69. ifeullha.
V Ljubllanl. v soboto Z6 marca 19Z1.
L!U. leto
lahafa vsak dan popoldne lsvtsatai nedelje ln pratnlita.
fnse 3*1 s Prostor 1 m/m X ^ fnfm za male oglase di 17 m« visine 1 K, od 30 mm viSine dalje kupčijski in uradni oglasi I m'm K 2*—, notice, poslano, preklici, izjave In reklame 1 mm K 3*—. Poroke, zaroke 3J K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—* Pri večjih naročilih pogasi.
Vprašanjem glede inseratov nai sc priloži znamka za odgovor.
Bpr -nistvo „SlOv. Varoi;*   in „Maraiaa  Tls'taras" KnaUora
nlica št 5, oritlićno. — Te Voi tt. 3)4.
»elja
v  L u h j   i   fn po posti i
celoletno......K 420*—
polletno.........210-—
3 mesečno........1 W—
....... 35 —
Pri moreMtnem p->vl3an)u se ima daljna naročnina doplačati, tiaroćnik! ni!  po&ieio v i>rvli  moćutoti   ve.ino    '-*aar*   po nakaznici.
t Jugoslaviji:
celoletno napra, plačan  .   K 3^0* —
polletno 150-—
3 mesečno......„ 75' —
I     - ...... 2r —
Novi
Na sarn/> nls-nen* naročila brc nomtve denara >e ne more-in^ ozirati
OredulšUo nSlov. Narodi*1 Kanflova nHca 4L  9,  L nadetropl«
Telefon ster. 34.
Dopise aprafezna  la podpisana ln zadostno franaovana, pjaajr   Rokopliov na vrača.
Pos?me?na števitKa velja 1*20 K
PoStivn? plačana v gotovini.
■anazan
Pred re£ltai]o koroškega opni1
sanja.
V dopisih iz Pariza, priobčemh t našem listu, se je z vso dosled* n^stjo poudarjalo, da koroško vpra* sanje J>e ni definitivno odstavljeno z dnevnega reda in da vs!ed tega pripadnost Koroške plescitne cone A k Avstriji končno veljavno še ni izrečena. Naglasalo se je, da ima končno besedo v tem pogledu izre* či veleposlaniška konferenca v Pa* rizu. Da so bile te naše informacije p ivsem točne, dokazuje najbolj dejstvo, da se jih ni demantiralo z nobene druge strani.
Sedaj se zdi, da bo koroško vprašanje stopilo že v doslednem času v akuten stadij. Vse kaže na to, da bo veleposlaniška konfe^cn* ca razpravljala o koroškem probiz-mu istočasno, ko bo vzela v pre* tres tudi rezultat ljudskega glaso* vanj a v Gorenji Šleziii.
Ali je to slučaj, ali se je name* borna odlagalo načeti koroško vprs* sanje preje nego se Izvrši plebiscit v Šleziji, kdo bi to vedel? Naj bo pa stvar taka ali drugačna, eno je gotovo, da so vsled sličnosti sko* raj bi rekli identičnosti naše zadeve na jugu in poljske zadeve na severu, znatno poskočile naše akcije. Da je Nemčija s svojim velikanskim apa* ratom, s svojimi ogromnimi denar* nirni sredstvi in s svojim terorjem | zmagala nad mnogo slabejšimi Po* Ijaki v Gornji Šleziji, je. kakor vse kaže, samo v srečo naši stvari na Koroškem.
Dočim je imel preje naš postu* lat, da se Jugoslaviji vkljub no ugodnemu plebiscitu prisodi Koro* ška, samo labilne izglede na uspeh, ne pa zanesljivih šans, da se ures* niči, se je sedaj s sličnim izidom plebiscita v Sleziji stvar spremenila v svojih temeljih in sicer odločno na našo korist.
O končni usodi Gornje Šleziie razsodi kakor v našem slučaju, ve« Ieposlaniška konferenca v Parizu. Nobenega dvoma ni. da ta konferenca vkljub za Nemce ugodne* mu rezultatu ljudskega glasovanja nc bo prisodila Zgornje Slczije v celoti Nemčiji. Francoski listi pi* šejo o tem docela odkrito in ne pu* ščajo prav nikakecja dvoma o tem, da Nemčija v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem ne bo dobila vse Zgornje Slczije.
Tako piše n. pr. »Le Marin« dne 21. t. m. med drugim: »Ako bodo glasovi deljeni in ne bodo donesii nobeni stranki naravnost ogromne in občutne večine, bo tre* ha pač pokrajine razdeliti v dve coni,« »Le Gaulois« pa poudarja: »Ako se bo prebivalstvo na vzhod* nem obrežju reke Odre izreklo za Poljsko, ono na zapadnem obrez* ju pa za Nemčijo, bo treba uvaže* vati voljo glasovalcev. V nasprot* nem slučaju pa bo treba Zgornio Šlezijo razdeliti med obe dr* žavi — med Poljsko in Nemčijo. To je rešitev, ki je edino pravična in ki odgovarja tudi logičnemu za? konu.«
Ni torej dvomiti, da bo Polj* ska dobila vkljub neugodnemu plebiscitu svoj delež na Gornji SlezijL
Per analogiam lahko za to skle* parno z največjo gotovostjo, da bo tudi Jugoslavija prišla na svoj ra* čun na Koroškem, saj bo veleposla* niška konferenca istočasno razprav* ljala o šleziiskem in o koroškem plebiscitu. Ker sta oba slučaja analogna, je pač računati s tem, da bo konferenca v obeh slučajih izrekla   enako   sc   glasečo sodbo.
Koroški bratje, srca kvišku! Zora puca, bit če dana!
T>r. Jože Bavdek:
mm
9
; rotL-obra
m mm
U2I
.ar a fc* mm m
I.
Ing. gd. Mačkovšek je napisal j v »Slov. Narodu«  z dne 14. janu* i arja t. 1. članek »Pomoč Dražbi sv. I Cirila in Metoda!«.   V njem kaže na slabo gmotno st?nje družbe, na I
Dr. R. Kušej:
V Bački in Sramu.
(Konec) IH. Krušedol in Grgetek.
Krasnega nedeljskega popoldne so stala pripravljena udobna »dvor* ska kola«, da me povedejo v spremstvu g. tovariša Radojčiča na Fru* ško Goro v Krušedol in Grgetek. Ker g. prof. Radojčič radi stanoe vanjske bede v Ljubljani svojega mesta na naši univerzi dosedaj ni mogel nastopiti, je bil priklenjen slej ko prej na Karlovce, kjer sta mu nudila uzorna patriarhijska knjižnica in Srbska Matica v bj'ž? njem Novem Sadu mnogo gradiva za njegove znanstvene publikacije. Njegov predmet je srbska državna zgodovina, tedaj stroka, ki je za našo omladino vseh fakultet, pa tu? di za slovensko inteligenco v obče, ne samo zanimiva, ampak narav* nost neobhodno potrebna. A v Ljubljani se navzlic vsem naporom akademskih oblasti in trudu oseb* nih prijateljev g. prof. tekom eneja leta ni našel hišni gospodar, ki bi bil vzel 3 člane broječo rodbino marljivega učenjaka pod streho'^
Med vinogradi in nasadi sliv Brno kmalu dospeli na višino. Si* roka cesta vodi tod proti Beogradu. Na levi se bleste vaiovi Dunav*, preko katerega se razprostirajo ne*
njen veliki primankliaj za prvo nol* letje L 1921, celih 450.000 K pri* manjkuje; vidi za to vzrok v indi* ferentnosti do družbe in poživlja javnost, naj ji priskoči kar izdat* neje na pomoč, da se bo mogla re*
pregledne ravnine Bačke, na desni pa sremska polja s prijaznimi n-»s selbinami in tam daleč, daleč se vi* dijo vrhovi srbskih planin. Zemlja se je tresla, ko «*o topovi obstrelje* vali kraljevski Beograd, odrske in hrvatske oblasti so med vojno srh* skim posestnikom strogo rekviraJe vse pridelke, vzeli so jim iz cerkva večinoma vse zvonove, a vendar je narod ostal pogumen in bil pre? pričan, da konečno zmaga srbsko orožje. Ko je besnela vojska naj; huje, so srbski maršbataljoni ncli pesmi o Čičaperi (domače ime za kralja Petra) ali pa so označevali svoje delovanje v avstrijski vojni 8 stihom:
od špitalja do špitaija vse za cara i za kralja.
Po dobri uri vožnje smo se usta* vili prem Krušedolom, o katerem je pogosto poročalo svetovno časo* pisje. Samostan, ali kakor pravijo Srbi, manasrir je sezidan, kakor ve« čina teh zavodov, v skritem ko*u, tako, da ga ne vidiš, predno nisi tik pred njirn. Od jut?a sem je prihajal vedno sovražnik Turčin, zato se je bHo treba skriti pred njegovimi po* giedi in zavarovati pred kroglami iz njegovih topov. Ta lega v skritih kotlinah daje samostanom na Fru* ški gori nekak temno*resen zna* čaj.
siti preteče ji nevarnosti, da bi mo* rala prodati nekaj svojih zemljišč, nekatera celo v neo^rcšec! domo* vini in da bo mog ta s? v bodoče vršiti svojo sveto naloco.
Vsakega ljubitelja te za slo* \enski narod prezasiužnc družbe so zadele gornje besede brez dvo* in a globoko v srce. Nad 30 let že vrši družba zvesto in uspešno svojo vzvišeno nalogo. Zdaj pa je začela kar naenkrat nazadovati, pešati Da se reši krize, bo morala, če ne pride še o pravem času pomoč, po* seči po skrajnih sredstvih, po od* prodaji svojih'zemljišč, in to celo, o ironija! v zasedenem, neodrešs* nem ozemlju. Zares jako žalostno!
Nehote se vpraša vsakdo po vzrokih tega stanja.
Ing. gd. Mačkovšek vidi za ta pojav vzrok v ginevanju zanima* nja za družbo. Ima deloma prav. Samo deloma, pravim, zakaj, vso krivdo valiti kratkomalo na indife* rentnost in indolenco javnosti, se mi ne zdi pravično. Glavnega vzro* ka se namreč po mojih mislih gd. Mačkovšek ni dotaknil. Storil pa je to bržkone namenoma, kajti ne mo* rem si misliti, da bi bil prezrl, kar leži takorekoč na dlani. Toda jaz jem odločno mnenja, da molk ni v bodoče več na mestu. To spričuje dovolj jasno baš njegov članek. In ker je zadeva nad vse resna in važ* na, za naše neodrešene brate na* rodnosživljenjske^a pomena, terja od nas, da na poti do njene rešitve premagamo vse nepotrebne obzire in pomisleke. Resnici je treba pogledati v oči, ne oziraje se ne n* levo ne na desno. Salus populi s\\-prema lex!
Kar je torej gd. Mačkovšek zamolčal, hočem danes jaz odkrito in brez vseh ovinkov povedati.
»C.*M. d.« ubija zadnje čase v prvi vrsti konkurenca. Le poglejmo!
Njega dni smo imeli samo eno narodnosobrambno društvo, »C.*M. d.«. Ves narod se je pod njeno za* stavo zbiral. Delovanje je bi-o enotno, osredotočeno. Vse je med seboj tekmovalo, kdo bo za družbo več storil. Ni bilo Širom slovenske j zemlje količkaj večjega kraja, kjer bi ne bilo njene podružnice. In vse so se živahno gibale. V ponos si je štel sleherni, komur je bila podel j I na družbina diploma v znak njego*
ve požrtvovalnosti. Seve je imela družba temu primerno lepe uspehe. Od leta do leta je napredovali. Sele nekaj let pred vojsko ie bila nastala v menih vrstah nekakšna cepitev. Nekateri krogi so jo biTi zapustili ter so bi-i osnovali *S1 »v, stražo«, ki pa, kolikor mi je znano, družbi ni dosti škodovala.
A danes? Dares imamo kar štiri nar.=obr. društva hkrati Poleg »C.*M. d.« obstoje še »Jugoslaven* ska matica«, »Slov. straža« in »Go» sposvetski zvon«.
Spominjam se, da sem bral svoj čas v listih neko objavo, da naj se »JugosJ. m.« in »C.*M. d.« ne smatrati kot konkurenčni društvi.
Rad verujem, da so dotični ^o* Vpodje, ki so bili to objavo priob* čili, najboljše mislili, samo tega nc razumem, kako so si pravzaprav to vzporedno delovanje brez konku* renče predočevali, če so na vse možnosti pomislili, kar so najbrže i storili.
2e obstoj dveh društev z istim programom, na istem ozemlju sam na sebi, brez kakšnega posebnega konkurenčnega stremljenja, pome= nja medsebojno konkurenco.
Pred vsem moram omeniti, da je tvorilo doslej glavno torišče za nar.*obr. delo ozemlje Slovenije. V stari Avstriji smo imeli na jugu mi Slovenci delo v tem oziru najinten = zivnejše razvito. Vršila ca je C.*M. d.« Po vojski smo pa Slovenci, mctu brati najmanjši po številu, najhuje prizadeti. Lep kos so odrezali naši »prijatelji in zavezniki« od našega narodnega telesa. Rana je velika in skeleča. Kdor pa je nenosredno p ris zadet, to krivico tudi naimočneie občuti. Spričo tega bomo i v pri* hodnjosti morali stati mi Slovenci v prvih vrstah narodno^obrambnih borcev. A ker Je naše ozemlje majhno in naš narod maloštevilen, je nujna potreba, da je vse nn'e nar.*obr. delo kar naienotnejše. Vsako cepljenje moči in dela, četudi dobro mišljeno, je kvarno.
In kako naj smatram sočasni obstoj in sočasno delovanje štirih samostojnih nar.*obr. društev na tako majhnem teritoriju drugače nego cepitev sil, dela in kapitala?
V naši državi imamo malo večjih mest, ogromno večino tvo* rijo majhna podeželska mesteca. Njim sc pridružujejo veču in manj^
si trgi. Le v teh par večjih me«tih sc da ustanoviti brez posebnih tež* koč več sorodnih društev. Toda vso drugače je v ostalih krajih. Tukaj se dobi povečini jedva toliko oseb, da je moč sestaviti cn odbor kakc# ga društva. Prav taka težava je po* tem z nabiranjem članov. Kako rij se potemtakem osnujeto v takih krajih kar no štiri ra7ličre nodrnž* nice s sk .to čisto skladnimi nm# gi imi? Pni in i^ti osebi je ra sko* ro nemogoče pri vseh nar.^obr. dru« štvih z enaki t odr»;cm in enako požrtvovalnostjo delovati. C ' I sc bo marveč eden za to, drugi za drugo društvo. Kdor na je bil na primer poprej vnet delavec za »C.* M. d «. a je zdaj bolj zavzet »Jugosl. m.«, pomeni ta njegov preokret za prvo znatno z^ubo. In če se taki slučaji množe, znači to za družbo velik mini s v njenih dohodkih.
Dandanes potrebuje vsaka še tako dobra stvar reklame. Tudi nar.^obr. društva je nc morejo po* grešati. Tega se čvrsto zaveda I »Jugosl. m.«. Dnevni listi prinašajo često njene plamteče oklice na javnost. Opazil pa sem, da v tem oziru ne drži z njo »C.*M. d.<r ena* kega koraka. Res, da njej ni potre* ba biti tako glasnim kot njeni mla* di tekmovalki, ker jo že vsak zave* den Slovenec pozna, vendar bi bila dobro storila, če bi bila i ona več* krat javnost nase malo bolj opozo* rila, nego s suhim klicem: »Prispe* vajte za »C.*M. d.«' Kdor jc bolj glasen, ta se bolj sliši.
Poaosto čitam: V N. je prire* dihi »Jugosl. m.« veselico, zabavni večer, cvetlični dan itd. Uspeh si# j a jen. Čistega dobička toliko in to* liko.
Vprašam: Ali more takoj alf vsaj v kratkem času nato prirediti »(«*M. d.«, ali katero drugo od ostalih dveh društev kaj podobne* ga, da bo uspeh vsaj delno zado# volj i v?
O priliki drž. praznika, dne 1. decembra 1920, je bila poslala »Ju* goslovenska Matica« vlogo na višji šolski svet s prošnjo, naj odredi, da se bo ta dan mladina primerno opozorila na naše brate, ki še niso osvobojeni, ki čakajo naše pomoči in da se bo uvedlo pobiranje da* rov.
V Krušcdolu se hranijo zemelj* skl ostanki nekaterih srbskih vla* carjev iz dinastije Obrenov^čev in tudi truplo Ljubice, zavržene <o* proge kneza Miloša počiva tukaj. V7 zakladnici* je mnogo dragocene cerkvene opreme, kelihov, masnih knjig, z brilanti pošitih, z zlatom tkanih oblek zelo starega in tudi novejšega izvora. Poleg prostorov arhimandrita se nahaja v treh so* bah oprava iz delavnice, salona in spalnice kralja Milana, kakor jih je irnel v rabi v svojem stanovanju 3ia Dunaju za časa svoje smrti. Porce^ lanasta posod1, steklenice in kozar* ci vse je na svojem mestu. Na te* žkih svilenih garcinah pa se že po*-znajo sledovi časa. Tako je našel knežji in kraljevski blesk končno mirno zavetje med tihim samostan* skim zidovjem.
Na steni vise velike podobe kralja Aleksandra in kraljice Dra* ge. V Aleksandrovem portretu se še sedaj vidi luknja, ki jo je po* vzročila krogla zarotnikov, ko so streljali na nesrečno dvojico. Člc* veku, ki motri poteze Draginega obraza, si ni modoee vstvarili prave sodbe o tej ženski. A kalugjcr, ki naju spremlja, zagotavlja, da je imela krasne očL Gotovo je njena in njenega soproga tragika bila potrebna v kavzalni zvezi do* I godkov, katerih posledica je nnše I osvobojenic   V  tem smislu
hrani narod lahko dostojen spomin zadnjemu kralju iz rodu Obreno* vičev.
Krušedol ima zelo staro cerkev z bogatimi stenskimi slikami in je vsako leto štel med svojimi obiskovalci odlične osebe iz vseh krajev sveta. Med vojsko ic seveda mr^o* ielo tod tujega vojaštva in kalu* gjeri so imeli težko stališče. Sedaj jim dela preglavice najbolj agrarna reforma, ker različni demagogi na* jemnikom zemlje branijo, plačevati huk, ki ga hočejo ti po starem obi* čaju plačevati prostovoljno tudi na* prej. Pod nestalnostjo razmer trpi gospodarstvo kmetov in samosta* nov.
Manastir Grgetek ima nekoliko prijaznejšo lego kakor Krušedol. Oddaljena sta drug od drugega ko* maj nekaj kilometrov. Moj tovariš je bil z g. arhimandritom dobro znan, zato naju je sprejel kakor dva domačina. Častitljivi mož z le* pimi potezami v obrazu in silno prijetnim glasom je cel popoldan in še dolgo v večer doka i zanhaivo pripovedoval o življenju in običaiih srbskega seljaka.
Čim dorase gospodarju sin. mu poišče nevesto, seveda v nrvj vrsti tako, da bo imelo gospodar* stvo od nje korist. Zato ie nevesta tudi lahko nekoliko starejša od že* nina. V pre'šnjih časih so biti za* koni med 17. letnimi mladeniči in i
devojkami približno iste starosti nekaj povsem navadnega. Se le do« ločba, da je moral vsak, ki še ni od* služil vojakov, prositi za posebno oblastveno dovoljenje za ženitev, je nekoliko zmanjšala Število mla* dih zakoncev. Vsekako pa so mladi zakoni v vseh slojih pravilo še se# daj. V njih je iskati glavni razlog za to, da je morala v srbskem na# rodu teko visoka in stroga. Ncza* konskih otrok med seljaki sploh ne poznajo in tudi v mestih jih oč;« vidno ni, ker v srbskem pravu ne najdemo nobene določbe v njih za* ščito. Strogo pazi srbska cerkev, da se ne ženijo sorodniki med seboj. Zakonski zadržek sorodstva sega zelo daleč in le iz najtehtnejših raz* logov sc dobi dispenzo. Na ta na« čin sc najbolje zajamči zdrav za* rod in prepreči degeneracija.
Glede neveste se pomenijo na* vadno ženinovi in njeni starši med seboj. Če starši ne\csti ne privolijo v zakon, jo ženin ugrabi in odvedo skrivaj. Taka devojka bi bila v slu* čaju, da se zakon ne bi sklenil, osra* močena, zato je starši ne tiriajo na* zaj, so pa na dobrem v toliko, da izostane vsaka slovesna svatba, ki je zvezana z velikimi stroški. Fant* jc iz nevestine vasi zahtevajo zanjo tudi visoko odkupnino. Da sc i/ nejo te in ogromnih stroškov, ki jih tirja dandanes vsrka svatba, se je že precej udomačil običaj, da ženin
2 stran
♦SLOVENSKI NAROD*, dne 26. marca 1921,
69 Sfer.
Recimo, da bi bila, ne vede za to vlogo, i »C. M. d.« istočasno po* slala enako vlogo, komu naj bi bil višji šolski svet ustregel?
I. je skleni! od svojih dohod* kov na leto žrtvovati za narodne namene 200 K. Če bi potrkala »G M. d.« sama na njegova vrata, bi padlo vseh 200 K v njen nabiralnik« Zdaj pa pridejo drugo za drugim vsa štiri društva k njemu« vsako s svojo puščico. V katerokoli drugo bo vrgel nego v ono »C. M. d.«, bo le*ta prikrajšana. Toda 'domoljub se neče na nobeno stran zameriti in vrže v sako po enakih delih, t. j. po 50 K. In mislimo si, da je podob« nih slučajev veliko število, kaj je na ta način doseženega? Nobeno društvo ne bo imelo dovoli dohodkov, zadosti velikega kani tala, da bi moglo kaj pomembnega udej* stviti. Če pa bi se ta razdeljeni ka«
pital združil v eni sami roki, bi so dalo z njim kaj lepega ustvariti.
Da pa ni vseeno, jedi kapital razdeljen med več društev a** re, o tem spričuje članek g. Mačkov* Ška. Zakaj, če bi bilo vseeno, po« tem bi pač ne bilo treba biti »C. M. d.« ravno v preveliki zadregi, kajti, če bi javnost zadosti ne pri* spevala za pokritje primanjkljaja, bi ji priskočila na pomoč pa ostala društva a svojimi darovi in jo re* šila iz najhujšega.
Upam, da sem že s temi pri* meri dokazal, da ni nazadovanja \ »C. M. d.« kriva toliko indiferent* nost javnosti, kolikor konkurenca, zakaj zelo mnogo jih ie, ki ne mo* rejo na več strani enako veliko žr» tvovati.
Toliko glede nazadovanja »C. M. d.!«
Telefonska f n brzojaona poročila.
Politične tiesii.
=: Ministrski svet. Beograd, 24. tnarca. Danes popoldne od 5.—7. se je vršila ministrska seja, na kateri se je sklenilo, da Pasič odgovori na Davido-vićevo pismo. V dobro Informiranih krogih se trdi, da se bo na ta način resila kriza in da pride jutri do ponovnega sporazuma.
= Pašlcev odgovor na Davldovl-cevo pismo. Beograd. 24. marca. Kakor doznava vaš dopisnih, bo lutri od-fovoril g. Pašić na Davidovičevo pismo. Pašič bo v svojem r'smu izjavil, da ne smatra ouejra Davidovlćeve^a pisma, ki je bilo priobčcno v beograjskem časopisju, za nikak ultimatum s Stran! demokratov, ker so zahteve, izražene v onem pismu, del vladnega programa. Isto zahteva tudi radikalna stranka. S tem Pašičevem pismom bo politični položaj razjasnjen ln rešen.
=s Seja demokratskega kluba. Beograd, 24. marca. Danes popoldne se je vršila seja demokratskega kluba. Razpravljalo se je o novi politični situaciji. Poleg tega so ministri referirali o sej! ministrskega sveta. Razprave v klubu se nadaljujejo jutri.
= Samostojna kmetijska stranka. Beograd, 24. marca. Dr. Vosnjakova skupina je Imela danes popoldne se*o, na kateri se Je govorilo o težkočah, ki so nastale vsled objave Davldoviće-vesra pisma. Poslanec Pucelj ostane v Beogradu, ker se mu Je z merodajne strani javilo, da se bo politična situacija rešila še pred velikonočnimi prazniki.
— Slovenski socijalni demokrati In socilalisticnd kongres v Beograda. Beograd, 24. marca. Kakor se doznava, eo slovenski socijalni demokrati sporočili, da se ne bodo udeležili kongresa cen trum ašev, ki se vrši 27. in 2S. t. m. v Beogradu. Slovenski socijalni demokrati navajajo kot vzrok svoje odsotnosti, da Je poziv v beogradskem >Socljalistuc tako sestavljen, da jim enemogočuje prihod tudi taot gostom, sicer pa da niso dobili sploh nobenega poziva. Zagrebški centrumaši so poslali v Beograd pisano, v katerem zahtevajo odgoditev kongresa, ker se ni sklical na podlagi sporazuma. Radi tega pisma je prišlo menda med zagrebškimi centrumaši do razkola. Sarajevski socijalisti pošljejo na kongres sedem delegatov, ker so se odločili, da se spojijo z beogradskim! socijalisti v eno stranko,
= Konferenca o novi agrarni naredbi. Sarajevo, 24. marca, Danes se je vršila pri vladi konferenca o novi agrarni naredbi. Na podlf ji te nove naredbe odpade Člen 7 agrarne reforme o begluških posestvih. Mesto člena 7 pride naredba, po kateri   bi se na-
nevesto, seveda le na videz ugrabi in jo odvede na svoj dom. Narod si zna tedaj pomagati in si vstvaria deloma še danes svoje pravo sam.
G. arhimandrit pozna tudi Slovenijo in je bival L 1917. kot gost v Slatini. Se od takrat ni poza* bil discipliniranosti našega ljudstva, Živo se je zanimal za naše razmere sedaj in me vabil za čas počitnic k sebi, da pobližje spoznam življenje srbskega ljudstva in polagoma obi* ščem vseh 27 manastir j ev na Fru» ški Gori. Govorila je iz njegovih besedi ne samo živa ljubezen do njegovih ožjih rojakov, ampak tudi očetovska skrb za našo veliko skup* nost. Ako bi se pri nas sodilo v vsem in vedno Srbe in Srbijo z one* ga višjega stališča, kakor oni sodijo o nas, potem bi kmalu postali v svetu ne samo ena najbogatejših ampak tudi ena najmočnejših sCL
Odnesel sem seboj najlepše utise in imel sem zadoščenje, da so v naši kraljevini najti tudi kraji in krogi, kjer vladajo višji nazori in višje misli kakor se izražajo navad* no v naši domači majhni strankar* ski politiki. Program pokojnega dr. Kreka se je v eni točki kaj hitro v najvišji meri izpolnil: imamo pro* stosti, veliko zlate prostosti, a pre» malo jo cenimo. Uresničiti ostali del programa, vstvariti en narod ?n eno državo bo dosti ložje, kakor se zdi, ako nas pri tem vodita brat* "stvo in ljubezen do domovine. Spo« znava j mo brata v srce, ne od daleč, ne vstvarjajmo mej ampak podi« rajmo zidove, ki nas ločijo in Kre* kov program bo uresničen, , vi
godbenim potom rešilo razmerje med begi in onimi, ki so se dobili njihovo ztnnljo. Ta zadeva naj bi se izvedla pred kompetentnlmi rednimi sodišči.
= Dr. Korošec o svoji politiki. Sarajevska >Hrvatska Sloga« priobču-Je razgovor svojega »otrudnika z dr. Korošcem, ki se je, kakor smo poročali, udeležil skupščine hrvatske klerikalne stranke v Sarajevu. Dr. Korošec je rekel med drugim, da vstop muslimanov v vlado ne bo vplival na njegovo borbo za avtonomijo. Klerikalci ne bodo bojevali naprej, pri čemur jih bodo, po dr. Korošćevi izjavi, podpirali tudi muslimani. Na vprašanje, kaj bo ta storila Jugoslovenski in Narodni klub. Če sprejme konstituanta centralistično ustavo, je odgovoril: V tem slučaju nastane sn na? vprašanje, ali se bomo sploh udeležili glasovanja ali ne.
=z Is ustavnega odbora. Kadi velikonočnih praznikov odpotuje večji del članov ustavnega odbora domov. Dne 24. 1 m. je predsednik ustavnega odbora Demetrovič odpotoval v Zagreb. V poluradnih k rogih se trdi. da bo po praznikih ustavni odbor svoje delo dovršil v brzem tempu.
ss Rekonstrukcija kabineta. Dopisnik >Rijeci< javlja svojemu listu iz Beograda, da Je po včerajšnji seji demokratskega in radikalnega kluba jasno, da se bodo težkoče. ki so se pojavile zadnje dni, lahko izblažile. Po poročilu informiranih krofih je situacija danes zelo dobra ter se bo po seji ministrskega sveta lahko predložil regentu v podpis ukaz o imenovanju novih ministrov.
ss Za Nikrto Danilo, za Danilom Mihajlo, za Mihajlom ... O >kronanju< črnogorskega kneza Danila porerajo francoski listi, da se je >kronan;"e< vršilo v ruski cerkvi v San Romu. k"mor so prišli tudi zastopniki vojaštva, ki je ostalo zvesto pokojnemu Nikiti. Kronanja so prisostvovali bivša kraljica Milena, knez Peter v generalski uniformi, kneginje Vera in Ksenija, m i-nlster« Plamenac, general Vučinic, vojni minister dr. Sepelj, pravosodni in prosvetni minister Vinjanin in drugi. Po kronan iu je prisegel Danilo na Črnogorsko ustavo, dva dni pozneje pa se je odrekel >prestolu< na korist Mihajla . . .
= Senzacijonalne aretacije v Varšavi. Iz Varšave poročajo, da sta bila tam aretirana general Perem i k in, bivši poveljnik tretje ruske armade in polkovnik grof Muravjev. Istočasno je aretirana tudi grofica Janina Zamoj-ska, prijateljica grofa Muravjeva. Aretirani so snovali atentat na zastopnika dume, znanega protivnika bolj?evikov Borisa Savinkova. Pri bišni preiskavi no našli mnogo obtežilnih dokumentov, pisem in načrtov, orožja, municije in potvorjenih potnih listov za Avstrijo in Madžarsko.
sx Horfbv o madŽaiVjI monarhi-stiČni politiki. Dopisnik >Petit Parisi-ena< se Je razgovarjal s Horthvjem, ki Je izjavil med drugim* Madžarska je monarhija na temelju pravnih in stvarnih razmer. V odsotnosti kralja Fem jaz regent Kralj Karel, bivši avstrijski cesar, je naš edini zakoniti kralj. Dokler se on ne odreče, ne bom priznal nobenega drugega kralja* Z druge strane priznavam, da bi njegov povra-tek povzročil velike težkoče, toda upam, da se bo s pomočjo parlamenta rešilo tudi to vprašanje.
= Češkoslovaška doplacnje 740 mirj. za kruh. Državni gospodarski •vet je sprejel resolucijo, da se cene moke ln kruha regulirajo tako, da drsava ne bo več obremenjena z doplačili. V inozemstvu na kredit kupljene količine znaSajo tri in pol milijarde kron. Po sedanjih cenah za kruh in moko doplacnje Cohoslova&ka mesečno 740 milifonov kron za pokritje diference med nabavno ln prodajno ceno.
Iz naše kraljevine.
— Novinarska kongres v Sarajeva. Sarajevo, 24. marca. Danes so se ođpel}alJ delegati sarajevskega udruženja Mitrovič. M and 16 ln Maksimović v Bosanski Brod, kjer bodo sprejeli slovenske in hrvatske novinarie in jih spi smijali na poti v Sarajevo. Na slav nostno sejo, ki se vrši na velikonočno nedeljo, so povabljeni predstavniki vlade, narodni poslanci in delegati vseli kulturnih društev.
Ix delete anarhic.
Bomba  v   gledališču*   — Avantiieva zgradba Mgorela. — Mornariški kom* plot
— Firence, 24, marca, Boji med socialisti in fašisti se poostru.ejo. V Cutiglianu je prišlo do krvavih spopadov in ponoči je bila cela bitka. Fašisti so udrli v poslopje komunistov in tam vse razbili. V S. Giovanni ie trajalo streljanje dve uri. Več oseb ranjenih in mrtvih, trgovine razbite, V biižini več oseb ranjeni!* in mrtvih. V Carrari je proglašen splošen štrajk. Iz S. Giorgio di Pavia poročajo o novih pobojih, istotako iz številnih drugih krajev.
— Milan, J4. marca. Na električni progi P.dison se je čula v noči na 22. t. m. močna eksplozija. Moteli so razbiti velike kole električne napeljave in tako odvzeti Milanu električno luč. Nimen se ni posrečil. Včeraj zvečer se je začula velikanska detonacija no vsem mestu. Polastilo se ie prebivalstva grozno razburjenje. Končno se Je, Izvedelo, da je počila bomba v gledališču Diana. Predstavljali so »Mazur-ka bleu«. GleduliSče je bilo polno. Oh II. je bila vržena bomba v gledališče. Strašna panika. Vik, krik. množica beži, mrtvih okoli 20. ranjenih okoli 50. Gledališče je zelo poškodovano in poškropljeno s krvio, deli človeških teles lefc tu in tam po dvorani. Hitro so bili pritekli Ojrnjejrascl, ki so pogasili pri-četrk ognja. Fašisti so nato drli pred po lopie »Avanti«, drugi pa pred uredništvo lista »Umanita Nuova«. kier so razbili vse. kar jim je prifTo pod roke. Ponoči ie prišlo do ljutih spopadov na raznih kraiih. Tresti so zažjjal1 novo »Avantijfevof z™ d no, Ki ie zgorela« Znova je Ml poskusen itanad na elektrarno, — T? Ga eto poročajo o komplotu, da bi zlrt 1 v zrak dreadnought »Gfafto Cesare«.
BOLJŠEVIČKI KOMPLOT V ITA*
LIJI.
— d Berlin, 24. marca. »Vos* sisehe Zcitung« javlja iz Rima: Kakor poroča »Epoca«, so na kro* vu bojne ladje »Julio Cesare« od« krili komunističen komplot. Komu* nisti so hoteli ladjo razstreliti. Are* tiranih je bilo 17 mornarjev.
DIVJANJE FAŠISTOV.
— d Milan, 24. marca. Pri bombni eksploziji pred gledališčem »Diana« je bilo ubitih 9 oseb, kakih 100 ranjenih. V maščevanje so pri* drveli fašisti pred uredništvo lista »Avanti«, a so bili od policije raz* pršeni. Nato so opustošili uredni* štvo in tiskarno lista »Humanita Nuova« ter poslopje zažgali. Rf;* zen tega so razdejali dva seciali* stična kluba. Število žrtev še ni znano. Od ranjenih je ponoči umr* lo 13 oseb.
ITALIJANSKA ZBORNICA OI>-GODENA.
— Rim, 24. marca. Včeraj je bil Sprejet zakoniki načrt glede ureditve plač želozn^kega osobja. Na to je bila zbornica odgođena do 19. aprila. Sodi se, da se zbornica ne snide več, marveč da bo začetkom aprila rnzpuščena, da bodo volitve 15. maja in se snide nova zbornica začetkom junija.
PO PLEBISCITU V GORENJI
Šleziji.
— d Opolje, 24. marca. Po na* ročiJu državne vlade je imel nemški pooblaščenec Hatzfcld nocoj i za» vezniško komisijo resne pogovore o položaju na gorenješlezkem in* dustrijskem ozemlju. Zahteval je takojšnjo vojaško varstvo za prebi* valstvo proti poljskemu nasilju. Komisija je zagotovila, dr odpošlje ojačenje v Katovice in Bvtom. Te čete dospo na svoje mesto že no* coj.
— d Varšava, 24. marca. (Brez* žično) Poljski plebiscitni komisar Korfantv predlaga po izidu ljudske* ga glasovanja v Gorenji Šleziii de* litveno črto, tako da bi okraji Pšti* na, Rvbnik, Katovvice, Krolevska Huta, Bvtom, Hindenburg, Tarno* wice. Glivice, Vc'ke Strelce in pa deli Kozla in Olešna pripadli Polj* ski.
— d Bytom, 24. marca. Medna* rodna komisija v Opo'ah je izdala nastopni razglas: Prebivalstvo Go* renje Šlezije je med glasovanjem vzorno vzdrževalo mir in red. Ne* kateri elementi pa so se v vzhodnih krajih dali zavesti k izgredom, ki bi utegnili motiti red. Mednarodna vladna komisija, trdno odločena, vzdrževati brezpogojno red, pro* glašs obsedno stanje nad mestom in okrožjem Bvtomom ter nad me« stom in okrožjem Katowicami.
— Pariz, 23. marca. (Havas) Uradni rezultati ljudskega glasova* nja v Gorenji šleziii še niso znani. Prve številke so bile ra Nemčijo ugodne, ker so prišle iz mestnih centrov. Rezultati z dežele so pa ▼tis vidno izpremenili. Kolikor se ve do sedaj, imajo Poljaki v premj« govnih okrožjih nedvomno večino. Južni kraji premogovnega okrožja izkazujejo pretežno poljsko večino. V severnih delih so glasovali vsi kraji za Poljsko, le mestni otoki iaaajc nemško večino. Obkroženi pa
so popolnoma od podeželskih kra* jev, kjer prebivajo poljski poljedel* ski delavci. Nemčija uporablja ve* sti o mali večini v Gorenji šleziji, da izjavlja, da sedaj o de'itvi šlcu kega ozemlja ne more biti govora. Ta njena zahteva pa jasno naspro* tuje versailleski mirovni pogodbi, lwjer ima medzavezniška plebiscit* na komisija po sklepu ljudskega glasovanja ententnim državam predlagati črto, ki naj tvori bodo* čo mejo med Gorenjo Šlezijo in Nemčijo, pri čemer se je ozirali na zemljepisni in, gospodarski položaj.
KOMUNISTIČNI POKRET V NEMČIJI.
— d Berlin, 24. marca. Kakor poroča »Vossische Zeitung«, sta se državni kabinet in pruska vla'ia včeraj bavila z dogodki v srednji Nemčiji in Hamburgu. Sklenila sta, da ne proglasita nad srednjo Nemčijo izjemnega stanja, ker upata, da se bo spričo razsodnega in mir» nega zadržanja delavstva komuni* stična akcija v srednji Evropi tudi brez nasilnih sredstev izjalovila.
— d Halle a. d. Saale, 25. marca. Tiskarno »Klassenkampf« ie davi zasedla policija. Policijski ura* dniki so zaplenili letak, ki poziva na stavko, letak pa je vendar izieL Delavstvo Langershausove tovarne je odložilo delo. V Eislebnu je bilo na obeh straneh mnogo mrtvih in ranjenih. Stavka se razširja dalje tudi v poljedelskih podjetjih. Mest« na policija je ukinila svoje poslova« nje, ker so bili trije stražniki z roč« nimi granatami ranjeni.
— d Berlin, 24. marca. Po po» ročilih iz Srednje Nemčije ie sredi* šče vstaške^a gibanja med Eisleb« nom in Hettstedtom. Tukaj je baje nekaj tisoč oboroženih. Iz Eislebna poročajo o plenitvah. Železniško progo med Eislebnom ln Halle so vstaŠi razstrelili. V Leimu je 50 dr> 100 oboroženih zasedlo izhode. Oblastva poudarjajo, da se štiri petine delavstva ne udeležujejo te» ga gibanja in ne odobravajo te» rorja.
— d Berlin, 24. marca. »Vor* vvarts« javlja iz Hamburga: Po vče* ra^šnjem viharju je povsod mir, celo pri komunistih. Danes onoldne so se obratni svetniki večinskih socialistov s komisarjem pogajali glede vpostavitve dela.
CEŠKOSLOV. s ITALIJANSKA POGODBA.
— d Rim, 23. marca Danes dopoldne je bil podpisan trgovinski dodovor med Italijo in Ceškoslova* ško o juridičnih in finančnih vpra» šanjih, ki se nanašajo na pripadni* ke obeh držav.
NAIVNA BAJKA, —d Praga, 24. marca.   Cefikl listi
označujejo kot prazno fantazijo vest >Borliner Tageblattac is Bazi a o namišljeni tajni vojaški konvenciji med Franciio in Češkoslovaško ta primer monarhi stičnega ali boljševiškega državnega prevrata v Nemčiji ali Avstriji. -vNarodni Listyc konstatirajo, da se baš general Divii. ki bi po tej infonna-ciii imel rapovedovati diviziji v Hodo-ninu, še vedno nahaja na svojem mestu v ministrstvu za narodno brambo. >Pravo Udu« imenuje vest naivno bajko.
RADI ODPUSGBNIH DELAVCEV V PRAGI.
—d Praga, 24. marca. >Ceeke Slovo« javlja, da so radi odpustitve 12.000 delavcev iz 60 metalurgičnih podjetij delavci zasedli tvornice ln zahtevali, da se delo nadaljuje, V ministrstvu za socijalno politiko je bila konferenca* da se prepreči odpustitev delavcev. V to svrho se bo vršila čimprej konferenca delodajalcev in strokovnih erga~ nlzaHj s sodelovanjem ministrstva, da se urede nove kolektivne pogodbe.
LLOYD GEORGE PROTI SO* CIALISTOM.
— d London, 24. marca. Mini* strski predsednik Lloyd George je imel danes pred »News Mambers Koalicions Group« (iz 112 parla* mentarnih članov obstoječo skupi* no obeh kril koalicije) velik politi* čen govor, v katerem je nastopal za koalicijo v svrho boja proti socia* lizmu. Izjavil je: Velika nevarnost pomen j a fenomenalni razvoj nove stranke s prevratnimi cilji. Ta stranka se imenuje delavska stran* ka, v resnici pa je kapitalistična stranka. Ona trga druge stranke v kose, da potem raztrga meščansko družbo. Socializem dela na razruše* nje vsega, kar so veliki preroki ln voditelji obeh strank dolga stoletja a težavo ustanovili. Neodvisni libe* ralci podpirajo to revolucijo. Njih artilerija pomaga uničevati posto* janke meščanske dmžbe. Ako bi imeli uspeha, bi socializem vdrl v citadelo in bi tamkaj gospodoval. Lloyd George je pozval vse, ki se nevarnosti zavedajo, naj se strneio v eno vrsto. Večerni listi se obšir* no bavijo s tem govorom ministr* c>kega predsednika.
KoroScI! Koroške!
Naše solze so še sveže. Prišla je pomlad. Korotan se odeva v ze* lenje in vabi naša srca nazaj, na« zaj v planinski raj ... Vsi, ki ima* mo Koroško radi in trepetamo za njo, še čujemo grmenje topičev in žalostne zvoke zvonov, s kateri so nas gnali kleti sovražnika iz dežele, kjer je tekla naša zibelka. Mi* nulo je skoro pol leta. Pride čas. da gremo nazaj. Zato sc snidemo Ko* rošci in Korošicc, da sami razmo* trivamo o položaju ter nodamo vsej javnosti dokaz koroške solidarno* sti in neomejene bratske ljubezni, Vabimo Vas na
SHOD KOROŠCEV,
ki se vrši na velikonočni ponedeljek, dne 2<S. t. m. ob 1. popoldno v Ljubljani v mali dvorani hotela Union. Vabljeni ste vsi in sami Korošci in Korošico, ki <*te bivali in delovali na Koroškem pred 1. januarjem 1919.
Pod predsedstvom bivšega po* slanca Grafenauerja bodo govorili: 1. »O sedanjem staniu l.o* roškega vprašanja,« poslanec Brand« tner. 2. »O sedanjih dolžnostih Ko* rošcev«, dr. Janko Arnejc.
Ker sc bližajo odločilni meseci za našo Koroško, jc treba, da za* vzamemo mi K o r oŠ c i s a ni 5 jasno in vzorno stališče napram vsi J'Jgoslovenski javnosti. Mi s a* m i hočemo postati tudi odločilen faktor v koroškem vpraša* nju in hočemo pogledati resnici jasno in odkritosrčno v obraz ter napraviti korake, ki jih Jugoslavije zahteva od nas. Noben Korošec, nobena Korošica ne sme manjkati! Iz oddaljenih krajev pošljite vs/j zastopnike*Korošce.
Dneune piEstJ.
V L/ubrani. 25. marca 1921.
— Pozor, državne oblasti! Z vseh strani nam dohaja o vesti, da so se lell protidržavni elementi v zadnjem času izredno Živahno gibat!. S Hrvatskega nam zaupno rxwočajo, da pripravljajo Radlčevci v družbi z drugimi prevratnimi življi odločilno akcijo za hrvatsko republiko. Te vesti vedo povedati, da nameravalo ti elementi jutri v soboto Izvesti državni preobrat, odcepiti hrvatske pokrajina od Jugoslavije in proglasiti hrvatsko republiko. V Sloveniji državi sovražni £lvlji operirajo z drugimi sredstvi Med ljudstvom se potikajo agitatorji v civilu in v uniformi ter tajlnsrveno šepečejo, da se pri-pravljajo veliki dogodki, ki so žs neposredno pred durmi: Jugoslavija razpade že v nekaj dneh. Srbi si hočejo osnovati svojo veliko Srbijo in so se že zadovoljili s tem. da se odcepijo od njih Hrvati in Slovenci. S tem je soglasna tudi antanta. Hrvati in Slovenci osnujejo svojo samostojno drJLvo, k) bo obsegala pole* hrvatskih in slovenskih pokrajin Se celo Štajersko, Koroško in vso Goriško s Trstom. Ta nova drŽava se bo imenovala Ilirija ln bo stala pod italijanskim ali francoskim, vsekakor pa pod katoliškim protektoratom. V kratkem se proglasi splošna mobilizacija v vseh slovenskih In hrvatskih zemljah. V sporazumu S Srbi. ki si ustanovo, kakor rečeno, svojo Veliko Srbijo, se mobilizira sedem hrvatskih in slovenskih divizij, ki imajo nalogo, da zasedejo zori označene dežele bodoče Ilirije. — Tako se tajinstveno šepeče vsepovsodi. Ljudia, lahkoverni kakor so. verjamejo ln se ne zavedajo, da izhajajo vse take vesti iz krofov, ki bi v državi radi izzvali zmede, da bi lažje ribarili v kalnem ln izvedli svoje načrte, ki so v tesni zvezi z nazori gospode, ki sedi v Pran-Kinsu. Vprašujemo se, kdo je v zvezi s to ajritacijo in propagando? Morda nam daje na to vprašanje pojasnilo poročilo, priobčeno v celjsk*. »Novi Dobi«, ki se rlasi takole: »Dogodilo se je, da je bil od Zdravstveno oblasti prepovedan mis'Jon v Šoštanju zaradi kužnih bolezni. Od župnika nahujskano ljudstvo je poslalo zdravniku jrrozilno nismo ln na mrtvaških nosUn^cah kun debelega kamenja, češ. s takšnim to bomo ubili. Zgodilo se je. da Je misijonar kMub prenovedi ndsijona ostal tam in dan za dnem v prldljrah hujskal ljudstvo, češ: »Kai imite od nove države? Sarhe davke in nič drngezaf* — Ako uvažu?emo, da je tam nedavno tesa somišljenik Slovenske Ljudske Stranke odkrito priznal, da pristaši te stranke ničesar drutr^sra ne žele. kakor to, da bi bili vsi Slovenj zonet združeni v eno upravno celoto. f>ko tudi pod tujim, pa vendar katoliškim vla-darfem, da bi bfll zadrvvoltni. ako bi prišli masrnri ttdi pod Italiio, ki bi združenim Slovencem gotovo rada priznala popolno narodno ^vronomro, oo-tem moramo sk'enati, da so z zeroral omačeno proti državno pronajrando, nko ne v tesni, ra vsai v rnMi zvezi kro<rI. ki fmnio Stike z n*!o klerikalno stranko. N^l bo stvar ka-:r*nakn1\ eno le Hfifcvi nn'rehno. d* vrndnr rnbrrrt nntfnrft drrnvnn &h?iH r iri^mn rtr-Sftn in ninravf. rr*n frrhn fnttf r n^ln?-! n^tn rdnr^em ?'^n~r ter pr^t*'^r^nvnt 1 pof'1. Handanes meni Xe vsak l^nov in nr^tonač da srn* rovariti DroH na*I I dr^vf. Zakal?   V^r   ra*t"*>a!o naše
, ved-»o r roVavd~arni. 7-»tn se je ta r»ro-<idržavni pokret, ta rak-rana da salom
63. štev.
.SLOVfcNSKl NAKOU*, dne 26. marca 1921.
3. stran
,-žavnem telesu. Že tako razpasel na « eh koncih in krajih, da resno ogroža : našo eksistenco. A naše oblasti zro i vse to s prekrižanimi rokami! Skraj-■ čas jc že, da se zganejo in izžgo to k-rano. Pa takoj, sicer   ut«gne biti ' epozno!
— Iz prosvetne službe. V mini* rstvu prosvete je imenovan za isarja I. razreda absolvirani prav* ik dr. Janže Novak. Bivši pover* jnik za uk in bogočastje v Ljub* ani dr. Karel Verstovšek je po* iaknjen v VI .čin. razred in ob* lem vokojen psneiozjpumhlwyf nem vpokojen s penzijo, ki mu ripada po službenih letih.
— Iz politične službe. Fran Jur-. a, okrajni tajnik pri bivšem okrajnem
lavarstvu v Logatcu, je v dosedanji užboni lastnosti sprejet v službo doline vlade za Slovenijo ter obenem odolten v nadaljnje službovanje ko-landi zapadnega odreka v Gorenjem ■ogatca.
— Iz policijske službe. Viši nabornik varnoetne straže Peter Ger-i n i č Je imenovan za osrednjega nad-omika varnostne straže v VII. čin. azredu pri policijskem ravnateljstvu
Ljubljani. — Fran V i d 1 c, pristav zmožnih uradov pri okrajnem plavar-vu v Mariboru, jo sprejet v stalež po-icijskih pisarniških uradnikov za Slo-cnijo ter ostane dodeljen policijskemu komisarijatu v Mariboru.
— Osebna vest Računski revident \anc Lenarčič je imenovan sa ra-
. anskega svetnika.
—■   Izbrisan kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je tari a dr. Josipa Barleta v Mariboru na njegovo prošnjo izbrisalo iz menika kazenskih zagovornikov.
— Opozorilo lastnikom avtomobilov. Lastniki avtomobilov se opozarjajo, da se pri vožnji po obljudenih in )rometnih krajih točno ravnajo po zar ':onitih predpisih, posebno se opozar-a jo, da se zlasti pri vožnji skozi mesto Kamnik z ozirom na tamošnje ozke, .eratke in vijugaste nlice drže tozadevnih voznih predpisov in vozijo previdio in počasi.
— Novo tovarno v Ljubljani s! le ogradil g. Josip R. Puh, Gradaška ulica št. 22, ki izdeluje »bakula« kot najnovejše nadomestilo tfsrja za strope, stene in dr. Ustanovitev te tovarne pozdravljamo kot domače podjetje z veseljem, saj je to dozdaj v Jugoslaviji prva in ed'.na tovarna te vrste. Priporočamo Jo gg. stavbenikom in privatnikom kar najtopleje
— Razpisane trafike. Na bivšem Kranjskem so razpirane sledeče tobačne trafike v teh-le kratih: v Kranju (z taložno trafiko spojena tobačna glavna zaloga), v 2uS?mberku fit. 48 in št 93 (obe trafiki se združita v eno tamo novo trafiko), v Notrantfh goricah pri Ljubljani 6t 22 in St 27 (obe trafiki *e združita v eno samo novo trafiko), v Ljubljani na Poljanski cesti št 53. v Šenčurju pri Kranju št. 64 ter v Dolenjih Lazih št 39 in v Podstenju št. 18 v ribniškem davčnem okraju (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko'). — Na bivšem Štajerskem so pa razpisane tobačne trafike v nastonnih krajih: v Razvanhi pri Mariboru št 7 In št. 66 (obe trafiki se združita v eno samo novo trafiko), v Celju v Gregorčičevi ulici št 10. v brežiškem davčnem okraiu v Dedni vasi št 6 in v Zgornji Sušici št. 36, v celjskem davčnem okraju v Novi vasi it 4 in v Pes jem št. 54. v pruiskem davčnem okraju v Releh 6t. 23 i nv Strasgojnicih št. 9, v Dolu l\. 14 v IaSkem davčnem okraju, v Bu-čc^veih Št 18 v ljutomerskem davčnem okraju, ter v davčnem okraju ormoškem v Oslusovcih št 16 in v Cvet-kovcih Št. 28. Natančnejše razpise objavlja »Uradni List« št. 81.
— Ceste iz Medvod do Smied* nika in odtod do Mavč in Krania so v skrajno zanikrnem stanju. Krivda zadene okrajna cestna od* bora kranjskega in onega za ljub* ljansko okolico, za državno cesto pa dež. cestni odbor, ki se ne pobri* gajo za nasipanje in redno vzdrže* vanje cest.
— Drva na tehtnico. Med Medvodami in Kranjem leže ob obeh bregovih Save vasi, ki nimajo nika* kega gozdiča ali pa kako goščavo 2—3 ure daleč. Zato so ljudje prisi* ljeni kupovati drva — na tehtnico. Po tej teži pride stat star seženj bukovih drv 650—700 K. V Ljub* ljani smo v tem oziru še vedno za 250 K ri boljšem, ampak zato so polena prav po ižansko kratka!
— Prazni vodnjaki in studenci. Po kranjski okolici in prostranem sorskem polju in vaseh zmanjkuje vode v vodnjakih in studencih. Vsled tega hodijo ljudje za sebe in živino po vodo v Savo.
— Prtljaga oseb, ki so se vrnile iz Amerike. Spedicijeka tvrdka > Celeri ta3< v Trstu naznanja, da se nahaja v njenem skladišču v Trstu velika množina prtljago, pripadajoča po večini prebivalcem iz Hrvatske in Srbije, ki so se vrnili iz Amerike in jo pustili tamkaj. Podrobnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na mestni deski
Koncert se vrši na Veliki ponedeljek v salonu go-tilne iDrašcek«, Bohoričeva ul. 9- Začetek ob 19. uri. Vstop prost. k
Spominjajte se
WM sv. Cirils m Metodu..
Apel na merodajne oblasti.
Iz Maribora nam pišejo: Od-slovijenim mariborskim učiteljem in učiteljicam je pokojnina, ki jim jo plačuje Nemaka Avstrija, premajhna; zato se pri naši učni oblasti potegujejo naj bi jih Jugoslavija prevzela ter jim plačevala pokojnino. Večje ironijo menda še ni doživel svet Med mariborskimi učitelji imamo razločevati stare in mlade. 8tari so brez izjeme poprej službovali na slovenskih šolah in bili tudi za takšne šole formalno usposobljeni. Po svoji marljivosti in vporab-nosti so sčasoma dosegli učiteljska mesta v Mariboru. Se v letih med 70. in 80. so šolske oblasti vpoštevale, dasi že redkeje, resnične zasluge prosilcev, ne oziraje se na narodnost A ti ljudje, ki so zunaj med našim ljudstvom bili Slovenci, so se v Mariboru tekom let prelevili v zakrknjene renegate. V soli so s >sch, tseh, ck, gg« dosledno nem-čili slovenska imena, zaničevali in zatirali vse, kar je bilo slovensko ter neutrudno klepali na nemškem mostu do Adrije, zunaj šolo bili glavni stebri »MSnnergesangvereina« in obligatni udjo nemškega >Sohulvereina«, >Sild-marke« in >Sprachvereina<:. Izkratka kot pionirji prusaštva so svojo dolžnost vršili s toliko gorečnostjo, da so eolske oblasti, avstrijska vlada, v prvi vrsti pa nemški Volksrat bili ž njimi zadovoljni. Danes so že večinoma med pokojnimi, nekaj pa jih še živi in eak;i pokojnine od Jugoslavije. A vso drugačni so hili učitelji, nastavljeni v poznejši dobi. Tedaj jo mestni Šolski svet deželnemu šolskemu svetu dosledno predlagal le tako učitelje in učiteljice, k! so kot >$trammdeuteche< bili že na glasu In ki jih je »Volksrat« kot izkušene bojevnike priporočal. Jemali pa so se ti ljudje le iz dveh rezervoarjev: iz Maribora in iz nemške Češke. In zares so to bili janicarji. ne pionirji, kakor smo imenovali stare. Strastno so se vrivali v razne javne korporacije, da so si tam uveljavljali svoje narodno sovraštvo Med te spadajo: Sedla-tsehek. Fllineck, Gaischegg. Rusa, Schettina, Meier, Hallecker in razne Krimhilde. Bili so imenovani menda najbolj struneni, toda velike razlike v popolnem številu ni bilo Filipeck je bil doigo vrsto let načelnik podružnice nemškega Sohulverelna. Gaischesrg mestni občinski cdborcdk. V ksrskte-rizacijo teh ljudi naj sledi ta^e docro-dek. ki sem mu bil priča: Bilo je leta 1914. par dni po vojni napovedi, ko so v Mariboru in okolici Slovence gonili v ječe. Takrat so prvaki mlafSfli učiteljev v neizmerni nadutosti hodili po mestu in merili znane Slovence s Škodoželjnimi pogledi, skoro gotovo pa tnal glavne inkvlzitorje TVHof«, Mrav-lagga. Orosla, Manherta in Krsmerja Opozarjali Jn Ščuvali na t»ga in oneera. In tak dan je bilo, kc je mariborski učitelj Gaischecrg na ulici as gledal umirovljenoga slovenskega profocorja z njegovo ženo. Ta hip poptoji in zn-Čne na vso moč kričati, kakor da bi bil zblaznel: Dts ist aueh so ein Kerl. den man aufhRng^ soli: rugeubliek lieh einsperren di*sen Kerl! in s rokami vihteti ter ?e vsemogočno ozirati, i5^*>č policista. Na srečo je ta hin v tej nliri bilo le mnlo ljudi, vsled teca jo profesor s svojo soprogo mn^ zbo-zati v najbližnio h i so in se rešiti. Za ta doerod^k so im«na in priče n« razpolago, sicer na -e profesor in rjego-va soproga živi ti in lahko sama dogodek opišeta. Hotel =pm to reminiscen-oo že svojčae objaviti, a profesor jo to branil. Tukaj pa služi objava višjemu namenu in zato naj se priobči. — Zdaj pa še nar besed st^novan^kemu uradu v Mariboru. Cesto pe pridne, stare slovenske družine tirajo iz stanovanj, do-čim se puščalo odslovlleni nem-ki učitelji In učiteljico. Kni išče še v Mariboru Fersch, kaj Fllloeek kn? Redla-tseh^k, kaj učiteljice Pehal. Strohnber in v\rressnigg 1er 5e več drugih? Njih prisotnost v Mariboru dobrim Slovencem vznemirja kri in stanovaofsk^mu uradu jemlje ugled. Naj stanovanjski urad no daje povoda za mimničenja!
fftilfarg.
— II. redni občni zbor društva Narodne Galerije se vrši v četrtek 1. aprila v Ljubljani v mestni posvetovalnici
ob 5. popoldne.
— Natečaj. Jugoslovanska Matica razpisuje za osnutek spomenika zasedenemu ozemlju ki naj bi stal na mestu cvetlične grede pred deželnim dvorcem v Ljubljani. Umetnikom je prepuščeno, da morejo voliti pri zamisli osnutka tudi rob Zvezde na strani Kongresnega trga v osi Vegove ceste. Spomenik naj ustreza po|x>lnoma svojemu namenu in naj bo izvršljiv z kolikor najmanjšimi matorijalnimi žrtvami. Osnutke v merilu 1 : 10. iz katerih bi bilo kolikor mogoče razvidna konečna oblika spomenika, je poslati do 15. moja v Pra-žakovo ulico S. Po možnosti naj se priloži porspek ti vična skica in približen proračun. Nagrade: I. 8000, II. 2000, III. 1000. Izvršitelja se nagrada vračuna v delo.
— Wenđel Herman: Ven Marbnrg
bis Monastir. Eine slldslavische Redse. Str. 126. Z ilustracijami. Vsebina: Uvod. Maribor, Lfubljana, Zagreb, Plo-šivioo, Belgrad, Zemun. Novi Sed, Karlovci, Kopove, Krušedol, Leskovac, Skoplje, Velofi, Prilip itd. Znani nemški pisatelj, prijatelj Jugoslavije, je prepotoval našo državo poleti 1920. O knjigi se spregovorimo.
— Časopis za zgodovino in narodopisje. (Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru.   Urejuje prof. Fr. Kovaći«.
JSL taaik* ml 2U   Umi **t
vstrajnejšimi društvi fe treba imenovati mariborsko Zgodovinsko društvo. Kljub vsem neprilikam vojnih in povojnih časov vsdržuje svoj Časopis, ki si je v znansjtvenem svetu pridobil lep ugled. Pričujoči svezek ne zaostaja za svojimi predniki. Naj omenimo le objavo potopisa angleškega potnika Simona Klementa, ko Je leta 1715. potoval čez Kanižo, Zagreb, Metliko v Trat, potem dalje čez Gorico in Ljubljano v Celje in Maribor. Zelo zanimive črtice k cerkveni zgodovini spodnjoštajerski v 17. stoletju podaje po patriarhalnih arhivih v Vidmu urednik KovaČič* dr. A. Trstenjak pa poroča, da se je prote-stantizom na Ruskem začel Siriti med drugim s slovenskimi protestantskimi knjigami. (Članarina, letno, 10 din., so pošilja Zgodovinskemu društvu v Mariboru.
— Sifc* Albert: Trgovko ra?nni«fvo za dvorazredne trgovske šole. 1. in 2. del. Založila Kleinmavr in Bamberg v
Ljubljani 1921. Str. S76. Cena K 5fi. - j Sie Albert: Trgovsko računstvo za trgovske nadaljevalne šole. 1. do 111. del. Založila Kleinmavr in Bnmhorg v Ljubljani 1921. II. izdaja. Str. 290. 1 Iona 40 K. — Profesor na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani. Albert S i o je sestavil tu dvoje velikih in nujno potrebnih šol. knfig t^ zaslužuje za svojo vzorno marljivost in Vztrajnost vse priznanje. Priznanje pa gr^ tudi založniku, ki je v dnm.šnu dobi izdal dvoje toli obsednih del zelo okusno, pregledno in praktično.
— Jules Verne. Prevodi. Da* našnji nakladi so priloženi letaki za Jules Verncove prevode. NTa njih se je vrinila neljuba pomota pri označ* j bi cene. Knjiga sttne broširano 1 15 K. vezano pa 20 K in ne kakor je na letakih označeno 17 K. Knjigo najtopleje priporočamo!
Jugoslov. Sokolska Matica.
Na seji odboia Jugosiov. Sokolskoga Saveza dne 26. februarja t. 1. je bilo sklenjeno, da se ustanovi Jugosloven-ska Sokolska Matira, rog. zadruga ■ o. z., s sedežem v Ljubljani. Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Namen zadruge je. da pospešuje gospodarsko korist zadružnikov z izdajanjem periodičnih listov, knjig, bro-žur. muzikalij, umetn* i, z izvrševanjem knjigotlaka in grafično artistične ohrti r založništvom knjig vmeh vrst Potrebni kapital v dosego trga namena sestoji iz zadružnih deleiev po 100 K, ki so lahko plačajo tu M v detetih zaporednih mesečnih obrokih, ako to dovoli načelstvo. Člani zadruge so lahko vsi Člani in vse članice solo'skih društev — število članov je neomejeno. Deleži se obrestujejo po sklepu zsakolet-nega občnega zbora. Zaveza zadružnikov je omejena. Organi zadruge so: 1.) upravni 6vet, ki ga voli občni zbor: 2.) občni zbor in 3.) nadzorstvo. V upravnem svetu ima svoje za.-rop£tvo tudi starešinstvo Jugosiov. Sokolskoga Saveza.
Sokolstvo je storilo s tem veleva-žen korak v izpopolnitev svote organizacije. Naša sokolska literatura je majhna in mnogo, mnogo prepotrebnih kniig nam manjka, ako hočemo omogočiti in poglobiti iz0ora7.no na«ih vaditeljev ter razširiti sokobko ideio med najširše sloje.
V zidniem letu jo starešinstvo Saveza žrtvovalo ogromne svote za tisk. kar sicer ni bilo brez uspeha, toda ako bi hotelo zadostiti vsem zahtevam, ne bi majhni viri. ki jih ima Savez, zadostovali za dolgo časa.
S hitrim razvojem Sokolstva. zlasti pri tem stalnem naraščanju števila članstva v posameznih društvih, se mora pa tudi večati skrb. da se sokolska ide>a od vseh pmvilno razumeva ter se slehememr. članu vcepi tako globoko v srce in dušo, da jo tudi uveljavlja r>ri pokolskcm in izvensokolpkeni delu.     Ako večina našega članstva ni
poučena o razvoju sokolske organizacije, ako stoji ob strani in ne razumeva sokolske idej-"«, potem obstoja za vso sokolsko organizacijo nevarnost da se ideja onecaeti in organizacija oslabi. Kakor to no opravičuje prod endnikom izgovor, da ne pozna zakona, tako ne Opravičil jO nobenega brata in se-tre izgovor, da ne f*>zna sokolskih zakonov. Da se pa dosežo ta smoter, da se bosta sleherni brat in sleherna sestra 7*v vedala svojih dolžnosii, moramo skrbeti i za to, da mu bo sokolska Uteraturti lah I ko dostopna in da nm bo vso na raz-! polago, kar potrebuje. To najvažnejšo nalogo prevzamo sedaj Jugosiov, Sokolska Malica. Od našega Soko^va ssmega pa io od v i-no, da ji to velevaž-no delo omogoči. Nepričakujemo p« moči od drugod, ne čakr.jino na milo?t drugih! Sokokftvo samo si nrj ustvari organizacijo, ki mu bo nudila vsrt. kar potrebuje. Neodvisni od vseh bomo izvršili enotno in dosledno svojo nalogo. Zato bratce in sestre, na delo, na delo za Jugosiov. Sokolsko Matico! Vi Sokol mora po=tati član Sokolske Matice. Ogromno število nas je združenih v naši organizaciji. Ako bo fieherni storil svojo dolžnost, bo uspeh brez-dvomno velik. V vseli .'ruštvih so naj začne najživahnejša agitacija za našo Matico in nabiranje članov. S tem da so plačuje deleže tudi v desetmesečnih zaporednih obrokih, t. j. v>o 10 ni mesec, je omoEof-eno vsem članom in članicama da postanejo enkret za vselej člani naše Jugosiov. Sokolske Matico. Cim večji bo zbrani kapital, temveč bo nudilo članstvu. Zato, bratje in sestro, še enkrat: na delo za Jugosiov. Sokolsko Matico!
— Sokol na Viču. Izredni ol/ni zbor sokolekega društva na Viču se vrši v nedeljo dne 3. aprila t. 1. ob 9. dopoldne v Sokol-kem domu na Viču. ICer je glavna točka dnevnega reda volitev novega odbora va/na, vabi sedanji odbor vso člene in članice, da se ga zanesljivo udeleže.
OTEŽKOČENA SITUACIJA.
— d Beograd. 24. marca. Danes popoMne je ime! demokratski klub sejo, na kateri jc razpravljal o novem položaju, ki je nastal radi objave pisma demokratskega kluba, poslanega min. predsedniku Nikoli Pašicu. Na tej seji ni došlo do razbistrenja vsega položaja. Razprava le bila odgođena na jutrišnjo sejo. Obstoji upanje, da se bo zadeva rešila mirnim potem.
— d Beograd. 24. marca. Radi tega, ker jc bilo včeraj r »Demokrati j i« objavljeno pismo demokratskega kluba, poslano min. predsedniku Nikoli Pašiču, ki vsebuje zahteve demokratov napram vladi za sprejem sporazuma z jugoslovansko muslimansko organizacijo, je nastalo v vseh klubih, ki podpirajo vlado, veliko razburjenje. Min. predsednik Nikola Pašić je takoj sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se je ugotovilo, da je objava tega pisma poslabšala položaj vlade. Min. predsednik Pašić se bo posvetoval z zastopniki muslimanov in samostojne kmetijske stranke, da vidi, kaj bi se moglo nadalje ukreniti. Po seji ministrskega sveta so ministri poročali svojim klubom.
— d Beograd, 24. marca. Danes pop<ddne je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od 16. do 19. Na teii seji se je razpravljalo o razburjenju, ki je nastalo radi objave pisma, katerega je poslal demokratski klub min. predsedniku Nikoli Pašiču. Na tej seji je bilo pročitano pismo, poslano od predsednika demokratskega kluba Ljube Davi-doviea min, predsedniku Nikoli Pašiću, v katerem se obžaluje, da je vsa zadeva došla v javnost. Na tej seji ni došlo do nobenega sklepa. Rešitev zadeve radi tega pisma je odložena na prihodnjo seja ki se bo vršila jutri dopoldne.
— d Beograd. 24. marca. Danes i« radikalni klub razpravlja! o pismu demokratskega kluba, poslanega vladi. V rzpravi so sodelovali Nikola Pašič, dr. Veftzar Jankovič, Marko Trifković in dr. Milan SrskiČ. Klub je popolnoma odobril stališče Nikole Pašića ln mu dal proste roke. Min. predsednik Nikola Pašič bo odgovoril predsedniku demokratskega kluba fjubi Davidoviću s ptemom. v katerem bo obrazložil svoje mišljenje. Minister dr. Velinar Jankovič je ob tej priliki poudarjal, da se mora na vsak način vzdržati sporazum. aklanifM ffljfttai žetvami za omoreii-
nji sprejem ustave. V istem zrni slu Je govoril tudi Marko Trifković. Dr. Milan Srskić je istotako izrazil mnenje, da ;e treba delati za sporazum z demokrati.
— d Beograd. 24. marca. Včeraj je min. predsednik Nikola Pasič razpravljal z zastopniki j u poslov en ske muslimansko organizacije in slovenske samostojne kmetijske stranke. Poslanca dr. Spaho in Pucelj sta izrazila svojo nezadovoljnost radi vznemirjenja političnega položaja. V parlamentarnih krogih se trdi, da se jc dr. Spaho izrazil napram prijateljem, da more radi tega priti do. ttkln.enja sporaz"mn.
TRGOVINSKA POGAJANJA Z ITALIJO.
—d Beograd, 24. marca. Do konca terja meseca bodo določeni naši delegati, ki bodo vodili noga« janja z italijanskimi delegati radi trgovinske pogodbe. Minister za trgovino in industrijo dr. Vekoslav Kukovec je na včerajšnji ministra ski seji predlagal, naj se ti delegati čimpreje določijo.
TOVARNA VŽIGALIC V RU. ŠAH ZGORELA.
— Maribor, 25. marca. Danes opolnoči jc izbruhnil v tovarni vži* galic v Rušah požar, ki je uničil to* varno popolnoma in upepeliil ves les, ki je bil zložen v bližini. Kako jc požar nastal, se sedaj še ni dalo ugotoviti, domneva se, da je nastal vsled kratkega stika. Škoda je ogromna. Mariborsko gasilno dru« štvo je prihitelo na pomoč, vendar pa ni moglo požara udušiti, mar* več samo lokalizirati. Gasilno dru» štvo se je danes zjutraj vrnilo v Maribor.
NEMČIJA NOČE PLAČATI!
—d Pariz, 24. marca. Odgovor re> paracijske komisije, ki je bil danes izročen Nemčiji, opisuje dejansko stanje, iz katerega izhaja,   da se je nemška vlada s tem, da Je odklonila zahtevo reparacijske komisije, naj izvode določbo člena 235., in da se zlasti brani izplačati 1 milijardo mark v zlatu, kar j bi se imelo zgoditi dne 23. marca, gle le . svojih obljub ln obveznosti zakasnila, j Radi tega je obnovitvena   komisija v
smislu I 17. dodatak X k 4 dalu vex- i
saillesko mirovne pogodbe sMonila, ds o tej zamurli obvesti vso udeležene zar vozniško vlade.
KOMUNISTIČNA POBUNA V NEMČIJI.
— d Magdeburg, 24. marca* Višji predsednik je danes opoldno prejel poročilo, da so boji v pobu* njenih ozemliih nadaljujejo. Po* vsod se pleni in požiga. Večina so« cijalističnih voditeljev je :rrj# ženj pobegnila iz Eislebna, Komuni* sti v Eislebnu razpolagajo s 40 strojnicami in 8 do PJ.000 puškami. Gibanje vodijo tuji elementi.
—d Berlin, 24. marca. Tudi v Berlinu so poizkusili komunisti ustaviti delo v nekaterih podjetjih« Malo število brezposelnih je vdrlo v tovarno Ludovika Loevveja ln jo skušalo pregovoriti delavstvo k stavki. Odin so pa morali, ne da bi kaj opravili. Kjer je obstojali! ncvrrnost, da se tovarna nasilno zasede, jo jc tvrdka zaprla. Komu« nisti napaoajo policijsko uradnike«
—d Eislebcn, 21. marci, ob 17. Po srditih lx»jih. ki divjajo od včeraj, so jo policija znatno ojscilm. Ob 1L *o so pojavile na cesti pr'» <> policijska ratrole, ki so v kratkom č-asu rnsgs le ljudL Pri vhodu, ki vodi v mesto od HalleJ*^ so postavile rdeče- ć>t> bnri'nde, kl pa niso tvorilo bistvene ovire. Lraji vzhodno od Eislebua so po porotthi lista »Eislebncr Stadtblatt« pr>Mi rdečili tolp. Kolodvor jo bil Iztrgan komuni* -toni Jn zaseden po polici i. Ta čas so vrše boji še okoli ljudske >olo, 1 kateri se nastanjeni oddelki policijo. BkMf vlada povsod mir.
BOMBE V MILANU, —d Milan 21. mnrca ob 16. Pri bombnem atent*fu je l»i!o ubitih iS oseb. fttevilo pa bo mokakor viafo, ker jo ve'ina o { 101 poškodovan« sv težko rr»n*ena. Gledališče jo znotraj in zunaf močno poSkođovano. Skoro isti Bas kakor pred gledališčem, je ki V UctlUH bombi prM meetno elektrarno. Iv sreči ni bilo Škodo.
DrnStoens nest?«
— Obeni zbor pevskega droitva -Slavce« se 3? vrMl v soboto, t-. L ra-v društvenih prostorih. L Dražil je otvori] S.^. r~dni občni ztor. poda! kratko porotilo. npkir sta fs-nik g. Frntina in blagajnik g. Mirculinie porezala o društvenem delovanju v minulem letu. — Pri volitvrh jo i>i 1 Irvoljen sledeči odl^or: prevodnik g. Iv. Dražil, podpredsednik g. H. Sveto!, tcinik g. L. Fratina, blag« *v i k g. Iv. LeSar. odborniki 2^.: M. 0>»lrk. Iv. ZamljoTv B. Fo^. Ai. Bnovkoli L. Baragi in M. Bog taj. Namestniki eg.: F. Korinislc, M. Berginc, M. Cop. rVeglodovaid r^-f un o v gsr.: T v. Vebar, Tj. CortkO, mesinik Al. Breceinik. Zastavonoše g. Iv. Zamlien, nr'.m. J. G-rooetf. I>; ž^n-skecrs zbora goV. C. Sloiiovlc A. Jo* serSek in K. Oblak. Po nttpravljaajll raznih internih zadev «5e je zborovanje zaključilo. k
Tnrlstika In s$wL
— Koparski tnriRtovski odsek so
osnuje v klubu kolesar Jot in m >uei-klistov >llirija< Odsek bo nrirejnl kolesar ko popoldanske in celodnevno izlete z obvoznim zrpomim temeom ter bo združeval od ?n.«ia do časa te i7.le;o s kratko hiro. Tako n. pr. nr< LUlhaf sko goro na Sv. Katarino, Kamni I o Bistrico, Šmarno goro itd. Ker počne
odsek v kratkem s svojim delovanjem, ee poživljalo vsi kolesArii, ki bi po ho-tudi teh izletov udeleževati, da »o pri* javijo z donisnieo na naslov klub«.
— »Sporta« 13. Številka jk> iz.Hav Prinaša poročilo o glavni ?kursčini *-Sr>ortne zvezec in »TucroploVvTn :e_a Olimpijskega pododborac. Jugoslovan* ska reprezentanca za nogometne t'kme s Švedi, dalje poročilo o nogometu in raznih kolr-f>«rske dirke. List je lepo ilustriran In s<rne v naročnini i K
— Prvo kolesarsko dirko v iotml sezoni nriredi Klub koledarjev in »10-tocikiistov >Iliri'fl<' dne 3. t m. na Oslovski cesti z o^ftirnim sporedom. Pii-javljenih je že gođnj pre<»ei5Tn"^ Itcvilo tekmovalcev in pričakovati je lepih uspehov.
dosgioflarsiie oesfl.
—g Dovoljeno pobiranje doklađe,
Deželna vleda je občini cerknicki (v logaškem okrafu) naknadno dovolila, da sme pobirati enkratno ttsocodstotas doklado <»d vseh ndslsžencov vodovoda in sicer na vso direktne davke, razen na dohedarino in plač."ino na. podetv vi davčnega predpisa za leto 10:9., do popolnoma poplnča dok- za vodovod v smesku 195.1S> K 14 v.
—g Nemška go^p. politika. Berlinski dopisnik >Tribune< javlja, da se nemška trgovina v ssdojem času preveč orijen'ira proti vzhodu. Nemčija hoco dobili zveze z obmejnimi državami Rusijo, da tako omogoči eksport produktov svojo industrije. Ravnotako hoče Nemčija znvarovati možnost konkurence v Rusiji.
BORZE.
—d Zagreb. 24. marca. Devize: Berlin 232—233.25. Italija fv:u—F62, London 556—562. Nerv k i t H3 do 0, ček 142.50—143. ^ariz 1512 do 1018, Praga 190—190.75, Švica 0 do 2475, Dun;ij 20.10—20.60. Valute: Dolarji 139.75—140.25, avstrijske krone 0 do 22, carski rublji 70—75, francoski franki 975—935, napoleondorl 474 do 416. nfimiks marko 223—220. runu*-
sfc! leji 195-196. češkoslovaške krone 183— loS.
—d Beograd, 24. marca. Valute: rfO dinarjev v zlatu 0—22.80, angleški tunti 136.50, francoski franki ^47—249, amerišLi dolarji 34.S(>—35. italijanske ?ire 130--140, bolgarski levi 42.75 do •43.25, romunski leji 49.25—49.75. nemške marke 57.50—5S, grške drahme 268—275, češkos!ovaške krone 45.50 do 46, avstrijske krone 5.30—5.70. Devize: Parip 252—2t& London 138.c-0 do 140, Newvork 36.60. Dunaj 5.10 do 5.15, Praga 46.30-^7.75, Rlm-Milan i33.50—140.50. Solun 270—275. 2eneva 620—625. Berlin 58—58.20.
—a Praga. 24. maroa. Devize: Ani-vierdam '2(343.50, Berlin 121.75. Curih 1315.50, Milan 302. Paria 530..r>0, Lon-rlon 500. Nevvork 76.25. Beograd 20&.50. BnkareSta 103.37, Sofija 92.50, Dunaj 10, VarSara 9.25, Zagreb 51.75, Budimpešta 26.25. Valute: Hoi. goltii-varji 2638.50. nemške marke 121.75, švicarski franki 1308.50, Kal lire 299, francoski iranki 527.50, ancleški funti 29S\ dolftrii 74.75, dinarji 199.50, rom. iejl 103.?7. bolg. levi 88.25, avstrijske krone 10. poljske marke 8.25.
Izpred sodISCa.
— Smrtna obsodba pred mariborsko poroto. 18. oktobra lani je našel pastir 2unko pri Sv. Kuncoti na samotnem kolovozu mrtvo 231etno Jožefo Razborčan s prerezanim vratom in vso v krvi. Pastir je obvestil takoj domač« in sosede, ki so hiteli na kraj nesreče. Med temi j« bil tudi svak umorjene Anton Bračko iz Vrtič. Nihče ni mogel vedeti, kdo je morilec Umorjena je bila zelo živahno dekle, ki je delala na domu svojih staršev, kamor se je priženil njen svak Anton Bračko, ki se je dozdevne bolj zanimal za njo, kakor pa za njeno sestro, svojo ženo. Umorjena je imela tudi otroka, pa ni hotela niti pred sodiščem povedati, kdo je njegov oče. Po izvršenem umoru se je dognalo, da je prišlo v soboto pred umorom do dejanskega spora med njo in njenim svakom. V nedeljo zjutraj je šla v bližrvo goščo, kamor je šel za njo tudi Anton Bračko. Popoldne pa je šla na dom občinskega gerenta na delo. Zvečer so jo spremili fantje do ceste blizu njenega doma. Tam je bila tudi njena sestra, ki je prišla po vodo.
Toda Jožefe ni bilo vso noč domov, drugo Jutro pa so jo naiii mrtvo. Ker je padel sum na njenega svaka, so ga orožniki .aretirali. Anton Bračko je tajil ves čas vse in trdil, da ni imel z umorjeno nobenega ljubezenskega razmerja in da se rudi ni spri t ivo. Zašel pa je v razna protislovja. Ker so priče izjavile, da je bilo na njegovem predpasniku več krvavih madežev, se je iz-ovarjal na več načinov: najprej je rekel, da je v nedeljo zaklal petelina, toda v Zagrebu so konstatirali, da so bili tisti madeži od človeške krvi, nakar je rekel, da se jc vrezal ob deskah za ra-kev, kar tudi ni res. končno pa se je izgovarjal s krvavljenjem nosa. Največjo vlogo je i^ral njegov nož. Obtoženec je trdil, da ga je izgubil 2e v po-tek na njivi, niegova žena pa je povedala, da ga Je imel £e v soboto v Mariboru. Poleg tega je zanj obtežilno, da je Šel v Času, ko je šla umorjena na delo, k svojim staršem ter se ie vračal ravno v kritičnem času. Njegova žena je orožnikom najprej rekla, da je bil pri njenem prihodu že doma, pozneje pa Je izjavila, da je prišel za nlo. in ravno v tem času pa se ie izvršil umor.
N» p- d!n<:i t^Ii indicii je državni Dravd-nik obtožil Antona Bračka umora njegove svakinje. Porotna razprava ^ je vršila v četrtek, 24. t. m. ter se ;■ pozno zvečer. Porotniki so z glasovi potrdili vprašanje krivde, nakar je nad-sveti.ik Ravnikar razglasil obs Kil >, s katero se obsoja Anton Bračko na na vešalih. Obtoženec jc tudi i obsodbi izjavil, da ni umoril svoje svakinjo.
Raznoterosti.
* Letni ča.* v Angliji. Kakor r > tajo li*ti, bo uvedla angleška vladi ni d» l<*to* letni cas, k^r se i*» v minulih letib ta uvedba obnesia, Letni fta« \ ri-P.nfi v Angliji 2. ar.rila oh polno/, in traja do nol no<xi 2. oktobra.
—g Monopol na petrolej v Romuniji. Pomunflka vlada je predloži1-* • ar-Kamen tu osnovo, po knt^ri bi vlada kupovala petrolej od producenti)v po ceni, ki bi #o določila vsakega pol lota ln bi pot*m vlada prodajala konzumentom petrolej.
* Vzgledu/te se nad Cehi. Pod tem naslovom prin^aa. bcocrrnd^ka »Pravda« «'edoeo vc«t: Po poročilih nsSe tr-
gov.-!:«? agencijo v Pragi vod! češkoslovaška vlada pravci.«« vojno proti draginji. Minulega leta so oblasti konfiscirala raz tega blaga v vred] >sti nad 877,821.515 kron. ln pri nas V
* And* . to zrakoplovstvo. Iz Gl«**. gova poročajo, en so temkaj zgradili ogromen zral lov, ki nosi označbo >K S6< in ki naj služi prevažanja oseb* Zrakoplov ima 28 n ••-Auko ter prostora rx 50 potnikov. I)o'g Jo »sami t 201 motor, prostor z«i p tnike pa 40 m. Poloor t,> ,jv-(>ranc \e \ I -lin p pO -ljami in popolno Icuhii > opravo. < 1 Londona do Marsellla se bo rabilo ea-mo 1"» dr. 18 ar, od Lond >na v Egipt pa približno 72 ur ali tri dl i
• Konrc fraka, V Ber( lino je z\^r% za obnovo coq : or'r.rF7rJh običajev pred-laiT-^la v^adi. naj o^.nr^vi pri v^h ^vc.^nnohtih frak. Z<H «e. da ho pr**'!log enoglasno sprejet Za frakom pride na vrsto seveda tudi cilinder.
Glavni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Odeovornl urednik: Božidar Vodeb.
Mira TanssHlvEoa tužnu bm-leileseoa voznika.
Iv. Bonač Čopova cesta Ifl. 2105
Sprejme se takoj postrež-
„5-^ 5 hrano in dobro plačo. Ogla-MlCd siti se je: Mestni trg 191.. H. F. 2144
Vajenca. 1 štenega. dobrih
» Staršev, vzame takoj v učenje rama pekarna T. S. Bizjak $ drag, 2ogask& Uatint. 2120
Sprejme se služkinja
2» lahka dela, Vi tudi razume nekoliko branja, r. Beti s l, 2>f8bljBS>iy »tari trg ŠU 23« 2130
l Mi ni* 28 mliD
240 mm dolgosti, rabljena, v dobrem Stanitt, na cgled v cbrntu, isns naprodaj .Bistra", taljeai m!in; Daniale, 2125
Proda se klavir.
Naalov pove upravniitvo Slovenskega
Naroda.
2115
Praktikant
za liubljansko drogerijo t nižjo srednješolsko izobrazbo, se   takoj spreime Ponudbe rut peJIsf predal 93. Linbljaoa 2116
§&bo Sistl tfoon MM
aferi if?n sol'den obrtnlir. Ponudhe Slull 1UC pod .Dobra mesećna placa 2141* na upravo Slov. Nareda. 2141
Perfektno strojepisko in ste-
?Artf5fi^ft s?rejme od^rtn-Ska pi-SiVtit (IJlHiV sarna df. j. Bacioa ia dr,
Sajovica v Ljabliaai, Koiodforski cl 8. Začetnice izključene. 2149
Topinambur
dobra piča 23 svinje, kakor nasad za remisa, ki sluSi lovski divjačini; fazanom, smam !n zajcem ket dobra hrana, sc v večji meri odda. Več se Izve pri gozdarski opravi Domova, p. Moikanjci pri Ptuju. 2130
v velikosti 47X65 cm prinoroča
'min bliiana. ? IJilaiL
Cena K 24—
Kuverte
trgovske, ksnee-lijske itd. vltHfeio račune Itd. tudt a tiskom tvrdxe, najceneje pri L. Ptvftlek, LtoblfaRa.
Svilen papir
v raznih barvah
Plavi papir
ovojni ra zvezke
Risarski papir
raznovrstni
ra debelo in drobno
najceneje pri
L PEVALEK
trgov, s papirjem,
Ltnbltaca, židovska nt. 4.
Svinčnike
Hardtmuth in druge, fco?frnt) ztvlnćafke, kreda navadni in v letti za kavarne, peresa, radirka, fanallo. tekoć? pumi, podatni vos^lc, !*!<?-S9tn1 mnylr r€d. na dabalo tn drobno nai- f 9au«U|> L??«bljaas. ceneje pri f Kfd!rR, 2ldovbta d! 4. Kupim rabljene jugoslovanske znanike.
Papir
pisemski v etapah in tka t!;. s h,
velika izbira,
kancellfskl bet gladek, črtan in kockast, trgovski papir, gladek in karirast, priporoča na dobolo In drobno trgovina s papinam
L PfJflJS. linMjasa. Zidnaa bL4
OGL
Na osnovi članka S2. zakona e državnom račanovodstvn, Uprava kralj, arsenala n Tivtu razpisuje ofertalnu licitaciju na dan 1. maja 1921. god. a nabavku: materijala strojarske vrsti, podi-jelnog na slijedeće skupine: 1) Cijevi za kotlove, 2) lim i željezni iacon, 3) šaraii, klinci i čavlji, 4) rešetke ža kotlove, 5) ćelik, 6) •metal, 7) alat, instrumenti i aprave, 8) koža, 9) potrošni materijal, 30) djelovi motora i 11) radničke odjeće.
Pozivlju ae svi oni, koji su voljni primiti 3e ove isporuke,j4^ . .
da toga dana, najdalje do 12 časa u podne, podnesu Upravi kralj. U V\ N W\&:$ mflf
arsenala u Tivtu svoje pismene ponude sa naznačeniem jedinične j M nfnMnft an nrnjl* Foliaaski i ukupne cijene za sav. materijal i za pojedine skupine i naporne- *RI lj'KUQIU,a K *lluua* dom, da a svemu pristaje na propisane usiove, ko;i se mogu vi |Prlti»^«-
Samostojno kniipovoilkinia ali knjigovodjo *\Tt l
iko podietje v bližini Ljubljane. Ponudbe z navedbo referenc p."d .Dežela 3022' na upravo Siov. Naroda. 2022
Kdo? presKrtl soUo
s kuhinjo £a zakonski par, dob! z?]o visoko nagrado. Ponjdbe pod ,Visoka nagrada 2143* na upravništvo Slovenskega Naroda, 2143
Ved tisoe klronranaov umu pftenIOce
in
slame
trna bb vrodsl Matevi Slleraose Zgornia ftnaka at. 12 pri Ljubljani.
Dve stavbeni mi
v bližini opere se prodasti. Interesenti izvedo naslov pri upravi Slovenskega Naroda. 2138
razpošilja Mtcenejt v*ak^ mno'lno Jos. Blat-.- i it ¥omXkw%*9Qmri polje. 9oten;akt*. 2016
Ruto Pnčh
0—23 HP, 2 »cdtia, skoro nov, motorno kolo Rud^e Multi z novim« pnevmatikam', v dtbiem stanju, ae proda. M. Stellwag, šmihel S5, Novo meslo.
Pozor, trgoyti in peki!
Prodflm večjo rnonadatropno hilo s stanovanji in valikim lokali, pripravam najbo'j za trgovino ali pekarijo v fndttslrliski va*i brez konkurence za omenjeni obrti. Zraven s^ada manj'e gospodarsko poslonje In okoli S l/s orslov zenljišča. C*na celemu p ^se?tv j K 280f00.— Proda se tudi hiša brez poseitva. Več pove lastnik Tomo Kos\ Kamna gor«ca. Gorenjsko. 2070
hm, mim (iiatEDlta)!
Ker so poznana rima domača sredstva, s katerimi se da izlečlti ta dolgctraia-joča, trdovratn« in težka bolezen, se Aijudno saproia, da se dobra sredstva nairanijo na spodaj naznačeni naslov proti povrnitvi v§eh stroSkov. Najboljša sredstva se bodo potem objavite v ten listu, zato se naproša, da naj vsakdo naznani s\ je izkušnje f t*J bolezni, ker se s porrore tudi drugim tr-nrčim, da prd^io zonet do zdrava. Dr-n;ai r>od .P B 1^21 2110" na uprav. Sov. Naroda. 211Q
1 ZiailHD
na proviziju z* veća umdove u M.rdlarskoj, Jne^slavl i (Srbiji) Rumunjskoj, Bugarskoj i Tursk-.j, tr^rt^ sa od spodobne  be'ke  vel trg v ne si  ie'<ez"» —
n aiokarsi. Ponude pod: „Br^acha.ikmtUj 923;. u ^i. E\?. Ha^ol! Mosse, Wlea !■ fifiiers»::ti 2.
Prodeio lesa.
V £orr1fcr.;k baronice M. H. LichtenS?rcr v  Metrinah on  Kamnita *e potn-i ofertne hcltacitncije proda r-j ?net^u poditi in pod VJ. .     mehki les. In sicer: partija L pribii2no 220 m8
.    11.    .       200 .
.    ni.    .        140 . Prevladfijp srednjemočan les. Ponudbe ca Iff m mn'ti |fl poslati do 10, irrlla 1921 na ^r'5:insKo upavo Ablos (Haban) p. Trzin pii Ljubljani, k er so tudi razvida! zadevni pogoji 2134
Precej velika tvornica mos-iih slamnUov na jutrom Kenija Uće
spretnega izrezooalca
lesenih form, ki }e znabfti radi vafen nHvanfa ein'ro" v T' »m d !dbe z na-vedbo nhteve pod t/L S        3  ca Radola Sic:« j
i
Mm
1
ffdino sredstvo Je
2137
niti svakog dana u kancelariji Uprave kralj, arsenala u Tivtu ili kod Ministarstva Vojnog i Mornarice Odelenja za Mornaricu a Zemunu, kot evideničnog "ureda u Ljubljani, kod Mornaričke stanice u Zagrebu ili kot Delegata mornarice u Splitu.
Svaki Hcitant mora prije, ili na sam dan licitacije, do 12. <5asa u podne, položiti na blagajni arsenala u Tivtu, ako je naš državljanin 10% a ako je stran državljanin 20,4 ukupne vrijednosti ponuđenog materijala, i to u gotovom novcu ili hartijama državom garantovanim. Garantna pisma pojedinih banki moraju biti registrovana kod Ministarstva Financije, a uložne knjižice prenijete na ovu Upravu.
Svaka ponuda mora biti n zapečatenoj kuverti sa adresom: „PONUDBA ZA MATERIJAL STROJARSKE VRSTE ZA UPRAVU KRALJ. ARSENALA U TIVTU", i napisano na propisno monapo-lisanom blanketu od 10 dinara, a u nedostatku togn sa nalijepljenom markom od 10 dinara na napisanoj ponudi.
Naknadne, kao i one ponude, koje ne odgovarjaju cl. 87, 88, ^0 i 92 zakona o državnom računovodstvu ili sa kojima se mijenjaju propisani oslovi, neće se ni uzimati u urad, no će se odbaciti.
Uprava m^M areala o lifta.
katero pri preblajenju proti ka3 je
Odstrel na div je peteline iii j
žkarjavee zt. letoSnp sezono, eventualne tudi udeležba vsega lova. Ponudbe pod ,Lovec 2133" na upravo Slovenskega Naroda. 213-3
da brez odloga potrdite sprejem denarje, ki Vam prihaja fz Amerike rx> našem posredovanju potom kr. poštno-čekovnega urada.
Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga soreieii. in dan, ko Vam J* bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejema denarja v stari domovini ^in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah Vas to rrosimo. ....    + . , ,
Enake rritoSbe so se po stropi preiskavi doeedaj izkazale skoraj v vsakem siučaiu ;:ot neoDravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki poaebno sorodnikom radi nnkrlvaio sprejem poslanega dtnarja, Čel, bo raje 5e poslal, Ker bo m! lil. da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošitiateli prepriča, da je bil dinar pravilno ia lačan. izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolge tiaj3, pieno se f dl*»Či poslati z pet kaki d nnr.
r Konecno s« obračamo Se na one rojake tn rojakinje, ki vsled rr,i;i-r.ii3:nei<.T poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več m> se-cev r,a poslsni denar, da priporočajo svo>m sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banKe.
Točna p strežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše jeslo.
IMe se mesečna soUn
t.% eno osebo nemeblovani, s ro$ebnim vhodom, v Llubljani. Od^topnine se plača do K 4000— Ponudb- pod .Od-stopnina 2028' na upravo Slovenskega Naroda. :;028
Tehniška pisarna
zaposli  uradnika   ev.   renzijonista za ves dan ali popo'dne. Reflektira se na tehnika in na registratorja. Pismene conudbe pod »Tchaf'ka pisarna^oso-na nprav. Slov. Noroda. 2089
Stare
kovine
tbaker,  medenino,   cink itd) kupuie
trgovina  s   feleznino Breznik m
rrttacb,   LlQbi|ao?t Oankerjevo
nebretie §t. 1. 827
G'avna salo« med. drogerija Adrlja Linbljene, lelenbnrgove nlicu 3. Cena iketi<iol 4 K. "r*-
u 11
obstoieča nad 30 let, v zelo prometni alicl ob enem driavn? e^t   v M«riborti, se zaradi starosti In preselitve c vso skoraj novo Opravo, zalogo blaga   k sta« novaniu sp->dajočim pohištvom in vsem* potrebščinami takoj proda. Por na I. Vreć'io, Mcri*^r, Soroška costa 31.
MU
d. z o« z. Rušo pri Mariboru,
Je zopet v polnem obratu, fr. dobavlja po najnižji ceni
atenske užigalice'
parattniraite brez žvepla.
SER
33 "orilEKžl 3ir««t Sew Tork, H
t.
Lfnbllaaa, Hast&i trn 5,
je največja zaloga molkih in ženskih oblek po najnižjih cenah.
Češka svetovna zdravilišča
Za^efsk sezije 1. mala.
Brezhibna prehrana. Popoln zdravilni obrat
Potovalna dovezla in vizum potnih listov daje čehostovaškl konzula*
v LJubljani, Breg štev. 8.
SOT*      Pojasnila In prospekte dajo mestne kopališke uprave. *TW
v trso,iBi ^    p i aj sat m
0. Bernatović i LUN
■i
sistem Linhart, 16 m* ausiinega prostora samo d*c let» rabfienai nada! e večia mno ina Že rabljene močne napenjalne /Ice in velika množina mo'voza (š ^aje) za bmrlj na rodaj. Vpra"* nat se prt Oskrhal&tTR Dornava p. Maž«aajca pri Ftaa. 2»29
Sljedeći polazak Iz Trsta sa velikim poštanskim parabrcu^n
Odpremo Iz Zssreba 1., 2. i 3. aprila 1921.
Sve pobliže upute daje:
Generalno zastupstvo „CUNARD UNE"
Zagreb, Vrhovževa ulica 15.
a.v;-s
:i —»nina in tisk »Narodne tiskarne«.
76