^Kupujte mJNE BONDEI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 'Volume EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily ib Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). AUGUST 25, 1943 ŠTEVILKA (NUMBER) 198 kmmler je novi notranji Ml- v, : nister nemčije ^^novanje načelnika Gestapa je zname-da se Hitler boji notranjega sesula ^SEDANJI NOTRANJI MINISTER FRICK POSLAN V PRAGO KOT "PROTEKTOR" ČEŠKE Serlin ^anii je včeraj na- izvršile da so se v nacijski vladi izpremembe, katerih je imenovanje zlo-Himmlerja, notranje- •fteiH tolmači kot zna- njgpj' Hitler boji notra-slejig v Nemčiji kot po- niŠkjif J^^toče nevihte zavez-Heju^k napadov na ^oživiia porazov, ki jih Stei« • ® Nemci na bojiščih, direwj^ Nemčija prišla pod oblast policije. T dejstvo, da so bile pri vladi naznanje- ne strahovitem bom-'"itakiw^ Berlina od strani bombnikov. gre v Prago dr, notranji minister Hal to Frick, ki je zavze- tisnjen v ozadje z imenovanjem za "protektorja" Češke in Moravske. S te pozicije je bil odstranjen baron Konstantin von Neurath, eden izmed odličnih nemških diplomatov pred prihodom nacijev na vladno krmilo. Spremembe so bile odrejene tudi v nekaterih manjših uradnih pozicijah in vladno naznanilo med drugim direktno namiguje, da je bil Rbbert Ley odstavljen kot vodja nacijske delavske fronte. Podobnost z ducejevo potezo Nekateri krogi v Londonu vidijo v imenovanju Himmlerja podobnost s položajem v Italiji, predno je padel Mussolini. Opozarja se, da je bil Carlo Scorza, zagrizen fašistični zelot, imenovan od duceja za tajnika fašistične stranke, ko so se začela tla majati pod njim, v poizkusu, da prepreči polom. oiesto od 1931, je bil po- slovenskih ranjencev v Italiji ^"formation Center orku nam poroča : h SRio izvirno vest iz iGe, da se nahajaip v bol- n Riuniti, Santa ^Are Fiorentino bli- ^^^erno od Rima, na- ^ Slovenci: J°že in Marija, Gor-6t. 2; Draga 30, pošta ^ora; Va Andrej, štrmica, ^ %nacij, Marcidol, po-^ Loka • ***g^g^G^^rože, \/r]i 6, jpošta i Wee T,,' 15. Ljubljana, Flor- ;Hoban^ Jože, Ribnica 103; ^'Tfgj, opold, Ljubljana No- > ^ajh i Lunder Adolf, Rašica 10, Velike Lašče; Okorn Anton, Borovnica 142; Radovič Jože, Preloka 20, Vinice; Lampel Jože, Višnje Gore; Vesel Anzelj, Zadvor 4, Devica Marija v Polju; Likar Stanko, Rožna dolina 156; Salmič Alojs, Osterc 45, Kostanjevica ; (Dalje na 2. strani) Sumljivo barantanje z gen. Francom Pred par dnevi je "United Press" poročal iz Londona, da je angleški poslanik v Madridu, Sir Samuel Hoare, imel več zaupnih razgovorov z generalom Francom, ki je menda dal obljubo stroge španske nevtralnosti, ako mu zavezniki preskrbijo pomoč, zlasti kar se tiče 0-rožja. Anglija in Amerika sta na to baje odgovorili, da bi moral Franco v takem slučaju predvsem umakniti takozvano špansko modro divizijo, ki se nahaja na ruski fronti. Neka druga vest pravi, da je bila zadeva predložena konferenci v Quebecu, ki je zahtevala, da Franco javno razglasi nevtralnost Španske in da pretrga vse stike z Nemčijo in Italijo. Franco se boji upora Ena vest iz Londona v tej zvezi pravi, da Franco išče vojaške potrebščine pri zaveznikih, ker se boji notranje revol-te proti njegovemu režimu, katerega bo pričelo špansko ljudstvo, videč, da Hitler in Mussolini, ki sta Franca postavila na vlado, mu ne moreta več pomagati. Ista vest pravi, da je bila Francova prošnja za orožje od strani ameriške vlade "najbrže" zavrnjena, potem ko se je Washington tozadevno posvetoval z angleško vlado. Ampak gotovo to ni. MUSSOLINI OBSTRELJEN? Iz Berna v Švici je snoči prišlo poročilo, ki trdi, da sta bila Vito Mi^solini, nečak Benito Mussolinija in fašistični radijski komentator Mario Apellius usmrče-na, in da je bil Mussolini sam ranjen v trebuh od krogle iz samokresa. Prva dva sta bila baje obsojena na smrt od vojaškega tribunala in ustreljena v areni za nogometne i-gre v Milanu, potem ko sta bila zajeta po petdnevni bitki s fašistično grupo, ki se je zabarikadirala v uradu milanskega lista Popolo D'ltalia, čigar urednik je bil Mnssolinijev nečak. Vesti, kako je bil Mussolini ranjen, se razlikujejo. Ena pravi, da je bil obstre-Ijen tekom burne seje velikega fašističnega sveta, predno je bil prisiljen k odstopu. Druga trdi, da je bil napaden od enega svojih lastnih pobočnikov, neka tretja vest pa trdi, da je streljal nanj neki italijanski general, ko je odhajal iz Kvirinala po konferenci s kraljem. Mussolini je od rane baje okreval in se nahaja kot jetnik v trdnjavi Braschi na obronku Rima, in ni bil poslan v jetniško kolonijo na otoku Ponza, kot je bilo prej javljeno. rusi spreminjajo nacijski umik v beg Poltava je prihodnji cilj sovjetske ofenzive. Mnogo orožja zaplenjenega. B'ranca, inje; Bizovik 35, Pristava 7, , vh t Vije. 114, Do- """O«' ^ože, Rovte pri Lo- Vabča vas Žrtev ugrabljenja doma Devetletni John Buchanan, ki je bil 11. avgusta ugrabljen in napaden od mladega perverzne-ža Wm. Hagerta, je okreval in se sedaj nahaja na domu svojih staršev. Hagert, ki je priznal, da je umoril 13 let stara Collins dvojčka, bo danes formalno zaslišan na mladinskem sodišču pod obtožbo umora prvega reda. ^rblj^nje Sedi' pri Bela Cerkev; pri No- Travnik 30 Lo- Važno za avtomobiliste! Prihodnji torek $1. avgusta je važen dan za voznike avtomobilov. To je zadnji dan za one, ki imajo "C" gasolinsko karto, da dajo pregledati svoje "tajerje". Je to tudi zadnji dan, ko bodo stare "B" in "C" gasoHnske znamke veljavne. Ako teh znamk ne boste rabili pred 31. avgustom, je treba, da jih nesete svojemu racijskemu odboru, ki vam bo dal zanje druge, na katerih stoje besede "ration mileage." Stare zn'amke nimajo teh besed in po 31. avgustu ne bodo veljavne. Kratke vesti iz življenja in sveta Radio Moskva naznanja, da je Rdeča armada po zavzetju Har-kova udarila za umikajočimi se Nemci, katerih umik se naglo spreminja v beg. Ruske čete nadaljujejo z ofenzivo na celi črti. Njih prihodnji cilj je zavzetje Poltave. Nemci puščajo orožje "Nemci zapuščajo na bojišču velike množine orožja in mate-rijala," se je glasil radijski komunike iz Moskve opolnoči. Poltava, ki je važno železniško križišče, se nahaja 75 milj od Harkova. Z ozirom na brzino, s katero se razvija sovjetska ofenziva, ni izključeno, da je njen cilj mesto ŠTIRJE ARETIRANI y DETROITU RADI SPIJONAŽE Zdravnik, bogata mlada ženska in dva druga obtoženi, da so bili v službi Nemčije so POŠILJALI V NEMČIJO INFORMACIJE O VOJNIH NAPRAVAH v MICHIGANU, OHIJU IN ILLINOISU V Detroitu in v New Yorku je včeraj zvezna tajna policija FBI aretirala štiri osebe, dva moška in dve ženske, ki so obtoženi, da so vršili vohunsko službo v prid Nemčije. Za slučaj, da bodo spoznani krivim, se jih lahko obsodi na smrt. » Tri aretacije v Detroitu Trije izmed obtožencev so bili prijeti tekom noči v Detroitu, četrti pa je bil aretiran v New Yorku, toda njegov dom se nahaja v Detroitu. Načelnik FBI, Edgar J. Hoo- v, .... ver, je izjavil, da je četvorica I zbirala informacije glede raznih vojnih obratov in razpošiljanja vojnega materijala v Mi 40 TISOČ NEMCEV KOPENHAGNU Iz Stockholma se javlja, da so v glavnem mestu Danske, v Kopenhagnu proti-nemški izgredi postali tako resni, da je tja dospelo 40 tisoč nemškega vojaštva. Do sedaj je Kopen-hagen veljal za "vzorno mesto" v danskem "protektoratu." * FINCI BI SE RADI UMAKNILI IZ VOJNE ob Dnjepru, 250 milj proč Napredek ob Dinjecu Druge ruske sile, ki so predrle nemške pozicije ob Dinjecu, istotako še vedno napredujejo, tako južnozapadno od Vo-rošilovgrada, kakor tudi južno od Izjuma. Zasedenih je bilo zopet več ' naseljenih krajev v pokrajini, kjer so Rusi včeraj pregnali {Nemce, katerim preti obkrože-nje, iz kakih dvajset vasi. Cilje ruske armade na južni fronti je očividno, iztrganje celotnega teritorija ob Donjecu, kjer se nahajajo veliki revirji premoga in železne rude. Z drugega konca Baltika prihaja vest, daje Finska podvze la korake, da se umakne iz voj Naši fantje-vojaki Dolenja Vas 7, ob Predgrad, Sta- folpi; ^^6 pj,. Šustaršičeva 24, _Hubliani: Fr; ijani; Švica 31, Do- Sostro 77, Do- Sostro 55; ' ^arčidol 19, Ve- ^°dražica 70; V Lipsen 9, Gra- ^ton, Vrh 11, Ig; URADNE URE ČITALNICE Citalničarje Slovenske narodne čitalnice S N D na St. Clair Ave. se opozarja, da všled vojnih razmer, v katerih se nahajamo, in morajo delavci delati tudi ob večerih ali ponoči, se je spremenilo uradne ure. V bodoče se bo izposojevalo knjige ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne, kar se prosi, da upoštevajo vsi, ki se zanimajo za čitalnico. MANJ GOVEDINE V Ohiju in po sosednjih državah je danes 20 procent manj goveje živine kot je je bilo lani v tem času. Iz tega se sklepa, da bo tekom prihodnje zime in pomladi tukaj kot drugod po deželi nastalo občutno pomanjkanje govejega mesa. POZDRAVI Iz Elkharta, Ind., pošiljajo pozdrave vsem svojim prijateljem in čitateljem "Enakopravnosti" Mrs. Marija Klemene in Mrs. Jennie Kranjčič. Tam se nahajata na obisku pri Mr. Fr. Jetnikarju, ki je brat Mrs. Kranjčič. Želimo jima obilo zabave in srečen povratek! Domovi za vojne delavce V bližini Puritas Spring parka se ima v kratkem podvze ti gradnjo 260 domov za delavce v vojni industriji. Predno pa se bo moglo začeti z delom, se bo moralo spremeniti gradbeno ordi-nanca za dotični okraj, kjer se sedaj sme graditi samo enodružinske hiše, medtem ko načrt predvideva hiše s petimi stanovanji. V načrtu je nabava 20 akrov zemlje in celotni projekt bi veljal milijon dolarjev in pol. Kapital ne bi preskrbela vlada, temveč privatni interesi. Jutri bo odšel v službo Strica J . , ,Sama tretji sin družine Mr. in ne proti Rusiji predno pnde^^^ John Pozun, 19010 Shaw- zlom osisca. Agitacijo za sepa- POROKA Mr. in Mrs. Frank Pirtz, 918 E. 76 St., sporočata, da se bo sta poročila v soboto ob 10. uri zjutraj njih hčerka Christine in Cpl. Joseph Ujcich, sin družine Mr. in Mrs. Vinko Ujcich' 1060 E. 72 St. — Novoporočencema čestitamo in jima želimo vse najboljše! DOMAČA ZABAVA V soboto vičer se vrši prosta domača zabava za vse člane nove in stare, Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Vabljeni so tudi starši, da se udeležijo. raten mir vodijo delavske in zaveznikom simpatične grupe. J/se frakcije pa so baje edine v tem, da Finska ni pripravljena na mir "za vsako ceno." 18,000 VBITIH V NEMŠKEIi TUNELU? Iz Zuricha se poroča, da ko so zavezniki vprizorili enega izmed zadnjih bombnih napadov na Hamburg, je bilo v tunelu pod reko Elbo ubitih 18 tisoč oseb, ki so se tja zatekle tekom napada. Domneva se, da je bomba zadela vhod tunela, nakar ga je zalila voda. Tunel pod Elbo je bil začet leta 1907 in končan leta 1917. V njem je bila šest čevljev široka cesta s štiri čevlje širol^-mi hodniki za pešce. nee Ave. « Max se nahaja pri zračnem zboru v lUinoisu, Stanley je pri zdravniškem zboru v Kentucky, John bo pa odšel k marinom. chiganu, Ohiju in Illinoisu in i-ste pošiljala v Nemčijo. . Med drugim je špijonska skupina poslala Nemčiji informacije glede števila tovarn Westing house Electric Co. v Ohiju in je obvestila, kje se nahaja več tovarn za izdelovanje nitrogliceri-na v Ohiju, in na kak način se v teh tovarnah dobi delo. Bogata ženska na čelu Voditeljica špijonske tolpe je bila 34 let stara lepa temno-laska Miss Grace Buchanan-Dineen, ki je bila rojena v Toronto, Kanada, in izhaja menda iz stare francoske plemiške družine. Njeni starši so bogati in živijo v Kanadi, ampak tudi o-na sama velja za premožno žensko. Zvezni agenti pravijo, da je bila izvežbana za svojo vlogo od strani nacijskih špijonažnih izvedencev. Njej so prišli zvezni agentje prvi na sled, in ko je bila konfrontirana z dokazi proti nji, je dala informacije, ki so dovedle do aretacije ostalih treh. Ostala trojica ODMEV IZ AFRIKE Znani ameriški reporter Ernie Pyle, ki se nahaja z ameriško armado na Siciliji, je v eni svojih zanimivih črtic s fronte te dni med drugim opisal slugo generala Bradleyja, ki se piše Frank Cekada (Cekada?) in je doma iz Calumeta, Michigan. V Calumetu se nahaja ena najstarejših slovenskih naselbin v A-meriki, in najbrže je generalov sluga slovenski fant. Cekada je 24 let star in pred vstopom v armado je bil "bartender", piše Pyle. V BOLNIŠNICI V svrho operacije se je podal v Lakeside bolnišnico poznani društveni delavec in glavni odbornik SDZ, Frank Virant, 1161 Norwood Rd. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Podprimo borbo Amerike cs Jemo-kracljo in svobodo srcta s nakupom vojnih bondoT In Tojno-varčevalnlh znamk J DAROVI ZA SANS Odbor-podružnice št. 39 SANS se zahvaljuje sdelečim, ki so prispevali vsak po $1., mesto cvetlic za pokojnega Joe Gas-serja: Jack Ambrož, John Centa, Anton Eppich, Louis Hrovat, John Kovačič, Aug. Kužnik, Alma Lazar, Matt Mesec, John Tavčar, Chas. Vrtovšnik, Frank Žagar, Anthony Zakrajšek in Louis Zorko. Poleg nje so bili aretirani sledeči: Mrs. Theresa Behrens, 44 let stara tajnica nemško-ogrskega oddelka pri Detroit International Center od organizacije Young Women's Christian Association. Dr. Fred William Thomas, star 44 let, zdravnik in kirurg v Detroitu. Bertrand Stuart» Hoffmann, star 27 let, stanujoč v Detroitu, ki se je nedavno vpisal v ameriško trgovsko mornarico. On je bil aretiran v New Yorku. Imena Clevelandčanov omenjena Ena izmed aretiranih žensk je bila preskrbljena z imeni 200 odličnih oseb, med njimi tudi mnogih Clevelandčanov, katere so ji imele preskrbeti vstop v kroge, kjer bi mogla dobiti važne informacije. Imena Clevelandčanov na tem seznamu niso bila objavljena. Zvezni agentje so v Detroitu prijeli tudi dve nemški ženski kot nevarni tujki, ki bosta za dobo vojne internirani. Aretacija obeh je bila izvršena na zaporno povelje, podpisano od predsednika. Hoffmannova izpoved Hoffmann je priznal, da se je vpisal v trgovsko mornarico z namenom, da dezertira v kakem tujem pristanišču ter nato odpotuje v Nemčijo, kjer je nameraval vstopiti v nemško zra-koplovsko službo. On je obtožen, da je Nemčiji dajal informacije glede mornariških baz in konvojev ter glede vojnih obratov v Detroitu. Ozadje špijonske tolpe Grace Buchanan-Dineen je stopila v nemško špijonažno službo leta 1941 pod vplivom Madžarke Sari Dehajek, s katero se je seznanila v Budimpešti. Sari Dehajek je svoj čas študirala na Vassar kolegiju v Ameriki in pozneje je po raznih ameriških mestih obdržavala predavanja o "madžarski kulturi", za kar je bila plačana od madžarske vlade. Ona se sedaj nahaja v Nemčiji. Na predavateljski turi v letih 1938—39, je bil z njo njen mož Grttyala Rozinek, ki se je javno navduševal za Hitlerja, rekoč, da je "Hitlčr njegov bog". Pozneje je bil aretiran in deportiran iz Amerike. Bond za nacija Mrs. Behrens je podpisala bond za $500, ko je bil Rozinek aretiran in slednji jo je pred svojo deportacijo v maju 1941 v Detroitu obiskal. Mrs. Behrens je takrat rekla pred našeljeniš-kimi oblastmi: "Jaz sem sto-procentno za Hitlerja. Ako Hitler zmaga, bodo vse male dežele v Evropi dobile svobodo." Dr. Thomas je rodom iz Fresno, Ohio, in je nemškega pokoljenja. Bil je znan kot prijatelj detroitskega restavrater-ja Maksa Stephana, čigar obsodbo na smrt radi izdajstva je predsednik Roosevelt nedavno spremenil v dosmrtno ječo. Bil je aktiven kot govornik pri nemškem bundu ter imel zveze s Fritzom Kuhnom in Wilhel- mom Kunzejem. Imeni Nemk, ki sta bili prijeti za internacijo, nista bili objavljeni, rečeno pa je, da je ena žena nekega dolgoletnega nacija, druga pa je baje neka grofica rodom iz Berlina. Edgar J. Hoover je izjavil, da so bile aretacije izvršene na podlagi preiskav, ki so bile v teku od 1939. Nov grob Včeraj popoldne je preminil v Glenville bolnišnici rojak John Longar, samski, star 35 let. Stanoval je na 12814 Lakeshore Blvd., Bratenahl. Rojen je bil v Clevelandu. Tu zapušča mater Matildo Longar Thomas, ki je doma iz Jurke vasi na Dolenjskem, ter brata Lt. Willia-ma Thomas, ki se nahaja v New Jersey. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Čas bo sporočen jutri. Bodi mu lahka rodna gruda! «tRAN2.^ ENAKOPRAVN 25. avgusta, # "ENAKOPRAVNOST' Owned and Published by -TBI AMERICAN JUGOSLAV FRINTINO AND PUBLISHING CO. easi ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 IiBued Every Day Except Sunday: and Holiday: SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: KPo raznaSalcu v Cleveland in po poiti izven mesta): Vat One Year — (Za celo leto)------------ For Half Year — (Za pol leta)-------------------------- Por a Months — (Za 3 mesece)___________________________ $6.50 . 3.50 . 2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico; (Po pofitt V Clevelandu, Kanadi in Mehiki): tor One Year — (Za celo leto)----- Por Half Year — (Za pol leta) ------ Por S Months — (Za 3 mesece)__ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Burope, Soutb America and Other Foreign Countries: (Za Bvrqpo, Južno Ameriko In druge Inozemske driave): foi One Year — (Za celo leto) -- Por Half Year — (Za pol leta) ........................................ ..$8.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. _ 104 MORILEC MATTEOTOA ŠE ŽIVI? Pi;ed nekaj dnevi je bilo poročano, da je Ml v Švici aretiran Amerigo Dumini, ki je po naročilu Benita Mus-solinija umoril socialističnega poslanca Matteotija. V tej zvezi je ameriški korespondent Edward Kennedy, kije bil v tistem času v Rimu, objavil članek,, ki podaja ozadje znamenitega političnega umora. Kennedy, ki se je pred kratkim vrnil iz Severne Afrike, tozadevno piše: "Ko sem zgodaj leta 1941 za časa britske ofenzive v Severni Afriki dospel v mesto Derno v Cirenajki, sem imel priliko srečati signorja Duminija, nxorilca Giacomo Matteotija. Vsekakor je človek, ki sem ga srečal, rekel, da je Dumini, dal mi je vizitko, njegova zunanjost je natančno odgovarjala Dumini je vemu opisu, in prepričan sem, da je dotičnik res bil Dumini. "Pred nekaj meseci mi je neki avstralski saržent rekel, da je tega človeka ustrelil, ko je skušal ubežati. To se je zgodilo v navzočnosti dveh prič in tozadevno se je napravil uraden armadni rekord. "Zagotavlja se, da je zadnja vest iz Švice zanesljiva ter podaja podrobnosti aretacije. Objavljena je bila v milanskem listu Corriere Delia Sera, o katerem se lahko zanesemo, da ve, o čem piše. "Ako je moški, ki je bil aretiran v Švici, Dumini, to ni prvič v njegovem življenju, da je vstal od mrtvih. O njem je bilo leta 1927 uradno poročano, da je umrl v ječi, kamor je bil obsojen radi žaljivih opazk glede njegovega nekdanjega delodajalca Mussolinija, "Dumini je bil rojen v St. Louisu, Missouri, kot otrok italijanskega očeta in angleške matere. Njegov očs se je vrnil v Italijo in vzel dečka s seboj. Amerigo je postal gangster in je bil kot tak zaposlen od fašistov v dneh, ko so prihajali k oblasti s pomočjo umorov, napadov in ricinovega olja. Ko je leta 1925 Mussolini postal premi-jer, ampak še ni zatrl vse politične opozicije, je bil njegov poglavitni nasprotnik Giacomo Matteoti, čigar drzni in briljantni napadi v parlamentu so resno ogrožali režim. "Nekega dne je Matteoti izginil. Njegovo truplo je bilo najdeno na enem kraju, glava na drugem. Umor je povzročil pravcato nevihto v Italiji, ki je skoro prevrnila režim. Položaj je bil tako resen, da je Mussolini smatral za potrebno aretirati Duminija in nekaterih njegovih pomočnikov, da se potolaži javni srd. "Mussolini je v parlamentu javno zanikal fašistično odgovornost za zločin, ampak v Italiji ne najdete anti-fa-šista, ki bi ne bil prepričan, da je bil Matteoti umorjen po Mussolinijevem osebnem naročilu. Vsekakor je bil Dumini nekaj mesecev po procesu, pri katerem je bil spoznan krivim, izpuščen iz je^e; to se je zgodilo potem, ko se je razburjenje v javnosti poleglo in so fašisti imeli položaj zopet pod kontrolo. "Duminijeva obramba pri obravnavi je bila, da je nameraval Matteotija le pretepsti, da pa je slednji telesno slab in da je tekom napada umrl. Pozneje so se odno-šaji med Dumini jem in Mussolinijem znatno ohladili. Ko je Dumini javno obtožil Mussolinija, da je "nehvaležnik," se ga je zaprlo radi razžaljenja državnega glavarja. "Bilo je v tem času, da so fašisti naznanili Dumini-jevt) smrt v ječi, kar so očividno storili, da bi javnost pozabila nanj. Ampak Dumini je kmalu zopet bil na prostem in v rokah je imel 'trumf-karto.' Na tihotapski način je spravil iz Italije dokumente, o katerih je trdil, da dokazujejo, da je Mussolini naročil Matteotijev umor. Te dokumente je izročil dvema odvetnikoma v San Antoni-ju, Texas, Martinu Arnoldu in Hughu Robertsonu, z naročilom, da jih objavita v slučaju njegovi smrti. "Mussolini je Duminija pustil živeti, navzlic temu, da mu je bil v veliko nadlego. Pregnal ga je v Derno, ki je čisto prijeten kraj, toda ločen od sveta in kamor je le redkokdaj prišel kak potnik. Dumini je tam imel lepo vi- lo, kjer je živel s svojo priležnico in tremi otroci. Imel je malo trgovino ter dobival redno plačo od države. "Ko je Mussolini obiskal Demo, se je Dumini vozil po mestu z ducejem, ki je očividno bil pripravljen vse pozabiti, dokler je Dumini ostal v Derni, kjer ni mogel nihče, ki kaj šteje slišati njegovega širokoustenja. "Dumini je dobro obvladal angleščino, in ko so avstralske čete zavzele Derno, jim je ponudil svoje sodelovanje za povrnitev normalnih razmer. To je bil dan, ko sem jaz govoril z njim. Rekel je, da je bil pregnan iz Italije kot anti-fašist in da je raje ostal, da živi pod britsko okupacijo kot pa da bi zbežal z Italijani. O Matteotije-vem slučaju je molčal. "Pozneje sem zvedel, da medtem ko je pomagal Angležem z lokalnimi problemi v Derni, so v kleti njegovega doma odkrili zalogo orožja in radijski oddajnik. Bil je aretiran kot špijon in pridržan za obravnavo. Medtem pa so Nemci nenadoma zavzeli Cirenajko. Mala avstralska posadka v Derni je bila v nevarnosti zajetja in je v naglici napravila načrt, da se umakne v Tobruk, kjer se je nahajala glavna avstralska armada. Tu sledi, kar mi je povedal avstralski saržent: 'Nahajal sem se s svojim stotnikom in nekim drugim saržentom. Sežigali smo neke papirje. Z nami v sobi smo imeli Duminija, in nameravali smo ga vzeti s seboj v Tobruk. Tedaj je on bliskoma planil proti stotniku in skušal iztrgati njegov samokres. Jaz sem potegnil svoj lastni samokres in ga podrl. Pustili smo ga mrtvega na tleh.' V San Antoniju je odvetnik Arnold izjavil, da dokumenti niso bili nikdar objavljeni in da se to ne bo zgodilo, dokler ne bo prepričan, da je Dumini mrtev. Ako je Dumini mrtev, utegnejo biti ti dokumenti temelj za obtožbo umora proti Mussoliniju. Ako pa je Dumini živ, se bo proces vseeno lahko vršil, z Dumini jem kot glavno pričo." v špansko - ameriški vojni je, Naravni jez med obema toka-služil z "Rough Riders", je bil! ma je preozek, da bi mogel republikanski kandidat za podpredsednika leta 1936; za ministra mornarice je bil imenovan v juliju leta 1940. "Harry L. Hopkins je predsed-' nik odbora za dodelitev muni-cije. Poprej je bil direktor Federalne pomoči pri WPA; minister trgovine; tudi je predsednikov politični in ekonomski sve-^ tovalec in posebni pomočnik za lend-lease-operacije. Rojen je bil v Sioux City, Iowa; sedaj stanuje v Beli hiši. Donald M. Nelson, predsednik odbora za vojno produkcijo, je bil poprej uradnik pri firmi Sears, Roebuck and Co., za do-bavljanje naročil po pošti. Ima 54 let, r6jen je bil v Hannibalu, Missouri. trajno kljubovati pritisku vode v Šari ju,, ki počasi gloda bregove vsak čas. Posledica bi bila, da bi se izpremenili rodovitni kraji ob Čadskem jezeru v pu-1 ščavo. Pašniki, nad katerimi dežuje navadno samo enkrat v sedmih letih, bi se zato morali izpremeniti v puščavo, če ne bi bilo več vode iz Čadskega jezera. To bi bil tudi konec velikih bombažnih nasadov na jugu Čadskega jezera. ŠKRAT Kako daleč se čuje grmenje topov Oče: "Zakaj pa se jokaš' Sinko: "Ker sem včeraj P in se pobil." ^ ^ Oče: "Zakaj se jokaš seie Londonsko časopisje o Slovencih Ustvaritev urada za vojno mobilizacijo pomeni en korak naprej v koordinaciji vojnih naporov Urad za vojno mobilizacijo, Jcaterega je ustvaril Predsednik Roosevelt, pomeni velik korak naproti eventualnemu "vojne* mu kabinetu", katerega važni ljudje v deželi — uradniki in drugi, že davno želijo kot potrebo za koordinacijo vojnih naporov. Temu novemu federalnemu u-radu, ustvarjenemu po nalogu eksekutive, je namen, da pospeši boljše sodelovanje med vojno mašino in bistveno civilnp ekonomijo. V zvezi s ustvaritvijo tega urada zahteva predsednikova izjava napredovanje s "polno paro" v poljedelstvu, industriji, rudarstvu, pridelovanju in delitvi, prenosu in dobavi potrebščin, kakor tudi ožje sodelovanje vseh teh panog v svrho večje pospešitve nacionalnega vojnega načrta. James F. Byrnes, prejšnji direktor ekonomske stabilizacije, je kot rezultat predsednikovega Po objavi te odločitve je g. Byrnes povdaril, da bo ta urad prevzel na sebe mnogo opravil, ki so do sedaj obremenjevala predsednikova ramena, tako, da bo sedaj šef eksekutive imel več časa za strategične seje s svojimi vojnimi svetovalci in voditelji Združenih narodov. Predsednik se je v svoji izjavi, ki je izšla skupaj z njegovo odločitvijo tako izjasnil: "Sedaj prihajamo v novo fazo vojnih naporov; vse naše delovanje moramo postaviti v eno smer, izogniti se vsakemu ponavljanju in križanju, odstraniti neslogo nied oddelki, hitro napraviti svoje odločitve in po- LONDON, 9. avgusta. — Londonsko časopisje posnema Reuterjevo vest, glasom katere so Italijani zaprli v koncentracijska taborišča dozdaj že 100,-000 Jugoslovanov. To poročilo pravi, da je kruti italijanski okupator odgnal v celoti prebivalstvo nekaterih krajev ter odvedel vse v notranjost Italije. Tam so interniran-ci izpostavljeni najstrašnejšemu terorističnemu pritisku in celo fizičnemu uničenju. Iz okupirane slovenske pokrajine Ljubljane so Italijani odgnali v konfi-nacijo več od 35.000 oseb — kar je mnogo več nego 10 odstotkov celokupnega prebivalstva tega ozemlja. Italijani so nameravaU izprazniti to slovensko zemljo in jo poseliti z Italijani. GOEBBELS PRAVI, DA SO PREJŠNJE ZMAGE RAZ VADILE NEMŠKI NAROD Washingtfn. — Rimski radio pravi v neki oddaji za domačo javnost, da je nacistični propagandni minister Joseph Goeb-bels pred kratkim pisal v svojem tedniku Das Reich in se pritoževal, da so Nemci "razvajeni" od dolge vrste hitrih pohodov in "zmagoslavnih zmag", tako da zdaj ne morejo svoji spešiti našo vojno mašino in vladi odpustiti njenih zmot, ka- našo najvažnejšo civilno ekonomijo." Ko je prevzel svoje mesto kot šef novega urada, je g. Byrnes podal ostavko na svoje mesto direktorja ekonomske stabiliza-; cije; tam ga je nasledil sodnik naloga dobU v svoje roke veciyinaon, kije bU poprej član a-niom kotjejwrej mid Donald IK. I pdacyskega okrožnega sodeča Nelson, šef vojne produkcije, a-li pa Bernard M. Baruchu v prvi svetovni vojni. val odbor za vojno mobilizacijo, Zedinjenih držav. Sodnik Vinson je bil 14 let Z g. Byrnesom bode sodelo- Mlan kongresa za Kentucky, in 8 let član kongresnega odbora ki je sestavljen iz sekretarja za' za način in sredstva, enega naj-vojsko Henry C. Stimsona, se- j močnejših in najvplivnejših sku-kretarja za mornarico Frank | pi^ v doljni hiši. Kratke biografije ljudi, katere je predsednik imenoval za člane novega urada za vojno mobilizacijo, so naslednje: James F. Byrnes, direktor, je bil advokat in sodni referent ter 14 let član kongresa, in član se-Urad za vojno mobilizacijo bo: ^.^ta 12 let. V juniju 1941 leta imel tri glavna opravila: ' je bil imenovan v najvišje sodi- Knoxa, sodnika Fred Vinsona, strokovnjaka za davke in ekonomijo, predsednika vojne produkcije Nelsona in Harry L. Hopkinsa, predsednika odbora za dodelitev municije. kor to delajo Britanci. ' "Predvsem bi bilo potrebno", pravi Goebbels, "da vsaj kritiki tretjega reda utihnejo; nikdo na tem svetu ni nezmotljiv, vlade in generalni štabi se tudi zmotijo — toda kar velja predvsem primerjaj, je veličina zmot, katere sta zagrešili obe strani". To izjavo radio oddaje je zabeležila komisija federalnih komunikacij. Oddaja je dodala, da je Goebbels napisal, da nemški narod ne zna "ceniti zmag, katere izvojujemo tudi zdaj še na vzhodu". Spominjamo se še, kako je med bivšo svetovno vojno včasih proti večeru grmelo na soškem bojišču. Nekateri so po tem, kako se je slišalo grmenje topov s soškega bojišča, celo napovedovali vreme. Grmenje se je slišalo namreč takrat, kadar je pihal zahodnik, dosti močneje. Od vetra je torej odvisno, kako daleč se slišiji topovi. Če vleče veter od nasprotne strani, se zvok izgublja, slabo pa se sliši tudi tedaj, kadar je brez vetra. Ugotovljeno je tudi, da se zvok zelo daleč sliši nad morjem. Dognali so na primer pri Gibraltarju, da se človeški glas nad morjem sliši v daljavo šestnajstih kilometrov. Prav tako pravijo raziskovalci severnega tečaja, da so mogh v ledenih pustinjah priklicati drug drugega na neprimerno večje razdalje, kakor pa bi bilo to mogoče drugod na zemlji. Nadaljna ugotovitev je ta, da se zvok sliši mnogo jasneje ponoči kakor podnevi. Kako daleč je v najboljšem primeru mogoče sUšati grmenje topov ? Neki znanstveniki so dognali, da celo na več sto kilometrov. Seveda je odvisno tudi od tega, s kakšnim topom kdo strelja. Grmenje topov iz obleganega francoskega mesta Sedana se je v zdajšni vojni prav dobro slišalo na luksenburško ozemlje, to je več kakor sto kilometrov daleč. Višek na tem področju udejstvovanja pa je brez dvoma dosegel sloviti ognjenik Krakatau ob Sundskem prelivu v Malajskem otočju. Pravijo, da se je ob silovitem izbljuvu leta 1883 grmenje tega naravnega topa slišalo celih 3,400 km daleč. nes Sinko: doma." 'Ker te včeraj ni d Kmet se zagovarja pi'® nikom. Pa je naneslo, da s sodnik vprašal, ali je ^ druga močna. Kmet nič razume, misli in misli) ^ nje pa pravi: * "Ho gospod sodnik, močna! Kadar se ga P° ° nah malo navlečemo, mo vso vas, če je treba. V dnevniku nekega bilo zapisano med drugih® tole: f "Zakon je zelo praktic Greh se dolžnost v njem izprei IMENA slovenskih J NJENCEV V ITAW'' (Nadaljevanje s 1. s' itran" Gra' Grum Mirko, Polhov 68; ^ Viniv* Simončič Janez, mič; 14, Že stan Grki so imeli živalske vrtove Černe Rudolf, Brezje Zidar Jože, Čolnarji > pri Kočevju; Ambrožič Prane, Bobu® Polhov gradeč; Malnar Ivan, Zainost, Brod na Kolpi; . < Mavrin Peter, DoleW^ Stari trg; ^ Grlica Franc, Bitn® Trebalno; Kavšek Janez, Sod»S« Lipovec Jože, Anžur Franc, Ostro Roga le Ivan, Vas 35, Kočevju; ' Prijatelj Franc, ivci Vrbo' Če usahne Čadsko jezero, bo velika pokrajina puščava Kolikor nam je znano iz zgo-dovine, je bil prvi, ki si je uredil i ) v znanstvene svrhe živalski vrt, starogrški modrijan in naravoslovec Aristotel (od 1. 384 do 1. 622 pred Kristusom.) Njegova Sodražica; Veselic Nikola, Adlešič; Kampel Alojz, Semič- ^ (Poročilo ne pove, jgii Slovenci v italijanski kot vojni ranjenci ali K niki iz gerilskih bojeV koncentracijskih P atenska šola je imela tak vrt, kjer so bile zbrane živali naj- HRVAŠKI KVIZLIN<5^^< NJAJO PROPAGAN^^ ŠTEVILNEJŠE BOPP . zvesto- Washington, nacističnim načelom ki različnejših vrst od domačih v | vajo bolj številnih otrok' Dolgoletna opazovanja so do . , ------------------------„ ^------ , gnala, da se suši Čadsko jezero, • v ,.v skupne načrte Oktobra meseca lanskega:ki namaka zapadni Sudan, za- smernice za največje jg podal ostavko, da posta- : ledne Kameruna in južno Saha- izkonačanje naravnih in indu- direktor ekonomske stabili- j ro. Če jezero naposled v resnici strijskih možnosti nacijev za vojne in civilne potrebe. 2. Da ujedini delovanje posameznih federalnih uradov in od- Grčiji sami živečih do tujih pri- j bre države, je priredil peljanih od vseh strani sveta, j režim na Hrvaškem Aristotel ni uporabljal teh! vsem ozemlju proslavo . zbirk živih živali samo v šolske | matere in otroka. 25 jji _ i namene, temveč za lastna znan-; bilo izbranih za ban^e 10 zacije. Doma je iz južne Karo-' line in star 64 let. stvena opazovanja in raziskova-' bil prirejen v Zagiebu ^ nje. Mnogi Aristotelovi znanstve- I od njih ima najmanj ^ rdU Radio Rakovica ie _ 0^ dela v živalskem vrtu. -u n-nvoi"- jk Aleksander Veliki, ki je bil A- f g . j„. , „ . iku tcera tedna pozivai* tr ristotelov prijatelj, je dajal prise skrči ljubljenemu modrijanu mnogo kilome- ku tega tedna poziv žene, naj rode državi # denarja za njegove znanstvene! ^ j™ dajali za 25 mater, katere so " usahne, bo to prirodna nesreča, katere gospodarske posledice so Henry C. Stimson, minister j nedosledne. Čadsko jezero meri . voiske, ie bil rojen v New Yor-, 30,000 kvadratnih metrov, ka- delkov k, se ba.,jo s produkc.-: generalni | d.r pa pritisne suša, JO, dobavo, razde itvijo P'^-|guyg,.ner Filipinskih otokov. Dr- na 11.000 kvadratnih nosom vojnih m e.vjn.h potreb-, ,a časa predsed- trov. I nika Hooverja, in predsednik a-' Jezero ima dva pritoka. Šari' zgodovini 3. Da izdaja direktive za na- meriške delegacije na konferen- in Komadugo, ki skozi vse leto' od Aleksandra Velikega 800 ta- ^ čin in delovanje federalnim u-'ci za oborožitev, v Londonu le- dovaja vanj vodo. Močnejši pri- ^lentov, (skoraj pet milijonov! mateie radom. ta 1932. Minister vojske je po- tok ie Sari, kateremu baš grozi [ današnjih grških drahem). Ta predsednikova odločitev stal v juliju leta 1940. j nevarnost, da se bo združil z je bila sprejeta v Kongresu in Frank KnoX, minister morna- bližnjo reko Kcbojem in da se od publike z odobravanjem. rice, je bivši čikaški publicist, bo potem izlival v Nigdr. svrhe. ^ i tet emu bi morale . C*'i j r.-mju živali in rastlin- ^ ji Razen tega j" bilo kraljevim podatki resnični, pri^^-l^^ p ....... ................................... fazno svetilke; preje THe .............. 6.98 8.98 1.98 COMPANY...PETO NADSTROPJE iz stekla v STEMWARE, različne ^aiogi. ki He jih ne bo več imelo S.< Lekarniške potrebščine 18th CENTURY TALCUM POWDER za MOŠKE, l^eje............................. JOMAR KREMA ga roke, preje* 1.00 SUTTONS LIQUISILK za roke, noge in život, preje 1.00 .......................................... CHIN FIRM za BRADO in GRLO, preje 100 .................................................. CONSTANCE BENNETT CLEANSING KREMA, preje 39c .........,.................... DENTURINE THREE PURPOSE TOOTH POWDER za zobe, preje 40c, 5 unč ....... ^ALAD KROŽNIKI Iz stekla, ^(ližani ceni za razprodajo jrt^'itki seti Iz steklu, veliki Qaj l^etlmi ruby inserti. Preje $1.00, 69c 15e 69c 50c 50c 50c 50c 18c ^c Loreses Cleansing Tissues Zavoj 200 Samo bele Pi'eje 15c vsak 9c vsak COMPANY...PETO NADSTROPJE THE MAY COMPANY...PRITLIČJE na hišo, ki je otrokova. Če je [njih zavetju je stopala Viljeme-1 spremstvo. Neka sulica je zade-tako, da vi nič ne veste, potem: va vojska z ladij na suho. Nik- j la kralja v desno oko, minuto se lahko vrneva. Zdaj lahko go-; jer ni bilo žive duše. Prva ob-i zatem pa druga v srce. Junaški vorim ž njo." j ljudena vas je stala takrat 90! angleški kralj je obležal mrtev Nič kaj ni bila Anica vesela, iP"' od morja. I na bojišču. da ji varuh zaupa stvari, ki 0| Normanski vojaki so krenili j Po tej žaloigri je zavladal njih ni hotela vedeti ničesar ra-1 z velikim navdušenjem proti' med angleškimi vojaki poplah. di Katre. Zato se je sedaj sko- j Londonu. Tedaj pa je bil kralj i V največjem neredu se je voj-raj veselo obrnila proti hiši. | Herold obveščen o sovražnike- i ska umaknila proti Londonu. Ko ju je Katra ugledala, daj vem vpadu. Hitro je zbral vo-jPo dveh dneh obleganja so Norse vračata, so ji oči sinile jezno. ^ jaštvo. Viljem je naletel na { mani London zavzeli, z njim pa Zdelo se ji je skoraj, da ve, za-j močno angleško vojsko. j še velik del države. Koristi od Lovely Norma Roberts, Chicago night club dancer, likes nothing better after arduous rehearsals, than to slip into something cool, and prepare a light lunch and cooling drinks for friends who regularly drop in on her in her tiny studio apartment. She knows, too, the value of shades in keeping a room cool, and keeps them drawn to the sill while ttie sun shines the hottest.. Tedaj ga, je pripravil k zavesti resni glas Pušarjev: "Ali smo otroci, ali smo hlapci?" "Mislim, da hlapci!" je odvrnil šime. "Potem bomo pa delali," je dejal Pušar in krenil dalje. Ob poti je ogledoval svet in modroval in grajal. In tako je dospel na Peč. Našel je Katro in Anico v izbi. Katra je razdirala neko staro krilo, Anica je likala srajce. Zdaj pa zdaj je stopila v ono sosedno sobo, kjer so na dan poroke plesali. Zdaj je bilo čudovito tiho tu notri, in hladno in temno je bilo, da je mogel mali spati. Da je našel Pušar Katro, mu ni bilo prav po godu, zakaj imel je opravka z Anico. "Tako sem pogledal malo gori!" je rekel. Poznalo se mu je, da je v zadregi, da ne more vpričo Katre govoriti o tem, zaradi česar je prišel. Zato je sko-10 s hvaležnostjo zapazil, da je Katra odšla, češ, da kozarček domačega ne bo zavrnil. Tedaj je zaupal Pušar Anici, da bi rad govoril ž njo. Posedal je nekaj časa, potem pa je vstal, češ, da bi rad vedel nekaj reči radi Anice, da je prišlo neko pismo, in da je notri tako in tako. Mož je govoril, ko da pobira iz žerjavice krompir. Katra ga je razumela: • "Le zgovorita se!" je rekla in hotela iti. "O, tako ni treba," je mislil in dejal Pušar, "saj ni tako posebna ta reč. Par korakov stopite vi, Anica, z mano." In proti Katri se je obrnil: "Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj ne govorim razun ž njo." "Kar pojdi ž njim," je dejala Katra Anici. Ta je stopila na vrata sosednje sobe in poslušala. "Bom pa jaz pazila na otroka, če se zbudi!" je dejala Katra in s silo krotila jezo, ki je kuhala v njej. Ona dva sta odšla, Katra pa ' je stopila k oknu in mrmrala, videča ju odhajati: "Le rujta, le! Bomo videli, kdo bo zmagal." Tedaj je zajokal otrok v sosedni sobi. Katra se je zgenila in odšla k njemu in se vrnila kmalu zatem z razvezanim detetom in stopila zopet k oknu, kamor je bila postavila preje Anica likalnik. Anica in Pušar pa sta se bila ustavila za hlevi in Pušar je dejal Anici: "Tako je! Stari Poklonar je bil pri meni. Mož ima denar, pa je prišel, da če je res, da ni hiša Katrina, in da je ona vzela pri njem na posodo, češ, da naj se intabulira, če hoče. Ali vam je kaj znano o tem?" j "Meni nič!" je odvrnila Anica, "pa bo že res, če je rekel Poklonar. V te reči se pa ne vtikam. Naj dela mati, kakor se ji zdi." "Ne," je dejal Pušar, "to ne gre. Kdor jemlje na posodo, mora tudi vedeti, ali bo plačal ali ne. Katra pa sama ne more in nima pravice delati dolgov kaj je Pušar tu. V tem hipu pa! je začutila skoro več jeze nad! njo, ko nad njim. Videvši, da ima opravka s j te zmage pa niso imeli. V bojih I premočnim sovražnikom, se je i I Viljem poslužil tako zvanega "Pogovorjena je ž njim, svo-j načina klešč, in tako se mu je je reči ima ž njim. Hinavka; posrečilo premagati Angleže, je." i V strašnem klanju so angleški vojaki padli do zadnjega moža. je namreč padlo blizu 70 odstotkov normanskih vojakov, o-ni pa, ki so ostali živi, se niso vrnili v Francijo, temveč so o-stali na novih tleh ter se jezikovno in krvno zmešali z An-glosasi. Po normanskem vdoru 847 Normani go nato še enkrat stopila sovražna noga na • ponovili svojo zvijačo in tudi | -Anglije. Zdaj so se borili j drugič zmagali. i potomci Normanov ramo ob ra- j j mi z Angleži tostran Rokavske- I Knez Viljem je opazil, kako i ga preliva. Velika Britanija je --j se je kralj Herold na bližnji vi-1 pred največjo preizkušnjo v Anglija se lahko postavlja s šini ppgajal s svojimi vojsko- j svoji zgodovini. Bližnja bodoč-tem, da nanjo že 874 let ni sto- j vodjami. Ukazal je svojim voja- nost bo pokazala, ali je mogo-pila sovražna noga. Lega oto- kom, ki so bili izvrstni strelci, i če v današnjih časih vdreti na naj namerijo sulice na kralja in I angleška tla. (Dalje prihodnjič) Že skoro 900 let ni stopli sovražnik na angleška tla kov v Atlantskem morju je pripomogla, da so vse vojne proti Angliji končale na obalah Evrope. Zadnjih. 1000 let se je enkrat primerilo, da se je sovražnik izkrcal na angleški obali. Bilo je to leta 1066, za vlade kralja Herolda, ko je nastopal neustrašni normanski knez Viljem. Vladal je v severnem delu Francije (sedanji Normandiji). Knez Viljem je že dolgo hrepenel' po zemlji onstran Rokav-skega preliva. Zato se je omenjenega leta odločil, da Anglijo napade z morja. Zbral je okrog sebe plemiške vojskovodje in močno vojsko ter zgradil veliko število galej.. Nekega vetrovnega jesenskega dne je v ranem jutru krenilo vse ladjevje z vojsko proti Angliji. Ladje so kmalu pustile za seboj pristanišče Boulogne in se začele izkrcavati v zalivih na vzhodni obali Anglije. Izkrcava-nje je šlo naglo od rok. Angleži niso niti opazili, kaj se je dogajalo na njihovi obali. Obale so bile obdane od visokih skal in v OUR BONDS FREE THEIR BONDS U. fl. Treasury Dept. No second clKm€e...no ofherjchoice For those who fail and freeze on the lime-covered floors of the cattle cars that carry them to-German labor camps—there is no other choice. For the littlie children of Tepelini and Salonika and Athens who wait with swollen stomachs for the food ship that never arrives, there is nothing else to do—but wait. For the Russian peasant with no choice but to burn his home before the Nazis reached it; for the Chinese of Nanking who suffered the terrorism of the Jap; for all of those in nameless graves and numberless cells—for all of them—there was no second chance, no other choice. But for >10«—a choice still reinains. For you— among all the peoples of the world, the road to freedom is still cfear. Never before have we been able to measure the price of freedom for ourselves and our children in such tangible terms. Will you help to keep the road to freedom open? Will you invest—all you can—in War Bonds? It's not so much"to ask.. Many of us are making more money than we have for years. The things we'd like to buy with that money are scarce—or unavailable. So, we're asked to loan money at good interest—$4 for every $3 when the Bonds mature. Money to help pay for the war—keep prices down-provide peacetime jobs and peacetime gooTis and s generally decent world for all of us when the war is won. Chances are you're already in the P ayroll Savings Plan—buying War Bonds)—doing your bit. But don't stop there. Raise your sights.- Do your hestl ^ BOOST YOm BOMB BUYIMG VDUYE DONE TOUR Bill-NOW DO YODR BEST THRom m p/miL smnes plan ^ This space is a contribution to America's all-out war effort by Enakopravnost giRAS 3. ENAKOPRAVNOST 25. avgust#, ■J! i PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA švejka y SVETOVNI VOJNI JAROSLAV HAŠEK iT) (Nadaljevanje) Po vasi po hišah so se začele prižigati luči, a ko so začeli pri prvi hiši razbijati po vratih, da bi zvedeli, kje stanuje župan, se je oglasil vreščeč in jokav ženski glas; pripovedoval je, da moža ni doma, ker je na vojni, da so ji vsi otroci kozavi in da so Moskali vse pobrali. Odpreti pa da ne sme, ker ji je mož, preden je odšel na vojno, prepovedal, da bi ponoči komurkoli odpirala. Šele ko so naskok na dveri podvojili in povedali, da so kvartirmaherji, so se dveri po neznani roki odprle. Ko so vstopili, se je izkazalo, da prav tu prebiva župan. Mož se je iz-ogovarjal, da je spal na senu in mu žena, kadar jo kdo naglo zbudi, ne ve kaj govori. Sicer pa da je vas tako majcena, da ne more sprejeti niti enega vojaka pod streho. A tudi kupiti ne bo možno ničesar, kajti Moskali so vse pobrali. Ako se gospodom ne bi zamerilo, bi j^h odvedel v Krosienko, kjer so velike domačije, torej bo ondi prostora dovolj. Vsak vojak se bo lahko o^el z ovčjim kožuhom, tudi krav imajo toliko, da dobi vsak vojak dovolj mleka. Tam je dobra voda in gospodje častniki bodo lahko spali v graščini. Tu v Liskowcu pa so sama beda, garje in' uši. On sam je imel včasih petero krav, a Moskali so mu vse pobrali, tako da mora, kadar hoče mleka za bolne otroke, hoditi v Krosienko. Kakor je dokaz je poleg v hlevu zamukalo več krav in bil je slišati jokav ženski glas, ki je vpil na krave, naj jfh poda vi kolera. Župana pa niti to ni zmotilo in nadaljeval j/e ter obuval škornje; "Edino kravo ima tu sosed Vojciek, ki ste jo zdajle slišali mukati. A tudi ta krava je bolna od žalosti: Moskali so ji telička pobrali. Odtedaj ne daje ^leka, Vojcieku pa je žal, da bi jo dal pobiti in še vedno upa, da majka božja čensto-hovska zopet vse obrne na bolje." Ko je oblekel še kantuš, je dejal: "Pa pojdimo, gospodje dobrotniki, v Krosienko. Niti tri-četrt ure ni hoda, a kaj pravim jaz grešnik, niti pol ure ne. Poznam pot čez potok, nato skozi brezov gaj ... Vas je velika in ima izvrstno vodo. Pojdimo, gospodje dobrotniki! Nič obotavljanja! Vojaki morajo poči- vati v redu in udobnosti. Pri nas so pa le uši, garje, koze in kolera. Včeraj so v ti naši prekleti vasi trije kmetje počrneli od kolere. Sam Bog je preklel Liskowiec . . ." Tedaj je Švejk veličastno zamahnil z roko. "Gospodje dobrotniki," je rekel, posnemajoč županov glas, "bral sem v nekih bukvicah, da so med švedskimi vojskami župana, ki se je branil sprejeti vojake v svoji vasi na prenočišče, obesili na najbližje drevo . . . Gospod dobrotnik," se je okrenil Švejk resno k županu, "kje imate tukaj najbližje drevo?" Župan ni razumel, kaj je drevo, zato mu je Švejk gojasnil, da je drevo breza, hrast, hruška, jablana, skratka vse, kar ima močne veje. Tudi tega ni razumel župan, a ko jp slišal imenovati nekatera sadna drevesa, se je ustrašil, ker črešnje so že zorele, in rekel je, da ne ve o nobenem takem drevesu ter da ima le hrast pred hišo. "Dobro," je dejal Švejk in napravil mednarodni znak obešanja, "mi te torej obesimo pred tvojo hišo na hrast. Vedeti moraš, da kadar pridejo kvar-tirmarherji, mora župan sklicati občinske može in hoditi ž njimi po hišah ter reči samo: semkaj pridejo trije, semkaj štirje, v župnišču bodo gospodje oficirji, in v pol uri mora biti vse pripravljeno. Vojaka je vojska, in mi imamo povelje, da spimo tukaj, a ne v Kfosienki. Ti, možakar, nam torej ne boš izpreminjal strategičnih planov, nego se boš zdajle guncal na hrastu, kakor je to popisano v tistih bukvicah o švedskih vojskah . . . Tak primer vam je bil, gospodje, tudi na manevrih pri Velikem Meziriči . . ." Tedaj ga je ustavil narednik Vanjek: "To nam poveste kasneje, Švejk," in županu je dejal: "Tak zdaj alarm in kvartirji!" Župan se je začel tresti in jeclj^.ti, da je imel z gospodi dobrotniki najboljšo namero, ali če ni drugače, da se v vasi morda vendar kaj najde, da bodo vsi gospodje zadovoljni, ter da precej prinesti latemo. ' Na obhodu za nastanjene so ugotovili, da je Liskowiec veliko selo, a resnično hudo izžeto po vojni nadlogi. Vas sicer ni prestala požarov, ker obe vojskujoči se stranki je nista ču- sprejme se v v TAKOJ DRAW PRESS OPERATORJE Izkušnja ni potrebna Ml BOMO VAS NAUČILI Plača ob začetku 70c na uro in ugodna plača za "piece work" poleg "overtime" Dnevno delo 100% vojno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva \ Intervuj: 8 do 5 od ponedeljka do petka 9 do 3 ob sobotah The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 EAST 49th ST. JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD AVE. ENdloott 0583 6502 ST. CLAIR Avtomobili In bolniški voz redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. OOLLINWOODSKI URAD: 452 East 152nd Street Tel.: KEnmore 3118 dežno doslej še nikoli vzeli v sfero vojnih operacij, zato pa je semkaj pribežalo prebivalstvo sosednih vasic, Hyrova, Grabo-wa in Holubly. V nekaterih kočah je živelo do osem rodbin v največji bedi po vseh izgubah, katere so utrpele od roparske vojne, ki je pljusknila čez nje kakor deroče valovje povodnji. Kompanijo je bilo torej treba nastaniti v mali opustošeni tovarni za špirit na drugem koncu vasi; v kvasimo je šlo pol kompanije. Ostali so bili po-taknjeni — po deset mož — po nekaterih poslopjih imovitih ple-mičev, ki niso bili pustili k sebi bednih beračev brez strehe. Štab kompanije z vsemi častniki, Vanjkom, slugami, telefonistom, saniteto, kuharji in Švejkom se je nastanil pri gospodu plebanušu, ki tudi ni bil sprejel pod streho niti ene uničene rodbine iz okolice, tako da je imel mnogo prostora. Bil je visok, star gospod v obledelem, zamaščenem talarj,u; od same skoposti ni skoraj nič jedel. Oče ga je bil odgojil v velikem sovraštvu proti Rusom. To mrž-njo pa je nenadoma izgubil, ko so se Rusi umeknili in je prišla avstrijska vojska; požrla mu je vse gosi in piščance, ki so mu jih bili Rusi pustili na miru, dasi je prebivalo pri njem mnogo ježatih zubajkalskih koza-kov. Zato je zdaj sovražil avstrijsko vojsko še- huje, zlasti ko so dospeli v vas Mad jari in so mu pobrali celo ves med iz pa-njicv. Z veliko mržnjo je torej gledal nenadejane nočne gOste in bil je srečen, ko je lahko hodil okoli njih, zmigoval z rameni in ponavljal: "Ničesar nimam. Popoln berač sem — pri meni ne najdete, gospodje, niti koščka kruha. Najbolj žalostno se je držal pri tem Baloun, ki se je malone razjokal nad tako bedo. Računski narednik in kuharji so po vsi vasi stikali za prasetom, a zaman. Povsod so našli isti od-ovor, da so Moskali vse, pojedli in pobrali. Zbudili so tudi Žida v krčmi, ki si je začel ruvati pejze in obžalovati, da ne more gospodom vojakom postreči, a nazadnje jim je ponudil svojo kravo, staro kot zemlja, suho kot trska, da je ni bilo kakor kost in koža. Zahteval je zanjo nesramno vsoto, si pulil lase in prisegal, da ne najdejo take krave v vsi Galiciji, v vsi Avstriji in Nemčiji, v vsi Evropi in na vsem svetu, jokal in pridušal se je, da je to najbolj debela krava, ki je*z voljo Jehove sploh kdaj prišla na svet. S svojim vikom in krikom jih je zmešal tako, da so končno to mrho, ki bi se je branil vsak konjač, zavlekli v poIj,8ko kuhinjo. S kravo je bilo mnogo dela. Včasih se jim je zdelo, da se krava sploh ne da deti iz kože. Nekajkrat so ji raztrgali kožo, pod katero se je pokazalo mišičevje, zvito kakor posu-i šena vrv. Odnekod so privlekli vrečo krompirja in začeli obupani kuhati te kite in kosti. A čim dalje so kuhali, tem trše je bilo meso, in Švejk, ki je kot kurir vzdrževal stalno zvezo med štabom in kuhinjo, je naposled poročal nadporočniku Lu-kašu: "Gospod obrlajtnant, iz krave je postal porcelan! Ta krava ima tako trdo meso, da se lahko ž njim reže steklo. Kuhar Pavliček, ki je z Balounom pokušal meso, si je zlomil prednji zob, Baloun pa kočnik." • Nato je prišel še narednik Vanjek povedat, da se mora znamenita krava kuhati še dve uri ter da tudi za častnike ne bo nikakor možno pripraviti bif-teke, nego le gulaž. Preden se torej zatrobi k menaži, naj moštvo nekoliko zaspi, kajti večerja bo šele zjutraj. In Vanjek si je privlekel step sena, si ga razstal v župni jedilnici in legel tik stare zofe, na kateri je ležal nadporočnik Lukaš, ob oknu v naslanjaču je ždel Dub, ki so ga pripeljali na sanitetni dvo-kolnici kot popolnoma uničenega človeka . . . Večerje pa sploh niso dočakali. Ko so zjutraj odrinili z Liskowca na Starasol — Sam-bor, so v poljski kuhinji vozili nesrečno kravo s seboj ^ kaj,ti še zmerom ni bila skuhana. Sklenili so, da jo kuhajo še med maršem, a da jo pojedo med počitkom na pol poti na Starasol. Za zajtrk pa se je moštvu skuhala črna kava. Poročnika Duba so zopet vozili na sanitetni dvokolnici, ker od snoči mu je bilo še huje. Največ je trpel ž njim sluga, ki je moral neprestano teči poleg dvokolnice, pri čemer je poročnik Dub zmerom kričal nanj, da se ni včeraj zanj nič brigal in da se že še pomenita, ko do-spo na cilj. Vsak čas je zahteval, naj mu da vode, a ko jo j^e popil, jo je zopet izbljuval. Mali oglasi Mali oglasi Proda se dve hiši na eni loti; po 6 sob vsaka, ter vsaka za eno družino. Nahaja se blizu cerkva, šol in transportacije. Proda se po zelo zmerni ceni. Zglasite se na 15304-06 Lucknow Ave. UČITE SE SLOVENŠČINE ANGLEŠČINE s pomočjo Dr. Kernove knjige Angleško-slovensko berilo English-Slovene Reader Ceha $2.00 Mali oglasi STEEL« STEEL! 9-12 A. M 6-7 P. M. for a limited time only L. VENETIAN BLIND SALES and SERVICE Call EN 0448 Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clair Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 Beauty Operator dobi delo v slovenskem lepo-tilnem salonu. Mora biti izkušena. Dela pet dni v tednu. Dobra plača. Pokličite KEnmore 6655, Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih išče se takoj 10 mož SPLOŠNO TOVARNIŠKO DELO Plača 70c na uro Dnevno delo Morate prinesti izkazilo državljanstva The Bishop & Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. Employment urad odprt od 8-5 od ponedeljka do petka 9-3 ob sobotah TEŽAKI za SPREJEMNI ODDELEK ODDAJNI ODDELEK STAVBINSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA ZUNAJ Plača od ure THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd 8t KOKOSI, race, aoSKE, FURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohoete in priredbe. MOŠKI IN ŽENSKE HOTEL STATLER ima odprte službe za SPLOŠNA KUHINJSKA DELA SNA2ENJE • Tedenska plača, obedi, uniforme. NJ važno, da znate govoriti angleščino. DRŽAVLJANSTVO NI POTREBNO Izkušenost ni važna, ker vas bomo izurili. Ugodne delavske razmere. Počitnice s plačo. Zglasite se pri EMPLOYEES ENTRANCE E. 12th. Soba 335, od 9-5 VOZNIKI TRUKOV Težaki za zunanje delo na PREMOGOVNEM JARDU Visoka plača na uro in "overtime" Stalno delo Sprejme se nedržavljane GOFF-KIRBY CO. 1718 COLLAMER AVE., od Euclid Ave. East Cleveland Mali oglasi TOVARNIŠKO DELO 100% obrambna tovarna Izkušnja ni potrebna Plača na uro, poleg "overtime" Zahteva se "Availability Statement" The Draper Mfg. Co. E. 91 St. in Crane 1 blok južno od Union Ave. IŠČE SE MOŠKE za delo v mlekarni; izurjeni ali ne-izurjeni, UNIJSKA PLAČA. STALNO DELO HILLSIDE DAIRY Warrensville Center Rd. vogal Mayfield Rd., Cleveland Heights, O. FA. 9100 HIŠNE Izkušnja ni potrebna Tedenska plača Proste ob nedeljah Ugodne delavske razmere Zglasite se pri hišniku Hotel Westlake ŽENSKE STROJNE OPERATORICE in UČENKE Visoka plača CLEVELAND CAP SCREW CO. 2921 E. 79 St. DEKLETA 18 do 45 let obrambna industrija Izkušnja ni potrebna Plača od ure Državljanstva se ne zahteva The Geo. Worthington Co. 802 West St. Clair Ave. za ASSEMBLY PUNCH PRESS OPERATORICE STROJNE OPERATORICE (Plača od ure) 100% OBRAMBNO DELO Plača ob začetku 70c na in ugodna plača od kosa t®' "overtime." Prileten moški dobi delo, da bi delal okrog hiše in pomagal pri čiščenju v gostilni. Dobra plača, stanovanje in hrana. Kogar zanima naj pusti svoj naslov v uradu tega lista. DNEVNO DELO POTREBNO JE IZKAZ0 DRŽAVLJANSTVA Intervuj: 8. do 5. od deljka do petka; 9. do 3. ob sobotah The Bishop ^ Babcock Mfg. 1285 East 49th St. CORE MAKERS COREROOM TEŽAKI DELAVCI PRI FORNEZIH POPRAVLJACI FORNEZEV MAGNESIUM LIVARSKI MOLDERJI SAND MOLDERJI SPLOŠNI TOVARNIŠKI TEŽAKI Sprejme se nedržavljane Dobra plača od ure in 'overtime' Monarch Aluminum Mfg. Co. 9301 DETROIT AVE. POMOČNIKI POMETAČI NOČNO DELO Plača ob začetku pet-in-pet-deset dolarjev za sedem dnevni tednik. BUNELL MACHINE & TOOL 1601 E. 23rd St. emsie za splošno Cafeteria delo Dnevno delo od 8—4 ure Dobra plača The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. Naprodaj je TOBAKARNA, na 1668 Hayden Ave. Euclid poulična. $600 tedenskega prometa jamčenega. Sedanji lastnik je bil 20 let na temu prostoru. Se proda zelo poceni. Zglasite se med 9. in 10. uro dopoldne v krojačnici na 2049 WOODHILL RD. OGLAŠAJTE V- "ENAKOPRAVNOSTI" Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Hiša naprodaj v EUCLIDU Hiša s 6 sobami, moderna v vseh ozirih. Lota 50x150. Dve gasaže. Cena $7,000. V bližini E. 185 St., hiša za dve družini, štiri in štiri sobe. Vse v dobrem stanju. Dve garaže. Cena $6,000. Za podrobnosti se oglasite pri Ed Kovač 960 E. 185 St. KEnmore 5030 IVanhoe 7330 B, J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih MOŠKE IN ŽENSKA se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETE^ Moški 771/2C na uro Ženske 62 %c n% uro Morate imeti izkazilo 0 Ijanstva in prestati zdi'^^' preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFIC® 1256 W. 74 St. National Carbo^ Co., Inc. HIŠNIK . IZKUŠNJA NI POTR^^ TEDENSKA PLA^^ PROST OB NEDELJ^ |.je Ugodno delavsko Zglasite se pri oskrbnih Hotel Westl^ moski 18 do 60 let cjl STROJNI OPERATE in UČENCI Visoka plača CLEVELAND SCREW CO. 2921 E. 79 St Oblak Se priporoča, da P ,j f te vsak čas, podnevi pi' noči. Delo garantiraO® ^ ' tra postrežba. Obrni vstm zaupanjem o® starega znanca John 1146 E. 61 St- 6122 St. Ck:f ^ HE 2730 .J