161. MUL v UiMliiL v sredo 19. lullla ISZZ. Leto IV. Izhaja fiak dan sapoldas, tsvzssmel nesel!* ta praanlne. Inseratl t do 9 peOt vrst i t O, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji ime riti petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi 75 n. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — In&eratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se prilosl znamka za odgovc: Upravnlstso „Slov. Naroda" in „ffareiai tlakami" Eaallesa »lica al 5, pritlično. — Telsfea it. 304. frsAatstse „»lov. Naroda" »amfieea nllsa it I, I. aadstrople Tslefea ste*. S4. Beplae apraloata lo pe4sis>*s la saloatao framkovaae. -.*•*¥" aia>lce>piae)v a« na vrata, fajpj VaV* Posam3in3 ItaviUe: "»■ v JugoslivIH naval d i« dni 7S oar« nadel;« 1 O v Inozejtiitsu navadne dni 1 O, nedelja 1*25 O Poltnlna platina v gotovini. „Sloraaaki Narod*1 velja v LJubljani in p j pošti: V Jugoslaviji celoletno naprej plačan . D 120*— polletno........60*— 3 mesečno.......30*— 1.......IO— Pri morebitnem povišanju se imi daljša naročnini doplačali. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno f&3&m V° nakaznici Na amo pismena BSfOCNa brez posiatve SSBSfis se ne moremo ozirati. v Inozemstva: ce'oletno......D 216*— polletno....... 108*— 3 mesečno.....• 54— l........ 18 — Dr. F. Windischer: Čuvajmo interese naše velite industrije! Med na§o državo in republiko Avstrijo obstoja že dalj časa trgo-vinsko-poiitični dogovor, treba pa Je urediti med obema državama še cel kompleks gospodarskih vprašanj dalekosežne važnosti. Štiri leta v kratkem poteko, pa doslej Se ni bilo mogoče priti do sporazuma. Sešli so se že ponovno odposlanci obeh držav na pogajanja, koja so žal potekla brezuspešno. Vsled tega odlaganja trpi državni ugled, trpe pa težko in često nepopravljivo Škodo prevažni gospodarski interesi fizičnih in pravnih oseb. Ni tu mesto, da bi govorili o vseh kategorijah prevažnih nerešenih vprašanj. Opozorjeno bodi danes le na veliko nevarnost katera grozi onim velikim gospodarskim podjetjem, katera imajo t naši državi svoje naprave, svojo produkcijo in svoj obrtni obrat, v Avstriji pa svoj sedež. Gre tu za največje obrate, kateri predstavljajo velikansko gospodarsko vrednost in kateri prihajajo hkratu v ooštev kot največji davkoplačevalci. Podjetja te vrste se nahajajo pri nas v Sloveniji, pa tudi v drn-rih pokrajinah. Računajoč z novimi razmerami so te velike indn-strfjalne družbe že sklepale o preureditvi svoje uprave, o delni prevedbi glavnice v jugoslovansko posest, prestopile so na našo valuto, iznretnenile so celo že svojo firmo. Podjetja te vrste so sklepala tudi že o nrenosu sedeža v našo državo, aH faVfično niso še mocrla prenesti sedeža k nam, ker jih ovira na eni rtrani strahovito breme, katero bi jfm naložila obstofeča določba zakona o osebnih davkih glede obdačltve takozvanih likvfdačnih dobičkov, na d ruci strani pa tudf avstrijska ob-la*!va, katera naravno nočejo brezplačnega slovesa. Položaj je tak. da je toliko kakor nemogoč izhod iz dane situacije brez meddržavnega sporazuma. Sporazum so obojestranski delegatje že poskušali ponovno glede teh podjetij in so tudi že pogodili precej ugodne smernice za obe strani, ali pogajanja so bila doslej pred zaključkom prekinjena — rebus infeetis zaradi nesoglasja v drugih vprašanjih so se morali raziti pooblaščenci. Cas pa poteka in teko obstoja že dolgo vrsto let sitna neurejenost in mučen provizorij, kateri vehementno prizadeva podjetja te vrste. Položaj postaja za te gospodarske amfibile v resnici vedno bolj težaven in nevzdržen. Mesto na boljše, se noložai obrača na slabše. Tz te frospodarske dvožlvosti morajo podjetja čimnrej ven za vsako ceno, ker pri vsi svoji gospodarski s;li ne morejo nositi dvojnih javn**h bremen, katera že obstoje in katera se napovedujejo. V skrbi za svoja denarna sredstva iščejo finančne uprave pri nas kakor v Avstriji z veliko biwajdljf-vostjo novih davčrfh virov. Pri nas kakor dm^od se nmoSe javna bremena, državna, občinska, okrajna. številne davke nosvio težko ce*o oni davkoplačevalci, k? so prfcadett zsrolj no zakonih me države. Doseženi dobički so v bictvu le narrv"š!i~-ni in možni le vsled starih, od^i^nm naprav. Nesprejemljiv na je p^ožaj za oodietja, katera hnrvo efektivno zaslužek le v eni državi, pa moraio presekana na dva d**1a vs»ei no,rIh državmh mej zadovob"ev*ti kar dva finančna ministra, katera večkrat tekmujeta za prvenstvo, ko iščeta nove davčne vire. Glavno redno breme za indu*tri-jalna podjetja v obliki delniških družb in ono večjih družb z omejeno zavezo je takozvana posebna nrl-dobnina z raznimi dokladaml. Bremena teh velikih obratov dandanes pri nas kakor drugod precej neovirano naraščajo, ker se v njih vidi v široki javnosti le kapitalistični tvor brez socijalnega občutja in ker se pozablja, kolike vrednosti so tudi za čiste delojemalce vseh vrst podjetja, katera nudijo razun dela slučajno tudi še edini zaslužek za cele okraje. Ali kdo bi pač o časih radikalnega elemokratizma jemal ozir na trdo potrebo delovnih p?*Ilrk in na zaslužek ter si upal govoriti proti preobremenitvi velikih podjetij? Ce je tako že na sebi položaj za velika podjetja neorijazen, je tem trše zanja. ako pobirajo red-ie obrtne davke tako naše davkarije kaVor davčna oblastva v Avstrji, kier Imajo prizadela podjetia še svoj sedež kot nenrijetno dedščino po stari državi. Pridobnina z dokladami na nI edino breme za dvoživne družbe, o katerih govorimo. Da damo naši domovini prednost, opozorimo na davek na vojne dobičke Iz leta 1919. in nr^d'drčm let. AH pri tem v Sloveniji rlsčinem bremenu ni ostalo: tekoče leto je finančna modrost naprtila davkoplačevalcem tudi še davek na voini dob'ček za leto 1970. ki je Gospodarsko zdavnai zaključeno. Ta davek je posebno rren!*a ??ba osobito za podi>tia. katere zadene ozia-ka hi.Ti pod.'etij. Vrhu tega je plačevati pri nas invaldni davek, napoveduje se misteriozni 2 % premoženjski davek in nsd vreml še lebdi nevarnost RsvsaiBnejra IGO % povišanja vrefi aflLaiktajil davkov, katero bi moralo učinkovati gospodarsko tako nepravično, kakor učinkuje decimi-ranie kot kazen ali maščevanje v vojski. DomačTh davčnih dobrot bi imeli pri nas pač dovolj. Podjetja s sedežem v Avstriji, koja so po svojem zaslužku in po celi svo?i obratovalni napravi naša, pa so so^eležna v obstoječem po'ožani tudi še raznih davčnih sladkosti v Avstriji Poleg obrtnega davka so morale že vzeti nase veliko premoženjsko oddajo in prejšnja leta davek na vojne dobičke. Prav sedaj pa, ko v Avstriji občudovanja vredno napenja vlada vse sile, da zapreči katastrofo, grozi tem in-dustrijalnim družbam novo trdo breme. Razun kolosalnega povišanja raznih starih davkov, pripravlja vlada takozvano notranje posojilo. Prt tem notranjem posojilu za 400 milijard, koje zadeva po posebnem zakonu mobillarno in imobiliarno posest, so prizadete akcijske družbe na ta na in, da utrpe 7 % akcijske glavnice po kurzu z dne 30. junija t. 1. Ne glede na ob-čutnost bremena prihaja v poštev okolnost, da more postati tem potom tuja država mogočen priviligiranl delničar, kar nam niti državno-poli-tično niti gospodarsko - politično ne more ugajati pri važnih delniških družbah, katera so kakor n. pr. Trboveljska premogokopna družba po vsej svoji produkciji ka!:or razmere danes stoje efektivno naše. Vprašanje ie eminentne važnosti Potreba nastaja, da pridemo iz obstoječega kvarnega in nevzdržnega provizorija čimprej. Meddržavna podajanja bo treba ponoviti in dovršiti! Spričo nujnosti in neposredne prizadetosti naših podjetij, koja imajo formalno še sedež na Dunaju, po sedanjem velikem notranjem posojilu v AvstrfU, pa nastaja nujna potreba, da ščiti ogrožene gospodarske interese naša vlada. Jasno je, da ne smemo in ne moremo dopuščati, da bi se gospodarsko slabilo naša največja podjetja. Pismo iz Prage. 16. julija. Vse, kar se je pripravljalo za Izprernembe v vladi, je odloženo. G. prezident republike se sicer vrne kencem prvega tedna prih. meseca na Lane, ali to ne pomeni pričetka za akcijo v svrho ustalitve razmer v kabinetu. Verjetno je, da dr. Beneš sedaj po končanem zasedanju senata predloži prezidentu Masarvku prošnjo, da ga odveze poslov ministrskega predsednika, katere opravlja od meseca septembra lanskega leta. Združitev teh funkcij ga nemalo obrezuje radi številnih konferenc in radi še številnejših avdijenc. Prezident ne bo mogel takoj ugoditi njegovi prošnji, ker nima zanj še primernega naslednika. Doslej se je računalo s tem, da stopi poslanec Švehla v vlado z dvema funkcijama, in sicer kot premier in kot notranji minister. Ali proti temu se pojavljajo ugovori, tako v prvi vrsti, da ministrski predsednik ne sme zavzeti tudi resorta, kakor se baš kaže v slučaju dr. Be-neša. Radi tega se dela na to, da bi poslanec Švehla prevzel samo vodstvo vlade. Proti prevzetju notranjega ministrstva se navaja tudi, da bi ne bilo dobro, ako bi imel član kake stranke v svojih rokah notranjo politično upravo, katera ne prenese ni-kakega strankarstva. K temu prihaja Dr. Niko Zupanič: Alfred Lloyd Hordu in Jugoslovenl* Neposredni povod za pisanje toh irstio je bil politični članek »Anglija, Italija, Jugoslavija in tajna londonska pogodba 1915«, ki ga je napisal v začetku leta 1919 prijatelj našega naroda g. Alfred Lloyd Hardv v obrambo naših interesov v Primorju. Toda ni imel srede. Nosil jo spis od redakcijo do redakcije, kakor mi je sam pripovedoval, bil pa je največkrat odklonjen, ali pa so mu rekli, da vaamojo, ako se izbrišejo gotova mesta. To so bili tisti odstavki, ki obsojajo britansko vlado in Sir Edvarda Greva, ki po mielih Hardv j a ni imel pravice podpisati tajno pogodbo, dokler ni imel «a to dovolje-r jn parlamenta in naroda. Centura je namreč v Tjondonu — in že bolj v Parira — vedno bdela, da ne bi časopisje raz-zslUo katero od zavezniških velesil, in !: nji so se zviti Italijani često zatekali, ;n se je kje začelo pisati v korist Jngo-f! o venskega prava na Goriško, Trat, l^tro in Dalmacijo. Gospod Hardy 1* ▼ clankn opozoril svoje britanske rojiko na spor med .t u posloveni in Italijani na mirovni konferenci, kjer so so Italijani sklicevali m pismeno pogodbo od 26. aprila 1915., -•i da se pismena pogodba med njimi in zavezniki ne more v nobenem sln-cpjvL smatrati za kos papirja, ker bi a jrm velesile oosnemalo moralo Viljema IT. Hohenzollernca, Pogodbeno so Jim nv)ra torej v vsakem slučaju odstopiti Goriška, zapadna Kranjska, Istra in #) Ta članek Jo bil poslan Is Pariza *r> Tnfia 1919, a jo po neljubem naklučju oHernl med spisi. Priobčujemo ga danes z^r^di važnih podatkov, ki utegnejo te* nimati naša »godOvinarJa. (Uredništvo.) Dalmacija. Italijani ne morejo zatajiti macchiavellistične mentalitete ter imajo vedno po potrebi dvoje, trojo ali 6o več Želez v ognju, kakor Jim bolje kaže in vso različne Iažnjive principe zagovarjajo na konferenci z okretnostjo. Kot zagovorniki jim pomagajo podkupljivi pariSki surnalisti, ki so baje stali Italijane do danes **) 25,000.000 fr.mk. samb na Francoskem. Dalmacija, Istra in Goriška ima pripasti Italiji po p o g o d b i, Reka po >narodnostic in volji naroda, a neke druge pritikline na Koroškem in v Skaderski oblasti iz strate-gičnih in pomorsko - policijskih ozirov. A. Hardv so zgraža nad tako politično moralo Italijanov in opozarja Angleže, da bi storili Jugoslovenom veliko krivico, ko bi priznali ad hoc izmišljeno principe Italijanov ter zadovoljili njih teritorijalnim zahtevam. On smatra ilondonsko pogodbo* neveljavno, ker je bila tajno sklenjena brez znanja angleikega naroda, a kar je se važnejše, brez znanja kraljevino Srbije, ki je bila takrat predstavnica svojih bratov v avstrijskih ječah in katerih osvoboditev ai je Zapisala na bojno zastavo dno 7. decembra 1914. Srbija Je bila saveznica britanskega imperija, Rusije in Francoske, in to državo niso smelo sklepati pogodb za njenim hrbtom v njeno sko3o, — v izgubo primorskih jugoslovanskih pokrajin, ki predstavljajo pljuča za ekonomsko življenje im politično svobodo ju gosi o venske celino. Po mišljenju A. Hardva torej britanski narod ni obvezan, da prizna veljavnost londonske pogodbe, ker nI vedel za njo, a Italijani so naj držijo Sir Edvard Greva, ki Ja podpisal nemoralni politični akt. Jugoslovenl, ki so se resili z velikimi žrtvami, nočejo zamenjati avstriiske Jote s nujio in ostudnejso — Italijan- •*) To Ja do maja 1919. (Uredni-sivo.) sko. Naposled jo bolje biti nemško roblje nego italijansko groblje I Na osnovi Wilsonovih principov hočejo in zahtevajo na domači grudi same svojo politično in osebno svobodo. Italija sama sebi koplje grob, ker ru$i temelj, na katerem je zgradila lastno državno stavbo: nacionalistični princip, ki ga je bznanjeval njen veliki sin Giuseppe Mazzini. A vendar is Italija pr*d svojim vstopom v vojno 1915 dobro vedela, da sta Dalmacija in Istra jugo?lovensk1 deželi in da kompaktno ozemlje Italijanskega prebivalstva preneha pri Devinu in Tržiču. Princip W. Glndstona »Balkan balkanskim narodom« se je strašno maščeval nad dvema velikima državama: TurSklm in avstrijskim cesarstvom. Ka so 1878 Lord B*»*necns-field (Dteraeln. Andrsssv ter Bi sms rek r-revarili Busi to ter vreli Bosno, jo rekel knez Gorčakov: Dobro, aH vedite, da bo Avstrija nasla grobna Balkanu! In to se je zgodilo v jeseni 1918. Ista usoda čaka tudi Italijo, ki namerava obdržati dežele na vzhodu od Soče. Naj vedo Italijani In veliko zavez-nUke države, da se neha apeninski polotok na reki Soči ter na osrednji liniji, ki deli Adrljo na vzhodno ter zapadno polovico. Divna mesta: Gorica, Trst Idrija, Ljubljana, Pula, Reka, Zader, ležijo na balkanskem polotoku In pripadalo Juvoslorenom no volj! naroda in razporedu stvarnika neba in zemlje. , Tako približne Je hotel reči a drugimi besedami in med vrsticami svojega članka A. Uovd Hardv. Kdo J« % A. Lrlovd Hardv? Vsekakor ne >homo novus« za Jugoslovane, pneebno ne za Slovence- On Je nas stari pri**t*H *e od 1. 1876., samo mi smo pozabili nanj. A. L. Hardy je bil rojen v Wind-soru 1. 1847. Dva njegova starejša brata sta bila slikarja, ki sta razstavljala svoje umetnine v kraljevski akademiji (Koval Academv of Arts at Burlington Ilouse in London.) Naš Alfred se jo zgodaj zanimal za Jugoslovene. Okoliščine so nanesle, da se je duša mladega Hardva prvie razbolela 1. 1876 zaradi krivic, storjenih Jugoslovenom po Turčiji, Avstriji in Angliji sami, ki je v praznem strahu pred vscslovanstvom dopuščala krvavi turski režim ter tlačenje Slovanov po Nemcih in Madžarih v bivši habsburški monarhiji. In t>ftš perverzna in neutemeljena mržnja Zida Lorda Dizraela (Benconfielda) je izzvala pri Angležih človekoljubni odpor manjšine. Pod vplivom plemenitih govorov W. Gladstonaso se zbrali pošteni ljudje v Londonu ter osnovali društvo >The Eastern Question A^eocia-tionc (2S, Canada, King Street, Wosf-minster, London, S. W.) Predsednik društva je bil vojvoda vestminsterski (The duke o! Westminster), a podpredsednik grof Seftsberi (Earl of Shaftes-burv)- To je bilo društvo, ki ni repre-zentovalo večine angleškega naroda, a posebno no angleška rusofobske vlado, toda združevalo je v svoji sredi vsa čuteča in človekoljubna srca. Član toga društva je bil tudi Alfred Lloyd Hardy, ki je opozarjal posebno na Jugoslovanske stvari, dočim so ae drugi člani zanimali zopet za Grke ali Armence. 2e pred štiridesetimi leti je narisal L. Har-dy jugoelovenski zemljevid, na katerem SO MU označeni vsi stanovalci na ozemlju od Beljaka do Skaderskega jezera z eno barvo. Ko so leta 1881 od Nemcev nahuiskani Turki ustanovili »Arbanaš-ko ligo<, da s silo preprečijo združitev Plave In Gusinja s Crnogoro, kakor je bilo določeno na berlinskem kongresu, le Hardv vzel v roke pero ter branil interese siromssne Crnegore. ki je tako slavne zmagovala nad Turki, a je bila še ta važen moment, da bi notranjo ministrstvo radi pridobili socijalni demokratje za poslanca Bechynčja. Ali tudi proti temu se poraja Iz enakega vzroka odpor, ki se še stopnjuje z uvaževanjem, da bi predstavljal Bechyne kot notranji minister za komuniste rdeče sukno in bi stranki več škodoval nego koristil pri bodočih tekmah ki se prično prihodnje leto a občinskimi volitvami. Posl. Bechy* nčju Je bilo že ponuđeno ministrstvo pošt, potem ministrstvo za socijalna skrbstvo ali kr^kor se vidi brezuspešno. Med poslancem Bechvnčjem lxi ostalimi voditelji čeških vladnih' strank je nastala velika napetost. Kajs se tiče Švehle samega, se brani stopiti na čelo vlade, in sicer z ozirora na težke naloge najbližje dobe, ka-» tere izhajajo iz njegove lastne stranke, zahtevajoče obrambo carine na žito, za katero socijalistov ni mogoče na nikak način pridobiti, in še bolf glede na naloge, ki prihajajo iz socU jalističnih strank. Te zahtevajo stvari, katere bo zelo težko rešiti potom kakega kompromisa. To je zlasH snlošno socijalno zavarovanje In ločitev cerkve od države, katere največja težkoča jo ureditev lastninskih" cerkvenih razmer in plače uradnl-štva z visokošolsko Izobrazbo. Ovire pa niso toliko načelne kolikor proračunske. Ne more se tajtt. da so bili s Številnimi osnovami, katere ie J v nevarnosti, da no dobi aleaaar. Zahteval je, da so ji dajo v znmeno t% Chisi-nje in Plrwo m<*?ti Bnr, Ulčinj in primorje na de<=ni strani Bojane. Tn An*l»-ži so res poslali svojo ledje, dn prisilijo Turko k izvršitvi pogodbe. To je l>ila največ zasluga W. Gladstona in njegovih privržencev, mod katerimi je bil tudi naš Hardv. Za časa srhsko - bolrarske vojno Je bil Hardv na strani Srbov in so je na vso moč trudil, da so io našlo mosta v londonskih časopisih za objavljanje političnih pisem -BlflVTiocra srbpkega kri* tika in filozofa Lju1*>mira N e d i 6 a, ki je branil srbsko stvar. Hardv so ni dal nikakor rasvorifi o dobri in pravični stvari Srbov, Čeprav so mu mno£n priiatolji. kakor n. pr. naj dr. Pavel Turner, zagovarjali bolgarsko stvar kot upravičeno. V sredi osem-? desetih let je vodil Hsrdr korennonden% <*o z ve<* ^ucroslovonpkimi znanci in prl-jnrel.U. Pifma so se do+ikalr\ veKaiser Wilhclm II.« jo rešil Srbijo in nas, ker je s svojo brezobzirnostjo v Belgiji vznemiril Angleže in Jih izzval, da napovedo vojno Nemcem. In tako smo tudi mi Slovenci postali deležni svobode, ne mnogo po lastni zaslugi, ampak v glavnem po zmagoslavnem Orožju zaveznikov, -slavi srbskega orožja in mučeniški požrtvovalnosti srbskega naroda ter delu >Jugo-elov enakega odbora v Londonu.« Rečeno je bilo, da so se Angleži težko privadili spoštovati Srbijo ter Ji priznati vsaj to, kar jo zaslužila. Toda pravičnost hodi svojo pot. Četudi počasi, in zmaguje vsikdar. Slavne srbske zmage na Ceni (avg. 1914.) ter na Rud--Tiiku in Kosmaju (novembra 1914) so priborile jugoslovenskim Spartancem tudi v Albionu viharno občudovanje. Ko so bili močni in veliki zavezniki povsod premacranl aH potisnjeni. Je mala, sama sebi prepuščena Srbija izvojevala prekrasne zma^e, razbivšl dve veliki avstrijski vojski. Naši prijatelji so nav* dušeno podvojili svoje moči, da odpro oči poslednjim angleškim rojakom. Med nrvimi so MM 8it Arthnr Enni, k Seton Watson, W. Steed, Crawfurd Priče. A. Steed . c ki so stali v ozkih stikih s srbskim poslaništvom in z >Jugoslovenskim odbo-jOje ¥ Londonu* Drugi top*}* **&*• Od Nemčije smo dobili 11.962 koni in 839 goved. SpreJem živine iz Nemčile Se ni končan. Živina, dana od Bolgarske, le M* !a prodana na lavni dražbi. Izkupiček je bil naložen v »fond za odškodnino živinorejcem«, ki znaša sedaj okoli 31 milijonov dinariev. Vsi fondi voine odškodnine zna-Sajo celokupni znesek 35,809.000 dinarjev. Končno izraža finančni mini* ster zelo pesimistično, da ni poseb* nega upanja, da bi Nemčiia v dojjled* nem času plačala voino odškodnino. GOVOR MINISTRA PRAVDE. Minister pravde dr. Laza Marko-v i e je vprašanje vojne odškodnine pojasnjeval s pravnega atltttfta. Med drugim je izjavil, da je vlada posvetila največjo pažnjo temu vprašanju. Dalja je omenjal, da se organizirajo posebna sodišča, ki imajo -soditi o vojnih odškodninah. Od prvotao zasnovanih 350 sodišč funkcionira doslej samo devet. Zbirajo se obenem vsi osebni podatki. Za vojne oškodovance v Srbiji in Crnipori znaša vojna odškodnina okoli 5 do 6 milijard. Pripravlja pa se obenem zakon, ki priznava odškodnino tudi Srbom, Hrvatom in Slovencem, ki so se borili za edinstveno državo in ki so trpeli škodo v letih 1914 in 1915. Posebno pozornost posveča vlada oškodovancem v Bosni in Hercegovini. Posl. Uzunović (rad.) kot in- terpelant se z odgovori ministrov ni popolnoma zadovoljil. Obžaluje, da javne st kvalificira njegovo interpelacijo kot sredstvo, da se zavleče razprava o zunanjem državnem posojilu. K besedi o vojni odškodnini se je priglasilo dalje več govornikov. Govorili so: Voja Lazić (zemljorađ.). An-g j e l'i ć (dem.), Agatonovič (dem.) IMvac (soc. dem.), Stanič (rad.), Illbin Kristan (soc. dem.) in drugI. Končno Je bila sprejeta resolucija post. Agato'novic a, da zbornica prehaja na dnevni red s pozivom na vlado, da čimpreje sestavi zakon o vojni odškodnini. V prvi vrsti je treba vpoštevati pri izplačilu invalide in gospodarsko slabe j se. Seja Je bila ob 23. pb- noči zaključena-, danes dopoldne zbornica nadaljuje razpravo o vojni odškodnini. — Beograd. 18. julija (Izv.) Pred pricetkom popoldansko seje je imel demokratski klub sejo, na kateri je razpravljal o interpelaciji glede vojne odškodnine. Klub je izvolil odbor treh poslancev, posl. Jovanovića, Angje-1 i ć a in Pere M»a rkovića z nalogom, da na sestanku z radikalnimi zastopniki sestavijo resolucijo o vojni odškodnini. Demokratski klub je dalje naglasal, da se mora v zakon o voini odškodnini pristaviti tudi določilo, da ne sme državna uprava fondov vzeti absolutno nobenega zneska na kak drug račun. — Beograd, 18. julija (Izv.) Tudi radikalni klub Je imel včeraj popoldne sejo. Ministrski predsednik Pašić je pozval vse radikalne poslance, da morajo vso dni proračunske debato ostati v Beogradu. Razvila se je daljša debata o vojni odškodnini, ki naj bi se Čimpreje izplačala. Radikalni poslanci iz Bosne in Hercegovine so dalfe zahtevni i, da se vojna odškodnina izplača rudi Bosancem in Hercegovincem, ki so trpeli kako Škodo pricetkom vojne 1914 in 1915. Poslanca An drič in Uzunovič sta bila na to določena, da sestavita skupno z demokratskimi zastopniki zadevno resolucijo. Na dotičnem sestanku radikalnih tn demokratskih poslancev je bila sestavljena resolucija, ki predlaga prehod na dnevni red s pozivom, da se zakon o vojni odškodnini čimpreje predloži na- rodni skupščini In to It pred zaključkom sedanje eezije ter da se upošteva položaj invalidov in gospodarsko ala-bejsih. vil srbski menih dr. Nikolaj Velimiro-vić, ki je ostal štiri leta v Londonu ter dosegel največji upliv, največjo popularnost in največjo slavo na Angleškem. Prepotoval je Veliko Britanijo ter Irsko od severa do juga, od vzhoda do zahoda. Najodličnejši usp^h je dosegel s tem, da je sprijaznil anglikansko cerkev z nacijonalno srbsko cerkvijo in da so isti Angleži, ki po letu 1903. niso tnkorekoč hoteli izustiti imena Srb, pošiljali k nebu posebne molitve za rešitev in srečo Srbije. O. Nikolaj je tudi izposloval, da so srbski duhovniki vrši« li božjo službo v anglikanskih cerkvahA ter pridigo vali z generalnim dovoljenjem konterberijskega nadškofa. Isti o. Nikolaj Je, iskreno prožat jugoslovanske ideje, delal na to, da Je prešlo Inte-resovanje in občudovanja Srbije na ee» lokupno Jngoslovenstvo. Vse, kar s* Je zanimalo na Angleškem za nas, se Je približalo dr. Velimiroviču tsr ostalo i nlim v zvezi 60 konca vojne. Nekega dne se Je zelasfl t njegovem uradu (83. Ktnr Street-St. James) rudi starček Alfred Hardv, ki Je povedal zgodovino evoleira 43 l^tneea pri-jateltftva s Jusroslovenl. Slučsino Je Wl tudi avtor teh vrst takrat prisoten In se Je živo zainteresiral za starega prijatelja Jugoslovanov (deo, 191?.) (Konce prih.) Borbi za Železnice 11 Sloveniji. — Beograd, 18. julija. (Izvirno.! Boj za šentjanško in kočev. želez* nišo progo traja dalje. Vodi se 1 vso žilvahnostjo in žilavostjo. Kakor zatrjujejo parlamentar krogi, namera« va minister za socijalno politiko dr. Gregor Žerjav, ki fe včeraj prispel Iz LJubljane vBeo«?rad podpreti akcijo ministra za ooHet!e!stvo Ivana Puclia. V prevdarnih parlamentarnih krogih splošno Piinmvalo opravičenost za* htev SKS za direktno zvezo Sloveni* je z morjem. Današnii beocrradskl Ifsti pa zelo vehementno napadajo stališče mini' stra Puclja in akeiio 5KS plede slovenskih železi.ic V napadih. Kar ie zelo čudno, se zelo odlikujeta dney* nika »Tribuna« in »Pravda«. Splošne na se iz beoffraiskfli listov vidi, da ie niih pisava tendencljozria in da beogradski kolegi ne ra?umevaio popolnoma gospodarskih, finančnih in industrijskih ranner Slovenije. Naravnost absurdna je argumentacija, da ima Sloveniia itak dovoli do* hrib zvez z Jadranskim moriem. Ti listi ne moreio uvideti velike trospo-darske nevarnosti, ki nreti Sloveniii in celi državi, če b! bila zveza Slr^ veniie nreko Rakeka na Reko in Trst. V splošnem na znvrovarlajo, da ie tu* di zveza preko Zagreba in Karlovca zadostna. Kaj ie Zagreb v poorledu državnih železnic in niih onrani7aci* je. je dovoli Jasno vsakemu strokovnjaku, ki pozna razmera v zasrreb^Vi direkciji državnih železnic. Cleslo »Slovenija fn spol z Zagrebom* je očividno vržena od gotovih interesj-ranih eksporteriev. — Beoerad, 18. Julija. (Tzvimo.) Tekom današnjega dopoldneva pri* sdo v Beosrad poslanci parlamentar* nejza kluba SKS. ki so se udeležili sete slavnesra odbora, vršeče se včea ral v nonedellek v tajništvu stranke v LJubljani. Kakor kratko iavllalo, ie davni odbor ftratike da! neslan* cem tn mbilstm Pticlta orosto roko. Odobril fe ▼ ostalem sedanlo taktiko. Takoj po prihodu poslancev in to Se tekom današnjega popoldne obvesti minister Pucelf ministrskega pred* sednika o sklepih glavnega odbora SKS. — Beograd. 18. fuliJa. (Tzvirno.) V razgovoru z ministrom pravde dr. MarkoviČem le dosI. dr. V. Kukovec navajal zelo tehten razlog za direkten spoj Slovenije z morjem. Omenjal le đelstvo. da le svolečasno vlada, ko »e Slo za. rat?fikac!!o ranall* ske oojrodbe oMJubUa slovenskim ooslancem, da dcbl Sloveniia v nai* krafšem času novo železniško zvez<> z Jadranskim morjem kot nadotne* stllo za Izgubljeno železnico št. Pe* ter*Reka.« Minister pravde dr. Laza Mar-kovlč ie kot član tednnfe vlade priznal avtentičnost te Iziave. — Beograd, 18. julija. (Tzvimo.) Minister Pucelj je dobil tekom zadnjih dni številne depeše in dopise iz raznih krajev Slovenije, ki z rado* stio pozdravljajo odločno akcijo par* lamentarnesra kluba SKS ter odobra* vaio njegovo stališče. Brez razlike stranke odobravajo to akcijo razni industrJiskl. trgovski m pridobitni krogi. Vsi zahtevajo, da parlamen* tarni klub SKS in minister Pucelj vstralajo ori svojih zahtevah. V parlamentarnih krosih SKS splošno pre* vladuie struja, ki naulrša. da mora vlada te zahteve upoštevati, ker je SKS vedno in povsod vodila lojalno in patriotično politiko, vršila ie ved* no zvesto politiko državne konsoli* dacfje med narodom v Sloveniji in je mnogo pripomogla, da ie dobila dr* žavna ideja trdno podlago m da se ie utrdilo narodno edinstvo. Ne morejo razumeti SKS, kako da nekateri nesloven. demokratie tako nasprotujejo projektom sloven. novih že* lezniških prog. Prfpraoe za oseso-fco'skl zltU TelovadiSčs t Latfcnnanovem dre-inoredu ss pridno planira in preureja ter so isfrlnlle Se zadnje grde barake, spo-minjajoče na vojno dobo, kar Je le t veseljem pozdraviti. Z žalostjo in gnjevom pa gleda ljubitelj »Bele Ljubljane« na grde barake, ki se S* vedno nahajajo In uporabljajo na Resljevj ce-stl ob križi-fcctt Ceste na Južni kolodvor. Priporočamo mestnemu magistratu, naj iKvrei primeren pritisk ns voJaSko oblast, ds ia-ginejo tudi te barake Iz sredine mesta, ker nanravHajo na tujce in domačine iteielftbei vtis. Vrhu tega pa tvorijo stalno na varnost v požarno-policijskem ozlru. Žalostni slučaj Bohinjske Bistrice naj nas poučuje, da ne moremo biti v tem oziru nikoli prestrogi! Politične uesti. =t »Resnica o Bolgariji« se nazivlja anonimni uvodnik v 159. številki »Slovenca«. Vea resnica, ki Jo klerikalni listi vedo povedati o Bolgarski in jo premlevajo z monotonostjo plesa afriškega plemena Damam okoli svetega drevesa, iz kat^roera je skoiil njihov Tata Kani, j© ta: da so je treba z Bolgari pobotati bres ozira na trpljenja srl.skega n\} pr?7rvlfvft. Da — ^e bi bila re*nk*a o Bolgarski tako enostavna, kakor 30 tu t=lika .*kozi mea M bili razPMr."e-lir.ri^trnn!*ki ilanek id taka rvolenoka >nnivna in aeizre/eno otročja C kliub resnico voeTfaiorim spominom OorTako- va, an£TTe?kib državnikov__MbJtofa bt- dl anfrlei^e^a po«lve^^ koleg« v Carigradu Str \Vil1iama WhitHa __ in kliub >V)rerTn^ralrt i»rri< ^o^noda Kikbls PallfS »Prek m?Iiard frankov v zlatu nam BolsTa-rij-* n« more plačati, ne da bi so gospodarsko popolnema rni^'la.c fe t»dltev. ki |e saa^rrarjajo Ttaliiani, dor-im Je boTjrar^ki min!=traki predsednik ponovno IsatVil, da Bolrr^r1-ska nima namena o^t<*ffriti a« nlariln. ampak prosi le za edeoditev plafiln«*ca roka iz aua u b dar rkla oasrtsv. Si^er pa je mnenje, da je Pačić >a priori« sovražnik Bolgarske, ravno tako napačno, kakor ie nspaena vsa ideologija večine slovenskega in hrvvttskega plemena o odno§ajih na Se skupne držav* z Bolgarsko glede Srbov, ki tvorijo kot predvojni državnopoliticni element zunanjepolitično kontinuiteto med blvao kraljevino Srbijo in sedanjo Jugoslavijo. Kar se tiče Rusije, je res, da so pričeli na njeno balkansko politiko vplivati pele obupni bolgarski boji s carigradskim patrijarhatom za otvoritev narodne bierarbiio in šolstva. Takrat se je ruski poslanik v Carigradu Ignatjev energično zavzemal ne samo za Bolgare, ampak tudi za ostale Jugo-•slovene pod turškim gospodstvom. Zal, da so v Petrogradu vedno kolebali med resnično slovansko politiko in egoističnim ruskim imperializmom. Tako bi se moglo i* marsikaj mirno povedati brez apodiktične trditve: >To je rdsui-ca, vse drugo pa Je laže. Sicer pa priob-čuje »Slovenec« v isti številki pod zadnjim stavkom članka o Bolgarski, ki se glasi: To je__ resnica b Bolgariji, razgovor svojega dopisnika z našim poslanikom v Parizu dr. Spalajkovićem, ki je izjavil, da želimo mi živeti v najbolj prijateljskih odnošajih z Bolgarsko in da nimamo vzroka slabiti slovansko politiko na balkanskem polotoka. Torej? Quad sati s est... — I. P-j. = Ameriški Srbi in jugoslovenHvo. Z ozirom na Imenovanje znanega Šovinista g. Čokorlla za uradnika v našem poslaništvu v Wasbingtonu piše n^w-rorški >Srpski Dnevnik«: Srbi smo se zedinili s Hrvati in z njimi moramo živeti v zajednici skozi vse bodoče čase. Toda življenje v zajednici bi bilo nemogoče, ako bi v večini našega srbskega dela zavladala ideje Cokorilove skupine ali ako bi g. Radić za vse čase obdržal veČino hrvatskega, naroda zase. Pojav g. Čokorila jo mogočo upravičen v sedanjih razmerah, toda samo pod enim pogojem: da ostane privatna oseba, kakor hitro pa postane državni uslužbenec in to v tako važnem uradu, kakor je poslaništvo v Washingtonu, so s tem aktom razžaljeni Hrvati. Imenovanje g. Čokorila za uradnika pri na/-šem poslaništvu v Washingtonu paralizira v veliki meri dober utis. ki ga je storila Pašičeva vlada na ameriške Hrvate z imenovanjem g. Treeiča-Paviči-6% za našega noslan!ka. Nam Jugoslovanom v Ameriki niso potrebni ljudje niti iz flokoritove niti iz RadlČeve skupine. Potrebujemo ljudi s širokim obzorjem, ki bodo delovali za naša bodoča pokoljenja. Bodočnost Je r slogi med iTrvati in flrbl. Kakor mi 8rbl v Ameriki ne bi mogli odpustiti beogradski vladi, da nam je noslala v Washlngton g. Kadila, tako Hrvati ne morejo odpustiti poSilJatev g. Čokorila. ss Nov maki Ust v Beogradu. 20. t m. prične Izhaiat! v Beogradu politični Jist »Buskoie delo«. ss Trlpolltanra. Rimski If^ft zmagoslavno poročalo, da to Italijanske Čete zasedle kral Mtlnt In da Is sedal zoret vsa Trfpoirtanfli v Italllanski oblasti Za koliko Časa. te*a seveda as morejo poročati -s Ja«enc! Iznreznffn ofoV SaMlhu Lroid-nsM 1'stl poročalo Iz TokMa. da le |a-poroki vlada t ozirom na bodoče odno^fe z T?tt«t!o sklenila Izprazniti ruski del otoka SahalTna. — C Prau.fiona ▼ Zaercbu Je po da!i-flh porajanjih prevzela HUJalko d-na |ka »VerkchrsbankL v Ljubljani. Dc^lej pri tu f I.jalki poslujru odbor obstoječ iz Pvtih Ljubljančan jv ostala nadalje kot lokalno predstojništvo. __ g Poročilo Hmeljarskega druživa za Slovenijo o stanju hsBStfskik iia^adov, 15. j'.tlija. Vsled 1 omnnikania ijiokrot" ]o rastlina pri budi vročini nekoliko ssottsil v rasvoiu, kar M po setMM mora povedati o tlabejslil in «Li-lih na^ndih. (loltlin^; jo v j rinem cvet ju, med tem ko ko pozni LmelJ priConjjn pouanjrtti svetna ponko. Vsled vročine je zabelo Spodnje li-ctie v nekaterih Basađik ramenlu. Rastlina je pa zdrava in brez rnnV«a. —K Obrtna lasaiara v Celju ck! 12. do 22. Rvgn Sa 192^. Razstavno delo ;« v papoluoau trku. Reklaaaad plakati io -toni, ie polni. Občinski odoor celjski le d4>lr.,Ml razstav] enkratno Izredno podporo v znesku 2f1'^0 K. 7n:^nnjr* iiskenta *r»^nk of Fti-ajlansL Kakor pbro^ajo iz Londona, je ^nrle^ka Lankn nedavno znižala ofiri- ielno 0V1 eatno mero ^^:ckor»t) od 3 in T^l odstotka na ?> odstotke. To jo rWrto 7n!ž'pje ohreetno mere v TrkoreTr! leto. Koma] pred rnim uieseceni dne 15, iuniin l* pndla binfn** rata od 4 na 3 in r-ol odstotka* dne 17. fnhmfiria od .*> na 4 in pol oilstotk^ in dn^> 13. aprila na 4 o.M. PrM ^nim lrtom ie snaiala o^re=t!ia mern T^flnk of Fnirlnnd le 7 odstotkov, redukcija zr.r^i terl^i rele 4 od'-t^tke. Najnovejšo znižanje oT.re^tne m*ro le dnknr. trajne velika likvidnosti aojete- -kecrp. (1"iiTrnf,^ft trcA. Javno p^^^^'^ar-stvo potrebuje realko vetjih kreditov, VOakdanJi d^nar ps io dohiti tn T * l*t. in se ceneje. Vse pona^neio kakor v dnicrih ant?intnih de:>>%lah so Je zbolll^l pobožaj denarnoars trga v Ttniiii. ^^it» pedaj jo Ban^a ar Italla snlSala svoj diskont za pol odet. na S in pol odsl in je dosrnlanlo ^^restno mero C> cxlstotkor vzdržala od 17. mnoa 1920, torej prekti dveh let. — Znižanje obtoka bankoveev na Češkoslovaškem. V tednu t>d 1. do 7. julija je imel državni bančni urnd dotok novih sredstev, tako da so je ol.tok bankoveev v OoikbolovaSkl moprol znižati v tem easu za 108 milijonov Ko. Ta dotok polovine izvira v plavnem iz d*>-broimetij strank, ki izkazujejo 1H2 mi-Ujonov več, iz vnlaril n^ premoženjsko cddnjo v višini 27.9 milijonov (na pro-moženjpki oddaji je bilo v celem vplačanih 1.4 miljard) in iz povračil v po-sojilnlrnih poslih, katerih saldo jo za 1G.4 milj. maniši nesro v prešlem tednu. Vse te okolščine df»kazujejo, da na domačem trgu Že obstoja denarna likvidnost. Zaloga zlata in srebra so je v zadnjem tednu zvijala za 11.J> milj. na 052 milj. KČ.f zaloga valut za 25.7 milj. Zaloga valut, ki je 1. julija nalala 663.7 milj., je izkazana 7. julija s 5S9.4 milj. kron. Celokupni obtok bankovcev je izkazan v fcadniem izvestju z 9.7 miliard Kč (točno 9,729.784 Kč), rearva bankovcev pa 599.2S1 Kč. Pasivnost nemško trerovine koncem maja: 8.3 miljarde. Na podlagi pravkar objavljenih številk za zunanjo trgovino Nemčije v mesecu maiu je prebitek uvoza nnrastel na 5.3 miljnrd mark, tako da znaša za dobo od januarja do všteval maja 8.3 miijard mark. Celokupni uvoz Nemčije jo v maju dosegel število 32.4 miljnrde (za januar rlo Staja l^S.7 miljard), izvoz 27.1 (100.4) miliard mark. — Obtok bankovcev v nemški Avstriji. V prvem tednu julija se je zvišal obtok bankovcev v Nemški Avstriji zopet za 32.9 miljard av3tr. kron. DoBegel je torej skupno vsoto 582.8 miljard avstrijskih kron. — Afirio ra carino v Nemčiji. Za dobo Od 19. do 25. julija t 1. znaša agio za carinarska plačila v zlatu 9100 od sto. ___ Milijonske rgube dveh milanskih tvrdk. Dve milanski tvrdki ete zaključili prošlo poslovno leto z izdatno izgubo. Delniška družba Rinascento (akcijska glavnica 90 milijonov lir) izkazuje izgubo 54 milijonov, ki se je pokrila z znižanjem akr-ijskega kapitala na 32 milijonov. Zadružno podjetje Unloni cooperativo zaključuje bilnnoo za 1921 z izgubo 2.5 milijonov, ki so se odpisali od rezervnega fonda. _^C Predavanje o modemi mednarodni spedicijski stroki. Institut za prometno xnanatvo v K5lnu je priredil od 8. do 15. 7. poučno predavanje o moderni mednarodni spedicijski stroki. Nav-tfnčih je bilo 320 poslušatoljev iz cela Evrope. Rektor univerze je z zadovoljstvom konstatiral, da se je tudi Ki Ju-roslavije kot edina tvrdka udrložHn kr. dvorna špedicija »Orientc d. d. v Mariboru tega poučnega predavanja, kar je navzočih vzbudilo posebno pozornost Rektor je odposlanca zaprosil, da prihodnji dan predava o gosnodarsk?m in prometnem razvoju Jugoslavije. Celokupna predavania so bila nad vse poučna in važna osobito za razvoj in napredek mednarodnega prometa in npviđlsfl gospodarskega položaja posameznih dr-*ay. Sestavljen Je bil po-seben odbor najznamenitejših profesorjev, na čelu jim rektor univerze, kateri je Imel oceniti notranje poslovanje modernih In velikih svetovnih mednarodnih sped. firm. Treto mesto te ocenitve je prejela kr. dvorna špedicija »Orientr d. d., kar a posebnim zadovoljstvom konstatiramo. Štev. 161. »SLOVENSKI NA k OI>« dne 19. juli.a i<^2. sfran 3. Prihod čeSKcga sokolskega naročala! SOKOLOM IN OBČINSTVU ME* STA LJUBLJANE. V soboto dne 22. t. m. fcacnejo sokol-ki dnevi s prihodom sokolskoga naročaja v Ljubljano. Tega dne pride veli-co število češkega naraščaja, ki se ne trasi velikega truda in dolg* poti, da orisostvuje sokolski siavnosti naše mla-line. Istodobno prihiti v belo Ljubljano sokolska mladina iz vseh krajev nai<* države. Poživljamo vse brate in aeatre, Ja sprejmejo našo mladino kolikor mogočo prisrčno, da ji ostanejo dnevi bivanja v Ljubljani za vedno v spominu. So-kolstvu naklonjeno občinstvo prosimo, da se tudi odzove temu našemu pozivu. di sodeluje pri teh velikih sokolskih slavitostih in da podpira v teh slavnostnih dneh Sokolstvo v vseh zadevah. Ljubljansko občinstvo prosimo, da razobesi ta dan in tudi v prihodnjih sokolskih dneh t. j. dne 6. avgusta in 10. do 15. avgusta po vseh hišah mutave v pozdrav številnim postom. Okrasite z zastavicami in cvetlicami okna. Tisoči in fiseči tujcev bodo prispeli v LJubljano, nc>Sa dolžno«* pa je, da jim bivanje v Ljubljani kolikor mogočo ugodno in prijetno uredimo, tako da Odnesejo kar naj-l^pSe spomine iz našega mest«. Poziv-Tjnmo v3e, ki čutijo s Sokol«= tvom, da žrtvujejo v teh dneh vs**j nekaj ur v korist veliki ideji Sokolstva. Zdravo! Zletni odbor Jnco^Tovenskega sokolskoga Saveza. Dr. Vladimir Ravnina r, starosta. Df.RikhFui, tajnik. m m m — ČcSTif naraš-aj na naraSČalskem dnevu dne 23. julija. V soboto dopoldne prispe v LJubljano več sto naraščaja. moSkega in ženskega iz češkoslovaška republike. Naraščaj se odpelje iz Prase v petek zjutraj ob 4.50 uri. Cas prihoda v Ljubljano bo pravočasno Javljen. Naraščaj se pripelje s posebnim vlakom na projji Praga - Jesenice-Ljubljana. V nedeljo dne 23. nastopi naraščaj pri javni telovadbi naraSčaja. V ponedeljek dne 24. zjutraj odide na Bled. cd koder se vrne zvečer direktno v Prago. Poživljamo Sokolstvo, da sprejme naraščaj ČOS kar nairrisrčneje. Društva ob progi Jesenxe-Ljubljana naj skrbe za dostojen sprejem naraščala na kolodvorih. — Sokofstvu LJubljane fn okolica. V soboto dne 22. t. m. pride v LJubljano Češki naraščaj pod vodstvom namestnika staroste ČOS. bratom Stcpanekom in sestre načelnice ČOK Mite Domalo. Poživljamo bratska društva, da se po1no$teviln<> udeleži prejema naraščala na Južnem kolodvoru. Čas prihoda bo pravočasno javljen v časopisih. Sprejema se mora udeležiti tudi na-m?Saj in deca vseh ljubljanskih društev. — Zdravo! Dnevne vesti. V LJubljani, dne 18. julija 1922. BRATJE TN SESTRE! ZBIRAJTE PREDMETE za L JUGOSLOVENSKO SOKOLSKO __________RAZSTAVO!__________ Borzna poročila. — Zajsrreb, 13. julija. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 16.—» 16.35, Pariz 6.925, 6.97. London 367___, —___, Berlin 16.90, 19—, Dunaj 0.225, 0.25, Praga 193.—. 194.—, Trst 3S1___, 385.—, Nenr- york 81___, 84___, Budimpešta 6.40, 6.50. Valute-, dolar 82.50, 83.50, napoleondor 250.—, ——. __ Curih, 18. Julija. Predborza. Zagreb 1.55, Berlin 1.1575, Dunaj 0.0155, Praga 11.75; Budimpešta 1.4125, Milan 23.915, London 23.18, Pariz 43.455, New-jork 5.215. Dunaj, kakor se vidi. 6e vedno pada. Za 10O n. a. K plačuje Curih le 6e U cent. ZagTeb se je dvignil neznatno, upati je, da se ta tendenca vspričb bogate žetve še nadalje ukrepi vkljub vsem umetnim pritiskom in borznim mahina*-cijam. — Tečaj! dunajske efektne bone, 17. !uWa. Julisfld 148 500. Credlt 0050. Drl. let. 363 000. AJninske 200 000. K. Ind. dr. 192.000 Krttpp 120.500. Pisen 630.000, Škodi 366.900, Trbovelhke 69.900. — Curih, 17. JuTHa. (Preko Dunaja)" Za-creb 1.525. Dunaj 0.0175, Budimpešta 0.409, Berlin 1.1351, Praga 11.70, Milan 23.75, Pariz 43—, London 23.171, Newyork 5215. -— MIlan. 17. lulifa Zagreb 6.60, Berlin 5._, Prajra 50.—, Pa rte 181.75, London 98.— KewycrV 21.90, Curih 422.—. — CnHh. 17. JuHla. fTHrelrtnoT. Berlin f.141. Milan 23 651. Praga 11.65, London P.1379, Pariz 43.074. Newyork5.2l5. — Tr«t. 17. Inllla. Beornd 26.20. Bef-Hn 34__. Praga 50.—^ Lond~n 9«.—, Curih 42.1.—t Pariz 1*1.75. Newyork 21.90. — Prs»*a, 17. mllla. Beorrad 52.--, Ber-'m 9.70. Milan 202.—, London 199.75, CnrlK *<0.—, Pariz 570.—, Newyorf 45.—w V^LIKT IZGREDI STAVKUJOClII V AMB-RIKI. — New York. 18. ItillJa. (Tzvfnio.T \ n'A-i>rm. zaoadna Vfnrfnffa Je srlilo do kr-v**Wi \r^mAr>v med stavkufoCtml nidirll In nnlifeffn, pudaH! so nalprele zadali rud>l-•r| * T>««!n^f«. Nastal Je velikanski no*ar. Ko I" ra?^Ta triffe'Ja razganja« s tavicu J oče rn-if***« ni pridela z aretacijami, le prišlo do ^'»vfb ^non^dov, tekom katerih Je bf?o nhftlfc 10 oseb In mnogo feflfo ranjenih. Med abftlml Je tudi mMtnl Mdn^JfvaM svojima orjanomtjv' ***" x^**0^ — Danalnje »Jutro« nas v svojt poli tičnl beležki napada radi beogradske vesti ki je Javila, da ie v krogih SKS vzbudili veliko začudenje dejstvo, da prof. Reisne ne podpira njih akcije itd. Kar je res, je res V krosih SKS kakor tudi v parlamentarni! krogih. Je vzbujalo sploSno začudenje, d; se ostale slovenske stranke do zadnjega časa absolutno niso ntč angažirale za take vele važno gospodarsko In prometno vpra Sanje. SploSno so nasprotniki teh Železniški! prog izigravali prvo dejstvo, da se klerikal d sploh ne tanimah ta to vprašanje ii dalje tudi to, da zastopnik gospodarskih ii trgovskih krogov ni takoj pristopil k akcij SKS. — Danes pa moremo odkrit:) pozdravljati vnemo slovenskih demokratov, s katero so se zavzeli za zahteve SKS glede slovenskih Železnic — »In zamazane nemi je.« J a ndkeg« pisma: >... Evo nas pred Specijalnin komisarjem na postaji Modane (na fran roško - italijanski meji), a katerim »f ja razvil ta-io dialog: VI prihajate ii Jugoslavije, morate se podvreči sani tarnerau pregledu. — Zakaj f Morat© št podvreči! — Jaz, — ampak zakal? — Ker prihajate Iz zamazan© zemlje .. , __ Zamazane, kako to? Jaz živim ^ njej £e tri Ifcta In n1^wm opazila v njpj nič vfcčje «anm«anosti kot jo v Fran.M1l Pristavila sem: škandal in sramota \* za Francijo, da izpostavlja Jugoslovane taki sramoti — Nekateri popotniki, ki so Čuli raeirovor, so pristavili, da U v reeniei skrajni čas, da se konča s takimi običaji, da je to ta naa res zelo neprijetno itd. Odkrito ti priznam, da me je to zelo revoltiralo. __ Na koncu koncev vendar nismo prestati teea pre-ploda.« — Niso temn krivi niti Franeori niti Francija, ampak od nsše države je vendar dolžnost, da s* pobrlsra za nas nprlM v inozemstvu, da se no bo z nami postopnlo kot s ONilukafri. — Zdravniška vest. V cVtrtek dre 27 t. m. ob 17. se vtM v ■iflUlMfnI dvorani ITT. izredpi obrni zbor slovenskega zdravniškega društva v LfttMJft-n! s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 5. Volitev novi>t Članbv v sanitetni savet kr*b>vlne SHS. S. Stanovske zadevi (Minimalni tarif, vprašanje naših bolnic §ekundŽrtev sodbe«, v glavni ulogi priljubljena Leonti-na Ktihnberg. __ Ca vete eollegae! Vsi gg. zdravniki, ki bi nameravali zasesti sekundar-ska mesta v bolnišnicah Slovenije, so v lastnem Interesu naprošajo, da se v svrho informacij prej© zglase pismeno ali ustmeno pri organizaciji sekund ari-jev za Slovenijo v Ljubljani, bolnišnica, — Odbor. — V varstvo ptičjih gnezd. Poročalo nam, da nekateri IJudle kar ne morejo pustiti pri miru ptičjih gnezd. Tako se preganjajo ptice-pevke Iz naSIh parkov In drevoredov. Kogar se zaloti, da poVonča kako ptičje gnezdo, bi te ga moralo eksemplariČ-&o kaznovati. — Medvojna ikoda po mestnih fotah. Škoda, ki Jo le napravilo avstrijsko vola-Stvo in drugi IJudle med vojnim čisom mestni občini ljubljanski, se kaže v -vrčnrt grozneJSI luči. Kar Je bilo v mestnih Sohkih poslopjih, v Mladiki In na dekliškem liceju posTcodovanega in pokradenega, izkazuje za mestno občino Škode okoli 4 milijone. Na H. In IV. deSki osnovni ter SfScnski de?kl Soli, kjer Je bil nastanjen tuđ! tržaški 97. polk, se Je uničevalo vse tako, da hf človek skoro tega ne verjel, ako sam ne vidi škode. Ako ss hoče vse to popraviti, bo stro-Ikov morda do 5 milijonov. _ KnratoriJ ustanove pokojnesra g. Antona Kolenca, veletrirovca v Celju, razolsuj© tri nagrade po 10.000 K, 6000 in 2000 K wi najboljše 3 načrte za nagrobni spomenik g. Antona Koleuea. Določitev kraja jBrrobnice na okoliškem pokopališču v Celju, ee izvrši sporasura no s umetnikom, kateremu *• poveri Is-vedba dela. Boljla d*Ia bo Izvesti v kav-rarskem marmorju. Fok za vložitev načrtov ss konča 80. septembra 1922, Vsa pojasnila ss dobs prt kurs tori ju Kolen-ftevih ustanov t roke dr. Emesta Kalana, odvetnika v Celju, kamor se naslovijo tudi ponudbe. — NeredBostt na KamnUhl železnici. Pllejo aam: Kljub vednemn novISevanJs voznih tarlfov paSča nas železniška oprava po cele tedne brez vosov ali kar brez tovornega vlaka. Nihče ss ne odra na to, da Imamo kamniški trgovci nalagati tudi pokvarljivo blago, predvsem apna V Kamnika ss nalaga tedensko do 38 vozov apna. Radi ielssnlSks malomarnosti naralča ne- tfMMOli »sini odjemaicav. kar ni moremo izvrševati svojih naročil s točnostjo, ki jo zahteva poslovni svet. Nezaslišano ie, da se pripete slučaji, kakor je ta, ko ie trgovec z apnom naložil blago 28. Junija, odpeljalo pa sa je 3. in 4. julija Sele nekaj blaga, drugo pa je ostalo na prostem. Davkoplačevalci smo res zelo potrpežljivi, ali nikar naj se ne tira potrpežljivosti do skrajn. sti. Ne moremo si misliti pa, da bi bil inšpektorat KamniČannm nenaklonjen in bi pod.iiral drufce industrijske kraje? Prizadete kroge pozivamo, da poskrbe za najhitrejšo odpravo opisanih škandaloznih razmer. Lhtreže se tako občinstvu in povečajo se d hodkl železnici. Drugače se začne trgovski svet izogibati Kamnika. — Pouk o gospodinjstvu na deželi. Za ta pnuk na deželi primanjkuje izpra*anih učiteljic. Vi^ja ohlast se trudi, da bi ta ne-dostatek odpravka. Začasno bi se dalo pomagati tako, da bi se pošiljale po deželi razpoložljive usposobljene učiteljice iz mest — Tehnična in knjigovodstvena revizija eelj k;"h mestnih podjet j. Mesto Polje ima tri podjetja: plinarno, elektrarno In klavnlro, ki U lahko bila rir prer-ejSnjih dohodkov. VslH volnih in povojnih razmer pa SO podi^rja v precej pomanil-luvem stnn^n. Obč. odbor se je oboril ?ra to, da izvrvl© po strokovnjakih tehnično in kniirrovod-stveno revizijo da 80 vsi nodo«tafkl ("Imorei odstranijo in spravi obratovanje zopet v normalni tir. Plinarna m? je že po mnribr>rFkem vrornn na novo preuredila, ter bo r>rodnriral?\ mno?o renej-Si, a r^vno t.nko dober plin Elektrarni primanlkul* električnega toka >a mmft Obratovanja, v klavnici na ne funkcionira dobro hladilnica. Tudi knjigovodstvo ae bo moralo zenostaviti in izpopolniti. — Ceflta med Rakekom fn Cerknico le dospela, kakor st nam od tam prftozuklo, ft v rnko mirerno stanje, da Je poprava prav zelo nujno potrebna, k-'jti «*cer se bodo vnrovi In Rttdle izgubl'all v Inrlvih Dopisnik pravi: SH^l *e od starin ljndT. da sr» fran^ofl lepo urejevati ceste po nn*fh kra-Kh. Kaj naj Čakamo, da snet Pridejo Tran-cozi popravljat niše poti?! — K dopl*n Iz Vnhred« v včeraj?fnh Utevtlk! Je pomotoma izostal podpis: ing. Tranlo Pahemlk. — Na zletnem temvadlSčn v nedeflo popo!udne crVnn, kaVor smo Izvede!! Iz avtentičnega vira n 1 napravil niV-ake druge Škode nego da le podrl Se ne dogotovljeno dekorativno steno fn objednem portai vzhodne tribune, kf tvori arhltektoničen zaključek obeh godbenih paviljonov. Nikakor pa vlbar nI podrl niti poškodoval katerekoli tribune, kar s poaebnirn povdarkom nrrrla-ismo napram vsem tozadevnim govoricam. SIcer pa nam Sokolski Savez sam poSilJa sledeCe poročilo: — Nesreča na »okolskem zletnem telo-vadlščo. Nekateri časopisi so prinesli pod tem naslovom razburljive vesti, da se Je podrla v nedeljo na telovadila trbuna. Te vesti so popolnoma neresnične in pretirane, ker se ni podrla niti ena tribuna, temveč le vihar podrl le dekorativno steno med obema godbenima paviljonoma. Stena Se ni bila dogotovljena In pritrjena ter so v trenutku, ko se le podrla delali na njei delavci tesarji. Z ozlrom na to so različne vesti, da so bili na tel podrti steni gledalci, popolnoma izmišljene in nere*nfčne. Nesreča se m zgodila nobena, razven mainlh prask, ki JTi le dobil brat Rožič, ki pa nima nobene težke poSVodbe — Čedno mezdo. Mariborska poH-cifa je napravila zadnje dni hišno pre-iakavo pri nekem J. V., ki je bil že d*l.te caea brezposeln, vendar rt> pa videli vpak dan ve«elo zapravljati. Pri hični preiskavi je policiia spravila na dan celo zalogo nkradonih predmetov, kakor robce, kravat?. nO£nviee, obleko itd. Po dolgem obotavljanju jo V. priznal, da Je dobil vao te predmete od svoje matere, ki je Ji vela v divjem zakonu ■ železničarjem F. V., ki ja tnan kot kroničen pijanec Ta dični njen moj je otroke pvojo s pretepanjem prisilil, da ao hodili krn«*t po trnovinah, žena, je pa ukradeno blaero. kot utibotapljeno \% Nemške Avstrije — prodajala In spravljala v d^nar. 151etna Francka In kletna Greta sta izvrševali tatvino in kot rnz-našslkl časopisov, zlact1 po trgovinflh, *ta razumeli pvo1 posel izborno npr ovijati. Tzknple>k je potem ponavadi ljubeznivi ofo >zakrokal«. Kot zaupnica je bila pritepnlena tudi neka »knrtenllo-eraren« ig SlomSkovejra trs:a, ki je tudi ukradeno robo nadalie razoečavala. Pri zlntarjn Janu so deklice ukrndle 8000 K vrerlno bročo, ki jo ie oče potem za smešno ceno 30 K prodni in denar za pil. Zverinski oče po ni nič sramoval tudi svoje najmlajlse dete — 81 etno Marto navsjati k tatvini. BroSn Je kasneje no-liciia izsledila in jo vrnila lastniku. Policija Je celo pne«do razpustila. Otroci so bili oddani državni oblasti sa zn&člto deee, ostali člani družbe so pa romali v zapor. — Požar. V 8t Vidu nrl Grnbel-rsRn je v nedelio dne 16. Julija med dopoldansko nevihto ularila strela v gospodarsko poslopje posestnika Franca Pevca, po domače Pibtarla. Živino so reMH. a zfcnreln je po*?lonjs s krmo In strofi vred. Pkoda mač* eo^tovo nsd sto-tisoc! kron. Čast In bvdla vrlim gasilcem iz Šmarja, ki so bili sosedom požrtvovalno >ns pomoč.« — Prva plan'nska alavnm^t ss vrši v Bmartnem na Pohorju v ne(>lio 23. Julija 1522 v prid novemu šolskemu odru in šolski knjižnici. Tz prijaznosti eodelule pevski zbor glasbenega dru* Siva >Drava« iz Maribora, dirigent g. Vladimir Premrou. Planinci lahko gredo čez Pohorje, saj so pota na novo markirana. na]nouelsa porcCi!*!. Konferenca u Haagu. PREOKRET. — OBNOVITEV POOAJANJ MED RLSI IN OSTALIMI ZASTO;>MKL Haag, 17. Julija. (Izv.) V odgovoru francoskemu delegatu Pattinu je izjavil Litvinov, da ie bilo vprašanje ruske delegacije krivo toima-čeno. Ruska delegacija predlaga, tta se pozovete na sestanek predsedniki vseh treh neruskih komisij in tu h predsednik ruske komisije, da nadaljujejo pogajanja. Haag, 17. julija. (Izv.) Podoborl za privatno lastnino, za dolgove in za kredite so razpravljali o potofaltt, ki pa je izzvalo stališče ruske delegacije. Sklenjeno je. da pododbor! razprave nadaljujejo, da se tako ustvari podlaga za 9DOTMZUm z RttsL London, 17. jui;ja. (Izv.) Ameriški bankir Oton CIUT je Izjtvfl «>■ tmđnlka »Timesa«, da so rezultati htaSke konferenci povoljni. Razprave sf> razčistile medsebojna nespo« razjinT]enj'a in doseženo je enotno Stališče ameriške, ai^leške in francoske vlade o ruskem Vprašanja. Treba ra |e tudi rcTti nemško in avstrijsko vprašanje. Ta dva problema lahko privedete Evrope do katastrofe. Francija je glede Rusije omilila svoje stališče IZSLEDITEV MORILCEV RATHENAUA. Oba morflca rale v fmrt kakor v zan°r. — Berlin, 18. tulita. (Izv.) Iz Halle na Sallf favliafo aanes ob 4. zlutra], da te kriminalna DoHclla v flallo na Safl? rz^edHa oba morilca zunanjega mmfstra Rathenaur?. M o« rilca sta se sfcihrala na ^r^du Saal-eck Drl korsi'3 eauMMiiOr« Ustrelila sta se. ZAUPNICA PREDSEDNIKU DE. MOKRATSKE STRANKE. — Beograd. 18. julija. (Izvirno.) Z ozlrom na parlamentarni položai in na delno krizo v vladi so nekatere seJe demokratskega kluba zeli ži» vahne in burne. Po noročilih nekaterih listov je baie Šef demokratske stranke g. Ljuba Davidovič zagrozil celo z demisiio. ker je nastopila v klubu nediscipliniranost. Na včerajšnji popoldanski seli poo predsedstvom Andrije Radonića je klub na predlo* posl. Miljutina Jovanovlća Izrekel dosedanjemu šefu e. Ljubi Davidoviću soglasno zaupnico. O. LJuba Davidovič ie bil na to izvolien tako za predsednika stranke, kakor tudi za predsednika parlamentarnega kluba. IZLET SRBIJANSKIH KMETOV V SLOVENIJO. Beograd, 18. julija. (Izv.) V srbijanskih kmetijskih krogih se vrše velike priprave za zlet kmetov Iz Srbije, posebno iz Šumadiie. v Slovenijo. Na ta način nameravajo vrniti srbijanski sel jaki slovenskim kmetom njihov lanski obisk. V to svrho je dal minister financ ministrstvu za poljedelstvo In vode na razpolago kredit v znesku 100.000 dinarjev. PRIHOD MINISTRA ZA SOCIALNO POLITIKO V BEOGRAD. Beograd, 18. julija. (Izv.) Minister za socialno politiko, dr. O. Žerjav, je včeraj po daljšem dopustu zopet prevzel vodstvo svojega re-sorta. PARASTOS ZA POK. DRAŠKOV1-ČEM. — Beograd, 18. julija. (Izvirno.) Oa. Jovanka Draškovičeva obvešča, da se vrši parastos za pok. mini* strom Miloradom Draškovičcm v be* ogradski saborni cerkvi dne 21. t. m. ob 11. dopoldne, na dan ko je bil pokojni minister Draškovič v Delnicah zavratno umorjen. SKLEPI MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd. 17. julija. (Izv.) Po končani dolgotrajni razpravi o vpra* šanju slovenskih železnic, ki ni do* vedla do nikakih pozitivnih rczulta* tov, ie ministrski svet v nadaljni se* ji sklenil, da 1.) Se dovoli ministru pošte In brzojava sklenitev pogodbe s tvrd« ko Amerlcain Bank Not Como. v New Yorku t svrho tiskanja poštnih znamk; 2.) se dovoli za postavitev spomenika padlim žrtvam v Sardullcl znesek 300.000 dinarjev; 3.) se nakupi 300 izvodov Brani-slava Nušiča knjige »Leto 1915.«. Te knjige se razdele raznim narodnim knjižnicam; 4.) se dovoli denarna podpora v znesku 100.000 dinarjev musliman* skemu prosvetnemu društvu »Gaj-ret€ v Sarajevu; 5.) ministru Javnih del se dovoli daljše kredit v znesku 130.000 dinarjev za popravo raznih Doslopli; 6.) mir^tm saobraćala se dOvoH, da lahko sklene nabavko 800 želez« nBkffi vagonov v Avstril. VELIK NAPAD RAZBOJNIKOV PRI MOSTARJU, — Mostar. 18. lulila. (Tzvtmo.) Včeraj ob 8. ziutrat je razbojnika tolpa, broleča 8 tolovajev, napadla prometni avto. kl vari med Mostar* Jem In NevesInJejn. Napad ie bil Iz* vrSen na Istem mestu, kakor lansko leto na generala Terziča in njegovo spremstvo. V avtomobilu le bilo 10 potnilk>v. Razbojniki so potnike do golega orlcnili. Postili so |hn Te nai« nujnei^e stvari, vzel! so iim celo vrlino obleko, kazboiniki sr> na to pobegnili. Pred eno aro so razbojniki napadli tudi orožnlško patrnlio 'ob* stoiečo iz eneea orožnika in enega vojaka. Orožništvo ie takoj začelo zasledovati razboinike. OBSFG VIHARJA Vihar porušil železniške proge. — Skoda in druzo. — Dunaj, 17. juliia. (Uradno vre* mensko poročilo.) Ciklon, ki ie pre* vladoval evropsko vreme, se le jul* no na obrežin Vzhodnega morja močno poglobil in tam dobil za sedanji letni čas neobičajno veliko intenzivnost. Močnemu padcu zračne* ga pntiska nad Srednjo Evropo so odgovarjali viharni vetrovi. V Av* striji je dopoldne mestoma močno deževalo. Popoldne se je deževni val odtegnil od Alp ter pomaknil sever* no 50° širine. — Dunaj, 17. julija. (Uradno vre* menske poročilo.) Veliki ciklon, ki je zadnje dneve Evropo obvladoval, je sedaj odstranjen in oslabljen po mrzlih severozapadnih vetrovih. Ciklonu pa je mnosro netiva prinesel danes ponoči nastopivSf topli zračni val s severne Ruslie. Cikloni so se pojavili sedai na obrežju Vzhodnega moria. V Avstriji je padlo mnogo dežja. Včerajšnja temperatura zjutraj je znašala 6.4° pod normalo. Vrcmerj-ska napoved: IroremenTjivo, začas*, no deževno, hladno in močni za.pad* ni vetrovi. — Dunaj, 18. juliJa. (Izv.) r& kratkih vremenskih poročilih, ki pri= hahajo o divjaniu nedeliskeera vihar< ia. ie posneti, da le bila po nekaterih krajih provzročena velikanska ško* da. Zelo mnogo trpe sadovnjaki. Tudi Železniški promet v alpskih deželah ie bil začasno pretrgan, ker so narasli hudournik! porušili nasipe. oziroma razdrli tračnice ali Pa tako proge poplavili, da ie bil prevoz ne* mogoč. Posebno na Tirolskem in Prcdarlskem so železnicam hodom* niki napravili mnogo škode. Sedai je Železniški promet povsod v normal* nem stanju. Izpred sofflifiL Ribnikar ca. Koemnr. Pred bkrajnim sodiščem v Ljubljani je bila pričela dano* zanimiva kazenski razprava. Na* čelnik ođtivlka za *ocijilnt> skrbstva Adolf Ribnikar toži Ivana Kocmurja, ravnatelja Okrajno bolniške blagajno, zaradi žaljenja časti. Predmet te tožbo tvorijo zadevo in razmero pri Okrajni bolniški blagajni v Ljubljani in knmpa-nja, ki je bila otvorjena proti ravnatelju Ivanu Koenrurju. Tekom tec^a boja je pisal Ivan Kocmur pokra j i nekemu namestniku Ivanu Hribarju pi=mo, čigar vsebino jo smatral Adolf Ribnikar «n očitke in žaljenja, naperjena proti svoji oeebl in uradnemu dostojanstvu. Prt)ti Kocrmirju jo bila vložena ovadba r«di hudodelstva obrekovanja, ki ni prodTla. Nato p© j^ uveilo proti Koo* rmirju postopanjto v smeri pre-žitvo vseh dokazov. SnlifvMo, As ^rfp rtess ta politična razprava mnvsikaj za* nimivega. Spom?nfajte se Družbe sv. Cirila in Ketoda. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD* dne 10. julija 192? Štev. 161. L Jusoslouensbi vsesokol-shi zis! v LjaDUanl. ___ »Širša seja prTkranJovalnesra o*. sefta zle enega odbora se vrši t eetrtak dno 20. 7. 1922 ob 20. uri v restavraciji Karodnega doma. Vabijo se elanit da se fs sojo zanesljivo udeleže. F__ Dobava k oni pirja. Prehranjevalni ©d**k I. Jugoslovenskega, vseeokol-sfcega zleta v Izubijani 1922 rabi 2 ve- rjna novega krompirja. Po/roji: prvo-r s t n'a kakovost, točna doba-y a. Podrobnejša pojasnila daje prehranjevalni odsek I. JugoeiovenakejfA »leta v Ljubljani 1922, >Narodni dom«. — iVoglasila do 2$- julija 1922. Dobava đo $. 8. 1922. Zdravo. ___ prehranjevalni odsek I. Jugo- «fovensk. vseeoKolskeeja zleta v Ljub-jlani rabi za zletne dneve ved kuharic |n kuharjev ter pomivalk. Priglasila do 22. 7. 1922 pri načelniku prehranjevalnega odseka T. Ju^tocIotenakega vse-sokolskega aleta v Ljubljani, Narodni dom. Zdravo* i ■ ni ■ ■>■■■'■ "C* | Sokolstoo. — Drastvo aa egraibo Sokolskoga tesne, t fliaki priredi dne 27. avgusta (v »lučaju slabega vremena dne S. septembra) veliko javme sosekele. Prvi glavni dobitek je kompletna spalna oprava, drugi moško kolo, tretji kuhinjska kredenca s posodo, četrti zaboj sladkorja, peti stenska ura. Poleg teh tombol je se 50 eiokvinov, 100 kvatem, 150 tem in 5100 ame. Po končani tomboli vrtna veselica s sodelovanjem godbe srveaa juge-sk>v. selsanicarjev. ___________________ Društvene ucstl. — Akademsko društvo lasjosloveasktn teflurikov V Ljubliaul vabi tovariše vseh strok brss razlik© fakultet« in letnika, ki hočeio prihodnje leto studirati v NemfliJi is žele informacij, da se oglasilo v petek dne 21. t m. ob enajstih v društveni sobi tehniške visoke iole, Aškerčeva oesta 11, soba Štev. 15. — Odbor. ___ Tovarili polirji in stavbimki preddelavei! Slovensko sid*rsko in tesarsko društvo v Ljubljani, poiireki odsek, ima v sredo dne 19. t m. ob 8. evd-čer pri >Zlatorogu« t Gosposki ulici važen sestanek, katerega udeležiti so je dolžnost vsakega polirja im pareddelav-ca, tudi ako se ni claa društva. Na svidenje! Odbor. MMHL • Naklade hsssUSi dnevnikov. >Ber> Hssr Merisapcet« isksjs v 400.000 isvodih, »Berliasr Lokslanesifsr«* »Berliasr Tage-blatu le »Vossiscno Zeitaag« v 100.000, »Vorwarts«, »Beriinsr Voikaseituae;« in »Morgsassituacc v 100.000 Uvodih »Dort-mundsr Zsitung« v 185.000, »Breslauer Z«i-tsag>, »hamburger rrsmdcnblatt«, MUnch-aer Neueste Naenrieatsn« v 150 000 isvodih. * Is s rojenja nisateUev. Ik najno vejse statistike francoskega pisateljskega drustra je rasvkfato, da ima društvo 1500 članov, od katerih pa Sivi samo 100 od svojega literarnega dela. Dohodki večine pisateljev pa se gibljejo med par centimi in 100 frankov. Od *rv00 francoskih dramatikov prejema 400 tantijeme, kl anseajo na leto povprečno 15 frankov. Tudi v drugih evropskih drsavsh ee pisateljem ne godi posebno dobro. Na Dunsju je bil se prod kratkim najmanje! honorar samo 1200 avstrijskih kron. Tudi švicarski litera-ti, ki izdajalo svoja dela v Nemčiji, se ae morejo hvaliti, Čeprav dobivajo honorar v markah, ki pa v švicarskih frankih ne zadostuje sa vsakdanjo tir Ijenjek* potrebščine. Podobno se godi tudi nemžklm pisateljem v Ceakoelova-ski, ki iadajajo svoje knjige v Nemčiji. Marsikateri pisatelj je sato orisiljen, da si preskrbi na kak drug nalin vsakdanji kruh. Teko se godi pisateljem drugod, pri nee ps menda so boljše. Najbolje pa so bo godilo takrat, ko bomo imeli Slovenci svojo lastno dri»v°. po receptu naših avtonomlstov. Takrat bodo iadajali naši pisatelji svoje knjige v več 100.000 izvodih, kajti takrat bo anala že vsa Evropu nas jezik? FD!ZU2-i!)2» — Ušel Je dne 18. t m. zjutraj kanarček s Po«ačarjevega trga It 3. Kdor ga ulovi, dobi nagrado. __ Izgubila se te otroška kapica od Zaloške e^ste d-> Kolizeja. Posten najditelj naj odda ge. Katarini fitrukeij, Kolizej vr. 40. Dosposvethka cesta 18. __ Izgnbilo se je v nedeljo 1C- t. m, od pol 12. do 12 ore 7 slik (novoporo-čencev) od Kongresnega trga po Nunski ulici v Rožno dolino. Posten najdi- ] telj naj blagovoli oddati v uprav. Slor. Naroda. — Izgubil »e je v nsdeljo dne 15, t. m. dopoldne od Otoč dri Brosij zl*it manAetni erumb z monogrnrniuii K., C Najditelja so prosi naj ga blagovoli OcV dati proti nagradi v upravni stvu. Dobra žena in mati ima ve.inc nekoliko steklenic lekarnarja Fellc ra prijetno dišečega »Elsafluiclae doma. Služi za drenenje hrbta rok nog in celeča telesa, kot kosme, tikum za usta, kožo in elavo. Mno go močnejši, izdatnejši in delujoč kakor francosko žtfanie. 3 dvoinntt steklenic© ali 1 Speciia«no stekleni co skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilia: Fueen V. P-'^r. Stubica donja Elsatrg 233 Hrova Ško. be Glavni urednik: RASTO PUSTOS'fiUSEK. Odgovorni arednik: IVAH POHRtAJ. iali miu (Zdndschnurr) nudi najugodneje uvozna tvrdka I« RasborŠek, — amartno- Litija. 5458 Vrtnar zanesljiv, pošten, kateri je dovrSU vrtnnar-sko, sadjarsko in vinogradsko solo se sprejme. Stanovanje in hrana na razpo-ligo. Ponudbe na upravo tega Usta pod „Vrrtnar-5292". 5292 Inserlrajte v Slov. Narodu! vzsBEnmnBamuanmmmammMm F. DEBELJAK (preje A. RASBERGER) LJeiMJana, Seelna ulleai ftto«. S. Zaloga vsakovrstnih gramofonskih plaaAi koračnice, valčki, polke, orkestralna glasba, opere, operete, svetovno-slavni solisti i. t d. 64ae 10.000 X uinie onemu, ki ml prtakrbt moderno stsmo> vante, obstoječe is 2 do 3 sob, kuhinje In pritiklin, za september ali oktober. Ponudbe do konca jalija pod »September Oktober Aesl" na npravo SI. Nar. 5331 W ^ M e> ^^ (Stukatute zn. stro-m rSllfi pe izdelujem z naj ■ ■ *P*#^P modernimi stroji in- fai aej bolj tega materijala ter dobavljam v vsaki množini po na nitji ceni. JOS. Re PUH, LJubl|an«, Oraelalke ulica 22.1 TELEFON iT. 513. 3269 Proda« nekaj delnic plvtvarae fM%tf £jublj«a. Ponudbe pod »Najboljša aeisiitev 5461' m upravo Slov. Narode. 544* za takoj ali posne je mesto hišnika. Naslov pove uprav. Slav. Naroda. 6466 Proda se otroška postelja Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5440 Natakarica ieli službo v boljil gostilni oziroata | restavraciji v Ljubljani, v kakem dragem večjem kram s H letovišču. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 5471 Učiteljica slasoulrla zmožni češkers, nemškegs, francoskega jezika Bče leto vil: e event mesto draža bnice brezplačno. Ponudbe rod vCes počitnice 5470" na spravo SI. Nar. 5470 lipiSint iica tehn. pisarna. Stenografija, nemško,, slovensko, strojepis ev. hrvatsko. Ptsm. ponudbe pod , Pisarna/5461* as uprav. Slov. Naroda. 5451 j Vrtnar zanesljiv in posten, z dobrim! izpričevali ter v^se* slovenščine in nemščine, ISČe stalno mesto. Tudi se sprejema začasno vrtnarsko delo na pri vat Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5440 Bolniški toz oblaz.njen, im sobo in za na ulico, ceno ■ta prodaj. Več v trafiki na Žtblekrj Štev. 1. 5450 Iščem lepo meblovsno veliko sobo aH sobo is kuhinjo s 1. avgustom. Ponudbe na npr. Slov. Nar. pod „VELIKA SOBA-5s78H. Avti penali v vseh velikostni nudi Jugo -Avto, dr. z o. s. SfaUIaaa, PsIJaaska •. S. trgovski lokal ie takoj odda v naje« ter gostilna z irssm inventsrjem ns račun. Naslov pri ■pravi Slov. Naroda. 5444 MIZAR ra rasna popravila se takoj sprejme vpraša se v Narodnem domu. 54i0 Trgovina >preml i ena, na zelo prometnem kraju 3b kranjsko primorski meji Savodnie se >dda takoj v najem. Pojasnila daje A. Sušnik, Ljubljana, ZaloSk* cesta it 21. Na stanovsale ia arsao « sprejme eospodlčna. Naslov pove iprava Štev. Nsroas._____________54« Kopalne kostume s hlsee, blate, ieerlae ki pismesaasi, i aieike (etrndl) eeleket, športne srajce I iskor tndl rszno drago metko ra 1 lasku ' erilo laaaaifa taaellia prlporeca ee ' i llniP eiaal f. ta t maHOar, jubljtfls Sv. Pet« ceste M 5aaJ PRODA SE sezonska trgovina delikates In zajutrkovamica v največjem letovišču Slovenija Prevzeti je lep gostilniški bi trgovski inventar ter zaloga korentnega blaga. Ker prodani iz družinskih razmer, Je cena zelo ugodna ter se lahko obrat tafcoj prevzame. Potreben kapital cca.: 250,000 K« Ponudbe Je nasloviti ns gosp. Beranld, trgovec, Rogalka Slatina. Javna dražba 84 konj, ki-so došli iz Nemčije, se bo vršila dne 21. in eventuelno tudi še 22. t m. ob 9. uri na dvorišču Nužakove vojašnice, Trnovo v Ljubljani. Podrobnosti se razglase pred začetkom licitacije. Komisija za vprevzem in postajo konj in živine na račun nemške vojne odškodnine. LJubljana, dne 17. julija 1922. POZOR! Dne 30. julija se vrši prostovoljna farna dražba lepega posestva na licu mesta v splošno znanem zdravilišču v Toplicah pol. okr. Novomesto, hiša z gospodarskim poslopjem inventarjem, gozdovi, travniki in lepimi njivami. Pogoji dražbe so v pogled na ĐlciweUowi cesti št 14 in pri županstvu v Toplicah. 54*4 Pri večji špecerijski trgovini v Ljubljani so sprejme ieiisi ■« sili. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Prvovrstna moč/5409". Hov Kažipot za bolnike! Spisu ssm pisanje, M v njeni mlH|onoin trpečih poka tem edino mogočo pet ozdravljenja. Ne stane ta vodnik niti pare in ga zastonj pošljem vsakemu, ki se šuu* bolnega, slabotnega, obupanega in ne-všečnega. Moje pisanje je uspeh 50'etnega mišljenja in Studiranja, Ima množino bogatih, praktičnih izkušenj in mnogo dokazov odličnih mo£ znanosti. Kdor bi as rsd rešil, naj se ravna po mojih naukih, ki so pomsgaH ie mnogim tisočem. Naj je že bolezen provzročila skrb, bridkost, napor, ali pa Izvira trpljenje iz UlikOflilselaMti sat nenaeraOStJi vsem potrtim ljudem slabotne volje, Id težko delajo, pokaiem znanstveno in prirodno pat, da se oproste Živinih bolezni, pomanjkanja span)a, nevoljnosti dela, telesne In duševne slabosti, trganja po udih, glavobola, motenja prebave in lelodca In mnoge dragega trpljenja. Pišite ie danes dopisnico ia zahtevajte fjrafJe In trsulfca moj kažipot- Napišite naslov: a r assasssssj bbbub ns. MithieiklrchpUta 18, Abt. S. Kupi se stro] zs pletenje nogavic. Ponudbe rod „Stro &4o6" na upravo Slov. Naroda. 54 ( Ženilna ponudba Radi pomanjkanja znanja \tče gospa atars 55 let, z dobrim dnevn'm 2a«luŽ kosi. znanja z gospodom pametnega ii mirnega snsčsja. od 40 do 50 let. Pred •ost majo oni, kateri imajo stanovanje Ponudbe pod »Sreča 5460« na upravi Slov. Naroda. 546' Poior! Iščem za vsak večer od pol 21 do 24. enega pianista in eneg; ▼talin!sta. Naslov pove uprav? Slov. Naroda. 5471 Iščem službe pri kaki lesni tvrdki kot praktikant. Iz ven Ljubljane je pogoj hrana in sta novaaje. Nastop takoj. Ccnj. ponudb« pod „.Praktikant 18/5459'* na uprav I Slov. Naroda. 54* proda se klavir ta 6000 K. Naslov pove uprav. Slo\ Nereda. 547: Prodam stiskalnico (prelo) ss prešanje malin ali borovnie malo rabljeno. Poizve se Kolegijska nt S. Trnove. 5436 Stanovanje 2~e> sobe s prit'klinaml, v mestu al predmestju ob cestni Železnici ali ena velltM sil dve manjli nemebiovani sobi se IŠČe za avgustov termin. Plača pc dogovoru. An. zavod Drago Bese Ha K A Drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 5437 Kupim hramni sod od belega vina, dobro ohranjen, z vrati, 12 do IS M. Dr. Blehveis, Ljubljana. 5438 6000 X nagrade dobi, kdor preskrbi stanovanje 2—4 sob do jeseni. Ponudbe pod .Meščan 5462" ns uprsv. Slov. Naroda. 5462 Blagajna dobro ohranjena, se proda. Poizve se Ahacljeva eesta 8, pri Ksrln Ivanki. Kompanjon 2el>m stopiti kot kompanjon z večj-m krapiUlom in mnogim Inoiemskim iskustvom v ksfco rentabfl podjetje ali d -Isvnico. Obširne ponudbe prosim rod Blektre-tehničar/5442* na uprav. Slov Nereda. 5442 ~ Bwioi pia Puch 38/40 PH, tovarniško nova se pod tovarniško ceno prodaste. Cenjene po-indbe ns poštni predal 71, Ljubljana. 5387 letosdravatlk ir. RolBscbepD m ssssnsa «a is. jasi« SV SZ. avfMla. Hinilo. teanssjisi slav. občinstvo, da sem se ireserl s čevljsrsko deisvnleo a Zsbiaka t. S v KeOosfvorsiho sjUee it. 1% far se icsleljujeje vsakovrstni luksuzn. evlfl ter ssUnu čevljev na drebae la Iseeie. Trgovci imajo popust Ismtfcag sMstasli Ljabljasa, Kolodvorska ulica 18. Stro] sraki posnoeolk i3če stalna sluib«. Je trezen, zanesljiv, bil samcstalsn. Zna vaako dele ter ima prakso v izdelovanju boU*a (Chrom-?erbung). Naslov: JU Janeaicj, kočar, Bo«. Brod. 5411 Sprejmejo se: 7 absolventa srednja tehnične šole kot praktikanta, ki se razumeta na ribanje. Eden za teaarstvo, eben m stav-b#r.o mizarstvo v stalno prakso. Istotam se 9prt:me aamoatojen stavbeni kiju-čavnIĆar v stalno sluZbo. £435 Cvetnim med med v satovju, čisti vosek, zajamčeno čisto in zdravo b!*»go, več sto kilogr, ima na prodaj Ivan Krasoveo, ČebeTar. Čina rri Prevaljah. 5273 Učenko sprejmeta Brata Sever, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. 5403 Služba lovca I Za večje letovišče m Dolenjskem (Kranjsko) se ilče v vseh panogah lova Iz-vežban logar, ki je le slulil pri kak! ! graščini. Prosto stanovanje, potrebna obleka in obutev, streinlns In 600 Din mesečne plače. Odvetnik dr Ivam Lov-ranala, aVfablJaaa. °^27 Sukno za promenadne In športne obleke v bogati Izbiri Izvežbana kuharica se ta'h>oj sprejme v večjo hiSo Ravnotnm se sprejme SObarics rrot> dobri pl.iči Naslvv pove urrava Si. Narodi 5 ?> Proda se < krasna narodna nosa za bolj močno osebo. Naslov pove uprava SI Njroda. Jprejme se prodajalka mlajSa moč. Naslov pove uprava Slov. Naroda^__________________________5430 jffvto se proda. 20 HP, 4 valj, dvosedežni, dobro obra« njen, brez pnevm. Naslov pove up