, Tavčarjeva S/I. 3678-27 Beseda 1 Din. davek 3 Din, »AOistrn &fnufop oijt-g ■en 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumbi - plise entel ažm predtisk monograme, hitro izvrši Matelc & Mikež Ljubljana, poleg hotel« Štrukelj. 85-3» Beseda l Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Parni kotel ali lokomobilo z 20—30 kv. metrov grelne površine in najmanj 8 'Atmosfer, ku-plm. Ponudbe na Inte.rre-klam, Zagreb, Masarykova i«, pod broj iai/A. 3600-7 tlN<«at 1 Dia laveK 8 Du u šifro ali lajanje naslova 1 Dia NajmanjS) tne&ek 17 Din Vloge člamo Zadružne rveie tn Zveze slov la^rug prodam. Ponudbs na podTUŽn o» Ju tra Maribor ood »Zveza«. 3174-16 Hranilne knjižice kupite ali prodaste potom moj« pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12 Telefon :«-10. 36126-16 Posojila dajemo privatnim name ščencem in državnim urad nikom v gotovini al- bla govnib bonih. »Hermes«. Zagreb. Masarvkova ul 11. 87 16 Hranilne knjižice Nakup tu prodajo *se£ denarnih lavo«io» hr posljujem po najviSjj eem takoj w potovint Alojzij Planinšek Ljubljana Betbovncv* ul Telefor 35—10. W ie Bančno kom. zavod zvršnj« oajDoljše oakup cd prodajo HRANILNIH VLOG vsefi 1enar»ilA ta vodov sa odgovor Din 3 snairk — Maribor. Aleksandrovi x) 80-16 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din, bao|rbu afucop ifv ojji§ vi 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobico oddam gospodu. Naflov v vseh poslovalnicah Jutra. 36iJ7-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam na Starem trgu 1&1. a»)-2B Posojilo na hranilne knjižice Ljubljanske kreditne banke lahko takoj dobite v muii pisarni, ali Vam J:h vnov-čim po najvišji ceni takoj v gotovini. A. PLANINŠEK konces. ag. za banino kreditne posle. — Ljubljana, Beethovnova ul. 14/1. 34-16 Opremljeno sobo oddam. — Tavčarjeva 21, desno. 3S1S-83 Pojasnilo Neki ljubljansK advokat si hoče svoj velik itTOškovnik, ki izvim \ora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3676-17 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aii dajanje naslova 5 Din. Najmanjši z.nesek 17 Din. V Brežicah n okolici s« naprodaj hiče, krasna ^Uvbišfca, vinogradi, sadovnjaki, gozdovi in zaokroženi del Attemsovega veleposestva. — Pojasnila: Ing. Miklau Otmar. Bre-s. 96-20 Sobo t vso oskrbo, oddam samo 2 stolnim osebam. Naslov V vseh posloval. Jutra. Podstrešno sobico majhno, takoj poceni od-dum. Zerjal. Riharjeva 30. Sobo lepo opremljeno. 8 posebnim vhodom, zelo čisto, — oddam takoj. Turk, Streli-ška ulica ISTi. Sobo nasproti bežigrajske gimnazije. oddam takoj prazno ali opremi ieno Informacije telefon 33-67. 366il-28 Sostanovalca sprejmem v lepo, čedno sobo. Friškovec št 8. 3S54-23 Opremljeno sobo s posebnim vh-od-on; oddam poceni solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Sobo lepo opremljeno, » souporabo kopalnice ia. dva ali enega gospoda, skoro v centru, oddam taJcoj. Ilirska uilica 6/IT, dvorišče. 3d81-dl Štirisobno stanovanje vse prvo nadstropje, kopalnica, plin, loggia, balkon, vrt iin ve« druge pritikliine, oddam z majem v vili tiik obrtne šole. — Informacije: Dr. Zalar, Sv. Petra c. 2. 306ll-i31 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Dir., za šifro ali dajanje naslova a Din. Najmanjši zneset 17 Din. Enosob. stanovanje v bližini mesta, lepo, sojeno, iščom za mesec maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra !>od šifro »Jam«. 3663-aia Rctzno Najboljši trboveljski PREMOG brez prahu nudi I. Pogačnik, trg. s kurivom BOHORIČEVA 5., Telef. 20-69 12-14 Poplln za moško perilo v najmodernejših vzorcih, meter din 15.— BELI TEDEN teden najnižjih cen. Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše Zima, zima • • • Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn Drez aapaR, pristno-barvni, »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno, namizno-perilo ln rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, na nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino S m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalnl paket »Original Kosinos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a m a f I a n e 1, modnih bar-bentov za obleke tn bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je Se zaloga pri RAZPOSILJALNIC1 »KOSHOS" MARIBOR, Dvofakova cesta št. 1 BERMET znamenito fruškogorsko vino iz Sremskih Karlovcev je pijača, Ki res krepi in zdravi. Zahtevajte ga v vsaki gostilni. Razpošilja ga od 50 litrov naprej B. MARINKO V, Sremski Kariovcl. NARODNA "JiSKACNA I L3UBUANA j" IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE KNAFL3EVA 5 LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937 (Leipziger Priihjahr.smesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA_ 60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah, znaten popust v drugih državah. Vsa pojasnila dajeta častna zastopnika: Ing. G. TČJNNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSIP BEZJAK, Maribor, Gosposka ul. 25, telefon 20-97. in ZVANICN1 BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd, Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311. Umrla nam je naša draga mama, stara mama in tašča, gospa HELENA PLOHL VDOVA PO PROFESORJU IN SOL. SVETNIKU po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blagopokojne se bo vršil v četrtek, dne 25. februarja 1937, ob pol 3. uri popoldne iz Vilharjeve c. želez, obj. 4, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Slovenjgradec, dne 23. februarja 1937. Družine: BERBUC, PLOHL in ŠENTJURC. Novosti, lepe vzorce za pumparice, športne obleke nudi ceneno P r e s k e r, Sv. Petra c. 14. Kupuj domače blago! Prifetno čitanfe ob dolgih, zimskih večerih, udobno delo pri umetni luči omogočajo Zeiss-Uro-punktalna očala_ — Z omiljenjeir. ultra-rdečega žarenja se doseže prilagoditev na razmere ob dnevni svetlobi, ki dobro d6 očem, jih ščiti pred zgodnjo utru-ditvijo in zveča našo zmogljivost. — Zato se Uro-punktalna očala ravno ob tem času prav prijetno nosijo Z E I S S URO-PUNKTAL OČALA so dobivajo v strokovnih ortiAnfli trgovinah. Pojasnjevalna tiri ovna URO brezplačno pr; GARL ZEIS3, JENA. Glavno zastopstvo: M. Pavlovič, Beograd fah 411 [ Naročniki ,Jutra' so zavarovani za 10.000 Din« ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sožalja, katere smo prejeli ob smrti naše drage sestre, gospe AUGUSTE VODOPIVEC roj. Macluie izrekamo vsem našo najtoplejšo zahvalo. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v petek 26. L o. ob 9. uri. TRST, LJUBLJANA, ŽALUJOČI OSTALI. V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je naš predobri soprog, oča, stari oče, tast, brat, svak in stric, gospod FRANC HAFNER viš. pošt. kontrolor v pokoju dne 23. t. m. po daljšem trpljenju v starosti 89 let nepričakovano zapustil. Pogreb se bo vršil v četrtek 25. t m. ob 3. url popoldne iz hiše žalosti, Lava št. 27, na mestno pokopališče v Celju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, škofjaloka, Ljubljana, Dunaj, 23. febr. 193T. ŽALUJOČI OSTALI. ZAHVALA Vsem, ki ste ob težkih dneh smrti našega predragega očeta, starega očeta, tasta, gospoda MIHAELA JAKOFČIČ-A z nami sočustvovali in nam izreka toliko tolaitlnih besedi — vsem, ki ste prihajali pokojnika kropit, mu poklonili Številne krasne vence, kakorkoli počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo. V KRANJU, dne 23. februarja 1937. ŽALUJOČI OSTALL M-eetrd pogrebni nrrod Občina Ljubljana f Umrla nam je naša dobra mama, gospa CELESTINA KUNA VER v 82. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb bo v sredo, dne 24. L m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska c. št. 19, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. februarja 1937. Žalujoči ostali. f-^t^te Davorin RavUen* Izdala sa konzordl »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za Inseratni del 1e odgovoren Alojz Novak Vsi t LjubljanL