NOVEMBER 16 P Edmund 17 T Gregorij, Jud. IS S Roman 19 C Elizabeta 20 P Feliks Val. + SI S Darovanje M. D. 22 V 25. pobink. 23 P Element T Janez od križa 25 S Katarina 26 C Zahvalni dan 27 P Makslmii 28 S Stefan, ml. © 29 N X. adventna 80 P Andrej, ap. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Zrn vero in narod — ca pravico iti resnico — odboja d« tmagel . KATOJL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. J ŠTEV. (NO.) 231. CHICAGO, ILL., SOBOT/i, 21. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 21, 1S3S LETNIK (VOL.) XLV Objava uporniškega generala Franco, da bodo uporniške, ladje blokirale vladno pristanišče v Barceloni, razbu- j rilo evropske države. — Anglija vidi v tem roko Nem- j čije in Italije in je pripravljena na odpor. — Spopad s sovjetskimi ladjami utegne izzvati vojno. London, Anglija. — Revna Evropa ne pride do prilike, da bi se prav oddahnila oa strahu pred nevarnostjo splošne vojne. Komaj se razblini dim, povzročen od eksplozije ene bombe strahu, že se zasliši pok druge. In ena takih bomb je te dni znova eksplodirala in povzročila nevarnost, da zane- REL1FNA DELA OSTANEJO Vladna relifna dela zasigura-na najmanj do srede 1938. FRANCIJA RAZBURJENA Washington, D. C. — Pred svojim odhodom je predsednik Roosevelt podal važno izjavo, ki ----pa se je objavila šele po njego- Samoumor ministra povzročil ,vem odplutju. V njej je nazna-napet notranji položaj j nil, da se bodo vladna relifna —o— [dela za brezposelne nadaljevala Pariz, Francija. — Poleg .najmanj do konca junija 1938. zunanje političnih nevarnosti Obenem je povdaril, da je na TUJEZEMEC SVARI AMERIKO Chicago, 111. — Znani francoski žurnalist Andre Geruad, katerega politični članki dnevno izhajajo v pariškem Echo | Vršilo se bo slovesne odkritje PROSLAVA NA ZAHVALNI DAN i splošni požar. pre^ Franciji točasno napet no- privatnem biznesu samem leže- Vzrok tej nevarnosti, kakor tranji položaj, ki se utegne če, kdaj se bo odločil, da bo za-Vecmi v zadnjem času, je zo- jrazvjtj v usodne nemire. Povod poslil več delavcev in s tem od-Pet v Španiji. Evropo je nam- za ^ stanje je dal samoumor, pravil potrebo, da jih vlada rec razburkala objava, ki i° |ki ga je v sredo izvršil notranji podpira. Ožigosal je zlasti dej-je izdalo vodstvo uporniške minister Salengro. Njegovo smrt stvo, ko se družbe branijo, da armade po svojem načelniku, pripisujejo radikalci direktno bi vzele na delo osebe nad 40 generalu Franco, da bo bloki- 'nacionalističnemu časopisju, let stare, kajti, dokler bodo to ralo, to je zaprlo s svojimi katero je zadnje čase napadalo delale, se trošenje denarja za bojnimi ladjami pristanišče jnjegov patrijotizem, češ, da je .relifna dela ne more jenjati. mesta Barcelone, ki je glavno dezertiral med svetovno vojno. I _o_ pristanišče madridske vlade, Da je bilo to obrekovanje eden da bo s tem preprečilo dostop povod za njegov samoumor, se vanj tujezemskim ladjam, ki jrazvidi iz pisma, ki ga je žabi pripeljale pomoč vladi v ,pustii jn v katerem pravi: "Ako obliki vojnih potrebščin 'niso mogli vzeti moje časti, bo-Ta objava na prvi pogled do vsaj nosili odgovornost za posebno globokega po- mojo smrt." Strah obstoja, da ttena. Pomembnejša pa posta- ogorčeni radikalci zdaj ne dvi-ne, ako pomislimo, da je z njo gnejo nasilnih pogromov proti vzel general Franco mednaro-' nacionalističnim podjetjim. dni plovbni zakon za svobodo ! _o_ spomenikov Cankarja m Gregorčiča.— Slovenski Cleveland vabljen. Cleveland, O. — Tukajšnja ameriško-slovenska prestolica marljivo vodi priprave za velik dan, ki ga bo proslavljala prihodnji teden na ameriški praznik Zahvalnega dne, v četrtek. Ta dan se bo namreč vršilo v 1 Jugoslovanskem kulturnem vrtu „ _ y ^ _ n _ fjT7_)_ J slovesno odkritje spomenikov KRIŽEM Sr £IA;dveh odličnih slovenskih mož- __; namreč pisatelja Ivana Can- j0 'karja in pesnika Simona Gre- de Pariz, je imel preteklo sredo v tukajšnjem mestu predavanje, v katerem je svaril Ameriko, naj ostane nevtralna in se ne vmešava v evropsko zmedo, češ, da Evropa na to tudi računa. Obenem je omenil, da ste Francija in Anglija zamudili svojo ugodno priliko za preprečitev nazijske nevarnosti. Žalostna smrt mladega, komaj 32 let starega oglarja pod zglavniškim hribom v občini Polšnik, ki je postal žrtev svojega poklica. — V Dolenji vasi pri Ribnici že sveti moderna luč. — Smrtna kosa, nezgode in novice. KRALJ SI OGLEDUJE REVŠČINO Pontypridd, Anglija.— Edvard se je hotel na lastne oči prepričati, kako se godi rudarjem v tukajšnjem Wales distriktu, in jih je zato osebno obiskal. Ogledal si je raz- — Alicante, Španija. _ se A. Primo de Rivera, vodja jgorčlca-španskih fašistov in sin bivše-! ga diktatorja, je bil v sredo obsojen na smrt zaradi sodelovanja v španskem uporu, njegov brat Miguel pa na 30 let ječe in Miguelova žena na šest let. — Ženeva, Švica. — Iz krogov Lige narodov izhajajo trditve, da se s italijansko-nemškim priznanjem španske uporniške vlade kršijo pravila Lige, katere bi vsaj Italija morala še upoštevati. Pravila morja takorekoč v svoje roke PREDSEDNIK NAPRAVI in mu odrekel veljavo. Očivid- DVA POSTANKA no so postali uporniki okoraj- j Charleston, S. C. _ Predno Ženi, ko ste Italija in Nemčija |j.e predsednik Roosevelt pre-priznali, da je njih vlada edi- 'teklo sredo odplul iz tukai- na zakonita vlada v Španiji, da so se upali odločiti k takemu koraku. Brez dvoma čuti Franco mogočno zaslombo za seboj omenjenih dveh držav, drugače bi ga ne bil napravil, in možno je, da ste ga ti dve državi sami pregovorili do tega. Ako bodo uporniki izvedli to grožnjo, lahko nastanejo Usodne mednarodne komplikacije. Silovit protest proti temu je London in Pariz že izrazil. Zlasti Anglija se čuti Prizadeto, ker ima okrog Barcelone vedno število svojih bojnih ladij, in bi jih morala zdaj odstraniti samo zato, ker .Te general Franco tako od-redil. Angleški krogi vidijo dalje v Franeovem početju Prikrito delo Italije in Nemčije, da si boste osvojile za se snjega pristanišča z ladjo Indianapolis na pot proti južni Ameriki, se je objavilo, da bo ladja med potjo do Buenos Airesa, kamor je predsednik namenjen, napravila dva postanka. Prvi bo v Port of Spain, Trinidad toda le v svrho, da se založi s kurivom, in je predsednik ne bo zapustil. Ob drugem postanku, 27. novembra, v Rio de Janeiro, pa bo predsednik nastopil z govorom, ki ga bo imel pred združenima obema zbornicama brazilskega parlamenta. Na potu iz Buenos Aires domov bo napravil predsednik kratek postanek v Montevideo, Uruguaj. -o- ne domove, zlasti revnejših družin, in govoril s številnimi 'govore, da se mora upoštevati osebami, zlasti, ako jih je vi- ;poiitična neodvisnost članic. del ubožno oblečene. Kakor go- Moskva, Rusija. Tu- vore, je kralja tako ganilo kajšnji list Izvestia trdi, da ne- Gregorčičeva soha že stoji v kulturnem vrtu; izdelana je iz belega granita. Originalna Cankarjeva soha pa je bila, kakor že poročano, ukradena, toda tukajšnji umetnik Rudolf Mafko ima v delu novo soho po vzorcu ukradene in jo bo dogotovil pravočasno, da bo do omenjenega dne stala na svojem podstavku. Tajništvo J ugoslovanskega kulturnega vrta je prejelo iz stare domovine od števila odličnih osebnosti priznalna pisma (in čestitke k temu slavnostne-jmu dnevu, med drugimi od ljubljanskega škofa Rozmana uboštvo in stradanje, ki ga je miri v severni Kitajski kaže- in znanega pisatelja Finžgarja. .. , , , . ] i , _ .Pripravljalni odbor s sigurnost- videl na tem potovanju da se JO na to, da namerava Japon-j da bo na Zahvalni bo osebno zavzel za to, da 'ska obkrožiti in zasesti Zuna- ..... v . , v. i ^ ... dan ves slovenski Cleveland na vlada bolj uspesno priskoči na .njo Mongolijo. Ta^ Mongolija, ah feo isogtvoval iz_ pomoč. , |je sklenila s°j redni slavnosti. -o- -o- zato sovjeti interesirani v njeno neodvisnost. -o- UKLENJEN BANDIT UŠEL Chicago, 111. — Policija je odpeljala 26 letnega Petra Petri preteklo sredo na njegovo stanovanje, 2651 Burling st., ker je hotela preiskati sta- hodnji ponedeljek bo novanje zaradi plena. Petrija 'nik dr. Franc Sargas VLADNO DELO ZA RELI-FARJE DEVET DVOBOJEV BO IMEL ISTI DAN Chicago, 111. — Tukajšnji Budapesta, Ogrska. — Pri- distrikt WPA vladnih del je zdrav- (zadnje dni pregledal seznam precej svojih uslužbencev in ugotovi- Oglar se zadušil na kopi Litija, 1. nov. — Pod zglavniškim hribom v občini Polšnik ima knez Gotlieb Win-dischgratz iz Konjic obširna gozdna posestva, v katerin 'gozdna upravi čisti gozdov^ ter posekano bukovo drevje pretvarja v oglje. — Tako jo 32 letni ogljar Janez Med-vedšček, doma iz Gobe, župnija Dole, žgal kopo oglja. Bii !je že nad 8 let s takim delom j pri knezovi gozdni upravi zaposlen ter bil izredno vesten ter pošten. Stanoval je s svojo številno družinico (žena in 6 majhnih otročičev) na .Zglavnici, od koder je imel do [kope pičlih 20 minut. Tako je i tudi v noči na sredo 26. oktobra odšel v gozd, povedal do-'ma ženi Mariji, da se bo vrnil drugo jutro okrog 7, ker mora biti ponoči ko "gori," kopa, pri njej, da sproti zadela odprtine na kopi, ki nastajajo pri pregcrevanju bukovih polen. Ker moža drugo jutro do 9 ni bilo domov, je zaskrbljena žena poslala svojega 10 letnega, sinčka pogledat v gozd do kope, kaj da je očeta zamudilo toliko časa. Pa je mali Med-veščkov sinček ves v strahu nazaj pritekel, češ, oče ležijo na kot>i ter ne dajo nobenega glasu več od sebe, čeprav sem jih dregal. — Žena Marija je hitro sama odšla v gozd. kjer je našla moža Janeza ležečega na goreči kopi, seveda razvoj luči v človeštvu: spredaj konjeniki z bakljami, nato pa šol. mladina in drugi občani lepo razporedeno kot nam zgodovina in spomin starejših pove. Najprvo čolesnii; in luč zobljana z ubijem, katerih se še nekaj hrani pri nas, nato baklje, katerih se še danes poslužujemo k zornic; m in k polnočici, nato stare leš-čerbe z oljem "lehterne" za hlev, za voz, svetila s svečo lo-jevko in modernejšo svečo, acetilinko in karbidko, žepno električno baterijo in petrolejko. Ob straneh balončki, na hribu pa topiči in rakete. — Sprevod se je ustavil pri transformatorju v Prigorici pred okrašenim odrom, z venci obdanim transformatorjem. Zbrana je bila skoraj vsa občina in iz sosednih okoliških vasi. StefNlf je blagoslovitev naprave med petjem domačega j zbora pod vodstvom g. Marinka. Vse navzoče je elektriziralo veselo presenečenje, ko je g. Škulj s pripravnim izrekom odprl novo luč in je nad odrom zasvetil mogočen transparent z napisom "Živela Slovenija." Obsojen Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je stal pred kratkim 22 letni hlapec Herman Vohank iz Zgornjega Dupleka. Vohank je bil do nedavnega še član neke ta-že tinske tolpe, nazadnje pa se je so namreč spoznali kot bandi- [zaposlen in mu bo ostalo brž-ta, ki je vlomil v več stanovanj ;kone malo časa za njegove pa- lo se je pri tem, da je 875 oseb takih, ki so zapustile to zadnje tedne. Priklenili so cijente. Spustil se bo namreč delo, ker so dobile zaposlitev aretiranca za roko k stolu to- [v nič manj kakor devet dvo-|v privatnih podjetjih, ali doda ta je v ugodnem trenotku bojev. Napovedal jih je raz- hodke iz kakih drugih virov, hipoma zgrabil stol, ga razbil, nim osebam, o katerih pravi, Na njih mesta bodo zdaj poudaril poleg stoječega polici- da so ga obrekovale da je svo- stavljene druge osebe, ki testa ter zbežal z okovi na roki. jo ženo poročil le za denar, časno še dobivajo javni r o ".'i". OBSOJENI NA SMRT BRIHTNI OTROCI SI POMAGALI Z LAŽJO New York, N. Y. — Okrog redozem,sko obrežje Španije, jpublične šole v Wellington, N. Zunanji min., A. F'den, je v,J., so oblasti postavile več četrtek javno povdaril v par- j stražnikov, da pazijo na var-iamentu, da je Anglija pri-jnost otrok, ker so nekateri Pi'avljena, s silo se boriti pro- °menjeni blokadi. otroci pripovedovali, da jih zasleduje neki zakrinkan moški Iz Rusije se odmev na Fran- in jih vabi s sladkorčki. Neki cov0 objavo v četrtek še ni sli-'moški je bil na podlagi tega sal. Pričakovati pa je s sigur- celo aretiran. Preteklo sredo nostjo, da sovjeti tega ne bo-|pa se je ugotovilo, da je vse do m i m o prezrli, četudi bi se skupaj bila le izmišljena sto- m°rebiti Anglija in Francija Pripravili h kakemu popušča-Ako bodo' namreč njih adje, na katerih pošiljajo po-*n°č španski vladi, ogrožene, Je razumljivo, da se bo razvil med njihovimi in uporniškimi ladjami boj, kar bo dalo povod, da bo pripeljala Rusija pred Španijo svoje bojne ladje, kar boste Nemčijs rija. Izmislila si jo je skupina deseterih deklic, starih okrog 11 let, in sicer z namenom, da šolske oblasti preskrbijo bus, ki jih bo vozil v šolo in domov. Kljub temu, da so se posluževale laži, so bile vendar Uspešne; šolske oblasti bodo namreč preskrbele bus. ja in na Italija --------.,„ ... -----„.. namreč generalu Francu, in z dvoma priskočile na po-[tako bo "na nedolžen način" inoc 'vladi zavezniške države,' | prišlo do vojne I Približuje se ameriški narodni praznik Zahvalnega dne s tradicijonelno puransko pojedino, ki si jo skuša privoščiti malone vsak a družina. Na tisoče in stotisoče pura nov je potrebnih v to svrho in gornja slika kaže neko tako armado, obsojeno na smrt, na neki farmi v Bridgeport, Conn. mrtvega ter ožganega v obraz. Takoj so nesrečnega koparja. ki je v vestnem opravljanju svojega posla izgubil življenje, spravili na hrib ter v mrtvašnico na Polšnik. Zdravnik dr. France Lebinger iz Litije je ugotovil, da je nesrečni ogljar na kopi zaspal ter se zastrupi) z vdihavanjem ogljikovega oksi-: da. Nesreča se je najbrž tako (zgodila, da je Medvedšček ponoči, ko je pritisnil mraz, sedel na pregorevajočo kopo. da bi se malo ogrel, pri tem pa j ga je izpuhtevajoči strupeni I plin omotil, da je na kopi z? vedno zaspal. -o- Elektrifikacija Dolenjske napreduje Ljubljana, 30. okt.—Kranjske deželne elektrarne posvečajo letos vso skrb elektrifikaciji Dolenjske, ki je bila do-sedaj zlasti glede tega še najbolj zanemarjena. Po obsežnem programu se grade daljnovodi in razdelilna omrežja In tako vsaki mesec v nekaj novih vaseh zašije nova električna luč, kar ljudstvo z veseljem pozdravlja. Tako je te dni prvič zasvetila elektrika v Dolenji vasi pri Ribnici Otvoritev se je izvršila s tako slovesnostjo, da bo ostala v trajnem spominu prebivalstva. V mraku se je razvil dolg sprevod k transformatorju v Pri-gorico, ki je nazorno pokazal začel dobrikati orožnikom in izdajati svoje nekdanje tatinske tovariše. Udinjal se je pri upokojenem orožniku Koprivniku v Zg.Dupleku. Nekega dne je tega nekdanjega orožnika začel zmerjati posestnik Pavle Dvor-šak, kar je Vohanka razjezilo, da je Dvoršaka napadel, vrgel na tla in mu prizadejal poškodbe katerim je Dvoršak podlegel. Vohank je bil obsojen na 4 leta robije in 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. --o- Smrtna kosa \ V Selnici ob Dravi je umrla Terezija Lavrenčič, rojena Ka-loh, bivša posestnica in daleč znana gostilničarka pri "Rižni-ku" na Slemenu stara 74 let. — V celjski bolnici je umrl Franc Weitz, nadoficijal v pokoju star 65 let. — V Trbovljah je umrl Andrej Carga, doma iz Tolmina, ki je bival pri svoji hčerki učiteljici. Star je bil 84 let. Nenadna smrt Višji davčni upravitelj Fr. Uršič iz Ljubljane se je odpravil da obišče svojega sina v Kočevju. Komaj se je povzpel v železniški voz, mu je postalo slabo, da se je brez moči sesedel na klop v kupeju. Potniki so to hitro opazili, zato so poklicali reševalce, ki so Uršiča odnesli v čakalnico, kjer so zdravniki ugotovili srčno kap. fctraa t »AMERIKANSKl SLOVENEC Sooota, 21'. -novembra 1936 Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto ... Za pol leta _ Za četrt leta _ Za Chicago, Za celo leto _ Za pol leta Za četrt leta Posamezna _____$5.00 __________2.50 __________________1.50 Kanado in Evropo: ____________$6.00 ___________3.00 _______________1.75 številka________3c The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday*. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ________ For half a year____ For three months_____ _____$5.00 __2.50 __1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year____________$(5.00 For half a year_________3.00 For three months_____1-75 Single copy ...............3c Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. P. Bernard: Bičajo, bičajo, bičajo V. S PONAREJENIMI BlCl SKUŠAJO UDRIHATI PO NAŠIH PLEČIH! Kompanija — z bičem zbija — če ga ni — ga pa nar'di . . . Res, prav taka pesem velja o teh ljudeh kot tista o svetem Matiju v Veliki pratiki . . . Par zgledov! Nekemu zelo "veljavnemu" dopisniku v socialističnem listu je Rev. Trunk pred nedavnim časom nekaj malega na prste stopil. Zavrnil je njegovo blebetanje in mu povedal par toplih. Kmalu se je oglasil tisti "veljavni" dopisnik ponovno in je takole spletal bič nad Rev. Trunkom: Slišim, da se Trunk nad mano jezi ... Le zakaj me Trunk sovraži.. In potem je bila dolga "pridiga", kako strašno grdo je to, da Trunk kot katoliški duhovnik in tako dalje tega "veljavnega" dopisnika — sovraži... Torej: odgovoriti v listu ... jeziti se ... sovražiti.. to ie tem ljudem vse ena klobasa! Namesto da bi dokazal, da je Rev. Trunk v zmoti, ko popravlja dopisnikov dopis, mu podtakne "sovraštvo" — potem je seveda jako primerna prilika za pouk in — bič! Ta bič pa niti iz trte ni zvit, temveč naravnost iz — zraka vzet. Bičajo, bičajo, bičajo — s ponarejenim bičem! Pa je menda že tako, nagonsko pripisujejo drugim, kar sami počno. Nehote so se razgalili in pokazali, da oni sami dopisujejo iz sovraštva, edino tako je mogoče priti do zaključka: dopisovati — jeziti se — sovražiti... Logika pa taka — saj še pasja ni! Zapisal sem te besede v množini. Same na sebi veljajo samo dotičnemu "veljavnemu" dopisniku, toda ker jih je urednik brez popravka natisnil, naročniki pa brez pomisleka sprejeli, sem imel pravico, da sem to logiko pripisal vsemu "taboru". * Drug zgled, ki sem ga sicer"že omenil, pa ga moram še v tretjič. Rev. Slajetu so biU po znani nesreči naprtili veliko mero vseh mogočih nemarnosti. Bil je sam kriv nesreče, potem je zanemaril duhovniško dolžnost in ni poskrbel za krščansko smrt "svoje žrtve", končno je strahopetno zbežal z mesta nesreče in jo je popihal domov . . . Celo tako brez glave je bil, da ni pomislil: Če jim od tu zbežim, bodo prišli za menoj v Lorain . . . Kmalu je bilo vse pojasnjeno od naše strani in povedano javno v slovenskem in angleškem časopisju, da je resnica popolnoma drugačna. Javno sodišče in privatne osebe so izjavile, da ni bilo krivde na Fathrovi strani. Kaj je treba še več? Pač še več! Treba bi bilo, da bi obrekovalci prosili za odpuščanje, ko so javno žalili in obrekovali. No, vsak ve, da se kaj takega od teh ljudi ne more pričakovati. Toliko bi pa prav res človek pričakoval, da bi vsaj utihnili o tej zadevi. Pa niti tega ne store. Še sedaj prihaja na dan prav tisti "veljavni" dopisnik glede te stvari in pogreva prav tiste neresnice, ki so bile tako očitno pred vsem svetom ovržene. In zopet pade ta grdo-bija ne samo na "veljavnega" dopisnika, temveč prav tako na uredništvo in na ves "tabor", ko sme taka reč še vedno v javnost in jo javnost požre kot nekaj samo po sebi umevnega. Če ie taka reč mogoča, če se servira brez vsakega protesta taka očitna neresnica, ki jo lahko dokaže kot neresnico akorekoč ves še setjaj živeči rod — ali je potem čud-o, če si lipa to časopisje pogrevati tako staro neresnico kot j ■ ona znana o "namenu, ki posvečuje sredstva?" To se pravi po domače: Nekomu pljunejo v obi^z, potem pa kriče, kako negravžno je umazan. Tak je njihov bič, bič, bie . . . Samo tega še čakamo, da bodo vsemu svetu na kljub trdili, da je voda ni mokra, mleko pa belo ne. Tretji zgled! Odkar ie izginila Cankarjeva soha, se neprestano ponavljajo "krampi in lopate" in "nemarnost varuhov". Na mesto mestne cvetličarne se je postavila "mestna ropotarnica". To je bilo seveda potrebno, drugače ni vzroka za bič, bič, bič . . . Naj odgovorni možje še tako pojasnjujejo, kje je bila soha shranjena, kdo jo je bil sprejel v varstvo, kako je bila shranjena — vse zastonj! "Krampi in lopate" in "ropotarnica" in "zanikernost" in vse take reči so kar naprej na dnevnem redu. Hudobiji pač ne dopoveš nobene reči ne človeški način — menda bi mogli pomagati samo "krampi in lopate" iz mestne "ropotarnice", da bi izbile iz rok tem ljudem njihov ponarejeni bič, bič, bič! Sicer pa tudi ta bič ne pada drugam kot nazaj po njihovih lastnih hrbtih. Pomislite, ljudje božji! Toliko očitajo našim možem zanikernost in nemarnost in brezbrižnost za Cankarjevo soho, kakor da bi bila Cankarjeva soha ubog bolnik, ki leži v špitalu in potrebuje vsak dan bolniških obiskovalcev. Na drugi strani pa sami toliko cenijo Cankarjevo soho, da jo imenujejo javno v svojem listu z debelo tiskanimi črkami: SPOMENIŠKA NAVLAKA! Kako bi šele oni sami skrbeli za to reč, če v njihovih očeh ni drugega kot gola spomeniška navlaka!!! Tisti, ki je to besedo iznašel in jo dal natisniti v "napreden" list, pač zasluži, da se prične vsa zgodovina človeške civilizacije in kulture sukati okoli njega! Pa so naši ljubi "naprednjaki" tako udarjeni, da so tudi tisto besedo mirno požrli in jih še trebuh ni bolel. Dober tek, slavna gospoda! In ti, bela Ljubljana tam v starem kraju, o kateri je Cankar nekoč zapisal: "Najlepša podoba mojih mladih sanj je bila Ljubljana" — ti nesrečna bela Ljubljana, kaj si pa vendar mislila, da si poslala našemu narodu v Ameriko tisto "SPOMENIŠKO NAVLAKO"? Ali res misliš, da potrebuje naša tukajšnja kultura kaj mrtvih Cankarjevih spomenikov, ko imamo tu ŽIVE spomenike svoje kulture — Prosveto, Enakopravnost, Proletarca in še kaj takega blaga? Pa to so samo podstavki te "SPOMENIŠKE NAVLAKE". Na njih se bleščijo v vsej svoji gloriji ŽIVI spomeniki Molekov, Jontezov, Zajcev, in polno drugih "veljavnih" kulturonoscev. Ej, bela Ljubljana, še piše o tebi Cankar: "Edina moja misel je bila Ljubljana" — stopi vendar iz Cankarjevih misli in Cankar naj stopi iz tvojih misli pa se skrij pred našo živo — SPOMENIŠKO NAVLAKO . . . blago že en mesec iz raznih krajev in mest. Če že radi drugega ne pridete, bodite navzoči vsaj, da vidite krasno blago. Vabimo vse sosede, Slovence in druge, naj se poveselijo malo z nami. Vsi ste tem potom uljudno vabljeni. Ta teden imamo misij on za mladino v angleškem jeziku. Fr. Paschal OFM.je navdušen govornik in njegovi govori so praktični. Obisk je po vsem po-voljen. Ce tudi bo nekaj semena padlo poleg pota in ga bodo ptice — slaba druščina — pozoba-le, vendar smo uverjeni, da ga bo veliko padlo na rodovitna tla mi. Kakor sem rekel, misijon je (ti jih zelo dobro obiskan, prav pohvalno se moram izraziti. Seveda, človek gleda za onimi, ki jih ni, najbolj. Iskreno zahvalo hočemo izraziti Fr. Paschalu za njegov trud. Vsem onim našim mladim, ki so se odzvali pa čestitamo, da pametno ravnajo. Pametno je to, da ste prišli. Če bi meni kdo rekel, da je na koncu moje poti zelo nevarna in globoka jama iz katere bi se nikdar ne vrnil, če zaidem v njo, drugi pa bi to tajil, kaj bi naredil? Če sem pa- bodo clobili, drugi, kateri bi jih radi, naj jih sami naročijo, ali pa če meni sporo-če, da' jih jim prinesem. Cerkveni bazar imamo v naši fari, to je menda že anano vsem našim čitateljem. Začel se je zadnjo nedeljo, 15. novembra, se nadaljeval v sredo in se bo nadaljeval v soboto 21. ter končal v nedeljo 22. novembra. Vsak faran, ki mu je kaj do domače cerkve že ve kaj bazar pomeni, tega vam jaz ne bom razlagal. —- Pri- meten, bom prav oprezno hodil hodnjič vam bom kaj drugega in pazil na vse strani, da morda povedal. Do tedaj pa pozdrav. — ce je res jama tam — ne in bo obrodilo dober sad. Zlasti j zdrknem v njo. Ponoči in v temi dandanes, ko so začeli nespamet- j bi prav gotovo ne hodil po taki ni verski nasprotniki pisati tudi j poti, ki mi jo eden slika zelo ne- |za mladino v angleškem jeziku, je potrebno, da se sliši resnica. Kaj hočejo ti volkovi s potvar-janjem resnice in s kvarjenjem mladine, je pač težko razumeti. Ali i)i sad brezverske šole zadosti jasen v naših Združenih državah? Noben narod nima tako opremljenih in toliko šol, kot ih ima ameriški. In vendar vsi ljudje priznavajo, da ga ni bolj kriminalnega naroda pod milim solncem, kot je ameriški. Toraj naši javni ameriški vzgoji nekaj manjka. In to je verski poduk. To je nauk, ki človeku da značaj in vest. To je nauk, ki človeku pove zakaj je na svetu, zakaj sploh živi. Naši odpadniki hočejo napraviti mule iz naših otrok. Mula je za to na svetu, da vleče in vlači in je in pije in spi. Ko pa človek postane brezverska mula in si misli, da ni odgovoren za ničesar Bogu, potem se varno, drugi pa brez dokazov kot popolnoma varno. Dragi mladi farani, veselje in sreča na zemlji je mogoča le tedaj, ako se ozrimo na besede sv. Pavla, ki nam kliče: "Glejte kako bi varno hodini, ne kakor nespametni, ampak kakor pametni." J. J. O. ■-o- O TEM IN ONEM IZ SOUTH CHICAGE So. Chicago, III. Ze zdavnej sem se namenil, da bom omenil v svojem dopisu knjigo "Naši kraji," katero \ idite večkrat oglašano v Arue-rikanskem Slovencu. Iz same radovednosti sem sam to knjigo kupil in odkrito vam povem, da sem z njo popolnoma zadovoljen. Nisem namreč pričakoval, da so v knjigi tako ilepe slike iz domovine in tudi ni čuditi, da si hoče pomagati v toiiko števil°- V svoji sebičnosti naprej, neglede l™]lgl zlastl zastopana naša na to, da so njegovi čini zoper Gorenjska; pa tudi drugi kra-božje in človeške postave, samo,1-51' kot kranjska, Štajerska, da doseže svoj sebični namen. Le zlastl Pohorje in Dolenjska so eden je, ki je učil, "ljubi svoje-1 castuo ^stopani. V knjigi so Novinar bazar in s tem da nekaj zabave ljudem, kakor tudi, da dobi pomoči od takih, ki bi drugače ne storili ničesar — tuji tujci in domači "tujci". Bazar je neko potrebno zlo. Edino otroci se ga veselijo, zlasti že težko čakajo svojega dne, ki bo letos na petek po zahvalnem dnevu. Takrat pridejo o-troci že takoj popoldne in prinesejo svoje pennije. Da imajo pri tem veliko zabave je razvidno iz tega, ko jih pride polna dvorana. Seveda se tisti dan ne gleda NOVICE OD SV. LOVRENCA Cleveland, O. Veliko bi imel poročati, ako bi se mi ne mudilo. Povedal bi, kako se mladi pogumno podajajo v težki zakonski stan. Pisal bi kako nekateri drugi z novim pogumom popravljajo svoje domove in si izboljšujejo stanovanja, kar je zelo pohvale vredno. Boljše je, "drži ga, kot lovi ga" — lovi novi in predragi dom. Popravi staro in moderniziraj in boš na boljšem, kot pa prodati starega in kupiti novega, ki ga boš celo svoje življenje težko preveč na dobiček. Toda nekaj plačeval. j dobička je. In otroci, ki se vrtijo Pisal bi tudi lahko o družab-jpo dvorani in meljejo sem in tja, nem živdjenju, o veselicah, kon- gredo zvečer zadovoljni domu in certih, in igrah. Več iger je že nesejo svoje nagrade, igrače, šlo "čez dile" to jesen med Slo- šolsko orodje, candy in drugo, venci v Clevelandu po raznih fa- ki so vjeli v ribnjaku in pri "štantih". Naj si toraj zapomnijo, otroški penny bazar je v petek 27. novembra popolne od 1 naprej do 6. Pravi bazar za vse ljudi se prične že v sredo 25. novembra in se nadaljuje na Zahvalni dan v četrtek od 3 popoldne naprej in v soboto ter v nedeljo večer. V sredo večer bomo oddajali same purane in gosi in race. Kdor hoče toraj po ceni priti do ukus-ne južne na Zahvalni dan, naj ne zamudi srede. Na razpolago bo tudi vse polno drugih krasnih stvari, kakoršnih se še ni videlo na kakem bazarju. Kupujemo rah. Pri nas smo do sedaj še kar mirovali. Ko pa se zbudimo, ali prav za prav ko pridemo do tega, — sedaj imamo vse polno drugega opravila, — takrat se bo čulo o izvrstnih igravcih pri sv. Lovrencu. Vse to in še več bi lahko opisal, pa je prostor v Amerikanskem Slovencu predra-gocen in tudi časa sedaj ni. Zato bom pisal samo o bazarju, ki ga bomo pričeli prihodnji teden, 25. novembra. Sedaj je sezona bazarjev. Vsaka fara skuša svoje finančno stanje malo izboljšati' in si pomagati naprej s tem, da priredi ga bližnjega kakor sam sebe," in " like, od katerih se ne boste je tudi rekel, da bo enXrat sodil iz ločiIi; 80 Prizori, ki in meril po teh zapovedih, "žive vam bode vzbudili spomine na in mrtve", to je dobre, take ki,stari kra-'> da boste da so Njegove zapovedi priznavali, Jv resl«ci gledate z lastnimi pa tudi "mrtve", to so taki, ki se očmi te kr&ja. Prav lahko reza zapovedi v življenju niso me- čem> da če bi sami potovali v nili. O da. Misijon je potreben, zelo potreben, zlasti v naših časih, in stari kraj, ne boste nikdar toliko videli, kot vam pokaže ta knjiga ki vam govori o lepo- najbolj potreben onim, ki ga ne^ Slovenije tako živo in pre-marajo. Nekaj imamo tudi mi Pričevalno, kot nobena druga, takih. To so izgubljene ovce ka- dasi v knjigi ni branja, ven- tere bi vsak pastir rad spravil dar boste več izvedeli iz nje, na varno, v čredo Kristusovo, !kot.če Preberete še tako knji- pa, ko gre za njimi, ga ti koštru-!^0 111 "a.i ta tako leP° PiSe-ni trkajo in butajo od vseh stra- ]Krufca stane $1.00 in rečem ni, za njim pa ne grejo, ko bi i vam, da je vredna tega denarjih vendar rad osrečil začasno in ^l9-- večno. Zveličar je nekoč jokal! Ne davn° sem prejel ime-nad takimi koštruni. Marsikate- nik naročnikov za Amerikan-ri pastir tudi danes joka, ker vi- ski Slovenec in opazil, da ne-di, da gredo v gotovo pogubo, kateri dolgujejo za list. Lepo Toda, dokler je življenje, je tudi bi bil°> če bi ti zaostalo na-upanje. Bog je vsemogočen in ročnino poravnali. V tem nanj egova milost zmaga, kadar je menu bom prišel v teh dneh Njegova volja. Moje mnenje je, £am okolu in če imate denar da bo večina ljudi zveličanih. To Pri roki. ki vas prosil, da po-nam jamči zmaga Kristusova na ravnate dolg. Nič rad tega ne križu. Vsi pa ne bodo zveličani, zapišem, še težje pa hodim od Judež se je rajši obesil, kot bi bil hiše do hiše, pa pri tem že ni prosil Jezusa za odpuščanje, ki druge pomoči, saj sami pripo-mu je bilo na razpolago. Takih znate, da list se ne more sam. judežov je še danes precej na tebe vzdrževati, če ni plačana svetu. Rajši hočejo iti po svoji naročnina. — Kakor se mi zdi, glavi v pogubo, kot pa za Zve- dobimo kmalu koledarje Amc-ličarjem in Njegovim namestni- ,'rikanskega Slovenca za pri- jslovenske cerkve v petek večer kom v večno življenjen. jhodnje leto. Kakor hitro jih 27. novembra in ta večer bo tuch Toraj misijon imamo pa ne tu-;bom dobil, jih bom tudi raz- naš narodni pionir pokazal naro-kaj na tem papirju. Zato bom ne?el naročnikom lista. Neka- du nekaj jako zanimivih filmskih prenehal z mojimi jeremijada- teri so mi naročili pratike in j (Dalje sa 3. strani.) SMRTNA KOSA Jcliet, HI. V Lcckportu je umrl star jolietski pijonir John Stanfel, ki je dočakal nad 70 let. Zapušča brata Štefana Stanfel in več odrastlih otrok in sorodnikov. Pogreb njegov se je vršil dne 12. novembra ob 9- uri s sv. mašo, katero je daroval Rev. M. Hiti. — Druga, ki je odšla s tega sveta je bila Marija Nemanieh, rojena Filak v vasi Zemelj. Pokojna je jako poznana po Ameriki, kjer je živela 40 let in je imela bor-darje. Živela je na 201 Ross Street, umrla je pa v bolnišnici sv. Jožefa. Pogreb njen je bil v soboto 14. novembra ob 9. uri. Zapušča moža, štiri od-rastle sinove in štiri hčere ter več sorodnikov. — Oba umrla sta bila člana dr. sv. Jožefa KSKJ že od začetka. / Marija Nemanieh je bila ob enem tudi članica dr. sv. Družine št. 1, DSD in sicer odkar se je DSD ustanovila. Bodi obema lahka žemljica in naj v miru počivata. John Kramaru-'h --o- ZOPET NEKAJ NOVIC IZ NAŠEGA GIRARDA, IN OKOLICE Girard, C. Dane's imam za- poročati da se naša sosednja naselbina v Bessemer, Pa., pridno pripravlja na veseli sprejem enega naših ča-stitih slovenskih misijonarjev, č. gospoda Rev. Ambrožiča Bernarda OFM., ki tako vestno urejuje našo mesečno katoliško revijo za naš narod, "Ave Marijo", tam na prijaznem griču, katerega si je izbrala naša skrbna mati Marija, da na tem griču deli milosti našemu slovenskemu narodu, kateri se v prošnjah o-brača do nje. Na tem griču se nahajajo naše ameriške Brezje-Ker bo to prvi poset našega dušnega pastirja, se narod v Bessemer ju zaveda, da je dolžan sprejeti njega v svojo sredo, kot sina naše slovenske matere, kateri poklada na naša srca tisto ple* menito božjo besedo, ki smo .1° culi v rojstni domovini. Ker je naš misijonar tako blaga in nu-loljubna slovenska duša in jako izvrsten govornik, ssm siguren, da bo narod njega zato še bolj veselo sprejel. To bo'njegov prvi obisk v tej naselbini. Sprejem se bo vršil v spodnjih prostorih TARZAN IN OGNJENI BOGOVI (162) (Metropolitan Newspaper Serricfcj Napisal: Edtrar Rice BurrOllffH* Kljub vsemu zmagovitemu proslavljanju in češčenju, pa Tarzan ni bil vesel. S strahom je pomislil, kaj se je zgodilo z Lady Beth, Jerry Jonesom, Tommyjem in Arbelo. Mislil je že, da so padli v strašnem boju, pa jih js n» zadnje srečno našel v nekem šotoru, kjer so z vso prirojeno jim požrtvovalnostjo stregli ranjencem. Tarzan se jim je tudi pridružil in kakor eden izmed njih, je tudi on str»-gel ranjencem. Kak teden je preteklo, preden so dodobra okrevali. Medtem so se pa tudi začeli že poslavljati od Afrike. Jerry Jones je omenil, da bo morda še enkrat prišel pogledat, do-čim je Arbela izjavila da ima Afrike dovolj za vse življenje. Tarzan je pa vstopil v znamenito votlino, njemu je sledil poglavar južnih C-inaanitov Massedon, kateremu je Tarzan naročil: Če hočeš, da bo Is-kandrovo ljudstvo živelo v miru in sreči, varuj dobro ta prehod, skozi katerega je pridrl sovražnik, katerega smo srečno premagali." Massedon je Tarzanu potrdil, da ga bo poslušal. Šc nekatere važne reči sta si imela povedati poglavar Massedon in gospodar džungle, nato je Tarzan na koncu dvignil v višino srca svojo roko v pozdrav Massedonu in vsemu njegovemu ljudstvu. — Pri tem se je zdelo, kakor da duh Aleksandra Velikega z zadovoljstvom gleda na svojega vrednega naslednika Tarzana od opic. KO N^ J K. Sobota, 21. novembra 193G v AMERIKANSKI SLOVENEC StfaH 8 POGLEG NA MADRID-NEKDAJ IN ZDAJ DUCE VIHTEL ČUVSTVA ITALIJA »'OV Bolj in bolj se oži obroč krog Madrida, ki že zdaj komaj diha radi pomanjkanja živil. Kaj se bo zgodilo s tem mestom? — To mesto je bilo lepo, zabavno mesto, kjer si mogel dobro živeti in se ti je sčasoma priljubijo. Bilo je moderno velemesto s krasnimi, mogočnimi stavbami, pre-lestnimi parki, lepimi trgovinami, z veliko eleganco, živahnim prometom, z dobro vozečo podzemsko železnico in z več kinematografi. Gledališča niso bila dosti urejena, prav tako je operetna glasba le za zabavo; operno poslopje so že delj časa prezidavah, a je nedostajalo denarja za izgotovitev. Dosti je bilo pa izbornih koncertov z mednarodnimi solisti. Zvečer so se zablestele glavne prometne žile mesta v sijaju pravljičnih luči. Navzlic vsej ve-likomestnosti pa je bil Madrid tudi nekam podeželsko domač. Čeprav se je v trgovskem delu vse svetilo v najmodernejših reklamah, vendar je hodil zvečer še prižigalec luči od plinovke do plinovke. Pozimi so zapirali hiše ob desetih, poleti ob enajstih ponoči. Potem je zavladal "se-reno", nočni čuvaj, v vsakem delu mesta posebej. Če si prišel iz gledališča domov, si pred svojimi vrati zaploskal in takoj je šinila, kot bi vstala iz tal, lučka nočnega čuvaja predte, ki je odprl hišna vrata, prižgal luč v veži, te privedel do dvigala in dobil za vse to svoj drobiž. Ponoči se ti je pa časih sanjalo, da slišiš pokanje bičev; a to niso bili biči, pač pa ploskanje domov prišedših ljudi, ki so časih še glasno zaklicali: "Sereno — Se-renooo!" — Sleherna boljša hiša je imela svojega vratarja, ki si ga navadno vprašal, kdo stanuje v hiši, zakaj na stanovanjskih vratih so imeli le poklicni ljudje napise niki, odvetniki, itd., zasebniki Pa ne. Spominjam se, da je bil v Madridu levičarski list "Heral-do de Madrid", ki so mu rekli ''Diario de los porteros", list vratarjev. Pri tem pač nihče ni pomislil na strahotno dejstvo, da so bili meščani izročeni na milost in nemilost "rdečim" vra- nile? Da je veliko cerkva porušenih in vpepeljenih, je znano; tako lepa stavba s kupolo San Francisco el Grande, ki je bila prvotno za Panteon veleumov. V renesančni rotunai, stavbi lepe skladnosti s prižnico iz laškega marmorja so bili večkrat orgelski koncerti. Zraven stoječe kapele so bile polne modernih fresk in kapiteljska dvorana je imela dragocene, iz samostana E1 Pau-lar v Sierri Guardarrami izhajajoče cerkvene klopi, delo 15. stoletja. Baročna cerkev San Andres z lepimi vhodi stoji v takem hudem delu mesta, da ni upati, da bi bila ostala cela. San Antonio de la Florida, majhna cerkev s freskami na stropu, delo velikega Goye, je uničena. Prav tako je uničen San Sebastian, kjer so krog četverovogla-tega stolpa rešetke ko kletke; to so železne rešetke pred linami. V Španiji se največ zvonov (velikih je prav malo) ziblje krog trama, kamor so obešeni, tako da kebelj dvakrat udari na zvon, ko "gre" zvon nizdol. Zato se po špansko reče "kozolce prevračati": "un salto de com-pana": skok zvona. Eden izmed mostov čez reko Manzanares, ki ima zmeraj malo vode, Puente de San Fernando, je zdaj pač "most vzdihi j a-jev", saj vodi v zloglasno, izven mesta ležečo "Časa de Campo". Tu je bil prej kraljevski park z gradičkom (zato Časa de Campo), čigar imena pač ne moremo brez groze zapisati. Prav tako je strašno govoriti zdaj o bližnjih starih pokopališčih, ki so prav tako videli toliko strahotnih, krvavih dejanj. Vzdolž parka Retiro, ki je vi la j lepšem delu Madrida, je kra-. sno, široko sprehajališče, kjer sel je svoj čas zbirala in sestajala Slika kaže mali del mas italijanskega ljudstva, katerega se je nedavno zbralo do četrt milijona glav na katedralskcm trgu v M lanu, da slišijo svojega diktatorja Mussolinija, ki je obiskal mesto. Puščica na desni kaže Mussolinija na govorniškem odru. Na Angleškem so se ženske ^ malo makaronijev ali špagetov, posebno udejstvovale na polju ki jih razrežeš in daš v zadnjem tehnike. Leta 1910 je bilo izda- hipu v mineštro. Zraven nastr-nih na Angleškem za iznajdbe gan sir. ženskih rok 1500 patentov. An- gležinje so izpopolnile s čisto no vimi iznajdbami parne stroje, parne kotle, avtomobile in zrakoplove. Ena od Angležinj je prejela patent na zboljšanje la Medera jabolka. Srednje velika, kislata jabolka olupiš, razpoloviš, izdolbeš peške in položiš jabolka v posodo, ki jo na-mažeš s presnim maslom. Na dijskega ogrodja leta 1908. Pet vsako polovico jabolka daš v Angležinj je iznašlo proti ureza-j vdolbino žličko medu in polovico nju varne britve. Med svetovne |orehovega jedrca. Naliješ toli- vojno sta zasloveli dve iznajdbi Angležinj. Herta Hyrton je izumila napravo za odstranitev dušljivih plinov, Ernestina Hart je iznašla postopanje: tkanine tako prepojiti, da ne propuščajo nobene tekočine. Veliko je pa takih slučajev, v katerih je imela žena pri iznajdbi moža toliko zaslug kakor on sam. PRIPRAVE NEKATERIH JEDI Jabolčni pečenjak. Olupi tri ko zdrav- visoka gospoda. Na koncu spre hajališča je prav poseben vod-;do štiri kisla jabolka in jih zre-njak — je brez dvoma še zdaj ,ži na tanke listke. V široki, plit-ondi in se ga ne bodo nikoli do- ki ponvi razbeli nekoliko pres-taknili: to je "E1 angel caido" nega masla ali masti in prepra-(padli angel). Vodnjak, oziro-;ži pripravljena jabolka ko vode, da jo je v posodi za pol prsta debelo. Pečeš v pečici približno eno uro. --o--- PRAKTIČNE NASVETI Dopoldne* ko se. pripravljaš h kuhanju, pregrni kuhinjsko mizo s časopisnim papirjem ali s starim nerabnim prtom, da ti ne bo treba plošče pomivati. * Posodo pomivaj sproti, drugače se ti je med kuhanjem nabere toliko, da po obedu nisi zlepa gotova, ali ti jo morda še med kuho zmanjka. IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) slik, to je naš dobrotnik Mr. A. Grdina. Drugi dan bo Pater obiskal vse družine, ki spadajo k župniji, in se bo narod lahko po- J \ tom njega naročil na list "Ave j j Marije", ki je edini naš mesečni' j list, kateri oznanjuje pravico za ■ ! blagor našega naroda, da se rav- i . na po tistih katoliških načelih, i ' katere mu je vcepila v s'-ca naša ; blaga mati. Zatorej se bomo zopet lahko pogovorili v svojem maternem jeziku z našim misijonarjem. Da se je Peter odločil za ta po-set, smo mu j ako hvaležni. Ko sem se nahajal na Brezjah za j | praznik vseh Svetnikov z našo j j mamico Snežičev\ i z te naselbi-, | ne, je beseda nnncja, da smo | \ prišli na pogovor glede te našel- f bine in je bila želja mame, in nas, da ako bi posetili Pater Ber-, nard, Bessemer, in tako so obljubili, da o prvi priliki bodo to storili. In ker se vrši v naši drugi Sloveniji v Clevelandu, veliki kulturni praznik našega naroda, ko bosta odkrita spomenika Ivana Cankarja in našega pesnika Simon Gregorčiča na zahvalni dan 26. novembra in bo Pater Bernard posetil to slav-nost, bo tako še obenem posetil naselbino Bessemer. Zato vsi v Bessemer ju in okolici, ne pozabite tega večera. Pokažite našemu misijonarju, da ste še vedno tisti sinovi in hčere naroda, ki spoštuje tista načela, ki nas jih je učila naša ka-oliška kmetska mati. — Pozdrav vsem skupaj. John Dolcic REŠITE MENE — REŠITE SI NIKEL neka zveza med zemljo, zrakom in boleznijo, še vedno nadaljuje v mislih občinstva in tudi raznih zdravnikov, ali z natančnejšim znanjem vzrokov in načinov prenosa nalezljivih bolezni, kakor na pr. legarja in kolere, zrak postaje prav malo pomemben faktor v razširjanju nalezljivih bolezni. Nihče ne zanika, da bolezenske klice utegnejo biti prisotne v zraku; da bi bile pa prisotne v zraku po navadi in v velikem številu (razun nekaterih malo oblik) in da. bi ostajale žive v zraku zadosti časa, da bi razširjale bolezni na znatne daljave, je jako dvomljivo, kakor je razvidno iz razpoložljivih dokazov. Ni treba pa misliti, da svarilo zdravstvene oblasti "Pokrivajte svoj kašelj in kih" je v protislovju s tem, kar smo zgoraj naglasih. Kajti, v tem slučaju, gre za sveže klice, izločene iz ust ali nosu, ki se morejo prenašati da je te dni sprejel zastopstvo od osebe do osebe v teku par mi- za list "Amerikanski Slovenec" Niti na misel vam ne pride, da bi kak nikel vrgli proč, toda še nekaj slabšega napravite vsakokrat, kadar razbijete ali pa ne vrnete mlečne steklenice svojemu mlekarju ali svoji prodajalni. Ne bodite razsipni; umijte me in pošljite me domov. Hvala lepa! PLAČAJTE SAMEMU SEBI DiVIDENDO Ni dosti takih ljudi, ki bi vze-. !i nikel iz žepa in ga premišljeno vrgli proč, toda ravon to pa stere, kadar vržejo proč ali raz-bijejo kako mlečno steklenico. Mlečna industrija izdaja tisoče dolarjev v vzgojni kampanji, da vzbudi v odjemalcih mleka pozornost na to. da nepazljivo NAZNANILO IN PRIPOROČALO Vsem našim dragim naročni- , v . . . ,, • kom v Clevelandu, Ohio, zlasti znanje * steklenica v Collinwoodu in okolici sv. Vi- m^nje same stane denar. da na St. Clair ju naznanjamo, Že zvečer preudari, kaj bcJ kuhala naslednjega dne. Ako si u,„„„ .____j___, - , * - Potem ge drugod zaposlena, si tudi vse ma spomenik, je posvečen hudi- jvlij nanje testo, ki ga napraviš , takoj zapiši, da morda iznova ne ču! Na vrhu je Lucifer in krog kakor za navadni pečenjak (pra-;pozabiš. nut ali sekund. Ob takih okolno-sti je popolnoma vpravičeno misliti, da se žive bolezenske klice morejo prenašati od osebe do osebe. Mr. John Prišel, v Collinwoodu, Ohio, in je pooblaščen sprejemati naročnino za naš list, oglase, prodajati knjige na še Knjigarne in vse druge stvari v zvezi z našim podjet- Kadar vrnete svojo mlečno steklenico svojemu prodajalcu ali mlekarju, pomagate sebi samemu in enako tudi mlekarni, ker vzdržujete ceno mleka na nižini. Varčnost in skrbnost pla- o čuje svoje lastne dividende. o-- podstavka je sedem satanov. ženje), to je razmotaj v redko ...................Spričo sedanjih razmer, ko so j testo 2 rumenjaka, % cup mle tarjem. Tako je tudi umljivo, da porušili in sestrelili orjaški spo- ika, približno 3 žlice moke, žlico so zdaj toliko miroljubnih meščanov iztirali sredi noči iz postelj in so jih odgnali v ječe ali menik Kristusu Kralju, ki je stal .sladkorja, malo soli in sneg dveh ^ na Cerro del Angel, na angel- ■beljakov. Ko je na obeh straneh j skem griču pri Getafeju blizu'pečenjak zapečen, stresi na Poleg tega niti ni treba, da ^ se kaši j a ali diha; tudi samo go- j jem. Rojakom ga toplo priporo-vor jen je. spušča klice v zrak. jčamo, da mu gredo na roko in ' Zakaj poudarjamo kašljanje in pomagajo širiti dober katoliški ; kihanje, je okolščina, da njih po- tisk med naše rojake. I kar koi v smrt. Seveda so bili Madrida, bi bilo pač čudno, če krožnik, posipaj s sladkorjem in vratarji tudi desničarji in ti so bili brez dvoma prisiljeni, da so morali odpreti hiše rdečim miličnikom. Kako je neki z madridskimi muzeji! Kdo vsaj po imenu ne pozna muzeja Prado ki je skoraj najlepši na svetu! Nepozabna bi se bili dotaknili padlega an- j daj toplo na mizo. ^ela, ki ima zdaj prvo besedo v * vseh onih pokrajinah Španije, j Laška mineštra ki so rdeče ijava že sama sebi claje sklepati, „ !cla dotična oseba ni zdrava. Za- KLICE PO ZRAKU j t() _ ^ v tej sezoni _ je do_ Piše Dr. John L. Rice, zdravstve- bro obvarovati se pred osebo, ki ni komisar mesta Neiv York. Bil je čas, ko so skoraj vsi lju-' __________________ Zreži pre- dje bili .mnenja, da se vse na- ™ .kajen špeh na majhne kocke in lezljive bolezni prenašajo po zra- Poglejmo še na spomenik Cer-jga opraži. Dodatki potem so še: ku. Z • razvoj om znanstva smo vantesa, ki je stal na Plaza Es- (karfijola, koleraba, repa, zelena, doznali več o načinu, kako se bo-pana in na bronasti kip Don Ki-jpeteršiljeve koreninice; to razre- lezni razširjajo, pa seznam bo-hota in njegovega spremljeval- ži na manjše koščke, in še česen lezni, ki se prenašajo po zraku, doživetja, ure najplemenitejšega Ica Sancha Pansa! Ta, stari hi-!in malo čebule. Prideni vse k se je znatno skrčil. Dejanski užitka je nudil prijatelju umet- dalgo, simbolični zastopnik sta- špehu, duši, prilij mesene juhe čim bolj se učimo o prenosu na- rošpanskega idealizma, ki 'do- in kuhaj do mehkega. Pol ure lezljivih bolezni, tem manj pri-življa v krvi in grozotah te voj- 'preden daš jed na mizo, dodaj ha j a zrak v poštev. Svoj čas se ne krasno vstajenje, nam s svo-j še nekaj paradižnikov, ki jih na je, na primer, malarija, pripišejo iztegnjeno roko obljublja v J drobno zrežeš, in na debelejše, vala "slabemu zraku"; dejstvo, kaši j a ali kiha v naši bližini. To seveda velja tudi za nas in-je tudi naša dolžnost, da imamo obzir na druge, ako kašljamo ali kihamo. Dajte dober vzgled in pokrivajte si usta in nos, kadar kašljete ali kiha te. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA Uprava "Amer. Slovenca" OP, H, M, LANCASTER DENTIST 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3S17 CHICAGO, ILL. nosti in kdo ve, ali je res, da so Vse te nenadomestljive umetriine spravili na varno? Pa tudi velika narodna knjižnica, muzej moderne umetnosti, Mestni muzej s krasnim baročnim portalom, Sollova hiša, umetniška dragocenost prve vrste, ki jo je umet-^ nik zapustil državi — in še mnogo drugega — ali se bodo shra- Želodčno zdravilo iskreno priporočeno tolažbo, da bo vstala po vseh podolgovate koščke razrezan'da se malarija prenaša po ko-j teh brezprimernih bolečinah no-lkrcmpir. Vse skupaj naj se ku-'marjih, je oprostila zrak te va, resnična Španija, ki bo po- ha dalje. Zaeno se je že skuhalo krivde. Naziranje, da obstoja, pravila vse te storjene grehe in bo očiščena in utrjena zrla v novo, srečnejšo bodočnost. ZA NAŠE GOSPODINJE ■ NSKE IZNA TDITEL JICE jzinja Binoist patent na iznajdbo Zasluge žensk na polju iz- cevi v obliki črke poznali S cevi na •le dobila kot prva nemška me- gleškem že leta 1773, kjei ščanka. v Annaborju spomenik kot k; najditelj ica čipkanja leta 1^61. 7j irU; omenjeno iznajdbo •le nekoliko šepr.va. Čipke so bi-znane na Nizozemskem rano-Poprej, nego je zagledala gospa Barbara v Miirnbergu na Nemškem luč sveta. Njen spome-lu': Pa je upravičen, ako postavimo to gospo kot ustanovitelj i-Co nemško čipkarske industrije. Ijeta 1823 je prejela Franco- ze gotovo samostojno, ako- U S v.., An- i je pustil to iznajdbo patentirati urur Aleksander Camming. Rerličanka, .V.irija Trenn, je iznašla tak >ometer uro, katero up ■ ubijajo fijakerji. Njeno iznajdbo ko patentirali na Pruskem leta 1847. Žalostna je bila usoda druge berlinske iznajdi-telji.ee Magdalene Eichler (rojena leta 1809), ki je izdelovala umetne noge ter roke. Iz ljubosumnosti jo je umoril njen mož. tp -v w f It $> *s> •S.V lK\ »K V &A & & v & vb & if> ttv m Vašim domačim v stari kraj bodo dostavljena točno in hitro. Mi pošiljam denarne pošiljatve v vse dele sveta. Pošljite vašim lomačim v stari kraj božično darilo potom nas, ki b dostavljeno točno, hitro in brez vsakega odbitka. Cene valuti so podvrženo spremembam borznih cen. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 2.53.................... 100 Din Zli. $ S.00.................... 200 Din Za $ 7.20.................... 300 Din Za $ 9.50.................... 400 Din Za $11.70.................... 500 Din Za $23.00....................1000 Din Za $3.50........ Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75 Za $10.00 pošljite..........$10.85 Za $15.00 pošljite.".........$16.00 Za $25.00 pošljite..........$26.10 Za $40.00 pošljite..........$41.25 Za $50.00 pošljite..........$51.50 Lire: ............... 50 lir Za $6.40...........................100 lir Za $29.00............................500 lir Vsa pisma in pošijatve naslovite na: J©HM JEEICi! (V pisarni Amer. Slovenca) 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois 3 'M ■ .f, 4*. € <1 <1 € poznati tudi stališče španskih i Judov tedaj in zdaj. Ni toraj j čuda, ako zdaj stiska roko saj zrnu. Vsaj enemu so sicer zaprli usta, ker le ni bilo oportu-no vsaj pri sedanjih razmerah v Ameriki, ampak izjava novega poslanika jasno kaže, kdo vse se zbiro okoli madridskih "demokratov." Ni čuda, da delujejo v Moskvi, delujejo toraj pristni komunisti mrzlično in nervozno, da rešijo ta 'demokratični" Madind. Pregovor se glasi: "Povej mi, s kom se pajdašiš, pa ti povem, kdo si." Velja tudi za politiko in demokracijo. RAZNO , madridskemu poslaniku bo kot Jud tudi rabinec Wise v prvi vrsti Jud. Dalje pa je novi poslanik | de los Rio11 tudi izjavil dobesedno: "Med mojimi prijatelji so navečji misleci v Zedinje-nih državah, in izmed teh sta John Dewey in Rexford O. Tugwell." Tako po poročilu v N. Y. Herald Tribune. Kdor bi ne vedel, kakšnega mišljenja, in kakšnih nazorov je ta de los Rios, lahko to spozna iz te izjave. Ta dva možakar ja iz vseučilišča Columbia sta bila neumorno na delu za socialne in ekonomske ideale, kakršni so utelešeni v Sovjetih na Ruskem, toraj v komuni- 1849 WEST CERMAK ROAD, CHICAGO, ILLINOIS BOŽIČNI IZLETI v JUGOSLAVIJO PARNIKI IZ NEW YORKA: EUROPA.....5. decembra NEW YORK ... 10. decembra HAMBURG .... 15. decembra BREMEN .... 16. decembra Brzi vlak ob BREMEN in EUROPA v Bre-merhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane. Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. Randolph St., Chicago, 111. II HAMBURG -AMERICANJ.INE NORTH GERMAN5 LLOYD J§! NAJBOLJŠA JE VODA Imenitne besede Pindarja v njegovi olimpijski odi, da je najboljša voda, so bile za stari vek toliko upravičene, ker so tu že veliko zdravili z vodo. Grki so imeli dosti navodil za zdravljenje z vodo. Thules iz Mileta, ki je ustanovitelj grške filozofije in zaeno evropske znanosti, je dejal: "Princip vseh stvari je voda". V dobi hipokratskih zdravnikov in njegovih naslednikov, ki se začenja okrog 1. 400 pr. Kr., je imelo zdravljenje z vodo velik pomen. Iz Grčije je prišel nauk o zdravljenju z vodo v Italijo, kjer je Asclepiades poglobil način tega zdravljenja. Telesni zdravnik cesarja Avgusta, Musa, se je na vso moč zavzemal za takšno zdravljenje in bil tak vpliven mož, da so zaradi njega splošno uvedli kopanje v mrzli vodi. "Kdor hoče te kratke dni življenja v zdravju prebiti, se mora večkrat v mrzli vodi okopati. Saj kar ne morem zadostno dopovedati, kako je umivanje z mrzlo vodo koristno," je razlagal Oribasius, telesni zdravnik cesarja Justinijana. — Mrzlo vodo se še dalje priporočali zdravniki, dokler niso v srednjem veku ti nauki zamrli. Šele okrog 1. 1700 so jo začeli spet priporočati nemški, angleški in francoski zdravniki in potem — čez več let — je zdravljenje z mrzlo vodo nanovo uvedel slavni župnik Kneipp in Priessnitz. Navodila teh dveh uporabljamo še dandanašnji. -o- EDEN BOLAN — DVA V BOLNICI New York, N. Y. — V neki tukajšnji bolnici leže v isti postelji dva brata, dvojčka. Bolan je samo eden od njih. toda drugi je prisiljen, da mu dela družbo. Ta dvojčka ki se pišeta Codino in sta po rodu Filipinca ter stara 26 let sta namreč zrastla skupai. i-" sicer na spodnjem delu hrh-\ in tako sta morala celo živne nje preživeti skupaj in take mora zdaj tudi Simplicio, dasi zdrav, ležati v postelji z bolnim Lucio. Brata se preživlia-ta s tem, da še kot senzaciio kažeta v ljudstvu v gledaliških po svetu. -o—— oda?« J" porJn?rn'ff t'^tp. l-S rin^oirnio fcat»*Hš1<- list "Am'r. Slovenca!" Firma A. Grdina in Sinovi naznanja, da je prejela veliko zalogo STENSKIH KOLEDARJEV velikosti kakor so sedanji z novimi slikami, ki se menjajo mesečno. Na željo odjemalcev bo firma pošiljala koledarje po pošti kamor bilo, zlasti pa še v staro domovino. Za poslani koledar po pošti stane 25c. Odjemalci v Clevelandu jih pa dobijo zastonj. Naročila se jemljejo v obeh trgovinah za pohištvo: 0019 St. Clair Ave. in 15303 Waterloo Rd. CLEVELAND, OHIO Priglasite se za naročila takoj, da jih bodo vaši sorodniki v domovini prejeli še pred božičem. * * 4» * * * * + b + * * * X 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala VSUJilM 1: OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. SLOV. LICENZIRAN ELEKTRICAR Frevzemam vsakovrstna večja in manjša električna dela. — Nabavljam in prodajam vse vr3te Električne "Fixtures" po zmerni ceni. Kadar rabite popravila luči, ali drugih električnih predmetov, me samo pokličite na elefon :HAYMARKET 4065 MILAN MEDEN 1823 W. Cermak Rd. CHICAGO, ILL. ki plačujejo račune za plin in elektriko v uradu "Amer. Slovenca" javljamo, da je urad podružnice American Express Co. v našem uradu odprt od pol 9-ure zjutraj do 5. ure popoldan vsak dan razun sobote. Ob sobotah samo do pol 1. ure popoldne. Po novem določilu morajo biti vsi računi za plin in elektriko plačani in odposlani naprej najkasneje tisti dan, ki je določen za popust. Zato vsaki dan zaključimo sprejemanje plačil za te račune ob 5. uri popoldne in jih nato odpošljemo naprej. Po 5. uri popoldan ne sprejemamo plačil za plin in elektriko. Prosimo, cla vzamejo vsi to na znanje. Družinska PRATIKA ZA LETO 1937 JE DOSPELA. Letošnja Družinska Pra-tika je bolj zanimiva kot kedaj preje. Prevzv. kne-zoškof ljubljanski Dr. G. Rožman ima v njej krasen članek o ameriških Slovencih. Ima posebno polo slik in mnogo drugih zanimivosti. Stane s poštnino 25 centov Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC 1S49 W. Cermak Rd. Chicago, III. PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN! — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. Ne bodite sužnji neprebave TRIHEKTS ELIXIR ©F BITTER WINE Želodčno 1 — Pišite po brezplačen vzorec — , pMjfiSifl . .. Triner's Bitter Wine Co. 'JK"I""! zdravilo 1 544 S. Wells St., Chicago, 111. r c^ . , • Send me a free sample. bgtei iskreno VI u^ ' Name ............................................... 1 Pri vsch priporočano , Address .................................... d.ugistih _______L 1. .......— JP rf? »f? »J? »§• »f? ffr fjc rj? *f* •§» »j* »J« •§» «§» + + + * * * + + Jože lukman Chicago, Illinois 1837 West Cermak Road, OGLAŠA: da bo tekom jesenske in zimske sezone izdeloval VSAK TOREK prave okusne klobase, krvavice in domaČe mesene klobase V zalogi ima tudi vedno po domačem receptu prirejeno KISLO REPO in ZELJE, FIŽOL in vse take domače slovenske DOBROTE. Rojakom se priporoča v naklonjenost. Večja naročila razva-ža na domove. Pokličite na telefon CANAL 5634. + * + + 4»