Tečaj LY. i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in ža četrt leta 90 kr., poôti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 26. novembra 1897. Politiški oddelek. turška vojska, kateremu predlogu pa se je bila uprla Angleška z vso eneržijo. Sodba, v koliko bilo opravičeno mnenje grofa Ekspozé grofa Goluchowskega. Goluchovskega glede posledic blokade, je težka, da nemo-goča. V tem oziru imajo ministrové navedbe samo histo- Nedostatnost naše ustave se ne kaže nikjer tako rično vrednost. njimi razdirala ali vsaj drastično, kakor v tem, da imajo narodovi poklicani za-stopniki samo jedenkrát na leto priliko, baviti se z unanjo politiko, in še takrat izvedo samo to, kar se zdi ministru unanjih del primerno, da jim pove. In doslej so bili ministri unanjih del jako molčeči, zlasti grof Kalnoky, kateri je menda s svojo molčečnostjo prikrival svojo nesposobnost. Te dni sta se zopet sešli delegaciji in minister unanjih del grof Goluchowski jima je v velikih potezah napravil sliko naše unanje politike. • 11 II ^B ^^ 4 _ __ ^B I J i H £ Sedemnajst mesecev je minolo, odkar sta delegaciji strovega ekspozéja gotovo veliko zadovoljstvo, saj so prav konstatováno, da je Angleška poskušala razdreti koncert evropskih velesil, ćigar koristnost je minister bránil. Grof Goluchowski je z dokazi podprl svojo trditev, da zasleduje Angleška separatistične smotre in izrekel za angleško vlado malo laskavo obdolžitev, da je ona spekulacijski duh na Balkanu, in da je Angleška kakor nekdaj tako tudi sedaj hujskala in ščuvala Avstrijo proti Rusiji in Rusijo proti Avstriji in to na svojo korist. Berolinu, kjer cvete zdaj anglofobstvo, katero se od zgoraj patronizira i podpihuje, obudi ta pasus mini- zadnjikrat zasedali tem času so se primerile velike nemški krogi notri do zadnjih dnij imeli grofa Golu dalekosežne dogodbe, katere so vznemirjale ves kontininent, chowskega na sumu, in to povse opravičeno, da išče zveze in umevno je, da je ves svet z napeto pozornostjo čakal, z Angleško. Kaj odgovori angleška vlada na očitanje kaj pove avstrijski minister unanjih del o evropski kon- ministra Goluchowskega, se ne da uganiti, ali naj že od- stelaciji. govori karkoli i to neovrženo dějstvo, da je pokopan Minister grof Goluchowski je izpolnil nadejo, da načrt grofa Goluchowskega, prikleniti Angleško na Av pove kaj zanimivega. Njegov govor velezanimiv in strijo oziroma na trozvezo tako, kakor je bila šele pred lahko se reče, da se v delegacijah morda še nikdar ni kratkim priklenjena Rumunska. Minister grof Goluchowski slišal tako velepomemben govor, kakor je bil ekspozé se je dolgo in vztrajno poganjal za to, da doseže zvezo grofa Goluchowskega, saj je faktum, kateri je grof Golu- z Angleško, ali v soboto je ogerski delegaciji izrekel na chowski naznanil, velevažen za vso Evropo. grobni govor nad temi prizadevanji in namignil, da so Naša naloga ni, da na drobno analizovali eks- bili pokopani tisti dan, ko so se cesar Franc Jožef in pozé grofa Goluchowskega. Besedilo tega govora so pri- car Nikolaj ter njiju ministri zjedinili glede svojih in občili dnevniki in mi se zategadelj lahko omejimo na označenje najglavnejše točke ministrovega ekspozéja. tencij Grajajoč sebičnost, zvijačnost in nelojalnost Angleške Svoje razlaganje je grof Goluchowski zasnoval na pri orijentskih komatijah je grof Goluchowski brez ovinkov kretskem vprašanju » katero izvor in začetek vseh ho- přiznal, da je biia Rusija tista država, katera je s solidarnim matij v Orijentu. Genesis tega konflikta podal je grof Golu- postopanjem z Avstrijo največ storila, da se je pogasil chowski z vsemi podrobnosti in tudi potrdil i kar bilo v nekem oziru javna tajnost, da je Avstrija stavila vele silam predlog, naj se Ereta blokira, na kateri način se bila po mnenji grofa Goluchowskega preprečila grško- nastali požar na Balkanu. Minister grof Goluchowski sicer tudi letos ni pri znaval trozvezi manjše važnosti kakor druga leta, pri zníval je v soglasju s prestolnim ogovorom, da je tro 46*5 zveza jedna podlag naši unanji politiki in izrekel mnenje, da si je v Evropi pridobila domovinsko pravo, a postavil je na ravno isto mesto tudi razmerje z Rusijo, přiznal, da je alijanca z Nemčijo za Avstrijo ravno to, kar je za njo konkordanca z Rusijo. Brez ovinkov je grof Goluchowski razglasil, da sta se Rusija in Avstrija odkrito in lojalno porazumeli, da mej njima ni nobenih nasprotstev, katera bi se ne dala iz lepa poravnati, če je tu in tam le količkaj dobre volje, da se nikjer ne križajo interesi obeh držav, pač pa da imata Avstrija in Rusija premnogo uzrokov, ostati solidarni, da je Avstrija pripravljena gojiti prijateljsko razmerje z Rusijo, katere prijateljstvo je močno varstvo miru, in končno, da se nobeden sosedov ne da iz vabiti iz tega prijateljstva po angleških spletkah. Razmerje mej Rusijo in Avstrijo, kakor je je obrazložit grof Goluchowski, torej ni, ali še ni formalna zveza, ali zasnovano je na najtrdnejši podlagi, na skup-nosti intere8ov. Minister je tudi dosti precizno pojasnil pogoje temu prijateljstvo. Pozitivni pogoj je neodvisnost in samouprava balkanskih narodov, negativni pogoj je, da nobena združenih držav na Balkanu ničesar ne okupira, ampak da ostane v tem oziru status quo. Ta ekspozé grofa Goluchowskega nas je navdal z zadoščenjem, saj je dokaz, da je dunajski kabinet napram Rusiji nastopil politiko, katere so avstrijski Slovani od nekdaj zahtevali. Kar smo od nekdaj trdili, da mej Rusijo in Avstrijo na Balkanu ni navskrižnih interesov, to je danes fundament avstrijsko- ruske zveze. Za kar se je poganjal Ignatěv pred dvajsetimi leti, kar je naravno in logično, to se je končno zgodilo. Avstrija in Rusija sta se našli in mi to pozdravljamo v interesu balkanskih narodov in držav in v interesu cele Evrope, kateri avstr ijsko-rusko prijateljstvo zagotavlja mir. Politični pregled. Državni zbor. — Predsedstvo poslanske zbornice je naposled postalo kompletno. Desnica se dolgo ni mogla zjedi-niti, koga naj posadi na mesto druzega podpredsednika. Trudila se je, da dobi za to mesto kacega Nemca, da bi v pred-sedstvu ne sedeli sami Slovani in na zadnje se jej je posre-čilo, pridobiti za to člana nemške katoliške ljudske stranke dr. Viktorja pl. Fuchsa. Ta je bil tudi izvoljen. Pri njegovi volitvi se je novič pokazalo nesoglasje, katero vlada v nemški katoliški ljudski stranki, kajti tirolski člani te stranke z Di-paulijem in Kathreinom na čelu so pred volitvijo demonstrativno zapustili dvorano. — Te dni je zbornica razpravljala o predlogi, glede podpor po uimah in povodnjih oškodovanih okrájev in stvar tudi srečno dognala. Zdaj pride na vrsto na-godbeni provizorij in tu se bode bila odločilna bitka. Ako bo opozicija nadaljevala obstrukcijo, potem bo boj sila težak, kajti zbornica ima le še malo časa za rešitev provizorija, komaj dober teden še Desnica upa, da premaga opozicijo, a če bode opozicija brezobzirna, je težko verjeti, da bi se provizorij pra-vočasno dognal. Prestolni ogovor. — Dne 17. t. m. je cesar v slavnostní avdijenciji vzprejel najprej ogersko, potem avstrijsko delegacijo. V imenu avstrijske delegacije cesarja pozdravil grof Fran Thun, v imeni ogerske grof Szapary. Cesar je od- govoril z velepomenbnim prestolnim ogovorom. V prvo je omenil homatije na Vztoku, katere se je posrećilo lokalizovati skupnemu nastopanju velevlasti in da-si ni bilo mogoče zabraniti usodepolnega spopada mej Grško in Tuičijo, vendar se je tudi ta zadeva rešila po posredovanju velevlasti v še dokaj ugodnem smislu. Naloga bode sedaj še, da evropski -koncert uredi tudi razmere na Kreti tako, da ob varstvu oblasti Sul- 0 tanove podeli avtonomijo otoku ter zasnuje ondi boljšo bo-dočnost. Na to je povdarjal cesar zadoščenjem, da so odno-šaji Njegove vlade z drugimi državami najboljâi in da je zveza z Nemčijo in Italijo ostala še nadalje kakor temelj ev-ropskemu miru. Posebnim zadožčenjem pa je omenil cesar dějstva, da je ob obstoječem jamstvu miru nastopilo še prijateljsko razmerje z Rusijo. V tem vidi Nj. Veličanstvo le veselo znamenje za bodočnost Kolika važnost leži v teh bestedah vladarjevih, je razvidno iz burnega odobravanja od s rani členov delegacij. ki je sledilo tem besedám Nj Veličanstva. Na to se je spominjal cesar svoiih prijateljskih sestankov z vladarji druzih držav in zatrdil, da bode glavna uloga Njegove vlade ta, da se ohrani mir za bodočnost. Predsednik avstrijske delegacije, grof Thun Hohenstein, je naglašal v svojem nagovoru do cesarja, da je varstvo duševnih in gospodarskih koristi raznih avstrijskih narodov zajamčeno jedino h v krepkem soglasju mejsebojnem in pa v moči monarhije, ln delegacija izpolni s tem svojo dolžnost, ako dovoli potrebnih sredstev, oziraje pa pri tem na zmožnost davke plačujočega prebivalstva. To so nekako v glavnih potezah glasovi, ki so doneli ob sprejemu delegacij pred prestolom Nj. Veličanstva. Jezikovno vprašanje. — Zadnje dni se je zopet obširno pisalo o uredbi jezikovnega vprašanja. Pri ministerskem predsedniku so bile konference, nanašajoče se na to, in tudi parlamentarna komisija desnice se je posvetovala o Dipauli-jevem predlogu. Čehi so z ozirom na to že precizovali svoje stališče, Čehi so v „Narodnih Listih" izjavili, da so pripravljeni privoliti v premembo jezikovnih naredb. Oni zdaj zahtevajo, naj bodo le vsi konceptni uradniki na Češkem zmožni obeh deželnih jezikov, in tem naj se eventuvalno podaljša rok za naučenje druzega dež. jezika, glede manipulacijskih uradnikov pa naj to ne velja. Principijelno zahtevajo, naj sme vsak v vsi Češki iskati pravico v svojem jeziku in naj je tudi dobi, ne ugovarjajo pa zahtevi, naj se dežela nekako loČi na nemški in češki del — namreč glede značaja uradov — as pogojem» da bode v češkem delu imela češčina takisto izkljuČljivo ve-ljavo, kakor v nemškem delu nemščina. Shod avstrijskih kmetovaleev na Dunaju se je vršil ob precejšni udeležbi zastopnikov kmetskega stanu iz raznih avstrijskih kronovin vender ta shod nikakor nima tis tega pomena, kateri mu iz tendencijoznih nagibov pripisujejo nekateri listi. Vseh udeležencev na tem shodu je bilo 3000. Izmej slovenskih državnih poslancev so se udeležili shoda dr, Krek, Povše, dr. Žitnik in deželni posl. Nabergoj. Poleg teh je bilo še več kmetijskih udeležencev s Kranjskega, Koroškega, Štajerskega in iz Gališke — vender se mora reči, da preogromna večina kmetskega prebivalstva naše države na tem shodu ni bila zastopana in to namenoma ne, vsled cesar ta shod pač ni imel nobene pravice, govoriti v imenih vseh avstrijskih kmetovaleev. Shod je bil izključno krščansko-socijalen in je imel samo namen, demonstrovati za nemško krščansko-socijalno steanko, vsled cesar se ga druge stranke niso ude-ležile in je tudi slovenski posl. Berks odložil svoje poročilo in je přepustil nekemu kršč.-socijalnemu poslanců. Dunajsko mesto je zastopal župan dr. Lueger z obema podžupanoma, Shod je pozdravil mesto na dopustu bivajočega namestnika baron Bourgoignon, ki je zagotavljal mej drugim, da bode vlada skušala kar največ storiti. v prospeh propadajočega in torej pomoci nujno potrebnega kmečkega stanu. Dr. Lueger je izrazil nado, da klic zatiranega stanu konečno vendar dospe 167 tja, đarjala ga morali slišati že davno. Posebno se je pov osnova kmetijskih zadrug in preosnova produktnih borz in potreba, da stori država iz svojih sredstev vse, kar v njeni moči za kmeta, a v bistvu so bile resolucije na- deželnih odbornikov o zahtevah novomeških pekarjev. Ker bil v Ljubljani 1 ruh dražji, so nameravali novomeški pekarji ljubljansko tarifo tudi v Novem mestu uvesti; a perjene proti avstro-ogerski nagodbi. Čudno je vsekako da go- temu je odborništvo kranjsko odločno odgovarjalo po- temu shodu prisostvovali tudi poslanci, kateri stoje na strani udarjaóč nizko žitno ceno okrog Novega mesta. Zadovoljni desnice, kateri se bore za nagodbo in .obsojajo nemško nalne tendence kršc.-socijalistov. Deželnozborske volitve na Tirolskem. abstinenčne politike italijanskih poslancev tirolskih, so prišli naj bodo pekarji in občinstvo, ako se razmerno z me Vsled njajoco se žitno ceno spreminja teža kruhova. „Monolopov ni dopuščati a med te ne spada žitna trgovina z Go dotični mandati ob veljavo in vlada razpisala dopolnilne renjci ; ta naj se dopušča tudi v bodoče Novomeščanom" y volitve Te volitve so se vršile minole dni in izvoljeni so bili a „pravico prekupovanje žita naj imajo novomeški pekarji zopet samo poslanci, kateri ne pojdejo v deželni zbor samo j ako plača jo za žito isto cenoi kakor Gorenjci u Reka Boj med Madjari in Rečani je dospěl do „Nedopustna" pa je zahteva da ne smel nikdo kruha meje, katero je bila postavila madjarska oholost. Reški obč* zastop je korporativno odstopil in ker povabljeni Rečani niso hoteli priti na enketo glede uveljavljenja madjarskih zakonov peči tri milje daleč okrog Novega mesta razun. če y se 08merica novomeških pekarjev zavezala, da bode za Reko, je ogerska vlada začela nastopati z represalijami. vso ono okalico zalagala s kruhom take zaveze za Vlada je siloma uveljavila tište zakone, katerim so se Rečani druga ne bi mogla, niti hotela prevzeti ; potlej bi pa bile upirali, s klicujé se na svojo avtonomijo Rečani so proti vasi brez kruha, rektifikovani kmetski obrti temu demonstrovali in vse kaže, da začnejo srdito proti Madjarom. borbo Ruska vlada je odpoklicala svojega zastop- Srbija. nika v Belemgradu, Izvolskega, ker odločno obsoja pocenjanje razkralja Milana. Ta pripravlja sedaj teren za nove volitve v ne mogli plačevati vseh davščin in morala bi novomeška pekarska mora kajti pekarjem je privoščiti pošten dobiček zadruga doplačati ono svoto, katero bi sicer trpeti „aerar". V mestu samem pa ni trpeti šušmarjevi davkoplačevalcem y narodno skupščino. Uradniki, kateri niso pripravljeni storiti samo pekarskim vdovám naj se proti pametni odškodnini vse, kar se od njih zahteva, se odstavljajo, in na njih mesta se nastavljajo storiti vse, kar kaže cesto uspeh tega sumnjivi elementi, kateri pa so voljni se od njih zahtevalo. Pri volitvah se iz-počenjanja. Radikalna stranka upa vzlic dovoli peči kruh. Pri tej priliki izvemo, da niso pekarji svojih želj, morebiti zato ne, ker so bili zahteve drugih novomeških razodeli vseh odborniki ljubljanski slične temu, da zmaga pri volitvah zadrug že ožigosali kot presebične in preširne. Kar si pa Španska. čeli gibati Karli sti je v velikih stiskah, zlasti ker so se za- sami niso upali povedati in se je bati če ne revolucije, pa vsaj manjših pronuncijamentov. Tudi kubansko vprašanje še ni re-6eno. Ustanek na Kubi to je htevalo na svojo roko mestno starešinstvo, ki ni bilo vsem zadrugam enako pri- imel ta uspeh, da je vlada privo- Jazno: ne samo tri mi,íe daleč' temveč še dalJe okr°g lila. dati otoku razsežno avtonomijo Vlada je dotične náčrte naJ se VS1 pekarji prisilijo, da pristopijo k novomeški za- že izdelala, vprašanje pa je, če se bodo Kubanci s to konce- drugi, celo pekarji v cesarskih mestih: Metliki, Mokro- sijo zadovoljili, saj je njih zahteva: popolna neodvisnost. Politične mreže na Balkanu. Belega grada nogu in Trebnjem, dasi so imeli že svoje lastne zadruge se javlja, da je napravila veliko senzacijo v tamošnjih krogih vest, objavljena v „Našem Dobu" o tajnih posetih kneza Nikole. Knez Nikola je obiskal v Monzi kralja Umberta in je poskusil posredovati mej kraljem Umbertom in ruskim carom Nikolajem za približanje Italije k dvozvezi. Na to da je šel knez tem, da se zasnuje balkanska zveza. Ideja Tu jo pa skupilo mestno starešinstvo; odborniki je prašajo, če hočejo tim načinom zadruge tujih, cesarkih mest in trgov spraviti pod novomeško oblast, pozabivši, da se ne sme nobena zadruga podrediti zadrugi drugega kraja, niti tuji gosposki. Tako „stremljenje po razširjenju" caru v Darmštat. Knezu da je v prvi vrsti ležeče na ge mora odločno zavrniti • _ • ^ « «V « A . A A A A A ^ zvezi se je baje jako razburile vladine porodila v Moskvi. — Te vesti so kroge v Belemgradu, seveda najbolj one kroge, ki slušajo Mi-lanov rog in katerim je trn v peti knez Nikola z njegovimi uzornimi idejami za blagor balkanskih narodov. Težko je ugi- odbornikom jako pri srcu to, kar imenujemo „fisikalne bati, da-li in v koliko so že dozorele ideje kneza Nikole, zato naj cesarica novomeški pekarski zadrugi potrdi le one svoboščine, katere imajo taista v lasti, in tudi te samo tedaj, ako se po njih ne krati „Contributionale". V tem slučaju je torej deželnim vendar je gotovo, da hoče knez poveličati svoje ime velikim delom v prid Slovanstva. Obrtnija. interese" ; a ne samo v tem slučaju, temveč redno se ponavlja isti „caeterum censeo". Ker smo že spet pri zadrugah dolenjske „metropole0, ondotno starešinstvo podpiralo naj navedemo še y da prošnjo novomeških tkalcev, da naj se tej zadrugi vtele sijo vsi tkalci 8mnogo milj preko dosedanjega okrožja" y u obrtni politiki 18. veka. Spisal Jos. Apih. (Dalje.) da, po besedah deželnih odbornikov se hoče „dobičkarija tkalske zadruge polastiti vseh mest in trgov po „dolenjem ta in srednjem okraju in Slovenski Pokrajiniu pa da » pohlepnost s časom še utegnila naraščati in poseči celo Đa so višje gosposke, izrazujóč svoje mnenje o pred- morda po ostalih okrajih u ne sme se jim dovoliti ob loženih načrtih zadružnih pravil, jemele ozir na dejanske, širnejše okrožje, nego se je odměřilo zadrugi novomeških časih jako izdatne razlike gledé tržnih cen surovin, po- krojačev. Tudi se ne sme nobenemu meščanu prepovedati. trebnih tej in oni stroki rokodelski, to svedoči razsodba dajati delà nego mestni tkalec, samo da ne smejo kmetski 468 tkalci skrivaj po mestu iskati delà in izpodrivati mestnih dolinah, v poljanski in selški, v katerih mnogo tkalcev. Kmetskim tkalcem se ne sme nalagati več, kakor zavzemajo vode pol zemlje jim rodi samo enkrat v letu, zato Po 20 kr. letnega prispevka, kajti sicer bi ne mogli zmago- sejejo že od starodavnih časov lan in ga izdelujejo. vati kontribucije, katera se jim je naložila povodom rekti- vaseh okrog loškega okrožja, celo okrog Ljubljane, sme . [ I ' f nil • 1 i ■ - I . I - PB i _ Vy fikacije. kmet povsodi svobodno tkati platno; loškemu podložniku Tkalska zadruga je bila tudi v Škofji Loki. Tamošnji revnemu hribovcu, bi to radi zabranili tisti mestni tkalci ki so se tkanja naučili pri kmetskih mojstrih in so po- j » tkalci so tudi zahtevali 1753. da se osnuje za ves okraj loške grajščine samo jedna zadruga Tudi temu so tem sam* ^ali na kmetih, dokler se niso preselili v se upirali deželni odborniki, dokazujóč i da sestoji loške mesto. Odborniki torej zahtevajo, da naj se odobré svo gosposke ozemlje iz petero župnij (Stara Loka, Poljane » bodščine samo za mesto in mestno ozemlje, le one kmet Selca, Žiri, Dovje). Od Loke do goriške meje je pet milj, ske tkaIce naJ sprejemlje zadruga, ki to sami žele; v Mojstrana in Dovje so pa celo daleč gori na Gorenjskem nad Jesenicami proti Kranjski Gori. ? mestu živeči tkalci, ki nimajo toliko, da bi plačali vkup „Kako se mogli vsi loški gosposki podložni tkalci vpisati v loško zadrugo ! Morali bi doslej svobodni tkalci opustiti koristno roko-delstvo. Ne samo po vaseh, temveč večinoma po hišah na samem stojećih in spadajcčih pod loško gosposko, imajo statve, ki pa umirujejo, izvzemši zimski čas in senske večere Tkejo pa na njih ne samo gospodarji, nego tudi zdaj ta, zdaj cni odrasli sin, hlapci, gostači in ženske". \ torej vsi morali hođiti v Loko, tam najemati učence, Ti tja nositi prispevke. „Loški mojstri bi pa imeli užitek in pušice v »rokah, kmetski sozadružniki pa bi se obrisali" In za to čast naj bi kmetski tkalci plačevali po 20 gld. prikupnine! To je preveč ne samo za kmete, nego tudi za malomestnega tkalca. Lončani so zahteveli tudi, da se ondotni tkalski zadrugi priklopijo rešetarji. A deželni odborniki tudi to zahtevo pobijejo, kajti rešetarji nimajo nikake zveze s tkalci, ampak so zavisni samo od trgovcev, ki jim dajejo žimo. Seveda so imeli loški tkalci v mestnem starešinstvu » svoje zaščitnike, ki so bili po besedah deželnih odbornikov „simpliciter pro", dočim so nasprotovale grajščin-ske gosposke glede svojih podložnikov. Če mestno starešinstvo méni, da bode razširjenje zadružnih svoboščin za-trlo šušmarje, je tudi to dvojljivo; sicer pa starešinstvo ne pové, „kdo šušmari, all meščani, ali kmetje, ali oboji". Tudi loški trgovci so zahtevali vtelesitev kmetskih tkal- cev v loško zadrugo, a odborniki so rekli, da si potem, če se to dovoli, težko nabavili trgovci bodo dovolj kajti mnogo kmetov, ki so doslej vedno tkali opustilo ta obrt; če se pa zanašajo na polho- platna, platno, graško platno, ki tudi ni izdelano po zadružnih tkalcih nino, naj se ne silijo, da pristopijo k zadrugi; kmetom pa se pusti dosedanja pravica. Posebno oblastno se je vedla ljubljanska lončarska zadruga; zoper njo je celo lončar Luka Frjan iz Šmar- tina pod Smarno Goro pri dež. stanovih moral prositi pomoči 1. 1706. On ni bil navaden kmetski lončar, temveč „lončar deželnih stanov". 1676. 1. so mu podělili ta naslov stanovi: „pa brez plače, in ga vzeli pod svoj za- » r ščit". Ljubljanska lončarska zadruga ga je pa preganjala, kakor vse kmetske lončarje, ki niso bili njeni člani, „čim dalje tem hujše iz gole strasti in zavidnosti" in mu delala sitnosti, ker so mu vzeli peč. Seveda so mu jo morali vsled povelja odbornikov spet vrniti „in eadem bonitate et qualitate" in ga v bodoče brez oviranja pustiti lonča-riti. Miru pa ni imel tudi potem. Saj so zahtevali že zdavnaj ljubljanski pečarji, da se uniči šušmarstvo celi deželi s tem, da se razširi njih zadruga čez po vse Kranjsko. Ze 1722. 1. je vlada odbila to prošnjo in po-trdila samo stare svoboščine lončarske zadruge, ki se je pa vendar raztezala čez Gorenjsko Dolenjsko, torej preko dveh tretjin deželnega ozemlja. Ko so lončarji tudi Notranjsko hoteli spraviti podse 1. 1726., jim je ta na- kana izpodletela (Dalj sledi.) m toitUiiàb&âtiâtiibsËiifcd&đ&đ&d&đ^đs&đte^ i"""" afc: V • à : •TA Kmetijstvo. m Nacijonalna ekonomija in kmetijstvo. (Dalje.) Navadno se imenuje kapital vse tisto blago, kar je pa s tem pritrjujejo, da jih tudi kmetski tkalci loške potrebno za nadalnjo ' produkcijo. Mej kmetijski kapital gosposke morejo preskrbovati s poštenim blagom, kakor je razen denarja, potrebnega za vodstvo gospodarstva, brez se je to godilo od pamtiveka. Tudi domači kmetski tkalci dvoma šteti tudi živtno, stroje, orodja in pridelke se bodo potrudili, da jim tujci ne prevzamejo kupčije, in krmo, seme itd. Vse to je za kmetijsko produkcijo ne-bodo izdelavali dobro platno. L, 1726. so poročali pred- izogibno potrebno, vsled česar ima kapital tudi tam največ niki, da se izdeluje na Kranjskem na leto za 500.000 gld. pomena, kjer je prebivalstvo gosto in je radi boljšega ži platna; tega pa ne spečajo samo mestni trgovci, nego vljenja vseh slojev potrebno, pomnožiti produkcijo mnogo tudi mestni prekupci, sosebno Simon Jugovec iz Kranja, ki pa stanuje v Bitnu na loškem ozemlju. Vse to kaže, da ni umestno, kmetsko tkalstvo zatirati, temveč še bolj razširjati. Svet sam se ne sme nikdar med kapital šteti. Svet predstavlja posebno produktivno silo, kateri učinkuje vse drugače, kakor kapital. Res, da za nakup sveta je treba skoraj povsod kapitala, in za izboljšanje sveta, za seme, # « Deželni odborniki so se opirali tudi na priprošnjo za gnojenje itd. je tudi treba mnogo kapitala takorekoč kmetskih podložnikov, bivajočih v dveh dolgih in ozkih zakopati, ali ta kapital stvarja potem integrujoč del zemlje » — 460 % in se ne da od nje več ločiti, vsled česar au tudi ne gre kapitala. Seveda je te številke veljavnost samo relativna. več imenovanje „kapital". V zemljo zakopani kapitali niso Kolikor več delavcev je kjer na razpolago, toliko manj od sveta razločljivi, niti dejansko niti po svojih učinkih. se investira v posestvih. Seme se ne da več iz zemlje vzeti in takisto se ne da Za uspešno gospodarstvo je zlasti potrebno zadostno nikdar dognati, koliko pridelka se je zahvaliti semenu, prometnega kapitala. Kjer tega ni, tam je vsaka izredna koliko gnoju, vsled tega pa je jedino pravilno, ves kapital, dogodba usođepolna za posestnika. Gospodarstvo pride v kateri se je porabil za priredite v sveta, šteti kot inte- nered in naposled propade. Ne dá se tajiti, da je ravno grujoč del sveta samega in ne kot kapital. nedostajanje prometnega kapitala, brez katerega se po- Mej kmetijski kapital je šteti torej samo ono, kar sestnik ne more ganiti, največ uzrok današnjega klaver- ni z zemljo nerazločljivo združeno. Dvom, kaj spada po nega položaja vsega kmetijstva. tej definiciji h kmetijskemu kapitalu, more biti samo glede Potrebni prometni kapital se preračuna največ po poslopij. V pravem smislu besede je poslopja pač prište- dohodkih sveta. Kolikor večji je poprečni dohodek, toliko vati kapitalu in ne svetu, ker predstavljajo gospodarsko več prometnega kapitala je treba. V naših krajih se lahko imetje katero nima produktivne sile i pač pa postane s časom neporabljivo. Pomisliti pa da so poslopja reče. da je 30°/ 0 naloženega kapitala potreba, da ima gospodar zadosti prometnega kapitala. Žal, da so sila takorekoč neločljivo združena z zemljo in da se kakor redki tišti posestniki, kateri imajo toliko prometnega svet štejejo mej imobilija in se morejo hipotekarično kapitala, največ posestnikov ga nima nič in od tod izvira obremeniti. Ako se posestvo proda, prodajo se vred redoma tudi poslopja. Kadar njim se imenuje vrednost največ vsa beda kmetskega stanu. kacega posestva všteta vselej tudi vrednost poslopij. imajo flfa Poučni in zabavni del. Dasi torej poslopja teoretično spadajo mej kapital, vender največ podobnosti s svetom in zategadelj ni ugo- varjati, ako se smatrajo s svotom vred kot jedna celota. Kapital kateri se porabi za stavbo poslopij, je v razmerju z vrednostjo sveta jako različen. Neugodne kli-matične razmere zahtevajo več in večja poslopja za varstvo ljudij in živalij, kakor ugodno, isto tako je treba več poslopij, kjer je obdelavati stare njive, kakor tam » koder se izkoriščajo Ie travniki in pašniki. Kmetijski kapital je dvojen, stoječi in prometni. Stojeći je tišti, kateri se je stalno naložil. Sem šteti vrednost poslopij, strojev, orodja, ter sploh mrtvi inventar, dalje pa tudi vso živino in sploh živi inventar. Prometni kapital se imenuje vse drugo, kar je treba za izvrševanje kmetijstva, torej denar, živež, kurivo, krma itd. prejšnjih časih se je poljedelstvo izvrševalo z jako priprostimi orodji, toda v našem stoletju je čudoviti razvoj tehnike prinesel jako mnogo in kaj popolnih strojev in orodij tudi kmetijstvu. S stroji in novimi orodji se hočejo doseči kaj raznovrstni smotri. Pred vsem je njih namen, olajšati ljudem in živini delo ter pripomoči, da se izvrši delo kar možno hitro i dobro in ceneno. Toda ve lika večina strojev je taka, da se malemu posestniku njih nabava ne izplača. Ti stroji imajo vrednost in sicer še veliko vrednost samo za veleposestnika, kar je za malega posestnika znatna škoda, ker mu otežuje konkurenco. Mali posestniki se sicer lahko združijo in si skupno nabavijo stroje, ali to prouzroča navadno sitnosti in prepire, kon kurenco pa olajša — kakor kažejo izkušnje — le neznatno. Kmetovalec potřebuje delavce največ po leti in zategadelj imajo največjo vrednost zanj tišti stroji, kateri mu nadomeščajo poleti delavce, sosebno dandanes, ko prav poleti delavce najtežje dobiti. Koliko kapitala treba investirati v strojih in orodjih » to od razsežnosti posestva. Na Nemškem se računa za vsak hektar sveta investirati v strojih 45 , da je 60 gld. V Žalostna svatba. (Poljski spisala Valerija Morzkowska). Zalika si je zbrisala zastorom oči, toda čista resnica Î še oči so bile suhe. Nekoliko korakov za hišo je stal France, čakajoč, kaj snubci opravijo. Ni imel seveda uzroka dvomiti, da se jim ne posreči, toda srcé mu je bilo vendar nemirno. Oče in mati sta že smatrala Zaliko za svojo sinaho in ni jima prišlo v misel, da bi Lenartova mogla zavreči Bonkove snubače. Tudi on sam si ni domišljeval kaj ta- kega. Kako čudo torej naraščal v prsih nemir čakati. » , da toliko mu namesto radosti več, čim dalje je moral Ko je šel France tje, srečal je Tomaža, ki šel baš po tej poti. Čakal je kakor v mukah, čas mu je bil takó dolg, da se mu je zdelo, da bi imelo že svitati, da-siravno še petelini niso zapeli. Naposled pridejo snubci iz hiše. Bližali so se mu in hoteli proti mlinu, ker si mogel biti takó potrpežljiv ter čakati niso mislili i da jih tú takó dolgo. Francé jim zdirja naproti: pogleda » obledi ter ne upraša ničesar. Nesli so žganjico nazaj ; na licih se jim je čitala jeza. » Bedasta je ta Zalika" » oglasi se jeden, ali si nemara domišljuje, da nekak gospod pride po njo, ali kaj?" „Toliko slabše za njo, ker zametuje svojo srečo", omeni drugi; toda vkljub temu vam, France, za nevesto ne bo sile. Najdete deklet, kolikor bo vam drago. » Nimamo uzroka se ježiti ; kar hipoma bi lahko šli na tak način se Baskovi Pepici, ali k beli Marjani odvisno nam gostovanje ne zapozni. u Toda ta nas vet je ostal brezuspešen ; da, France jih nemara niti ni slišal, kajti stal je nepremično s pobešeno 410 glavo j in še î ko so jeli govoriti o drugih dekletih, se je vzravnal po koncu ter mahnil z rokó. «Nu,« .Čemu reče jeden njih „ali je prav takó? u imela mar več povedati. dobro srcé, za to se ni obrnila, niti se mu ognila » se ustavila » ko je viděla, da ji hoče nekaj mlatili prazno slamo?" dodá drugi; n ker „Ne beži pred menoj, Zalika!" reče naposled France nam spodletelo. treba se je posvetovati z očetom. Saj bojažljivo; přišel sem semkaj da te tu srečam i hoteč je znan pregovor: naglica ni nikjer nič prida." Nato g teboj govoriti". odidejo dalje mlinu j samó Francé je še ostal na svojem mestu. » France, ne jemljite si tega srcu resnica, ni mate uzroka". Ne to gredo dalje; kaj so hoteli ž njim? Prazne tolažbe mu niso segle do srcá in vrhu tega niso znali, o čem je mislil. Kakor vedno, bil je tudi sedaj sam v sé kaj si želite od mene?u upraša dekle neza-upljivo. „Kaj? Oj, Zalika! Zalika! Kaj sem ti storil, da si zavrgla moje snubače?" Zardela je, molčala nekoliko, na to pa reče z od- zamišljen, molčljiv. Ali da bi mogel takó obupovati radi jedne bedaste dekline, to jim še v glavo ni prišlo. Hotel je očividno ostati sam; stal je nepremično tam, kjer so se razšli, s pobešeno glavo, opirajoč se ob palico. Bila je že popolnem jasna, letna noč, dasi brez lune in skoro brez zvezd, ki so bledele v večernji zarji, katero je že lovila jutranja zora na vshodu. ločnim glasom: sama škodo, » Ha ? če nisem prav storila, imela bom vi si najdete drugo". On jo molčé ogleduje z nekakim čudnim nasmehom. Ona se mu je zdela jedina na svetu ; pa ji reče mi : „ Dobro znano, Zalika, da mi je težavno prikupiti se de-kletom. Ne znam ni poskočiti, niti zavrteti se pri plesu ne smejati se, niti se pošaliti". » » Nú, glejte, glejte, sami spoznate toa, odvrne dekle Snubači so se nekolikokrat ozrli ter videli ga malomarno. Komaj pa izreče te besede i jame biti žal » stati na mestu. Zdelo se jim je, kakor bi koga pričakoval. da i ih je izgovorila ; opazila i da so močno dimile To noč se spanec. Bonkovi so se malo očij v vasi zaprlo v sládek Franceta. ježili i da jih doletela ta sra- Toda on se ni čutil razžaljenega ; tiho vzdihne mota v Lenartovi hiši. Zalika je slutila, kakó jo bodo ter nadaljuje: „Nemara si nisem sam kriv tega. Zalika vláčili skozi zobe; stari Rok bil i v skrbéh in žal mn težavno se je šaliti, kadar srce boli člověka, in kakó bi je bilo, da je hči zavrgla táko srečo. me ne bolelo, ko se mi posmehajejo dekleta in otroci 9 Tomaž i kakor po navadi, pasel konja célo noč ; nazivajoč me „šepavca" ! Vem î da nisem zal, in če nihče se ni změnil za-nj; a če se vendar kakor srcé me ljudjè gledajo, se mi zdi, kakor me z metlami brigalo zanj, godilo se to na skrivnem. podili". Komaj je zasvitalo, ustane jo vsi ter „Kdo vam je rekel kaj takega, France ?" si poiščejo svoje vsakdanje delo. Viček se poda s koso na livado. Tomaž otide orat, stari Lenart je popravljal s sekiro vrata ljudém v očéh, da sem pohabljenec pri skednju, Vickova je ostala pri otrocih. Zalika pa je potem ne bom žalostěn ?tt Nihče mi ni rekel, toda kakó naj tega ne čitam « • • grd.. kakó naj šla lan plet. Lenartovo polje je bilo precej oddaljeno od hiše tam nekje pri gozdu, kjer so imeli na vgodnem prostoru na-sejan lan. Zalika se je napotila tja, zavozavši si na glavo robec, skrije obraz pred solnčnimi da jemali pogled. žarki ki so i • skoraj Šla mimo koscev » so šli s kosami na livado, šla sta mimo orača ter si niti ni drznila ozreti se za Tomažem. Na to je šla popolnoma sama po stezi, ob kateri rastlo gosto grmičje in so v njem cvetele trobentice in zvončki. Ljudje so izginili izpred očij in le od daleč je sli šala, kakó so klicali na vole, ki so orali. Nakrat pa nekaj zašumi blizu nje v grmovju, kar se hipoma pokaže pred njo mladeneč France. na Njegov prihod jo osupne; nemara kaj težilo vest zaradi njega, nemara se je spomnila, kako bridkost, so mu napravili njegovi snubači. Zardela je ter hotela Dek.e ga nehoté pogleda. „No, takó grd pa tudi niste", zašepeta. „0, ko bi se ti ne dozdeval grd, ne bila bi odbila mojih snubačev". » j to se ni zgodilo radi tega zakliče Med tem ko sta govorila, postala je ona vedno bolj pogumna ; te besede pa je izrekla skoraj posiloma, hoteč ga tolažiti, kakor znala. Toda on se s tem ni kazal potolaženega; nasprotno > pa pomolči nekoliko, me torej ni3i hotela? zopet nježno upraša: » čemu u Na to uprašanje ni mogla odgovoriti. » Ko ne bil uduren v tvojih očeh", nadaljuje, „bil popolnoma drugačen, Zalika ! bila moje solnce, me še smijati se ter biti srečen, kakor so naučila drugi. Toda ti nočeš tega". sedaj razumela, da mu je naredila krivico se mu cgniti. Toda France stopa po stezi ter izogniti stokrát večjo, nego si je sama mislila. Njene oči se za se ne misli ; bil je nekako bled, razkodrani lasje so mu lijejo s solzami. padali na čelo, da se ga bila skoro ustrašila, ko mu v očeh ne bila čitata resnično žalost. Zalika „Odpusti mi, France", zakliče, „tega nisem jaz kriva". V 471 n Dà, dobro vém, da nisi î • & ponovi on. „Druga dekleta na tvojem mestu se ne změnila za to na Tomaž jo po strani pogleda, če bi se mar ne hotela njim šaliti, ali pa si je nemara res le sam domišljeval, smijala bi se ter pozdravljala snubače. Toda i Zalika, da bo iz tega nastala svatba? & nisi taka. Ko bi me takó... sčasoma... hotela..." n Nu, učerajšnji snubači?" zakliče, „snubači šepavega Zalika se je naglo zganila, da mu je zaostala be- Franceta, u sede in mu podrla vse upanje. » Snubači!" odgovori prezirljivo, „hm, snubači so » Bog mi je priča", nadaljuje mlađeneč, „ne zaželel odšli, kakor so prišli!" bi nikdar nič nemogočega. Ne boj se, Zalika, nikdar nočem greniti življenja. Vidim, da ti ženitev sedaj še ni „Nisi jih sprejela...?" zakliče Tomaž, pridrževaje sapo. v glavi... Hotel sem samó reči, da sčasoma, pozneje • •« Ko bi se navadila gledati ná-me". Pričakoval je njene spodbudne besede, toda ona je ni mogla izgovoriti. Stala je osupla, nemirna in lice se takó spremenilo, oa je jelo biti Franceta strah. Namesto odgovora ga je pogledala vsa razgreta ljubezni. Takoj je spoznal, da teh snubače v ni mogla sprejeti, ker za njo je bil le on jedini na svetu! » Nemara pa si zaljubljena že v koga druzega?" r* € = € wSISM Novice. zakliče. Oster in hripav glas ga kar dušil v tem trenutku; poslednjo besedo je komaj bilo moči slišati. Vedel je, česar se je bal. Zalika je bila kakor na žrjavici, 9 * Osebne vesti. Župnijskiina upraviteljema sta imenovana Fr. Ju van za Logatec in Jernej Bernard za Po- stojno. Računski revident Fr Bergant je imenovan ra- čunskim svetnikom pri deželni vladi. Stavbena pristava Dalje časa ništa spregovorila med seboj besedice ; Leon Blondek v Kranju in K. Grrůnhut v Lineu sta iine- on slišal kakó utripalo srcé in zdelo se mu je, da síiši neko tuje, sovražno imé. „Ti ljubiš drugega", nadaljuje polagoma kakor po novana inženerjema pri deželni vladi na Kranjskem. Mestna hranilnica ljubljanska ne bode znižala obrestne mere za hranilne uloge, ampak bode tudi v prihodnje obrestovala uloge po 4°/0 in bode sama plačevala novi rentni dolgem pomisleku, ali kakor bi premagoval svoje burne davek, tako da bodo vlagatelji dobivali cele 4% obresti od občutke. „Dano ti je na voljo... prav imaš, prav !" za ulog Mestna hranilnica ljubljanska je daues največji slo kliče zopet. Dasi je imel na jeziku še besede : „Naj ti Bag odpusti!" dejal je nježno, Zalika!" „Pojdi z Bogom Na to stopi v grmičje, iz katerega je přišel, ter se venski denarni zavod, ima že blizu pet milijonov ulog in je popolnoma varen zavod, ker za vse uloge jamči mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in davčno rnocjo. Notarska zbornica. Pri volitvi v notářsko zbor- nico dne 21 t. m je bil izvoljen predsednikom notar po stranski poti poda proti gozdu, přepustivši Zaliko, da Gogola, kot odborniki notarji Viktor Grlobočnik v Kranj je šla, kamor je hotela. Zala deklica je gledala nekaj Lencek v Skofiiloki Plantan v časa za njim, vzdihnila ter šla svojo misli so bile pri Tomažu. pot H a vse njene Poznik v Novein mestu. Luka Svetec v Ljublji Litij dr in dr Ivan Niko Albin Fran Vok v Ljublj kot namestnika pa notarja Anton Komatar Ko se je opoldne vračala domov, srečala je Tomaža i na Vrhniki in Stanko Pirnat v Mokronogu. Nov denarni zavod. V Domžalah so osnovali ko je gnal vola. Od učeraj, ko je bežeč iz hiše zagledal hranilnico in posojilnico po Raiffeisenovem sistemu. bližajoče se snubce, ni ga videla nikjer. Vickov sinek mu Umrl je župnik v Podbrezjah Janez Golob, v sta je nesel zajutrek na polje Ni mu torej bilo znano, kaj rošti 56 let. , ' ' 1 Tovarniška firma G. Tonnies v Ljubljani je praznovala dne 21. novembra na jako slovesen nacin petdeset-letnico svojega obstanka. Dotične slavnosti so se inej drugimi udeležili deželnovladni svetnik dr. Rtilling, predsednik trgo- Poganjajoč vola in žvižgajoč si nekak nerazumljiv vinske in obrtniške zbornice Perdan, cesarski svetnik Murnik, se je dalje zgodilo ; samo njegove sokolove oči so opazile Franceta, ki se je plazil po poti, po kateri bi imela priti Zalika. / napev, šel spredaj in glasovi, ki so mu prihajali iz magistratni svetnik Šešek itd ust, so bili nekako zbadljivi. Boj za slovensko šolo v Gorici se začenja po- Ni precej pozdravil Zalike, ki je šla z brašnom polnoma iznova, ker je mestni poverjenik zakřivil „formalno plevela po poti; délai se je, kakor da je ne vidi Časih pomoto", da ni koj od početka napravil nikakoršnega proto- je udaril z leskovko nedolžna vola, i dasi ništa uhajala kola o koinisijonalnem ogledu poslopjo pri sv Roku, S poti Kdo postane nadškof v Gorici ? To vprašanj i mar več korakala potrpežljivo in ubogljivo proti še vedno ni rešeno. Lahi govore, da prideta v poštev samo domu, kakor je treba. poreški škof Flapp in goriški prost Jordan, dočim se je v le pred dvoriščem Lenartovega poslopju se Tomaž parlamentu pa menda neosnovano zatrjevalo, da pride ustavi. „No tedaj, kedaj bo svatba?" upraša zamolklim glasom. Zalika se veselo zasmeje » kaj Kaka svatba? meril. u upraša » kakor ne bi razumela na na to mesto ljubljanski knezoškof dr Missia. Občinske volitve na Koroškem. Konec tekočega in začetkom prihodnjega leta. vršile se bodo po.raznih krajih na Koroškem nove občinske volitve. Tri četrtine slovenskih občin na Koroškem so še vedno v nemškutarskih rokah, nem-škutarji se tudi že zdaj pripravljalo za boj, Slovenci pa se niti ne ganejo še. To je pač žalostno. Naj bi se poklicani možje vender že lotili delà. 492 Cesar v pogovoru z delegati. Kakor običajno resolucijo so nameravali visokošolci utemeljevati na zborovanju, je po vsprejemu delegacij cesar ogovoril posamične delegate, katero je sklical „klub avstrijskih narodnosti" na Dunaji, a Med ogovorjenimi je bil tudi slovenski posl Cesar ga je povpraševal po razmerah v Ljublj dr - j- n------------- ---------------------- —---j" ~ Susteršic. ker jim je to rektovat prepovedal, so vso stvar razglasili po po potresu, tistih. Eektorat dunajskega vseučilišča stoji pač popolnoma v italijanskimi dalegati je cesar govoril po italijanski Splošno taboru nemških nacijonalcev in si šteje v posebno nalogo pre se je opazilo, da se je cesar v svojih nagovorih do delegatov preČiti vsako slovansko izjavo, iz opozicije v avstrijskem parlamentu strogo izogibal vsaki opazki ozirom na notranji politiški položaj. Prazgodovinstvo. Deželna vlada na Kranjskem je izdala ukaz, da se prazgodovinske najdbe naznanjajo konserva- Nesreča na železnici. Pri postaji Horaždovice Franc JoŽefove železnice se je te dni zjutraj přiměřila velika torju. Zares potrebno bi bilo, ako se ukrenilo nekaj da nesreča V dunajski, v Heb vozeči vlak, kateri pride ob ---------vi v»", «»v vi oc uaiçuiiv utau), M« vi ' ' naše zgodovinske najdbe ne romale v tujino, kjer jih vsekako uri 28 min. zjutraj v Horaždovice, je zadela lokomotiva. Vlak plačajo, a za našo domovino so izgubljene. Deželna storila prav, ako bi stvar sama vzela v roko in jo je pridrvela z vso silovitostjo cd zadaj in zadela ob vlak a bolje vlada krepko podpir*ala; pri tem pa se ne ozirala na privatne instrukcije, ki so dostikrat protivne stvari. bil močno zaseden Potniki so skoro vsi spali. Lokomotiva tako močjo. da je več vagonov kar skupaj stisnila in jib vrgla z relsev. Zadnji štirje vagoni so bili tako stisnjeni i Hvalevreden ukrep. Novomeški odvetniki in no- se potniki niso mogli ganiti, jeden, da potovalec Pick, ja tarji so sklenili, pustiti svojim uradnikom nedelje in praznike utegnil skočiti skozi okno. Stirje vagoni so bili popolnoma popolnoma proste, dočim so doslej morali na take dni do- zdrobljeni. Na pomoč prihiteli ljudje nis) mogli do ponesre- poldne delati v pisarni od do 11 ure. Otroci požigalci Dne 13. t. m. igrala se petletna hčerka posestnika Martina Škrabe iz Iške vasi z žve-plenkami in užgala očetov skedenj. Ogenj je upepelil skedenj čencev, ampak so morali dobiti orodje, da so si naredili pot v te vagone. 14 potnikov je bilo na glavi in na gorenjem delu telesa poškodovanih, večinoma nevarno. Přenesli so jih v bolnico v Plzeň in èupo ter vse pridelke. Škoda znaša 900 gld vaši Spomenik Billrothu. Dne t. m so odkrili na Dučici fare Radatovič je 17. t m. pogorelo šest gospodarjev. dunajski uni verzi spomenik slavnému kirurgu, profesorju Bili Škod a velika, ker so poleg hiš in gospodarskih poslopij Za- rothu v navzocnosti mnogobrojnega občinstva. Billroth je bil zgoreli večinoma tudi letošnji poljski pridelki in krma. žgali so otroci, zakurivši pri svinjaku. Poskušen umor. Mestni tajnik v Gorici, dr. Ve-echi, je navihanec prve vrste. V Trstu je vsled svoje naviha- Gorici je necega 761etnega tisočakov, vsled Česar vec nosti bil odpuščen iz službe V moža z imenom Knez opeharil za ga je Knez poČakal na ulici in ga poskusil umoriti, pa ga je samo nevarno ranil. Lahi izkoriščajo ta napad seveda v svoje namene in mu podt.ikajo politične motive. Skrivnosten slučaj. V Rudenci, občina Vistanj pri PodČetrtka. odšel je te dni posestnik Hernavs z doma, pustivši doma 181etD0 hcer Franico in oba sina, katerih je jeden 16, najslavnejši učenjak-kirurg (ranocelnik) tega stoletja, kajti dělal je v svoji stroki pravcate čudeže. Umrl je v Opatiji. Podjetne ženske. Kakor se poroča iz; New Yorka, odpelje se 1. decembra 60 žensk v Klondyke, v deželo zlata. Vsaka je vplačala približno 2000 gld. in v to svrho so si najele ladijo Vse si hocejo pridobiti veliko denarj Seboj bodo imele tudi bolnico in jedno zdravnico. Nekatere so na-menjene otvoriti hotele, gostilne, jedna pa ima celo ogromno knjižnico seboj, s pomočjo katere si kani služiti denar. Razun voditeljice ni nobena vseh šestdesetih žensk nad 24 let stara. Morda si gredo tudi iskat moža drugi 6 let star, Ko pride dekla domov, najde hcer ustreljeno na tleh ležati p«ško pa, katera je prej visela na steni, je bila zdaj naslonjena ob omaro. Dekle se, Radikalno zdravljenje. Neka londonska elegantna dama je imela na obrazu skoraj popolne „kotelete" in čedne brke ; zato je hotela, da se oprosti tega nepridiprav okraska kakor priča že to, ni 8 pomočjo Rontgenovih žarkov. Zdravnik ji je namreč garan- mcgla sama ustreliti, brata pa trdita, da jima ni znano, kako se je nesreča zgodila. Prijateljstvo mej psom in mačko. V Kostanjevici je črna, komaj leto stara psića, katera doji poluletno vre<* pa tu li vso belo macko Psića ni še nikdar vrgla in tudi sedaj ni breja. De8a zdravnika. Ker je mačića psico veiuo za bradavico vlekla, so se le-te tirai, da bo imela potem čisto, gladko in lepo kožo. Po treh poskusih ni bilo videti nobenega uspeha. Po četrtem uplivanju žarkov pa je dama res izgubila i „kotelete kožo i brôice, z njimi z obraza. Dama sedaj toži moder- Grozna tragedija V Lugosu je razneslo na šestletno dekletce s steklenico v lékárno po zdravil. Dekle teklo; na cesti pa je padlo in sicer na črepinje ubite stekle- nice ter si přeřezalo žile na vratu Otroku je na cesti odtekla napele, vime je oteklo in začelo mleko dajati. Obe živalici sta Plavžu velik kotel, kar je prizadelo strojniku strašne opekline vedno skupaj in skrbi psića z materinsko ljubeznijo za mačko. Přinesli so ga domov. Soproga ponesrečenca je poslala svojo Slovenski vseučiliščniki dunajski so nameravali reagirati na razne nemške demonstracije in provokazije in so se zjedinili na naslednjo resolucijo „Živo uverjeni, da slovanské narodnosti naše države še niso dobile v narodnostuem oziru onih pravic, katere jim gredo po naravnem in zgodovinskem pravu, kakor tudi glede števila ljudstva, zahtevamo slovanski dijakih vseh dunajskih visokih šol jednoglasno, da se da svem slovanskim narodnostim naše države polna jezikovna ravnoprav- kri » še predno je prišla pomoč. Tudi strojnik je nekaj dnij za tem vsled strašnih ran umrl. Uboga žena pa hoče od ža losti kar zblazneti Poroka v zverinjaku Bostonu v Ameriki bila nedavno temu čudna poroka kateri je prisostvovalo kleti dveh levov sta se nost v uradu, v šoli in v javnem življenji, katera se jim do- ogromno radovednega občinstva sedaj krati zlasti v prid nemške narodnosti. Pripoznavajoč, da poročila Artur Stadrassy in Karlota Wibergova. Mej poroko se zadnji vztrajamo pri čas Cehom vsaj deloma pripomoglo do pravic se istim potom nadaljuje, dokler ne tem. da katero nile vendar izvršil župnik George Rader, se zverine niti niso ga občinstvo silno razburjeno ob tem pri bilo ne zadobé vse narodnosti slovanské svojih pravičnih zahtev v zoru. Ravnatelj zverinjaka pa je imel isti dan lepih dohodkov polnem obsegu. Slovanski dijati obsojamc odločno vse pojave Petdesetletnica ruskega novinarja M. Stasi- nemškega sovraštva, zlasti pa vse izjave nemških nasprotnikov, ljevič, zasnovatelj in upravitelj ru3ke revije „Vjesnik Jevropiu praznoval pred nekaterimi dnevi petdesetletnico svojega de-protujè zadostitvi naših pravičnih tirjatev, zahtevajo trajno lovanja na polju književnosti. Stasiljeviô je bil prej profesor s katerimi ne žalijo le našega narodnega čuta, marveč, nas- hegenomijo in nasilno gospodstvo Nemcev nad Slovani." To na petrograjskem vseučilišču in odgojitelj prestolonaslednika 493 Nikolaja (starejega brata cara Aleksandra III ) Početkom šestdesetih let pa se je lotil novinarstva, na katerem polju si stekel velikih zaslug. Petrograjsko mestno zastopstvo osnuje več šol in ustanovi več stipend!j pod imenom Stasilj Kuga v Indiji. Bombaya se poroča, da se je uvelo strogo nadzoistvo na železnici. Vse osebe peljale po železnici iz okuženih krajev, morajo so se pri- ostati skozi Loterijske srećke V Linču dne 20. novembra t. 1. : 9, 17, 39, 80, 80 V Trstu dne 20. novembra t. 1.: 58, 48, 68, V Pragi dne 24. novembra t. 1. : 56, 62, 54, 25. 48. šest dni v karanteni. Stirje Evropejci, mej vožnjo, so bili prenešeni v bolnico. so oboleli za kugo Konec sveta. Leta 1899, dne 13 novembra, to- Tržne cene. rej malo pred otvorjenjem pariške svetovne razstave utegne biti konec sveta. Znani Rudolf Falb pripoveduje, da istega dne naša zemlia morda trči ob planet „Tempel" in se razbije. Planet bode bežal v istem času preko tira naše zemlje in je V Ljubljani dne 15. nov. 1897. Pšenica gld. 12 20 kr. rž gld. 8 20 kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 7'— kr ajda gld kr proso gid kr turšica gld. 6 20 kr toraj mogoče, da trčita planeta drug ob druzega. Ako pa leča gld. 12 kr., grah gld. 12* — kr., fižol gld. 10* bode hotela sreča, da se to ne zgodi, pa je gotovo, da bodo padali gosti zvezdni utrinki „heonid" Tako prerokuje Falb. pomirjenje človeštva pa treba konstatovati, da je ta vre- (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr menski prorok porokoval že marsikaj, kar se ni zgodilo. Ruska vojaška godba v Parizu. Te dni se nahaja vojaška godba Preobrašenskega polka v Parizu, kjer igra tudi na predstavah v veliki operi parižki. Seveda je navdušenje Zna- francoskega naroda ob priliki bogateje za jedno točko Čilno pa je, da tega slučaja omenja tudi neki tržaški nemški MM priporoča jy Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani list z nekakim vihanjem nosu in načinom, bi hotel dati umeti, da Nemcem kar „nič" ne imponuje rusku-francosko prijateljstvo. 700 let, odkar rabimo premog. Letos je minulo že 700 let, odkar so ljudje našli premog in ga jeli spozna- vati kakor kuřivo. V početku so se zelo ogibali tega kuřiva, menda zato, ker je smrdělo; in v 14 stolotju je bil uveden na Angležkem zakon, po ka erem bi bii kaznovan s smrtjo vsakdo, ki bi kurii s premogom. No, kolika razlika mej sedaj « W • II vl Jedino pravi m % I (Tinctura balsamica) in tedaj 1 lekarne pri „angelju varhu tovarne farmacevticnih pre paratov DIE A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti činstva Rogatec-Slatini. nic- Preskušen vrednimi nosim ponareja- sedaj potrjen oblastev. zdravstvenih nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, v _ ze- uteši prsne plućne bolesti lodečni uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna vtis-an- gelju varhu". Vsak balzam, leno tiskane varstvene znamke, nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce vrednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prelcupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočífr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. nahaja zaloga mojega balzama, naj naroči direktno slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini. malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno steklenic 4 krone dvojnih steklenic Hercegovino malih dvoj nih vmarjev Manj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se saiůo proti poštnem povzetju. P&zi vedno nat&nóno na zgoraj sno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. 474 Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.